Aktualno Majšperk • Kamnolom Vundušek razburja bližnje krajane O Stran 3 V i I i Štajerski VI« v v srediscu Podravje • Župani na managerski pregled za nekaj tisoč evrov? O Strani 6 in 7 Ptuj, torek, 6. junija 2023 Letnik LXXVI • št. 44 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Aktualno Videm • Počistili za plazom in odprli mejni prehod o Stran 2 Politika Ptuj • Mesto bo dobilo Glavni trg o Stran 3 Zdravstvo Lenart • Gradnja v ZD se je zaradi dodatnih del zapletla o Stran 2 Podjetništvo Ptuj • Komunala z rekordnimi prihodki 20 milijonov evrov o Stran 5 Kmetijstvo Podravje • Škode na uničenih posevkih ne ocenjujejo o Stran 8 v Šport Nogomet • Robert Pevnik: »Poraz z Olimpijo me še vedno zelo boli« o Stran 13 Spodnje Podravje • Dobrodelne Čalapinkarije družbe Radio-Tednik 2023 Sladkale niso samo palačinke, tudi srčna sporočila Čalapinkarije, največja zabava otrok in dobrodelna prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj na območju Spodnjega Pod- ravja, skupaj s številnimi donatorji, je tudi letos privabila veliko ljudi. Okrog šest tisoč se jih je izmenjalo petkovo ^ • a—..... - .m popoldne invečer, 2. junija, pred nakupovalnim središčem Qcenter., Več na straneh 18,19 in 20. Foto: Črtomir Goznik Ljudski vrt Ptuj NK Drava novi občinskega lokala BÜÜ | Jr^O-Stran-2=^ ■': i ■ - fiSBr^ Ormož • Bojazen, * 1 1 • • 1 «1 _fl da bi izgubiljn dežurnega H zdravnika I - F ^ | Socialne pomoči tujcem I n Prejemniki iz vsega sveta, ^ • v .v "" ^ največ upravičencev^ I iz Bosne in Kosova^ v///////////////////////^ t V/////////////////^^^^ 2 Štajerski Aktualno torek • 6. junija 2023 Ptuj • Lokal v Ljudskem vrtu Najemnik bo NK Drava Zadnji razpis za izbiro gostinca v občinskem lokalu v Ljudskem vrtu seje vendarle razpletel pozitivno. Prijavila sta se dva ponudnika, izbran je bil Nogometni klub Drava. Foto: CG V razpisu določena minimalna najemnina je znašala 610 evrov, izbrani najemnik je ponudil 735 evrov. Na javno zbiranje ponudb za oddajo objektov za izvajanje gostinskih storitev v parku Ljudski vrt sta ponudbi pravočasno oddala FC Drava in samostojni podjetnik Slavko Jurgec - ProGFK. Ključno merilo pri izboru je bil znesek ponujene najemnine. Višjo, 735 evrov, je ponudil Nogometni klub Drava, ki v kratkem prevzema vajeti omenjenega lokala. Sam klub doslej sicer izkušenj z gostinstvom ni imel, jih ima pa trenutni predsednik Andrej Maglica. Lastniško in vodstveno upravlja z več podjetji, tudi gostinskimi. Na občini upajo na dobro sodelovanje, veseli jih, da je bil tokrat izkazan interes za najem lokala. Najslabša opcija je trenutno stanje, ko je lokal urejen, a za obiskovalce zaprt. Na prvi razpis, objavljen pred nekaj tedni, se ni prijavil nihče, na tokratnega, ko so minimalno izhodiščno ceno krepko znižali, z 870 na 610 evrov, sta prispeli dve ponudbi. Lokal bo začel delovati zelo hitro, predvidoma ta mesec. Na občini so si sicer želeli, da bi bil odprt že od aprila, a zaradi razmer, odpovedi najemne pogodbe dosedanje najemnice, to ni bilo možno. Tovrstni gostinski ponudbi, ki je odvisna od vremena, ni bilo najbolj naklonjeno niti majsko deževje. Zdaj se končno obetajo višje temperature, ki bodo primernejše za uživanje na terasi, ki so jo uredili ob lokalu v parku Ljudski vrt. Dženana Kmetec Videm • Cesta skozi Cvetlin ponovno odprta Promet urejen s semaforjem Regionalna cesta proti mejnemu prehodu Zg. Leskovec je bila več dni zaprta za promet, sprva zaradi plazu tik pred mejnim prehodom, nato zaradi nevarnosti zdrsa zemljine na cestišče v ostrem ovinku iz Zg. Leskovca proti Mali Varnici. Foto: Občina Videm Tik pred mejnim prehodom se je sredi maja sprožil večji plaz. Direkcija za infrastrukturo je sklenila, da bo na cesti do nadaljnjega vzpostavljena polovična zapora, promet pa urejen s semaforjem. Mejni prehod v Zg. Leskovcu mesečno prečka nekaj deset tisoč oseb, največ v poletnih mesecih. Lanska statistika pravi, da je mejo s sosednjo Hrvaško v Zgornjem Leskovcu prestopilo 633.767 oseb v 318.475 vozilih. Zapora mejnega prehoda v maju je pomenila, da so domačini in tudi turisti za prečkanje meje morali ubrati daljšo pot skozi Podlehnik in Gruškovje, kar je posebej med domačini povzročilo precej nejevolje, je dejal videmski župan Brane Kolednik. »Žal na državni cesti občina nima pristojnosti,« je dodal. Plazovi zrušili kamnite zložbe in brežine Majska neurja so večjo škodo povzročila tudi na državnih cestah, zgolj na cesti Tržec-Zg. Leskovec oz. na pet kilometrov dolgem odseku je nastala vrsta plazov, zdrsov brežine, ob tem se je zrušila kamnita zložba pod cesto ob potoku v dolžini 30 metrov. Koncesionar CPP je zgolj za ponovno vzpostavitev prevoznosti opravil dela v višini dobrih 30.000 evrov. Stroški dokončne sanacije dveh porušenih brežin so ocenjeni na dobrih 34.000 evrov, stroški dokončne sanacije dveh plazov ter porušene kamnite zložbe pa še niso znani. MV Lenart • Zaplet na gradbišču Zdravstvenega doma Pogajanja, kdo bo plačal statično ojačitev Konec marca začeli pripravljalna dela za prepotrebno nadgradnjo lenarškega zdravstvenega doma, a so se kmalu zatem že tudi ustavila. Razlog: težave s statiko. Izvajalec del Gradnje Lenart je pri projektiranju in pregledu stanja zgradbe ugotovil, da je treba obstoječo ploščo dodatno ojačati, kar bi gradnjo že tako dragega, skoraj dvomilijonskega projekta podražilo, in to za približno sto tisočakov, čemur so na lenarški občini in v zdravstvenem domu rekli odločni ne. Izvajalec odkril streho in odšel, v objektu zamaka Na gradbišču od takrat stroji mirujejo, med vpletenimi akterji je zadnja dva meseca potekala komunikacija v povišanih tonih. Prvi mož Gradenj Lenart Marjan Bračko je vztrajal pri aneksu k pogodbi za dodatna dela in povišanim proračunom za izvedbo. »Rešitve, ki smo jih predlagali, so bile večkrat prevetrene s strokovnjaki s področja statike. Ugotovili smo, da so ojačitve nujno potrebne, saj je treba zagotoviti potresno varnost objekta. Gre za obsežen gradbeni poseg, dodatnih stroškov, ki bodo s tem nastali, ne moremo pokriti iz doslej veljavne pogodbe. V njej je med drugim eksplicitno navedeno, da morebitna sanacija obstoječe plošče ni stvar izvajalca, ampak je v domeni investitorja.« Toda župan Janez Kramberger meni drugače. »Tako v pogodbi kot projektni nalogi je rešitev, ki jo izvajalec ponuja, po našem videnju všteta v pogodbeno ceno, zato bomo pri tem vztrajali. Kar je Foto: arhiv občine Marjan Bračko (levo) velja za lenarškega »hišnega« gradbinca, saj v mestu gradi številne objekte: poleg nadzidave zdravstvenega doma tudi bližnje bivalne enote SVZ Hrastovec. posebej problematično, je dejstvo, da je izvajalec ob začetku pripravljalnih del v marcu odkril objekt, ki je predviden za nadgradnjo. To pomeni, da je odstranil streho, izolacijo in celotno strešno konstrukcijo in lahko si mislite, kakšno škodo je zdravstvenemu domu s tem povzročil v deževju, ki smo ga v Slovenskih goricah pred kratkim doživeli.« V ZD Lenart so streho zasilno prekrili, a v dežju v objekt še vedno zamaka, pravi direktor Jožef Kramberger. »Enostavno so prišli in odklopili tako prezračevalni in hladilni sistem. Voda je nato poškodovala električne kable, kar smo morali sami sanirati.« Zakopali bojno sekiro Ker se jim ni uspelo zediniti glede tega, kdo je odgovoren za plačilo statične ojačitve, so Bračku ponudili sporazumno razvezo pogodbe, s katero se ni strinjal. »Nadaljevali smo s pogajanji in v začetku prejšnjega tedna nam je uspelo zakopati bojno sekiro. Sklenili smo kompromis, dogovorili smo se, da so 'sporna' dodatna dela že vključena v osnovno pogodbo, torej zanje ne bomo nič doplačali. Podpisali smo aneks k pogodbi, s katerim smo prvotni jesenski rok dokončanja gradnje podaljšali do marca prihodnje leto, ter menjali nadzornega inženirja. Upajmo, da bo zdaj grad- nja nemoteno stekla po načrtih,« je pojasnil župan Kramberger. Čeprav so leta 2019 del lenarške-ga zdravstvenega doma že razširili in pridobili dodatnih 400 kvadratih metrov prostorov, to kmalu ni bilo več dovolj. Prostorska stiska za izvedbo obstoječih zdravstvenih programov je na meji sprejemljivega, zato so na občini lani podpisali pogodbo za novo širitev. Nadzidali bodo zahodni trakt, novogradnja bo imela dobrih 550 kvadratnih metrov uporabne površine. Upoštevajoč demografske trende niti s to investicijo ne bodo zadostili vsem potrebam, ampak z njo rešujejo zgolj najhujšo prostorsko stisko. Senka Dreu Ormož • Imenovanje vodstva knjižnice y Milica Savora ostaja direktorica knjižnice Čeprav so ormoški svetniki na zadnji seji soglasno in skorajda brez razprave podprli imenovanje dosedanje direktorice Knjižnice Franca Ksavra Meška Ormož Milice Šavora za naslednji petletni mandat, v ozadju postopkov imenovanja vendarle ni potekalo vse povsem gladko. Ker se direktorici Šavorjevi aktualni mandat izteka, je svet zavoda šel v postopek nove izbire. Objavili so razpis, na katerega je prispela zgolj ena prijava - dosedanje direktorice, ki je tudi izpolnjevala vse pogoje za imenovanje. Kot običajno je za imenovanje direktorja javnih zavodov treba pridobiti soglasje občine oz. občinskega sveta. Presenetljivo so ormoški svetniki na aprilski seji prejeli predlog občinske Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (Kviaz), da se Šavorje-ve ne imenuje za petletni mandat, temveč »zgolj« za vršilko dolžnosti direktorja za največ eno leto. Žu- pan Danijel Vrbnjak je takrat točko z dnevnega reda seje umaknil. Kot razlog je navedel »določene nejasnosti, ki so se pojavile in reševale v zadnjih dneh«. Dodal je, da z obravnavo te točke oz. podajo soglasja k imenovanju direktorice na naslednji seji ne bodo ničesar zamudili, saj da imajo 60 dni časa. Ormoški občinski svetniki so se strinjali z novim predlogom Kviaza in soglasno podprli dosedanjo direktorico knjižnice Milico Savora. Kviaz spremenil predlog Na seji minuli ponedeljek so svetniki dobili nov predlog Kviaza, in sicer, da podprejo imenovanje Šavorjeve za polni, petletni mandat. »Na pretekli seji Kviaza so se pojavile nejasnosti oz. odprta vprašanja, zato smo se odločili, da predlagamo občinskemu svetu, da Šavorjevo imenuje za v. d., dokler teh vprašanj ne razrešimo. V tem času je Kviaz ponovno zasedal. Na sejo smo povabili tudi direktorico in zaposleno, ki sta odgovorili na naša vprašanja,« je spremembo vsebine predloga pojasnila predsednica Kviaza in občinska svetnica Valerija Kolenko, ki je politično še odgovorila, da so se odločili, da o tem, za katere nejasnosti je šlo, v javnosti ne bodo razpravljali. Svetniki sicer niso imeli nobenih pripomb k imenovanju direktorice za ponovni mandat in so s tem prav vsi soglašali. Še več. Slavko Kosi, ki se je edini oglasil v razpravi, je izpostavil dosedanje številne dosežke in uspehe ormoške knjižnice, za katero je poleg zaposlenih seveda zaslužna tudi direktorica. Monika Horvat Foto: MH torek • 6. junija 2023 Aktualno Štajerski 3 Majšperk • Kamnolom Vundušek razburja peščico krajanov Hrup, prah, na ozki cesti po 50 tovornjakov dnevno Jožef Žolger je pridobil koncesijo za izkoriščanje peščenjaka do leta 2065. Domačini zaselka Poluce v Narapljah, ki so se zbrali pod brajdami Antona Godca, ne morejo skriti razočaranja ob nemoči malega človeka proti interesom kapitala ter začudenosti nad slovensko prostorsko zakonodajo. Prepričani so, da sta kamnolom in z njim povezam tovorni promet bistveno posegla v kakovost njihovega življenja. »Za gradnjo prizidka k hiši potrebuješ soglasja sosedov, očitno za odprtje kamnoloma ne potrebuješ nič. Sem lastnik mejnega gozda ob kamnolomu, pa nisem vedel za njegovo odprtje,« je razočaran dejal Polde. Imetnik koncesije Jožef Žolger pravi, da je širitev ceste in izgradnja izogibališč v načrtu ter da življenje ob cesti žal vključuje promet. »Držim se predpisov in delam v skladu z njimi,« je dodal. Na prašenje, hrup in trušč tovornjakov, ki so krajanom v sicer mirnem zaselka Poluce spremenili življenje, so domačini opozorili že pred dvema letoma. Od takrat se ni spremenilo nič. »Ko pridemo na občino, doživimo posmehljiv odziv,« so dejali. Ugibajo, da se razlog skriva v povezanosti občine in lokalnega podjetnika in gradbinca Jožefa Žolgerja, ki je dolgoletni vzdrževalec občinskih cest in izvajalec zimske službe, uspešno je kandidiral tudi na več občinskih razpisih. Seveda vse v skladu s predpisi. Enako velja za pridobitev rudarske pravice ter koncesije, ki mu jo je dodelilo ministrstvo za infrastrukturo. Domačini dokumentaciji ne morejo oporekati, saj so vse odločbe pravnomočne, pogodbe podpisane. Moti pa jih, da je ponovna oživitev dejavnosti v kamnolomu potekala brez njihove vednosti. Kamnolomu so začeli odpirati pot že v 2013 Začelo se je leta 2013, ko je občina območje z občinskim prostorskim načrtom opredelila za izkoriščanje kamnin in lastnika zavezala k pripravi občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Še isto leto se je začel postopek priprave OPPN, za katerega je bila izdelana celovita presoja vplivov na okolje in potrjena okolj-ska sprejemljivost kamnoloma oz. te dejavnosti. V okviru priprave in sprejema OPPN je potekala javna razprava. Občina naj bi možnost o sodelovanju v javni razpravi objavila na spletu in na oglasni deski občine, a domačini, kot zatrjujejo, za to niso vedeli. Na javno razpravo se posledično ni nihče odzval, prisotni na sestanku so bili poleg Jožefa Žolgerja in pripravljavcev OPPN le še dva zaposlena z občinske uprave. Razna dovoljenja je nato Jožef Žolger pridobival še skoraj desetletje. Tako je pridobil odziv agencije za okolje, da presoje vplivov na okolje ne potrebuje, rudarski načrt ter nazadnje podpisal še koncesijsko pogodbo. Vse to so dejstva, ki jim ne gre oporekati. 45-letna koncesija za kamnolom Toda domačini opozarjajo na določbe, ki jih vključujeta OPPN in koncesijska pogodba, a da jih izvajalec ne upošteva. »V OPPN je Foto: Mojca Vtič zapisano, da so delovne sobote izjema, a zadnje čase deluje večino sobot do 13. ure,« je opozoril Ervin Mauc ter dodal: »V dokumentih o kamnolomu nadalje piše, da se bo letno izkopalo med 10.000 in 15.000 m3 kamenja. To količino odpeljejo zgolj v dveh mesecih pri 40 tovornjakih dnevno.« A tovornjakov naj bi bilo po pričevanju domačinov dnevno še več, še posebej ob lepem vremenu. Mauc je opozoril na neobičajno dolgo koncesijsko dobo za izkoriščanje kamnoloma, to je 45 let, na katero je pristalo infrastrukturno ministrstvo. In ta res izstopa, saj je glede na podatke ministrstva običajna doba od 20 do 25 let. Kaj zahtevajo krajani Želja nekaterih je, da Žolger preneha dejavnost, saj da je prah peščenjaka dokazano škodljiv za zdravje ljudi, kar je preučeval in dokazal tudi prvi zdravnik za poklicne bolezni Ptujskogorčan Milko Peče, ter da hrup, prah in promet nižajo vrednost nepremičninam in pomembno znižujejo kakovost življenja. Spet drugi zahtevajo vsaj posluh podjetnika in dogovor glede izvajanja dejavnosti. »Cesto smo gradili s samoprispevki, zanjo odstopili del svojih zemljišč, sedaj se poseda zaradi teže tovornjakov,« je opozoril Anton Godec, ki živi tik ob prometnici. »Zavedam se, da delovanja kamnoloma ne bomo preprečili, želim pa si spoštljiv odnos ter omejitev števila tovornjakov in teže teh vozil, ki nam vozijo tik ob oknih.« Občina v bran gradbincu Z občine so glede omejitve prometa dejali, da bi lahko s tem omejili tudi bivanje tamkajšnjih prebivalcev, saj da prestroga omejitev teže vozil velja za vsa vozila, kar da pomeni, da je onemogočena dostava kurilnega olja, odvozov Foto: Mojca Vtič Ervin, Jurij in Anton so zbrani pod brajdami opozorili na hrup in prah, ki ga povzročajo tovornjaki. Foto: Mojca Vtič Razpoka v hiši domačina Poldeta naj bi bila posledica vožnje tovornjakov. Jožef Žolger na očitke krajanov odgovarja: »Moti jih promet? Ampak promet je na vseh cestah, tudi v mestu. Sicer za cestno infrastrukturo dobro skrbimo, čistimo cestišče, urejamo bankine, naredili bomo izogibališče, ko bodo narejene odmere. Postopki za pridobitev koncesije so trajali vsaj deset let, s tem so se ukvarjali vsi pristojni resorji, opravil sem vse potrebne presoje, spoštujem vse predpise. Sedaj gre za pranje mojih živcev, namensko nagajanje tistih, ki mi po nepotrebnem jemljejo čas.« O neodzivnosti na povabilo na sestanek z domačini je dejal, da se ga ni udeležil zaradi določene osebe. odpadkov s smetarskim vozilom, odvoz posekanega lesa ipd. K odgovoru občine je treba dodati, da obstajajo dopolnilne table, ki dopuščajo izjeme za dostavo, za obvezne gospodarske javne službe, navsezadnje je mogoče tovrstne omejitve zaslediti tudi na drugih lokalnih odsekih, kjer tovrstnih pomislekov ni (bilo). Prav tako v lokalni skupnosti opravičujejo delovne sobote v kamnolomu, čeprav jih OPPN opredeljujejo kot izjeme. Sestanka z gradbincem ni bilo Vzpostavitev dejavnosti kamnoloma sega v obdobje, ko je občino vodila Darinka Fakin. Z nezadovoljstvom nad odnosom koncesionarja in vplivi kamnoloma so domačini seznanili tudi novega župana Saša Kodriča. Ta je sklical sestanek, kjer so nasprotniki kamnoloma oz. domačini, ki se borijo za vrnitev kakovosti življenja, izrazili svoje pomisleke glede dejavnosti, nato pa se dogovorili, da se sestanejo na novem srečanju, kjer bi bil prisoten tudi koncesionar. Do sestanka ni prišlo. »Koncesionar se zaradi sporov z enim izmed nasprotnikov kamnoloma ni želel osebno srečati z njim,« so pojasnili na občini in dodali, da je bil čas za javno razpravo in pripombe, ko je podjetnik pridobival koncesijo, občina pa sprejemala OPPN. Mojca Vtič Ptuj • Poimenovanje mestnih ulic in trgov Tržnica bo najverjetneje postala Glavni trg Ptujska občina je sprožila postopke za vzpostavitev Glavnega trga. Tako nameravajo poi- mnenja okrog primernosti predlaganega imena. Pojavil se je namreč menovati tržnico, ploščad med Slomškovo in Miklošičevo ulico ter cerkvijo sv. Jurija. Tre- predlog da bi tržnico raje poime-nutno je prostor brez imena. A očitno popolnoma gladko vendarle ne bo šlo. novali v Trg sv. Jurija. Glavni trg ali Trg sv. Jurija? Osnutek predloga za Glavni trg je bil na seji potrjen s 23 glasovi za, tremi proti, trije svetniki so se glasovanja vzdržali. Največ pomislekov okrog izbranega imena imajo člani SDS, ki se zavzemajo za to, da se prostor okrog tržnice poime- V centru mesta imamo kar nekaj trgov, nekateri so bolj drugi manj obljudeni. V strogem središču so med drugim Mestni, Vinarski, Novi, Vrazov, Muzejski, Slovenski in Cvetkov trg, na desnem bregu reke Drave pa še Zadružni trg. Novi Glavni trg bi bil umeščen na območje tržnice. Osnutek predloga je mestni svet prvič obravnaval in potrdil. Ko bo oblikovan in potrjen dokončno, bo občina dokumentacijo posredovala Geodetski upravi Republike Slovenije, ki bo ime vnesla v Register zemljepisnih imen. Za vzpostavitev dodatnega trga so se na ptujski občini odločili, ker kot pravijo, želijo odpraviti nei- menovanost tržničnega območja. Naslovov okoliških stavb ne bodo spreminjali. Ker spremembe ne zadevajo stanoval cev tega dela mesta, predhodno posvetovanje ne bi bilo potrebno. Bodo pa z namenom seznanitve širše javnosti obravnavani osnutek sklepa javno razgrnili za 15 dni. Morebitna mnenja, predloge in pripombe bodo preučili, smiselno umestili, nato se bo do njih opredelil še mestni svet. Postopek določitve poteka ulic, trgov in parkov ter njihovo poimenovanje v imenu županje vodi Komisija za poimenovanje ulic, o predlogu so se opredelili tudi odbori. Njihovi člani so imeli deljena Glede na podporo v mestnem svetu bo skoraj zagotovo obveljal obstoječi predlog, po katerem bodo Ptujčani dobili Glavni trg. nuje Trg sv. Jurija in ne Glavni trg. Svetnik Franjo Rozman je to obrazložil: »Sv. Jurij je zavetnik, imamo njegov grb, cerkev, ki izvira iz 4. stoletja, tudi viteški red obstaja s tem imenom. Celostna podoba bi bila zaključena ravno s tem poimenovanjem. Kjer je predvidena prodaja spodaj pod tržnico, bi lahko uredili razstavni prostor. Vedno razmišljamo o turizmu, to bi bila dodana vrednost.« Poimenovanje Glavni trg se mu zdi neprimerno tudi zaradi velikosti samega prostora, meni, da je ta za takšno ime na Ptuju premajhen. Pomislekov okrog tega pa nima večina ostalih svetnikov, odločitev članov Gibanja Svoboda, da podprejo osnutek predloga je obrazložila Metka Petek Uhan, ki je dejala, da je zgolj z imenom nesmiselno razdvajati ljudi. Kakšnih večjih stroškov s tem Ptujska občina ne bo imela, zagotoviti morajo le sredstva za izdelavo napisne ulične table v znesku 250 evrov. Dženana Kmetec Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 6. junija 2023 Ormož • Začeli obnovo gradu Najprej nova okna, v prihodnjih letih ostalo V Ormožu bodo začeli obnovo gradu. Gre za 1,6 milijona evrov vredno prenovo, ki vključuje arhitekturne in hortikulturne posege ter digitalizacijo. V prvi fazi bodo na grajski stavbi zamenjali dotrajana okna, saj trenutna ne tesnijo in ob nalivih zateka. Za zamenjavo stavbnega pohištva je občina kot najugodnejšega izvajalca izbrala ljubljansko podjetje Lesnina MG oprema, ki bo dela izvedlo za okoli 288.000 evrov. Na omenjeni razpis je sicer prispelo pet ponudb. Poleg izbranega so se prijavili naslednji: domači samostojni podjetnik Mizarske storitve Jože Kosi s ponudbo v višini slabih 294.000 evrov, celjsko podjetje Ges bi bilo dela pripravljeno opraviti za nekaj manj kot 299.000 evrov, SGP Kograd Igem Zod za 367.000 evrov, ponudba podjetja Markomark Nival s Hajdine pa je znašala nekaj več kot 486.000 evrov oz. kar skoraj 200.000 evrov več od najugodnejše ponudbe. Projekt bo trajal tri leta Najprej se bodo lotili menjave dotrajanih oken na grajski stavbi ... Po besedah župana Danijela Vrbnjaka se bodo v prihodnje lotili še ostalih načrtovanih del. V okviru projekta, ki ga bodo predvidoma končali do konca septembra 2025, bodo revitalizirali in uredili tudi dostopnost obrambnega stolpa gradu, tako da bodo turisti lahko uživali v razgledu z balkona. Popravili bodo grajske ure in dobavili dva zvonova ter zasadili grajski park in postavili novo urbano opremo (klopi ...). Projekt predvideva še razvoj sedmih novih turističnih zanimivosti, kot je doživetje virtualne resničnosti, nabava tiskarskega stroja za izdelavo odtisa spominske razglednice, postaviti nameravajo interaktivno vinogradniško-vinarsko razstavo ..., s katerimi želijo okrepiti turizem. Časovnico del bodo prilagajali dogajanju v gradu, saj je slednje prizorišče številnih prireditev. »Grad Ormož s parkom je ena ključnih turističnih točk v občini in destinaciji Jeruzalem Slovenija ter ima zato za občino dvojni pomen, kulturni in turistični. V občini predstavlja turizem eno najpomembnejših gospodarskih dejavnosti, saj je le z njeno pomočjo moč pričakovati nadaljnji razvoj. Občina ima namen z ohranjanjem gradu Ormož privabiti širšo javnost (turistični, šolski ogledi) in s tem širiti pomembnost kulturne dediščine. S prihodom obiskovalcev bo od tega imela korist celotna lokalna skupnost in tudi širši okoliš (turistično gospodarstvo, turistične kmetije),« so Ormožani navedli v dokumentu. Celoten projekt je vreden 1,6 milijona evrov, pri čemer je občini Ormož na razpisu kulturnega ministrstva uspelo pridobiti dober milijon evrov evropskega denarja, okoli 560.000 evrov bo prispevala lokalna skupnost. Monika Horvat Slovenija • Prodajalci pogonskih goriv Združitev MOL in OMV Prodajalca pogonskih goriv MOL in OMV bosta kmalu, predvidoma ta mesec, začela poslovati pod isto streho. 1 •HV J P ? ______ ■ - 1 / OMV Foto: CG Evropska komisija je namreč skupini MOL izdala soglasje za prevzem družbe OMV Slovenija. Iz MOLa so sporočili, da zaključek transakcije predvidevajo do konca junija, dve leti za tem, ko so podpisali kupoprodajno pogodbo. „Skupina MOL bo s svojim poslovnim modelom še naprej krepila konkurenčnost na trgu v korist vseh slovenskih potrošnikov," so ob najavi zaključevanja enega največjih poslov v slovenski energetiki poudarili v podjetju, ki deluje v okviru mednarodne poslovne skupine s sedežem v Budimpešti. MOL ima v lasti mrežo z okoli 2.300 bencinskimi servisi, zaposluje več kot 25.000 sodelavcev, upravlja tri rafinerije in dva petrokemična obrata. MZ Videm • Do jeseni (naj bi bila) investicija končana Nov motorični park in fitnes na prostem Občina Videm je bila uspešna na razpisu fundacije za šport s projektom posodobitve športnega igrišča Videm. Fitnes na prostem in motorični park naj bi zaživela do jeseni. V okviru projekta bodo postavili motorični park, fitnes na prostem, predvidevajo zamenjavo panelov ter golov na obstoječem igrišču z umetno travo. Po pridobljenih predračunih je bila investicija ocenjena na nekaj manj kot 44.000 evrov. Župan Brane Kolednik je na zadnji seji svetnike seznanil, da je občina na razpisu fundacije pridobila 17.000 evrov, preostanek bo črpala iz proračuna. »Ko bomo prireditveni šotor pospravili, bomo naredili načrt glede umeščanja motoričnega parka in fitnesa na prostem. Načrtujemo, da bi projekt izpeljali čez poletje in da bi ga končali pred novim šolskim letom.« Investicijo pozdravljajo tudi v OŠ Videm. Ravnatelj Robert Murko je dejal: »Veselimo se igral in fitnesa, saj je bil Videm do sedaj edini, kjer otroci med poukom in podaljšanim bivanjem niso imeli prostora za druženje ob tovrstnih športnih aktivnostih. Upam, da bo pridobitev tudi v popoldanskem času prepričala otroke in druge, da bodo prosti čas raje preživeli na prostem kot za ekrani.« Foto: Črtomir Goznik Občina bo zamenjala panele in gola na obstoječem igrišču z umetno travo. Odziv občin na razpis Fundacija za šport za gradnjo športnih objektov in površin za šport v naravi v letu 2023 je bil izjemen. Fundacija je namreč na razpisu predvidela okrog 2,68 milijona evrov, organizacije in občine pa so zaprosile za dobrih 38 milijonov evrov. Da bo denarja vedno premalo glede na želje in potrebe občin, je pred časom na srečanju z župani v Velenju dejal tudi gospodarski minister Matjaž Han. Povedal pa je, da bo v naslednjih petih letih za športno in- frastrukturo na voljo 150 milijonov evrov ter da je eden od osrednjih ciljev razpisov omogočiti vsem otrokom ukvarjanje s športom, tudi tistim, ki so iz socialno šibkih družin. Mojca Vtič Juršinci • Prevetrili pravilnike o financiranju društev S petimi evri ovrednotili uro dela Občina Juršinci je novelirala pravilnike, ki so podlaga za financiranje delovanja društev na področju kulture, humanitarnih in socialnih dejavnosti ter turizma. Po besedah podžupanje Nataše Žajdela Lah so kriterije spremenili tako, da se bo ovrednotil čas dela članov v društvu, torej njihove ure in aktivnosti. Društva bodo lahko delovne ure članov unovčila do 50 odstotkov višine občinske dotacije, pri čemer bo treba vlogi za dotacijo priložiti seznam oddelanih ur za vsakega člana. Uro dela so ovrednotili na pet evrov. Pri prireditvah in dogodkih bodo vrednotili tudi naravo obsega, ali bo ta vaškega, občinskega ali širšega značaja. Juršinski svetniki so potrdili tudi letna programa za področje kulture in športa. Za kulturo bodo letos namenili 68.000 evrov. Od Občina je letos za delovanje Puhovega muzeja zagotovila 3.000 evrov. tega zneska gre 35.000 evrov Knji- mača kulturna društva za redno žnici Ivana Potrča Ptuj, 800 evrov delovanje in projekte. Tri tisočake prejme JSKD, 13.000 evrov pa do- bodo namenili za delovanje Puho- vega muzeja, blizu 17.000 evrov za vzdrževanje kulturnega centra Juršinci. Občina dotacije društvom razdeli po razpisu. Z organizacijami regijskega značaja, ki jih občina sofinancira (knjižnica, JSKD), pričakujejo dobro sodelovanje in vključevanje predstavnikov imenovanih ustanov tudi v projekte občine oziroma njenih društev. Za dejavnost športa občina letos namenja 206.000 evrov, glavnino denarja (120.000 evrov) usmerjajo v urejanje športnega parka, ki ga želijo prostorsko razširiti in infrastrukturno nadgraditi. 50.000 evrov so za zdaj rezervirali za sanacijo strehe na osnovni šoli, a bo verjetno znesek glede na zahtevani obseg del višji. 12.000 evrov bo občina razdelila športnim društvom, 20.000 namenjajo za vzdrževanje večnamenske dvorane, 2.500 Zavodu za šport Ptuj in 2.000 evrov za vzdrževanje športnih igrišč pri lovskem domu. MZ Ptujska Gora • Pomanjkljivosti na kolesarki odpravljajo Zvišanje dovoljene hitrosti še ta mesec Že lani je bila na Vrhah oz. na državni cesti skozi Ptujsko Goro obnovljena cesta ter na obeh straneh zgrajena kolesarska steza s pločnikom. Cesta so novembra uradno predali namenu, zapletlo seje pri kolesarski'avtocesti Vrednost izgradnje in ureditve kolesarske steze s pločnikom je obsegala 1,2 milijona evrov, od tega je občina prispevala okrog 170.000 evrov. Dela so bila končana 31. avgusta lani, komisijski pregled, ki je ugotovil pomanjkljivosti, ki bi lahko vplivale na varnost udeležencev v prometu, pa je bil izveden novembra lani, so dejali na Direkciji za infrastrukturo. Zagotovili so, da je večina ugotovljenih pomanjkljivosti odpravljenih, razen ureditve pre- Foto: Mojca Vtič Občina Majšperk je v sodelovanju z injrastrukturnim ministrstvom in direkcijo za infrastrukturo uradno namenu predala regionalno cesto Ptujska Gora-Vrhe, kolesarska steza in pločnik še čakata na slovesen trenutek. hodov na kolesarsko stezo in z nje pri krožišču in namestitve ograje. »Prehodi so bili popravljeni, vendar je prišlo do spremembe zaradi priključitve nove kolesarske steze iz smeri Ptuja, katere naročnik je občina. Na tem območju je namreč projektiran prehod za kolesarje. Po uskladitvi obeh rešitev (prehoda in ograje) je izvajalec pristopil k odpravi te pomanjkljivosti, ki bo usklajena s projektom kolesarske steze iz smeri Ptuja.« Na sejah občinskega sveta v Majšperku je bila že nekajkrat podana pobuda, da se hitrost na regionalni cesti skozi Ptujsko Goro ponovno zviša na 70 km/h, kot je to veljalo pred izgradnjo pločnikov in kolesarskih stez. Z direkcije so odgovorili, da bodo najvišjo dovoljeno hitrost s 50 km/h na 70 km/h vzpostavili predvidoma še ta mesec. MV Foto: M H torek • 6. junija 2023 Podjetništvo Štajerski 5 Spodnje Podravje • Komunalno podjetje Ptuj v 2022 z rekordnimi prihodki Na javnem delu izguba, na tržnem skoraj 700.000 evrov dobička Okrog Komunalnega podjetja (KP) Ptuj se letos zaradi dviga cen vode in kanalizacije dviga veliko prahu. Tisto, kar javnost in nekatere politične odločevalce zanima, je, ali so cene, kijih plačujejo uporabniki v več kot 20 občinah Spodnjega Podravja, oblikovane na točnih, verodostojnih predpostavkah. Nemalo ljudi se namreč sprašuje, zakaj so v Podravju v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami cene komunalnih storitev toliko višje. Ob robu tornada s cenami je KP Ptuj te dni objavila poročilo o poslovanju za lansko leto, pri čemer izkazuje fantastičen dobiček v znesku četrt milijona evrov. A dobiček kujejo na tistem delu, ki je tržne narave, medtem ko je na gospodarskih javnih službah, se pravi delu, ki s položnicami obremenjuje občane, prikazana izguba. Tako so na tržni dejavnosti, ki je sicer glavnino opravijo neposredno za občine, torej javni denar (in house naročila), pridelali blizu 670 evrov dobička, na gospodarskih javnih službah pa 360 evrov izgube. Izgubo na javnem delu so pokrili s prihodki na tržnem in tako pod črto potegnili rezultat: 265.000 evrov čistega dobička. Na vodovodu in pri smeteh izguba Na tako imenovanem javnem delu KP Ptuj največ prihodkov - 6 milijonov evrov - ustvari na kanalizaciji. Na javnem delu vodovoda so imeli 4,2 milijona evrov prihodkov. Podjetje je lani načrpalo 4,9 milijona m3 vode, prodali so je 3,8 m3. Dober milijon kubičnih metrov Podjetje v 100-odstotni lasti občin in s 182 zaposlenimi je lani poslovalo s prihodki v višini 20 milijonov evrov; ustvarili so četrt milijona evrov dobička. Ker so imeli na javnem delu izgubo, so občane v začetku leta obremenili z višjimi cenami na položnicah. Osnovna sredstva, se pravi vozila, gradbeno in drugo mehanizacijo, KP Ptuj kupuje z gotovino, je povedala glavna nadzornica v podjetju Marija Magdalenc. vode se na sistemu izgubi, vendar je treba vedeti, da se tudi zanj plačujejo vsi t. i. obratovalni stroški. KP je na vodovodu ustvarilo četrt milijona evrov izgube, saj so bili prihodki po podatkih poslovodstva 4.156.000 evrov, medtem ko Podjetje se je okrepilo, položnice pa tudi KP Ptuj se je po propadu Nizkih gradenj Ptuj, ki so finančno nasedle pri gradnji ptujske čistilne naprave, srečevalo z velikimi finančnimi težavami. Sedanji direktor Janko Širec in njegova desna roka, nadzornica Magdalenčeva, sta podjetje finančno sanirala ter pripeljala do današnjih odličnih rezultatov, ki pa občanom, torej plačnikom položnic, neposredno ne pomenijo nič, saj so iz leta v leto dodatno finančno obremenjeni. Podjetje se je v desetletju finančno okrepilo, celotni kapital družbe znaša 5,7mi-lijona evrov. Ko so šle občine v nakup delnic, da so postale njegove 100-odstotne lastnice, so jih kupovale po ceni med 4 in 5 evrov. „Danes je vrednost delnice 34 evrov,"je povedala Magdalenčeva. so na dejavnosti nastali stroški v višini 4.407.000 evrov. Milijon evrov prihodkov na vodovodu KP prigospodari še z vzdrževanjem priključkov, ki je t. i. tržna dejavnost. Gre za novogradnje priključkov ter vodomerov in vzdrževanje obstoječih. Lani so zamenjali 5.000 vodomerov, priključkov na vodovodu je nekaj čez 25.000. Milijon evrov so znašali prihodki na smeteh, kjer je podjetje ustvarilo 90.000 evrov izgube. Ker so izgubo prikazali na vseh treh dejavnostih (kanalizacija, smeti, voda), so v začetku leta sledile občutne podražitve. KP Ptuj je tudi v vlogi izvajalca gradbenih projektov občin. Med pomembnejšimi projekti lanskega leta so gradnja kanalizacije za MO Ptuj in občino Videm ter zamenja- va vodovoda za MO Ptuj. Na tržni dejavnosti knjižijo tudi prihodke izdaje soglasij za nove priključke, lani so jih izdali 846. Vse skupaj je imela KP Ptuj na tržni dejavnosti v lanskem letu 7,4 milijona evrov prihodkov. Magdalenčeva prišla samo predavat Letno poročilo je mestnim svetnikom in zainteresirani javnosti minuli teden predstavila predsednica nadzornega sveta KP Ptuj Marija Magdalenc, ki jo je imenovala MO Ptuj. Čez poročilo je šla po šolsko, predstavila branje in tolmačenje posameznih postavk v poročilu, medtem ko na vsebinska vprašanja o dvomih, ki se pojavljajo v zvezi s poslovanjem KP Ptuj, ni želela dajati pojasnil. Jasno je povedala, da bo predstavila in povedala, kar ima povedati, medtem ko za druga vprašanja ni na voljo. Mestni svetnik Milan Klemenc, ki ima v zvezi s poslovanjem KP nemalo pomislekov, je dejal, da bi njena pojasnila pričakovali, glede na to, da jo je v NS imenovala MO Ptuj in je torej predstavnica občine, se pravi lastnika podjetja. Kako razdeliti lastništvo vodovodne infrastrukture? Eden izmed velikih žuljev spo-dnjepodravskega vodovoda je delitev premoženja med občine, torej cevovodov, črpališč, vodohranov, sistemov za krmiljenje, se pravi celotne vodovodne infrastrukture, ki služi distribuciji pitne vode. Sporazum o delitvi premoženja je na mizi že 13 let, a se dejansko zaradi nestrinjanja nekaterih županov ni S Foto: CG Direktor Janko Širec Predsednica NS Marija Magdalenc Atrazina novi 1 • 1 ' • v .t. vodnjaki niso rešili Kljub gradnji novih vodnjakov atrazin v pitni vodi v Spodnjem Podravju ostaja. V lanskem letu so imeli pri analizi dva neskladna vzorca s preseženimi vrednostmi na črpališču in dva na omrežju. Sicer pa je v celotnem Spodnjem Podravju pitna voda obremenjena s pesticidom atrazin, le da so vrednosti pod mejnimi. Presežene vrednosti na omrežju so lani izmerili v Cirkulanah in Zlatoličju. Ker sta na teh dveh točkah merilni mesti, je to tudi uradno navedeno v tabelah, dejansko pa pomeni, da po celotnem cevovodu po trasi od vodnjakov do Cirkulan na eni in Zlatoličja na drugi strani teče enako obremenjena voda. Če gremo v smeri Cirkulan, so to del Ptuja, Budina, Spuhlja, večji del občine Markovci, Cirkulane in Zavrč. Velika težava za zagotavljanje neoporečnosti pitne vode so tudi nitrati, ki so načeloma pod mejnimi vrednostmi, a so konstantno prisotni v vodi. Nekaj onesnaženj vode je bilo bakterijskega značaja, zaradi povečanih odvzemov vode je v poletnem času prišlo tudi dviga usedlin. nikoli realiziral. Kar nekaj jih danes teži k temu, da bi se premoženje končno razdelilo. „Premoženje si moramo razdeliti, da bomo vedeli, kaj je od koga, kaj je skupnega in kaj od posamezne občine," menijo župani. Glede novogradnje vodovodnega sistema pa so spodnjepod-ravske občine vlak z evropskimi sredstvi najbrž zamudile. Gradnjo bi morebiti lahko financirali s pomočjo države, v nekem daljšem, na primer desetletnem obdobju. Mojca Zemljane Foto: CG Foto: CG Starše • Odvoz odpadkov se bo podražil za okoli 2,5 evra Cene za odpadke gor, za čiščenje odplak pa dol V Staršah se jim je do sedaj še uspelo izogniti zvišanju cen odvoza odpadkov. Na nedavni seji pa so svetniki in svetnice potrdili višje cene, in sicer v povprečju za okoli 2,50 evra - če imajo tudi posodo za biološke odpadke. Kljub nekoliko višjim cenam je Javno podjetje Snaga še vedno med ugodnejšimi izvajalci komunalnih storitev v podravski regiji. Občani bodo morali po novem za odvoz 120-litrske posode mešanih komunalnih odpadkov plačevati 11,6 evra na mesec, kar je v primerjavi s staro ceno 15 centov več. Nekoliko večji finančni zalogaj bo za občane predstavljal odvoz bioloških odpadkov, saj je cena prevzema v letošnjem letu poskočila. Za odvoz 120-litrske biološke posode bo po novem treba odšteti 5,8 evra, kar je 2,4 evra več. Kot so pojasnili predstavniki Javnega podjetja Snaga, cen odvoza odpadkov niso spreminjali že od leta 2020. Vse Starški svetniki in svetnice so potrdili višje cene odvoza odpadkov, ki pa so še vedno nižje do letošnjega leta so jih ohranjali z ških in celjskih. optimizacijo in reorganizacijo poslovanja. V zadnjem obdobju pa so pritiski na cene vedno večji, zvišali so se stroški energije, materiala, vzdrževanja, prevzema odpadkov in stroški dela. Po drugi strani pa so se znižale odkupne cene ločeno zbranih frakcij, ki so na primer za papir še v začetku lanskega leta znašale 166 evrov, letos samo še 50 evrov. S tega naslova je Snagi uspelo zbrati precej manj denarja. V novi ceni so med drugim upoštevali poračun iz lanskega leta, ko so prihodki presegali dovoljene odhodke. Večina svetnikov je nove cene soglasno potrdila, saj po njihovem mnenju ne gre za tako veliko podražitev. S precej večjim veseljem so dvignili roke za znižanje cen čiščenja odplak, ki ga v občini opravlja Komunalno podjetje Ptuj. Zneski na položnicah bodo nižji za okoli 2,60 evra oz. 15 odstotkov. Kot je znano, je KP Ptuj v začetku letošnjega leta precej zvišala omenjeno komunalno storitev, saj takrat pri izračunih izvajanja storitve niso upoštevali kapice na električno energijo do konca leta 2023 in poračunov do konca maja. Prav tako so se v tem obdobju znižali še stroški prevzema dehidriranega blata. Estera Korošec Primerjava mesečnih cen med izvajalci za 120-litrsko posodo Foto: EK od vseh ptujskih, bistri- Podjetje Mešani odpadki Biološki Simbio Celje 13 6,6 Komunala Slovenska Bistrica 15,5 6,80 Čisto mesto Ptuj 16 7,9 Kostak 15 4,7 Snaga 11,6 - s poračunom 12,6 - brez poračuna 5,3 Vir: Javno podjetje Snaga, cene so z DDV Vsi izvajalci imajo odvoz na tri tedne, razen Simbia na dva tedna. 6 Štajerski V središču torek • 6. junija 2023 Sp. Podravje • Redke občine financirajo razširjene zdravstvene preglede Kako obremenjeni so župani, bi morali na ma V zasebnem sektorju se nekatera podjetja že vrsto let poslužujejo tako imenovanih managerskih pregledov. Gre za celovit zdravstveni pregled, predvsem vodstvenih delavcev, ki so deležni večjih psihofizičnih obremenitev in stresa. Za tovrstne preglede se v večji meri odločajo tudi samozapos-leni, katerih podjetja so odvisna od njihovega zdravja. Nekoliko manj pogosti oz. poznani pa so v javnem sektorju. V Občini Starše so v letošnjem proračunu zagotovili 3.000 evrov za managerski pregled župana Stanislava Greifonerja. V obrazložitvi proračunske postavke so zapisali, da je glede na starost in funkcijo župana priporočljivo, da takšen pregled opravi zaradi zmanjšanja rizika obolevnosti. Managerski pregledi so namreč namenjeni predvsem odkrivanju dejavnikov tveganja in opredelitvi začetnih sprememb, ki klinično niso izražene in še ne povzročajo težav. Po mnenju Greifonerja je takšen pregled izjemno pomemben za ljudi, ki so dnevno v raznih stresnih situacijah. Številne obveznosti na delovnem mestu, visoke delovne zahteve, nenehna tekma s časom in stres vplivajo na zdravje posameznika. »Zato je pomembno, da občasno pogledamo, kako zdravi smo v resnici. Že pred pojavom določenih zdravstvenih težav so lahko v telesu prisotne številne spremembe, ki jih sami ne zaznamo, sodobne diagnostične metode pa jih odkrijejo in nam s tem omogočijo pravočasno ukrepanje,« je pove- dal sogovornik in dodal, da je treba zdravje postaviti na prvo mesto. Strošek v višini okoli 2.500 evrov po njegovih besedah ni prevelik za župansko funkcijo. Razširjen zdravstveni pregled Greifoner priporoča tudi drugim županom. Ob tem je spomnil na nenadni smrti njegovega predhodnika Bojana Kirbiša in župana sosednje občine Rače -Fram Branka Ledineka. Naj županu pregled plača občina Večina občin Spodnjega Pod-ravja tovrstnih pregledov vsaj do sedaj ni financirala, so pa nekateri župani mnenja, da bi bili dobrodošli. Markovski župan Milan Gabro-vec je v tej smeri že razmišljal, saj je delo župana vse bolj stresno in zahtevno. Je pa izrazil pomisleke, da bi morebiti lahko nekateri občani tako odločitev napačno razumeli in bi mu očitali, da si »župan plačuje zdravstveni pregled z občinskim denarjem«. Antonija Žumbar, županja občine Cirkulane, je mnenja, da bi morali vsekakor bolje poskrbeti Stanislav Greifoner, župan občine Starše, je letos že uspešno opravil managerski pregled. za zdravje vseh zaposlenih na občinskih upravah, tudi na primer z brezplačnimi obiski term ali fitne-sov. Njihova občina do sedaj ma-nagerskega pregleda ni financirala in ga najverjetneje tudi v prihodnje ne bo. Če pa bi postali praksa tudi v drugih občinah, pa bi ga vsekakor podprla. Hajdinski župan Stanko Glažar v vseh štirih letih česa takega ni koristil. V tem obdobju prav tako ni bil niti en dan bolniško odsoten. »Bi pa bilo vsekakor smiselno in potrebno, da managerski pregledi postanejo stalna praksa tudi za župane in županje, ne glede na to, kako zelo zdravi se počutijo,« je dodal Glažar. Iz Mestne občine Ptuj so sporočili le, da občina županom ne financira tovrstnih zdravstvenih pregledov. Managerske preglede, ki stanejo od najmanj 1.000 in več kot 2.500 evrov, opravljajo v Foto: CG Podravje, Slovenija • Tujcem desetina denarnih socialnih pomoči Največ upravičencev prihaja iz Bosne in Kosova Javni prostor polnijo debate o vprašanju priseljevanja tujcev v Slovenijo. Medtem ko vlada in gospodarstveniki poudarjajo, da brez tuje delovne sile, zlasti v gradbeništvu, več ne gre, je nemalo ljudi zaskrbljenih o vprašanju socialnih transferjev, do katerih so upravičene družine tujih delavcev, če se priselijo v Slovenijo. Upravičenci do socialnih pom v Spodnjem Podravju Kakšen bo zaradi tega pritisk na javne finance, sprašujejo ljudje. Približno desetina denarnih socialnih pomoči se izplačuje tujcem, kažejo podatki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (M DDSZ), ki ga vodi Luka Mesec. Na ministrstvu so poudarili, da morajo biti vsi delavci, ki delajo v Sloveniji, izenačeni. „Po načelu prostega dostopa do trga dela njim in njihovim družinam pripadajo pravice iz tega naslova. Sistem socialnega varstva je v Sloveniji namenjen vsem, ki se znajdejo v stiski, imajo slabši materialni položaj oziroma jim skladno z zakonodajo pripadajo pravice iz javnih sredstev. Med vsemi delovno aktivnimi v Sloveniji je 13 odstotkov tujcev, kolikor je tudi plačnikov davkov in prispevkov v Sloveniji. Delež tujcev, ki plačujejo davke in prispevke, je večji od deleža tujcev, ki prejemajo socialne trans-ferje. Brez tuje delovne sile velik del slovenskega gospodarstva ne more več delovati, kar poudarjajo delodajalci sami. Manj delovno aktivnih ne pomeni samo trenutno pomanjkanje delovne sile v nekaterih gospodarskih panogah, temveč tudi manj plačnikov davkov in prispevkov, kar vpliva na vse blagajne javnega financiranja (državni proračun, občinski proračuni, zdravstvena blagajna, pokojninska blagajna) in posledično na blaginjo in življenjski standard vseh. Zato je osrednje vprašanje, kako na učinkovit in human način poskrbeti za jezikovno in kulturno integracijo tujih delavcev, da bodo postali sestavni del naše raznolike in s tem vse bolj kulturno bogate družbe. Priseljevanje se bo nadaljevalo tudi v prihodnje, saj se slovenska družba stara in vsako leto s trga delovne sile odide nekaj tisoč ljudi več, kot jih vstopi na trg delovne sile. Izobrazbena struktura tistih, ki odhajajo, je primerljiva z izobrazbeno strukturo tistih, ki prihajajo, z izjemo obdobja pandemije korone, ko je bilo zaznati neto priliv višje izobraženih, večinoma na račun vračanja visoko izobraženih slovenskih državljanov domov. Slovenija bo tako morala postati država, ki ne bo kategorično zavračala tujcev, temveč jih tudi sprejemala, kar je v našem interesu." Prejemniki socialnih pomoči iz vsega sveta Podatki MDDSZ kažejo, da so tujci lani prejeli dobrih osem odstotkov od vseh v Sloveniji izplačanih denarnih socialnih pomoči. Država je lani izplačala nekaj manj kot 315 milijonov evrov socialnih pomoči, od tega 214 milijonov evrov državljanom Republike Slovenije in Število upravičencev do denarnih socialnih pomoči in letna izplačila Leto Slovenci Tujci Upravičenci Izplačila (mio €) Upravičenci Izplačila (mio €) 2018 73.500 181 8.700 17 2019 80.900 217 10.000 21 2020 88.200 238 11.100 23 2021 88.800 243 11.000 23 2022 73.000 214 8.700 19 Občina I Slovenci I Tujci I S Slovenska Bistrica 965 230 Ptuj 960 54 Ormož 652 3 Kidričevo 204 11 Videm 228 2 Majšperk 177 9 Cirkulane 156 1 Hajdina 128 14 Sv. Tomaž 129 2 Markovci 127 2 Podlehnik 125 2 Juršinci 124 1 Gorišnica 117 6 Destrnik 108 0 Zavrč 103 1 Dornava 91 2 Žetale 90 0 Središče ob Dravi 85 5 Sv. Andraž 61 0 Sv. Tomaž 57 0 Foto: Pexels Med slovenskimi državljani je lani denarno socialno pomoč prejemalo 73.000 upravičencev, kar je skupaj za tri ptujske mestne občine ljudi, in 8.750 tujcev, kar je več kot je skupaj vseh občanov občin Markovci in Gorišnica. slabih 20 milijonov evrov tujcem. Med slovenskimi državljani je denarno socialno pomoč prejemalo 73.000 ljudi in 8.750 državljanov tujih držav, med njimi jih glavnina prihaja z območja nekdanje Jugoslavije. Trenutno imamo med prejemniki denarne socialne pomoči okoli 2.500 državljanov Bosne in Hercegovine, 2.300 Kosovcev, 1.150 Makedoncev, 470 Srbov, 370 Makedoncev in 250 Ukrajincev. Tujci, prejemniki socialnih pomoči v Sloveniji, prihajajo iz okoli 90 različnih držav po vsem svetu in vseh kontinentov razen Avstralije. Z območja Bližnjega vzhoda je največ Sircev (120), 35 je Iračanov in 34 Irancev. Na seznamu prejemnikov je 72 državljanov Rusije, 74 Bolgarov in 28 Romunov. Državljanov srednje-in zahodnoevropskih držav, ki bi v Sloveniji prejemali denarno socialno pomoč, je zelo malo. Imamo pa na seznamu prejemnike iz ZDA, karibskih in južnoameriških ter številnih afriških držav, od severne do centralne Afrike. 170 Vir: MDDSZ torek • 6. junija 2023 V središču Štajerski 7 nagerski pregled? Foto: Arhiv ST Milan Gabrouec, župan občine Markouci, je o managerskem pregledu že razmišljal, a bi to lahko sprožilo pomisleke med občani, da si zdravstveni pregled plačuje z denarjem občanov. ečjih zdravstvenih centrih po Sloveniji. Zupani morajo opraviti redne obdobne zdravniške preglede Predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu se ne nanašajo na managerske preglede. V vsakem primeru pa stroške preventivnega zdravstvenega pregleda nosi delodajalec. Kot so pojasnili na Skupnosti občin Slovenije, so županje in župani funkcionarji znotraj javnega sektorja, zato so obvezani opraviti redne obdobne zdravniške preglede za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu. Zdravnik pa je tisti, ki glede na oceno tveganja za omenjeno funkcijo določi vrsto, obseg, vsebino in roke zdravstvenih pregledov. Po njihovem mnenju izraz »managerski pregled« običajno ne predstavlja formalno določe- nega zdravniškega pregleda, pač pa z njim pogovorno imenujemo pregled, ki ga opravijo zaposleni na visokih položajih, da bi preverili svoje fizično in psihično stanje ter ugotovili, ali so primerni za nadaljnje vodenje organizacije. V tem smislu bi lahko usmerjeni obdobni preventivni zdravstveni pregled smatrali kot »managerski pregled«. Namen takšnih pregledov je oceniti zdravje in dobro počutje vodstvenih kadrov ter jih opozoriti na morebitne zdravstvene težave, ki bi lahko vplivale na njihovo delo. »Zavedati se moramo, da je županska funkcija še posebej odgovorna in stresna, da je javna izpostavljenost izjemna, da njegova vloga terja celotnega človeka in se brez definitivnega delovnega časa pogosto razteza tudi v popoldanske in večerne ure ter tako velikokrat podira ravnovesje med zasebnim in poklicnim življenjem, kar merodajno vpliva tudi na tveganja za mentalno zdravje (izgorelost). Zato je še posebej pomembno redno varovati zdravje odgovornih oseb na lokalnem nivoju preko zakonsko razpoložljivih možnosti, kot je npr. usmerjeni obdobni preventivni pregled,« so zapisali. Estera Korošec Ker so managerski zdravstveni pregledi pravzaprav preventivni, stroškov Zavod za zdravstveno zavarovanje iz redne premije ne pokriva. Tudi v zavarovalnicah Generali in Triglav, ki še tržita dodatna zdravstvena zavarovanja, so pojasnili, da posebne police, ki bi krila managerske preglede, ni. Lahko pa managerji izberejo njihovo zdravstveno zavarovanje Specialisti z asistenco, ki vključuje tudi kritje preventivnih pregledov in preiskav. Tovrstno zavarovanje lahko sklene posameznik ali podjetje za svoje zaposlene. Mesečna premija za starostni razred od 36 do 45 let je od 10 evrov naprej. Foto: MC Rogaška Managerske preglede svetujejo vsaj na pet let Managerske preglede, ki stanejo od najmanj 1.000 in več kot 2.500 evrov, opravljajo v večjih zdravstvenih centrih po Sloveniji. Tistim, ki se prvič odločajo za pregled, v MC Rogaška Slatina svetujejo razširjene laboratorijske preiskave, preiskave za oceno stanja in delovanja srca in ožilja, pljuč, prebavil, sečil in gibalnega sistema ter kožnih sprememb, ženskam preglede dojk in rodil, moškim pa prostate. Pojasnili so, daje njihov glavni namen potrditi zdravje ali pravočasno odkriti morebitna bolezenska stanja. Pri pregledu se osredotočajo predvsem na nekatere notranje bolezni, ki jih posameznik ne zazna pravočasno, kot so bolezni srca in ožilja ter nekatere najpogostejše oblike rakavih obolenj. »Po 40. letu je preventivni pregled, na katerem potrdimo zdravje ali pravočasno odkrijemo nevarnost, ki posamezniku preti, nuja. Tovrstni pregledi preprečujejo zmanjšanje kakovosti življenja in delovne sposobnosti, številne komplikacije kroničnih bolezni, invalidnost in smrt,« so zapisali. Ponovne preglede svetujejo glede na ugotovljeno stanje in ogroženost posameznika, navadno nekoliko ožji program na leto ali dve in ponovni razširjeni program na vsake 4 ali 5 let. »Zavedati seje treba glavnih dejavnikov tveganja, ki so jim še posebej izpostavljeni posamezniki na vodilnih položajih. Eden glavnih vzrokov za nastanek bolezni je dolgoročna podvrženost stresu, ki lahko načne vaše fizično in psihično počutje. Tako v velikih kot manjših podjetjih se tega vedno bolj zavedajo,« so izpostavili v MC Rogaška Slatina. 1.195 1.014 655 215 230 186 157 142 131 129 127 125 123 108 104 93 90 90 61 57 prejemnikov socialne pomoči je brez državljanstva ali prihajajo iz neznane države. V občinah Spodnjega Podravja največ tujcev denarno socialno pomoč prejema v Slovenski Bistrici (230), na Ptuju je prejemnikov tujcev 54, v Ormožu trije. Podrobneje za vse občine v regiji smo podatke predstavili v tabeli. V petih letih 1,2 milijarde evrov socialnih pomoči Republika Slovenija je v minulih petih letih skupno izplačala za 1,2 milijarde evrov socialnih pomoči, največ v koronskih letih 2020 in 2021, ko so izplačila znašala 261 in 266 milijonov evrov. V letu 2020 je MDDSZ upravičencem državljanom Slovenije izplačalo 283 milijonov evrov in tujcem 23 milijonov evrov. Predlani so slovenski državljani prejeli za 243 milijonov evrov denarnih socialnih pomoči in tujci 23 milijonov evrov. Lani je bilo socialnih pomoči izplačanih manj, in sicer 214 milijonov slovenskim ter slabih 20 milijonov evrov tujim državljanom. Ministrstvo denarne socialne pomoči nakazuje tudi upravičencem v tujino. Največ nakazil (118) gre na transakcije račune, odprte v Nemčiji, mesečno 56.600 evrov. V Avstrijo izvedejo 54 nakazil (mesečno 25.000 evrov) in 51 v Litvo, prav tako mesečno okoli 25.000 evrov. Nakazila so še v Belgijo, Bolgarijo, Hrvaško, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko in Združeno kraljestvo. Mojca Zemljarič Ormož • Želijo satelitski urgentni center Izgubili bi dežurnega zdravnika »Glede na pripravljene predloge bi z reorganizacijo izgubili prisotnost zdravnika, kar pomeni preusmeritev vseh pacientov z nujnimi stanji v oddaljene urgentne centre (UC Ptuj, UC Murska Sobota). Vsekakor nam je cilj še naprej zagotavljati hitro, strokovno in kakovostno zdravstveno varstvo na primarnem nivoju, za kar si bomo tudi prizadevali,« v zvezi s predlogom reorganizacije nujne medicinske pomoči, ki po novem v prvi fazi predvideva le še deset satelitskih urgentnih centrov po državi, med katerimi tudi sedaj ni Ormoža, opozarjajo v ormoškem zdravstvenem domu. Javnost je konec leta na noge dvignil predlog o preoblikovanju mreže nujne medicinske pomoči, ki ga je oblikovala delovna skupina ministrstva za zdravje. Po prvotnem predlogu bi bilo 11 ur-gentnih in 20 satelitskih centrov po državi. Medtem ko bi zdravstveni domovi, ki ne bi postali sateliti, ponoči ostali brez dežurne ambulante. Poleg Lenarta in Ljutomera bi tako ponoči, ob vikendih in praznikih, brez dežurnega zdravnika ostali tudi v Ormožu, kjer temu ostro nasprotujejo. To bi namreč pomenilo, da bi občani morali od 20. do 7. ure v primeru potrebe po obisku dežurne ambulante pomoč poiskati v predvidenem urgentnem centru na Ptuju. Reševalna vozila z reševalci bi bila sicer v ormoškem ZD še naprej na voljo nepretrgoma, toda brez zdravnikov. V primeru potrebe po zdravniku bi se slednji pripeljal iz Ptuja, kar bi intervencijo lahko podaljšalo za pol ure ali celo uro. Ormoški zdravstveni dom namreč pokriva območje kar treh občin, ki je precej razgibano - poleg Ormoža tudi Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Po poročanju nekaterih medijev je konec aprila razširjena skupina pripravila nova strokovna izhodišča, ki v prvi fazi predvidevajo ustanovitev le še desetih satelitskih urgentnih centrov, med katerimi pa tudi sedaj ni ne Ormoža, Ljutomera in Lenarta. Zaostrili pa so tudi kriterij za vključitev zdravstvenega doma med satelitske urgentne centre. Da bi zdravstveni dom postal satelit, bi moral biti od drugega urgentnega ali satelitskega urgentnega centra oddaljen vsaj 40 minut ali pokrivati območje z vsaj 45.000 prebivalci ali vsaj 24.000 prebivalci na območju 400 kvadratnih kilometrov. Ormoški zdravstveni dom tega kriterija ne more izpolniti, je na nedavni seji zaskrbljeno opozoril eden izmed občinskih svetnikov. Kot so sicer še zapisali v dokument, pa bi v drugih krajih oz. regijah, ki ne izpolnjujejo navedenih pogojev, glede ustanovitve dodatnih satelitskih centrov odločali posamično, oziroma regionalno. Vrbnjak: »Upamo, da bo država imela posluh« Vodstvo tamkajšnje občine kot zdravstvenega doma se s tem, da bi ostali brez dežurnega zdravni- ka, nikakor ne strinja. Dostop do zdravstvene oskrbe bi se s tem bistveno poslabšal, opozarjajo. »Za občine, občanke in občane, je to nepredstavljiva stvar, ki bo v primeru sprejetja sprememb nujne medicinske pomoči pomenila izgubo marsikaterega življenja,« je tedaj opozoril župan Danijel Vrb-njak. Kot je sicer še dejal, si skupaj z zdravstvenim domom prizadevajo, da ne bi bili za kar koli prikrajšani. Ob tem je na ponedeljkovi seji postregel še z zadnjimi informacijami. Pred dnevi se je udeležil sestanka na ministrstvu za zdravje na temo predstavitev predloga koncepta postavitve mreže zdravstvenih ukrepov v Sloveniji, kjer pa so jim bili predstavljeni zgolj statistični podatki po posameznih regijah (o organiziranosti NMP, kakšni so potovalni časi, interventni časi itd.), medtem ko o satelitskih urgentnih centrih, kar jih najbolj skrbi, niso govorili. »Tisto, kar je pomembno izpostaviti in ne bi bilo dobro za nas, pa je, da bi se regije določale v smeri združitve koroške, podravske in pomurske regije. Vemo, kje se omenjajo satelitski urgentni centri. Ne želimo, Se Ormožu obeta, da bo skoraj 16.000 prebivalcev ostalo brez dežurne službe? da bi zaradi bližine katere od teh občin izpadli. Prepričani smo, da si UE Ormož - torej občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi - zaslužijo takšen satelitski center in pri tem absolutno ne bomo odnehali. Upamo, da bo država imela posluh. Drži sicer, da smo že skoraj na polovici leta in da je do prihodnjega leta, ko želijo vzpostaviti to mrežo, le še malo časa,« je še dodal Vrbnjak. ZD Ormož: v preteklih letih pridobili kader, opremo in nove prostore »V preteklih letih smo v ZD Ormož proaktivno pridobili kadre, opremo in nove prostore, vse z namenom priprave na morebitne spremembe v reorganizaciji NMP. Glede na pripravljene predloge bi z reorganizacijo izgubili prisotnost zdravnika, kar pomeni preusmeritev vseh pacientov z nujnimi stanji v oddaljene urgentne centre (UC Ptuj, UC Murska Sobota). Vsekakor nam je cilj še naprej zagotavljati hitro, strokovno in kakovostno zdravstveno varstvo na primarnem nivoju, za kar si bomo tudi prizadevali,« meni v. d. direktorja zdravstvenega doma Aljaž Čibej, ki je še dejal, da je za celotno reorganizacijo nujne medicinske pomoči potrebna odprta razprava z vsemi udeleženci: »Glede na specifiko določenih regij bo potreben pogled večje slike in temu primerno tudi pristopiti.« Na ministrstvu so sicer že večkrat poudarili, da je reorganizacija šele v fazi usklajevanja. Monika Horvat kupaj /ir: MDDSZ hoto: MM 8 Štajerski Podravje torek • 13. junija 2023 Podravje • Škodo na plazovih ocenjujejo, na uničenih posevkih ne Visoki stroški zaradi dvakratne setve, pridelka bo manj Občine te dni pozivajo občane k prijavi škode, ki jo je povzročilo majsko neurje. »Kje pa smo kmetje v tej zgodbi,« se sprašujejo kmetovalci. Mnogi so bili primorani posevke koruze (in drugih poljščin) zaradi večdnevnega zadrževanja vode na njivah na novo posejati. Med njimi je tudi kmetovalec iz Majšperka Miha Leskovar, kije moral od 35 ha koruze na novo posejati 25 hektarjev. To pomeni dodaten strošek v višini vsaj 7.500 evrov, s tem da bo pridelek zaradi krajšega rastnega obdobja ob žetvi zagotovo skromnejši. »Del koruze smo sejali v težka ilovnata tla tik pred dežjem, na 15 hektarjih je koruza razvila že štiri liste. Vendar je površine poplavila Dravinja, posledično se je koruza okužila z bakterijo, ki prepreči razvoj storža. Oboje je pomenilo, da smo morali na novo pripraviti ter nato posejati površine. Dodaten strošek je velik, zgolj seme stane okrog 200 evrov po hektarju, če k temu prištejemo strošek setve in priprave tal, to znese vsaj 300 evrov. Ob tem smo ob 25 dni vegetacije, kar pomeni, da smo morali sedaj izbrati zgodnejše hibride, ki pomenijo manjši pridelek, saj je čas, ko v rastlini poteka fotosinteza, krajši.« Ne le na njivskih posevkih, škoda je nastala tudi na travi-nju, ki je zaradi poplav uničeno. »Za mesec in pol krme smo zvozili na kup za humus.« Krme ne bo dokupoval, saj da je ob vse nižjih odkupnih cenah mleka predraga, kvečjemu razmišlja o zmanjšanju staleža živine. Glede (ne)pomoči države pa pravi, da je kmetje še niti po lanski suši niso prejeli. Zakonodajno in pravno rešeto Da kmetje škode, ki je nastala po poplavah, ne morejo niti prijaviti, je na nedavni videmski seji izpostavil direktor občinske uprave Gorazd Ladinek. In res, na kmetijskem ministrstvu pravijo, da je škodo zaradi neurij na kmetijskih Foto: Mojca Vtič Kljub izdatnemu sofinanciranju zavarovalnih premij je v Sloveniji zavarovana le okrog tretjina njivskih površin, medtem ko je v Avstriji zavarovanih več kot 80 % kmetijskih površin, izhaja iz poročila Agro zavarovalnice. Sofinanciranje zavarovalnih premij po letih 2016 I 2017 I 2018 2019 I 2020 I 2021 2022 Sofinanciranje premij (mio EUR) 1,4 2,2 4,4 4,7 5,3 6,2 6,3 Zavarovane površine (ha) 36.762 45.448 50.958 52.871 53.064 53.501 55.613 Število zavarovanih živali 75.431 75.074 71.558 57.342 59.657 64.472 64.624 pridelkih mogoče zavarovati in zanjo pridobiti subvencijo v višini 55% zavarovalne premije. Nadalje naj bi zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določal, da sredstev po zakonu ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. »Zaradi zgoraj navedenih razlogov se škoda zaradi neurij na kmetijskih pridelkih ne ocenjuje, niti se zanjo, v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ne more pridobiti pomoči.« Dodali so še, da je v skladu z zakonom definirano, da naravno nesrečo povzročijo potres, snežni ali zemeljski plaz, udor ali poplava, ki da povzroči škodo na stvareh ali škodo v gospodarstvu. »Iz zapisanega sledi, da se škode zaradi poplav v kmetijski proizvodnji ne ocenjuje, ocenjuje pa se na stvareh, med katera štejejo tudi kmetijska zemljišča. Ocena škode na stvareh je v pristojnosti Ministrstva za naravne vire in prostor.« Torej trenutno se ocenjuje škoda na sami zemljini, medtem ko škoda na pridelkih ne. Foto: Črtomir Goznik Andrej Rebernišek, direktor ptujskega kmetijskega zavoda, pravi, da zavod pripravlja oceno škode na kmetijskih površinah oz. na pridelkih, že zdaj pa je znano, da je največ škode na posevkih koruze in buč, predvsem na manj prepustnih težjih tleh. Ocenjevanje škode na pridelkih še ni izključeno Toda kot pojasnjuje direktor ptujskega kmetijskega zavoda Andrej Rebernišek, tudi ocenjevanje škode na pridelkih še ni izključeno. »Trenutno pripravljamo grobe ocene škode, ki jih moramo posredovati ministrstvu. Po tem splošnem zakonu o naravnih nesrečah se škoda na poljščinah res ne ocenjuje, če pa bo sprejet interventni zakon, kar pomeni, da če škoda preseže tri promile BDP, potem bodo vključeni tudi pridelki. Pri nas je glavnina škode nastala na posevkih koruze in buč.« Obseg kmetijskih zavarovanj se povečuje Lani je kmetijsko ministrstvo sofinanciralo zavarovalne premije v višini 55 %, zavarovalnicam je izplačalo 6,3 milijona evrov. Delež sofinanciranja do 1. julija letos ostaja enak kot v letu 2022, v javni obrav- Foto: Mojca Vtič Miha Leskovar, kmetovalec iz Skrbelj pri Majšperku, ima glavnino površin ob reki Dravinji. Na novo je moral posejati 25 ha koruze, zavreči pa za mesec in pol krme. navi pa je predlog, s katerim se dviguje delež sofinanciranja na 60% obračunane zavarovalne premije. Kmetje kljub znatni državni subvenciji še vedno pravijo, da je strošek zavarovanja (pre)velik, vendar pa se tudi zaradi vseh vremenskih neprilik obseg zavarovanih površin povečuje. »Vsekakor je poleg zavarovanja potrebna tudi zaščita nasadov s protitočnimi mrežami, oroševanjem in podobno, saj se na ta način zmanjšuje tveganje za izgubo pridelka. Preventivna dejavnost posledično vpliva na ceno zavarovalnih premij.« S kmetijskega ministrstva so še odgovorili, da so v okviru programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020 odobrili 575 vlog v ureditev vseh namakalnih sistemov vključno z nakupom in postavitvijo opreme za namakanje oziroma oroševanje kmetijskih zemljišč v skupni višini 30 milijonov evrov na skupni površini 5.427 ha kmetijskih zemljišč. Od tega so podprli 35 naložb za nakup opreme za oroševanje kmetijskih zemljišč v skupni višini dobrega pol milijona evrov. Mojca Vtič Zavrč • Proračun občine se povečuje za okoli 400.000 evrov Ali je občina bolj naklonjena športu kot drugim področjem? V Zavrču so imeli minuli četrtek maratonsko sejo občinskega sveta, kije trajala dobre štiri ure in pol. Na dnevnem redu je bilo sicer samo trinajst točk, ki pa so bile precej obsežne. Poleg tega so gostili razlagalce iz različnih javnih institucij, in sicer Centra za socialno delo Spodnje Podravje, Komunalnega podjetja Ptuj, Policijske postaje Gorišnica, OŠ Cirkulane-Zavrč. Svetniki so vse obravnavane zadeve soglasno potrdili, razprave niso bile potrebne, prav tako niso postavljali veliko vprašanj. Tudi tam ne, kjer so odločali o podražitvah. Nekaj pomislekov je bilo samo pri obravnavi rebalansa. Svetnika Uroša Fijana je zanimalo, zakaj je občina povečala sredstva za podporo društvom na področju športa z 32.000 na 40.000 evrov. Prav tako še dodatno namenjajo za Športni park Zavrč 22.310 evrov (električna energija, tekoče vzdrževanje, zavarovalne premije za objekte). Po drugi strani pa so se morali zadnjih pet let boriti za več denarja za pomoč kmetijstvu, pa jim ni uspelo. To postavko so povečali komaj z letošnjim rebalansom s 4.900 na 6.900 evrov. Ob tem je Fijan dodal, da nikakor ni proti podpori društvom, opaža pa, da se očitno za nekatere zadeve v občini hitro najdejo sredstva v proračunu. Župan Slavko Pravdič je v odgovoru pojasnil, da bo osebno vedno podpiral športne dejavnosti v občini. Preko športnega udejstvovanja mladi razvijajo svoje potenciale, se socializirajo in aktivno vključujejo v skupnost. Okoli 120 mladih nogometašev, ki redno trenirajo na stadionu, je po njegovem mnenju ste- Višje cena vrtca in pomoči na domu Na zadnji seji so svetniki potrdili višje cene vrtca, in sicer v povprečju za okoli 12 odstotkov. Prav tako se zvišuje cena pomoči na domu z 19,82 na 23,88. Občinska subvencija znaša 50 odstotkov, preostalo morajo občani kriti sami. Trenutno v občini Zavrč tovrstno pomoč koristi samo ena oseba. Komunalne storitve oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odplak pa se v povprečju znižujejo za okoli tri evre. ber njihove lokalne skupnosti. Prav Športni park je nujno tako se bo zavzemal, da bo občina tudi v prihodnje skrbela za redno potreben ™jše sanacije vzdrževanje enega večjih športnih Pred začetkom četrtkove seje objektov v Spodnjem Podravju. si je župan skupaj s svetniki ogle- dal prostore, ki so nujno potrebni manjših sanacijskih del. Natančnega popisa še niso pripravili, v prvi vrsti naj bi uredili notranje prostore in odvodnjavanje, v prihodnjih letih pa tudi zunanjo fasado. »Športni park smo prevzeli od drugih. Naša naloga je, da ga vzdržujemo in predamo naprej v čim boljšem stanju,« je povedal Pravdič ter dodal, da bi imela občina v vsakem primeru neprimerno večje stro- Svetniki so na zadnji seji soglasno potrdili vse točke dnevnega reda. ške, če objekta ne bi koristili člani Športnega društva nogometne šole Zavrč. Slednji skrbijo za redna vzdrževalna dela, kot sta košnja trave in urejanje okolice. »Ker stadion živi, je lažje najti donatorje in sponzorje, pa tudi prostovoljce, ki svoj čas in denar namenjajo za pomoč športu,« je dodal župan. Občina se trudi čim bolj enakovredno podpirati vsa lokalna društva. Kot je razvidno iz proračuna za leto 2023, skupno za programe športa namenjajo 65.900 evrov, za kulturo pa 73.000 evrov. Po nekoliko daljši debati so svetniki rebalans proračuna za letos 2023 soglasno potrdili. Prihodki se povečujejo z 1,7 na 2,1 milijona evra, odhodki pa z 1,7 na 2,5 milijona evrov. Občina je najela kredit v višini 160.000 evrov. Precej več sredstev so namenili za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter področje turizma. Prav tako v proračunu planirajo 120.000 evrov za nakup zemljišč, predvsem za potrebe morebitne širitve vrtca oz. šole in izgradnjo stanovanjskega naselja. Ta denar bo morebiti ostal na občinskem računu, saj nameravajo iti v morebitni nakup nepremičnin preudarno in racionalno. Spremljali bodo cene na trgu in čakali na najugodnejši trenutek za nakup. Je pa župan Pravdič napovedal še en rebalans predvidoma v jesenskih mesecih. Estera Korošec Foto: EK torek • 6. junija 2023 Gospodarstvo Štajerski 9 Naša e-realnost Spomin na počitnice na kmetiji starih staršev v eni od spodnjepodravskih občin je poln nepozabnih doživetij in tudi prenekaterih opravil, navad in standardov, ki so danes bolj ali manj utonili v pozabo. Brez elektrike si seveda že takrat nismo predstavljali življenja, je pa bilo omrežje, razumljivo, še skromno, zato je bilo treba paziti, da ni bilo nanj hkrati priklopljenih več naprav, saj je sicer takoj varovalko »ven vrglo«. Vsakič, ko je babica v hlevu zagnala molzni stroj, so luči v hiši valovale v različnihjakostih svetlobe, od najnižje brlivke do najvišje svetilnosti, kot to včasih še danes počno v nekaterih lokalih, kjer hočejo s takim valovanjem opozoriti goste, da se bliža »fajrund« in naj se torej počasi odpravijo domov. Svet, tudi podeželje, je medtem naredil veliko korakov proti splošnemu napredku, več desetletij kasneje, ko tudi sama živim na nekdanji kmetiji svojih prednikov, pa se naše podeželje ponaša z urejeno infrastrukturo: asfaltiranimi cestami, kolesarskimi potmi, pitno vodo iz javnega vodovoda, javno razsvetljavo, optičnim omrežjem... Imamo skoraj vse, kar imajo tudi v mestih, le da smo poleg tega še v čudovitem objemu narave. V moji vasi se lahko že leta ponašamo z električno napeljavo v zemlji, zato pogleda na zelenje ne ovirajo kabli na drogovih. Na strehe si postavljamo sončne panele in si v želji po znižanju stroškov elektrike in čimvečji energetski samooskrbi gradimo lastne sončne elektrarne. Če seveda pridemo na vrsto za soglasja in postavitev, če zmoremo vse višje stroške gradnje in pristanemo na vse manj ugodne pogoje, ki nam jih ponujajo distributerji. Jasno nam je, da moramo hkrati razmišljati o gradnji električnih polnilnic, da bomo ekološko zavedni in bomo pri delu okoli hiše uporabljali »zelene e-mašine«, take na polnilne baterije, in to od ročnih in traktorskih kosilnic do škarij in žag, skuterjev, koles in še česa. Seveda ne smemo pozabiti na električne avtomobile, ki nam jih v bližnji prihodnosti zapoveduje Evropska unija, saj naj bi se že čez dobrih deset let odpovedali vsem vozilom na notranje zgorevanje. Ob tem se vrli evropski politiki najbrž sploh ne zavedajo, daje klasična avtomobilska industrija paradni konj Stare celine in si s tem žagamo vejo, na kateri sedimo, še manj pa očitno razmišljajo, da proizvodnja in razgradnja novih baterij povzročata okolju veliko večjo škodo kot vsi bencinarji ali dizlaši skupaj. Kakorkoli, vrnimo se v domače loge, kjer bomo polnilnice za e-avtomobile potrebovali še prej kot ostali Evropejci, kajti Slovenija seje, bolj papeška od papeža, odločila z omenjeno prepovedjo pohiteti in prehiteti ostale članice, čeprav vse tarnajo, da obstoječa električna infrastruktura še zdaleč ni zrela za tako velike dodatne obremenitve. V moji vasi smo že zdaj večkrat v temi, in to zaradi popravil na električnem omrežju, ki več kot očitno ni prav sanjsko vzdrževano. Jaja, saj vem, ni denarja, kriza, covid, vojna v Ukrajini, podražitve... Zadnjih nekaj dni pa kot da smo se vrnili v pretekli čas, ko je bilo tisto valovanje hišne svetlobe na dnevnem redu. Luči pogosto utripajo in izgubljajo svojo moč, čeprav, verjemite mi na besedo, nimam molznega stroja. Me pa seveda skrbi, kako bo s takim omrežjem in električnimi polnilnicami videti naš vsakdan, naša e-realnost, in kako bom takrat razporedila priklop aparatov. Bom raje polnila avtomobilsko baterijo ali bom dala prednost turški telenoveli na televiziji? Kaj pa ko bo e-traktor polnil sosed, bom morala takrat počakati s pranjem perila? Si bomo v vasi torej naredili urnik opravil? Prav nič nostalgična dilema. Senka Dreu Slovenija • Padec cen mleka -je 45 centov dno ali bo šlo še nižje? Optimizem izpuhtel, mlečna kriza je dejstvo Padec cen mleka se dogaja že peti mesec zapored. Prihodnost? Negotova. Stiska kmetov? Velika. Napovedujejo se razpisi za investicijska vlaganja, vendar so mnogi kmetje pred izzivom obstoja, tudi zaradi vse višjih obrestnih mer in še vedno visokih stroškov krmnih mešanic. Na drugi strani cene na trgovskih policah ves čas vztrajajo na zgodovinskih vrednostih (razen ob akcijskih ponudbah), potrošnja se krči. »Tako v Sloveniji kot širše v Evropi lahko že govorimo o mlečni krizi,« pravi direktor Mlekarske zadruge Ptuj Janko Petrovič. Povprečna odkupna cena mleka v Sloveniji je od decembra do aprila letos upadla za dobrih devet centov na liter, na ravni EU še za kakšno desetinko centa več. »Neizbežno gremo proti ceni 45 centov na liter, morda še nižje. Prizadevamo si na vse načine, da bi nam uspelo negativni trend zadržati nad tem nivojem,« je dejal Janko Petrovič, čigar decembrski optimizem je ob ujetosti v razmerje prevelike ponudbe mleka (severnih držav) in padca potrošnje po celotni Evropi povsem izpuhtel. »Gre za resno krizo, za katero smo sprva mislili, da bo že marca popustila, ali morda najkasneje aprila. Sedaj so nekateri indici, da bi se junija stanje izboljšalo, vendar so zelo drobni. Obeta se dobra turistična sezona, vendar se ob vse višjih cenah v turizmu poraja vprašanje kupne moči potrošnikov.« Nemčija, Nizozemska in Poljska z ogromnimi presežki mleka Znano je, da ceno mleka na trgu uravnava preprosta ekonomska logika ponudbe in povpraševanja. Ponudbe je bilo v minulih mesecih glede na povpraševanje preveč. »Nemčija, Nizozemska, Poljska so države, ki so ustvarjale viške in zalivale preostanek Evrope z mlekom po umetno nizkih cenah. Ob tem se je tudi potrošnja znižala za okvirno 10 %.« Ali bi preveliko proizvodnjo določenih držav, ki rušijo razmerja na trgu, zajezile mlečne kvote? Janko Petrovič meni, da ja, vendar je njihova ponovna uvedba malo verjetna. Potrošnjo bi spodbudile tudi nižje cene končnih izdelkov, glede na to, da odkupne cene že lep čas padajo. A zdi se, da posluha na strani trgovcev ni, kljub drugačnim zagotovilom. »Vem, za kakšen denar so mlečne proizvode pripravljeni narediti proizvajalci, da bi uravnotežili po- Povprečne cene mleka v izbranih državah na 100 kg Foto: Mojca Vtič Evropski kmetje so leta 2020 redili okrog 20 milijonov krav molznic, petino manj kot pred 20 leti. Tudi v Sloveniji se je število krav molznic v zadnjih dveh desetletjih zmanjšalo, in to za skoraj tretjino. V letu 2000 so jih slovenski kmetje redili malo več kot 140.200, v letu 2020 pa približno 99.200, ob postavitvi na evropski zemljevid pomeni, da so slovenski kmetje redili pičlega pol odstotka krav molznic v Evropi. Primerjava cen mleka in jogurta pri treh trgovcih Spar Mercator Tuš Alpsko mleko, polnomastno 3,5 % 1,09 € * 1,59 € 1,49 € Pomursko mleko 1,41 € 1,49 € 1,41 € Mu, 180 g jogurt 0,62 € 0,63 € 0,61 € Vir: Primerjaj cene, MKGP *Redna cena 1,49 € Redne cene alpskega in pomurskega mleka ter navadnega jogurta MU se pri trgovcih Spar, Mercator in Tuš od 16. aprila do 15. maja niso znižale, razen akcijskih izjem, ki so časovno in količinsko omejene. Redno ceno alpskega mleka je znižal le Jager, in sicer z 1,29 na 1,09 evra. nudbo in povpraševanje, in vem, da izdelki na trgovskih policah niso dragi zaradi primarnega proizvajalca, kmeta ali predelovalca. Občutek, da slovenske znamke načrtno uničujejo Poraja se občutek, da se morda načrtno uničuje določene slovenske blagovne znamke,« je neposreden Petrovič. Junaka, ki bi razkril razmerja moči v tako imenovani verigi, v Sloveniji ne premoremo. Institut varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano je ne- davno zgolj izvedel anketo o ravnovesju v verigi preskrbe s hrano, ki pa je ponovila čivkanje ptičev na veji, da je najšibkejši člen pridelovalec, najmočnejši trgovina. In glej ga vrabca, zgodilo se je ... Ne, nič se ni zgodilo, nič spremenilo. »Trgovina je gospodarski subjekt in njen namen je, da ustvarja dobiček, vendar del dobavne verige smo tudi predelovalci in kmetje. Če ne bomo ustvarjali prihodkov in akumulacije, s katerimi bomo izvajali investicije, bomo propadli,« opozarja Petrovič. Upati je, da bo obilnejši pridelek osnovne krme pomagal kmetom ioni IOI" | Slovenija 53 7 | Avstrija | Hrvaška | Nemčija | Italija 1 EU 55 74 januar februar 53,7 51,5 /Iß ß 57,5 JI,/ 51,5 i vJU,0 54,1 /IQ ß i ,C- 57,4 RA Q 55,7 4 53,34 cn is marec april* 48,8 46,4 55,6 54,2 5 1,1 51,3 49,8 49,8 54,9 54,9 50,38 48,83 *ocenjena vrednost Primerjava cen alpskega mleka (€/l) 1,65 1,6 1,55 1,5 1.3S 1,3 1,25 I I So ji Tuš Holer ■ Udi Vir: Primerjaj cene. MKGP Trgovci zatrjujejo, da cene na trgovskih policah sledijo nižjim odkupnim cenam, a podatki s portala Primerjaj cene trgovce postavljajo na laž. Cene litra polnomastnega alpskega mleka (3,5 %) so bile konec marca rekordno visoke, čeprav odkupne cene mleka padajo že vse od januarja. prebroditi obdobje prenizkih odkupnih cen, Do novih investicij na kmetijah, razen na tistih, ki ekonomsko dobro stojijo, pa je Petrovič zadržan. »Nihče ne more jamčiti, kako se bodo cene osnovnih živil oz. surovin oblikovale na kmetijskih in ostalih trgih, še posebej ne ob vseh vremenskih neprilikah ter ekonomski in politični nestabilnosti.« II 9 9V 9 Kaj o nižanju maloprodajnih cen pravijo trgovci »Ko proizvajalci znižujejo nabavne cene, znižamo tudi cene na policah za potrošnike. Hkrati s pogajanji skušamo cene zniževati, ob tem pa znižujemo maloprodajne cene tudi neodvisno od nabavnih cen, torej na račun lastne marže. V zadnjem času smo cene nekaj vrst mleka in mlečnih izdelkov trajno znižali, tako izdelke Mercatorje-ve blagovne znamke kot izdelke dobaviteljev Mlekarne Celeia in Pomurske mlekarne. Poleg tega so pri nas mleko in mlečni izdelki redno v različnih cenovnih akcijah, predvsem trajno mleko,« so povedali v Mercatorju. »V Sparu Slovenija vseskozi sledimo razmeram na trgu, kjer smo zaznali nižje odkupne cene mleka in temu primerno uskladili cene izdelkov. Na naših policah se spremembe odražajo v nižjih maloprodajnih cenah mleka in mlečnih izdelkov,« so na naša vprašanja odgovorili v Sparu. V Lidlu Slovenija so navedli, da so cene na trgu že dlje časa dinamične, čemur se v sproti prilagajajo. Mojca Vtič Vir: EU 10 Štajerski Kultura torek • 6. junija 2023 Sveti Tomaž • Folklorna dejavnost je med mladimi še kako živa Xl • vi . i . . .1 i.v. . iv . Skrjancki med osmimi najboljšimi v državi Če mislite, da gre folklora v pozabo, se motite. Mladi plesalci v vrtcu in na OŠ Sveti Tomaž to dokazujejo s kar tremi folklornimi skupinami, med njimi je tudi šolska otroška folklorna skupina Škrjanček, ki sodi med osem najboljših otroških folklornih skupin v državi. Folklore se še vedno prepogosto drži stigma podeželske in zastarele dejavnosti. A še zdaleč ni tako, so povedali v skupini 24 mladih osnovnošolcev - sedmih fantov in 17 deklet, starih od 10 do 15 let. Skupaj z mentorico Katarino Pon-drk se jim je skozi sito območnih srečanj uspelo prebiti na regijsko, nato pa še na najvišje, državno srečanje. »Vseh občinskih srečanj v državi se je udeležilo okoli 190 otroških folklornih skupin, na regijsko se je uspelo prebiti 44, od teh pa osmim najboljšim na državno,« je uspeh ponazorila njihova mentorica in dodala, da jim je uvrstitev na državno srečanje prvič uspela že pred štirimi leti. »Seveda, midva z Aljažem sva vedela, da bomo prišli na državno. Res smo dobro zaplesali in v vse to smo vložili veliko truda,« je samozavestno dejal eden izmed mladeničev. »Bilo je bombastično. Nastop je tekel kot po maslu,« je nadaljeval ta drugi. Preostali folklorniki pa so govorili, da so bili Mladi plesalci, Člani otroške folklorne skupine Škrjanček OŠ Sveti Tomaž z mentorico Katarino Pondrk presenečeni nad uvrstitvijo. Kot so sicer priznali, je bilo na državnem srečanju prisotne nekaj treme, a je ta bila veliko večja na regijskem, kjer so se borili za preboj na držav- no. Odplesali so dodobra naučena in izpiljena plesa - tramblan in šta-jeriš. »Gre za ljudska plesa. Rdeča nit našega nastopa je glasbena skrinjica. Aljaž jo najde in ugotovi, da ta igra. In tako se zgodba preko plesa začne odvijati. Ko Aljaž skrinjico zapre, se glasba konča, lastnica pa jo nato odnese,« je zgodbo strnila mentorica in dodala, da ide- ja o nastopu običajno zraste na njenem zelniku, zelo rada pa v njeno izoblikovanje vključi tudi učence: »Več glav več ve.« Šteje vsak detajl, tudi nogavice in mimika Za mladimi plesalci so številne vaje, veliko odrekanja in truda. Poleg vsakotedenskih vaj so imeli tudi intenzivne vaje, mnogi so vadili tudi doma. »Kaj je bilo najtežje? Nasploh to, da moramo vse plese izvajati istočasno. Sicer pa tukaj šteje vse, vsak detajl, celo kakšne nogavice imaš obute,« so z nasmeškom povedali folklorniki in dodali, da je pomembno tudi to, kako so kite spletene, kakšna je obrazna mimika, ali je srajca pravilno zapeta itd. »Ves čas se je treba smejati,« je pristavila mlada folkloristka. »Folklora nam pomeni vse« Mladi pravijo, da jih druži veselje do plesa in druženja. Kako močno je to veselje, je ponazoril Aljaž, ki je odigral tudi glavno vlogo: »Da sem lahko nastopil na državnem srečanju v folklori, sem se odpovedal državnemu tekmovanju Varno na kolesu, ki je potekalo na isti dan. Izbral sem folkloro, ker me veseli in ker sem v to vložil precej več truda.« Veselijo se tudi vsakoletnega izleta in gostovanj. Tako so že nastopali v Severni Makedoniji in Avstriji. Med njimi so se spletla tudi prava prijateljstva. »Ne znamo si predstavljati življenja brez folklore. Ta nam pomeni vse,« so navdušeno dejali in nadaljevali, da so se prvih folklornih korakov številni med njimi učili že v vrtcu, nato pa nadaljevali v osnovni šoli. Folklori se ne želijo odreči tudi v prihodnje. Toda za zdaj v domačem kraju še ne deluje mladinska ali odrasla folklorna skupina. Pa še za konec ena zanimivost, ki dokazuje, da prav nič ni nemogoče, le če je ta prava volja. Čeprav se je skupini Škrjanček z mentorico Katarino uspelo med najboljše otroške folklorne skupine v državi prebiti že drugič, je slednja priznala, da je v te vode pred leti stopila povsem naključno in brez pravega znanja: »Folklorno dejavnost poučujem približno 19 let. Sama nisem nikoli plesala v folklori. Nekdanja ravnateljica mi je nekega dne rekla, da naj vodim folklorno skupino. In tako se je začelo. Začela sem z vrtčevsko skupino, nato pa naprej s šolskimi ...« Nadarjeni plesalci vas vabijo, da si ogledate njihov nastop. V petek, 16. junija, v tomaževski šolski telovadnici pripravljajo folklorni večer. Monika Horvat Ptuj • 15. festival Arsana Glasbeniki s celega sveta Ptuj postaja mesto festivalov s številnimi dogodki, ki bodo v poletnem času v mesto ob Dravi vabili ljubitelje glasbenih in drugih vrhuncev iz Slovenije in tujine. Glasbeni festival Arsana, ki je svojo pot začel pred petnajstimi leti, je v tem času prerasel v enega največjih poletnih festivalov v Sloveniji in tem delu Evrope. Podžupan MO Ptuj Boštjan Še-ruga je izrazil zadovoljstvo, da ima mesto tako zelo pestro festivalsko dogajanje, med katerim je eden izmed pomembnejših festivalov zagotovo Arsana, ki ni samo glasbeni festival, ampak kultura v najširšem pomenu besede. Zloženka 15. jubilejnega festivala Arsana je natisnjena, začenja se promocija in izvedba festivala, je dejal umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. Ko so s festivalom začeli, si niti v snu niso predstavljali, da bo sčasoma ptujsko festivalsko poletje preraslo v eno najlepših festivalskih poletij v Sloveniji. V tem času je občinstvo iz Slovenije in tujine uživalo na več kot 1.100 koncertih, izvajalcev je bilo še veliko več, še več pa občinstva. V tem času jih je bilo že nekaj sto tisoč. Kaj ponuja poletje 2023 Opera na Panorami ostaja stalnica, vabi 23. junija. Glavno prizorišče za umetniške vrhunce ostaja dvorišče minoritskega samostana. Tržnica postaja novo prizorišče za bolj množičen obisk. Na obnovljenem Vrazovem trgu bo oder z lahkotnejšim žanrom. Med vrhunci je Delin posebej omenil Poletno noč, ki bo v sklopu festivala Arsana prvič gostovala zunaj Ljubljane, s Simfoničnim orkestrom in Big Bandom RTV Slovenija s solisti, pri čemer bo ptujska verzija potekala s tradicionalnim programom z legendami slovenske popevke. Med vrhunci so še Estudiantina Ensemble s Kube, mladinski simfonični orkester iz Španije, Vlado Kreslin in Mali bogovi, ki so mu dodali koncert Teo Collori in Momento Ci- gano. Prihajajo Josipa Lisac, Hamo in Rudi Bučar, Stefan Milenkovič s projektom, ki je bil otvoritveni dogodek Evropske prestolnice v letu 2022 v Novem Sadu ter še nekateri drugi. Z delom programa bo letos festival ponovno gostoval, prvič tudi na Ptujski Gori z Ditko in Ferijem Lain-ščkom, ter v Ljubljani z Imago Slovenije. Vse pogosteje se za dogodke festivala Arsana zanimajo tudi v drugih mestih. Za sodelovanje se vse bolj zanimajo tudi izvajalci, praktično ponudbe za nastope na festivalu Arsana prihajajo s celega sveta. Ko glasbeniki iščejo poletne koncerte v Evropi, je festival Arsana že blizu vrha, kar je dokaz več, da je postal opazen na svetovnem festivalskem zemljevidu in spletnem festivalskem zemljevidu. MG OPERNA NOČ na panorami Foto: Črtomir Goznik Mladen Uelin in Boštjan Šeruga Ptuj • Donacija umetnika Aleksandra Fenosa Slike za boljše počutje bolnikov V igralnici otroškega oddelka ptujske bolnišnice so 25. maja opravili krajšo slovesnost ob predaji donacije, šestih slik velikega formata cikla Otroštvo z otroškimi motivi, ki jih je podaril ptujski umetnik in frizer Aleksander Fenos. t Foto: MG Predstojnica otroškega oddelka Vera Gušič Ljepovič, donator Aleksander Fenos in pediatrinja Dušanka Meglic v eni izmed sob otroškega oddelka ptujske bolnišnice, ki jih krasijo slike velikega formata iz cikla Otroštvo, ki jih je doniral umetnik. Njegove slike krasijo sobe tega oddelka, da bo bivanje malih pacientov še bolj prijazno, tudi motivika je takšna, da jih bo pritegnila, morda tudi koga spodbudila, da bo med bivanjem v bolnišnici vzel v roke tudi sam čopič in barve ter začel ustvarjati, da bo čas med bolnišničnimi zidovi čim hitreje minil. Predvsem pa bodo ob motivih, ki so tudi njihovi, lahko sami podoživeli marsikateri utrinek iz svojega otroštva. Ideja o donaciji umetnikovih slik je nastala v enem od pogovorov o tem, kako bi obogatili, popestrili sobe otroškega oddelka, kjer je tudi sam nekoč sobival z enim od svojih otrok, med njim in pediatrinjo Dušanko Meglič v njegovem frizerskem salonu. Stene so puste, je ugotovil, slike bi jih zagotovo naredile privlačnejše in prispevale k boljšemu počutju, ne samo malih bolnikov, temveč tudi zaposlenih oddelka. Kovidno obdobje je realizacijo malo podaljšalo, zato pa je bilo navdušenje in veselje ob predaji donacije toliko večje. Predstojnica ginekološko-po-rodnega oddelka Damijana Bosilj je poudarila, da so v ptujski bolnišnici vedno veseli, ko srečajo ljudi, ki so iz lokalnega okolja in začutijo, da lahko s svojim delom, s svojo umetnostjo doprinesejo k boljšemu bivanju pacientov in zaposlenih. „Umetnost in medicina sta si na nek način zelo blizu. Vsaka slika je nekaj posebnega, vsaka slika ima svoj motiv in je del umetnika. Vsako zdravljenje, operacija, vsako delo nas, ki delamo s pacienti, je nekaj posebnega, ker je vsak pacient nekaj posebnega in vsak zdravnik nekaj posebnega. Tako da imamo nekaj skupnega. Izjemno smo veseli, da ste se odločili za ta projekt. Zelo bomo veseli, če se boste še kdaj spomnili na nas," je Bosiljeva posebej izpostavila ob Fenosovi donaciji. Umetnik je prepričan, da bodo njegove slike prispevale k boljšemu počutju otrok med zdravljenjem na otroškem oddelku ptujske bolnišnice kot tudi zaposlenih. Tako kot že njegovi grafiti v mestu prinašajo pozitivne impulze v okolje, v katerega želi prispevati še več takšnih pozitivnih zgodb. V imenu otroškega oddelka se je za donacijo zahvalila predstojnica Vera Gušič Ljepovic. MG torek • 6. junija 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Velika Nedelja • Iz osebne kronike Zlati jubilej pri Furjanovih Na lepo sončno soboto, 20. maja 2023, sta po 50 letih zakona ponovno pred oltar stopila Milena in Daniel Furjan iz Senešcev pri Veliki Nedelji. Foto: zasebni arhiv Zlatoporočenca Furjan u družbi ormoškega župana Danijela Vrbnjaka Prvič sta se poročila 19. maja 1973. Sedanja slovesnost je potekala v Veliki Nedelji, po starih običajih. Zlati »da« sta si obljubila pred županom Danijelom Vrbnjakom in kaplanom Boštjanom Kotarjem. Furjanova sta starša dveh sinov in stara starša štirih vnukinj, ki popestrijo njun vsakdan. Sta zelo aktivna med upokojenci in tudi vesela vinogradnika. »Želimo jima še mnogo zdravih,srečnih in veselih skupnih let,« so jima v čestitki zapisali njuni najbližji. UR Podlehnik • Cerkev sv. Duha Praznovali binkoštno nedeljo Na binkoštno nedeljo, 28. maja, je bilo duhovsko žegnanje na najvišjem hribu župnije, Rodnem Vrhu. Foto: Marko Vindiš Cerkev v Rodnem Vrhu je iz 15. stoletja. Po vsej Sloveniji so bila slovesna bogoslužja, ponekod po župnijah so potekala tudi birmovanja. Zvon iz cerkve je privabil romarje od blizu in daleč. Sonce je hrib in cerkev obsijalo in videlo se je daleč naokrog po razgibanem svetu vinskih goric, ki so si pridobile svetovni sloves rastišč trte, ki daje žlahtna vina. Mašo je daroval domači župnik p. Jože Petek. Vse navzoče so pozdravili Ivo Ban in Marica Repinc ter župan Sebastian Toplak. Svečanost so ovekovečili pevci mešanega cerkvenega zbora sv. Trojica, na orgle je zaigrala Marija Friedl, ki se rada vrača v domače kraje. Cerkev je bila svečano okrašena in očiščena. Sveti duh je napolnil srca vernikov z razumevanjem, potrpežljivostjo, dobrohotnostjo, ljubeznijo in odpuščanjem. Nato so slovesnost nadaljevali pri pastoralnem domu pod cerkvico. Da je ta prelepa slovesnost stekla, so poskrbeli, da je bila cerkev očiščena in okrašena, okolica pokošena, dom počiščen, pripravljena zakuska in program. Na predvečer praznika so Stanko in Nada Glažar ter Alojzija Serdinšek v zvoniku trjančli. To je prastara navada, da s kladivi v ritmu udarjajo po zvonu. Domačini so pripravili izvrstno pogostitev, ob domači kapljici so se župljani zadržali v pozne popoldanske ure. Zaigrali so tudi mladi ljudski godci. Zdenka Golub Ptuj • Klub ptujskih študentov Ponujajo denarno pomoč Klub ptujskih študentov (KPŠ) za člane razpisuje enkratne finančne pomoči v višini 200 evrov. Vloge za denarno pomoč je možno oddati do sobote, 10. junija. »Povišanje cen, povišanje stroškov, stanovanjska problematika in še bi lahko naštevali. Vse to, kar je v zadnjem letu močno prizadelo številna podjetja, organizacije, posameznike in družine, je prizadelo tudi mlade. V KPŠ se zavedamo, da je to obdobje obremenjujoče predvsem za mladostnike, katerih študij je odvisen od dela preko študentske napotnice. Ker želimo priskočiti na pomoč in vsaj malo finančno razbremeniti posameznike ter njihove družine, smo ponovno odprli razpis za enkratno socialno pomoč v višini 200 evrov,« so povedali v Klubu ptujskih študentov in dodali, da je razpis s pogoji za pridobitev pomoči objavljen na njihovi spletni strani. Za pomoč lahko zaprosijo študenti in dijaki, ki so člani KPŠ. UR Ptuj • Tomaž na olimpijadi eksperimentalne znanosti Ptujski naravoslovec osvojil srebro Tomaž Holc, dijak drugega letnika Gimnazije Ptuj, seje letos odlično odrezal na državnem tekmovanju iz naravoslovja. Uvrstil seje na šesto mesto in dobil možnost za sodelovanje na Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti, kije letos potekala v Rigi, glavnem mestu Latvije. Tekmovalo je 45 ekip iz 22 držav Evropske unije in Ukrajine. Iz Slovenije sta sodelovali dve tričlanski ekipi, Tomaževa se je zavihtela na 17. mesto, mladi naravoslovci so prišli domov s srebrno medaljo. Olimpijada je obsegala dva tekmovalna dneva, ko so imele ekipe vsakokrat štiri ure časa za reševanje interdisciplinarnih eksperimentalnih nalog s področja znanstvenih ved naravoslovja - kemije, fizike in biologije. »Vsaka skupina je morala narediti pet eksperimentov v posameznem dnevu. Zadolžen sem bil za poskuse s področja kemije. Kurili smo na primer čips in segrevali vodo, nato pa ugotavljali kalorične vrednosti. Precej zahtevno je bilo sestaviti gnojilo z vnaprej določenimi sestavinami,« je povedal Tomaž, ki se je skupaj z ostalimi člani slovenske ekipe na olimpija-do intenzivno pripravljal v Ravnah na Koroškem, nato pa še en dan na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani. Z rezultatom na olimpijadi je zelo zadovoljen, hkrati gre po njegovem mnenju za zelo pomembno izkušnjo. »Na tekmovanju sem nadgradil svoje znanje iz naravoslovja in se tudi veliko novega naučil. Take tekmovalne naloge sem videl prvič, pa tudi nekatere pripomočke, ki smo Foto: osebni arhiv Ptujčan Tomaž Holc (v sredini) je Slovenijo zastopal na Evropski olimpija-di eksperimentalne znanosti. jih uporabljali pri izvedbi eksperimentov.« Tekmovanje je potekalo v laboratorijih, od preostalih olim-pijad pa se razlikuje po ekipnem duhu, saj so tekmovalci razvrščeni v ekipe po tri. Naloge morajo tako rešiti skupaj, in sicer si delo razdelijo, da ga lahko opravijo v odmerjenem času. Tomaž s svojimi dosežki izstopal že v osnovni šoli Tomaž je že v osnovni šoli izstopal glede osvojenih odličij na državnih tekmovanjih. Med drugim je bil najboljši učenec osnovnih šol mestne občine Ptuj. Izjemne uspehe je dosegel tudi v letošnjem šolskem letu, saj se je ponovno uvrstil na državna tekmovanja iz naravoslovja: matematike, fizike, logike, kemije. Njegova zbirka zlatih priznanj se je tako še nekoliko povečala. Tekmovanja so mu izziv in lastno zadovoljstvo. Trenutno še ne ve, kje bo nadaljeval izobraževanje, vsekakor bo nekaj s področja naravoslovja, morebiti študij matematike, kemije ali fizike. Tudi v prostem času rad bere strokovne knjige in učbenike. Veseli ga plavanje, rad igra šah, sestavlja Rubiko-ve kocke, igra košarko in se druži z vrstniki. Estera Korošec Francija • Srečanje 26 »Lenartovih« mest Prvič sodeloval slovenjegoriški Lenart Majhno mestece na zahodu osrednje Francije je konec maja na prireditvi Ostension 2023 gostilo več kot tisoč predstavnikov iz 14 evropskih držav oziroma 26 »Lenartovih« mest. Gre za mesta, ki se imenujejo po svetem Lenartu oziroma njegovih različicah ali pa je ta svetnik zaščitnik njihovih cerkva. Bratovščina svetega Lenarta organizira srečanje na vsakih sedem let, letos se ga je prvič udeležila tudi nova članica - delegacija iz Lenarta v Slovenskih goricah. Čeprav je srečanje tesno povezano z romanjem, francoski Saint-Leonard de Noblat je namreč pomembna postojanka romarjev na poti v Santiago de Compostela, pa mednarodno združenje svetega Lenarta povezuje tako civilne kot cerkvene predstavnike, zato se je v Francijo poleg lenarškega župnika Marjana Pučka in romarjev odpravil tudi župan Janez Kramberger. Slednji je ob tej priložnosti nosil oblačilo Slovenskih goric, ki so ga izdelali v okviru projekta Agatin čarobni plašč: vezenje zanj je oblikovala Nina Šulin, sešili pa v lenar-škem VDC Polž. In zakaj se »Lenartova« mesta srečujejo prav v Saint-Leonard de Noblatu? Ker je tam živel sveti Leonard Noblaški in je v tamkajšnji romanski baziliki iz 12. stoletja, ki je zaradi svoje pomembnosti vpisana na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine, tudi pokopan. Poleg maše ob njegovem grobu in slovesne izpostavitve njegovih relikvij se je slovenska delegacija iz Lenarta v Slovenskih goricah udeležila še tradicionalne procesije po mestnih ulicah, ki so jo sestavljali predstavniki bratovščine iz različnih držav in romarji. Slovenjegoriška delegacija na mednarodnem srečanju Bratovščine svetega Lenarta v Franciji. Foto: arhiv župnije Makete cerkva članic združenja Ker so okrog krste svetega Lenarta razstavljene makete cerkva članic združenja, so svojo zraven prinesli tudi Slovenjegoričani, izdelal pa jo je zdaj že pokojni Janez Jug. Kot je povedal Kramberger, so organizatorje obdarili s košaro z dobrotami iz lenarške občine, od njih pa prejeli svetnikovo skulp-turo, izdelano iz tradicionalnega limoškega porcelana. Regija Nouvelle-Aquitaine, v kateri leži Saint--Leonard-de-Noblat, namreč slovi po proizvodnji porcelana, papirja in usnja. Sveti Lenart se je rodil okoli leta 500 v Orleansu v plemiški družini. Izročilo pripoveduje, da je nekoč s svojimi molitvami pomagal noseči kraljici, ki je v bližini njegove puščavniške celice med lovom njenega moža dobila popadke, da je srečno rodila sina. Kralj mu je v zahvalo podaril zemljišče, na katerem sta potem zrasla cerkev in samostan, okoli njiju pa mestece Sa-int-Leonard-de-Noblat. Sv. Lenart je znan kot zavetnik jetnikov, žena, kmetov in živine. Velja za enega izmed najbolj priljubljenih svetnikov v Franciji in deželah srednje Evrope, kjer mu je posvečenih okoli 600 cerkva. V čislih so ga od nekdaj imeli tudi Slovenci, saj so mu posvetili kar 60 cerkva po vsej državi. Senka Dreu 12 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 6. junija 2023 Ptuj • Ob 110. obletnici rojstva pisatelja Ivana Potrča - Po sledeh Potrčeve Kreflove kmetije ;ne de' pisate'ieve za- „Človeštvo vedno potrebuje ljudi, kot je bil Ivan Potrč" SSi^iij^^iSii®0 Ena najlepših slovenskih knjižnic v mednarodnem merilu, Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, je z majsko osrednjo prireditvijo Po sledeh Potrčeve Kreflove kmetije, ki jo je pripravila v sodelovanju z Gimnazijo Ptuj, obeležila 110. obletnico rojstva rojaka, pisatelja, dramatika, časnikarja in urednika Ivana Potrča in 30. obletnico njegove smrti. Letos mineva tudi 30 let od preimenovanja takratne Ljudske in študijske knjižnice Ptuj v Knjižnico Ivana Potrča. Kreflova kmetija je prvi pomembni poskus kmečke socialne drame. Ivan Potrč je za to vrhunsko dramsko delo prejel Prešernovo nagrado leta 1947, leta 1955 pa za roman Na kmetih. Bil je eden izmed največkrat nagrajenih pisateljev svojega časa. V letošnjem jubilejnem letu bodo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj Milena Doberšek, direktorica Knjižnice Ivana Potrča Ptuj: „Ivan Potrč je bil eden najvidnejših predstavnikov socialnega realizma pri nas. S svojimi deli je Dravsko polje, Slovenske gorice in Haloze umestil na slovenski literarni zemljevid ter pustil v slovenski literaturi trajen spomenik. Pisalni stroj, s katerim je zapisoval svoje misli, je umolknil 12. junija leta 1993. Dediščina, ki jo je zapustil, nam nalaga dolžnost in obveznost, da ohranjamo spomin na njegovo delo." Z bralne uprizoritve Kreflove kmetije dijakov 3. letnika Gimnazije Ptuj, umetniška gimnazija film, pod mentorstvom Ajde Valcl in Tadeja Toša Foto: Črtomir Goznik - smer gledališče in kot je bil Potrč, da opozarjajo na zmote, zablode in krivice posameznih družbenih ureditev. Potrčevo zapuščino hranijo v ptujski knjižnici Knjižnica Ivana Potrča Ptuj hrani dragoceno literarno zapuščino Ivana Potrča, donacijo njegove žene Branke Jurca, ki je že na odprtju mladinskega oddelka v malem gradu leta 1994 povedala, da želi, da bi zapuščina njenega moža Ivana Potrča našla domovanje v ptujski knjižnici. Del zapuščine je doniral leta 2012 sin dr. Matjaž Potrč, ki je na eni od prireditev ob pisate-Ijevi 100-letnici naznanil, da bodo knjižnici podarili tudi zapuščino mame Branke Jurca. Prejeli so jo leta 2014. Pisateljeva hči Marjetica Potrč, akademska kiparka in arhitektka, pa je knjižnici v letih 2020 „Potrčeva knjižna zapuščina je obdelana in predstavljena kot fond Domoznanskega oddelka. Knjižni del je javnosti na voljo v spominski sobi pisatelja Ivana Potrča, rokopisni del pa hranimo v prostorih Domoznanskega oddelka. Dostopna je vsem, ki bi želeli preučevati njegovo življenje in dela. Knjižnica je ponosna hraniteljica zapuščine dveh tako plodovitih pisateljev," je na osrednji prireditvi Potrčevega leta izpostavila Božena Friedl iz ptujske knjižnice. Dejala je, da je Ivan Potrč na simbolični ravni povezal pomembni ptujski instituciji, gimnazijo kot vzgojno-izobraževal-no institucijo in knjižnico, hranite-ljico bogate pisateljeve zapuščine ter vidno kulturno ustanovo. Tako so na osrednji prireditvi Po sledeh Potrčeve Kreflove kmetije nastopili dijaki umetniške gimnazije in pevci komornega zbora Glasis. MG pripravili še več dogodkov, s katerimi bodo počastili pisatelja in z njim povezane jubileje. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Univerze v Mariboru ter Slavističnim društvom Maribor bodo izvedli tudi strokovni simpozij pod naslovom Potrčev opus med intimo in zgodovino. V sozaložništvu Založbe Pivec in Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je v majskih dneh izšla strokovna monografija dr. Renate Debeljak z naslovom Ivan Potrč, pisatelj in človekoljub, ki jo bo avtorica predstavila na literarnem večeru 15. junija. Potrčevo leto v Bralni znački za odrasle „Dogajanja v Potrčevem letu smo prepletli tudi z Bralno značko za odrasle, ki jo letos izvajamo v sodelovanju z Mestnim kinom Ptuj. Rdeča nit branja je preplet knjige in filma, zato smo na bralni seznam uvrstili Potrčev roman Na kmetih, po katerem so posneli film Rdeče klasje. Ob zaključku bralne značke si bomo ta film tudi ogledali," je povedala direktorica ptujske knjižnice Milena Doberšek. Poudarila je, da človeštvo potrebuje ljudi, . H \: - * * v/ SL « H . & \ 9 i Foto: Črtomir Goznik S pesmijo je slovesnost obogatil izjemni komorni zbor Glasis pod taktirko dirigenta Ernesta Kokota. Ormož • Prijatelji prijateljem Dobrodelno pekli palačinke V četrtek, 1. junija, je v Ormožu zadišalo po palačinkah, ki so jih v lepem sončnem popoldnevu pekli za dobrodelni namen. OŠ Stanka Vraza Ormož je izvedla svojo tradicionalno prireditev Prijatelji prijateljem. Letos sojo nadgradili še z bogatim srečelovom. ÍS. V"TH* Foto: M H Na dobrodelni prireditvi so ponosno zaplesali glavni junaki - učenci OŠ Stanka Vraza. Na dvorišču pred grajsko pristavo je bilo nadvse živahno in razigrano. Na najslajši prireditvi z dobrodelno noto v mestu so učencem skupaj z učitelji pri peki slastnih palačink na stojnicah tokrat pomagali tudi starši. Rokave so zavihale še ekipe iz osnovnih šol Središče ob Dravi in Miklavž pri Ormožu ter Glasbene šole Ormož. Zlatorumeno pečene palačinke so premazali še z raznoraznimi namazi, nekatere so pripravili celo sami. Obenem je na odru in pod njim potekal pester spremljevalni program, ki ga je povezoval Domen Hren. Sodelujoče šole so se namreč občinstvu predstavile tudi s svojo točko. Za veliko navdušenja je poskrbela kakopak gostiteljska šola - OŠ Stanka Vraza, zlasti s skupinskim plesnim nastopom. Obisk je bil lep, odziv dober. Srečke za srečelov, ki so bile letošnja novost, so kaj kmalu pošle. Ob koncu so pričakali še skritega gosta - s čarovniškimi triki je mlade zabaval Luka Lovrec. Po besedah ravnateljice šole Mojce Visenjak je osrednji namen prireditve inkluzija in dobrodelnost. Zbrana sredstva namenijo za nakup nadstandardnih pripomočkov, ki jih potrebujejo pri vzgojno-izobraževalnem delu z otroki s posebnimi potrebami. MH Ptuj • 40 let Društva Koranti Poetovio Ponosni promotorji pustne dediščine Zadnjo majsko soboto so v Domu krajanov Ivana Rudolfa Breg člani društva Koranti Poetovio Ptuj praznovali 40-letnico delovanja. V tem obdobju so koranta in njegovo poslanstvo, ptujsko pustno tradicijo, tudi s pokači in ruso, med prvimi ponesli po celi Sloveniji in v tujino. Spletli so številne prijateljske vezi, ki so jih v štirih desetletjih nadgradili s številnimi oblikami sodelovanja, s katerimi bogatijo dogodke v tem prostoru. Večina, s katerimi sodelujejo, se je tudi udeležila osrednje prireditve ob jubileju, ob katerem so izdali jubilejni zbornik. Oživeli so številni spomini na lepe trenutke, ki so jih preživeli skupaj in ki so jih povezali za vedno, tako da bodo skupaj vsaj še enkrat toliko, je njihova skupna želja. Ne zgodi se vsak dan, da ti zahvalo za sodelovanje prinesejo člani godbe na pihala; društvu Koranti Poetovio so se namreč za dvajsetletno sodelovanje zahvalili člani Pihalne godbe Ojstrica iz Dravograda. Kako trdno so povezani, pove podatek, da so jih za en pust čakali dve uri pri minus 12 stopinjah, niso popustili, tako kot tudi ne Koranti Poetovio. To je moč dediščine. Ptujska županja Nuška Gajšek je društvu ob 40-letnici v imenu MO Ptuj podelila stekleno statuo kot zahvalo, da so ambasadorji Ptuja, da predstavljajo pustno tradicijo že štiri desetletja, da smo vsi skupaj lahko nanjo ponosni, in z željo, da ostanejo ne ekipa, ampak družina, da bodo skupaj pisali še naslednjih 40 uspešnih let. Predsedniku Branku Cajnku je podelila plaketo MO Ptuj za njegove osebne zasluge in doprinos za vse delo, skupaj z društvom na področju ohranjanja in prenašanja tradicije pustne in drugih tradicij Ptuja ter okolice. „To ni samo priznanje meni, ampak vsem članom društva, vsem korantom društva, ki so začeli to lepo skupno pot. Hvala," je v zahvali povedal Branko Cajnko. Korant je lik, ki predstavlja celotno Slovenijo. „Čas, ki ga name- P Hš nite ne samo nam, ko pridete v naše kraje, ampak vsakemu posamezniku, otroku, ki se lahko z vami fotografira, mu dovolite, da se dotakne ježevke, korantovega oblačila, to je vredno vsakega spoštovanja. V predstavljanje pustne dediščine dajete sebe, veliko energije in časa. Tisto, kar prinašate s svojo masko, srečo, zadovoljstvo, pozitivno energijo, kljub utrujenosti, ko nosite korantova oblačila cele dneve in noči, vse to je časti vredno. Hvala, da smo lahko mi vaši, in hvala, ker ste vi naši. Iskrene čestitke," je v imenu KS Pod- kum in Hiše domačih okusov Pr Čop povedal kuharski mojster Lojze Čop. Ko koranti Poetovio Ptuj pridejo na njihovo golažijado, ne kuhajo golaža, ampak postrežejo z odlično kislo juho. Vselej so izvirni, nagrada za izvirnost jim tudi na golažijadi v Podkumu ni ušla. Za vse, kar so jim v teh desetletjih dali koranti Poetovio, so hvaležni v Turistični zvezi Dolenjske in Bele krajine ter TD Mirna Peč. Predsednik Jože Barbo je že 25 let koordinator njihovega vsakoletnega obiska na Dolenjskem. Veliko generacijam šolske mladine in ostalim so na slikovit način v živo predstavili korante, pokače in ruse. Z igranjem na harmoniko se jim je ob jubileju zahvalil tudi Nejc Barbo s Slakove domačije. Zahval in čestitk je bilo ob jubileju še veliko. Tudi društvo je podelilo več zahval in plaket tako svojim članom kot vsem tistim, ki so jim v tem času stali ob strani, jih podpirali in jim pomagali. MG Koranti Poetovio imajo prijatelje po celi Sloveniji. Ob 40. jubileju jim je čestitko prinesla tudi godba na pihala Ojstrica iz Dravograda pod vodstvom dirigentke Eve Mogi. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je predsedniku društva Koranti Poe-tovio Ptuj Branku Cajnku podelila plaketo MO Ptuj, društvu pa v imenu MO Ptuj stekleno statuo. Foto: MG Rekreacija 21. Poli maraton v znamenju zelene barve Stran 14 Nogomet Ormož do napredovanja brez poraza Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik Nogomet Hajdina novi tretjeligaš Stran 15 Tenis Madžarka in Belgjka zmagali po hudem boju Stran 15 íPoiíuíajtz naí na íu¿toun¿m íjitiíu! RADIOPTUJ tut- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Robert Pevnik, trener NK Aluminij »Poraz z Olimpijo me vedno zelo boli« Nekaj dni po odlično odigranih kvalifikacijah za popolnitev i. lige smo se pogovarjali s trenerjem Aluminija Robertom Pevnikom. Vedno zanimiv sogovornik ni skrival veselja ob uspehu moštva iz Kidričevega, ki bo tako po enoletni drugoligaški avanturi ponovno del slovenske prvoligaške elite. Kako z nekajdnevnim zamikom gledate na tekmi z Gorico in napredovanje Aluminija v i. ligo? R. Pevnik: „Z velikim ponosom! To okolje in klub si zaslužita prvoliga-ško sceno, vesel pa sem tudi zaradi razvoja mladih igralcev in celotne nogometne šole. Gre za velik uspeh, ki so si ga fantje prislužili s poštenim delom in vztrajnostjo. V ozadju se seveda skriva tudi veliko strokovnega dela, a mi lahko igralcem le pokažemo pot, oni pa jo morajo prehoditi. V dveh tekmah z Gorico smo pokazali, da sodimo v 1. ligo in smo se zasluženo uvrstili vanjo." Če stopiva korak nazaj in se spomniva poraza s Primorjem in zapravljene priložnosti za neposredno napredovanje. Kaj je v tistem trenutku to pomenilo za ekipo? Je bilo zaradi tega poraza veliko težje? R. Pevnik: „Ne, ni bilo težje, saj smo se vsi skupaj zavedali, da nismo igrali slabo, bili smo le nekonkretni pred golom Primorja. Vse besede so bile odveč, vedeli smo natančno, kaj moramo narediti v dodatnih kvalifikacijah. Vso koncentracijo smo takoj usmerili v tekmi z Gorico, tekma s Krko je bila le prehodnega značaja, saj smo vedeli, da Rogaška ne bo izgubila v Krškem. Tekma s Primorjem je bila za nas le opozorilo, ki smo ga vzeli resno. Na najboljši mogoči način smo pokazali zrelost na prvi tekmi z Gorico, ko smo po dolgem času začeli odlično tekmo in povedli. To je bila dodatna motivacija, izločiti prvoligaša je vedno nekaj posebnega." V dodatnih kvalifikacijah je prednost prvoligaša v tem, da ima celotno sezono močnejše tekme, prednost drugoligaša pa je, da skozi sezono dosega več zmag in je v zmagovalnem ritmu. R. Pevnik: „To se je izkazalo za povsem resnično, saj Gorica po celotni sezoni reševanja pred izpadom ni bila sposobna prevzeti pobude. Mi smo jim delo otežili s tem, da smo igrali svojo igro, igriv nogomet z veliko hitrosti in z lastno vizijo. Po mojem mnenju smo bili na tekmi tudi zelo dobro psihološko pripravljeni. Veselilo pa me je tudi to, da smo bili konkretni v danih trenutkih." Je bilo vmes prisotnega kaj strahu, da se ne bi kaj zalomilo? Recimo po zgodnjem vodstvu Gorice i:0 na povratni tekmi? R. Pevnik: „Z moje strani ni bilo straha, brez lažne skromnosti lahko povem, da sem povsem zaupal v fante. Vedel sem, da bo kateri izmed njih med tekmo zbežal obrambi Go- »Neizmerno sem vesel nasmejanih obrazov v klubu, tega se ne da poplačati z denarjem« Lani ste prvič v karieri kot trener izpadli iz i. lige. Ekspresna vrnitev je verjetno velik obliž na to rano? R. Pevnik: „Lani sem bil zaradi tega zelo potrt, zato je sedaj zadoščenje toliko večje. Še enkrat lahko povem, da sem bil tudi lani prepričan v obstanek, a nekateri scenariji, vključno s kar nekaj prejetimi goli v sodnikovih podaljških, so bili pač preveč. Toliko slabega v tako kratkem času se mi v športni karieri ni zgodilo še nikoli. Prav zato sem klubu takoj nakazal, da si želim to popraviti in sedaj nam je uspelo. Neizmerno sem vesel nasmejanih obrazov v klubu, tega se ne da poplačati z nobenim denarjem. Še enkrat izrekam zahvalo klubu za zaupanje." Nogomet Petrovič iz Rapida k Reki v se rice, ali bo to Marinšek, Brest, Skiba, Šturm ali kateri drugi, mi je bilo povsem vseeno. Videli pa ste lahko, kako 'nor' gol je zabil Marinšek, s peto. Bilo je še veliko lepših situacij za gol, a očitno je moralo biti tako, da je odločila posebna poteza kapetana." »Vsak trening je tekmovanje, vsaka podaja mora imeti v sebi določeno idejo« Če se še enkrat ozremo na spomladanski del, je bil ta izjemen, tudi igra je bila na visokem nivoju. R. Pevnik: „Najbolj smo napredovali v dinamiki igre, na tem segmentu smo res veliko delali. Igralcem vedno govorim, da mora biti vsak trening tekmovanje, vsaka podaja mora imeti v sebi določeno idejo. Skozi ta proces smo postali resnejša ekipa, treningi so postali še bolj dinamični, igralci so se v okviru izrednega ferpleja na treningih med seboj 'stepli' v vsakem dvoboju in to se je poznalo na prvenstvenih tekmah. Poudaril bi še pomen močnih pripravljalnih tekem, ki smo jih odigrali pred spomladanskim delom sezone. Naši fantje so imeli v nogah šest ali sedem zelo težkih tekem, že takrat smo vedeli, kakšen je naš cilj in kaj nas čaka na poti do 1. lige in smo bili na to pripravljeni. Lepo je, da so se na koncu naša predvidevanja uresničila v praksi. To bo pot tudi pred novo sezono v 1. ligi; četudi bomo dobili kje kakšno zaušnico v obliki visokega poraza na pripravljalnih tekmah, nas to ne bo ustavilo na naši začrtani poti." Velikokrat je Aluminij tekme letos dobival s pomočjo igralcev s klopi, ki so se izkazali za dodano vrednost. R. Pevnik: „Ob spremljanju evropskih tekem je velikokrat očitno, da lahko pet menjav povsem obrne tok tekme. Tega smo se v trenerskem štabu zavedali in smo temu primerno prilagodili sestavo moštva za posamezne tekme. Na klop smo tako občasno posadili tudi Bresta, Šturma, Jovana in še kakšne igralce Foto: Črtomir Goznik »Treba je ciljati višje« Robert Pevnik: „Brez lažne skromnosti lahko povem, da sem povsem zaupal v fante. Vedel sem, da bo kateri izmed njih zbežal obrambi Gorice, ali bo to Marinšek, Brest, Skiba, Šturm ali kateri drugi, mi je bilo povsem vseeno." iz začetne enajsterice, ki so s kasnejšim vstopom lahko obrnili potek tekme, če je to bilo potrebno. Vsi izmed naštetih so s tem, da so mirno sprejeli posaditev na klop za rezervne igralce, pokazali spoštovanje do kluba. Tudi v 1. ligi bo podobno, tam je dinamika igre še močnejša in bo treba koristiti vse razpoložljive moči. Veseli me tudi to, da so mladi igralci dobro izkoriščali ponujeno minutažo in priložnosti za dokazovanje." »Če vezist zabije 23 golov, potem je to nekaj izjemnega -tega še nisem videl v svoji karieri« Kapetan Nik Marinšek je bil najmočnejša vlečna sila moštva skozi celotno sezono. R. Pevnik: „Če nekdo kot vezist v vseh tekmovanjih zabije 23 golov, potem je to nekaj izjemnega - tega še nisem videl v svoji karieri. Z Aluminijem ga pogodba veže še eno leto, zato bo vse, kar se bo v zvezi z njim dogajalo v tem prestopnem roku, v domeni kluba - gre za igralsko in poslovno odločitev. Aluminij mu je omogočil napredek, dal mu je kape-tanski trak, Nik pa je to klubu maksimalno vrnil. Treba je tudi dodati, da v nogometu, ki je kolektivni šport, nihče ne more uspeti sam, ampak vedno ekipa izvrže najboljše posameznike. O pripravah na novo sezono ste spregovorili neposredno po povratni tekmi z Gorico. R. Pevnik: „Enostavno smo verjeli v uspeh in smo imeli kot resen in urejen klub vse pripravljeno. So si pa fantje po uspešno opravljenem delu vseeno zaslužili nekaj več počitka, ob tem se tudi sezona 2023/24 začne teden kasneje. So pa vsi igralci dobili individualne programe za ohranitev kondicije med premorom, po uvodnih testiranjih pa delo začnemo 19. junija." Dejali ste tudi, da cilj ne bo obstanek, ampak 5. ali 6. mesto. R. Pevnik: „Za to izjavo povsem stojim in sem jo pripravljen zagovarjati pred komerkoli. Če si bomo kot cilj zadali boj za obstanek, se bomo za obstanek tudi borili. Treba je ciljati višje, čeprav se zavedam, da bom moral zaradi tega po kakšnem porazu pred novinarji odgovarjati na neprijetna vprašanja (smeh)." Dejan Petrovič je že poziral z dresom novega kluba. Po zaključku evropskih lig so se nemudoma začeli prestopi in podpisovanje pogodb z novimi delodajalci. To je storil tudi Dejan Petrovič, ki so ga kot možno okrepitev omenjali tudi v Mariboru. Nekdanji član Aluminija, ki je s prestopom iz Aluminija k Rapidu leta 2020 poskrbel za rekordni prestop v zgodovini kidričevskega kluba, pa novega delodajalca ni našel pod Kalvarijo, ampak pri naših južnih sosedih, pri Reki. S klubom iz pristaniškega mesta slovenske ljubitelje nogometa vežejo lepi spomini, najbolj posebno zgodbo izmed vseh je spisal trener Matjaž Kek, ki je z Reko osvojil hrvaško prvenstvo in prekinil niz zmagoslavja zagrebškega Dinama. Tako Rapid kot Reka sta v končani sezoni v svojih državah osvojila 4. mesto, Rapid je v Avstriji zaostal za Salzburgom, Sturmom in LASK, Reka pa na Hrvaškem za Dinamom, Hajdukom in Osijekom. „Za Reko sem se odločil, ker gre za zanimiv projekt, ki se gradi že več let. Všeč sta mi mesto in stadion in prvi vtisi so odlični, zato mislim, da sem se odločil prav. Veselim se novih izzivov," je ob podpisu dvoletne pogodbe dejal Petrovič in dodal, da se je o razmerah podrobno pozanimal pri slovenskih nogometaših, ki so v zadnjih letih igrali na Reki (Grezda--Čerinu in Vučkiču): „Vsi so o klubu in mestu povedali le najlepše." JM Naš načrt je, da iz dobrih posameznikov naredimo še boljše igralce, ki bodo šli po športni poti naprej v večje in bogatejše klube - to je tudi vizija kluba. Omeniti želim še Nikov izredno fer odnos do vseh soigralcev in do kluba, izredno pošteno delo na treningih, vse skupaj pa se je rezul-tiralo v njegovih statističnih kazalnikih. Osebno mu želim vse najboljše na njegovi športni poti, pa naj bo to v Aluminiju ali kje drugje. Povedal pa sem mu tudi, da bi ga želel imeti v ekipi tudi v naslednji sezoni." »Ne bo dovolj, da jih ogrožamo, morali bomo zbirati točke« Posebna zgodba letošnje sezone je bilo pokalno tekmovanje, kjer se je Aluminij prebil do polfinala in izpadel šele proti kasnejšim zmagovalcem, igralcem Olimpije. R. Pevnik: „Mene poraz proti Olimpiji še vedno bolj boli kot prvenstveni poraz s Primorjem! V Stožicah smo si enostavno zaslužili nekaj več, po mojem mnenju je bil finale povsem dosegljiv. Zelo mi je žal tistega poraza, saj bi bila izkušnja pokalnega finala za fante nekaj posebnega. Jasno je, da je bilo zanimanje za finale med Olimpijo in Mariborom večje, kot bi bilo za srečanje Aluminija z Mariborom, a za razvoj naših igralcev bi to bilo nekaj izjemnega. Ni se nam izšlo po željah, zato pa smo uresničili cilj napredovanja v 1. ligo. Je pa tekma z Olimpijo nakaza- la, da se v našem klubu nekaj dogaja, da imamo moč in kakovost za visoke cilje." Zdaj boste imeli z Olimpijo možnost igrati štiri tekme v sezoni. R. Pevnik: „Prav to sem dejal tudi fantom, dodal pa sem tudi to, da sedaj ne bo dovolj samo to, da jih ogrožamo, ampak bo na takšnih tekmah treba zbirati tudi točke. To bo druga zgodba, na katero se že pripravljamo." Dobro je bilo letos sodelovanje z Mariborom, Šturm in Gorenak sta kot posojena igralca Maribora prispevala velik delež v napredovanju. R. Pevnik: „Verjamemo v nadaljnje sodelovanje, saj sta bila omenjena igralca primer dobre prakse sodelovanja med sosednjima kluboma. Pomagali smo Šturmu, da je izplaval po poškodbi, on pa je pomagal nam z maksimalno korektnim in poštenim delom, podobno kot Gorenak. Takšnih fantov, ki svoje delo opravijo maksimalno profesionalno, si lahko v vsaki ekipi - pa četudi le kot posojeni igralci - le želiš. Pomembno je, da prihajajo v Aluminij igralci, ki si želijo napredka in ki vidijo Aluminij kot odskočno desko na svoji športni poti." Kakšne igralce boste iskali za naslednjo sezono? R. Pevnik: „Vse je odvisno od odhodov, nedvomno pa bomo ne glede na igralna mesta iskali hitre, dinamične in delovne igralce. Želimo si šumarje, ki nikoli ne bodo spustili glav, ampak bodo verjeli v uspeh." Jože Mohorič 14 Štajerski Rekreacija torek • 6. junija 2023 Foto: Sandi Kelc Foto: Sandi Kelc Nepregledna množica na štartu 21. Poli maratona Rekreacija • Kolesarstvo 21. Poli maraton v znamenju zelene barve Kolesarji so imeli na uoljo štiri različne trase. Kilometrina, ki jo imata za sabo glavna organizatorja Poli maratona Perutnina Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj, je »garant«, da bo velika športno-družabna-zabavna prireditev uspela. Vse tri omenjene elemente je vsebovala tudi 21. izvedba tradicionalnega dogodka, pri izvedbi katerega so ob izpostavljenih organizatorjih sodelovali še številni drugi. Vsi skupaj so se razveselili pogleda na startno-ciljno črto pred upravno stavbo Perutnine Ptuj, saj se je na njej ponovno zbrala nepregledna množica kolesarjev. Zanje so na Ptuju izpeljali kar štiri ločene starte, poseben pa je bil start tudi za udeležence izven kraja dogodka, saj so nekateri posamezniki med 2. in 4. junijem samostojno prepeljali svoj maraton in so ga zabeležili s „tracking" aplikacijo Strava. Po oceni organizatorjev se je končna številka udeležencev ustavila približno pri številki 4.000, udeleženci pa so z maratonom opravili v kar 25 državah sveta. A epicenter dogodka je bil na Ptuju in v njegovi neposredni bližini, kjer so kolesarji uživali na 52 ali 23 kilometrov dolgi progi. Posebej so uživali najmlajši, saj so zanje pripravili dobro varovano dva kilometra dolgo progo. Zadnji izmed zgoraj omenjenih štirih startov je pripadel 73 udeležencem iz društev Sonček - Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož in Društvo Namesto pike vejica. Pogled na uspešno izpeljan 21. Poli maraton je podal direktor za trženje na Perutnini Ptuj David Visenjak: „Vsi skupaj smo se potrudili, da so se udeleženci prijetno počutili na Poli maratonu. Za tem projektom je nekaj mesecev dela, zadnjih deset dni so potekale intenzivne priprave na sam dogodek. Ta je pomemben iz različnih vidikov, v ospredju pa sta bila tudi letos kolesarstvo ter druženje med udeleženci." 21. Poli maraton je prinesel med udeležence pestro barvno paleto dresov in koles, a organizatorji so tokratni maraton iz dveh vidikov želeli predstaviti v bolj zelenih barvah. Prvi se nanaša na promocijo nove Poli Green, drugi pa s tem, da bo Perutnina Ptuj za vsakega udeleženca maratona v sodelovanju s podjetjem Treecelet posadila drevo. O teh dveh „zeleno" obarvanih potezah Visenjak nadaljuje: „Največja stvar, ki bi jo na Poli maratonu izpostavil, je naša družbena odgovornost. Odločili smo se, da bo Perutnina Ptuj za vsakega sodelujočega posadila drevo, s čimer skrbimo za posameznike in okolje, v katerem naše podjetje deluje. Druga zelena stvar pa je povezana z našim novim izdelkom Poli Green. Ta nagovarja tiste, ki iz kakršnegakoli razloga ne jedo mesa. Ob teh dveh zelenih zadevah bi dodal še to, da naslednje leto Poli praznuje t. i,. abrahama - 50 let od začetka proizvodnje te klobase. Ob tem jubileju bomo tudi na maratonu pripravili kar nekaj novosti." Najštevilčnejše ekipe: 1. SVIZ, 2. Talum, 3. Lidl Najatraktivnejša skupina: Rovtarji Foto: Sandi Kelc Utrinek s proge Organizatorja sta se od starta do cilja potrudila, da so udeleženci na varen način prevozili začrtano progo izbranega maratona. Po kilometrih športnega užitka so sledili še ostali. Na parkirišču na Potrčevi cesti je namreč sledil še bolj sproščen del maratona, saj so se udeleženci dodobra okrepčali s kulinaričnimi dobrotami, za otroke so pripravili številne animacije, podelili so lepe nagrade, zbrane pa je s koncertom zabavala skupina Rok'n'Band. Poli maraton je uradno polnoleten Vsak Poli maraton ima svojo zgodbo in letošnji s številko 21 je po vseh kriterijih ali merilih prinesel zgodbo o polnoletnosti največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji. Pogled na polnoletnost je podal športni direktor KK Perutnina Ptuj Marjan Kelner: „Lahko bi rekli, da smo s Poli maratonom hitro postali polnoletni, kar pa je rezultat kontinuiranega dela. Kljub vsakoletni navidezni reprizi je vsako leto dogodek na svoj način drugačen in se ne ponavlja. Osnovo je vsa ta leta predstavljal kolesarski del, vse druge zadeve pa smo skozi leta dodajali in so bonus za vse udeležence." Udeleženci so zadovoljni zapustili prizorišče, tako da je 21. Poli maraton ponovno v vseh pogledih potrdil svoj status kot praznik kolesarstva in druženja. David Breznik Foto: Sandi Kelc Na prireditvenem prostoru je obiskovalce zabaval Rok'n'Band. Foto: Sandi Kelc Foto: Sandi Kelc Organizatorji so pripravili bogat spremljevalni program. Po koncu kolesarjenja je bilo poskrbljeno za okrepčilo. torek • 13. junija 2023 Šport, rekreacija Štajerski 1063 Nogomet Hajdina novi tretjeligaš Nogometaši Hajdine so osvojili naslov prvakov Super lige MNZ Ptuj, a po zaključku zadnjega kroga še niso vedeli, ali bodo neposredno napredovali v 3. ligo vzhod ali bodo morali igrati dodatne kvalifikacije. Po zaključku lig MNZ Maribor, Celje in Murska Sobota ter po izstopu Cirkulan iz 3. lige vzhod je zasedal Odbor za nujne zadeve pri NZS in sprejel sklep, da Hajdina napreduje v 3. ligo vzhod neposredno. Tako bo 3. liga vzhod tudi v sezoni 2023/24 štela 14 klubov (enako tudi zahodna skupina), namesto Dravinje (2. liga), Cirkulan (izstop) in Posavje Krško (izstop iz lige in združitev z NK Krško) pa bodo nastopali Krško (izpad iz 2. lige), Pre-valje (prvak 1. lige MNZ Maribor) in Hajdina (MNZ Ptuj). Preostali dve mesti bosta zapolnili zmagovalni ekipi dodatnih kvalifikacij, v katerih se bosta srečali zadnjeuvrščeni ekipi letošnje sezone 3. lige vzhod (13. Šmartno in 14. Koroška Dravograd) z drugo-uvrščenima ekipama MNZ Murska Sobota (Odranci) in MNZ Celje (Zreče). Te tekme bodo odigrane 10. in 14. junija. Sestava 3. lige vzhod za sezono 2023/24: 1. NK Krško 2.SNL 2. NK Drava Ptuj3. SNL 3. ŠD Videm pri Ptuju 3. SNL 4. NK Dobrovce 3. SNL 5. NK Rače 3. SNL 6. NK Podvinci 3. SNL 7. NK Brežice 1919 3. SNL 8. ŠD NŠ Zavrč 3. SNL Tenis • Roland Garros Nogomet • Lige MNZ Ptuj Ormož do napredovanja brez poraza S tekmami 17. kroga je padel zas-tor tudi nad dogajanjem v 1. in 2. ligi MNZ Ptuj. Prvak 1. lige je že nekaj krogov pred koncem postal Ormož, ki je v celotni sezoni oddal le točki za remi v predzadnjem krogu v gos-teh na Pragerskem (2:2). Ormožani bodo zagotovo resen konkurent Zaključna prireditev letos v Podvincih Ob zaključku sezone MNZ Ptuj tradicionalno pripravi zaključno prireditev s podelitvijo pokalov in priznanj najboljšim. Letos bo izvedena v petek, 9. 6., v Podvincih. Program prireditve: ob 17.00: tekma mlajših dečkov za prvaka 2. razreda: Apače - Cirkulane-Zavrč; ob 18.30: tekma za prvaka med veterani +35: Podvinci (prvaki vzhodne skupine) - Hajdina (prvaki zahodne skupine); ob 20.00: slovesna podelitev pokalov in priznanj za TL 2022/23 vsem ekipam tudi v naslednji sezoni Super lige. V 2. razredu tekmovanja so naslov osvojili igralci Dornave, ki se tako pomikajo v višji rang tekmovanja. 1. liga MNZ Ptuj REZULTAT117. KROGA: Skorba - Pragersko 1:3 (1:2); strelci: 0:1 Ravnjak (32., z 11 m), 0:2 Jen-šac (38.), 1:2 Stater (43.), 1:3 Jenšac (48.); Hajdoše - Podlehnik 0:0; Ormož - Makole Bar Miha 3:2 (1:0); strelci: 1:0 Borko (3.), 2:0 Pra-potnik (34.), 2:1 Crašič (56.), 2:2 Zoreč (62., ag.), 3:2 Prapotnik (73.). Rdeči karton: Novačan (94., Mako-le); Tržeč - Rogoznica 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kokol (61.). Rdeči kartoni: B. Mlakar (85.), U. Krušič (91.), J. Kova-čič (91., vsi Tržeč). 1. ORMOŽ 17 16 1 O 79:14 49 2. PRAGERSKO 17 10 4 3 56:32 34 3. MAKOLE BAR MIHA 17 9 3 5 43:26 30 4. ROGOZNICA 17 6 2 9 31:41 20 5. SKORBA 17 6 2 9 36:51 20 6. PODLEHNIK 17 4 5 8 25:44 17 7. TRŽEC 17 4 4 9 19:38 16 8. HAJDOŠE 17 1 3 13 16:59 6 2. liga MNZ Ptuj REZULTATA 17. KROGA: Dornava Digitalpartner.si skovec 3:0 (b. b.); Polskava avtop. Grobelnik - Zgornja Polskava 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Le- Atletika m DP paraplegikov Na Ptuju rekordna udeležba V organizaciji Društva paraple-gikov Podravja in v soorganizaciji Zveze paraplegikov Slovenije ter Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, je na ptujskem stadionu potekalo prvo kolo državne atletske lige paraplegikov za leto 2023. Udeležilo se ga je kar 42 športnikov in športnic iz sedmih slovenskih društev pa-raplegikov od devetih, ob tem pa je društvo JZ Štajerske (celjsko območje) nastopilo s kar dvema ekipama. Pri izvedbi tako zahtevnega projekta je bilo Društvo paraplegikov Podravja deležno vse logistične podpore Zavoda za šport Ptuj ter Atletskega kluba Ptuj, ki je sodeloval s tremi izkušenimi sodniki in štirimi mladimi sodnicami, ki so nalogo opravili na najvišjem nivoju. Ob tem pa je treba omeniti še nekaj lokalnih prostovoljcev, ki se vedno odzovejo povabilu organizatorja (Darinka Moj-zer, Slavica Jelen in Silva Razlag). Tekmovanje je potekalo v štirih tehničnih disciplinah (disk, kopje, krogla, kij) in štirih tekaških (100, 200, 400 in 800 metrov). Najštevilčnejša je bila udeležba društva JZ Štajerske s kar 13 udeleženci. Temu primerni so bili tudi njihovi rezultati, saj so v skupnem seštevku osvojili prvo in drugo mesto, tretje mesto je pripadlo DP Koroške, na petem mestu pa so pristali organizatorji, DP Podravja, za katere je nastopil tudi Ptujčan Danijel Milošič v »teku« (vožnja z vozičkom) na 200 metrov, kjer je bil peti, in 400 metrov, kjer je bil tretji - v skupni seštevek je prispeval 830,72 točke. Madžarka in Belgijka zmagali po hudem boju Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Hajdine so z odlično spomladansko serijo osvojili naslov prvakov Super lige MNZ Ptuj in s tem pravico napredovanja v 3. ligo vzhod. 9. NK Šampion 3. SNL 13. in 14. - dodatne kvalifikacije 10. NK Ljutomer 3. SNL (ŠD Šmartno ob Paki, NK Koroška 11. DNŠ Prevalje MNZ Dravograd, NK Zreče in NK Odranci). 12. ŠD Hajdina MNZ M Puhman (7., z 11 m), 0:2 Puhman (86.). Prosti sta bili ekipi Slovenja vas SMS sanacija in Oplotnica. 1. DORNAVA 13 10 1 2 39:12 31 2. LESK0VEC 13 8 1 4 28:24 24 3. OPLOTNICA SENICA 13 6 2 5 27:25 20 4. POLSKAVA G. 13 5 2 6 18:25 17 5. ZGORNJA POLSKAVA 13 5 3 5 17:14 15 6. LOVRENC* 6 2 2 2 14:13 8 7. SLOVENJA VAS 13 0 1 12 9:39 1 JM Po izpadu v 1. krogu turnirja posameznic je Tamara Zidanšek kot edina Slovenka nastopila tudi v igri dvojic. Na igriščih Roland Carrosa je nastopala skupaj z Egipčanko Mayar Sherif. Njuni tekmici v 1. krogu sta bili Madžarka Anna Bondar in Belgijka Greet Minnen, ki na VVTA-lestvici dvojic zasedata 47. oz. 56. mesto (Zidanškova je 67., Sherifova pa 271. igralka sveta med dvojicami). Dvoboj je bil izjemno napet in izenačen skozi celoten potek, kar je bilo skoraj tri ure. V dvoboju z malo breaki se je vsak od treh odigranih nizov odločal v samem zaključku. Prvi je odšel na stran Bondarjeve in Minnenove (5:7, odločilni break v 12. igri), drugi pa na stran Zidanško-ve in Sherifove (7:5, odločilni break v 11. igri). V 3. nizu sta prvi prišli do prednosti Madžarka in Belgijka (4:1), a sta Slovenka in Egipčanka izenačili na 4:4. Odločilni trenutek srečanja se je zgodil v deveti igri, ko sta imeli Tamara in Mayal na voljo kar tri break priložnosti, a jima ju ni uspelo unovčiti. V deseti igri je tekmicama to uspelo ob prvi priložnosti ... Končni izid je bil 5:7, 7:5, 4:6, kar je v točkah predstavljalo zelo visok rezultat 113:123. Izmed statističnih kazalnikov velja izpostaviti visok delež izkoriščenega prvega servis pri dvojici Bondar/Minnen, kar 70 %, Zidanškova in Sherifova 60 %. Dvojica Bondar-Minnen je slavila tudi v naslednjih dveh krogih in je že napredovala v četrtfinale. JM Mayar Sherif in Tamara Zidanšek Šah • Kadetska liga Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Ormoža so sezono 2022/23 zaključili brez enega samega poraza. Od osmih prvih mest so jih kar sedem osvojili predstavniki obeh ekip JZ Štajerske, eno pa predstavnik DP ljubljanske regije. Zmagovalec v metu diska in kopja je bil paraolim-pijec Henrik Plank (JZ Štajerska 1), v »teku« na 100 in 200 metrov Janez Hudej (JZ Štajerska 2 - bil je tudi vodja tekmovanja), »tek« na 400 in 800 metrov je dobil Aleš Povše (JZ Štajerska 1). Celjani so edino zmago morali prepustiti v metu kija, kjer je bil najboljši Rok Bratuš iz Društva paraple-gikov ljubljanske regije. Na zaključnem druženju v restavraciji Gastro Ptuj se je predsednik DP Podravja Boris Klep zahvalil vsem sodelujočim za fer borbe, prav tako pa tudi vsem drugim, ki so kakor koli prispevali k uspešni izvedbi tekmovanja, ki mu je na srečo služilo še vreme. Obenem je izrazil zahvalo tudi Zvezi za šport invalidov - Slovenskemu paralimpij-skemu komiteju na čelu s podpredsednikom zveze in predsednikom komisije za šport Gregorjem Grač-nerjem, ki s finančno podporo omogoča številnim invalidom, da svoje sposobnosti dokažejo na športnih terenih, kar gotovo vpliva k njihovi boljši psihofizični sposobnosti. Vrstni red po prvem kolu: 1. DP JZ Štajerske 2 4.100,14 točke, 2. DP JZ Štajerske 1 4.043,13, 3. DP Koroške 3.106,45. 4. DP ljubljanske pokrajine 2.881,89, 5. DP Podravja 2.621,31, 6. DP Prekmurja in Prlekije 2.422,09, 7. DP Gorenjske 2.330,69, 8. DP Severne Primorske 1.113,59 točk. Silva Razlag Ptujska ekipa za pol točke zgrešila zmagovalne stopnice Šahovska kadetska liga za leto 2023 je potekala v Rogaški Slatini, organizacijo pa je prevzelo Društvo šahovskih mentorjev Celje skupaj s Šahovsko zvezo Slovenije. Med dvajsetimi fantovskimi ekipami se je odlično odrezala prva ekipa ŠD Ptuj, ki je ob koncu osvojila četrto mesto in le za pol točke zgrešila zmagovalne stopnice. Pri kadetinjah, kjer Šahovsko društvo Ptuj ni imelo svojih predstavnic, je nastopilo šest ekip. Številčnejše je bilo zastopstvo pri kadetih, kjer je sodelovalo 20 ekip, vloga favoritov pa je pripadla ekipi ŽŠK Maribor Poli-gram 1, kar je ob koncu tudi upravičila. Šahovsko društvo Ptuj je sodelovalo z dvema ekipama, od katerih je bila boljša prva ekipa v postavi Tilen Kovačec, Tom Crnjakovič in Mihael Kukovec. Ta je v petih kolih štirikrat zmagala in enkrat izgubila ter ob koncu osvojila četrto mesto, na katerem je bila tudi na začetni poziciji. Nepričakovan poraz je doživela v drugem kolu proti deveto postavljeni ekipi iz Ljubljane, ki pa je ob koncu osvojila drugo mesto. Solidno so nastopili vsi trije člani, najboljši pa je bil Mihael Kukovec s 4 točkami, s čimer je osvojil tudi 4. mesto na tretji šahovnici. Tom Crnjakovič je bil s 3,5 točke peti na drugi šahovnici, Tilen Kovačec pa z 2,5 točke deseti na prvi. V drugi ekipi ŠD Ptuj se je poznala odsotnost nekaterih nosilcev v posameznih kolih, kar so zapolnili mlajši. Najboljša sta bila Jan Čurkovič (3) in Maksim Kaiser (2), ki sta odigrala vseh pet kol, ostali trije - Elias Bender, Svit Gomboši, Anej Zlatolas - pa so se menjavali. Mlade Ptujčane čakajo novi izzivi na številnih tekmovanjih v juniju, ko bo kar nekaj državnih osnovnošolskih in rednih prvenstev v okviru ŠZS, zaključujeta pa se tudi Štajerska kadetska liga in kadetska liga Spodnjega Podravja. Silva Razlag Nogomet • Reprezentanca U-18 Med izbranci tudi Hempt Slovenska reprezentanca do 18 let se bo 13. in 15. junija pomerila z izbranima vrstama Poljske ter Črne gore (obakrat ob 16.30 v Gornji Radgoni). Selektor Anton Žlogar je v ta namen izbral 25 igralcev letnika 2005, na seznamu vpoklicanih igralcev je tudi Lukas Hempt, član mladinske vrste Aluminija. »Vpoklicali smo le nogometaše, rojene v letu 2005, saj ima leto dni mlajša generacija za seboj naporno sezono, vključno z evropskim prvenstvom. Tekmi bosta služili kot dobra priprava na novembrske kvalifikacije. Edina slaba stran je, da je klubska sezona že končana, kar pomeni, da igralci niso v polnem tekmovalnem pogonu,« je ob objavi seznama dejal nekdanji slovenski reprezentant Anton Žlogar. JM 1G Štajerski Križem kražem torek • 6. junija 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Bum-bum Po celodnevni aktivnosti sva zvečer šla na ogled mesta, čeprav sva bila še od nočne vožnje precej utrujena. SiemReap je kar turistično mesto, kar nakazuje tudi preplet bolj razkošnih ulic, kjer na začetku vsake visi napis ,Pub Street'. Tu so vabili v gostilne, restavracije in vse mogoče storitve. Nekam sva seveda morala iti jest, zato sva najprej prekrižarila ulice, malo barantala v trgovinicah in se zabavala ob vztrajnosti prodajalk. Prodajalke oblačil in spominkov namreč delajo timsko, da bi te omrežile in da nekaj pač kupiš. Pri tem se delajo tako uboge in nebogljene, da jim že skorajda verjameš, ko pa sva jih zasula z butastimi pripombami, pa so seveda vse prasnile v smeh in priznale, da pač tak način najbolj učinkuje. In seveda sva kljub temu nabavila nekaj malenkosti za domov, da vsa ta komedija ni bila brez veze. Ko so naju tako obletavali različni osebki, se je vsake toliko vmes našel tudi kakšen lik, ki je diskretno pristopil in šepnil: Bum, bum? Pa sva ga vljudno odslovila. Bog ve, kaj je zdaj on mislil. Pa pride drugi, pa isto. In tretji in tako naprej. Pa me je že malo imelo, da bi enega zagrabil in obesil na palmo - kako da ne ve, da sva midva iz Cerkvenjaka in da ima pri nas besedna zveza bum-bum čisto določen pomen, ki so ga svoje čase Foto: Dani Zorko Pub street za poceni bum-bum Foto: Dani Zorko Budistični liki so pogosti motiv za spominek. po vseh predpisih udejanjali naši očetje in dedki na veselicah med Ptujem in Gornjo Radgono. V nekem trenutku sva se kot vzorna popotnika usedla na sokec in začela modrovati, kaj bi zdaj oni radi s tem bum-bum. Pri tem sva enega teh izzivalcev prikrito opazovala in ko je končno nekega bledoličnika na ulici prepričal, sva pravzaprav začela razumeti, kakšne kadre zbirajo ti ljudje. Seveda - stranke za hitri skok v objem kakšne ar-tistke na divanu. Ojej, ubogi pobje, kakšna presenečenja so jih morala čakati - če bi že človek moral iti igrat vrtnarja ali vodovodarja, tega prav gotovo ne bi šel delat v Aziji. Tako v najini ulici kot tudi na sprehodu sva mimogrede opazila veliko osebic, ki so v določenih pozah vrtele torbice, pa vsaj za polovico Foto: Dani Zorko V čast svetišču so izdelali svoje pivo. AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ DENARNA VREDNOST ZNAMKE VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE OHIŠJE NAPRAVE NIZKA TEMPERATURA DREVO S HRUŠKI PODOBNIMI PLODOVI, SKORŠ GRŠKI OTOK V KIKLADIH, SANTORINI LAHEK VETRNI JOPIČ ALKOHOLNA PUAČA Z OKUSOM PO GRENKIH ZELIŠČIH TRAVNATA PLANJAVA V LATINSKI AMERIKI UMBERTO NOBILE HLADEN LETNI ČAS ZELO VELIK AKVARU AMERIŠKI PIANIST KING COLE LUČAJ, VRŽEK PURIZEM VELIK MORSKI RAK BREZ KLEŠČ NAŠ PESNIK (PAVEL) ANTON AŠKERC EPIDEMIOLOGIJA VERA POMPE NUSA DERENDA ANGLEŠKI POMORŠČAK (FRANCIS) NEGATIVEN ...... REZULTAT "fi,6, DELA U5CE LITIJ 4. IN 22. ČRKA MAJHEN ČEP ANTIČNA LJUBLJANA DNEVNI EGIPČANSKO METULJ BOŽANSTVO Z OČESNIMI - LISAMI ANTIČNO NA KRILIH BRENKALO NEMŠKO IME REKE MURE MESTO NA IRSKEM OLIVER MLAKAR EMPIRIST AMERIŠKI ČASTNIK IN POLITIK EISENHOWER NEMŠKI FIZIK (HERMANN) MAŠČOBNO TKIVO STROKOV. ZA KLETARSTVO TOPO UDARJANJE ČUDODELNA, ZDRAVILNA PIJAČA SUROVINA ZA CEMENT OBLJUDENO PODROČJE AGATHA CHRISTIE LOVNICA PLES POMOL IZ HIŠNEGA ZIDU, IZZIDEK LIU NOW KEMIČARKA IN PISAT. KOVAČ KARLI ARHAR NEUMEN MOŠKI POTRDILO, SPRIČEVALO FRANCOSKI PISATELJ (EMILE) ROBERT OWEN PALAČA V FIRENCAH NORDIJSKI BOG GROMA PARAGVAJ. PISATELJ (AUGUSTO) BASTOS E3 Raku vlada Luna, zaradi česar je poln domišljije in niha v razpoloženju. Rak je vsakdo, ki je bil rojen v času od 22. junija do 22. julija. Njegov element je voda, barva srebrna, njegov 'kamen' je biser, cvetlica pa marjetica. Njegovi telesni deli so prsi, maternica in želodec, srečna številka pa 2. sem bil prepričan, da kljub urejenemu videzu in pravilnim oblinam presenetijo še s posebnim darilcem. Enostavno povedano, izgled osebe nikakor ni determiniral tudi njenega spola, to je bila sigurna ugotovitev. Pri naslednjem kadro-viku, kot sva poimenovala te, ki so nagovarjali ljudi, sva se pozanimala tudi o ceni te popularne storitve in kratka računica nama je povedala, da mora vsaka prodajalka ljubezni za solidno plačo vsako noč narediti kar veliko kilometrine. To je realnost deklet, ki pridejo s podeželja služit denar, ker ga drugje ne morejo. Naslednji dan sva bila s šoferjem tuktuka Jenijem zmenjena, da naju pobere že ob štirih zjutraj, da doži-viva sončni vzhod nad AngkorWa-tom. Na poti domov se nisva več nikjer ustavljala, čeprav naju je z značilnimi kretnjami očitno hotelo pritegniti kar nekaj transvestitov, zato sva bila pripravljena tudi na štajersko verzijo bum-buma, do katere k sreči ni prišlo. Foto: Dani Zorko Jernej v kleščah treh mladenk KOLOFON EKUMENA - obljudeno področje, KIRN-Pompe, Vera - naša epidemiologinja, OBERTH, Hermann - nemški fizik in raketni konstruktor Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 6. junija 2023 Nasveti Štajerski 17 Zeleni nasveti Domača lekarna Kako na vrtu po moči Za nami je dolgo, za mnoge predolgo obdobje najprej mokrega in hladnega, nato pa že sušnega vremena. Seveda vsi vemo, da tudi rastlinam na vrtu tako vreme ni odgovarjalo. Mnogi se sprašujete, kaj zdaj. Seveda so številni ukrepi odvisni tudi od posamezne rastline, od lege vrta, stanja tal na vašem vrtu... Zato naj jih vsak sam preveri in izbere to, kar je za njegov vrt lahko koristno. Čebula in česen gnijeta Rumenenje konic česna, zdaj pa se to dogaja tudi čebuli, imata pogosto svoj vzrok v gnitju korenin. Posebej, če govorimo o čebuli iz čebulčka. Gnitje korenin je posledica več gliv, med njimi sta tako siva kakor bela plesen in žal tudi fuzarijoze. Naj povem, da veliko rešitev, ki bi bile naravi prijazne, sicer nimamo. Pa vendarle svetujem, da ob prvi možnosti, ko se dovolj osuši, zemljo okoli korenin prerahljate. To naredimo najbolje, najhitreje in najlažje z orodjem, ki ga vidite na sliki. Takoj zdaj, preden se da zemljo prerahljati, pa svetujem uporabo prav posebnih, ne samo ekoloških, ampak tudi biotičnih pripravkov. Jih je seveda treba kupiti, a gre za vse druge, razen ciljnih organizmov, nenevarne pripravke. Vsebujejo antagonistične (sovražne) glive ali v tem primeru bakterije. Ti koristni mikroorganizmi običajno zavzamejo prostor, pogosto tudi hrano škodljivim, nekateri pa jih seveda tudi uničujejo. V našem primeru, torej gnitje česna in čebule, priporočam bakterijo Bacil-lusamyloliquefaciens, ima različne seve. Vsi pa delujejo enako. Verjetno je najlažje poiskati pripravek RastiP, ker je pakiran v manjše količine. V tem primeru ga uporabite v petih litrih vode. Dodajte še morske alge. Nikakor pa ne dodajajte bakrenih listnih gnojil ali drugih fungicidov, tudi naravnih ne. S tem pripravkom zalijte (ne škropite) posevke. Lahko pa se odločite za uporabo glive Pythiumoligan-drum Mi, tudi pripravek Univerzalni fungicid ali Polyversum se dobita v dobro založenih trgovinah. Podobno svetujem, če so se fižolu, ki je komaj vzkalil, začeli nenadoma sušiti spodnji listi. Če kdo res želi delati pripravke doma, v tem primeru pomaga samo pripravek iz hrena. Recept bo na koncu tega prispevka. Letos izjemoma svetujem uporabo bakrenih pripravkov Ja, res je, gnitje korenin je predvsem domena čebulnic, medtem ko glive plesnivke zdaj napadejo skoraj vse rastline. Zato svetujem, da vse, kar se ne bo porezalo in pojedlo v naslednjem tednu, zavarujemo z bakrenimi listnimi gojili. Baker so že dolgo nazaj uporabljali pri varstvu rastlin. Bakrena listna gnojila namesto pravih FFS pa izberemo zato, ker imajo nižje koncentracije bakra z enako učinkovitostjo. Baker je nujno hranilo za rastline, zato si to lahko privoščimo. Omenjena listna gnojila so dovoljena v ekološki pridelavi, vendar jih ne smemo uporabljati prevečkrat, da ne povzročimo nasprotne reakcije. peki niso prevroča in voda počasneje izhlapeva, torej je bolje izkoriščena. Seveda so zdaj na pohodu tudi polži. Tam, kjer so z njimi težave, uporabite zastirko iz gozdne praproti, vratiča, rabarbare, zlate kanadske rozge ali bezga. Tukaj polži ne bodo našli zaščite. Preko teh rastlin lahko daste še pokoše-no travo. Pogosto me sprašujejo, kaj je bolje, posušena ali zelena zastirka. Resnica je, da imata vsaka svojo prednost. A jaz bi poleti dajala prednost zelenim, svežim rastlinskim ostankom. Ti imajo res veliko krajši rok trajanja, zastirko je treba redno obnavljati, bolj tudi hladijo zemljo, takoj zeleni imajo celo rahel hranilni učinek, saj so v sokovih pokošenih rastlin še majhne količine hranil in predvsem niso preveč zanimive za polže. Dognojevanje Foto: Miša Pušenjak Orodje, s katerim najlažje in najhitreje prezračimo od moče zbito zemljo. Opozarjam samo, da je treba čebulo in česen poškropiti najprej z bakrom, potem počakamo kakšen dan in uporabimo zgoraj omenjene pripravke. Ali pa se celo, če so listi vrtnin še zdravi, bakru odrečemo. Od domačih pripravkov pa v ta namen lahko uporabimo čaje iz ti-mijana, kamilic, sodo bikarbono ali, če bolezen že vidimo, tudi žajblja. Zdaj je čas za koprive in zastirko Prekrivanje tal oz. zastirka ima veliko prednosti, ki jih slabosti ne premagajo. Seveda pa je treba biti previden. Zemlja naj se najprej toliko osuši, da ne bo povsem prepojena z vodo, ogrela pa se je že dovolj. Prekrita zemlja se namreč počasneje segreva in seveda tudi izsušuje. Saj to je ravno največja korist zastirke. Tla ob sončni pri- Tudi hren ni samo zelenjadnica. Lahko ga uporabimo za varstvo rastlin. w. . - m, Foto: Miša Pušenjak Vedeti moramo, da so obilne količine padavin sprale hranila iz območja korenin. Mikroorganizmi bodo sčasoma to spet nadoknadili, a ljubitelji kopriv, zdaj je vaš čas. Koprive oziroma namočeni ostanki kopriv lahko na hitro dodajo potreben dušik, da bodo rastline lahko zdaj nemoteno rastle. Podobno bo deloval tudi namočeni kompost in zalivanje z njegovo vodo. Prav tako pa bo delo mikroorganizmov pospešilo rahljanje, zračenje zemlje okoli rastlin. To je prvi opravek na vrtu, ko se bo zemlja dovolj osušila. Hrenov pripravek Kdor ima hren na vrtu, si ga lahko pripravi, saj potrebujemo celo rastlino, koren in listje. Nanj se največkrat spomnimo v času velike noči. Vendar pa je hren na vrtu na voljo vse leto in ga lahko uporabimo tudi za pripravo pripravkov za varstvo rastlin. V naravi in tudi na vrtu je hren sicer večletna rastlina. Je sicer zelo trdoživ in počasi se nam lahko razraste tudi čez celoten vrt. Zato ga res priporočam gojiti enoletno. Nekje v kotu vrta pa ni slabo imeti večletnega šopa hrena prav za take primere, kot je letošnje vreme. Za uporabo na vrtu pripravimo čaj iz hrena tako, da 500 gramov zelenih listov in nekaj korenin prelijemo z litrom vrele vode, ohladimo in precedimo. Uporabimo razredčen pripravek v razmerju 1:1. Redčenje je potrebno, da pripravek ne bo premočan. Z njim lahko zalijete dvakrat, potem pa vsaj nekaj časa počakajte, da ne boste uničili tudi preveč koristnih organizmov v zemlji. Tudi temu pripravku dodajte morske alge, ali spet tisti, bolj pridni, lahko namesto njih uporabite pripravek, čaj iz regratovih cvetov, listov in korenin. Vreme je res kar nekaj časa nagajalo, upajmo, da se zdaj ustali. Niste še prepozni, vse, kar se običajno seje v maju, se še lahko seje in posadi. Za hitrejše pridelke pa uporabite čim več sadik in manj setev. Miša Pušenjak Kako nad napihnjenost Prebava močno vpliva na počutje. Če črevesje deluje dobro -kar pomeni, da nemoteno srka iz hrane koristne snovi, jih filtrira in z njimi preskrbuje telo, skrbi pa tudi za našo telesno odpornost - se počutimo odlično, polni smo energije in volje do življenja. Kadar v črevesju poteka stavka, kar občutimo kot napihnjenost, zaprtost ali drisko, je to znamenje, da tam ni ravnovesja. Da ga spet vzpostavimo, je poleg zdrave prehrane pomembno gibanje. In prav s telovadbo lahko za prebavo storimo marsikaj koristnega, jo pospešimo in uredimo. Sveča stoje Stojte pokonci ter napnite zgornji del telesa in noge. Pokrčite koleno desne noge, obrnite ga navzven in se s stopalom naslonite na levo koleno. Dvignite roke nad glavo, združite dlani in jih rahlo pokrčite v komolcih. V tem položaju ohranjajte ravnotežje vsaj 30 sekund. Da vam bo lažje, se s pogledom osredotočite na eno izmed točk pred sabo. Vaja spodbuja stabilnost in zavedanje telesa. Foto: Pexels.com Poslušajte, kaj vam telo sporoča in se trudite biti mirni. Aktivirali boste koordinacijo in kolčne sklepe ter spodbudili njihovo gibljivost, okrepili pa boste tudi medenično dno, kar je pomembno za kar najboljše delovanje črevesja. Močne mišice medeničnega dna ohranjajo črevo v pravi legi in tako pripomorejo k njegovemu učinkovitemu delovanju. Dihanje s trebuhom Lezite s hrbtom na mehko podlago, noge so iztegnjene na tleh, oči zaprte. Roke položite na trebuh, oba palca naj bosta usmerjena proti popku, kazalca se dotikata drug drugega - tako ustvarite trikotnik na spodnjem delu trebuha. Dihajte globoko, iz trikotnika, tako da se trebuh premika gor in dol. Osredotočite se samo na dihanje - naredite vsaj 10 vdihov in izdihov. Dihanje s trebuhom je odlična sprostitev, ki pozitivno vpliva na prebavo. Med dihanjem se aktivirajo mišice medeničnega dna, sproščajo pa se trebušne mišice. Dviganje in spuščanje trebušne stene masira notranje organe, aktivira se parasimpatično živčevje, to pa pospeši izločanje sline in prebavnih sokov. Foto: Pexels.com mi Most Lezite na hrbet, noge pokrčite v širini bokov (stopala povlecite čim bolj k zadnjici). Položaj je pravilen, če se z iztegnjenimi rokami lahko dotaknete pet. Roke položite ob telo, vrat je raven in sproščen, pogled usmerjen navzgor. Dvignite zadnjico in hrbet od tal, da med koleni in vratom ustvarite diagonalo. Celotno težo nosijo noge in ramena. Most zadržite nekaj sekund, nato se počasi spustite v začetni položaj. Ponovite vsaj petkrat. Most je zahtevna vaja, ki okrepi predvsem mišice hrbta, zadnjice in zadnje stegenske mišice. S tem samodejno aktivirate tudi mišice medeničnega dna, kar da črevesju nov zagon. Kolesarjenje leže Lezite na hrbet in iztegnite noge v zrak - ena naj bo pokrčena, druga iztegnjena. Začnite kolesariti v zraku (kot bi pritiskali na nevidna pedala), najprej desetkrat naprej, nato desetkrat nazaj. Kolesarjenje v zraku pospeši krvni obtok in razgiba celotno telo. Pri tem se začne gibati tudi črevo, sproščajo se morebitne blokade v črevesju in spodbudi prebava. Pri krožnem gibanju se krepijo mišice trebuha in tudi stegen. Sočasno aktivirate še mišice medeničnega dna. Zoran Franc 18 Štajerski Naše prireditve torek • 6. junija 2023 Ptuj • Čalapinkarije družbe Radio-Tednik 2023 Sladkale niso samo palačinke, tudi števili Čalapinkarije, največja zabava otrok in dobrodelna prireditev družbe Radio-Tednik Ptuj na območju Spodnjega Podravja, skupaj s sponzorjema Eltek in Ilkosom ter številnimi donatorji, pri izvedbi sta pomagala tudi Rotary klub Ptuj in Rotar Act klub Ptuj, je privabila veliko ljudi. Okrog šest tisoč se jih je izmenjalo na petkovo popoldne in večer, 2. junija, pred nakupovalnim središčem Qcenter, kjer ni manjkalo zabave za otroke in malo starejše, ki so uživali še na večernem koncertu, kije letos nadgradil Čalapinkarije. Prireditev je povezala vse tiste, ki želijo pomagati otrokom iz socialno šibkih družin Spodnjega Podravja, da bi lahko uživali na morju, prav tako pa družini Hono-mihl - Vrtič iz Rotmana, ki ji je plaz vzel dom. V trenutku so ostali brez toplega doma in varnega zavetja. Njihova tragedija je močno odjeknila, dotaknila se je številnih ljudi, ki jim želijo pomagati. Družba Radio-Tednik Ptuj je skupaj z Rotary klubom Ptuj in Rotar Act klubom, sponzorji in donatorji Foto: Črtomir Goznik Obiskovalci so lahko prispevali za dobrodelni namen. Foto: Črtomir Goznik pozvala k darovanju z SMS-spo- odstopilo in postavilo podjetja ročili: nadlani ali nadlani5 na 1919. Krodo iz Žetal, oder podjetje Jav- Preko Petkove pumpe, ki je bila ne službe Ptuj, kjer so nastopili: Til tokrat dobrodelna, pa je za ogla- Čeh, ansambel Upanje in Poskočni šanje v program Radia Veseljak, muzikanti, pa so tudi glasbeniki Radia Aktual in Radia Ptuj skrbel z glasbo in pesmijo spodbujali k Dalibor Bedenik, pozival k darova- darovanju. Vedno radi pomagajo, Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, tudi predsednik Ro tary kluba Ptuj, in predsednica Rotar Ad kluba Ptuj Sanja Kolarič Čoh: niu za dober nvamevn> za letovanie ne samo z. dobrodelnimi nastopi „Na Čalapinkarijah 2023 smo zbirali sredstva za letovanje otrok iz socialno otrok in pomoč družini, ki je izgubi- tudi s svojimi osebnimi dejanji, so Čalapinkarij ni brez slastnih palačink. Tudi letos so testo zanje pripravili v Gastroju, pt šibkih družin in za družino Honomihl - Vrtič, ki ji je plaz odnesel težko 'a sv0) dom. Na večernem koncer- povedali. Družba Radio-Tednik Ptuj jih tudi pekli pod budnim očesom Marjana Skoka in sodelavcev. Pomagali so jim Član tu pod šotorom, ki ga je prijazno se vselej potrudi z organizacijo do- županja Nuška Gajšek in še nekateri drugi. Namaz Viki kremo in Uvue marmelado je p prigaran dom." Foto: Črtomir Goznik Sladolede Leone Alive je podarilo podjetje Inplan trgovina. V slast so šli kroji in slano pecivo Ptujskih pekarn in slaščičarn, tudi kurtoš obročki Couple Kurtoš iz Qcentra, ki Foto: Črtomir Goznik navdušujejo z različnimi posipi in nadevi, ter slastni keksi iz pekarne Presta podjetja Darnes. Za sokove in otroške Otroci si penine je poskrbelo podjetje Ahac v Stopčah in s poslovno enoto v Središču ob Dravi. katera je 1 torek • 6. junija 2023 Naše prireditve Štajerski 19 V V»1 ia srčna sporočila brodelnih prireditev, zato še s toliko večjim veseljem pridejo in darujejo. Z delom izkupička so projekt Čalapikarije podprli tudi gostinci v Qcentru: Tajkun bar, Ancona in okrepčevalnica Na žlico. Čalapinkarije 2023 so uspele, je ob koncu še enega dobrodelnega projekta družbe Radio-Tednik Ptuj povedal direktor Drago Slameršak, tudi predsednik Rotary kluba Ptuj, katerega osnovno poslanstvo je spodbujanje solidarnosti in pomoči potrebnim. Prav tako je zadovoljen odgovorni urednik Radia Ptuj Domen Hren, ki se je nadvse trudil, da je potekalo vse tako, kot mora biti. Spekli smo okoli 5.000 palačink. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik ijskem podjetju, ki že desetletja daruje v različne namene in pomaga pomoči potrebnim, Rotary cluba Ptuj, Rotar Act kluba Ptuj, zaposleni družbe Radio-Tednik Ptuj, ptujska >darilo podjetje Petlja. Padalci Aerokluba Ptuj so pristali na napihljivih igralih: Tomaž Korpar, Igor Vidovič in Luka Lovrec. Letalo, iz katerega so skočili, pa je še dodatno poskrbelo za adrenalin z nizkim preletom Qcentra. Pilotiral ga je Gregor Urbančič. „Z zbranimi sredstvi bomo omogočili otrokom iz socialno šibkih družin Spodnjega Podravja, da bodo lahko prvič uživali v počitnicah na morju ali v planinah. Družin, ki potrebujejo pomoč, je veliko, tega se premalo zavedamo, kot tudi tega, da še veliko otrok s tega območja ni bilo na morju. Družba Radio-Tednik Ptuj in Rotary klub Ptuj si prizadevata, da bi lahko čim več otrokom oz. družinam pomagala, zaznala njihove stiske in težave. Zato želimo, da bi se naše skupno sporočilo oz. poslanstvo pomoči potrebnim čim bolj razširilo, da bi k darovanju pritegnili čim več ljudi. Vsi skupaj si želimo, Foto: Črtomir Goznik da bi bilo stisk čim manj, da bi se ljudje med seboj čim bolj spoštovali, razumeli drug drugega in da ne bi bilo izključevanja. Letos želimo še posebej pomagati družini Ho-nomihl - Vrtič, ker je to, kar se jim je zgodilo, nekaj nerazumljivega. Samo pomislimo, kako bi nam bilo, ko bi v trenutku ostali brez svojega doma, ker je plaz odnesel vse naše sanje, vse, za kar smo si prizadevali. To je nekaj najbolj zastrašujočega in žalostnega, kar se lahko družini zgodi. Zato, pomagajmo, če le lahko," je povedal direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak. MG ' uživali na napihljivih igralih Hophop Gorišnica in Arbadakarba iz Qcentra, v zabavnih igrah in različnih tekmovanjih, za epa darila podarila Cedevita. Foto: Črtomir Goznik Gasilci PGD Ptuj so otrokom predstavili gasilsko vozilo in opremo. Zanimanje je bilo izjemno. 20 Štajerski Naše prireditve torek • 6. junija 2023 Foto: Črtomir Goznik Til Čeh: „Dobrodelnost mi osebno veliko pomeni, da nekomu nekaj daruješ, da vidiš tisto veselje ljudi, ki so resnično potrebni pomoči. Če lahko nekaj dam s tem, ko pridem na dobrodelno prireditev in nastopim, je to nekaj najmanjšega, kar lahko dam. Upam, da nekomu to nekaj pomeni. Sicer pa imamo s Petelini kar veliko nastopov v tem okolju, energije pa imamo še za veliko več." Družba Radio-Tednik Ptuj se zahvaljuje vsem, ki so tudi letos prispevali za Čalapinkarije, pomagali osmisliti njihovo zabavno vsebino in še posebej dobrodelno noto. Obiskovalci so uživali, hkrati pa so s svojo dobrodelnostjo in srčnostjo ponovno dokazali, daje človek najbolj bogat takrat, ko zna prisluhniti drugim, pomagati, ko je to potrebno. Vedno je lepo, ko deliš. Na letošnjih Čalapinkarijah niso sladkale samo palačinke z različnimi nadevi, okrog pet tisoč so jih spekli in namazali, in druga slastna brezplačna ponudba, temveč številna srčna sporočila preko darovanja v skrinjice Čalapinkarij in SMS-sporočil, ki jih je mogoče poslati še do konca junija. Darovati je mogoče tudi na transakcijski račun Rotary kluba Ptuj: SI 56-0215-00018478-105, namen nakazila - pomoč za družino Honomihl - Vrtič. Foto: Črtomir Goznik Napihljiva igrala so bila prava atrakcija in doživetje za najmlajše. Foto: Črtomir Goznik Poskočni muzikanti: „Zelo radi pridemo na Ptuj in v okolico, kjer veliko nastopamo. Ko smo prejeli klic za to Foto: crtomir Goznik dobrodelno prireditev, nismo nič premišljevali, ker smo se čutili dolžne, da ljudem nekaj vrnemo. Veseli smo, da Ansambel Upanje: „Zdo smo veseli, 1C1.F.I>AM0 i 9 SEZONA . projekta OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESEUJO Generalni pokrovitelj 1. polfinala 1. POLFINALE Petek, 9. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbena gostja: Ditka llil;lil;lil;l!4 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. ♦ h • BIT > IT rešitve SAZAS Štajerski TEDNIK ©¿ADIoPTUI novi tednik 1 rad io celje SILKEM torek • 6. junija 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 1 GLASBO DO SRCA Bodite it Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2t). uro na radiu Ptuj. www.rndio-tednik.si Porodno # abavne ■ v lasbe ^rn wlasl Mestni trg Ptuj, 1. septembra 2023, ob 19.30 t Najdem te v vsaki zvezdi in sončnem žarku, najdem te v topli besedi in tujem nasmehu, a le k tebi ne morem, a le objeti te več ne morem. OSMRTNICA Po težki bitki je omagalo pogumno srce mamice Kristine Širec IZ SPODNJEGA GRUŠKOVJA 3 Od nje se bomo poslovili v četrtek, 8. junija 2023, ob 12. uri, na pokopališču na Gorci pri Sveti Trojici. Žara bo položena v vežico na dan pogreba ob 9. uri. Molitev bo v vežici v sredo ob 19. uri. Žalujoči: vsi njeni Kogar imaš rad, nikoli ne umre ... le daleč, le daleč je ... (Tone Pavček) ZAHVALA Ob izgubi drage mame, babice in prababice Ljudmile Lovrenčič (10. 8. 1926-29. 5. 2023) se iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste ji bili blizu in jo boste ohranili v lepem spominu. Posebna zahvala njeni sostanovalki Roziki Tement za neizmerno pomoč, osebju Doma starejših občanov Ptuj in zaposlenim na internem oddelku SB Ptuj. Vsi njeni Mali oglasi 1 J 1 MULČENJE strmih in zaraščenih tere' nov. Matjaž Korenjak, s. p., Hajdoše 47, 2288 Hajdina. GSM: 069 642 335. STORITVE | KMETIJSTVO PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, ce-pilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV JANŠEVA D/ /J / H 110 fl A A P'httlmznkvShtt novega t *— * ' *-»» I/VI Al 'Stilt* SOS: trte mi, in SPRENEVEDA nja"" '¿T enúútoii FERFU_A Isocio J -f CtJtlml ¡Mío twjjig t NtfTfífjE / In trnju J OEiAM vzntič fOtxoiBn-üö PfíprctHr ihpplrali Awiiev rrfJí I www.reporter.si KONEC MEDENEGA LETA Bo Miha Kordiš zrušil Luko Mesca in Roberta Goloba? AVDIENCA PRI PAPEŽU Kdo politikom levice v Vatikanu odpira vrata INTERVJU: DEJAN ZAVEC, poslanec Gibanja Svoboda Politika je tudi brutalna INTERVJU: MARKO JUG, generalni direktor UKC Ljubljana Z ministrom za zdravje ne komunicirava (J^dioPTUI Štajerski TEDNIK festOwaDnSQ Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 32. letu po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga hčerka, sestra in teta Darja Vidovič IZ ZAKLA 13B Od nje se bomo poslovili v sredo, 7. junija 2023, ob 16. uri, na pokopališču na Gorci pri Sveti Trojici. Pokojnica bo pripeljana v vežico na dan pogreba ob 10. uri. Molitev bo v vežici v torek ob 19. uri. Vsi njeni Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec Aleksander Kraner zaposlen v TALUMU, PE RONDELICE Ohranili ga bomo v trajnem spominu Sodelavci Skupine TALUM Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... Med nami si! ZAHVALA Ob izgubi drage babi Ludmile Leber (19. 9. 1932-1. 6. 2023) se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni življenjski poti. Vsi njeni domači Končane skupne so poti . v spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani . VSPOMIN V teh dneh so minila tri leta, odkar je tiho odšla od nas nam draga mama, babica in tašča Angela Jeza - Elica IZ GRAJENŠČAKA Hvala vsem, ki ji poklonite cvet, prižgete svečko in se je spomnite z lepo mislijo. Vsi njeni Umrli so Zvonko Caí, Krčevina pri Vurbergu 58b, roj. 1980 - umrl 23. maja 2023; Anton Purg, Dragovič 1a, roj. 1947- umrl 24. maja 2023; Anton Bračič, Lancova vas 66, roj. 1972 - umrl 25. maja 2023; Franc Emeršič, Ptuj, Rimska ploščad 23, roj. 1931 - umrl 25. maja 2023; Alojz Strelec, Bukovci 62a, roj. 1945 - umrl 25. maja 2023; Viktor Šuligoj, Ptuj, Trubarjeva ul. 9, roj. 1928 -umrl 25. maja 2023; Marija Skledar, roj. Krefl, Grajena 41, roj. 1945 - umrla 26. maja 2023; Martin Angel, Gerečja vas 1f, roj. 1948 - umrl 27. maja.2023; Janez Svenšek, Nova vas pri Ptuju 116c, roj. 1933 - umrl 31. maja 2023. Slovenija • Otroci v prometu Ugasnili že dve življenji Letos sta v prometnih nesrečah življenje izgubila dva otroka, zato policisti in republiška agencija za varnost prometa pozivajo k previdnosti, skrbnosti, odgovornosti in zglednemu ravnanju v cestnem prometu. „V zadnjih dneh so policisti zabeležili prometne nesreče s smrtjo in hudimi telesnimi poškodbami mlajših otrok. Letos do 30. maja je bilo po trenutnih podatkih v prometnih nesrečah udeleženih 135 otrok v starosti do 14 let, v enakem obdobju lani 142. V posledicah teh nesreč sta letos življenje izgubila dva otroka v tej starostni skupni (lani nihče), eden kot potnik na traktorskem priključku in drugi kot pešec. Hudo poškodovanih je bilo osem otrok (lani sedem), lahko poškodovani so bili 104 (lani 101)," so statistiko, ki govori o najranljivejši skupini, otrocih, povzeli na Agenciji za varnost prometa. Izpostavili so, da lahko ima trk avtomobila za otroka bistveno težje posledice kot za odraslega. „Trk avtomobila pri hitrosti 50 km/h v odraslega pešca je enak padcu z višine 9,8 m, posledice za otroke so hujše ali celo usodne že pri nižjih hitrostih. V tem tednu potekata nacionalni preventivni akciji »hitrost« in »varnost motoristov«, ko bo policija izvajala tudi poostrene nadzore." Evropski svet za varnost v prometu Slovenijo sicer uvršča med najvarnejše na področju prometne varnosti otrok do 14. leta. Simona Felser, vršilka dolžnosti direktorice Agencije za varnost prometa, je poudarila, da je izguba otroka v prometni nesreči tragedija, ki je ne bi smela doživeti nobena družina. „Otrokom moramo omogočati varno mobilnost, za kar je potrebna skrbnost, odgovornost in zgled vseh udeležencev v prometu. Vozniki, prilagodite hitrost vožnje, še posebej v naseljih, v okolici šol, vrtcev in igrišč, med vožnjo ne uporabljajte mobilnega telefona, za volan sedite trezni. Odgovornost staršev, skrbnikov, družine, starih staršev je pri prometni vzgoji otrok ključna. Starši so otroku prvi in največji zgled, zato ob vsaki udeležbi v prometu spoštujte cestnoprometna pravila in razmere na cesti. Vsi skupaj z odgovorno udeležbo v prometu storimo vse, da do takšnih tragičnih dogodkov, kot jih beležimo v zadnjih dneh, ne bo več prihajalo.« Ivan Kapun, vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, je opozoril, da so odrasli soodgovorni za varnost otrok v prometu. „Zato je treba v prometu ravnati tako, da čim bolj izključimo dejanja, ki bi lahko ogrožala otroke. Otroci so razigrani in drugače dojemajo promet okoli sebe in so kot taki zelo nepredvidljivi v svojih ravnanjih. Zato moramo biti na cesti ob zaznavi otrok v bližini bistveno bolj pazljivi in pozorni, ker nikoli ne vemo, kako bo otrok reagiral.« MZ •T' -Vi:»--;: ¿=. - .-i-' * it? "i." " Ptuj • Večna problematika javnih sanitarij Urinirajo kar na travniku pri Ranci Kljub številnim pozivom naj se pod gradom, enem najbolj obljudenih parkirišč v mestu, uredijo primerne sanitarije, realizacije ni v planu. Težave, povezane s pomanjkanjemjavnih stranišč, pa se na nekaterih lokacijah v zadnjem času pojavljajo tudi zaradi avtodomov, na točkah, ki sploh niso namenjene kampiranju - na Ranci, parkirišču Ob Dravi... Turisti pogosto potrebo opravijo kar na zelenici. Z malimi koraki bi lahko naredili velike spremembe, tako za domačine kot turiste, od katerih bi ob izboljšavah in razvoju ponudbe lahko nedvomno zaslužili precej več. Leta 2020 smo na ptujski mestni tržnici dobili urejeno javno stranišče, dve leti kasneje še na avtobusnem postajališču. Lepe sanitarije so prav tako na parkirišču Zadružni trg, od lani naprej tudi v parku Ljudski vrt. Potrebne bi bile še na nekaterih lokacijah, ki so bile izpostavljene velikokrat, a do realizacije nikakor ne pride. Ena takih lokacij je mestni park, kjer si občina sicer želi urediti to problematiko, a se vedno znova znajdejo pred zahtevnimi pogoji in omejitvami, ki jih postavlja Zavod za varstvo kulturne dediščine RS (ZVKDS). Tudi na parkirišču pod gradom bi bilo temu treba nameniti pozornost. Pobude za ureditev so bile na mestnem svetu podane že neštetokrat. Nazadnje je na to opozoril svetnik Franjo Rozman, ki je predlagal, da se postavijo toaletni prostori in uredi peš pot na grad, da bo varna za obiskovalce. Država izdajo soglasja zavrnila Ureditev je v pristojnosti lastnice, torej države, na katero je MO Ptuj naslovila predlog za ureditev. Izdajo soglasja za postavitev nezahtevnega objekta za namene sanitarij, v katerih bi po vzoru Rance in Ljudskega vrta uredili javne sanitarije in gostinski lokal, so jim zavrnili. To pomeni, da ne sanitarij ne lokala - vsaj za zdaj - na parkirišču pod gradom ne bo. Kot smo poročali pred leti, naj bi bili pomisleki predstavnikov ZVKDS, ki so posledično vplivali na odločitev lastnika, povezani predvsem s tem, da premični oziroma mobilni objekti praviloma postanejo trajni. Za to lokacijo naj to ne bi bilo primerno. Za gradnjo, ki nikakor ne bi bila poceni in bi morala upoštevati tudi zahteve kulturnovarstvenikov, pa trenutno ne občina ne država nimajo ne pripravljene dokumentacije ne zagotovljenih sredstev. Na Ranci bi od turistov lahko kaj zaslužili V objektu na Ranci je MO Ptuj uredila tudi sanitarije, ki za goste Na parkirišču Ob Dravi so konstantno prisotni avtodomarji, ki tam dan, nekateri pa tudi dalj časa brezplačno kampirajo. lokala in sprehajalce zadostujejo. Stanovalci pa opažajo, da je tam vedno več avtodomov. Svetnica Sergeja Puppis Freebairn je opozorila, da se ustavijo turisti z av-todomi, ki nemalokrat prespijo: "Nekateri imajo urejene sanitarije, predvsem starejši avtodomi pa žal ne, zaradi česar ljudje opravljajo potrebo kar v neposredni bližini avtodoma v travi, ob odbojkarskem igrišču. Predlagam, da se na Ranci postavi tabla, da je prepovedano kampiranje in parkiranje avtodomov čez noč, s poletjem pa uvedejo tudi redni kontrolni pregledi redarjev. Pred glavno sezono je mogoče videti avtodome pred Ranco, v glavni sezoni pa tudi pred Kinološkim društvom in na koncu Ribiške poti, ob Rogoznici celo kdaj kdo postavi šotor. Glede na to, da imamo v mestu urejen kamp, jih je treba preusmeriti tja ali ustrezno urediti parkirišče za avtodome." Iz občine so odgovorili, da bodo predlog za postavitev table o prepovedi kampiranja in parkiranja av-todomov preučili in izbrali primerno lokacijo za postavitev, mestno redarstvo bodo pozvali, da okrepi nadzor. Na Ptuju mnogi še vedno kampirajo brezplačno, tudi če ni urejenih sanitarij Edino urejeno mesto za avtodome na Ptuju je v ptujskih Termah, kar pa ne pomeni, da je edino, ki se za ta namen uporablja. Parkirišče Ob Dravi, kije v lasti ptujske občine, je bilo v prejšnjih mandatih večkrat omenjeno kot eno izmed najprimernejših za ureditev novega kampa. Leta 2018 so na ptujski občini celo ustanovili projektno skupino, ki je bila zadolžena za iskanje najprimernejše lokacije za vzpostavitev kampa. A pri tem so se aktivnosti tudi končale, kar pa ne pomeni, da avtodomarji te lokacije ne uporabljajo. Gre za priljubljeno brezplačno alternativo kampu v ptujskih Termah. Z avtodomi, sploh spomladi in poleti, je parkirišče Ob Dravi precej zasedeno. Zakaj ne bi uredili novih kampov? To je delna rešitev navedenih težav, vsekakor bi v smislu razvoja turizma vsaj na navedenih dveh lokacijah, torej na Ranci in Ob Dravi, lahko več storili za ureditev primernih kampov. Kampiranje postaja čedalje bolj priljubljeno, interes med turisti več kot očitno obstaja, to dokazuje statistika, kamp v ptu- jskih Termah je pravilom v sezoni poln. Mesto, kot je Ptuj, ima kaj ponuditi, nedvomno bi bilo smiselno vlagati v razvoj te dejavnosti. Ureditev primernih sanitarij je seveda le korak k temu. Sprememba prostorskih dokumentov, ki bi omogočali kampiranje, terja svoj čas, a nekje bo treba začeti, če želimo turizem izpostavljati in ohranjati kot pomembno paradno panogo mesta. Dženana Kmetec s C ■ O H »¿p» p d t C* ¿iT •o- o 4 Rojstva: Tina Posinek, Kajuhova ulica 1, Slovenske Konjice - deklica Brina, Lucija Fifer Božnik - deček Timotej; Nuša Turk - deklica Mila; Taja Ibralic - deček Lukas; Nina Martinčič - deklica Sofija; Sonja Bigec - deček Jaka; Brigita Golnar - deklica Lara; Katja Kocbek - deček Ažbe; Mateja Gojkošek - deček Klemen; Nuša Vaupotič -deklica Zarja. o ** o ** /o » V o A ko na Medarda (8.) dežuje, štirideset dni še naletuje. Danes bo pretežno oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 17 do 24 °C. V sredo in četrtek se bo nadaljevalo nestanovitno vreme. Spremenljivo do pretežno oblačno bo, predvsem sredi dneva in popoldne bodo nastajale krajevne plohe in nevihte. 3-dnevna napoved za Podravje plohe plohe Hitrost vetra: 3 m/s Smer velra: južni Hitrost vetra: 3 m/s Smer vetra: vzhodni Hitrost vetra: 3 m/s 5mer vetra: juSni Vir: ARSO