Prva kolesarska postaja je v Skaručni
Sprostitev na dveh kolesih
Kolo — eden od simbolov standarda pred več kot petdesetimi leti, je bilo v letih po dru-gi svetovni vojni nekakšen pastorek. Moder-na doba in zahteve po vedno večjem udobju pač niso imele razumevanja za dvokolo. Da-nes postaja kolo spet vse bolj priljubljeno prometno sredstvo, ne samo zaradi svojih ekonomskih prednosti, ampak tudi zato, ker si s kolesarjenjem ohranjatno in krepimo zdravje.
Bilo je v letu 1790, v času tik po franco-ski revoluciji, ko je Jean de Sivrac izumil vozilo, ki je imelo lesena kolesa. Temu vo-zilu je nadel ime celerifer, a niti čas, niti sodobniki mu niso bili naklonjeni, zato je izum kaj kmalu zatonil v pozabo. Več kot dvajset let pozneje, leta 1817, je v Parizu Karl von Drais prikazal svoje vozilo, ki je bilo prav tako iz lesa, voznik ga je poganjal lako, da se je z nogami odganjal od tal, Iz-raz bicikel, za takratno kolo, ki so ga v Franciji imenovali draisienne, so pričeli upo-rabljati leta 1868, pedala so iznašli leta 1853, leta 1870 je prišel na svetlo velociped z enim večjim in enim manjšim kolesom, leta 1888 je Dunlop izumil pnevmatiko. Razvoj kolesa je tekel lepo naprej vse do dandanes, ko v Nemčiji izdelujejo že serijska kolesa, ki tehtajo borih 5300 gramov. Na svetu je tre-nutno več kot 70 milijonov koles, v Jugo-slaviji jih izdelamo letno okoli pol milijona.
Poleg koristi, ki jih zmerno kolesarjenje prinaša številnim bolnikom današnjega časa in večji odpornosti proti raznim prehladom, ne gre prezreti predvsem živčne sprostitve, ki je morda največ, kar lahko človeku da-našnjih dni, polnih napetosti in zavor, pri-nese pohajkovanje s kolesom. Tudi energet-ska kriza je iztrgala kolesa pozabi in vedno več meščanov hiti na svoja dclovna mesta s kolesi. Žal prometni režim v Ljubljani ni preveč naklonjen kolesarjem in le malokje zagotavlja ločene kolesarske steze, kar terja od kolesarja precej previdnosti.
Vedno bolj pa postaja priljubljeno kole-sarjenje križem kražem po bližnji in daljni okolici mesta. Prav tako pohajkovanje na kolesu želi spodbuditi tudi tovarna Rog, ki je z Dnevnikom organizirala prvo kolesarsko postajo v Skaručni pod Šmarno goro. Pri gostilni Žagar si je moč sposoditi kolo, po
Z otvoritve kolesarske postaje
prijetni vožnji v bližnji okolici pa so kole-sarjem na voljo tuši, savna in seveda primer-no okrepčilo. Na tej postaji kolesarjem tudi pregledajo in popravijo njihova dvokolesa. Enkrat na teden pa s postaje organizirajo tudi skupinski izlet s kolesi. To je zaenkrat prva taka postaja v okolici Ljubljane, pri-družilo pa se ji bo še devet.
Navdušen kolesar
Marsikdo, ki je po dolgem času potegnil svoje staro kolo iz ropotarnice in želi spet uživati pozabljeno romantiko kolesarjenja, ne ve, kako popraviti svoje kolo. Lahko ga sicer zapelje v Rogovo popravljalnico, ven-dar bo moral nanj potrpežljivo čakati, saj se vedno več kolesarjev zateka po pomoč pri popravilu.
Šišenčan Jože Šipelj, tudi sam navdušen kolesar, prav rad pomaga vsakemu, ki bi rad usposobil svoje kolo. Popravljanje koles je njegov hobi, dela se loti s srcem, saj po-zna vsako kolo do podrobnosti.
Že leta 1934 se je vpisal v kolesarski klub v Bizoviku. Ker si je moral za tekmovanje sam usposobiti kolo, se je kot izučen klju-čavničar specializiral za popravljanje koles. Kot osnovnošolec na Dolenjskem je občudo-val učiteljevo kolo in s svojo prvo vajeniško plačo v Ljubljani si je že kupil svoje. Po-tem se je redno udeleževal kolesarskih tek-movanj. Še danes je član kolesarskega društva Rok Franek in pri 66 letih še vsak dan kolesari in tudi na tekmovanjih mu ne uidejo medalje.
Po upokojitvi se je še bolj posvetil po-pravljanju, čiščenju in mazanju koles in marsikdo komaj prepozna svoje staro kolo, ko ga odpelje iz Špiljeve delavnice.
R. Erman