JIŽNl
PRimukSKi DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovi«
Abb. postale I gruppo L-CIia 44Ml lil'
Lelo XXXVII. Št. 295 (11.117)
TRST, torek, 15. decembra 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 'v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
PO USTANOVITVI VOJAŠKEGA SVETA ZA NACIONALNO REŠITEV
Izredno stanje na Poljskem vzpostavilo navidezen mir
Veter iz Gdanska ne sme v pozabo
Kadarkoli prevzame vojska oblast v neki državi je to dejanje vzrok za veliko zaskrbljenost v vsej demokratični javnosti. Ukinitev državljanskih svoboščin, omejitev človekovih pravic m mene ha n je delovanja demokratičnih inštitucij sc prve posledice, ki so jih v nedeljo občutili poljski dr- ■ žavljani, verjetno v enaki meri, kot so iih v zadnjih desetletjih občutili državljani marsikatere države. kjer je vojska bolj ali mani nasilno prevzela oblast.
Za zunanjega opazovalca na so. tv d i s tega vidika, nedeljski, ao-godlci na Poljskem nenavadni. Predvsem zato. ker ie prevzel oblast v državi človek, ki ie že prej v svoii osebi združeval naivišie državne funkcije, sai je bil general Jaruzeiski predsednik vlade, sekretar pat ti je in obrambni minister.
Drugič, stanje na Poljskem ie bilo v zadnjem času res iz dneva v dan težje Ob splošnih gospodarskih težavah, iz katerih se država ni mogla nikalcor izmotati, so se stopnjevale starke in kopičile zahteve, ki jih. ne glede na to, če so bile upravičene ali ne, državni aparat ni mogel sprejeti. S‘anie ie bilo tako dramatično, da ie po vsej državi že rrrimaniko-, velo najosnovnejših živil.
Pot. ki jo ie ubral general ■/«-Tuzelski, ie svojevrstna tudi zato. ker je s tem. da se ie postavil na čelo »vojaškega sveta za nacionalno rešitev» nakazal, da je b'Ja to edina možnost, da ostane rešitev znotraj meja poljske drža ve: skratka, da ie edino talco mogoče preprečili tuj vojaški poseg. Svojevrslnost je še v tem. da se roditetf neke socialistične države tako zavzeto sklicuje na oairiotič-ni čut državljanov.
Sedaj, dva dni vo uvedbi izrednega. stanja na Poljskem, ve vsi sprašujejo, v kolikšni meri je načrt Jaruzelskega uspel. Prdvih vesti o dogaianiih na Pol iškem ni. delno zaradi molka pol iških sredstev obveščanja in zaprtosti mehi. delno pa tudi zaradi velike zadržanosti veleposlaništev oziroma zu-van ih ministrstev držav ki so s svojimi predstavništvi v Varšavi Povezana, a informacij, ki iih nedvomno preiemaio ne posredujejo javnosti, kot se to običajno dooa-ia Vsekakor na kaže. da je včerajšnji dan potekel precej mirno, brez večjih stavk in brez spopadov.
Tudi zaradi tega vlada v zahodnih krogih velika previdnost. V mislih imamo vzgdvsem tiste zahodne kroge, ki v svetovni politiki veliko pomenijo: '/.DA. MAT O. evropski vrh v Londonu. Vsi poudarjajo. da gre za reševanje notranjih vprašanj, da upajo, da bo tako tudi ostalo in da ne bodo od Povedali gospodarske pomoči P oljski. Drugačna so seveda stališča znotraj posameznih držav, kjer so notranja vprašanja marsikje nad-krilila mednarodni aspek» celotne zadeve. Morda so. glede no resnost stanja, izrazi zaskrbljenosti in ostre obsodbe boh upravičeni od uradnih stališč vrhov ZDA. KATO in »deseterica, vendar pa je mogoče prav iz teh uradnih stališč razbrati željo m upanje, da se poljske težave res reštio zno traj države in ne za ceno njene suverenosti.
Težko je danes tvegati napovedi. če se bo to uresničilo ali ne. Jasno ie. da Jaruzeiski ne oo mogel dolgo vztrajati pri izrednem stanju in vri policijskih ukrepih. Stanje se bo pač moralo nekako normalizirati.
Ta normalizacija seveda ne bo Pomenila vzpuiftavjive statva, ki je bilo v veljavi do prejšnjega tedna. To pa pomeni okrnitev dela za dve pomembni družbeni organizaciji Prva je sindikat Soli-daniost. ki ie s svojimi notranjimi trenji in z radikalizacijo svatih zahtev soodgovoren za težave. ki so privedle do. takega poslabšanja stanja na Poljskem. Dru ga na je — in to te za državo vzhodnega bloka presenetljivo -Pol jska združena delavska pa t lita, ki je v zadniem poldrugem letu izgubljala ugled bi oblast z nepopisno naglico. 'Jaruzeiski ie do skrajnosti stopnjevan konflikt med Partijo in Solidarnostjo rešil tako. zla je z enim zamahom obe kom Pimenli odmaknil od družbenega dogajanja in v obeh poiskal Hudi. ki so po njegovem mnenju odgovorni za nastalo stanje. Ki torej naključje, da so se poleg številnih roditeljev Solidarnosti znašli za rešetkami tudi mnogi partijski rodi tel ii iz polpretekle dobe. In m naključje, da ie Jaruzeiski nastopil kot državni vodi teli. kol vred sednik vlade in obrambni minister in ne kot partijski voditeli Nadaljuje pa se želja "n ohra nit vi dialoga med drugimi l~onwo ntvtami poljske družbe. In Ut 'OtW nedvomno najpomembnejšo vloao Ponovno katoliška Cerkev, od ne
kdaj bistveni elejnsn> družbenega dogajanja na Poljskem. Prav zato ni mogoče mimo pomembnosti pozivov najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov, primasa Glempa in papeža Janeza Pavla 11.: iz njunih posegov izhaja previdnost, vo tudi poziv, na j ne pride do prelivanja poljske krvi. Cerkev torej, kot kaže. pristaja na dialog v pričakovanju na razplet, v čakanju na odgovor, če pomenijo zadnji u-krepi res konec prenove, ki i o je prinesel '-veter iz Gdanska>.-. ali pa le prekinitev te prenove za premostitev sedanje hude družbene, politične in gospodarske krize.
Kaj pa. če Jaruzeiski ne bo uspel? Na to vprašanje raje nihče ne odgovarja, kajti ob stalnem 'slabšanju mednarodnih odnosov in ob naraščanju napetosti, tudi na stari celini, povsod prevladuje žepa in imanje. da bo vojaški svet Jaruzelskena res lahko dosegel tisto. kar sam imenuje «nacionalno rešitev».	_
BOJAN BREZIGAR
Prekinili delovanje sindikata Solidarnost in razen Walese priprli večino sindikalistov - Skope in pomanjkljive vesti zaradi zaprtih meja - Vojska potisnila v ozadje partijo - Omejene stavke baje le v nekaterih tovarnah
VARŠAVA — Nad Poljsko se je zgrnil molk. Od Buga do Odre in od Baltskega morja do Beskidov vlada navidezen mir. Predsinočnjim ustanovljeni vojaški svet za nacionalno rešitev je nad vso deželo razgrnil dimno zaveso, ki je s tesno zaprtimi državnimi mejami preprečila, da bi se svetovna javnost seznanila s posledicami prvega prevzema oblasti s strani vojske v zgodovini vzhodnega socialističnega bloka.
V vojaške uniforme oblečeni napovedovalci varšavske televizije so bili edina vez s svetom. Med prvimi ukrepi, ki jih je pod predsedstvom premiera in obrambnega ministra generala VVojciecha Jaruzelskega sprejel svet za nacionalno rešitev je bila prekinitev vseh telekomunikacij s svetom. Vojska je tudi poskrbela, da so prekinili vse medkrajevne telefonske pogovore; istočasno pa je izvedla širokopotezno akcijo in priprla skoraj vse sindikalne voditelje.
Preko noči si je Poljska nadela vojaško uniformo. Skoraj 300 obratov so proglasili za življenjsko po-
Primas Glemp paziva ljudstvo k treznosti
Njegov govor je prenašal tudi varšavski radio - Casaroli pri Reaganu
VARŠAVA — Poziv k umirjenosti in bojazen zaradi nevarnosti dr žavlianskc Volne sta glavni oznaki nedeljske homillle po^kega primasa Ju/cfa Glempa v varšavski jezuitski cerkvi. Kdor je Mfičakoval, da bo spričo nastalega položaja cerkev reagirala osireje kot sicer se je torej uštel. Poljske cerkvene oblasti so tudi tokrat nastopile odločno, vendar pa z očitnim namenom čim-
bolj zmanjšati napetost med prebivalstvom.
Poglavar poljske rimskokatoliške cerkve je sicer obsodil uvedbo izrednega stanja na Poljskem, a je vseeno pozval prebivalstvo k razumnosti v imenu, kot je sam poudaril, zaščite človeškega življenja. O ukrepih vojaškega sveta za na cionalno rešitev je Glemp brez. ovinkov dejal, da »kršijo civilne in človeške pravice*. Iz.rcdno stanje, je dejal poljski r rimaš, sovpada večkrat s tlačenjem človeške časti, a-•eiacijo nedolžnih ljudi in trpinčenjem kulturnikov in znanstvenikov. Glemp je izjavil, da si cerkev prizadeva za takojšnjo izpustitev številnih osebnosti kulturnega sveta, bolehnih in družinskih glavarjev, ki so jih zaprli v noči od sobote na nedeljo.	„	.
Mimo pričakovanega ogorčenja zaradi ukrepov o izrednem stanju, ki posredno ogroža tudi ugled in po-gajalno moč poljske cerkve, pa je
v Glempnvi bomiliji zlasti moč o-paziti skrb za usodo poljskih delavcev in bojazen pred morebitnim prelivanjem krvi. Glemp je vernike pozval k molitvi za to. da spet »prevlada razumnost, da varnostne sile spoštujejo državljane, delavci razumejo težavnost položaja, med mladino pa naj prevlada modrost*. Poljska cerkev bo vse svoje napore napela zato. da ne bi prišlo do brato-morilske vojne. Prav zato je Glemp povabil vernike, naj se pokorijo vladnim ukrepom, ker bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do spopadov, izid katerih bi bil že vnaprej znan, saj so oborožene sile na strani oblasti. Zaman je vsakršna reakcija, je še poudaril Glemp v homi-liji, saj sedanjim oblastem ni do dialoga.
Glempov nastop je bil očitno všeč tudi oblastem, saj je njegovo liomi-lijo v 15 minutnem posnetku večkrat predvajal tudi varšavski radio. Vče raj zjutraj so jo v eter poslali celo pred samim pričetkom radijskega sporeda.
Dogodke na Poljskem z velikim zanimanjem spremljajo tudi v Vatikanu. Papež Janez Pavel II. je med nedeljskim- govorom tridesettisočim vernikom na Trgu sv. Petra izrazil svojo zaskrbljenost zaradi nastalega položaja, ni pa se spustil v podrobnosti in ni hotel komentirati nastop vojaškega sveta za nacionalno rešitev. Kot že Glemp v Varšavi, je tudi papež izrazil globoko upanje, da ne bo prišlo do prelivanja krvi med njegovimi rojaki. Wojtyli je včeraj popoldne telefoniral tudi ameriški predsednik Reagan, ki mu je izrazil solidarnost ameriškega naroda. Reagan je dejal da pozorno spremlja razvoj dogodkov na Poljskem.
Zelo živahna pa je vatikanska di plomatska dejavnost. Sam papež je imel krajši sestanek tudi z Colom-hom. vatikanski državni tajnik, kardinal Casaroli pa se jo v Washing-tonu sestal z Reaganom, Čeprav je vatikanski glasnik poudaril, da je bilo včdraišnje srečanie že dalj časa predvideno. Je jasno, da sta se Casaroli in Reagan pogovarjala
predvsem o najnovejših dogodkih na Poljskem.
Senca Poljske na srečanju Sehmidt-Honecker
BERLIN — Toliko pričakovano srečanje med voditeljema Zahodne in Vzhodne Nemčije, Schmidtom in Honeckerjem se je predvčerajšnjim dopoldne končalo s senco sprejema izrednega stanja na Poljskem. Čeprav sta oba voditelja na koncu srečanja izrazila željo, da bi se poljski narod sam izkopal iz sedanj? krize brez tujega posredovanja, je razvoj dogodkov na Poljskem odločilno vplival tudi na odnose med Nemči.iama.
Opozicija v Zahodni Nemčiji je včeraj zelo ostro reagirala na Schmidtovo zadrževanje v Berlinu. Strauss je ostro obsodil Schmidta, ker ni sprejel potrebnih ukrepov, ko je zvedel, da je Jaruzeiski oklical izredno stanje.
RIM — Predstavniki »praške pomladi*, med katerimi je tudi disident Jiri Pelikan, so včeraj podpisali dokument, v katerem izražajo solidarnost s poljskim ljudstvom in pozivajo vse socialistične in demokratične sile, naj se zoperstavijo »vojaški diktaturi in podprejo boj poljskih delavcev.*
membne, delavce vojaško uokvirili, da bi jih minila vsaka volja do protestov in neposlušnosti. Državo1 je dobesedno preplavila vojska, ki je zasedla vse ključne položaje, in se je pripravljala na nadzorovanje položaja, ko bi se v ponedeljek delavci po nedeljskem premoru vrnili na delo v tovarne.
Sodeč po skopih vesteh do spo pada ni prišlo. Aretacije sindikalistov so obglavile Solidarnost, a niso zatrle borbenega duha poljskega delavskega razreda. Za zapahi so se znašli tudi manj pomembni voditelji, vojska je polovila celo nižje sindikalne voditelje, a v državi. kjer je do »baltskega vročega poletja* vladala najbolj mračna cenzura, so skriti informacijski kanali ostali odprti, da jih celo izredno stanje ne more prekiniti.
Spopadov včeraj ni bilo, a delavci so po nekaterih vesteh marsikatero tovarno zasedli, vojska pa ni posegla, saj je v »življenjsko pomembnih obratih* proizvodnja nemoteno tekla. Marsikdo ob tem poudarja, da bo vojska obdržala svojo vcdilno vlogo v državi do trenutka, ko bi se vpletla v oborožene spopade z delavci. Tega pa kot kaže si ne želi nihče. Ne generalštabi in ne Cerkev, ki so e-dina resnična oblast v državi. Delavstvo se bo moralo hote ali nehote ukloniti tem željam. Po takih napovedih se bodo protesti prej ali slej polegli, če ne pride predhodno do nepopravljivega prelivanja krvi.	«>
Kot rečeno je vojska obglavila sindikat Solidarnost, za čudo pa je glavni voditelj Solidarnosti Lecli \Valesa ostal na prostosti. To je televizija včeraj večkrat poudarila. Kaj to pomeni, ni še mogoče ugotoviti. Hoče vojska s tem pustiti odprta vrata nadaljnjim pogajanjem? Je Walesa le talec v rokah uniformirane avangarde, ki hoče s svojimi strogimi vojaškimi metodami vzpostaviti red v državi, ki se nahaja pred gospodarskim in družbenim propadom? Prav tako ni popolnoma jasno zakaj so se za zapahi znašli šele sedaj partijski voditelji, ki so posredno odgovorni za sedanjo krizo od nekdanieca prvega sekretarja CK PZDP Edvvarda Giercka do njegove partijske garniture.
«Ura je šest. Tukaj poljski radio Varšava. Danes .ie nedelia, 13. december leta 1881. Začenja se izjemen dan v zgodovini naše države^ in v življenju našega ljudstva. Čez nekaj trenutkov bo po poljskem radiu spregovoril general \Vojciech Jaruzeiski.* V trenutku je Jaruzeiski postal le »general*, funkcije premiera, obrambnega ministra, predvsem pa prvega sekretarja Poljske združene delavske partije so postale nepomembne. Po poljski državni himni je sledil generalov govor, ki je Ppljake seznanil da »kot vojak in vodja; poljske vlade* uvaja ukrepe, ki bi preprečili propad poljske države. Jaruzelskovo zdravilo pa je bilo samo eno: proglasitev izrednega stanja ali razglas o vojnem stanju. Oba termi na pomenita isto: ukinitev vseh demokratičnih svoboščin, uvedbo vo1
jaškega zakona v vojnem stanju, kar pomeni tudi uvedbo smrtne kazni.
po proglasu so Poljaki z mešanimi občutki in s pesimizmom v srcu šli k nedeljski maši, a tu jih je čakalo novo presenečenje. Cerkev jim ni dala utehe. Svetovala jim le .strpnost in potrpljenje.
■ Kot je nedelja minila v morečem pričakovanju, tako je minil tudi včerajšnji dan. Splošna stavka ni zajela države, vesti o izgredih in spopadih ni bilo. Vojska je bržkone postavila «sanitarne kordone* o-koli tistih tovarn, kjer je delavstvo včeraj stavkalo in ni posegla, da ne bi po nepotrebnem klicala vraga. Tako je bilo pred varšavskimi jeklarnami, pred tovarno traktorjev «Ursus» in pred «Swierczew-skem;>. Marsikje po Poljskem se je pričel pasivni odpor, proti katere-
mu so tudi vojaški zakoni nemočni. Kot vedno pa ne bodo o usodi Poljske odlečali v Varšavi, v Krakovu ali Wroclavu, usodo Poljske bo krojilo zadržanje delavstva baltskih mest: Gdanska, Gdvnie in Szeczi-na. od koder je vedno butnil val, ki je pretresel poljsko državo.
Komentarji na madridski konferenci
MADRID — Dogodke na Poljskem so včeraj komentirali tudi na madridski konferenci o evropski varnosti in sodelovanju. Šef poljske delegacije Konarški je izjavil, da njegova vlada ne želi, da bi najnovejši dogodki negativno vplivali na razvoj madridske konference. Predstavnik španske delegacije Ruperez pa je poudaril, da bi bilo vsako tuje vmešavanje v poljske zadeve nevarno za ravnotežje v Evropi in v svetu. Če bi do tega prišlo, je dejal, bi bila pogajanja na madridski konferenci resno ogrožena.
Zaskrbljenost, previdnost in opozorila Moskvi značilnost reakcij Zahoda na poljska dogajanja
VVASHlNGTON, BRUSELJ, LONDON, MOSKVA - Iz številnih reakcij iz, vseh najpomembnejših središč zahodnega zavezništva je mogoče razbrati predvsem veliko previdnosti in pričakovanja, kako se bo položaj na Poljskem postopoma razvijal in zaskrbljenost, da se ne bo iztiril v državljansko vojno, kar bi imelo za posledico sovjetsko v.ojaško vmešavanje.
Svetoma javnost je včeraj še posebej pričakovala reakcije anje riške administracije, iz katerih bY lahko razbrala, kako bč Ižrčduo stanje na Poljskem vplivalo na od-
nose med velesilama, na popuščanje napetosti in na ražlnere v mednarodni skupnosti. Veadar vse dosedanje reakcije ameriških voditeljev so izredno previdne in ne dopuščajo možnosti za napovedi. Predsednik Reagan se je predvčerajšnjim omeji) na izjavo: »Sledimo položaju. Več kot to ne morem pove-
dati.* Včeraj pa je njegov glasnik Larry Speakes izrazil zaskrbljenost zaradi uvedbe izrednega stanja na Pofjstem in zaradi zatiranja sindikalnega gibanja Solidarnost. ZDA o cenjujejo položaj na Poljskem za zelo resnega, obenem pa poudarjajo, da je to notranje vprašanje poljske družbe.
Podobne ocene sta izrazila tudi ameriški obrambni minister Wein-berger in državni sekretar Haig, ki sta se včeraj vrnila v \Vashington iz Londona, oziroma Bruslja. Oba sta poudarila predvsem dejstvo, da te ptoožaJ na Poljskem relativno miren. Niso namreč zabeležili fiobe-n«ga spopada med vojaki in delavstvom, za kar gre po njunem mnenju velika zasluga zmernosti poljske Cerkve. Dejala sta tudi, da sovjetske vojaške sile ne sodelujejo pri izvajanju represije
Premike poljske, sovjetske in drugih vzhodnoevropskih vojsk budno sledijo strokovnjaki Pentagona, ki še niso zabeležili večjih sprememb
Poljska vojska pred sedežem sindikata Solidarnost v Varšavi
(Televizijski posnetek APj
■ MIIIIHIIIIIIIIII........................................................................................................................................................................................................................1.............................................
Ob tednu slovenskega filma v Gorici
Znano je. da Slovenci kar preveč podcenjujemo filmsko kulturo na sploh in še posebej — vsaj v zamejstvu — zelo slabo spremljamo in poznamo domači film.
Kljub temu, da obstajajo na Slovenskem pomembne filmske ustanove in ljudje, ki na zelo kvalitetni ravni delajo in ustvarjajo na filmskem področju, imamo večkrat vtis, da sta film in filmska kultura še vedno nekaj tujega ali odtujenega v slovenski kulturni vsakdanjosti. To seveda ne pomeni, da Ijudjg-ne hodijo v kino in da ne gledajo filme po televizijskih zaslonih, ali z drugimi besedami rečeno, da film ni prisoten v slovenske m'Življenju. Nasprotno, lahko bi trdili, da jč na Slovenskem gledanje filmov precej razširjeno in razvito medtem ko še vedno šepa p odru-zbijanje filmske kulture, raznih analitičnih vidikov in kritičnih pristopov do filma ter družbeno - zgodovinskih lutčinov za bolj ute meljem uokvirjenje posameznih filmov in njihovih avtorjev.
Nič čudnega torej, da je teden, posvečen slovenskemu filmu, ki se danes začenja v Gorici v novih prostorih Kulturnega doma, pravzaprav ne samo pri nas v zamejstvu, ampak v celotnem slovenskem prostoru, prvi poskus obširne retrospektivne razstave 35 let slovenskega filma, to se pravi od ustanovitve Triglav - filma, prvega slovenskega podjetja za celovečerne filme v letu Uliti, do današnjih dni. Prav zaradi tega lahko im^mo go riško prireditev tudi kot priložnost in nuio za splošno oceno, ali bolje rečeno, za začetek splošne ocene, nrekn neposrednega gle danja najpomembnejših filmskih del, povojne
poti in identitete domače kinematografije, ki se je v dobrem in slabem, v 35 letih razvila kol pomemben izraz slovenske kulture.
Če samo pomislimo na razmerje med številom filmov in številom slovenskega prebivalstva v primerjavi t drugimi narodi, je Slovenija glede filmske zmogljivosti izrazit pojav. Če temu dodamo kako so si po raznovrstnih smereh, uspešnih in neuspešnih, skušali slovenski avtorji z objektivnimi težavami. ini subjektivnimi napori priborili razvito m moderno filmsko izražanje, ne da bi pozabili na specifično narodno identiteto, je verjetno danes čas, da si ogledamo slovenski film o (retro)perspektivi novega ovrednotenja.
Namen prireditve pa ni samo v lem. Z zamejskega vidika gledano velja, poleg prve priložnosti za celoten pregled poti slovenske filmske ustvarjalnosti, podčrtati realizacijo možnosti, da si Slovenci v Italiji končno lahko ogledamo slovensko filmsko bogastvo tako, kot se za film spodobi, to se pravi v najbolj primernih pogojih in prostorih kot so na srečo sedaj obstoječe dvorane ti Kulturnem domu v Gorici opremljene tudi za film, in ne slučajno ali površno samo po televizijskih zaslonih. Po dobne tehnične možnosti do sedaj nismo še imeli v zamejstvu, in ta objektivna omejitev je med drugim tudi razlog, da tako slabo poznamo domači film. Paradoks je v tem, da nam je konec koncev boli domač ameriški film, ki se proizvasa v Hollpuioodti, ker je dosegljiv v običajnih kinodvoranah, kot pa film, ki se realizira v Ljubljani.
In končno je namen goriške prireditve še v lem, da se nudi tudi italijanski publiki in
italijanski kritiki možnost — s pomočjo simultanega prevajanja — odkrili in oceniti slovenski film. Od vsega začetka priprav smo si zamislili, da se dajo prav na filmskem terenu konkretno ustvarili nove oblike sodelovanja z večinskim narodom, ki ima za film Še poseben posluh in zanimanje, kot potrjuje sodelovanje goriškega «Piccolo Cineforum» m sodelovanje beneškega filmskega bienala. Tako bo ta retrospektiva slovenskega filma za marsikaterega pripadnika večinskega naroda priložnost, da bo prav preko filmskega platna prvič odkril slovensko kulturo in nanjo «gledah neposredno.
Da se vse to uresničuje na Goriškem m naključno. Poleg dejstva, da ima Goriška, in jo je treba v glavnem še odkriti, raziskovati in ovrednotiti svoj specifični delež pri nastajanju in razvijanju filmske kulture in ustvarjalnosti na Slovenskem, od vsega začetka da-' Ije. in podobno lahko trdimo tudi za italijanski prostor, velja podčrtati, da še posebej v zadnjih časih, na celotnem obmejnem pasu, Gorica vedno bolj predstavlja primer najbolj odprte meje in dobrega sožitja med dvema narodoma in, kot ta priložnost dokazuje, celo možnost sodelovanja na najvišji stopnji, kar pomeni skupen in dvojezičen nastop za izmenjavo in povezovanje obeh kulturnih zaklad nic. Seveda je to še posebej izvedljivo prav prek filma ker. kot je napisal v uvodu kala loga za retrospektivo Carlo Lizzani, direktor beneškega filmskega festivala, «danes filmu, bolj kakor drugim kulturnim oblikam, uspe povezovati in družiti».•
DARKO BRATINA
Krvavo jutro pred 40 leti
Pred štiridesetimi leti na današnji dan, ob 8, uri in nekaj minul, je na openskem strelišču pod fašističnim svincem o-mahnilo pet življenj: življenje Viktorja Bobka, življenje Ivana Ivančiča, življenje Simona Kosa, življenje Pina Tomažiča iu življenje Ivana Vadnala. Kri petih mladih slovenskih fantov je oškropila slovensko zemljo, za katero so živeli, se boriU in žrtvovali.
V teh dneh smo sc Slovenci brez razlike v mišljenjih in z nami demokratični Italijani, spominjali naših petih junakov — borcev proti italijanskemu fašizmu za svobodnejši, pravičnejši in lepši svet, predvsem pa za svobodo svojega naroda.
Ko bo danes zjutraj odbila osma ura, poštojmo z našo mislijo pri njih, skušajmo se zbrati za trenutek v vrvežu vsakdanjosti, skušajmo še enkrat doumeti smisel in vrednost njihove žrtve in se zazreti vase: sn> - ostali zvesti njihovemu izročilu?
na sovjetsko - poljski meji. Še posebno važnost pa posvečajo zaupanju, ki ga uživa Jaruzeiski med vojaki. Prav od tega zaupanja in naklonjenosti je namreč v marsičem odvisno kako se bo razvijal položaj na Poljskem, če bi prišlo do oboroženih spopadov med vojsko in pri-tTženci Solidarnosti. Če poljska vojska ne bo zatrla v kali vseh teli morebitnih uporov, bo postalo vojaško posredovanje SZ neizbežno.
O izrednem stanju na Poljskem so včeraj razpravljali tudi na izrednem zasedanju sveta Severnoatlantskega pakta v Bruslju. Po končanem zasedanju je generalni sekretar Luna prebral posebno izjavo, );i vsebuje štiri točke. V prvih dveh točkah ;e rečeno, da članice NATO zelo pozorno sledjjo dogajanju na Poljskem in se med seboj sproti posvetujejo. V tretji točki' je petnajst držav NA TO izrazilo prepričanje, da je treba najti rešitev sedanje poljske krize v kompromisu med zainteresiranimi poljskimi silami (PZDP, sindikatom Solidarnost in Cerkvijo). 7 zadnji točki pa je vsebovana žel a, da bo poljska vlada kos slednjim razmeram.
Torej tudi vodstvo zahodnega vojaškega bloka vztraja na stališču nevmešavanja v poljske notranje zadeve in zahteva od Sovietske zveze, naj prav tako ne posreduje na Poljskem. Države NATO bedo zelo ostra reagirale na vsako tako posredovanje in bodo izvedle pred lete n dni izde’an načrt, ki predvideva takojšen sklic zunanjih ministrov »petnajsterice* in sprejem vrste poetičnih, diplomatskih in gospodarskih ukrepov.
Podobno stališče so izrazili tudi zunanji ministri EGS. ki so se sicer zbrali včeraj popoldne v Londonu. da bi se pomenili o neuspehu zadnjega vrhovnega srečanja '.deseterice*, vendar so jih sile razmer prisilile, da so največjo pozornost posvetili razmeram na Poljskem. Generala Jaruzelskega so o-pozorili, naj bo zmeren, sovjetsko vodstvo pa naj se ne vmešava v poljske notranje zadeve.
Zunanji ministri držav članic EGS so poleg lega spregovorili tudi o gospodarski pomoči Poljski in potrdili svojo pripravljenost, da še naprej pomagajo tej državi in tako prispeva :o k odpravljanju nevarnosti državljanske vojne.
Nasprotne reakcije so včeraj pri-] bajale iz Moskve. TASS je tokrat zelo hitro posredovala vest o sp;e-jemu izrednih ukrepov. Izrazila je zadovoljstvo, da je vojska prekinila delovanje protisocialističnih sil. še posebno pa je poudarila tiste dele govQ’ a Jaruzelskega. v katerih je poljski voditelj podčrtal pomen sov-| jeb ’ •>-( Jjskega prijateljstva in neuničljivih vezi, ki povezujejo Pclj-| sko z bratsKimi socialističnimi državami.
Vendar tudi reakcije iz Moskve so zelo previdne, saj sovjetski voditelji nočejo ustvarjati mnenja, da so prisilili, oziroma organizirali sprejem izrednili ukrepov na Poljskem. Zato vsa sovjetska sredstva množičnega obveščanja prav tako kot na Zahodu vztrajajo na nevme»a-vanju v poljske notranje zadeve. Veliko pričakovanje vlada za petinsedemdeseti rojstni dan Leonida Brež-j ujeva, ki ga bodo praznovali v so-, boto. Ob tej priložnosti se bodo v Moskvi zbrali vsi vzhodnoevropski voditelji, ki bodo pregledali rezultate reševanja poljske krize.
OB VČERAJŠNJI PROSLAVI SKGZ V VELIKI DVORANI KULTURNEGA DOMA
TOMAŽIČ IN TOVARIŠI $0 POSTALI SIMBOL BOJA ZA SVOBODO PRIMORSKIH SLOVENCEV
Slavnostni govor je imel Milan Pahor - Nastopi pevskega zbora Vasilij Mirk, harmonikarskega orkestra in članov našega gledališča
»Spominjanje in praznovanje važnih obletnic v naši zgodovini nam mora pomeniti nekaj življenjskega, nekaj vedno novega in pozitivnega. Iz smrti in krvi naših padlih junakov moramo črpati novo voljo. Zavedati se moramo, da ne proslavljamo le obletnico, temveč nekaj resničnega in globoko čutenega, ki je zasidrano v srcu slovenskega naroda. Stopajmo po poti, ki so jo začrtali naši padli tovariši: Tomažič, Bobek, Ivančič, Kos in Vadnal. Za vzor naj nam bodo življenje, delo in ideali junakov, ki so dali svoja življenja za boljši jutri, za svobodo, za zmago nad mračnimi silami človeštva*.
Tako je dejal v svojem govoru sinoči v Kulturnem domu Milan Pahor na spominski svečanosti, ki jo je Slovenska kulturno-gospodarska zveza priredila, da počasti spomin petih slovenskih rodoljubov, ki so padli pod fašističnimi kroglami prav' na današnji dan, potem ko so bili obsojeni na drugem tržaškem procesu leta 1941. Milan Pahor je v svojem govoru razpredel veliko misli o «narodni ideji*, ki si je postopoma utirala pot v sodobni zgodovini in ki ni mogla ostati brez odmeva niti v našem prostoru, n3 Primorskem. Pri tem je opozoril na vlogo komunistične partije Italije, na pravilna Cankarjeva spoznanja o vlogi slovenskega naroda ter podal zgodovinski prerez dogajanja med obema vojnama, ko so mračne fašistične sile hotele uničiti slovenskega človeka. Govornik se je zaustavil tudi ob aktivnosti slovenskih rodoljubov in revolucionarjev, o pomenu organizacije TIGR in sploh o preganjanju Slovencev in Hrvatov. «Od marca do novembra 1940 je OVRA postopno aretirala preko 300 Slovencev iz različnih primorskih krajev. Čeprav so imeli različne ideološke predpostavke, jim je sodišče vsem skupaj soddo na drugem tržaškem procesu. Kakor razberemo iz tožilčevega govora, je do izraza prišlo dejstvo, da je imelo g banje, čeprav različno po nazorih, enoten cilj: rešitev jugoslovanske manjšine izpod fašističnega jarma».
Z ustrelitvijo vodilnega komunista in štirih aktivnih narodnjakov iz kmečkega in obrtniškega stanu, je v svojem govoru poudaril Pahor, je fašistična oblast želela predvsem dokazati, da ne namerava dopustiti razvoja narodnoosvobodilnega gibanja, ki se je takrat že razširilo na Primorskem. Tako kot Vladimir Gortan (ustreljen 1929) in četverica junakov (Bidovec, Marušič, Miloš, Valenčič), ki so padli leta 1930 v Bazovici, so postali simbol boja primorskih Slovencev za svobodo.
V proslavo SKGZ ob 40-letnici u-strelitve Tomažiča in tovarišev je uvedlo petje moškega pevskega zbora »Vasilij Mirk* s Proseka in Kon-tovela. ki je pod vodstvom prof. Evgena Prinčiča zapel nekaj pesmi, pozneje tudi borbene partizanske ob soremljavi harmonikarskega orkestra proseške podružnice Glasbene matice. Pevci so s svojim nastopom dali spominski proslavi še prav posebno obeležje, kot tudi nastop članov SSG Toneta Gogale in Zlate Podoškove, ki sta občinstvu posredovala nekaj značilnih tekstov, oziroma odlomke iz pisem Tomažiča in tovarišev.

Milan Pahor govori na včerajšnji komemoraciji v Kulturnem domu
NEDELJSKA SVEČANOST NA OPENSKEM STRELIŠČU
Pet slovenskih junakov nam predstavlja vzor predanosti demokratičnim načelom in sožitju
Množica slovenskih in italijanskih političnih preganjancev, bivših partizanov in deportirancev se ie v nedeljo popoldne na openskem vojaškem strelišču udeležila svečanosti ob 40. obletnici usmrtitve petih slovenskih junakov: Viktorja Bobka, Ivana Ivančiča, Simona Kosa, Pin-ka Tomažiča in Ivana Vadnala. Herojstvo in spomin na te slovenske i domoljube, ki ju je poskušala fašistična oblast zatreti tudi s tem, da je skrila njihova trupla, ostajata še vedno svetel vzor predanosti demo-
novih moči za sedanji boj. Udeležba na spominskih svečanostih, manifestacijah in raznih akcijah nam more pomeniti črpanje in nabiranje novih sil. Sedaj gre za zakon o globalni zaščiti, za resnično enakopravnost in sožitje z večinskim narodom. Spominjanje važnih obletnic v naši zgodovini nam mora pomeniti nekaj vedno novega in pozitivnega. Iz smrti iri krvi naših padlih junakov moramo črpati novo voljo. Zavedati se moramo, da ne praznujemo praznih obletnic, temveč nekaj resnic
katerega je prišlo v njegovem stanovanju v Ul. Mazzini 53, so včeraj iz tržaške bolnice prepeljali na dermatološki oddelek videmske bolnice, kjer je specializirana ekipa za zdravljenje hudih opeklin. Njegovo zdravstveno stanje pa ostaja še naprej zaskrbljujoče, čepi ?<v se je v teh dneh nekoliko izboljšalo. Medtem pa so včeraj občinski delavci očistili Ul. Mazzini vsega ometa in kamenja, ki je po nesreči padlo na cesto.
kratičnim načelom in sožitju med I nega in globoko čutenega. J ako bo
narodoma na našem območju.
To misel je še posebej poudaril Julij Beltram, ki je spregovoril_v imenu republiškega odbora NOV Slovenije. Dejal je, da spominska obeležja žrtvovanja na Bazovici in na Opčinah niso mesta za organiziranje komplotov, netenja sovraštva in spopadov. Niso niti mesta za izkoriščanje trpke preteklosti in vsakršne špekulacije in za gojenje nacionalističnih strasti, ki niso nikoli ničesar prispevale.K.izboljšaj nju ozračja za mirno sožitje med narodi. »Tu naj se zbirajo zlasti mladi ljudje obeh narodnosti, ki tu živijo, da na grobovih ubitih spoznajo, da nasilje neti odpor, da je priznavanje enakih pravic in enakega spoštovanja vsem, ne glede na jezik, raso ali vero aksiom časa in osnovni postulat za mirno sožitje tu in kjerkoli. Tako gledamo borci na spomenike svojih soborcev, ki so žrtvovali svoja življenji za visoke ideale človeštva.*
Milan Pahor, ki je v svojem govoru posvetil posebno pozornost zgodovinskemu pomenu odločitve zatiranega slovenskega naroda, da se s silo upre fašističnemu terorizmu, je povezal takratne s sedanjimi zahtevami slovenske manjšine. »Sedanjost in preteklost se prepletata*, je podčrtal Pahor. »Iz preteklosti črpamo
še enkrat dokazano, da vse dosedanje žrtve niso bile zaman.*
Nato je podal pričevanje o poteku ZZB; drugega tržaškega procesa udeleženec na tem procesu Giovanni Po-stogna, ki je še posebej orisal herojski lik Pina Tomažiča.
Svečanosti je predsedoval Miro Kapelj, ki je obžaloval, da po 40 telite strelišče še ni preurejeno v spomenik žrtvam, ampak se v njem še vedno uči streljati določena elita. Celotno prireditev je uokviril o-penski pevski zbor Tabor, ki je zapel dve pesmi. Eno od teh je prav za to priložnost uglasbil Aleksander Vodopivec in je posvečena letos u-mrli materi Pina Tomažiča.
Spomin nanjo in na prav tako letos umrlega obsojenca Lojzeta A-brama so na nedeljski proslavi počastili tudi dr. Sardoč, ki je bil na tem procesu obsojen na smrt, kazen pa so mu v zadnjem trenutku spremenili v dosmrtno ječo, Branko Babič, jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj, številne delegacije partizanov, političnih preganjancev in deportirancev s Tržaškega in jugoslovanskih obmejnih občin, predstavniki demokratičnih strank ter delegacija Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki jo je vodil Duško Udovič.
Z GLASOVI SVOJE STRANKE, INDIPENDENTISTA IN M1S0VCA
De Rota (LpT) sinoči izvoljen za predsednika skupščine ACT
Bivši občinski odbornik prevzel mesto pokojnega Maria Lanze
Skupščina Konzorcialnega podjetja za prevoze (ACT) je sinoči po treh glasovanjih izvolila za predsednika svetovalca Liste za Trst in bivšega odbornika tržaške občine Ermenegilda De Roto, ki je tako prevzel mesto pokojnega predsednika skupščine, socialdemokrata Maria Lanze. Zastopnik LpT bo predsedoval skupščini ACT vse do izvolitve novih upravnih teles tržaške pokrajine in občine, kot predvideva statut podjetja, pa bo zatem predal svoj mandat.
Kot znano, so politične skupine zastopane v skupščini ACT na podlagi seštevka glasov, ki jih je vsaka stranka prejela na zadnjih občinskih volitvah v šestih občinah tržaške pokrajine, v ta namen imajo zastopniki strank na razpolago temu načelu primerno števila glasov. V tretjem in odločilnem glasovanju je tako svetovalec De Rota prejel glasove svojih strankarskih kolegov ter zagotovo indipendenti-sta Marchesicha in misovca Di Giorgia, medtem ko so komunisti in socialisti strnjeno podprli D’Amore-ja (PSI). Demokristjani in zastopnik Slovenske skupnosti pa so sodeč po glasovalnih izjavah oddali belo glasovnico. Predstavnik LpT je bil, kot smo že poudarili, izvoljen v tretjem glasovanju, medtem ko v prvih dveh ni nihče od kandidatov prejel absolutne večine glasov.
Sinočnjega zasedanja skupščine ACT se je udeležil tudi izredni komisar tržaške občine Siclari, čigar vloga v tem izvoljenem organu je b>la kamen spora na zadnji seji skupščine. Tokrat pa ni prišlo do nesoglasij in do polemik, saj so se načelniki svetovalskih skupin po krajšem posvetovanju domenili, da mora komisar formalizirati svoje mesto v skupščini z uradnim odlokom
o nadomestitvi Lanze. Prefekt Siclari je zapustil zasedanje skupščine ACT pred glasovanjem novega predsednika.
• V priredbi tržaškega solidarnost nega odbora z Irsko bo jutri ob 20. uri v študentskem domu v Trstu nastopil irski glasbeni ansambel »Aula Hand*.
Izvoljen ožji odbor nabrežinskih aktivistov
Na sobotnem podeljevanju spominskih značk aktivistom in aktivistkam narodnoosvobodilnega boja v Nabrežini je bil izvoljen ožji odbor, ki bo v sklopu delovanja Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju koordiniral dejavnost bivših aktivistov devinsko-na-brežinske občine. V odbor so bili izvoljeni Zorka Mervič, Srečko Colja, Slava Mislej, Ivan Antonič, Zoran Tavčar, Lina Kenda in Rudolf Zidarič.
Ranjenega pomorščaka prepeljali v Videm
Maura Sossija, 30-letnega pomorščaka, ki se je v soboto hudo ranil med silovito eksplozijo plina, do
AUBMMIIIMMHIUIIIIMIIIIMIIIMMIIIHIIIIIIIIIIMHIIIIIIIHIIIMIIItllllMIIIMIIIIiMIIIIIIIHimimilllllUMtMIMiiiMiii
DREVI V KULTURNEM DOMU <rALBERT SIRK»
Predstava SSG o delu in usodi Pinka Tomažiča in tovarišev
Drevi ob 20.30 bo v Kulturnem domu * Albert Sirk» v Krtžu vre-miera dokumentarne lepljenke pesnika Aceta Mermolje tPinko Tomažič in tovariši».
Nova uprizoritev Slovenskega stal nega gledališča v Trstu se uvršča v niz prireditev in proslav ob 40-lelnici druaega velikega tržaškega procesa. r.a katerem je posebne fašistično sodišče za zaščtto dr*avt sodilo 60 antifašistom, zvečine Slovencem, pet pa jih je obsodilo na smrt. To so bili: Viktor Bobek. Pinko Tomažič, Simon Kos, Ivan Ivančič in Ivan Vadnal.
Z gledališko upodobitvijo lega dogodka je avtor Ace Mermolja po skušal osvetliti izjemno osebnost doslednega antifašista, zavednega Slovenca in prepričanega komunista Pinka Tomažiča, njegovih pri jaleljev in tovarišev, Pinkove ma me Eme ter nasploh časa. v ka terem je Tomažič živel in delal, zraven pc. spregovoriti tudi o našem času. saj we*t a takratno
stvarnostjo niso še povsem pretrgane».
Dokumentarna lepljenka ePinko Tomažič in tovariši* je prva uprizoritev iz letošnjega izvenabonmaj-skega programa našega gledališča. Uprizarjali jo bodo po prosvetnih društvih (ta teden bodo z njo obiskali še Boršt, Mačkolje in Ric-manje) ter po šolah, saj predvideva letošnji posebni program za šole kar dve novi uprizoritvi: lepljenko ob 40 letnici ustrelitve Pinka Tomažiča in tovarišev ter adaptacijo Jožeta Babiča znane Levstikove povesti o Martinu Krpanu pod zgovornim naslovom Minister Greaor pa r.ič*.
Ob koncu na i še omenimo, da so dokumentarno lepljenko *Pinko Tomažič in tovariši* pripravili igralci Zlata Rodošek. Tone Gogala, Adrijan Rustia in Jožko Lukeš. re žiser Seroej Verč ter likovnik Marjan Kravos. Pri predstavi sodelujeta še Zvone Kalc in Edo Pe-taros.
Velik prelah
pri Rojanu
V Ul. Tor San Piero je včeraj okrog 13.20 bilo vse živo: prihiteli so agenti letečega oddelka, reševalec Rdečega križa, agenti prometne policije in gasilci. Skupaj jih je spravila prometna nesreča, ki se je na tisti ulici pripetila, ko sta trčila fiat panda, katerega je po Ul. Tor San Piero vozil Glnb Vetidrame, in •fiat .128 coupe, ki ga je upravljal 35-letni ■ Antonio Zumb©.- Slednji je imel prednost, saj" je 'prihajal z desne strani po Ul. Leopardi. Kot pa se rado zgodi, je prišlo do trčenja in Zumbov avto se je prevrnil na levi bok ter peljal še nekaj metrov naprej. Pri tem je poškodoval dva avta, ki sta bila tam parkirana. Zumbo se je le nekoliko ranil po desnem palcu, materialna škoda je bila precejšnja, prizorišče pa kot v filmu.
DOGODKI NA POLJSKEM ODJEKNILI V VSEJ NAŠI DEŽELI
Sindikalne in politične sile ter javne ustanove izrazile svojo solidarnost s poljskim ljudstvom
Govor predsednika deželnega sveta Gollija - Enotna sindikalna federacija sklicuje za danes množično zborovanje
Dogodki na Poljskem, ko je vojska v bistvu prevzela oblast, so globoko odjeknili v vsej naši deželi in seveda tudi na Tržaškem.
Na začetku včerajšnje seje deželnega sveta je predsednik Mario Colli spregovoril o dogodku in dejal. da se je potrebno pridružiti «ogorčenemu protestu in nedvoumni obsodbi*, ki so .jo o dogodkih na Poljskem izrekli državljani, demokratične politične stranke, sindikalne organizacije, družbene sile in druge javne ustanove. Govornik je nadal.je dejal, da pomenijo udar, vojaški režim, ukrepi, ki omejujejo svobodo ter napad na državljanske pravice in na sindikalno svobodo »hudo nevarnost ne samo za Poljake in za težko oot preob-nove, ki so jo v tej državi pričeli, kljub številnim protislovjem in žrtvam, ampak tudi za nanore in za upe narodov vsega sveta, ki se borijo za popuščanje napetosti, za razorožitev in za mir.*
Colli je nadalje dejal, da .je deželni svet F-Jk, ki .je vedno pozoren na dogodke v našem razburkanem času, močno prizadet in da izraža vso svojo solidarnost z poljskim ljudstvom. »Naša dežela*, je nadaljeval govornik, želi na ta način «potrditi svojo vlogo in obvezo, da .je v tem križišču Evrope zemlja sožitja in miru.* Colli je nada lje poudaril v imenu vseh skupin, ki so zastopane v deželnem svetu in kljub pluralizmu gledanj, skupno željo, »da bi preprečili nove in hujše tragedije* ir. da bi se na Poljskem nadaljeval proces preob-nove. Naj bi torej »ponovno zaživela državljanska svoboda, kar predpostavlja tudi konec voiaškega režima.* Colli.jevim izjavam se je pridružil predsednik deželnega sveta Comelli.
Pokrajinsko tajništvo sindikalne federaci.je CGEL, CISL in UH, ostro obsoja odločitev poljske v vlade in dejstvo, da so vojaške oblasti zasedle sindikalne sedeže in aretirale voditelje sindikata Solidarnost. V znak protesta sklicuje tržaška pokrajinska federacija za danes javno skupščino v Avditoriju v Ul. Tnrbandena. ki nai obravnava hude dogodke na Poljskem. Skupščina se bo pričela ob 17.30.
Izjave in obsodbe ob vzpostavitvi vojaškega »reda »na Poljskem so izrekle tudi številne stranke Tržaška avtonomna federacija KPI izraža v posebnem tiškovrfeftrTibrb-čilu svojo zaskrbljenost in hkrati opozar ja na to, da bi dogodki na Poljskem ne dali konservativnim' silam v naši državi povod za anti-komunistične špekulacije in za pri krivanje stanja v Italiji, kar nima nič skupnega z zavzetostjo za pre-obnovo in svobodo na Poljskem Tržaška federacija sklicuje za jutri na sedežu, v Ul. Madonnini pokrajinsko vodstvo in napoveduje za prihodnji teden javno razpravo o dogodkih na Poljskem Tudi ZKMI
.je izdala letak, k.jer obsoja odločitev poljske vlade in ki nosi pomenljiv naslov «Mir je bolj oddaljen*.
Pokrajinsko tajništvo KD je tudi obsodilo dogodke na Poljskem in v tiskovnem sporočilu izreklo nujo, da stranke, sindikati, različne skupine in sploh vsa javnost javno izrazijo svojo solidarnost s poljskim ljudstvom. KD nadalje pravi, da je «v državah realnega socializma nemogoče vzpostaviti kakršnokoli obliko družbenega in po litičnega pluralizma.*
Deželno in pokrajinsko vodstvo DP ostro, obsojata položaj na Poljskem, v tiskovnih poročilih označuje stranka intervencijo vojske kot «pravi državni udar*. Vsled dogodkov na Poljskem bo danes, ob 18. uri v cerkvi Novega sv. Antona maša za mir. Daroval jo bo tržaški škof Bellomi.
Ob vojaškem posegu na Poljskem se je torej sprožila široka pahlja
ča obsodb in protestov, ki tudi pri nas opozarjajo na nevarnost dogodkov in na potrebo, da se problemi rešujejo brez nasilnih posegov.
Jutri v Miljah
seja občinskega sveta
Jutri bo v Miljah seja občinskega sveta. Na dnevnem redu je predvidena vrsta točk, ki zaobjemajo probleme od osebja do gledališke manifestacije «Teatro Ragazzi in Piazza*, pa do nekaterih vprašanj glede načrta za turistično pristanišče Marina Muja.
Zaključil se je seminar o narkomaniji
V veliki dvorani klasičnega liceja «Dante Alighieri* se je zaključil deželni seminar šolnikov, na kate-
rem so razpravljali o narkomanstvu v deželi F—JK ter o posegih za prevencijo in za ponovno uvajanje bivših narkomanov v normalno družbeno življenje.
Na seminarju so sodelovali številni strokovnjaki, zdravniki, psihiatri itd., izdali so tudi nekatere dokumente, ki poudarjajo potrebo po vzgoji v šolah, ki naj odvrača mlade od mamil. V dokumentih je tudi rečeno, da bi moralo priti do sodelovanja med šolo, političnimi, kulturnimi ustanovami in seveda med zdravstvenimi ustanovami. Za ta težak problem bodo morale skrbeti tudi Krajevne zdravstvene e-note.
• V ciklusu «šola v kino* bodo jutri v kinu Ariston predvajali film »La locandiera*, ki ga je režiser Paolo Cavara prosto priredil po istoimenski komediji Carla Goldonija. V glavnih vlogah nastopata Adriano Ce-lentano in Claudia Mori.
■iiiililllliiiiiiiiiiinuiiiliiiiiiiiiiiiiiiliiiiniiiiiilliiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHillllMI
POLITIČNA DEJAVNOST NA DEŽELNI RAVNI JE ZELO RAZGIBANA
V teku so zadnja odločilna pogajanja za razširitev sedanje deželne večine
Koalicija naj bi se razširila s pristopom PSD!, PLI in SSk - Včeraj v deželnem svetu začetek razprave o proračunskem dokumentu - Poseg svetovalca Štoke (SSk)
Medtem ko se je v deželnem svetu včeraj začela razprava o finančnem proračunu in o dokumentih, ki so z njim povezani, se na deželni ravni po vsej verjetnosti zaključujejo posvetovanja za razširitev sedanje večine. Včeraj dopoldne so se v Vidmu sestali deželni sekretarji treh strank sedanje koalicije, v večernih urah pa so se ravno tako v Vidmu zbrali predstavniki KD, PSI, PRI, PSDI, PLI in SSk, ki so razpravljali o istem vprašanju. Sedanja tričlanska večina naj bi se tako razširila še na PSDI, PLI in SSk, kakšne odgovornosti pa naj bi te tri stranke prevzele v novi koaliciji še ni znano, saj je bilo prav to vprašanje osrednja točka sinočnjih pogovorov, v Vidmu.
Kakor kaže naj 'bi razširili število sedanjih odborništev Vsaj za e-no enoto, da bi omhčočfli vstop socialdemokrata v odbor, medtem ko pa bi SSk in liberalcem dodelili važne naloge v sklopu organov deželnega sveta.
Kot rečeno, se je včeraj začela razprava o proračunu in o petih dokumentih, ki so z njim povezani. Za razpravo je vpisanih 23 svetovalcev — med katerimi nobenega socialdemokrata in niti edinega liberalca, kar jasno kaže, da se
niiiiiiiiiiinMinitmiiiiitmiiiimiiiiMiMiitiiiiimiiiMuiiiiiiiuimiiiiiiiiiiimiiniiiMiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHimifMiniiiiiiiiiiiHiMiiiiiiHHiiiiiiiiiiiiHiiiiMiiimuj
PRVI REZULTATI VOLITEV V ŠOLSKE ZBORNE ORGANE
Popolnoma uspel bojkot volitev v okrajne in pokrajinske svete
Znatno večja udeležba slovenskih volivcev v primerjavi z vsedržavnimi rezultati
Popoln uspeh bojkota volitev v okrajne in pokrajinske šolske svete ter (v odstotkih) občutno večja u-.deležba slovenskih volivcev na voliščih v primerjavi z vsedržavnimi rezultati — to sta poglavitni ugotovitvi, ki izhajata iz nedeljskih in včerajšnjih volitev v šolske zborne organe. Obe, čeprav navidezno nasprotujoči, imata logično povezavo in tudi jasno določen skupni imenovalec: veliko skrb zamejskih Slovencev v Italiji do lastne šole.
Z bojkotom so slovenski volilni u-pravičeni sprejeli predlog, ki ga je bil dal v začetku novembra E-notni šolski odbor za slovensko solo, in tako na nedvomljiv način konkretno ponovili zahtevo po avtonomiji slovenske šole v Italiji. Po domala vseh naših šolah ni bilo oddanih glasovnic za ta dva »sporna* organa, ki nam ju šolske in politične oblasti nočejo priznati. Prazne volilne skrinje za volitve v okrajne in pokrajinske svete pomenijo zato klofuto tem oblastem. Upati je le, da jih bo udarec zdramil iz tiste značilne otopelosti, ki nam je doslej prinesla le doneče besede in neizpolnjene obljube.
Večja udeležba slovenskih volivcev na šolskih volitvah je le navidezno v nasprotju z bojkotom, saj ima prav isti cilj: privrženost naši šoli. Slovenski volivci so množično oddali svoje glasove za volitve v razredne, medrazredne, področne in zavodske svete, da bi tako še enkrat dokazali, koliko jim je pri srcu naša šola, kako hočejo sami pripomoči, da se, ob prizadevanju vseh šolskih komponent, še zviša raven naše šole.
O višji udeležbi volivcev na naših šolah govorijo zgovorno nekatere številke: na vsedržavni ravni so zabeležili približno 45-odstotno udeležbo staršev. Na naših šolah je krepko presegla 70 odstotkov. Pri tem je treba seveda upoštevati, da ni bila udeležba na vseh stopnjah šol enaka. Tako je na primer na dolinskem didaktičnem ravnateljstvu glasovalo za področni svet 90 odstot kov staršev, na šentjakobskem 80 odstotkov. Prav toliko odstotkov jih je volilo na nižji srednji šoli
' f s
stranki nočeta izpostavljati pred zaključkom pogajanj o razširitvi sedanje večine — končala pa se bo predvidoma v četrtek z glasovanjem. Nobenega dvoma pa ni, da bodo proračun in ostali spremni dokumenti odobreni z večino glasov.
V včerajšnjo razpravo so posegli svetovalci Bologna (LpT), Spagnol (KD), Tarcndo (KPI), Cavallo (DP) in Štoka (SSk). Slednji je najprej govoril o Poljski (»v razpravi o proračunih se navadno govori o vseh važnih krajevnih in mednarodnih problemih*) in se zahvalil predsedniku Colli ju za besede, ki jih je izrekel pred začetkom zasedanja skupščine. Štoka je vsekakor de-
dobnih priložnostih. V zvezi s proračunom je predstavnik SSk dejal, da so nekateri sektorji zanemarjeni, posebno pa je poudaril, da deželni odbor ni v praviini meri u-pošteval zahtev slovenskih kulturnih in športnih društev, ki se v svojem delovanju prebija o skozi velike finančne težave. Svoj peseg, v katerem se je svetovalec Štoka spomnil tudi 40. obletnice usmrtitve Pinka Tomažiča in tovarišev, je sklenil s poudarkom, da je treba končno («šest let po podpisu osimskih sporazumov*) rešiti vprašanje globalne zaščite za slovensko narodnostno skupnost in da se morajo vlada in stranke, ki jo sestav-
jal, da bi treba temu vprašanju I ljajo, jasno izreči o sedanjem za-posvetiti ept(;^3p"!škdi)geirtČ^'kbt; vl^evaiijuVin" o namerah, ki jih se je sicer zgodilo ob drugih po-'| imajo ž8 njegovo rešitev.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
GUŠTIN KRALJ
Pogreb bo jutri, 16. decembra, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Trebčah.
Žalujoči sestri Stana in Marija, brat Riccardo (od šoten) ter drugo sorodstvo.
Trst, Buenos Aries, 15. decembra 1981
»Levstik* v zavodski svet, nekoliko manj pa na šoli Ciril in Metod (71 odst.). Odstotek je nekoliko u-padel na višjih srednjih šolah (licej »Prešeren* 62 odst., učiteljišče »Slomšek* 58 odst., poklicni zavod 61 odst. staršev), kar pa je vsekakor še mnogo več od vsedržavnih rezultatov.
Prav tako je bila neprimerno večja tudi prisotnost naših dijakov na volitvah. Po Italiji se je udeležilo volitev približno 65 odstotkov dijakov, na naših višjih srednjih šolah pa 90 odstotkov (licej »Prešeren* 95 odst., učiteljišče »Slomšek* prav tako 95 odst., poklicni zavod 85 odst.). Udeležba učnega osebja je bila večja na osnovnih in nižjih srednjih šolah (od 85 odstotkov do tudi 100-odstotne udeležbe na šoli »Ciril in Metod*) nekoliko upadla pa je na višjih srednjih šolah (približno 70 odst. na učiteljišču »Slomšek*, 87 odst. na poklicnem zavodu).
Preštevanje glasov se je končalo na nekaterih šolah v večernih u-rah, zato bomo dokončne odstotke o udeležbi in sestavi izvoljenih organov objavili v prihodnjih številkah.
Povozil jo je avtobus
Na ortopedskem oddelku so včeraj ob 10.45 sprejeli 87-letno upo-
kojenko Tereso Sain iz Ul. Castaldi 3, ki se bo morala zdraviti 30 dni zaradi zloma zapestja. Po njenih izjavah jo je med prečkanjem Ul. Mazzini na vogalu z Ul. Roma, kljub zeleni semaforski luči, povozil av tobus proge št. 5. V teku je pre iskava.
Dne 13. decembra nas je zapustila naša draga
TERESA MAVER vd. MAVEC
Pogreb bo danes, 15. decembra, ob 5. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo hčerki Sonja in Danica, zet, vnuk Paolo in drugo sorodstvo.
Trst, 15. decembra 1981 (Občinsko pogrebno podjetje)
Pogrebno društvo iz Trebč se hvaležno spominja dolgoletnega odbornika Guština Kralja in obenem izreka iskreno sožalje svojcem.
Ob izgubi dragega Guština Kralja izrekajo sorodnikom sožalje družine Kralj (Padriče) ter Kralj in Ferluga (Trebče).
Ob težki izgubi drage mame
TEREZE MAVER
izreka Sonji iskreno sožalje
delovni kolektiv FARCO
Sekcija KPI »Zorko Kralj* Trebče izreka globoko sožalje svojcem ob Izgubi Avguština Kralja.
ŠD Primorec Trebče izreka iskre no sožalje svojcem ob izgubi Avgu ština Kralja.
Zveza borcev VZPI-ANPI iz Križa izreka Iskreno sožalje svojcem ob izgubi predrage mame Milke Sedmak vd. Cah.
Prezgodaj nas je zapustil naš dragi
ALBINO FILIPPI
Pogreb bo danes, 15. decembra, ob 12. url iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
Žalostno vest sporočajo žena Angelina, sin Roberto, hči Elvira, zet Silvio, vnuka Micheie in Federica ter drugo sorodstvo.
Trst, 15. decembra 1981 (Pogrebno podjetje Ul. Zonta 3)
DANES, 15. decembra 1981, ob 20.30
Ul. sv. Frančiška 20/II.
‘S
vas' vabi na otvoritev razstave in primerjanje idej dveh tržaško-ricmanjskih slikarjev srednje generacije
DEZIDERIJ ŠVARA in BORIS ZULJAN
Mladi violinist VELEMIR DUGINA bo izvajal folk glasbo v originalnih priredbah.
KD LIPA KD SLOVAN in KI) PRIMOREC
vabijo na
srečanje s taborniki RMV
ki bo jutri. 16. decembra, ob 20.30 v Bazoviškem domu.
Ob prikazovanju diapozitivov se bomo pobliže seznanili z delovanjem taborniške družine.
Vabljeni še zlasti starši.
Prosveta
s«vD 'lauor — Opčine priredi v nedeljo, 20. t.m.. ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah koncert instrumentalne skupine Komornega orkestra iz Vidma. Na sporedu skladbe C. Monteverdija. J. S. Bacha. A. Vivaldija. Vabljeni!
PD Slovenec in vinogradniki iz Boršta in Zabrežca priredijo serijo predavanj o vinarstvu. Predavanja bodo ob ponedeljkih ob 20. uri v srenjski hiši v Borštu. Predaval bo dr Vitjan Sancin iz Doline.
ŠD Breg vabi na silvestrovanje 1981 v gledališču France Prešeren. Rezervacije lahko dobite pri mlekarni Laure Kofol v Bol juncu. Zabavali vas bodo simpatični Aries. Pohitite!
SKD Tabor - Opčine pripravlja silvestrovanje 81. Rezervacije sprejema odbornica Lucija Hrovatin, Ul. Ginepri 5 - tel. 211-161 do doseženega števila razpoložljivih mest. Pohitite s prijavami.
Mr^llll,lJ.WJIiM
Društvo slovenskih upokojencev priredi jutri, 16. decembra, ob 17. uti v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) srečanje, na katerem bo Mario Magajna prikazal slike - diapozitive s svojega potovanja po Islandiji. Vabljeni.
Godba na pihala «Vesna — Križ« prireja v sodelovanju s KD Vesna v soboto, 19. t.m., ob 20.30 v domu Albert Sirk v Križu božični večer. Sodeluje dekliški zbor Vesna. Vabljeni!
Foto Trst 80 in ZSKD v Trstu
priredita v petek. 18. decembra, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani večer diapozitiviv. V okviru večera bo na sporedu tudi projekcija diapozitivov s seminarja za kulturpe delav-i ce. ki je potekal 20.,. 21. ”in 22. novembra letos v Škofji Loki. Vabljeni!
Mladinski tlom Boljunec priredi. V četrtek, 17. t.m.. ob 20.' uri v Boljuncu kulturni večer, na katerem bo Mario Magajna prikazal z 'besedo in sliko zanimivosti s svojega potovanja po Islandiji. Toplo vabljeni.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Trgovskega tehničnega zavoda «Ž. Zois« z oddelkom za geometre vabi starše na roditeljske sestanke, ki bodo: jutri, 16. decembra ob 18.00 uri za: I. a, I. b. II. a, II. b razred in za I. in II. razred geometrov. V četrtek, 17. decembra, ob 18.00 uri za: HI. a. IH. b, IV. a, IV. b, V. a in V. b razred. Najprej bo kratek razredni sestanek. nato pa priložnost za razgovor '« posameznimi predmetnimi profesorji
Včeraj-danes
Daues, TOREK, 15. decembra KRISTINA
Sonce vzide ob 7.39 in zatone ob 16.22. — Dolžina dneva 8.43. — Lu-t>a vzide ob 21.12 in zatone ob 11.11.
Jutri, SREDA, 16. decembra ALBINA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 5 stopinj, najnižja 1 stopinja, ob 18. uri 3,3 stopinje, zračni tlak 999,5 mb pada, brezvetrje, vlaga 68-od-stotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Alessandro Pelle-grini, Andrea Umari, Daniele Vat-ta, Stefano Cuccagna, Giorgia Scri-bžllito, Cristina Piciulin, Alessandro Signoretti.
UMRLI SO; 61-letna Anna Maria Ranzato, 53-letna Rosalia Grando Vd. Trifoglio. 69-letni Mario Carpa-hi, 43-letni Pietro Di Giovanni, 86-letni Lodovico Sersi, 68-letna Bruna Vascotto por. Tamburini, 59-letni Silvano Suber, 56-letni Marcello Buda, 84-letna Maria Destc vd. Viez-eoli, 70-letna Maria Colombin vd. Oridelli, 95-letna Francesca Bosich Vd. Palmisano.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
ACE MERMOLJA
PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
OB 40 LETNICI USTRELITVE (dokumentarna lepljenka)
Scena in kostumi:
Režija:
Marjan Kravos SERGEJ VERČ
PREMIERA danes, 15. decembra 1981 ob 20.30 v Domu »Albert Sirk« v KRIŽU.
Ponovitvi:
jutri, 16. decembra, ob 20.30 v dvorani v Borštu: v četrtek, 17. decembra, ob 20. uri v dvorani v Mačkoljah
GOSTOVANJE
MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA
V	KULTURNEM DOMU
V	TRSTU
TONE PARTLJIČ
NA SVIDENJE NAD ZVEZDAMI
Režija:	ALEŠ JAN
V	četrtek, 17. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED D
V	petek. 18. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED H, I, J ob 20.30 - ABONMA RED A in E
V	soboto, 19. decembra, ob 20.30 - ABONMA RED B in F
V	nedeljo, 20. decembra, ob 16. uri - ABONMA RED C in G
Ker so abonmaji združeni, prosimo vse, razen abonentov reda D, da dvignejo nove številke sedežev v Kulturnem domu od 10. do 14. ure ali eno uro pred pričetkom predstave.
Koncerti
V petek, 18. t.m., ob 11.30 simfonični koncert, ki ga za šole tržaške pokrajine organizira gledališče Verdi, šole, ki se nameravajo u-•deležiti koncerta, naj dvignejo vstopnice pri blagajni/gledališča Verdi.
Gledališča
VERDI
Nocoj ob 2«. uri šesta predstava Puccinijeve opere «La Boheme«, red C za vse vrste prostorov. Dirigent Argeo Quadri, orkester in zbor gledališča Verdi vodi Andrea Giorgi.
Danes zjutraj se prične pri blagajni gledališča (tel. 631-948) prodaja še razpoložljivih vstopnic.
ROSSETTI
Od jutri, 16. t.m., gostuje Stalno gledališče iz Genove z delom Carla Gozzija «La donna serpente». Rezervacije |>ri glavni blagajni. V a-bonmaju odrezek št. 4.
Kino
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, Ul. Rernini 4, Ul. Commerciale 26, Trg XiXV. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Settefontane 39, Trg TJnita 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39. Trg Unitž 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel 732 627. predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20 Ufe. tel 68 441.
LEKARNE V OKOMCI
Boljunec: tel 228 1 24; Bazovica; W. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek: tel. 225 141: Božje polje Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209 197; Zavija: tel 213-137; Milje: teL 271-124.
Ariston 16.00-18.00-20.00-22.00 «I/as-soluzione«. Robert De Niro. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 18.00 «Nessuno e perfetto«. Renato Pozzetto, Ornella Muti.
Eden 17.00 »Peccato veniale«. Laura Antonelli. Prepovedan mladini pod 18. letom
Grattaeielo 16.30 «Delitto al ristoran-te cinese«. Tomas Milian, Bombo-lo, Enzo Cannavale.
Fenice 16.30 «1997 - Fuga da New York». Režija J. Carpenter.
Cristallo 16.00 «Porci con le ali«. Sledi revija: «La rivista di nu-do». Prepovedano mladini pod 18. letom. *
Nazionale 16.00 «Dammene ancara«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Capital 16.30 «L’onorevole con l'a-mante sotto il letto«.
Moderno 16.00—22.00 «1 predatori delVarca' perduta«
Filodrammatico 15.00 «Labbra». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «R turno«. Paolo Vil-laggio, Laura Antonelli.
Vittorio Veneto 16.30 «R dottor Stra namore«.
Mignon 16 30 «Quella folle estate«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Radio 14.30 tPorno sogni super ba-gnati«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.00 «La sera della prima«. Režija John Cassavettes.
Malemu Vasij« se je pridružila sestrici
JASNA
Srečnima staršema čestita, mali JASNI pa želi dolgo in srečno življenje prijateljica
Nadja
Vlasto m Darija Segino je osrečila
PETRA
Srečnima staršema iskreno čestitamo, mali PETRI pa želimo obilo sreče in zdravja
Mirjana, Walter, Oriella, Silvano, Lucia in Paolo

Urniki trgovin
Tržaška občina sporoča, da so do vključno 31. decembra letos trgovine živilskega sektorja lahko vsak dan odprte in se tako odrečejo običajni tedenski zapori. To velja zlasti za nedeljo, 20. decembra, medtem ko bodo v četrtek, 24. decembra, vse trgovine obratovale po običajnem predprazničnem urniku. Za božič bodo vse trgovine zaprte, razen cvetličarn, ki bodo lahko odprte v jutranjih urah. V soboto, 26. decembra, bodo vse trgovine zaprte razen mlekarn in .jekarn, ki bodo odprte v jutranjih urah.
V nedeljo, 27. decembra, bodo vse trgovine zaprte, razen mesnic, ribarnic in trgovin živilskega sektorja, ki bodo lahko odprte v jutranjih urah. Na Silvestrovo bodo vse trgovine odprte po običajnem predprazničnem urniku.
PROGLAS CGIL CISL UIL
Protest enotne sindikalne zveze proti vojaški oblasti na Poljskem
Zahteva po osvoboditvi sindikalistov poljskega sindikata Solidarnost - Polurna stavka na Goriškem, protestna shoda v Gorici (12.30) in v Tržiču (17.00)
Razstave h
V	gledališču F. Prešeren v Boljun
cu je do 27. t.m. odprta razstava Atilija Kralja vsak dan razen ob nedeljah od 18. do 20. ure.
V	sežanski Mali galeriji sta odprla razstavo svojih del člana društva zamejskih likovnikov Deziderij Švara in Boris Zuljan.
Mladi bralci, izšla je vaša revija GALEB
Namesto cvetja na grob Marije Ota in Jušta Klabjana daruje družina Ota (Dolina 58) 20.000 lir za Zvezo cerkvenih pevskih zborov iz Trsta.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
IŠČEM revijo SIGNAL, vse izdaje od leta 1940 do leta 1945, predvsem rusko ali arabsko ali srbohrvaško izdajo. V poštev pridejo tudi posamezne številke. Navesti razpoložljive snopiče (leto in št.). Pisati na naslov: P. Saunier, 25 Rue Francis Carco, 72000 LE MANS - France.
PRIVATNIK proda hišo (stanovanje in dve trgovini) v centru Kraljeviče - Reka, Zrinski trg št. 5. O-gled v soboto, 19. decembra v popoldanskih urah in v nedeljo, 20. decembra. Telefon 0432/293095 (Videm) in G0385P/35255 (Reka) Dju-ro Tpmaševič:,./
NA PRODAJ je dobro vpeljana mlekarna v centru Trstu. Informacije1 na št. 040/62928 ob delavnikih od 9. do 13. ure.
NA PRODAJ je mlekarna (tudi zidovi) v predmestju Trsta. Informacije na št. 040/62953 ob delavnikih od 9. do 13. ure.
30-LETNA ženska z nekajletno prakso, išče zaposlitev v trgovini z živili. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mon-tecchi 6, pod šifro «Prodajalka».
PRODAM avtomobil škoda letnik 1981 (april) prevoženih 3.000 km. Telefon (40) 220579.
PRODAM volkswagen passat pet vrat - 1600 letnik 1977 v odličnem stanju. Telefon (040) 43463.
KORŠIČ - pohištvo v izredni prodaji. Telefon (040)' 54390.
IŠČEM zidarsko podjetje za obnovitev prostorov in pročelja v mestu. Telefon (040) 571326.
OBČINA Devin - Nabrežina išče za takojšnji sprejem v službo osebje s kvalifikacijo splošne/ga bolničarke/ja, ki ga bo dodelila Domu za ostarele «Bratov Stuparich« v Se-sljanu. Začetna neto plača 620.000 lir mesečno. Zahteve:, starost najmanj 18 in največ 35 let — razen izjem, ki jih predvideva zakon; italijansko državljanstvo; spričevalo splošne/ga bolničarke/ja. Interesenti morajo Županstvu (soba šl 20) predložiti prošnjo na prostem papirju in v njej navesti o-sebne podatke in posest rekvizitov. ki so potrebni za sprejem v službo.
Prispcrajle sn
DIJAŠKO MATICO
■	is*m .
BANCA Dl CfiEDITO Dl TRI ESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A,
TP3T - ULICA 6. FILZI 10 -	35.*
14.12.1981	
Ameriški dolar	1220.—
Kanadski dolar	1015.—
Švicarski frank	655.—
Danska krona	162.—
Norveška krona	200.—
Švedska krona	212.—
Holandski florint	484.—
Francoski frank	209.—
Belgijski frank	26.—
Funt šterling	2265.—
Irski šterling	1800.—
Nemška marka	530.—
Avstrijski šiling	75,75
Portugalski escudo	16,—
Pezeta	11,50
Jen	4.75
Avstralski dolar	1.250,-
Drahma	16,50
Debeli dinar	26,-
Srednji dinar	25,-
Mali dinar	24,50
MENJALNICA
vseh tujih valut
Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL, CISL, UIL je včeraj natiskalo in razdelilo v obli-i ki letakov v tovarnah proglas, ki j ga je izdalo v Rimu v nedeljo | osrednje (ajnišlvo enotne sindikalne zveze v zvezi z dramatičnimi dogodki na Poljskem. Sindikalna zveza CGIL. CISL, UIL izraža globoko zaskrbljenost in odločno obsoja politiko sile. za katero se je odločila poljska vlada, še posebej | obsoja sindikalna zveza CGIL, CIST, j in UIL zasedbo sedežev poljskega j sindikata Solidarnošč, aretacijo sin-j dihalnih voditeljev, proglasitev ob-j sodnega stanja in prevzem oblasti ' s strani odbora za narodno zdravje ter prepoved pravice do stavke. Vse te oblike pritiska ustavljajo proces demokratizacije, ki se je na Poljskem pričel po delavskih bojih v avgustu 1980.
Sindikalna zveza CGIL, CISL. UIL poudarja še enkrat svojo solidar nost s poljskim sindikatom Solidarnošč, zahteva osvoboditev aretiranih sindikalnih voditeljev in obnovo demokratičnih svoboščin.
V krajevnem merilu so tovarniški odbori že včeraj nameravali izvesti protestne akcije. V dogovoru z vodstvom enotne sindikalne zveze pa so se sindikati domenili, da bo danes polurna splošna protestna stavka v vseh tovarnah na Goriškem. Stavko bodo na posameznih območjih Izvedli različno. V Go rici bo stavka opoldne, ob 12.30 nai se delavci zberejo na Trgu pred županstvom. V Tržiču pa bc stavka popoldne, pred zaključkom delovne izmene, ob 17.30 bo pro testni sindikalni shod na osrednjem Trgu republike.
Sindikalna zveza vabi krajevne uprave, politične stranke, občane in vse delavce, da sodelujejo v teh protestnih akcijah.
Tiskovno poročilo v zvezi z do-goki na Poljskem je izdalo tudi tajništvo Krščanske demokracije. V niem je odločba obsodba vladne odločitve na Poljskem, ki skrbi vse demokrate, pravi poročilo KD.
Dogodki na Poljskem so odjeknili tudi na goriškem kulturnem mit-televropskem srečanju, ki se je pričelo v soboto, nadaljevalo pa v nedeljo. Prisoten je bil tudi profesor univerze v Varšavi prof. Artur San-dauer. Njegovo poročilo je bilo napovedano za nedeljo- zjutraj. Očitno pa je bil prof. Sandauer za-
skrbljen, skušal je telefonirati do mov, a ker so bile vse telefonske zveze med Poljsko in inozemstvom pretrgane, očitno mu ni to uspelo. Končno .je dobil zvezo s poljskim konzulatom v Firencah. Prof. Sandauer ni svojega poročila prebral, izročil ga je pobudnikom srečanja In nemudoma odpotoval predčasno proti domu.	i '
Prispevki hranilnice
Tudi; v zadnjem času je. Goriška > hrahilnica' dala precej prispevkov' nekaterim tu delujočim društvom in ustanovam v skupni vrednosti 15, milijonov.' lir.. Največ denarja so dali goriškemu Zelenemu križu, društvom krvodajalcev, prispevali • pa
so tudi za nakup opreme v novih šolah v Števerjanu in v Borgnanu.
Prijaviti je treba magnetofonske arhive
i Ustanove, podjetja, društva ali-zasebniki ki razpolagajo z magnetofonskimi, zapisi.arhivi o italijanskih državjjanih,/jnojppjo, v, smislu čl. § zakona št. ,121, z dne -L. a'prita' (etos, obstoj omenjenih' arhivčv javiti. na prefekturi do -31.. decembra. Za prijavo so na razpolago posebni obrazci. Na prefekturi so v zvezi z izvajanjem . omenjenega zakonskega, ukrepa, uvedli: tudi posebno informacijsko službo.-
iiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHifiminHiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiitiiiiMinimiiiHiiii
VSEDRŽAVNI REZULTAT ŽE DO 31. DECEMBRA
Še vedn6 v pričakovanju rezultatov ljudskega štetja
V Gorici manj ljudi, kot kažejo uradni podatki in' precej praznih stanovanj . Spremembe v sestavi deželnega sveta
Niso še znani podatki ljudskega štetja. 31. decembra bo zavod ISTAT objavil splošne podatke o številu prebivalstva in o drugih dejavnostih, upoštevajoč splošne podatke, ki so jih državljani nudili popisovalcem. Vendar se zdi, da bodo podatki ISTAT splošnega vsedržavnega značaja, kajti podatki za posamezne pokraiine in občine bodo znani kasneje. Razen če bi kaka občina drugače poskrbela za podatke, ki jo zanimajo.
Podatki so seveda še tajni, vendar nam je uspelo tu pa tam marsikaj izvedeti, čeprav niso ti ‘podatki dokončni, število prisotnih stalnih prebivalcev najbrž ne po padlo na 40.000 ljudi, kot se je zdelo v prvem času, marveč se bo najbrž gibalo okrog 41.000. To pa bo še vedno precej manj kot je sedanje uradno število prebivalstva in sicer nekaj čez 42.000.
Nekateri so tudi menili, da je v občini Gorica praznih tisoč stanovanj. Na županštvu pravijo, da
ta podatek ne bo držal, da pa je kljub temu veliko stanovanji praznih. Treba pa bo ugotoviti zakaj je več sto stanovanj praznih. So to dotrajana stanovanja, ki jih lastnik hiše ne more ali noče popraviti, ker bi to terjalo preveč de nar ja; so to stanovanja ljudi, ki jih držijo prazna ker se bodo že čez kako leto vanja vselili sinovi: so pa tudi taka stanovanja, ki jih lastnik noče oddati in so tudi taka stanovanja katerih stanovalec, o-bičajno starejša oseba, biva pri sinovih ali v bolnišnici. Vprašanje je torej precej kompleksno.
Še nekaj v zvezi z ljudskim štetjem. Zdi se, da bo tržaška pokrajina izgubila, na podlagi rezultatov ljudskega štetja, enega deželnega svetovalca. Po enega pa naj bi pridobili videmska in por-denonska pokrajina. Deželni svet naj bi se zaradi tega povečal za e-nega svetovalca, imel naj bi jih po novem, seveda po prihodnjih volitvah, dvainšestdeset.
iiilMMijMiiuMttluitilitnnniiiiiHiiifMMuiiiiMiiii i imitiuii mmim umi mi iiiiiiiiM um iiinimitnjii m mi niiminiuiim iiiiMMiiiiiiMmtHiniiiiiiViliMilnTiiin^lirlli1
ŠOLNIKI SO IUEll SVOUK OBČNI ZBOR
\)nei
'.?■ rr;
-Jho^h :r<
ftff t)«*! 'TO n n 1C	>
Splošna vprašanja slovenskih šolnikov na obenem zboru njihovega sindikata
Urediti bodo morali številna odprta vprašanja njihove stanovske organizacije
V prostorih učiteljišča «Simon Gregorčič« je bil v soboto dopoldne 17. tedni:: občni zbor ghrišKe sekcije Sindikata slovenske šole.» Ugotoviti je! treba, da udeležba na 'zborovanju ni bila tako polnoštevilna, kot bi si lahko pričakovali, to pa predvsem iz razloga, ker otroške vzgojiteljice in neučno osebje nimajo pravice do zborovanj med delovnim urnikom in zaradi tega niso mogli zapustiti delovnega mesta. Prisotne je pozdravil prof. Albin Sirk, ki je takoj zatem prebral predsedniško poročilo o delovanju odbora. Poudaril je, da ima
Sindikat slovenske šole dvojno vlogo, ki prihaja do izraza v teni, da ne skrbi samo za zadovpljitev sindikalnih zahtev učnega ih neučnega o-sebja, ampak za vsestranski razvoj in krepitev slovenskega šolstva v I-taliji, Prltem je .omenil ustanovitev sekcije . trgovskega zavoda «Žiga Zois« v Gorici in najnovejši predlog odbora sindikata, tj. da bi pri tehničnem industrijskem zavodu «Ga-liei« ustanovili tudi slovensko sekcijo. «Ne smemo ostati pri starih strukturah, ampak je treba skrbeti za obnovo in razvoj slovenskega
OD 15. DO 20. DECEMBRA V GORICI RETROSPEKTIVA SLOVENSKEGA FILMA
Spored
DANES, 15. decembra
18.30	Odprtje razstave plakatov in publicistike v slovenskem filmu
20.00	Uradna otvoritev retrospektive slovenskega filma
20.30	Veselica (J. Babič - 1960)
v
SREDA, 16. decembra 9.30 Kekec (J. Gale - 1961)
17.30	Tri zgodbe (J. Kavčič -1. Pretnar - F. Kosmač - 1955)
20.30	Na svoji zemlji (F. Štiglic - 1948)
22.00	Trenutki odločitve (F. Čap - 1955)
ČETRTEK, 17. decembra
9.30	Dobro morje (M. Gobler — 1955)
17.30	Dolina miru (F. Štiglic — 1956)
20.30	Samorastniki (I, Pretnar — 1963 )
22.00	Peščeni grad (B. Hladnik — 1961)
PETEK, 18. decembra
9.30	Ne joči Peter (F. Štiglic — 1964) .
10.00	- 13.00 Srečanje s slovenskimi filmskimi umetniki
15.00	- 17.00 Nadaljevanje
17.30	Balada o trobenti in oblaku (F. Štiglic — 1946)
20.30	Sedmina (M. Klopčič - 1969)
22.00	Na klancu (V. Duletič — 1971)
SOBOTA, 19. decembra
9.30 Pastirci (F. Štiglic - 1973)
17.30	Tistega lepega dne (F. Štiglic — 1972)
20.30	Rdeče klasje (Ž. Pavlovič — 1967)
22.00 Na papirnatih avionih (M. Klopčič — 1967)
NEDELJA, 20. decembra
10.30	Nevidni bataljon (J. Kavčič - 1968)
15.30	Sreča na vrvici (J. Kavčič — 1976)
17.30	Krč (B. Šprajc - 1979)
20.30	Splav meduze (K. Godina — 1981)
Abonmajske izkaznice za vseh 15 filmov so na prodaj na sedežu ZSKD v Ul. sv. Frančiška 20/n v uradnih urah. v Gorici -Ul. della Croce 3 od 11. do 13. ure in od 17. do 19. ure. Cena izkaznice je 6.000 lir, za študente pa 4.000 lir
šolstva, posebno z-ustanovitvijo novih tehničnih in strokovnih šol in večjo pozornostjo pri usmerjanju absolventov nižje srednje šole na slovenske višje zavode«, je med drugim dejal prof. Sirk, ki je nato nakazal kot probleme, ki jih bo treba rešiti, nepovezanost odbora s člani sindikata in večkrat premalo zanimanja pri slednjih, utrditev, in pospešitev sodelovanja s sorodno organizacijo v Novi Gorici, ter vprašanje odnosov med avtonomnim Sindikatom slovenskih šolnikov in konfederalnimi sindikati šolnikov.
Prof. Marjan Bednarik je v tajniškem poročilu govoril o precejšnjem delu. ki ga je v zadnji dveletni mandatni dobi opravil odbor, s tem da se je sestal 33-krat na rednih na izredni seji, skrbel za celo vrsto odprtih vprašanj, vložil številne pismene vloge za reševanje problemov slovenskega šolstva. Prof. Bednarik je omenil še odprta vprašanja kot priznanje jugoslovanskih diplom, dodelitev doklade za znanje dveh jezikov in ustanovitev slovenskih šol v videmski pokrajini.
V imenu občinskega sindikalnega sveta in delavcev v vzgoji in izobraževanju iz Nove Gorice je pozdravil prof. Vodopivec, ki je med drugim izrazil željo po tesnejšem sodelovanju med šolniki iz Gorice in Nove Gorice. Sledilo je blagajniško poročilo in debata, med. katero je bil govor o vprašanju slovenskega zastopništva pri šolskem skrbništvu ter o' odnosih z enotno sindikalno zvezo, glede katerih je bila izražena želja po večjem sodelovanju, zlasti s sindikatom CGIL, ki je pokazal največ zanimanja za vprašanja slovenske šole, z istočasno ohranitvijo istovetnosti samostojnega slovenskega sindikata.
Po razrešnici staremu odboru so izvolili novi odbor, ki ga sestavlja 15 predstavnikov učnega in neučnega osebja. Od teh bo 9 članov izvršnega odbora sindikata, po trije pa bodo v nadzornem odboru in v razsodišču. Posamezne funkcije si bodo novoizvoljeni odborniki porazdelili na prvi redni seji. Izvcl.jeni so bili: Marjan Bednarik, Ivan Bratina, Nevica Budal. Vera češčut, Majda Corsi, Leopold Devetak, Helena Di Battista - Knez. Sergij Korošec. Jože Pahor, Kazimira Paulin, Albin Sirk, Nataša Sirk, Vladimir Šturm. Oskar Ušaj in Marjan Vončina.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San NicOlo, Ul. 1. maja, tel. 73328.
GORIŠKA FOTOKRONIKA
V Kulturnem domu . v Uliqi Brass se prične danes festival slovenskega filma. kot. smo \ našem listu že obširneje poročali. Organizatorji festivala sO. goriško publiko opozorili tudi z dvema transparentoma, ki imata na eni strani slovenski napis, na drugi pa italijanskega. Transparenta sta v Bocčaceiovi ulici in na Verdijevem torzu: .Na naši sliki je transparent na Verdijevem torzu- med hranilnico in palačo'zavarovalnice Assicurazioni generali. a...S;......ušk
V šolskem poslopju v Ulici Alviano je bil v soboto občni zbor Sindikata slovenske šole za Goriško. Na naši sliki je predsedstvo občnega zbora.
Občnega zbora so se udeležili slovenski šolniki, ki so člani tega enotnega sindikata. Kot poročamo na dr.ugem mestu so preučili vprašanja, ki zadevajo našo šolo.
IlllllllllltiiiiiiiiiiiMlllItliilltmtiiiiiiliiitiiiiiHiiiiimliiinminiiiiiiiimiTitliiimillililllllniifiimiimilillliB
Pri Cassa depositi e prestiti
Posojila za preko 2,4 milijarde lir
Zavod Cassa depositi e prestiti, kjer običajno najemajo posojila krajevne ustanove, je v tem letu, kakor javlja goriška' prefektura občinam v goriški pokrajini odobril za skoraj 2,5 milijarde lir posojil. Med glavnimi koristniki sta kajpak občina Tržič, nekaj nad 600 milijonov ter občina Gorica, približno 539 milijonov. Ostala vsota posojil je po-'raadehjenp med' W občinami.
-
»TŽVli*
F - SKPD »MIRKO FILEJ« v GORICI
vabi na srečanje s pisateljem
ALOJZOM REBULO
ob izzidu njegove knjige (
»ZELENO IZGNANSTVO«,
ki bo v četrtek. 17. decembra 1981. ob 20.30 v mali dvorani Katoliškega doma. Pisatelja bo predstavil časnikar Saša Martelanc.
Razstave
RADIO LJUBLJANA Kalturuo - zabavni program Javna radijska oddaja
VESELI TOBOGAN
Snemanje danes, 15. t.m., v Kulturnem domu v Gorici. Sodelujejootroci slovenskih o-troških vrtcev in učenci osnov--nih šol na Goriškem ter dijaki nižje srednje šole Jvan Trinko.,
RazstaVa Marije Terezije in gori-škega osemnajstega stoletja je v palači Attems Odprta vsak dan. razen ponedeljkov, od 9.30 do 12.30 in od 15.30 do 18.30.
Razna obvestila
Mladinski center - Gorica priredi od 24. do 28. t.m. zimovanje v Bovcu. Prenočišče in penzion v dijaškem domu, smučanje na Kaninu. Prijave'do 19. t.m. na sedežu ZSKD pri Ffetici' Pelesson.	i .
Smucifrsfki odsek SPD Gorica spo-rojj^iia bo tečaj smučanja, zaradi pomanjkanja snega na Nevejskem sedlu, šele v januarju, Točen datum bodo pravočasno javili.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «L'amante di la-dy Chatterley«. S. Kristel, N. Clay. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 18.00—22.00 «Nessuno č per-fetto«, O. Muti in R. Pozzetto. Barvni film.
VITTORIA Danes zaprto.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Super se-
xy».
PRINCIPE 18.00-22.00 «H mineštro-
Nova Gorica
in'Okolic^' V, ;.
SOČA 18.00—20.00 «čmi- panter*. Hongkonški film.
SVOBODA 18.00—22,00 «On ve. da ti sama«. Ameriški fHm/
DESKLE 19.30 «Ljubi, ljubi, ampak .glgve. \ne^ kgubb>. Jugoslovanski
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Mario Kocjančič iz splošne bolnišnice v cerkev v Podgori.
DEŽURNA LEKARNA V. GORICI
Ves' dan' ih 'ponoči je' v ' Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo I-talija, tek 84576.
KONČNO ODPRAVLJENO OZKO GRLO V PROMETU
Železniški prehod na Štradalti naj bi v kratkem odpravili
Železniška uprava namerava zgraditi cestni podvoz • 0 zadevi bo tekla beseda na seji občinskega sveta, ki bo 22. decembra
Železniški prehod na Štradalti, v sovodenjski občini, naj bi v prihodnjem, razmeroma kratkem obdobju, zaprli. Namesto dosedanjega zavarovanega prehoda v nivoju, naj bi uprava železnice zgradila cestni podvoz. O tem vprašanju bo tekla beseda v občinskem svetu, ki se bo predvidoma sestal 22. t.m.
Vprašanje zaprtja, oziroma drugačne ureditve železniškega prehoda (gre za zadnji prehod v občini) je stalno prisotno že, nekaj let, saj predstavlja prehod resno zapreko za vse gostejši promet na Stra-dalti. Spuščaoje in dviganje zapornic upravljajo s postaje, velikokrat pa ostajajo zapornice spuščene po deset in še več minut, kar upravičeno povzroča nejevoljo pri občanih, oziroma drugih uporabnikih ceste. Težav pa bo, kakor izgleda, v razmerama kratkem času dovolj. Železniška uprava je namreč pripravljena zgraditi poleg obstoječega zavarovanega prehoda, ki poteka v nivoju, cestni podvoz. Glavno breme za izgradnjo tega koristnega objekta bo prevzela uprava železnice.
medtem ko naj bi občinska uprava poskrbela le za asfaltiranje in ureditev pločnikov na okrog 350 metrov dolgem cestnem odcepu, ki bi ga morali na novo zgraditi. Obstoječi nasip namreč ne nameravajo odstraniti,' ker bi to imelo za posledico dolgotrajnejše zaprtje prehoda. Podvoz bodo torej gradili vzporedno s sedanjim prehodom, na levi strani. Zaradi tega pa bo treba premakniti samo ža nekaj metrov sicer, tudi cesto.
Po opravljenih delih naj bi občina skrbela tudi za upravljanje in vzdrževanje morebitne javne razsvetljave ter namestitev potrebnih prometnih znakov.
Podvoz bo visok 4,61 metra, vozni pas bo širok 5 metrov, opremljen pa bo tudi s približno 1,5 metra širokim, zavarovanim pločnikom. Načrtovana dolžina podvoza znaša okrog 18 metrav.-Načrt za tako ureditev je že pripravljen, zdaj ga mora občinski svet odobriti, kakor tudi odobriti osnutek pogodbe z upravo železnice.
PO ZAKLJUČKU SNEMANJA DRUGEGA DELA DOMAČEGA REŽISERJA
Film «Nove poti» le praktični del diplomske naloge režiserja Sosiča
Kratka zgodba filma - Dobra organizacija dela - O jugoslovanski kinematografiji Beseda dve o italijanski filmski umetnosti in o Pasoliniju - Kaj pa v bodoče?
Pred nedavnim je mladi filmski režiser Marko Sosič zaključil svoj drugi film, ki nosi naslov »Nove poti*, v katerem igrata glavni vlogi Zlata Rodošek in Alojz Milič, z njima pa so v filmu še Danilo Turk, Drago Gorup, Boris Kobal, Olga Šonc, Igor Malalan, Dušan Jazbec, Armando Škerlavaj, Niki Filipovič, Kostanca in Tanja Filipovič, Peter Fonda, Katarina Marzetti ter otroški pevski zbor osnovne šole na Proseku. Z Markom Sosičem smo se spoznali že ob njegovem prvem filmu, ob «Pomladnih posmehih*. ki ga je pri nas videlo le malo ljudi, v širšo slovensko javnost pa sploh ni prodrl, verjetno zaradi težav v distribuciji, tokrat pa smo se z njim pogovorili.
Vsebina novega Sosičevega filma je preprosta. Film govori o dveh ljudeh srednjih let, o Antoniji in Krištofu, ki sta se v mladih letih imela rada, a je Krištof
Marko Sosič
zaradi dolgov moral v svet in odpotoval je v Avstralijo. Zato je zapustil Antonijo, ki je zaradi tega poskusila samomor. Rešil jo je domačin Marino, ki je Antonijo tudi imel rad, a ga je ona odklanjala. Ko pa se je Krištof iz Avstralije vrnil, se je srečal z Antonijo in preživel z njo dva dni. Nit, ki ju še vedno veže, je zelo krhka in ker se je Krištof že oženil in ima hčer, se Antonija in Krištof ponovno razideta. Film govori Dač o osamljenosti človeka, o neuresničljivih željah in nekje tudj o tesnobnem življenju v . našem predmestnem okolju.
Na vprašanje, zakaj pr$y t^, film, nam je Sosič odgovoril takole:
Film .je pravzaprav praktični del moje diplomske naloge na Akademiji za gledališko in filmsko umetnost v Zagrebu. Za pismeni del pripravljam tezo o Pasoliniju in sicer o njegovem filmskem opu su. Poleg tega sem film posnel tudi zato, ker je scenarij moj in sta mi bila Antonija in Krištof tako blizu, da drugega nisem iskal. Zadovoljen sem, da sem ta film posnel, Ker sem tako lahko sprego-goril o stvareh, o katerih bi si cer ležko govoril. Pri tem sta mi veliko pomagala glavna protagonista, Zlata Rodošek in Alojz Milič.
Kako pa je potekalo delo z ekipo in kako je bilo z organizacijo?
Ekipa je bila odlična Ob sebi sem imel prijatelje, ki so se dela lotili s profesionalnostjo in veli-
ko pripomogli, da .je snemanje potekalo in se končalo v res prijetnem ozračju. Organizacija dela je bila seveda dokaj težavna, vendar s pomočjo sodelavcev kot tudi s pomočjo uslužbencev Alpe Adria sem vse težave premostil. Izkoristil bi to priložnost in se vsem zahvalil, hkrati bi se rad zahvalil tudi prebivalcem naših vasi.
Tvoja kolega, Zagrebčana Goran in Stanko, ki sta sodelovala pri realizaciji filma, sta preživela pri nas dalj časa. Je to bivanje in delo bilo zanju pozitivno?
Goran in Stanko sta preživela pri nas mesec dni. Imela sta priložnost, da spoznata naše življenje. naše ljudi, naše običaje in naše vsakdanje probleme, ne nazadnje tudi našo politično stvarnost.
Ko že govoriva o matični deželi, kaj misliš o filmskih avtorjih v Jugoslaviji?
Jugoslovanska filmska proizvodnja je trenutno v težkem finančnem položaju. Problem pa ni le v tem. Hrvaški producenti npr. skušajo uveljaviti le tiste režiserje, za katere so prepričani, da bi napra-vili filme, s katerimi bi veliko zaslužili, ne glede na njihovo vsebino. V tem smislu sodim tudi o delu Lordana Zafranoviča «Padec Italije*, ki so ga, žal vrteli tudi v Benetkah. To delo je po mojem popolnoma nepotrebno, stalo pa ie veliko. Da .je imel film uspeh,
.je treba pripisati infantilni radovednosti publike, kakršne ni maio, publike, ki naseda vsem mogočim reklamam. Na srečo pa o-sta.ia tudi druga, boli rafinirana publika, ki ima rada filme, ki ji ne nudi jo le sprostitve ali morebitnega uživanja, pač pa zahteva nekaj več. In ta publika verjame v mlade avtorje, ki pa se s težavo prebijajo. Naj omenim npr. Slaka, Tomiča, Godino, Tadiča, Horvati ča. Seveda cenim tudi režiserje starejše generacije kot so Maka-vejev, Pavlovič, Babič.
Kaj pa italijanski fhmski ustvarjalci?
Menim, da se v Italiji snema preveč. Ne govorimo o velikih režiserjih, kakršna sta npr. An-tognoni in Fellini. Da bi o njih sodil, imam premalo izkušenj. Vendar pa bi rekel, da se mi zadnja dva Fellinijeva filma zdita nekoliko slaba, ker se Fellini ponavlja Skoraj vsi mladi avtorji pa imajo velikanske prelen-zije in cesto padajo v barr&tnošHt > tudi rteokusrtč'. Trenutna najbolj1" cenim Marca Ferrari ja, itreostar-ifi ja zvest svojemu stilom!: m ftč" komercialen, ne banalen.
In zakaj je v filmu malo žensk režiserk in kaj meniš o Cavanijevi in \Vertmullerjevi?
V tem poKlicu žensk ni. Zakaj, ne vem. Vprašanje je prezahtevno. Cavani.jeva je s svojim zadnjim delom potrdila svojo preprostost in nerafiniranost. Wertmul-lerjeva je dobra edino tedaj, ko dela z Gianninijem. Razlika med eno in drugo obstaja, vendar bi jo sedaj težko razločil.
Katere oblike pripovedovanja o-ziroma filmske dramaturgije so ti na''bol j blizu?
Novi nemški film je zagotovo na prvem mestu. Visoko cenim avtor-kot ko Wim Wenders, Reiner Fassbinder in še nekaj mlajših, ki se še niso uveljavili. Njihove
pripovedi so zelo preproste in hkrati originalne. Izvirne so v dramaturškem pristopu ter v oblikovanju karakterjev in situacij.
Prej si omenil Pašolinija. Zdi se mi, da se preveč govori o njegovi smrti, o njegovi homoseksualnosti, pozablja pa se na njegovo veličino. Kaj misliš ti o tem?
Pier Paolo Pasolini je bil verjetno eden največjih italijanskih razumnikov. Bil .je velik književnik in tudi velik filmski režiser. Način, s katerim nekateri govorijo o vzrokih njegove smrti, je le znak nevzdržnega primitivizma, ki vlada v- nekaterih krogih. Seveda se tega poslužujejo le tisti, ki bi radi sramotili Pasolinijevo osebnost. Na srečo je veliko tistih, ki se zavedajo njegovega velikega prispevka v italijanski književnosti in kinematografiji.
In še zadnje vprašanje: tvoji načrti?
Ko bom končal montažo «Nove poti», bom verjetno nekam odpotoval, morda v ZDA. Prihodnjo pomlad pa bom skoraj gotovo pisal nov scenarij za »Trgatev* z mladim italijanskim scenaristom in pisateljem Vincenzom Cerami-jem.
Poleg skupine umetnikov, ki so igrali v Sosičevem filmu,, bomo ob zaključku navedli tudi nekaj njegovih sodelavcev iz tehnične, ekipe. Delo .ie snemal Goran Meča-va, pomagal mu je pri tem Stanko Hofmann. tonski snemalec .je bil Pavel Hrovatin, pri režiji mu je pomagala Giuliana Sosič, scenograf .ie bil Jurij Žerjal.
Ko smo se tako pomenili s Sosičem o domačih razmerah in o filmu v Jugoslaviji ter Italiji, smo mu zaželeli še veliko uspeha na filmskem področju, ki je v našem zamejstvu žal še premalo obdelan.	O. Z.
V soboto je v mali dvorani gledališča Verdi tržaška federacija priredila spominsko svečanost ob smrti Pinka Tomažiča

ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kako se ubraniti prehladnim obolenjem neprijetnim spremljevalcem hladnih dni
Število teh bolezni je izredno veliko, ker je veliko njihovih povzročiteljev V splošnem velja staro pravilo, da prehlad - ga zdraviš ali ne - traja 7 dni
Pred nami je brez dvoma najbolj neprijeten letni čas. Dnevi so čedalje krajši, svinčeni oblaki zakrivajo sonce, ki tudi v jasnih dneh nima več prave topline. Neredko se zadržuje megla tja do poldneva in še čez, dokler je končno ne prežene burja, ki pa nam požene mraz prav do kosti. Zato ni čudno, da so v takšnih dneh kar najraje držimo toplega domačega zapečka.
Med bolezni, ki jih prinašajo ti hladni meseci, sodijo po pogostnosti na prvo mesto tako imenova na prehladna obolenja, kamor prištevamo nahod, Id je brez dvoma najpogostojša tegoba, ki tare ljudi v tem času, nadalje infekcije dihal s ,priz«letostje grla, upnika, bron-' hljev M Xtdi*pfjuč iirhih. Tovrst-” nim infekcijam* se kaj rade pridružijo še infekcije obnosnih votlin in ušes? pa 'ševeda-ahlfria,’ kškor imenujemo vnetje tonzil in njihove o-kolice. Sem prištevamo tudi gripo ali influenzo in njej podobne virusne infekcije, ki jih je cela vrsta.
Za vsa tovrstna obolenja je značilno, da se pojavijo zlasti ob naglih temperaturnih spremembah in so zato predvsem tegoba ljudi v zmernih klimatskih pasovih, kamor spadajo seveda tudi naši kraji. Še posebno nevarni so vlažni, megleni dnevi, ko je ozračje v mestih onesnaženo in najrazličnejši strupeni plini še dodatno poškodujejo sluznico dihal, s tem pa bistveno zmanjšajo njeno zaščitno vlogo, kar seveda predstavlja ugodne pogoje za naselitev kužnih klic in s tem posredno prispevajo k pojavu
Za vsa ta obolenja je značilno tudi naglo širjenje. Pogosto se po-
javijo prave epidemije, kar pogojuje kapljični način prenosa, velika dovzetnost ljudi za tovrstne infekcije in ne nazadnje naš vsakdanji način življenja. Najboljše pogoje za širjenje imajo te bolezni v gosto naseljenih krajih in v zapitih kolektivih kot so šole, vrtci, pisarne, internati, vojašnice. Kužne klice se namreč s kašljem, s kihanjem, celo z govorjenjem hitro razprše po prostoru in se tako na zelo lahek način prenašajo s človeka na človeka.
V veliki večini primerov imamo opravka z virusnimi infekcijami, še posebno v zgodnjem otroškem obdobju tja do tretjega leta starosti. Balgeijie	,* gU.V
; nam koq»|liMBcijd l!bf olja* š^kilh-, dame infekcije, na terenu, ki ga je predhodno pripravila virusna infekcija. » < m •»	>	- < -
Cela vrsta virusov lahko povzroča prehladna obolenja med njimi: virusi influenze. parainfluenze, RS virusi, adeno virusi, rhino virusi in še številni drugi, ki jih pogosto celo z najsodobnejšimi laboratorijskimi preiskavami ne moremo dokazati. Brez dvoma je danes že več sto teh drobnih človeških sovražnikov, ki nas ogrožajo v teh hladnih jesenskih in zimskih mesecih. Ker povzročajo klinično zelo podobna obolenja, je zgolj klinična ločitev med njimi praktično nemogoča. Sicer pa v večini primerov sploh ni pomembno, kateri od teh virusov je povzročil obdobje. Bolj pomembno je. kako se lahko zavarujemo pred tovrstnimi infekcijami in kako se zdravimo, ko zbolimo.
Zavedati pa se moramo, da sp tovrstne infekcije še posebno nevarne za dojenčke in majhne otroke. Bolezen, ki za odraslega predstavlja zgolj kratkotrajno vročinsko nadlogo, pa pomeni za dojenčka lahko smrtno nevarnost, prav tako pa tudi za starega in onemoglega bolnika, posebno, če ga mučijo kronične pljučne in srčne bolezni.
Najboljši način preprečevanja prehladnih obolenj je v smotrnem utrjevanju, v pravilni prehrani, ki vsebuje zlasti zadosti vitaminov, v prvi vrsti vitamina C in sploh v zdravem načinu življenja. Utrujen, neprespan in nepravilno hranjen človek še posebno, če živi stalno v pretoplo zakurjenih i\i,‘jirtlfiaia ' zračnih prostorih, paštanfe'kaj1 hi-' tro žrtev tovrstnih infekcij.
Vsi pa se zavedambAda danes *' živimo skrajno nezdravo.. V §‘ alni tekmi s časom smo kronično preutrujeni. stalno neprespani, se sploh ne znamo vfeč, sprostiti, tudi za redno prehranjevanje nimamo več časa. Že zdavnal sfno pozabili, kda.i smo bili zadnjič na daljšem sprehodu in to peš, daleč od mest: nega vrveža, na svežem zraku, da so nam nca in ušesa pordela od mraza.
Pa saj nam mraz škodi, boste rekli. Seveda, če rias najde povsem nepripravljene,, potem nam res že vsaka sanica škodi. Že preko poletja bi bili morali pričeli z utrjevanjem, s sončenjem in s kopanjem, s, telovadbo na prostem, primerno pač naši starosti.
Tudi kajenje, uživanje alkohola in pretirano pitje kave zmanjšuje
našo odpornost. Tudi stres, vsakdanji spremljevalec današnjega človeka, prispeva svoje v negativnem smislu.
Na žalost v večini primerov ne poznamo učinkovitejših zaščitnih ukrepov. Le proti nekaterim boleznim. kot npr proti gripi, se lahko zaščitimo s cepljenjem, ki pa tudi ne varuje sto odstotno. Naj dodamo na koncu še nekaj besed na splošno o zdravljenju tovrstnih infekcij. Ker gre v večini primerov ' za virusne infekcije, od antibiotikov seveda ne moremo pričakovati uspeha. Še več, nekontrolirana u-poraba antibiotikov ima lahko številne kvarne posledice, saj se lahko nevarno razmnože •režištent-ne in zato našem*'”WJ(ž!ffizmu še posebno nevarne klice. ' ‘
Nesmotrna upo.aba 'antibiotikov 'pa uničuje tudi svoj zaščitnjtlifcak-terij; ki so. normalno na naših sluznicah in preprečujejo vdor za nas nevarnih bolezenskih khč. Z nepravdno uporabo antibiotikov namreč, široko odpremo pot infekciji. Anribiotik je rezerviran le za bakterijske okužbe in še to vsak anti-bip' :k le 'za določen spekter bakterij.,
Na žalost moramo prizadete glede zdravi jan ja razočarati., še ved-nb nismo prišli daleč od pregovora., ki pravi, da se nahod zdravi 7, dni z zdravili in en teden brez zdravil. S,kapljicami, za nos, s sirupi proti kašlju, z inhalaciiami. s sredstvi proti vročini,, skušamo bolniku le nekol ko olajšati-težave, ha sam potek obolenja pa ne moremo bistveno vplivati.
dr. R. R.
........................................Ul.....»n.............mii.n.iiiii.i.ii..............................m.....mn....................minil........mm"......................................................mm.......immuiH..........m..........................................................................................................
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB S KONTOVELA
Namesto cvetja na grob Marije Gerlanc vd. Starc darujeta Vojko in Ivan 10.00 lir.
V	spomin na teto Ernesto Emili (Ivanko) daruje Danilo z družino 15 tisoč lir. V isti namen daruje Lina
15.000	lir.
Namesto cvetja na grob Erneste Emili (Ivanke) daruje družina Megan ja (Križ 398) 10 000 lir.
V	spomin na Marijo Starc daruje Marija Štoka (Devinščina) 10.000 lir.
Namesto	cvetja	na	grob	Ivanke
Emili daruje Lojzka Cijak 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ GABROVCA
Namesto	cvetja	na	grob	Jožeta
Černjava darujeta Dora in Milan 10 tisoč lir. V isti namen darujeta Nini in Nada 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE
Namesto	cvetja	na	grob	Marije
Kralj-Gruden darujeta	lgidijo in A-
lojz Bogateč 15.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BORŠTA
Dora Rapotec (Boršt 82) 5.000, Nadja Rapotec-Komar 5.000, družina Stranj (Boršt 114 ) 5.000 in družina Bažec (Zabrežec 26) 10.000 lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO E.S. FINŽGARJU,
Namesto cvetja na grob Marice Milič darujejo Milko in Valerija Milič 10.000 ter Milka. Marica in Marta Brecelj 15.000 lir.
V	spomin na Marico Rebec-Milič daruje družina Škerl Dudine 40 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Marice Milič daruje Lojzka Ščuka z družino 50.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marice Milič daruje Marija Scheimer 10.000 lir
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V CEROVLJAH PO MIROSLAVU VILHARJU Marija in Jožef Pernarčič (Vitovlje) 10.000, Lina Legiša (Cerovlje 6) 20.000, družina Širca Terčon (Mav-hinje 1) 50.000 in Olga Terčon (1)
20.000	lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
Namesto cvetja na grob tov. Tončke Žerjal daruje družina Stranj (Boršt 114) 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob strica Josipa Černjave darujeta Anica in Mario Kralj 70.000 lir.
Namesto cvetja na grob Josipa Černjave daruje družina Cveto in Ladi Kralj 40.000 lir.
V	spomin na Josipa Čemjavo daruje žena 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Tone Zel-cetove in Antona Kalca ter ob 36. obletnici smrti očeta Stanka Milkoviča daruje Sonja z družino 20 tisoč lir.
V	spomin na Josipa Černiavo darujeta Mira in Franc Guštin 10 tisoč lir.
Ob obletnici smrti očeta Franca Žagarja daruje hči Marija z družino
10.000	lir.
• • •
V	spomin na Josipa Černjavo da ruje jo za Zavod za slepe Rittmeyer: Mario Pahor z ženo Albino 20.000 ter Angel Milič, Norma z možem Stehom ter Oskar z ženo Nadjo
50.000	lir.
V	počastitev spomina pok. mame Marice daruje hči Savina 25.000 za poimenovanje osnovne šole v Bar kovljah in 25.000 lir za Glasbeno matico.
Za KRUT darujeta Zdenka Šavli
5.000	in Pjna Fabjan 5.000 lir.
V	spomin na teto Ernesto Emili (Ivanko) darujeta Danilo in Valter
15.000	lir za Godbeno društvo Prosek.	v ,
50 letniki s Proseka, Kontovela in iz Gabrovca darujejo 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Josipa Černiavo daruje brat Mario z družino 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok, teto Ernesto E-mili (Ivanko) darujeta Danilo z dru žino 16.000 za ŠD Kontovel in 15.000 za popravilo dvoran" na Kontovelu ter Lina Danieli 15.000 za ŠD Kontovel in 15.000 za popravilo dvorane na Kontovelu.
Nosilci krste Erneste Emili (Ivanke) darujejo 25.000 za ŠD Kontovel in 25.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Darovi in prispevki
Zveza žena iz Trebč daruje 50.000 lir za popravilo slačilnic ob nogo-, metnem igrišču v Trebčah. Namesto cvetja na grob Edvarda
Namesto cvetja na grob Marije Starc darujeta pekarna Malalan 20 tisoč in Luciano Gulič 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Danilo Puntar daruje 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob tov. Tončke Žerjal daruje družina Sedmak (Boršt 15) 10.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec.
Namesto cvetja na grob Tončke Žerjal iz Boršta darujeta Danilo in Kristina Petaros 15.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob drage Tončke Žerjal daruje Marta Auer 10.000 lir za PD Slovenec iz Boršta in 5.000 lir za Dijaško matico.
V spomin na teto Marijo Gerlanc vd. Starc darujeta Sonja in Stevo
Namesto cvetja na grob Marice Rebec por. Milič daruje družina Škerl 20.000 lir za TPPZ Pinko Tomažič.
V	spomin na sestrično Marijo Gruden daruje Renato Doljak z družino
10.000	lir za namiznoteniški odsek ŠK Kras.
V	spomin na preminulo Marico Rebec por. Milič daruje nečak Bogdan z družino 50.000 lir za tabornike RMV.
V	spomin na Renata Racmana da ruje družina Počkar 10.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
V	spomin na drago teto Pepco Pregare daruje Nada z možem (Boršt 26) 20.000 lir za TFS Stu ledi.
Namesto cvetja na grob Marije
10.000 lir za amaterski oder Jaka Kralj-Gruden darujeta Gigi in Mar-štoka Prosek Kontovel.	čela Doliani 10.000 lir za namizno-
Ob priliki gostovanja moškega teniški odsek ŠK Kras. pevskega zbora Loški glas pri Dom | Namesto cvetja na grob tov. Tonč-ju darujejo za KD F. Venturini: An- ke Žerjal darujejo za sekcijo VZPI gel Veljak 10.000. Just Klun 10.000 Boršt - Zabrežec : družina Petaros in Mario Kofol 20.000 lir.	I*	(Boršt 46) 5.000 in Milka Žerjal
Ob priliki rojstnega dneva daruje J (Boršt 55) 5.000 lir. pevec Josip Žerjal 10.000 lir za pev-; V počastitev spomina pok. žene ski zbor F. Venturini.	I	Marice Rebec por. Milič daruje mož
V	spomin na Giordana Marianija, Franc 25.000 za Dijaško matico in
darujeta žena Rosina ter družina Mi- 25.000 lir za Glasbeno matico, kesch 20.000 lir za TPPZ Pinko To l V počastitev spomina pok. mame mažip.	•	!	Marice daruje sin Sergij 25.000 za
V	spomin na pok. hčerko Mery poimenovanje osnovne šole v Bar Briščik darujejo starši (Prosek 199) kovljah in 25.000 lir za TPK Sirena. 10.000 za spomenik padlim v NOB! Anica in Milan Slokar darujeta 10 s Proseka in 10.000 lir za sekcijo tisoč lir za SPDT.
VZPI ANPI Prosek-Kontovel.	I	Namesto cvetja na grob Vide Ren-
V	spomin na Miro Ušaj in Alek ‘ čelj daruje Danica Schmidt 10.000 sandro Arčon daruje družina Mira lir za KRUT.
Mozetiča 30.000 (ir za Dijaško matico.
V počastitev spomina žrtev letal
V počastitev spomina pok. Tončke Žerjal daruje sestra Pepca z možem Francem 10.000 za PD Slovenec, 10
ske nesreče na Korziki darujeta Via- tisoč za VZPI Boršt-Zabrežec in 10 sta in Armido 50.000 lir za TPPZ, tisoč lir za TPPZ Pinko Tomažič. Pinko Tomažič. •	| Ob 2. obletnici smrti Antona Pic
Namesto cvetja na grob Tončke cinija darujejo žena Mirelia ter si Žerjal daruje družina Vlada Švara‘nova Marko in Aleks 20.000 za SKD 10.000 za PD Slovenec in 10.000 lir Tabor in 30.000 lir za ženski pevski
za Glasbeno matico.
V spomin na Marijo Starc daruje družina Majovski 20.000 lir za ŠD Kontovel.
zbor Tabor.
V spomin na pok. Marijo Starc darujeta Aldo in Luciana Colja 10.000 lir za ŠD Kontovel,
Kralja daruje družina Leonarda Kralj por. Gruden daruje d-užma Kralja 10.000 lir za ŠD Primorec, j Sosič (Devin) 10.000 lir za SK De-Namesto cvetja na grob drage Ma- vin. V isti namen darujejo Dorina
ričke Grgič darujejo Zora, Marija,-Stana in Sonja 20.000 lir za šolo K.D. Kajuh.
Za novo pokrito ploščo ŠD Polet darujejo: družina Štubelj 10.000, družina Simonič 20.000, Alojz in Marija Sosič 100.000, N.N. 400.000 in Branko Grahonja 10,000 lir.
Monika Vremec daruje 15.000 lir za premične koše na novi pokriti ploščadi ŠD Polet.
Alfredo Danev daruje 15.000 lir za F.C. Primorje.
Ob 18. obletnici smrti nepozabnega sina Jadrana Dolenca daruje mama
15.000	za SKD Tabor in i5.000 lir za spomenik padlim v NOB z Opčin.
Namesto cvetja na grob Gilde španger daruje Zoran 10.000 lir za ženski pevski zbor Tabor.
Ob 3. obletnici smrti Pina Lakoviča daruje žena Olga 20.000 lip za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Marico Milič roj. Rebec daruje Marija Krečič-Gena-brini lO.OOp lir za TPK Sirena.
V	spomin na teto Marico Milič darujeta družini Portograndi in Jankovič 50.000 lir za TPK Sirena.
Ob 2. obletnici smrti mame Ma rije U kipar darujeta Mara in Angel Blažina 10 000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin'na Marijo Gerlahc-Starc darujeta Dorka in Ivanka Štoka 10 tisoč lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Družina Gerlanc-Pahor daruje 20 tisoč lir za amaterski oder Jaka Štoka.
Namešto cvetja u« grob Antona Kalca daruje Herman Križman z družino 10.000 lir za KD Lipa.
V	spomin na bratranca Josipa Černjavo darujeta Berta in Romano (Greta) 10.000 za Skupnost družina Opčine in 10.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	spomin na nepozabnega Albina darujeta Karlo in Štefanija Kfilc 10 tisoč lir za Pogrebno podporno društvo v Bazovici.
Terčon 5.000, Bruno Škerk (Praprot)
10.000	in Josip Zidarič (Praprot) 5 tisoč lir za SK Devin.
Ob L obletnici smrti drage Gizele Bucik daruje Maja Furlan 10.000 lir za TPK Sirena.
V	počastitev spomina pok. Marije Starc darujejo Ivan. Anica in Bruna 10.000 za ŠD Kontovel, 10.000 za revijo Mladika in 10.000 lir za tržaške skavte.
Namesto cvetja na grob sestre Marice Milič darujeta Justa Blažič in Zorka Giardossi 50.000 lir za TPK Sirena.
Namesto cvetja na grob drage tete Marice daruje Tatjana z družino 10 tisoč lir za poimenovanje osnovne šole v Barkovljeh no F. S. Finžgarju in 10.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na Marijo Rusko daruje Lidia Pellegrini 10.000 lir za osnovno šolo Pinko Tomažič-Trebče.
Ob 1. obletnici smrti Zorka Rebule darujeta žena Danica 10.000 za Skupnost družina Opčine. 10.000 za ŠK Kras, 10.000 za KD Rdeča zvezda ter sin Ladi z družino 10.000 za ŠK Kras, 10.000 za KD Rdeča zvezda in 20.000. lir za ' Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. .Josipa Černjavo daruje brat Marjo z družino 50 tisoč lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Josipa Černjave daruje Liča Furlan 15.000 lir za ŠK Kras.
Ob slovesnosti v, spomin na padlega brata oz. strica Henrika Štefančiča darujejo hvaležni bratje, sestre in nečakinje z družinami 210.000 lir kriški sekciji VZPI-ANPI v sklad za ploščo padlemu Henriku .Štefančiču in 20.000 lir kriškemu .cerkvenemu pevskemu zboru. /
V	spomin na Antona Kalca darujeta Zora. in Silko Ražem 10.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob Marije Kralj por. Gruden darujejo družine Tanče,. Pertot, Kralj, Caharija in Terčon 100.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Marije Starc daruje Mara Prašelj 15.000 lir za amaterski oder Jaka Štoka. Namesto cvetja na grob Marije
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.30	Zimski športi: Svetovni pokal v smučanju
12.30	šolska vzgoja:
Kemični elementi
13.00	Italijanske kronike
13.25	Vremenske razmere
13.00	DNEVNIK
14.00	Padec orlov - TV priredba Nevarna prijateljstva (1904-1905 - 2. del
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Zimski športi: Svetovni pokal v smučanju
15.00	Šolska vzgoja
15.30	Capitan Futuro - risani film
16.00	Mister Fantasy - glasbeni program
16.50	Braccio di ferro - risanka
17.00	DNEVNIK 1 - Flash
17.05	Neposreden prenos
17.10	Tom story - risanka Neposredno - dopisništvo, aktualnosti in predstave
17.30	Steze dogodivščine - Ko piha veter iz Severa
18.30	Programi pristopanja
18.50	Happy circus - vmes TV film iz serije Happy days: Novi mehanik
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	Politična tribuna
21.35 Življenje na zemlji - dok. oddaja
22.25	Mister Fantasy - glasbeni program
23.10	DNEVNIK, Danes v parlamentu
23.30	Šolska vzgoja:
Medicina 81
Drugi kanal
12.30	Opoldanski program:
Včeraj, mladi
13.00	DNEVNIK 2 - Ob 13. uri
13.30	Šolska vzgoja:
Darwinove sanje - dok. oddaja
14.00	Popoldan, dnevna rubrika
14.10	Veliki umetniki:
Caravaggio - 3. del
15.25	šolska vzgoja:
Pisati s podobami Program za mladino
16.00	Gianni in Pinotto - TV film Dogodivščine v mestu Tom in Jerry - risanke
16.55	Vesolje 1999 - TV film
17.45	DNEVNIK 2 - Flash
17.50	DNEVNIK 2 - Večerne športne vesti
Iz parlamenta
18.05	Danes:
Controluce - petnajstdnevnik
o gledališču
18.50	Inšpektor Derrick - TV film
19.45	DNEVNIK 2
20.40	Lolita - film
23.10	Kinematografske novosti
23.30	DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.55	Vabilo:
«La donna serpente» - glasbena pravljica
18.40	Kantavtorji:
Ali nebo - ali sonce - ali morje
19.00	DNEVNIK 3
19.30	DNEVNIK 3 - Deželne vesti
20.05	Šolska vzgoja:
Otrokovo zdravje
20.40	V spomin na Roberta Ros sellinija
21.10	Torkov koncert
22.05	Delta - Monografije
22.55	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25, 12.25 in 16.00 Veleslalom za moške - prenos 1. in 2. teka
14.30	šolska TV: Neretva; Naravni izbor
17.10	Poročila
17.15	Potovanje škrata Spančko lina, češka risana serija
17.25	Ptuj 81, glasbena oddaja
17.50	Pisani svet: Derbi
18.25	Obzornik
18.35 Čas, ki živi: Radio »Svobodna Jugoslavija*
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	Junaki dela, dok. oddaja
20.45	N. Campaneez: Ženske z o-bale, francoska TV nadalj.
22.15	V znamenju
Koper
13.30	in 15.30 Odprta meja
16.00	Smučanje:	Veleslalom za
moške iz Cortine d'Ampezzo
17.00	Rezervirano za najmlajše: Dokumentarna oddaja Serijski film
18.00	Ponovitev filma
19.30	Obzorja
20.00	Risanke
20.15	TV D - Stičišče
20.30	Prvi človek na Luni - film
22.00	TV D - Danes
22.10	Vrnitev odpisanih - TV na
dali. - Ob koncu TV D -Danes	,
Zagreb
18.45	Pod zastavo
20.00' V žarišču
21.00	Izgubljeni vikend, ameriški film
berto Camerini; 17.45 Radijski zastor.
KOPER
(Slovenski program)
6.30, 7.25, 13.30, 14.30 Poročila: 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar: 6.37 Kinospored;
TRST A
• 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Domači obrazi; 8.45 Glasbene skice; 9.30 Manjka jim samo beseda; 10.10
Koncert; 11.30 Poldnevniški raz- __________________ _________________
giedi: Izhrapfei&ife	Najava spbfeda; 13.00 Najava
no pismo *.-Bel^l<fthift20.;Q|asbftr sporbda; 13.05 Domači pevci* za P° željah! 14-10 )feyni..Q?jtogi g?; bavne..glasbe: 13.40 Male skladbe jencev šole..Glasbene.maliceml-LijiM■ velikih "mojstrov a Pescetti - Ca-Naš jezik; 15.00 Glasbeni maga- bezon: 14.00 Mladim poslušalcem;
14.37 Glasbeni notes; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; Zgonik iz Branika; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba. RADIO 1
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00. 13.00, 14.00, 15.00, 17.00. 19.00 Poročila; 6.00 - 8.50 Glasbena kombinacija: 9.02 - 10.03 Radio tudi ja£; 11.00 Takoj se vrnem; 11.39 Portret Oscarja Wilda; 12.03 Ulica Asiago Tenda; 13.25 Poštna kočija; 13.35 Master; 14.28 Giuseppe. Giuseppe; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.00 II Paginone; 18.05 Zvočna kombinacija; 18.35 Programi pristopanja; 19.25 Zgodba jazza; 20.45 Srečanje z...; 21.03 Folklorna glasba; 21.30 Kronika nekega umora; 22.00 Dva na odru.
zin; 16.00 Slovenci v miljskem o-kolišu (ponovitev); 17.10 Mi in g.asba: nemški zbor «Kantorei an der Ruhr»; 18.00 Biografije naših velikih mož: »Jurij Dalmatin*; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.15 Koledarček; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopnisniki: 10.00 Z nami je...; 10.10 Šola, otroštvo, vzgoja; 10.45 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn. svet mladih: 12.05 Glasba po željah; 15.00 Kantavtorji; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 16.55 Koledarček; 17.00 Jugoslovanska pop scena; 17.32 Poje Al-
P0P0LNA KOLEKCIJA SMUČI ELAN PUHOVKE PO IZREDNO UGODNIH CENAH
POR
^Lipica
Bazovica - Ul. Dragotin Kette 2 - Trst
POHIŠTVO V POSEBNI PRODAJI OD 9. DO 31.12.1981
POPUST 30 %’
SPALNICE - DNEVNE SOBE - SEDEŽNE GARNITURE IN MIZICE - KNJIŽNE POLICE IN PISALNE MIZE - HRASTOVE KLOPI Z MIZO - STOLICE VSEH VRST - POSAMEZNO POHIŠTVO
U Ki
Jto"ibLc
POHIŠTVO
TRST — Ulica San Cilino 39 - Telefon: (040) 54390 Obv. obč. dne 4.12 od 9. do 31.12
KULTURA
KOROŠKI PABERKI IZ POPOTNE TORBE ZMAGE KUMROVE
Od Dolan do Šmohorja
Kakor že lani s ponatisom Trin-kovih spisov Beneška Slovenija in Uajdimo v Rezijo, tako je tudi letos celjska Mohorjeva družba poskrbela za poljudno čtivo, ki naj predvsem osrednjim Slovencem približa košček daljne Slovenije: na vrsti je skrajni zahodni konec Zilje v knjižici Zmage Kumrove (na platnicah je dodan še Dr) Od Dolan do šmohora. Podnaslov: Iz življenja Ziljanov po pripovedovanju domačinov. Zbirka: Naši kraji 4. Natančneje: redna knjižna zbirka za leto 1981.
Zmaga Kumrova spada med naše najplodnejše narodopisce: vsako leto se njena bibliografija o-bogati z več enotami od znanstvenih prispevkov mimo pedagoških publikacij do poljudnih spisov. Med slednje štejemo tudi pričujočo brošuro s 142 stranmi. Za znanstvenega narodopisca je prav take vrste čtivo dragocena priložnost, da posreduje širokemu krogu bralcev ne le bogastvo, ki ga predstavlja ljudska kultura:	in
danes nam je ta kultura veliko bolj potrebna kot kdajkoli v preteklosti. da ne bomo Slovenci pozabili, kdo smo. Kdo smo: to pomeni, kdo so bili naši predniki, kako so živeli, kako so se izražali, kaj so nam zapustili kot najdragocenejšo dediščino prav zato, da se ne bomo nehali zavedati, da smo Slovenci. Seveda je ta zavest toliko bolj potrebna v krajih, kakršna je zahodna Zilja, kjer se naše korenine redčijo in najdejo vedno trša tla in naš živelj izginja pod pritiskom drugačne »kulture«.
Kaj predstavlja zahodna Zilja v naši ^zgodovini, to je nazorno napisal Dr (seveda!) Pavle Za blatnik v spremnem tekstu (nekoč smo po slovensko pravili ♦spremna beseda«; to opozorilo velja odgovornim pri celjski Mohorjevi družbi!) Ziljska dolina na str. 118 - 129. To je poglavje, ki bi ga lahko s pridom uporabljali naši srednješolski profesorji (vsi Dr, seveda, da na to ne pozabimo: kaj ni že Jurčič v Desetem bratu opominjal Anch’io son dottore?) pri zgodovini, zemljepisu in slovenščini. Drugim bralcem bo to čtivo v razmišljanje, kako se hitro spreminjajo pogoji za življenje in nehanje Slovencev v izpostavljenem obrobju. Za tako bogat in prozoren prikaz moram najprej izrekati Pavletu Za-blatniku svojo osebno zahvalo ob priznanju, da sem sp veliko učil in da mi ni doslej nobeno besedilo o Koroški toliko povedalo. Pri tem je povsem brez pomena spodrsljaj v sveži z Alasio iz Somma-ripe, ki ni bil Furlan (str. 126), temveč Italijan iz Piemonta, pač iz Sommarive del Bos.co. 7
Zmaga Kumrova -pove st predgovoru, da je ob poklicnem delu na tem koncu Zilje'zbrala mimo znanstvenega gradiva toliko o-sebnih doživetij in toliko človeškega bogastva, ki ga je v prav taki knjižni obliki želela posredovati ne strokovnjakom, temveč
Slovencem v matični deželi. Kljub ti pregradi svetujem knjigo v branje tudi Slovencem v Italiji, saj bojo prav ti lažje razumeli razmere na Koroškem kakor matični Slovenci. Že iz njenega predgovora diha vsa njena pozornost do Slovencev, ki živijo v ♦drugačnih« razmerah, in vsa njena ljubezen do onega bogatega izročila, ki so ga najlaže in v največji meri prav ti »drugačni« Slovenci ohranili vsem Slovencem (»vsem Slovencem« je pravil že Primož Trubar, in ne »Slovencem v matični deželi« kakor Kumrova). V njenem kratkem predgovoru želim poudariti tudi njeno jezikovno sočnost in primernost. Nikjer, recimo, ne rabi ponesrečenega iz raza »zamejski Slovenci«: da ga najdemo, ga moramo iskati v Zablatnikovi spremni besedi. Čemu ga rabi? Ali je Zablatnik sam sebi Zamejec?
♦Knjigo so pravzaprav spisali Ziljani sami.« V enajstih zagla-vjih si sledijo opisi navad in izročil, pravzaprav življenja samega, kako je potekalo in kako poteka danes v vaseh med Dolanami in šmohorom ob Zilji. Avtorica je zapisala pripovedovanje starih in mladih, spoštovala njih slog, njih besedje, s tem nam je posredovala njih same sredi njih okolja in njih - življenjskih opravkov, ko obujajo prav ono bogastvo ustnega izročila, v katerem se sami spoznavajo kot Slovenci in v katerem jih vsi drugi Slovenci spoznavamo kot take. Pri branju teh dragocenih strani imam včasih celo vtis, da je Kumrova preveč strnila svoja doživetja in pripovedovanje Ziljanov: vse del j bi se lahko mudila pri njih in vse delj bi nas lahko s svojim pripovedovanjem priklenila nanje in zadrževala v danes že čarobnem svetu, na katerega ne smemo pozabiti, če nočemo pozabiti, kdo smo.
Pisan in bogat svet narečnega izrazja, ki ga šola časnik radio televizija cerkev čedalje hitreje in učinkoviteje dušijo, ob njih ga pa industrija asfalt in politika dejansko uničujejo, zaživi v ti knjigi v naš opomin: naša ljudska kultura nam daje na voljo možnost, da se nanjo navežemo in razvijamo svojo novo narodno kulturo.
Ena sama stvar me v ti knjigi moti: to je oprema z desetimi lepimi fotografijami Joca Žnidaršiča. Prelepimi pokrajinskimi sli kami. Tako so lepe, da so kar lepotne: prikazujejo nam neko u-rejeno, aseptično deželo brez ljudi in brez znakov življenja: prav onih ljudi in onega življenja, ki . jih'j^Kdnlfotik oživila'pred bralcem.' Slike ‘ odmevajo’ sredi tega čtiya, kot gluha loža. Rajši bi na njihovem - mestu •-videl manj lepe fotografije, celo grde fotografije, ki bi nam pa le tudi vidno posredovale ljudi, o katerih Kumrova piše.
PAVLE MERKU'
Stoletnica smrti
v
Augusta Senoe
Na Hrvaškem slavijo 100-letnico smrti enega naj več jih svojih pisateljev, avtorja čele vrste pomembnih literarnih del Augusta Šenoa. Hrvaško filološko društvo ter zagrebški Nacionalna biblioteka ter Vseučiliščna biblioteka sta pred dnevi organizirali o Augustu Šenoi znanstveno zasedanje, ki se ga je udeležilo kakih 40 književnih teoretikov, zgodovinarjev in kritikov, ki so z najrazličnejših zornih kotov prikazali podobo tega velikega pisatelja, za katerega je na primer Štefan Barbarič rekel, da je ♦tako vaš kot naš«, torej toliko hrvaški kot slovenski. Pri tem je navedel celo vrsto člankov in napisov, v katerih je Šenoa omenjal Slovence in se opredelil še posebno proti tistim slovenskim razumnikom, kakršen je bil na primer Dežman, ki ♦so usmerjali narod na nemška pota«.
V ZALOŽBI ZKO SLOVENIJE JE NEDAVNO IZŠLA
Zbirka Pavla Merkuja « Ljudske pesmi Slovencev v Italiji»
V soboto zvečer so na Opčinah v Kulturnem domu odprli novo knjižnico, ki so jo poimenovali po Pinku Tomažiču in tovariših, ki jih je fašistično sodišče prav na današnji dan ustrelilo na openskem strelišču
KULTURNO PISMO IZ LJUBLJANE
Adamova Giselle> ponovno na odru
Trojno gostovanje litvanskega dirigenta Domarkasa pri simfoničnem orkestru Slovenske filharmonije - Na sporedu so bili Bach, Montevile in Božič
Ljubljanski Balet SNG je za svojo drugo premiero v sezoni (prva je bila že v okviru jugoslovanskega baletnega bienala v Kri žankah Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva) pripravil novo posta vitev priljubljenega in še do danes povsod uprizarjanega romantičnega baleta Giselle Adolpha Charlesa Adama (1803 - 1856).
Adam je sicer znan tudi kot o-perni skladatelj: prvo operno e-ncdejanko Peter in Katarina je napisal za pariško Komično opero, sledila ji je tridejanka Dani-lowa nato pa najbolj znana Po stiljon iz Lonjumeauja (1836). Že slaven je ustanovil svoje gledališče Theatre national, a je med revolucijo propadlo. Adam je nato sprejel mesto profesorja kompozicije na pariškem konservatoriju. Celotni Adamov, glasbeni 0-pus obsega nad petdeset oper in baletov. Giselle je gotovo balet, ki se je od svojega nastanka nenehno obdržal na repertoarju vseh svetovnih hajetjjjh, ansamblov, čeprav s svojo 1'Ojna.nUčno ip dela:. ma fanta^i$po . zgodbo ni lahko vedno prepričljiv
Ideja za balet je menda zrasla pri francoskem pesniku in baletnem kritiku Theophilu Guatieru, ta pa jo je povzel pri Heinrichu Heineju. Prvo dejanje pripovedu-
NAŠ PESNIK KRASA TUDI V HRVAŠČINI
Pri splitski založbi Logos izšli Kosovelovi Integrali
Pesmi je prevedla Ana Marija Kobal - V spremni besedi kratek življenjepis pesnika, ki je lako mlad podlegel tedaj neozdravljivi bolezni
Pri splitski založbi Logos je v teh dneh izšel hrvaški prevod znamenitih Integralov Srečka Kosovela. S tem je ena najizrazitejših slovenskih pesniških zbirk vseh časov v- celoti dostopna jugoslo-, vanskim bralcem. Prevod je nastal po objavi Integralov v Kosovelovem Zbranem delu II, Državna založba Slovenije. Ljubljana 1974. Pesmi je prevedla Ana Marija Kobal, titograjska Pobje-da pa jih je natisnila v visoki nakladi 2 000 izvodov.
Izid celotnih Integralov v hrvaščini je pomemben kulturni dogodek, o katerem je vredno po ročati slovenskim bralcem, ki založbo Logos komajda pozna in nas je že z uvrstitvijo knjige v svoj knjižni program za letos prijetno presenetila. Za naslovnico knjige je slikar Tomislav Lerotič napravil Kosovelov portret, s čimer je izdajatelj hotel bralcu približati tudi vizualno podobo mladega kraškega pesnika. Njegovo pesniško podobo predstavlja kratka spremna beseda, ki se poleg biografskih podatkov zaustavlja tudi pri tematski'opredelitvi Kosovelove poezije. V celotnem opusu avtor »beležke o piscu« razločuje štiri osnovna obdobja. V prvem odmevajo glasovi .njegove rodne kraške zemlje z vsemi njenimi značilnostmi, v drugem prevladuje slutnja bližnje smrti, v tretjem se osebni doživljaji povezujejo z razmišljanjem o izkoriščanju človeka in o revoluciji, v četrtem obdobju, na koncu Kosovelove razvojne poti, pa so predstavljene pesmi, vsebinsko revolucionarne, a po obliki avantgarde, ki označujejo Kosovelov končni prehod v konstruktivizem, izražen v njegovi najznačilnejši zbirki Integrali.
V kratki biografiji je splitska založba Logos predstavila Kosovela kot pesnika Krasa, čigar življenje je bilo kratko in intenzivno. V Ljubljani je študiral slavistiko, romanistiko, primerjalno književnost, filozofijo in umetnostno zgodovino. Izdajal je dijaški list Lepa Vida, v katerem so izšle njegove prve pesmi. Sodeloval je tudi v Zvončku, Novem rodu, v akademskem časopisu Vidov dan, v revi-
jah Mladina in Ljubljanski zvon. Bil je pobornik raznih literarnih gibanj (futurizem, ekspresionizem, konstruktivizem) ter eden najbolj gorečih ustvarjalcev v okviru tedanje mladine. Svoje zbirke Zlati čoln, zaključuje pisec, ni utegnil objaviti, ker mu je to preprečila prezgodaj smrt leta 1926.
Hrvaška zbirka Kosovelovih Integralov v grafičnem smislu — v postavitvi in celotni tehnični o-premi ni tako značilna kot denimo slovenska iz leta 1967, italijanska ali nemška: urednik bržkone ni dovolj sodeloval s prevajalko, tako da je tisk besedil običajen, brez razlik v velikosti črk. pol-krepkih natisov, upoštevanja Kosovelovega , rokopisa, večjih številk ipd. kar bi bistvo konstruktivizma v tem smislu poudarilo, tako pa ga je knjiga zabrisala.
M. Z.
Dodajmo nekaj primerov prevodov:
Ljubljana spava
U crvenom kaosu stiže : novo čovječanstvo! Ljubljana spava.
Evropa umire u crvenom svijetlu, Sve telefonske veze prekinute.
O, bežičan je!
Slijepi konj.
(Tvoje oči kao da su sa talijanskih slika) lz smedjih zidova dižu se bijeli stupovi.
Potop.
Evropa korača u grob.
Dolazimo s orkanom.
S otrovnim plinovima.
(Tvoje usne su kao jagoda.) Ljubljana spava.
Kondukter u tramvaju spava.
U kavani Evropa čitaju Slovenski narod.
Sudaranje biljarskih kugli.
Crvena raketa
Ja sam crvena raketa, palim se i gorim i gasim.
Joj. ja u crvenom odijelu!
Joj, ja srca crvenog!
Joj, ja s krvlju crvenom! Neumoran jurim, kao da sdm moram u ispunjenje.
1 što više jurim, sve više gorim. I što riše gorim, sve više trpim,
i što više trpim, brže se gasim.
O ja, koji bih voljeo življeti vječno. I
idem, čovjek crveni, kroz polje zeleno,
nada mnom po plavom jezeru tišine
željezni oblači, o, a ja idem, idem. čovjek crveni!
Posvuda je tišina: na polju, na nebu,
u oblacima, samo ja jurim, gorim svojim ognjem žarkim i doseči ne mogu tišinu.
Čas žalosti
Stari svijet umire u meni.
Čas žalosti dolazi.
U zlatnom sjaju dolazi nova mistika.
Mistika čovjeka.
Magični oganj sja mu iz srca. Njegove oči svijetle kao — radij u noč.
Smrt je uklanjanje životu.
je zgodbo o vaškem dekletu Giselle, o ljubezni plemiča Albrechta, ki ji obljublja možitev, čeprav je zaročen z vojvodinjo Bathildo, in o Gisellinem samomoru. V drugem dejanju je Giselle pokopana v samotnem grobu sredu gozda. V ospredju je ples vil, kaznovanje lovca Hilariona, ki je bil izdal Albrechtovo ljubezen in bil posredno kriv Giselline smrti, sklep pa nakazuje srečen razplet: princa Albrechta reši mrtva Giselle, še predno se umakne v svoj grob, in princa nato najde plemkinja Bathilde. Toliko za osvežitev spomina.
Giselle je doživel praizvedbo leta 1841 v Parizu. Kot zanimivost naj omenimo (povzemamo iz eseja Marije Vogelnik v gledališkem listu), da so nekatere postavitve baleta poudarile njegovo južno-slovensko poreklo (Heine prek Vuka Karadžiča): v milanski Scali je leta 1943 koreograf Cortesi postavil dogajanje v Bosno, Albrecht
prizorih ju-j -. pozi)o„„(y r Marj boru celo že leta , ' 1953. Tedaj ga je postavil Anton Dolin, Giselle je plesala Tatjana Remškarjeva, Albrechta pa Janez Mejač, sedanji vodja Baleta SNG. Sledila je druga postavitev romunskega koreografa Ole-ga Danovskega leta 1976 (a le nekaj predstav) in tokrat v koreografiji beograjske gostje Katarine Obradovič.
Kot je pred premiero povedala Katarina Obradovič na tiskovni konferenci, temelji njena koreografija na postavitvi Leonida La-vrovskgga, a z nekaterimi korekturami. Na premieri je Giselle plesala Mateja Rebolj (v tej vlogi nastopa tudi Maruša Vidmar), vojvoda Albrecht je bil Mojmir Lasan (v altemaciji pleše Vojko Vidmar), Gisellina mati Marija Gregorc, Hilarion Mijo Basailovič, Alfredov oproda je bil Miloš Bajc, kraljica vil Silvana Urbanija, njeni spremljevalki Danila, Švara in Maruša Vidmar, Courlandski vojvoda je bil Janez Meglič, Bathil-de Metka Meša. V vlogi vaških deklet in fantov ter vil je nastopil ves baletni ansambel. Asistentka koreografije je bila Jelena Markovič, dirigiral pa je Lovrenc Arnič, Če strnemo vtis o predstavil, se moramo pridružiti dolgemu aplavzu premierskega občinstva: delo je zelo dobro pripravljeno: v prvem delu je precejšen poudarek na pantomimi, vrh pa je uprizoril par Judit Murany in Gyla Zentai v plesu kmečkega para. V drugem delu je v fantastiki prevladoval lirizem, v ansambelskih nastopih izdelanost in u-branost. Predstava je ohranila tisto prepričljivost, ki jo zase terja sama romantična zgodba in se tako izognila pastem nppoetič-nosti in nepristnosti.
Med koncerti prevladuje v teh dneh trojno gostovanje litvanskega dirigenta Jouzasa Domarkasa.
Smrt je veselje.
(prevedla Ana Marija Kobal)
DELA MLADENA JERNEJČIČA V KNJIŽNICI B. ZUPANČIČA
V četrtek. 10. t.m. so v razstavnih prostorih Knjižnice Bena Zupančiča v Postojni odprli razstavo del slovenskega akademske ga slikarja Mladena Jernejca. S tem se nadaljuje razstavna dejavnost, ki so jo začeli z razstavo slik in mladih platen Toneta Lapajne.
Knjižnica Bena Zupančiča je v Postojni edina ustanova, ki se za čenja ukvarjati s kontinuirana razstavno dejavnostjo in s tem svojim dodatnim delovanjem prav gotovo prispeva velik delež h kulturnemu življenju mesta. Kol vsak začetek je tudi ta povezan s pomanjkljivimi, vsekakor skromni mi sredstvi, toda volje ne manjka
Tokrat se je razstava razširila tudi na okna poslopja in Jer nejčeva velika platna so vidna tudi od zunaj. S tem se slika, u-
metnina, seli iz zaprtega prostora in začne delovati kot objekt v urbanem okolju in je tako nehote na vpogled vsakomur, ki ga pot zanese mimo. Dokumentacija, kolaži in male slike pa so razstavljene v razstavnem prostoru knjižnice.	E LOVKO
Jutri, v sredo, 16. t.m. ob 18.30 bodo v Miljah in sicer v galeriji Centro Internazionale d’Arte priredili veliko razstavo, na kateri
Na vseh treh koncertih nastopa s simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije. Na prvem je predstavil v Bachovem abonmaju Prvi in Drugi Brandenburški koncert (solisti so bili člani orkestra SF) ter pri nas redkeje izvajano Franckovo Simfonijo v d molu Za drugi koncert si je izbral najprej delo mladega litvanskega skladatelja Vitautasa Montvileja (rojen 1936). Njegova Gotska pesnitev je nastala leta 1970 in sestavlja simfonični triptih (še s stavkoma Zbori in Praznična poema), napisana pa je s sodobnim glasbenim jezikom. V dveh delih: Božičevem Koncertu za trombon in, komorni orkester iz leta 1960 ter v Baladi za trombon in orkester Franka Martina iz leta 1940 je kot solist nastopil naš odlični solist Branimir Slokar.
V Božičevem nekoliko jazzovskem delu, v katerem pa so ohranjene tako muzikalične vrline kot poudarek na ritmičnosti in zahteva po virtuoznosti solistične igre, se je Slokar izkazal kot odličen solist. S svojo izvrstno tehniko je pokazal vrednote tega manj znanega dela (Andrej Rijavec ga v knjigi Slovenska glasbena dela le o-raenja, ne pa analizira, tako kot druga Božičeva dela). Spričo dvajsetletne starosti partiture smo lahko primerjali tudi današnjo odzivnost; zdi se, da čas ni ničesar odvzel temu delu, ki govori o krajši gershvvinovski epizodi in navezanosti na jazz našega odličnega skladatelja. V drugem delu je Juozas Domarkas predstavil Beethovnovo Eroico.
MARIJAN ZLOBEC
IMIIIIIIIIIUIII
iiniiiiiiiiitiiiiuimiHiiitiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiM*
Novosti na knjižnem trgu
.114
:	'i Miiv Aiuvaiuiio onix
VASJA PREDAN:
Po premieri
Ime Vasje Predana poznamo iz dnevnega časopisa, kjer se oglaša kot poročevalec o gledaliških uprizoritvah. Poznamo ga tudi kot avtorja treh knjig (Od premiere do premiere, Sinočnje premiere, Odčarani oder), ki so prav tako posvečene gledališču in ki v glavnem vsebujejo ponatise gledaliških kritik. Zdaj se nam Predan predstavlja z novo knjigo Po premieri, ki seveda ne more biti drugačna od prejšnjih. Prav tako je namreč posvečena gledališkemu dogajanju pri nas. Razlika od prejšnjih je ta, da zajema gledališko življenje zadnjih sedem let, da je posvečena uprizoritvam na odru Drame Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in uprizoritvam Stalnega slovenskega gledališča v Trstu, da pa razen poročil o gledaliških predstavah vsebuje tudi nekaj avtorjevih razmišljanj o vlogi in pomenu gledališča in nekaj avtorjevih zapisov o predstavah po svetu. Lahko torej rečemo, da je četrta Predanova knjiga o gledališču poglobljena z eseji in razmišljanji, ker se avtor poleg konkretnih kritik loteva celovitejših problemov, torej tistih, ki skušajo nekatera aktualna gledališka dogajanja uzreti v razširjeni optiki (kot je sam zapisal v pojasnilu h knjigi). Širi pa tudi gledališka obzorja z razgledi po tujem gledališkem svetu. Pretežni del knjige, katere snov je razdeljena na pet poglavij, pa je vendarle posvečen gledališkim presojam uprizoritev na dveh slovenskih odrih. (Zakaj ne zajema ljubljanskega gledališkega dogajanja, tega nam Predan ne pojasni). Tako pomeni knjiga odsev odrskega dogajanja v Trstu in v Mariboru. Nadaljevanje Predanove gledališke publicistike v knjigi Po premieri je posredovala Državna založba Slovenije, ki je knjigo izdala.
TOMAŽ ŠALAMUN:
Balada za Metko Krašovec
Nova pesniška zbirka Tomaža Šalamuna je zbirka tipične moderne poezije, lahko rečemo že »Šalamunove poezije«, ki nadaljujejo najboljšo tovrstno tradicijo prejšnjih knjig. Razlikuje se od nje morda po izpovedni in pripovedni intenziteti, veže se tudi na nekatera znana izročila, sicer pa o-staja samosvoja, sodobna in taka kot jo poznamo pri, nje avtorju.
i— ..	nk!«lri 6n1amun
ko Šalamunove poezije podal pre-' cej točno oznako. Tako se nam torej z novo knjigo predstavlja prenovljen in bolj jasen oz. dostopen Šalamun.
TOMO REBOLJ:
Barnitz
V zbirki Nova proza je Državna založba Slovenije izdala roman Tema Rebelja Barnitz, ki naj bi bil podoba današnjega sveta. Pisatelj pripoveduje zgodbo o Bernitzu, mladem človeku, ki se hoče vključiti v sodobni svet a pri tem naleti na prepreke in na ljudi, ki križajo njegovo pot. Med njimi so uradnik Landerman, Ekonom, predstavnik dogmatične trde roke, sanjarski in nemočni Kle-ber, ki ga umorijo. Maja, s katero veže Bamitza rahla ljubezenska vez, pa tudi skrivnostna teta. Vsi ti tako ali drugače vplivajo na Barhitza in njegovo življenje. Pisatelj prikazuje realno zgodbo, s katero se prepleta imaginarni svet in hoče na ta način prikazati podobo modernega sveta in sodobne družbe ter njenih problemov.
Kot sedemindvajseta edicija »Izbranih del slovenskih skladateljev« je pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije v Ljubljani izšla zbirka Pavla Merkuja »Ljudske pesmi Slovencev v Italiji«, ki smo jo pravzaprav že pričakovali. Saj smo se z avtorjem ozirema z nekaterimi njegovimi pesmimi iz Beneške Slovenije srečali že v zbirki »Petnajst beneških pesmi«, ki jo je izdalo Založništvo Tržaškega tiska in s tistimi, ki so krožile še v rokopisu, nekatere pa smo tudi že slišali na kon certnem odru v izvedbi Slovenskega okteta, APZ Tone Tomšič, mešanega zbora Obala iz Kopra in mešanega zbora Lojze Bratuž iz Gorice. Končno pa nam je tudi predobro znano, da se je - Pavle Merku s posebno vnemo pred leti lotil nabiralnega in raziskovalnega dela na področju glasbenega izročila med Slovenci v Italiji in da je posebno važen in pomemben njegov prinos, kar zadeva Benečijo in . Rezijo, katerih lepoto in značilnosti narečnega in glasbenega bogastva je odkrival tudi na mednarodnem evropskem srečanju glasbenih strokovnjakov pred nekaj leti v Gorici v okviru Conve-gno eurepeo del canto corale, ki ga vsako leto organizira pevsko društvo Seghizzi. Poznamo ga tudi kot vsestranskega, dinamične ga, vestnega in preciznega kulturnega delavca in znanstvenika in prav srečno naključje je. da sta v njem združena jezikoslovec in glasbenik, kajti samo na ta način je lahko hkrati zapažal in intenzivno dojemal žlahtnost besede in glasbe, spoznaval duhovno podobo ljudi teh obrobnih slovenskih območij, ki jim je kot znanstvenik in kot umetnik posvetil svojo posebno vnemo. Saj se poleg razprav vse češče srečujemo tudi z umetniškimi deli, iz katerih veje ljudski kolorit, v katerem se ljudska elementarnost in indivi dualna ustvarjalna moč avtorja združujeta v izvirno izoblikovana, domiselno zgrajena dela.
Pred nami je sedaj dvainsedemdeset strani obsegajoča zbirka: prinaša kar osemindvajset pesmi, ki so pisane: štirinajst za mešane dvanajst za moške, med temi štiri za osem glasov in dve za ženski zbor. Avtor jih je izbral in jih uvrstil po okoliših: s Krasa, Benečije, Rezije in Kanalske do-zlipe.. Y..prvi, s^Hpjni je samo ena, rtz<Od}«KM>ad^ LjufloHIa. v skupini1« Benečije je petnajst ,pe-- smi:-! =Tinke. .tonke-. 4z Marsina, Fantje Lubjančarji iz Trinka, Dve let, an pu od štoblanka. Starčič je zgoda ustu iz Plestišč, Tam za turškim gričem iz Trinka, Dve let’ an pu od Štoblanka (mešani zbor). Oj, pršu sen na sred vasi iz Trinka, Svieti lunca od štoblanka. Petelinček je zapieu iz Trinka, Dol pokleknimo od štoblanka, Te dan je usega veseja iz Podutane, 'Na zapuoved je paršla iz Podutane, Kaj se vam zdi, pastirčki vi iz Podutane. Kier je Jezus Kristus krvavi pot potiu od Štoblanka, Jezus je od smarti ustau od štoblanka.
V	skupini iz Rezije jih je osem: Tana Sarte s Solbice, Da jora ma Čanynaua iz Bile, Čiči na-na, Maričica iz Bile, Gre alba še čez Bužico iz Učje, Da gora ta Škarbinina iz Bile, Ore ti trji krajane iz Solbice, Ma saua čenče Lipa mi iz Učje. Lipaj ma stara Uida iz Liščacev.
V	skupini iz Kanalske doline so štiri pesmi iz Ukev: Zakaj mi ti lipca tak precveteuljaš!, Adameč, Adameč, Je pa davi slanca pa-dua, Pa le snueče neč, dave.
O značilnostih harmonizacije in priredb, v katerih se odraža svojstven skladateljev pristop, i-




bodo razstavili dela štiridesetih j Morda je v tej zbirki Šalamun slikark iz naše dežele. Razstava I bolj komunikativen, bolj širše ra-ima namen pritegniti čimveč u- | zumljiv (vsaj v nekaterih pesmih metnic v boj za mir, ki ga je svet | drugega dela knjige), pa zato bolj tako potreben. Ker bi ne mogli simpatičen komentator življenja,
zogibajoč se -stereotipnih pogledov in zasnov, vnašajoč nova zvočna in sozvočna obeležja, a vendar ohranjajoč izvirnost melodije in ritma, v jedrnatih* besedah stvarno opredeljuje pisec uvedne ♦Besede o avtorju zbirke«, ki o-čividno dobro pozna celotno znanstveno in glasbeno delovanje Pavla Merkuja in zna tudi pretehtano prikazati njegove vrednote. Izvirno je seveda v pesmih tudi narečno besedilo, kakor ga je avtor slišal in zapisal.
Zanimiv in tehten je Merkujev sestavek »Slovenska ljudska pesem v Italiji, narečja, slovarček«. Po kratkih zgodovinskih podatkih ugotavlja, da so obravnavana slovenska območja, tržaški okoliš, goriški Kras, Brda in Kanalska dolina), ki so pripadala oziroma
Pred bližnjo razstavo
Milana Skrbinška
Slovenski gledališki in filmski muzej bo v prvih dneh prihodnjega leta odprl razstavo vsestranslcega gledališkega delavca in ustvarjalca Milana Skrbinška, umrlega leta 1963. V zapuščini imamo le malo njegovih pisem, zelo mnogo pa tistih, ki jih je prejel, zato prosimo vse, ki takšna pisma imajo, naj nam jih prinesejo ali pošljejo (61000 Ljubljana, Cankarjeva 11) preslikali jih bomo in takoj vrnili.
Pri tem posebej opozarjamo na njegova pisma v zapušči nah osebnosti, s katerimi je bil o bližnjih stikih (Vladimir Bartol, Radovan Brenčič, Pavel Golja, Fedor Gradišnik, Fran ce Koblar, Just Košuta. Emil Kralj, Karel širok, Josip Ribi čič. Fran Lipah, Osip Šest, Jože Kranjc, Maks Šnudelj itd.).
Hkrati prosimo vse njegove znance, prijatelje, sorodnike, sodelavce in učence za kakršnekoli podatke o njegovi u-sodi in delu (spomini, različni načrti, ki jih je snoval, način njegovega poučevanja, vedenje dramatskih tečajev itd.). Vsa pisma bomo z imeni lastnikov navedli v prihodnji številki Dokumentov SGFN, tehtnejše prispevke in tiste z novimi podatki pa bomo prav tam objavili, bodisi v celoti ali v iz vlečkih. Prosimo tudi za fotografije. bodisi gledališče in tudi skupinske.
Slovenski gledališki in filmski muzej
vseh del razstaviti hkrati, bo razstava v dveh delih. S Centrom, ki razstavo organizira, sodeluje tudi Zveza žensk Italije (UDI).
njegovih problemov in svoje vloge v njem. Če je nekdo dejal, da je prej Šalamun razbijal, da pa zdaj gradi, je morda za novo zbir-
V petek je v tržaškem Kulturnem domu nastopil na abonmajskem koncertu tržaške Glasbene matice znani slovenski pianist V. Krpan
menjavala svoje gospodarje, ohranila svojo bit, svoj jezik, svojo pesem, ki smo jo osrednji Slovenci sprejeli kot svojo, edino »beneški« kraji pa so še vpdno daleč od tega, da bi jih osrednji Slovenci (mednje prištevam tudi Tržiča-ne in Goričane, saj po svoji zgodovini spadajo sem) poznali in spoznali za »svoje«. Neznanje, ki vlada v osrednji Sloveniji o njih (pa seveda tudi v Trstu in Gorici!), je neznansko. Ker so »beneški Slovenci prav tako Slovenci kakor vsi drugi Slovenci, saj govorijo čez tisoč let slovensko, hranijo slovensko ljudsko izročilo in pojejo slovenske pesmi, sem se čutil kot skladatelj (in kot Slovenec) dolžnega, izpričati vspm (to je osrednjim Slovencem s Trstom in Gorico vred pa še njim samim) njihovo slovensko pesem«.
Sledi nekaj kritičnih misli v zvezi nekaterih dosedanjih priredb nekaterih skladateljev. Dalje se zavzema in utemeljuje nujnost ohranjanja izvirnih narečij in izvajanja tega tudi v praksi. Spominja se z zadoščenjem osebnosti, ob katerih se je začel pobli-že spoznavati z ljudsko pesmijo, posebno pa še tistih po Benečiji, Reziji in v Kanalski dolini, ki so mu peli.
Zavedajoč se, da so narečja glavnini Slovencev še odmaknjena, navaja nekaj splošnih ugotovitev glede vokalov in drugih posebnosti v izgovarjavi. Dodan je še slovarček, ki se nanaša na besedila pesmi in ki naj bi pomagal k popolni razumljivosti le teh. Na zadnji strani je še seznam drugih skladateljevih zborovskih skladb.
Zbirka, ki jo je simbolično pomenljivo opremi'a Jasna Merku, predstavlja dokument prisotnosti slovenske kulture v teh obrobnih slovenskih krajih glasbene žiti, ki ima svoje korenine v globoki davnini, obenem pa zgovorno sporočilo, ki naj obstojnost in vrednote ljudskega izročila v poeziji in glasbi čim bolj približa in postane enakovredno vnesen delež teh krajev in okolišev v osredje kulturnih tokov. Predstavlja umetniško svojsko zasnovano in oblikovano delo, ki prinaša iznajdljivo in domiselno svežino skladatelja, čigar dela na tem področju so med pevovodji in pevci še premalo po-
p ui
priložnost za osvežitev sporedov priredb in harmonizacij ljudskih pesmi, posebno še, ker nekatera iz Benečije in Rezije pa tudi iz Kanalske doline so večini povsem neznane V zbirki so,\ če govorimo s stališča raznih zmogljivosti naših pevskih zborov, lažje in zahtevnejše. So pevovodje in zbori, ki bi se jih lahko uspešno lotili.
IVAN SILIČ

TENIS
DAVISOV POKAL
ZDA veliki finale
Argentinci povsem zadovoljili - Prave maratonske borbe ■ McEnroe glavni junak tega dvoboja
CINCINNATI — Junak 70. sklepnega tekmovanja za Davisov pokal .je prav gotovo trenutno najboljši teniški igralec McEnroe, ki je kar trikrat zmagal. Najprej je v igri posameznikov premagal Viiasa, potem v dvojicah z rojakom Flemingom še
MLADINSKO ROKOMETNO SP
Jugoslovani svetovni prvaki
LIZBONA — Letošnje 3. mladinsko svetovno prvenstvo v rokometu je prineslo Jugoslaviji izreden uspeh. Mladinska reprezentanca je namreč v sklepnem srečanju za prvo mesto dobesedno nadigrala sovrstnike SZ in visoko zmagala z 28:21 (17:7).
Izbrana vrsta «plavih» se je pričela neverjetno poletno in prikazala na tem prvenstvu tudi najboljši rokomet, kateremu SZ še zdaleč ni bila dorasla. «Plavi* so celo povedli s 7:1. kar je pomenilo tudi končno visoko zmago. Tokrat pri Jugoslovanih ni bilo slabega igralca in vse akcije, ki so bile izredno duhovito izpeljane, so se končale v golu. Po prvem polčasu je Jugoslavija vodila z desetimi goli prednosti in šele v zadnjih minutah srečanja je lahko ekipa Sovjetske zveze nekoliko «zadihala», toda zlata kolajna je bila že okoli vratu mladih Jugoslovanov.
Po velikem uspehu na olimpijskih igrah v Miinchnu ima sedaj Jugoslavija izredno nadarjen mladi rod, ki veliko o-b?ta, če se bo z njih seveda dobro delalo.
V srečanju za 11. mesto ie I-taliia izgubila s Švico z 22:29 in tako osvojila 12. mesto, kar je manj, kot je bilo pričakovati.
spešen Nunes, en zadetek pa je dosegel Adilio. Najboljši nogometaš na igrišču pa je bil slavni as Žico.
Zmagovalci zadnjih deset let
1971: Nacional (Urugvaj); 1972: Ajax (Nizozemska); 1973: Indipan-diente (Argentina); 1974: Atletico Madrid (Španija); 1976 Bayem Miin-chen (ZRN); 1977: Boca Juniors (Argentina); 1979: Olimpia (Paragvaj); 1980: Nacional (Urugvaj); 1981: Flamengo (Brazilija).
VATERPOLO
SUPER FINALE V SKOPJU
argentinski par Clerc Vilas ter v zadnjem odločilnem, ter po pravem maratonskem boju še Joseja Luisa Clerca.
Zadnic srečanje je bilo enkratno In najboljša propaganda za tenis, saj je bilo potrebno odigrati nič manj kot pet nizov, preden je žilavi Argentinec položil orožje in številni gledalci, ki so gledali to srečanje kar tri ure, se niso dolgočasili.
še hujši boj pa je bil v dvojicah mnd McEnrocjem - Flemingom in Clercom - Vilasom. Igralo se je štiri ure in 37 minut. Peti odločilni niz pa se je končal z 11-: 9. To ni bilq nalidaljše srečanje' za prestižni1 pokal. saj pravijo statistike, da jih je b;,o kar pet še daljših. Prav srečanje dvojic je prineslo tudi končnega zmagovalca. Če .je zmaga ekipe ZDA pbvSem zasluzena, je bila Argentina r Vilasom in Clercom povsem ena kovreden tekmec in končni izid bi lahko bil tudi drugačen. Sreča se je tokrat nasmehnila McEnroeju, Flemingu in Tannerju, ki lastni ekipi ni prinesel nobene točke.
ZDA - Argentina 3:1
1.	dan: McEnroe - Vilas 6:3, 6:2, 6:2; Clerc - Tanner 7:5, 6:3, 8:6.
2.	dan: McEnroe. Fleming Clerc, Vilas 6:2, 4:6, 6:4, 4:6, 11:9.
3.	dan: McEnroe - Clerc 7:5, 5:7, 6:3. 3:6, 6:3.
Srečanje med Tannerjem in Vilasom so sporazumno prekinili pri stapju 11:10 v prvem setu.
NOGOMET
MEDCELINSKI POKAL
Zieov Flamengo zasluženo prvak
Flamengo — Liverpool 3:0
TOKIO — V super finalu medcelinskega klubskega nogometnega po kala je brazilsko moštvo Flamenga zasluženo premagalo Liverpool s 3:0 (3:0).
Za zmagovalce je bil dvakrat u-
Bareelona boljša od Spličanov
SKOPJE — V tradicionalnem evropskem vaterpolskem super finalu, je evropski prvak Barcelona premagal zmagovalca pokalnih prvakov splitski POŠK - Brodomerkur z 12:11.
V regularnem času se je tekma končala z 9:9, v dveh podaljških po 3 minute pa so bili boljši Španci, ki so letos dosegli izreden uspeh.
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
TRI EKIPE NA VRHU LESTVICE
I
V vodstvu sedaj Juventus, Inter in Fiorentina - Čudna prekinitev srečanja v Catanzaru - Dragocena zmaga Videmčanov - Umrl Pasini
Po enajstem kolu italijanskega nogometnega prvenstva prve lige postaja boj za državni naslov čedalje bolj zagrizen in zanimiv. Na vrhu lestvice se je Interju in Juven-tusu, ki sta okusila grenkobo poraza v Neaplju oziroma v Ascoliju, pridružila Fiorentina, ki je premočno zmagala v Bologni in dokazala, da je kljub odsotnosti kapetana An-tognonija, izredno solidna in nevarna ekipa.
Lepo tekmo v Bologni pa je skalila tragična smrt priljubljenega športnega kronista Piera Pasinija. Pasini, ki je bil star 55 let, je kot običajno komentiral za radio tekmo Bologna - Fiorentina, ko ga je med opravljanjem svojega dela zadela srčna kap.
V derbiju kola je Napoli zasluženo premagal Inter in zmanjšal zaostanek za vodečimi moštvi, tako da znaša le-ta sedaj le dve točki. Za neapeljsko moštvo so torej odprte nove možnosti, da se aktivno vključi v boj za končno zmago.
Ascoli je tudi v nedeljo dokazal, da je za Juventus že skoraj tradicionalni neugoden nasprotnik. Že nekaj prvenstev namreč Ascoli spravlja v škripce Juventus in tudi
iiiiiniiiiimuliiiiiiiiiiiiiiMiiittiiHiiiiiiiiimiiinuiiiiitiiiiiiitimtiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiniimiiiiiifiiniiiitiiimii
KOŠARKA
PRVENSTVO C-l LIGE
JADRANOVCI DRUGI
Fornaciari zanesljivo prvi na lestvici
Po zasluženi in zanesljivi zmagi v Bocnu proti Fiammi je Jadran oliranil drugo mesto na lestvici skupno z moštvom Autopiu iz Padove.
Derbi kola je bil v Reggio Emlii, kjer je domači Fornaciari brez težav odpravil moštvo Pachere. Fornaciari je tako še naprej edino moštvo nepremagano v tem prvenstvu in je seveda zanesljivo na vrhu lestvice.
Že s prihodn jim kolom pa ima Ja-dranova peterka možnost, da ostane sama na drugem mestu razpredelnice. Naši košarkarji bodo namreč v soboto doma igrali proti moštvu Autopiu.
IZIDI 8. KOLA
Fiamma Jadran	76:87
Sitip - Canella	95:74
Fornaciari - Pachera	110:94
Interspar - Vicenza	81:60
Vigor - ll Mobile	odložena
Autopiu - Lido	89:82
LESTVICA	
Fornaciari; Reggio jšmilia 16;.-Ja; dran Trst in'Autopiu Padova 12; Pachera San Bpnifacio 10; Fiam-ma Bočen in Canella San Dona 8; Vicenza, Sitip Bergamo. Vigor Tre-
Marko Ban
viso in Interspar Sarmeola 6; 11 Mo-bile Codroipo 4; Lido Benetke 2. Vigor in II Mobile imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO (19.12.)
- §^ip - Interspar; II Mobile - For-nacfan; Jadran - Autopiu (18.C0 v tržaški športni palači); Lido - Vigor; 20.12.: Pachera - Canella; Vicenza - Fiamma.
tokrat je zasluženo slavil.
Tekmo Catanzaro - Roma je sodnik prekinil v 37. min. zaradi močnega vetra. Ta odločitev je vzbudila precej negodovanja, saj je povsem nejasno, zakaj je sodnik dopustil, da so sploh odigrali skoraj ves prvi polčas, če je veter vedno pihal z enako jakostjo.
Udinese je z zmago v Comu dokazal, da sodi med ekipe prvenstva, ki se bodo mirno borile za sredino lestvice. Tudi v nedeljo je bil Cau-sio najboljši na igrišču in tako dokazal, da je, kljub letom, še vedno med najboljšimi igralci v Italiji.
Na dnu lestvice je še	vedno za-
skrbljujoč položaj Milana in Torina. IZIDI 11. KOLA	
Ascoli - Juventus	1:0
Bologna - Fiorentina	0:2
Cagliari - Cesena	1:1
Catanzaro - Roma	prek.
Como - Udinese	0:2
Milan - Genoa	0:0
Napoli - Inter	2:0
Torino - Avellino	1:1
LESTVICA
Juventus, Inter. Fiorentina 15; Roma 14; Napoli 13; Ascoli, Avelli-no, Udinese 11; Cagliari, Genoa 10; Catanzaro, Cesena 9; Torino, Milan, Bologna 8: Como 7.
PRIHODNJE KOLO (20.12.) Avellino - Milan, Cesena - Ascoli, Fiorentina - Napoli, Genoa - Cagliari, Inter - Juventus, Roma -Como. Torino - Catanzaro, Udinese - Bologna.
2. ITALIJANSKA LIGA
Strelci razpoloženi Varese sani v vodstvu
Štirinajsto kolo prvenstva druge lige .je bilo zelo zanimivo in gledalci so bili verjetno zelo zadovolj ni, saj so strelci v tem kolu dosegli kar 36 zadetkov.
Varese je z zmago nad direktnim nasprotnikom v boju za napredova nje Perugio, zmagal in je sDet sam na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti pred Catanio, (ki je do ma remizirala z Leccejem) in Verono, ki je gladko izgubila v Pistoii.
IZIDI 14. KOLA Bari - Ca vese	5:0
Brescia - Palermo	2 3
Catania - I-ecce	0:0
Lazio - Piša	2:2
Pescara - Cremonese	0:2
Pistoiese - Verona	4:2
Rimini - Spal	2:2
Sambenedettese - Foggia 2:2 Sampdoria - Reggiana	0:1
Varese - Perugia	3:2 .
LESTVICA
Varese 19 Verona, Catania 17; Lazio 16; Piša. Palermo. Sampdoria. Pistoiese, Cavese 15; Perugia. Lecce, Foggia 14; Sambenedettese, Cremonese, Reggiana Rimini 13;
Bari, Spal 12; Brescia 10; Pescara 8.
PRIHODNJE KOLO (20.12.)
Bari - Lazio: Cavese - ^oggia; Cremonese - Pistoiese; Lecce - Varese; Palermo - Sambenedettese: Perugia - Pescara; Piša - Brescia: Reggiana - Rimini: Spal - Catania; Verona - Sampdoria.
Gudelj na 2. mestu
Na tekmovanju'Bravo 82', ki ga prireja italijanski športni tednik «.Gue-rin Sportivo* s sodelovanjem specializiranega evropskega tiska ter radiotelevizije in je namenjen igralcem «under 24», ki nastopajo s svojimi ekipami na evropskih nogometnih pokalih, je igralec Hajduka I-van Gudelj dosegel visoko število točk po izredni igri. ki jo je pokazal v tekmi Hajduk - Valencia. Trenutno je lestvica tega tekmovanja naslednja: 1: Pellegrini (Neuchatel Xa-max - švi.); 2. Gudelj (Hajduk Split - Jug.); 3. Tendillo (Valencia - Šp,);
4.	Lutlii (Neuchatel Xamax - Švi.);
5.	Zlatko Vujovič (Hajduk Split -Jug.); 6. Falco (Tottenham Hotspur -Ang.); 7. Shaw (Aston Villa - Angl.); 8. Bonini (Juventus - It.) itd.
Derbi kola zagrebški Ciboni
Po skoraj pettedenskem premoru zaradi gostovanja državne reprezentance in štirih klubov v ZDA se je v soboto nadaljevalo jugoslovansko prvenstvo.
Derbi kola je bil v Zadru, kjer je domače moštvo igralo proti vodilni Ciboni. Zasluženo so zmagali Zagrebčani, ki so bili v ključnih trenutkih tekme prisebnejši od domačinov. še zlasti se je v tem srečanju odlikoval Andro Knego, ki je igral prvo letošnjo prvenstveno srečanje. Sicer pa tudi ostali, in ne samo Cibonini košarkarji so povsem zadovoljili, tako da je nabito potna dvorana prišla na svoj račun.
Za veliko presenečenje tega kola pa je poskrbela Šibenka. ki je v Ljubljani premagala I-skro Olimpijo. Resnici na ljubo verjetno Lečičevi varovanci niso pokazali najboVše igre, ker niso igrali na svojem igrišču v Hali Tivoli (le-ta je zasedena s cirkusom). Verjetno pa je za poraz krivo tudi to, da je ljubljanski trener v začetku preveč tvegal, ko ni poslal na igrišče Vilfana in Brodnika. S to zmago je Šibenka sedaj sama na drugem mestu lestvice.
V ostalih tekmah ni prišlo do presenečenj. Državni prvaki Partizana so brez večjih težav premagali titograjsko Budučnost. Prvič 'za Beograjčane je tudi v prvenstvu nastopil Zoran Slavriič, ki je po izredni seji košarkarske zveze dobil izpisnico.
Bosna je brez težav premagala Radničkega, Borac pa Slobodo. V gosteh je zmagala tudi Cr-vena zvezda, tako da lahko jrečemo, da so bila tokrat gostujoča moštva uspešnejša.
Zanimivo je tudi, da so v tem kolu zelo dobro igrala vsa moštva, ki so gostovala v ZDA.
IZIDI 7. KOLA	
Zadar — Cibona	80: 86
Iskra Olimpija — Šibenka	72: 77
Partizan — Budučnost	90: 70
Rabotnički — Crvena zvezda	84: 99
Besna — Radnički LMK	112:100
Borac — Sloboda	95: 88
LESTVICA
Cibona Zagreb 12; šibenka Šibenik 10; Partizan Beograd. Zadar, Budučnost Titograd in Bn sna Sarajevo 8; Crvena zvezda Beograd, Borac čačak, Radnički LMK Beograd in Sloboda Tu zla 6; Iskra Olimpija Ljubljana 4; Rabotnički Skopje 2.
PRIHODNJE KOLO (19 12.)
Radnički LMK - Cibona; šibenka - Zadar, C. zvezda - Iskra Olimpija, Budučnost - Rabotnički, Sloboda - Partizan, Bosna - Borac.
V prvi B ligi je bil v 7. kolu veliki derbi na Reki med domačim Kvarnerom in splitsko Jugoplasiiko. Zasluženo so zmagali Spličani s 103:95. Ljubljanski Slovan pa je zopet tesno izgubil. tokrat v gosteh proti zagrebškemu Mon-tingu (94:96).
f •••■ lili- ;	’	' ' r-S\ to. . -..Ir
Tek čez drn in strn v Gorici brez Slovencev
NOGOMET
<jiT' '
V TRETJI ITALIJANSKI LIGI
' -i------
L
X
Triestina brez težav do novih točk
'	• * < T	- ,<•- ’
Doma je zanesljivo premagala skromno enajsterico S. Angela
Triestina — S. Angelo 3:1 (3:1)
TRIESTINA: Bartolini, Costanti-ni, Schiraldi, Lecnarduzzi, Masche-roni. Marozzi, De Falco (80. min. Doto), Mitri, Dreolini, Zanini, A-scagni (75. min. Cappellari).
S. ANGELO: Cannarozzi, Toddi. Cascella. Comba (38. min. Caminati) Cadei, Tonali, Tomasoni, Samaden, Tedoldi. Trainini, Picco (72. min. Solimeno) .
STRELCI: v 20. min. Mitri, v 30. min De Falco, v 37. min. Zanini, v 41. Tcmascni.
GLEDALCEV: 6.000.
KOTI: 17:3 za Triestino.
Z lahko zmago, nad zelo šibko e-kipo S.' Angelo je Triestina zmanjšala svoj zaostanek za vodečima e-kipama Monze in Padove, ki sedaj znaša le štiri točke. Upravičeno lahko rečemo, da se je sedaj ekipa uvrstila na visok položaj na lestvici in jo lahko spet uvrščamo med kandidate za napredovanje.
Triestina je proti S. Angelu pokazala, da je za vsaj razred boljša od nasprotnica. Pri tem je težko oceniti, db kam sega moč Tržačanov
IIIIMIIIIIIIItllllllllllllf lltlllllllllllllllllMfllllllll IlilillllllMMIIIIIIIIIIIIIIIIlItlUlllf lllinilltMIMIMlilHII ll|MltinilUtllllll|llllilllllif
A'
KOŠARKA
V 15. KOLU PRVENSTVA A-2 LIGE
Tržačani uspešni doma, spodrsljaj Goričanov v gosteh
OECE — Lazio 76:71 (42:35)
OECE TRST: Abromaitis 4, Robinson 17, Bertolini 16, Ritossa 8, Valenti 13, Tonut 11, Scolini 3, Me-neghel. Čuk, Floridan 4.
LAZIO RIM: Iellini 6, Jones 10, Tomassi 8, Panella 4, De Angelis 8, Gibson 16, Petroni, Malachin 5, Cec-chetti 4, Boccafurni.
SODNIKA: Bartolini in Bernardini iz Livorna.
PON: Gibson (32) in Malachin (34).
Tržaški OECE se je moral pošteno potruditi, da je strl odpor šibkega Lazia. Lombardijevi varovanci so tokrat igrali nezbrano in raztrgano. Nihče od Tržačanov se ni dvignil nad povprečjem, še največ pa sta pokazala Valenti, ki si je končno prevzel odgovornost za met, in Tonut.
Američan Robinson je tokrat igral nekoliko bolje kot v prejšnjih nastopih, vendar je večkrat zagrešil
CIIIHIIMIf lllllllfttltlllllllltllllll ltlltllltlltlltllllllllllllllttllllllllll|ll|||l|ltllllllllltlllllltllllllftltlllltlttl||||tt|tl
PLAVANJE
ZIMSKI EVROPSKI POKAL
SLAVJE SZ IN NDR
LONDON — Drugo plavalno tekmovanje za zimski evropski pokal se je končalo po pričakovanjih. V moški konkurenci je zmagala SZ, v ženski pa zastopnice NDR. Junak tega tekmovanja pa je bil svetovni rekorder, olimpijski zmagovalec in evropski prvak na 1500 metrov, 21-letni Vladimir Salnikov, ki je dosegel dva najboljša časa na svetu v 25-metrskem bazenu. V soboto je preplaval 400 m v fantastičnem času 3’45”10, v nedeljo pa 1500 m z izjemnim dosežkom M’44’09. Ob zadnjem svetovnem rekordu je preplaval vsakih 100 metrov v neverjetnem času 58”94.
V ženski konkurenci so bile plavalke iz NDR brez konkurence, čeprav niso nastopile z najboljšimi. Italijanke so bile tudi tokrat sedme kot lani, moški pa so osvojili šesto mesto.
MOŠKI
200 m prosto; Krasjuk (Sovjetska zveza) r50”88. 4. Quadri (It) 1 minuta 52”57; 1500 m prosto: Salnikov (SZ) 14’44"09. 10. Calabria (It) 15 minut 55"40; 100 m hrbtno: Semetov (SZ) 55”37. 8. Spiezia (It.) 59"92; 200 m prsno: Julpa (SZ) 2'15"22; 100 m delfin: Dross (ZRN) 55”64, 8. Rampazzo (It.) 57''78; 400 m meša-
no: Fesenko (SZ) 4’23"08, 6. Fran-ceschi (It) 4’29”41; 4x200 m: SZ 7’21''47, 4. Italija 7’27''60.
ŽENSKE
100 m prosto: Meinike (NDR) 55”88, 8. Dalla Valle (It.) 59”77; 400 m prosto: Sonnenbrodt (NDR) 4 minute 9”71; 200 m hrbtno: Gorčakova (SZ) 2’13”82, 5. Garbi (It) 2’21”41; 100 m prsno: Homer (NDR) l’H"25, 3. Brighenti (It) 1’12”31; 200 m delfin: Dahne (NDR) 2’12"73; 7. Quin-tarelli (It) 2T8’’49; 200 m mešano: Meineke (NDR) 2’15”99, 4. Savi (It) 2'21”18; 4x100 m mešano: NDR 4 minute 9”75, 6. Italija 4’22”77.
EKIPNI KONČNI VRSTNI RED ,
Moški: 1. SZ 262 ; 2. NDR 236; 3. ZRN 177; 4. švedska 173; 5. Velika Britanija 168; 6. Italija 165; 7. ČSSR 152, 8. Francija 150.
Ženske: L NDR 263 ; 2. Velika Britanija in Nizozemska 212; 4. SZ 209; 5. Švedska 194; 6. ZRN 172: 7. Italija 165; 8, Danska 117.
OBVESTILA
Atletska sekcija SZ Bor
obvešča, da bo seja odbora v petek 18. t.m., ob 19. uri na stadio nu «1. maj*.
prav naivne napake. Abromaitis je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel prejšnji teden, presedel lep del tekme na klopi. Lombardi je tako za več minut pustil na igrišču peterko brez obeh tujcev. Najbolj zanimiva tehnična poteza, pa je nedvomno bila ta, da je tržaški trener tokrat poslal na igrišče že v prvem polčasu in za več minut tudi mladega Floridana, ki se je v vlogi branilca dobro obnesel.
Vsekakor gre poudariti, da OECE še vedni ni našel pravega ritma in uigranosti. Taka igra pa prav gotovo ne privede v A-l ligo.
Honky - San Benedetto 75:60 (41:30)
HONKY FABRIANO: Usi 8, Valenti 8, Sonaglia 13, Real 20. Tassi 6, Magro 2, Crow 18, Nuzzi, Gambelli in Castelli.
SAN BENEDETTO GO: Biaggi, Valentinsinng 8, Turel 2, Jones 6, Paleari 2. Ardessi 12, Pieric 4, Mayfield 26, Sfiligoi in Delli Santa.
Domača peterka je samo po treh minutah igre vodila s 13:4. Toda ta ni bila še največja prednost ekipe iz Fabriana, ki je pričela izredno zanesljivo, da ne rečemo poletno. V nadaljevanju sta Američana Mayfield - Jones zaigrala zelo dobro, katerima je pomagala še odlični Ardessi, da je postalo srečanje veliko bolj izenačeno in tudi prikazana košarka ni bila slaba. Vsa prizadevanja gostov pa niso bila vedno kronana z uspehom, ker je bil Honky izredno dober v obrambi, da je imel ob polčasu 11 točk prednosti.
Slab začetek tudi drugega polčasa pa je Goričanom pokopal še poslednje upe, da bi izbojevali točki na tem gostovanju. Domačini so i-grali še naprej dobro in končno zmaga ni bila nikoli v dvomu, čeprav so v sredini polčasa preživljali rahlo krizo. Potem se je tekma nadaljevala po starih tirnicah in San Benedetto je izgubil tekmo s 15 koši razlike.
IZIDI 15. KOLA Honky - San Benedetto	75:60
Napoli - Utte Matose	prekin.
OECE - Uzio	76:71
Rapident - Sacramora	88:83
Sweda - Libertas	70:68
Stella Azzurra - Sapori	91:84
Tropic - Cidneo	72:76
LESTVICA
Cidneo Brescia 28; San Benedetto Gorica in Libertas Livorno 22, H<.nky Fabriano. Rapident Livorno, Tropic Videm in OECE Trst 16, Matese Caserta in Sapori Siena 14; Sacimora Rimini, Lazio Rim in Vi
gevano 10; Stella Azzurra Rim 8; Napoli 6.
PRIHODNJE KOLO (20.12.) Lazio - Cidneo, Sacramora - OE CE, Svveda - Honky, San Benedetto - Tropic, Matese - Stella Azzurra, Spori ■ Rapident, Livorno - Napoli.
PRVENSTVO A-l LIGE
Skansijev Scavolini sam na vrhu lestvice
Skansijev Scavolini, ki je že v soboto v anticipiranem srečanju premagal beneško Carrero, je sam na vrhu lestvice košarkarskega prvenstva A-l lige.
IZIDI 15. KOLA Bancoroma - Bartolini	94:72
Carrera - Scavolini	101:102
Recoaro - Fabia	75:88
Billy - Jesus Jeans	66:65
Squibb - Utte Sole	100:80
Sinudyne - Berloni	109:102
Benetton - Cagiva	74:76
LESTVICA
Scavolini Pesaro 24; Squihb Can-tu in Berloni Turin 22; Acqua Fa-bia Rieti in Sinudyne Bologna 18; Recoaro Forli 16; Latte Sole Bologna in Bill.v Milan 14; Cagiva Varese, Bancoroma Rim in Benetton Tre-viso 12; Carrera Benetke 10; Je-sus Jeans Mestre in Bartolini Brindisi 8.
PRIHODNJE KOLO (20. 12.)
Scavolini - Squibb (19.12); Cagiva - Billy; Jesus Jeans - Recoaro: Acqua Fabia - Bancoroma; Be netton - Sinudyne; Utte Sole - Berloni; Bartolini - Carrera.
Cii>ona - Sinudyne
ZAGREB — Danes ob 17.15 se bosta v Zagrebu v četrtfinalnem srečanju pokala pokalnih prvakov spoprijela Cibona in Sinudyne.
in kje se začne šibkost S. Angela, ki je trenutno po našem mnenju daleč najslabša ekipa prvenstva. E-dino vratar Cannarozzi in vezni i-gralec Trainini (bivši igralec Trie-stine) sta včeraj zaigrala na zadovoljivem nivoju.
Domačini so si zagotovili zmago že v prvem polčasu, ko so v 37. minuti vodili s 3:0. S. Angelo je nato z žal običajnim sodelovanjem obrambe Tržačanov zmanjšal rezultat. toda bilo je na diani, da lahko Triestina v kateremkoli trenutku poviša rezultat. Verjetno pa so se domačini «usmilili» gostov in so v drugem polčasu opravili samo deber trening. Kljub temu so ustvarili ogromno število 100 odst. priložnosti, tako da smo jih na koncu zabeležili km- 24. Med domačini so se najbolj izkazali Mitri, Dreolini in De Falco, ki je tudi dosegel izredno lep zadetek s spektakularnim strelom z glavo. (I. P.)
IZIDI 13. KOLA
«AlessanfIri a	L: %-
' Bmpcli - Tr(eyiSi|Mpn;i|..-' 1:2
Forli - Padova  ......... 3:1
Vicenza -	Sanremese	2:0
MantoVa	- Modena	0:0
i Monza - Rhodense ' L • t l':0 i	Parma	.,F&)0 f ' i	l:ff	-
1	Piacenza	- Balanta	In	1
Triestina	- S. Angelo	3:1
LESTVICA
Monza, Padova 19: Atalanta, Modena 18; Vicenza 16; Triestina 15; Treviso, Trento 14; Forli, Rhodense, Parma 12; Fano, Piacenza, Mantova 11; Alessandria, Sanremese 9; Empoli 8; S. Angelo 4.
PRIHODNJE KOLO (20.12.) Atalanta - Padova, Fano - Piacenza, Vicenza - Trento, Modena Triestina, Monza - Parma, Rhodense. - Empoli, S. Angelo - Forli, Sanremese - Alessandria, Treviso - Mantova.
MEDDEŽELNA LIGA
Goričani osvojili točko v gosteh
Pievigina - Pro Gorizia 1:1
(1:1)
PRO GORIZIA: Colavetta, Comis-so, Marassi, Zanetti, Sabbadin, Laz-zara, Modestini, Codarin, Masutti, Bertoia, Colombo.
Goričani so v Pieve di Soligo izbojevali pomembno, točko, ki jih u-trjuje na vrhu lestvice in to spričo porazov, ki jih doživljajo zasledovalci.
Nedeljsko srečanje se je dokaj slabo pričelo za goriške igralce, ki so prejeli gol že v 4. minuti. V nadaljevanju- srečanja pa so gostje začeli ostreje napadati in v 37. minuti prišli do izenačenja po avtogolu domačega bvahlica? *, JsT
V drugem^Ji^ kazali nekaj vec od Pro Gonzie, ki jq vzdržala napade Pievigine in od nesla domov dragoceno točko.
Na , stezah goriškega letališča se je v nedeljo odvijalo mednarodno tekmovanje v teku čez drn in stri), ki ga je organiziralo društvo Atle-tica Gorizia in ki je veljalo za trofejo Lancia-Autobianchi. Slabo v.e-me, ki je zajelo Goriško v noči cd sobote na nedeljo, je v veliki me i botrovalo, da se tekmovanja niso udeležili številni tekmovalci iz Slovenije in Koroške, ki so nastop na tej prireditvi že najavili.
Kljub temu pa se je na startu (tekmovalo se je v raznih kategorijah v moški in ženski konkurenci) prijavilo več kot 300 tekačev v predstavništvu 30 društev.
Kar zadeva rezultatov naj omenimo dobra časa, ki sta ju dosegla Rosella Gramola in Sergio Lena, oba iz Padove, sicer državna reprezentanta v tekih na teh progah.
MOSKVA — Karpov, svetovni šahovski prvak, je takoj' do svojem povratku iz Merana začel sestavljati načrte za svojo prihodnjo ša-[vsko dejavnost. Po dveh mese-počitka bo nastopil na mednarodnem turnirju v Mar del Plati, httto pa bo sodeloval še na 4 ali 5 turnirjih, v Luzernu pa tudi na Šahovski olimpiadi.
....................................»'■«..........Ml..........................m
m- ^
r I
;C-:V Lih
ATLETIKA
NA KROSU PRI DOLINI
Adrievci štirikrat prvi
Zaradi snega in poledice je bil drugi nedeljski kros «Gentlemen», M ^ ga organizira istoimenski tržaški klub pri Dolini, saj so bili pogoji v Bazovici res nemogoči. Kljub temu se je na startu zbralo kar precejšnje število atletov. Kot
NA PETKOVI PROSLAVI V ZGONIKU OB 20-LETNICI DELOVANJA ŠK KRAS
Pomembna vloga ŠK Kras posebno med mladimi
Kot smo že poročali, .je bila v petek v Zgoniku proslava 20. letnice delovanja Športnega krožka Kras.
Ob jubileju tega društva, ki .je nadvse pomemben za zamejski šoprt, .je spregovoril predsednik krožka Vojko Kocman, ki je podčrtal pomembno vlogo, ki jo ima Kras na področju zgoniške in re pentabrske občine, saj je njegovo delovanje usmerjeno ne samo na dosego športnih uspehov, ampak tu di h krepitvi narodne Zavesti posebno med mladimi generacijami
Med proslavo je predsednik Krasa podelil spominske plakete dru stvom in ustanovam, s katerimi ima krožek tesne stike.
Pri proslavi sta sodelovala pevska zbora «Srečko Kumart. iz Repna in «Rdeča zvezda* iz Saleža.
Na slikah govor predsednika ŠK Kras Vojka Kocmana (zgoraj) in pre;emniki spominskih plaket (spodaj).
na prvem krosu je tudi tokrat nastopila, lonjerska Adria s številnimi svojimi atleti, ki so se tokrat Še bolje izkazali kot prejšnjo nedeljo, to pa predvsem zaradi daljše proge, ki adrievčem bolj prija. Po zmagah so tokrat posegli kar štirje lonjerski atleti, številni drugi pa so osvojili dobra mesta.
Poleg zmagovalk Marise Viller in Nadje Milano, ki sta tudi prejšnji kros osvojili brez težav, sta tokrat posegla po zmagi še Marko Saksida ter Girolamo Bonanno. Od vseli pa je gotovo najbolj presenetila Villerjeva, to pa ne zaradi zmage kot take, marveč zaradi časa, ki jq za desetletno deklicp že izreden. Za njo se je ha drugo mesto uvrstila še Tanja Kakovič, medtem ko so po tretjih fnestih posegli Lara Milano, Flavio Milano, Daniele Gia- -comini ter Fabio Ruzzier.
Deklirc (2:800 m); 1. Marisa Viller 13*16’’; _ 3. Tanja Krkovič 15*12”:
: 3. Lara Milano (vso Adria) J6”30. Članice (2.800 m); 1. Nadja Milano (Adria) 13'50”.
Dečki (2.800 m); L Marko Saksida 11'40"; 3. Daniele Giacomini 13’;
8. David Milano 15”44 (vsi Adria). Člani «A» (5.600 m); L Fabrio Smo-lars (Marathon) 20'42”; 3. Fabio Ruzzier 22'03”; 4. Karel Bonanno (oba Adria) 22'08".
Člani «B» (5.600 ni): 1: MaUrizio Cotlerle (Marathon) 20’54” ; 3. Flavio Milano (Adria) 23'1.0”.
Člani «C» (5.600 m): 1. Girolamo Bonanno 22’36”; 11. Adriano Macarol 29’20"; 13. Ivan Poropat- (vsi Adria) 30'08''.
Na skupni lestvici po dveh tekmah (od treh) je med dečki Saksida v vodstvu, Giacomini pa na - petem mestu. Med deklicami so Villerjeva, Kakovičeva in Milanova na prvih treh mestih, med članicami pa je Nadja Milano tudi trdno na prvem mestu. Med člani «A» je Karel Bonanno drugi, Ruzzier pa tretji, med tB» je tretji Flavio Milano, medtem ko je v <tC» kategoriji Girolamo Bonanno skupno š T. Ce-rasarijem v vodstvu.
Sedaj čaka adrievce še zadnja preizkušnja, ki bo v nedeljo na progi Padriče - Bazovica - Gropada -Padriče, nakar se bo letošnja izvedba trofeje «Cross-Country» končala z nagrajevanjem. Še prej pa bodo imeli mlajši člani danes, 15. in jutri, 16. t.m. na Kolonji pokrajinsko fazo M.J. v krosu, na katerih bodo poleg adrievcev nastopile tudi našo šole z vrsto svojih tekmovalcev v raznih ženskih in moških kategorijah. Tekmovanje na Kolonji se bo oba dni pričelo ob 14. uri. R. F.
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
SMUČANJE
V VČERAJŠNJIM SLALOMU ZA SP V CORIINI
NOGOMET
V NEDELJSKEM 13. KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE
Ameriška dvojčka pred Stenmarkom BREG USPEŠEN V GOSTEH, PRIMORJE NA 3. MESTU LESTVICE
Lep ekipni uspeh Italije - Razočaranje v jugoslovanskem taboru - Danes še veleslalom
CORTINA D’AMPEZZO - Ameriška dvojčka Steve in Phil Mahre sta tudi včeraj v Cortini potrdila, da sta v začetku letošnje smučarske sezone v izredni formi. Steve, katerega je bilo mogoče ločiti od brata le po startni številki, je namreč zmagal v včerajšnjem slalomu ra svetovni pokal, Phil pa se je uvrstil na drugo mesto.
. Veliki poraženec tega tekmovanja je Šved Stenmark, ki je osvojil «le» tretje mesto. Ta »neuspeh* je posledica njegove razmeroma počasne prve vožnje (bil je 7.), medtem ko je v drugi vozil tako, kot še nikoli doslej, dosegel je najboljši čas, ki pa kljub temu ni zadostoval, da bi z njimi nadomestil zamujeno. Stenmark je tako ostal v začetnem delu letošnje sezone še brez zmage, v treh nastopih je ostal brez prvega mesta, kar se mu doslej še ni zgodilo.
če podčrtamo še uspešno vožnjo mladega Švicarja Gaspoza in Avstrijca Gruberja, ki se vedno bolj uveljavljata, potem moramo ob tem poudariti tudi dokaj uspešen nastop italijanske ekipe. De Chiesa je bil s petim mestom spet odličen, do točk za svetovni pokal pa so prišli kar štirje Italijani, kar ni u-spelo nobeni drugi ekipi.
Jugoslovani so bili spet na robu vidnega uspeha, saj je bil Križaj po prvi vožnji deseti, z dobrim iz hodiščnim položajem za skok navzgor, toda tudi zanj je bila proga usodna, enako kot za Strela, ki je opravil v drugi vožnji izreden po dvig, a je zagrešil nacako in je bil tako ob uvrstitev. Od Jugoslovanov sta prišla do cil.ia le Franko in Cerkovnik, ki sta zasedla 23.. oz 25. mesto.
Danes bo na vrsti v svetovnem pokalu še moški veleslalom, kar bo zadnji nastop pred božičnim premorom
Lestvica slaloma:
1.	S. Mahre (ZDA)
2.	P. Mahre (ZDA)
3.	Stenmark (šve.)
4.	Gaspoz (Švi.)
5.	De Chiesa (It.)
6.	Gruber (Av.)
7.	GirardeJli (Luks.)
8.	Strolz (Av.)
9.	Žirov (SZ)
10.	Fjallberg (šve.)
H. Nockler (It.)
12.	Zurbriggen (švi.)
13.	Tonazzi (It.)
14.	Grigis (It.)
Skupna lestvica svetovnega pokala:
1’44”64
1'44”72
1'45"70
T'48”22
l’46”o8
1'46”95
1’47”17
1’47"22
1’47”25
1'47”32
1'47”35
1’47"50
1'47”54
1'47"69
1.	P. Mahre
2.	Stenmark
3.	Wenzel
4.	Gaspoz
5.	S. Mahre
6.	Klammer in Resch
8. S točk in Miiller
10. žirov
in De Chiesa
-	46
-. ijj i 11 ‘m, 39
38
26
Ženski slalom za svetovni pokal
Leskovškova osma na Piancavallu
PIANCAVALLO - Liechtensteinka Hanni Wenzel ni podvojila svojega sobotnega uspeha v slalomu za svetovni pokal na Piancavallu. V nedeljskem slalomu je namreč zmagala Švicarka Erika Hess, ki je tako spet za nekaj točk povečala Svojo prednost na lestvici za svetovni pokal.
Tokrat so končno zablestele tudi Italijanke, saj je Quariova prišla celo do kolajne.
Največje presenečenje pa so pripravile Jugoslovanke, ki so (po svojih zadnjih dokaj bledih nastopih) prodrle celo v prvo deseterico, kar je le malokdo pričakoval. Leskov-škova in Zavadlavova sta prišli tako do točk svetovnega pokala. 0-stale njune sotekmovalke pa so. se uvrstile od 25. do 39. mesta.
Lestvica
1. Hess (Švi.)	1’45”64
2. Wenzel (Lie.)	1’46”44
3. Quario (It.)	1'46"63
4. Zini (It.)	1'46”81
5. Pelen (Fr.)	1'47”34
6. Steiner (Av.)	1'47"44
7. Melander (Šve.)	1’48”29
8. Leskovšek (Jug.)	1'48”54
9. Tlalka (Pol.)	1'48”85
10. Kronbichler (Av.)	1’48”89
11. Zavadlav (Jug.)	1'48"94
Lestvica svetovnega pokala
1 Hess 76; 2. Wenzel 72; 3. I. Ep-ple 54; 4. Quario 46; 5. Pelen 43; 6. McKinney 30; 7. Konzett 24; 8. M. Epple 23; 9. Zini 20; itd.
Moški smuk za svetovni pokal
V Grodnu presenečenja
GRODEN (Valgardena) - Moški smuk za svetovni pokal v Grodnu je bil poln presenečenj. Če je bil Avstrijec Resch še med kandidati za visoko uvrstitev, pa lahko rečemo, da Anglež Bartelski prav go-
tovo ni bil na seznamu tistih, ki bi lahko prišli do kolajn, skupaj z njim pa tudi marsikateri drugi «ni sodil* v - prvo deseterico. Med take moramo vsekakor uvrščati tudi mladega Italijana Cornaza, ki je imel celo ob prvem vmesnem merjenju le šestnajsti čas, nato pa je bil na koncu celo peti.
Ta smuk je prinesel lep kupček točk tudi Philu Mehru, ker si je z njegovo pomočjo priboril tudi kombinacijo (s slalomom v Campigliu).
Lestvica smuka
1.	Resch (Avstrija)	2'07”41
2.	Bartelski (VB)	2'07”52
3.	Stock (Av.)	2’07”81
4.	Podborski (Kan.)	2'07”91
5.	Cornaz (It.)	2’08”33
6.	Flaschberger (Av.)	2'08”37
7.	Klammer (Av.)	2'08”61
8.	Wirnsberger (Av.)	2'08”69
9.	Biirgler (Švi.) in
Meli (Švi.)	2'08”89
Lestvica kombinacije 1. P. Mahre 8,56; 2. Wenzel 47”31; 3. Hole 103,37: 4. Gattermann 112,20; 5. Von Hohenlohe 258,98 itd.
Tretji zaporedni poraz Zarje - Kras nezasluženo zgubil proti prvouvrščenemu Stoeku
Campanelle — Breg 1:2 (0:1)
CAMPANELLE:	Rotta, Stokelj,
Grassi, Sinico, Famigliulo, Zorzut, Maiiri (v 35. min. Prada), Bon, Va-cotto (V 64. min. Taddeo), Messi, Ruzzier.
BREG: Micor, Rodela, Klun (v 80. min. Tul), Peroša, Pinzin, Dazzara, Albertini, Vižintin (v 46. min. Mon-do), Samec, Cigui, Strnad.
SODNIK: Liut.iz Ogleja
STRELCA: v 8. in v 82. min. Samec, v 58. min. Messi.
Breg je na tujem igrišču prišel do pomembne zmage, junak srečanja pa je tokrat gotovo bil Samec, ki je svoje moštvo povedel v vodstvo že kmalu po začetnem sodnikovem žvižgu. Breg je bil tudi vse do počitka nevarnejši od domačinov.
Campanelle so izenačile šele v začetku drugega polčasa, ko so tudi bile v stalni premoči. Do gola pa so prišle čisto naključno, ko je žoga zadela Messija v obraz in se odbila v mrežo.
Domačini so še naprej pritiskali, čeprav niso bili več v taki premoči,
■ MU*......Illllllllimillllll.........l.f..>.I....M.H..>..>...»M.......I.M......UM....I.<M.I.............■Illllll...................................IIIII ■■■ lil ...........MH.IH.M
ODBOJKA
V PRVI AMATERSKI LIGI
Točka za Vesno v gosteh
Zlasti zanesljiva je bila tokrat obramba - Zucca najboljši
Torviscosa — Vesna 0:0
TORVISCOSA: Paoluzzi. Regeni, Cescutti, Zaninello, Vianello Buso. Favaro, Musiello, Moretto, Batti ston, Corso.
VESNA: Magris, Schettini, Pic-chierri, Peresutti, Pribac, Zucca, Kostnapfel (Zucca EL) Pipan, Bru no, Germani, Košuta.
Vesna se ie vrnila z gostovanja s točko, ki ii bo gotovo dala oo-guma pred prihodnjima izredno težkima tekmama (Lucinico m Gra dese). čeprav z igro ni zadovoljila. pa moramo reči. da so Križani res dali vse od sebe in se borili za vsako žogo.
Tudi tokrat je manjkalo več standardnih igralcev, tako da so jih morali zamenjati mladi igrulci, ki so nastopili le dan prej V vrstah »plavih* je prvič branil vratar Ma gris, ki je že nastopal s Ponziano v D ligi. in se je tudi v tej tekmi izkazal z nekaterimi lepimi potu . f^eknun reanici na ljubo, ni bila lepa. Domačini so sicer imeli pobudo stalno-v rokah, toda njihovi napadalci"šo' 'hatotčli ha ižrddno zanesljivo kriško obrambo, ki jo je odlični Pribac dobro organiziral. Na sredini igrišča je bil dokaj zanimiv dvoboj med »stebroma* obeh ekip. Zucco in Musiellom. Slednji .je bil v prejšnjih letih član Rome in kasneje Genoe, toda požrtvovalni Zucca se ni zbal tako »slavnega* nasprotnika in na koncu je bil zopet najboljši na igrišču Do-bro sta se odrezala tudi^ Germani ter Pipan na sredini igrišča.
Ves trud veznih igralcev pa je bil v tej tekmi zaman, saj so bili napadalci izredno slabo razpoloženi. tako dk domači vratar ni bil nikoli resneje zaposlen. Z druge strani ni niti Torviscosi uspelo u-stvariti izredno nevarnih akcij, ta ko da ie remi pravilno plačilo za obe ekipi.
V prihodnjem kolu bo Vesna sprejela v goste izredno nevarnega Lu cinica. Upamo, da bo lahko trener Finotto imel na razpolago vse stan dardne igralce in da se bo sreča le nasmehnila Križanom, saj iih od samega začetka tareio poškodbe.
Fabio
1. AMATERSKA LIGA
Isonzo Turjak in Lucinico praktično nimata nasprotnikov v tej li-
pi. Obe enajsterici sta v nedeljo ponovno gladko zmagali in s tem ohranili prvo oziroma drugo mesto na lestvici z lepo prednostjo nad ostalimi.
Dobro se . je tokrat odrezala tudi kriška Vesna, ki se vrača z gostovanja v Torviscosi z dragoceno točko. tPlavi» so s posrečeno obrambno igro zaustavili domačine in z osvojeno točko dohiteli m lestvici Muggesano, ki je, vsaj sodeč po zadnjih neuspehih, res zašla v krizo. Zato lahko Vesna še popravi svoj položaj na lestvici, čeprav bo že v prihodnjem kolu imela v gosteh naravnega nasprotnika, drugouvrščenega Lucimca.
IZIDI 13. KOLA S. Canzian • Isonzo Turriaco 0:2 Lucinico - Sovrana	3:0
Torvisgosa - Vesna	0:0-
Gradese - Fortitudo	0:0
Muggesana - Lignano 2:4 Palmanova - Sangiorgina 1:2
Rohchi - Portuale	1:1
Costalunga - S. Giovanni	1:0
LESTVICA
Isonzo Turjak 24, Lucinico 20, Costalunga 17,- Portuale 15. Palmanova in Torviscosa 14, Sangiorgina, Sovrana in S. Canzian 13, Gradese 12, S. Giovanni in Lignano 11, Vesna in Muggesana 9, Fortitudo 7, Ronchi 6.
PRIHODNJE KOLO (20. 12.)
Vesna - Lucinico, Lignano - Palmanova, Portuale - Torviscosa, I-sonzo Turjak - Costalunga, Fortitudo - Ronchi, Sovrana - Gradese, Sangiorgina - S. Canzian, S. Giovanni - Muggesana.
B. R.
HOKEJ
A LIGA
Paloma Gorica — Pordenone 1:4
vendar so prav Brežani znova povedli: strelec drugega gola je bil ponovno Samec, ki je v odličnem prodoru preigral dva branilca in neubranljivo poslal žogo v mrežo.
Breg je tokrat igral zelo požrtvovalno, odločilno pa je bilo dejstvo, da je v nasprotni kazenski prostor pošiljal dolge žoge, s čimer je stalno ogrožal domačega vratarja. Običajno se namreč vse preveč pogosto dogaja, da se prepušča preigravanju na sredini, tokrat se je temu izognil, rezultat pa je bil takoj viden.
Br
Primorje — Opicina Supercaffe 3:1 (0:0)
PRIMORJE: Štoka, Tomizza, Husu, Samese, Caharija, V. Pertot, Škipica, £>i Benedetto, De Bernardi, Bortolotti, Novel (v 74. min. W. Pertot).
OPICINA SUPERCAFFE’: Pichie-ri, Voltumo, Palermo, Botta, Mez-zalira, Scamperle, Dinoi (v 69. min. Meniš), Giovanini, Bagatin, Pitac-co in Savi.
STRELCI: v 7.. 20. in 27. min. d.p. Novel, v 35. min. d.p. Mezza-lira.
SODNIK: Schiavon iz Tržiča
GLEDALCEV: 150
Pred domačim občinstvom je Primorje z novim parom točk osvojita tretje mesto na lestvici, katero pa deli z ekipo Čampi Elisi. Prose-čani so proti skromnim Opencem igrali brez večjih naporov, čeprav se je prvi del srečanja končal pri neodločenem izidu. V prvem polčasu rcer «rdeče-rumeni» niso igrali kot znajo in so morda tudi podcenjevali nasprotnika, ki v vsej tekmi sploh ni bil nevaren, razen v zadnjih minutah srečanja, ko je tudi padel častni zadetek.
Po odmoru pa so Prosečani zaigrali bolj zagrizeno in borbeno. O-čitna premoč domačinov je doprinesla. da je spretni Novel (ki je po rahli poškodbi ponovno igral v standardni postavi realiziral kar tri gole, za katere pa ima velike zasluge tudi vezni igralec Di Benedetto.
H. W.
Stock — Kras
1:0 (0:0)
STRELEC: v 25. min. d.p. Prelaz. STOCK: Gadel Z.. Mersič, De Pel-legrin, Lakota, Savron, Podgornik, Furlan (v 1. min. d.p. Prelaz), Coslovich, Punis, Monzoni, Naldi (v 9. min. d.p. Mafrigi).
KRAS: Paulin D., Darko Škabar, Ulja, Puntar, Štoka, Vascotto, Olivo, Vilalta, Ferfolja (v 27. min. p.p. Ljubo Milič), Terčon in Lanza.
SODNIK: Bergamasco iz Tržiča.
Zmagovita pot Krasa se je v nedeljo prekinila. »Rdeče-beli* so bili tokrat v gosteh pri prvouvrščenem Stoeku. Po dveh nepričakovanih, vendar povsem zasluženih uspehih so bili Kraševci na dobri poti, da iztrgajo domačinom vsaj točko. Že iz uvodnih potez je bita razvidno, da ne bo imel Stock lahkega dela s požrtvovalnimi Kraševci. Sodeč po prikazani igri si «zeleno-črni» še daleč ne zaslužijo vodilnega mesta na lestvici. Gostje so jih tokrat neštetokrat spravili v težave in bi bil tudi neodločen izid pretesen. Vendar pa zmaga ekipa, ki večkrat realizira, če k temu dodamo še to, da sodnik ni Kraševcem v 37. min. drugega dela igre (pri stanju 1:0) dosodil povsem upravičene 11-me-trovke zaradi prekrška nad Lanzo. Rezultat kaže, da niso Kraševci uspeli ponoviti vrhunske igre iz prej-
šnjega kola. Krasova enajsterica pa je igrala vse prej kot slabo in čeprav je bilo igrišče zeta razmočeno je dokazala, da je telesno trenutno zeta dobro pripravljena.
Gostje so si v prvem polčasu u stvarili nekaj lepih priložnosti, domačini pa niso nikoli resneje zaposlili vratarja Paolina.
V 11. min. drugega dela tekme je Olivo s krasnim strelom z roba 16-metrskega prostora zadel prečko. Nekaj minut kasneje pa je edini-krat v teku srečanja Krasov vratar odlično, posredoval in z akrobatskim posegom rešil lastna vrata. Do od ločilnega gola je prišlo v 25. min., ko je Prelaz s posrečenim strelom zatresel Krasovo mrežo. Od tedaj dalje je Krasova ekipa potisnila domačine na njihovo polovico igrišča. Športna sreča ni bila naklonjena niti Puntarju, ko se je njegov silovit strel odbil od vratnice. Nešportno obnašanje so domačini kronali s kar šestimi opomini, ki jim jih je dosodil sodnik.
Z. S.
um.........i.m.nmi..t. >m.im.imimi. >iiiiiTHnii..im..........i>n..mi..>imii......................ni.........in
i 1 - ■	1 HH
Izidi 13. kola so precej spreme- \ poredni poraz. Zarjani so bili mor-nili začasno lestvico, kjer je sicer | rda nekoliko pomanjkljvi v obram-še vedno v vodstvu Stock, s štiri-
mi točkami prednosti. V tem zavrti ja ju' smo zabeležili ponovno veliko število golov (23), poleg tega je tudi zadnjouvrščena enajsterica Rojaneseja končno prišla do prve prvenstvene zmage.
Za presenečenje je tokrat- poskrbel Breg, ki, je povsem nepričakovano v gosteh premagal Campanelle. Junak dneva, ki je zagotovil zmago Bregu po enem meseču <su-še»,.je napadalec Samec, Ta uspeh je prišel ravno v tednu, ko je' disciplinska komisija odvzčlo ekipi e-no točno tako se položaj Brežanov na lestvici ni mnogo spremenil.
Lep napredek pa je naredilo, prO-seško Primorje, ki se je po zmagi nad Op. Supercaffe znašlo na tretjem mestu lestvice. S tem uspehom Prosečani nadaljujejo pčžRivno serijo, ki-traja že deset nedelj.
Po treh zaporednih zmagah , pa je Kras sicer povsem nezasluženo klonil vodečemu Stoeku, ki je prišel do odločilnega zadetka 20 minut pred koncem tekme, potem ko je Kras zapravil lepo priložnost z Lanzo, z Olivo pa je zadel prečko.
Zarja pa je doživela že tretji ža-
bi, napad pa je bil neučinkovit. Edini zadetek je dosegel obrambni igralec, -Križmančič (tretji gol v tem prvenstvu). Ker je bila Opicina spretnejša v zaključevanju, si je zagotovila obe točki in tako je Zarja naredila spet korak nazaj na lestvici.
IZIDI 13. KOLA Olimpia - Roianese	1:2
Čampi Elisi - CGS	1:3
Opicina - Zarja	2:1
Stock - Kras	1:0
Libertas - Domio	3:0
Primorje - Op. Supercaffe 3:1 Campanelle - Breg	1:2
S. Marco - Zaule	1:1
LESTVICA
Stock 21, CGS 17, Primorje In Čampi Elisi 16, Campanelle 15, Kras, S. Marco, Opicina in Zaule 14, Zarja 13, Op. Supercaffč 11, Olimpia, Libertas in Breg 10, Domio 8, Roianese 5.
PRIHODNJE KOLO (20. 12.) Zarja - Čampi Elisi, Domio - Primorje, Breg - Opicina, Roianese -S. Marco, Kras - Campanelle, CGS -Stock, Op. Supercaffe - Olimpia, Zaule - Libertas.
B. R.
Opicina — Zarja 2:1 (1:0)
OPICINA: Sardi, Vecchio, Gherzil, Gerin, Tulliani, Borroni, Manzon, Venier, Volo, Privilegi, Castriotta.
ZARJA: Pucer, Žagar, Tognetti, Franko, Makor, Križmančič, Fabio Ražem (v 27. min. d.p. E. Fonda), Benčič, Lenarduzzi, Sossi (v 18. min. d.p D.'Fonda), V. Ražem. SODNIK: Brazza iz Trsta. STRELCI: v 10. min. Privilegi. v 4. min. d.p. Križmančič, v 27. min. d.p. Vener.
Zarja je že tretjič zaporedoma občutila grenkobo poraza, ki je tokrat še grenkejši, saj so bili Ba-zovci skozi vso tekmo boljši od domačinov.
Tudi tokrat so pri Zarji odpovedali napadalci, ki ne kažejo več tiste požrtvovalnosti, ki smo jo bili vajeni v prejšnjem prvenstvu. Za Bazovce se je tekma začela zeta slabo, saj so domačini povedli že v 10. minuti po začetniški napaki celotne obrambe. Po golu je Zarja silovito reagirala in si ustvarila vrsto ugodnih priložnosti, ki pa so jih napadalci tudi zapravili. Najnevarnejši so bili prav obrambni i-gralci Zarje, ki so z nekaj streli od daleč nevarno zaposlili vratarja Sardija.
V drugem polčasu pa je Zarja ž« po nekaj minutah izenačila s Križ-mančičem, ki je s silovitim diagonalnim strelom ukanil domačega vratarja. Gol je dal Zarji še večjega poleta in le sreča je nekajkrat rešila domačine, Ko so bili napadi Bazovcev na višku, pa je Opicina s prostim strelom znova povedla. Po tej hladni prhi je i-mela Zarja le še eno res zrelo priložnost, vendar je bil tudi tokrat vratar Sardi na mestu. Najboljša v vrstah Zarje sta bila Tognetti in Križmančič.
BIG
K"	v.■ ; ■. •	--i'• N ‘'>:-•?«
OBVESTILO
ŠZ Slog:.
vabi vse svoje člane, prijatelje in simpatizerje na osrednjo svečanost ob 10-letnici ustanovitve, ki bo v soboto, 19. decembra, v Prosvetnem domu na Opčinah s pričetkom ob 20.30. Program: pozdravni nastop zborov Tabor z Opčin, slavnostni govor, slavnostni podpis litine pobratenja ŠZ Sloga s ŠD podelitev spominskih priznanj, na podelitev pomigskih priznanj, nastop Tržaškega okteta.
.........................................................................................................................................................................................................................
• inv (	M nrrftn?.™'	''n ,!. :' '	" '1 ''' ■
102 :t
NOGOMET
orrffcoaT/L?
■ \>»V	'c
J	i r*.
V ENAJSTEM KOLU PRVENSTVA TRETJE AMATERSKE LIGE
ijTTT"
Zelo okrnjene Sovodnje prepustile prvo mesto Isonzn
Juvejitina vse bliže vodečim enajstericam - Mladost dvakrat vodila, nazadnje poraz - Primorec klonil doma, Gaja ni igrala
Sovodnje — Isonzo 0:1 (0:1)
SOVODNJE: Cabas, Di Corredo, Pahor, Marson, Kovic, Florenin, Kodrič, Petejan, Butkovič, Šuligoj, Sambo.
ISONZO: ' Todon, Bonaldo, Piaz za, Mori, Fedel, Olimpo, Sammar-tino. Zoia, Lubiana, Bragagnolo. Carneglia.
STRELEC: Zoia v 40. min.
V nedeljo sta se v Sovodnjah sre čali prva in drugouvrščena ekipa na lestvici. V sovodenjskem taboru, tako navijači, igralci in vodstvo eki pe, so z nestrpnostjo čakali na tekmo. Priprave ,so potekale v zmerno optimističnem duhu, saj je bila so vodenjska enajsterica do nedelje še neporažena, in se je v' desetih tekrnah izkazala kot zeta solidna in homogena ekipa. V domačem moštvu so bili prepričani v poziti ven rezultat, čeprav se je marsikdo
zavedal, da bi številne odsotnosti (poleg Gomiščka, Millocha, Tomažiča in Devetaka, je prejšnji teden manjkal tudi Zearo) utegnile biti odločilne.
Prav tako se je tudi zgodilo. Izkazalo se je, kako pomembno vlogo ima Milloch v igri sovodenjske enajsterice, predvsem na sredini igrišča, kjer je bita tokrat vse preveč praznin. Isto bi lahko rekli o Go-miščku. ki zna s hitrimi protinapadi spraviti v težave marsikatero obrambo in ki večkrat dobro opravlja vezno vlogo med obrambo in napadom.
Čeprav v dokaj okrnjeni postavi, pa so se belo-modri enakovredno borili z Isonzom, ki je že od vsega začetka pokazal, da namerava odnesti obe točki iz Sovodenj. Kljub terenski premoči gostov, pa so prav Sovodnje izpeljale več nevarnih akcij in imele več priložnosti za gol.
...........................m....mn..."...m...................
Naše odbojkarske šesterke v raznih prvenstvih
Naši odbojkarji in odbojkarice so bili v soboto in nedeljo izjemno u-spešni. Od enajstih šesterk sta o-stali praznih rok samo dve. Tako Uspešne bere točk v letonšjem pr venstvu še nismo imeli.
IZIDI
MOŠKA C-1 LIGA
Intrepida Gorian - Bor Jik Banka 0:3, Cus Trst - Scatolificio 4 S 2:3, Solaris • Volley club 3:2.
LESTVICA
Solaris Norcia Trst 12, Scatolificio 4 S Videm 8, Bor Jik Banka in Cus Trst 6, Volley club Trst 4, Intre pida Gorian Fara 0.
ŽENSKA C-2 LIGA Julia — Sloga	2:3
(9:15,14:16,16:14,15:9, 3:15)
SLOGA: Čuk, Maruška, Mira in Neva Grgič, Hrovatin, Kalan. Lučka, Milena in Tiziana Križmančič, Ražem, Vidali, Zok.
V nedeljo je Sloga izbojevala svoj tretji zaporedni par točk, vendar ji je domača Julia dolgo grenila Pot do zmage. Slogašice so dobro začele in tudi brez težav osvojile Prvi niz. Tudi drugi je bil nadvse spodbuden, saj so brez težav povedle z 10:0. Tedaj pa se je našim dekletom začelo zatikati. Set so sicer zgubile z minimalno razliko, v nadaljevanju pa se jih je lotila nerazumljiva živčnost. Grešile so zlasti pri igri v polju, kar je seveda izkoristila Julia, ki je v nedeljo od igrala eno svojih boljših tekem. Prava moč naše ekipe je prišla na dan v odličnem nizu. ko je Sloga zaigrala kot zna in je tako dobesedno zmlela vsak odpor sicer žilavih nasprotnic.	INKA
1.	sknpina
Volley club - AUSA Pav 0:3, Ri-vignano - Agi Gorica 3:0, Julia -Sloga 2:3.
LESTVICA
AUSA Pav Cervignano in Sloga 6, Rivignano 4, Julia Trst 2, Volley club Trst in Agi Gorica 0.
2.	skupina
Kontovel - Fontonafredda 3:0, Breg Donatello 3:0, Collaredo -Vivil 3:0.
LESTVICA
Colloredo 'Pasian di Prato 6, Vivil Terzo d'Aquielia in Fontanafredda 4, Breg in Kontovel 2, Donatello Videm 0.
ŽENSKA D LIGA
1.	skupina
Libertas Martignacco - Solaris 3:1, Killjoy - S. Sergio 3:0, Breg - In-ter 1:3.
LESTVICA
Libertas Martignacco in Killjoy Trst 6, Inter Trst 4, Solaris Trst 2, Breg in S. Sergio Trst 0.
2.	skupina
Sloga - Sangiorgina 0:3, Bor -Pieriš 3:0, Italcantieri - Lucinico 3:1.
LESTVICA
Bor, Pieris, Sangiorgina S, Gior gio Nogaro in Italcantieri Tržič 4, Sloga 2, Lucinico 0.	,
MOŠKA D LIGA Olympia - Terpln — Italcantieri 3:0 (15:1, 16:14, 15:7)
01ympia:	Špacapan, M. In Š.
Cotič, Kuštrin, Dornik, Markežič, Terpm, Košič.
Goriška 01ympia je na domačih tleh v borbeni in zanimivi tekmi strla odpor tržiške ekipe Italcantieri. TržiČaoi so prišli v Gorico prepričani v zmago. V tej veri so tudi dobro začeli tekmo, saj so v začetku prvega seta vodili z 2:7; nato pa so Goričani premagali trenu tek krize in osvojili prvi set. Drugi set je bil najbolj živahen. Gostje so napeli vse sile tudi v prvi polovici tretjega seta, vendar ni nič pomagalo. 01ympijevci so s ponovno zmago dokazali, da sb homogena e-kipa. Treba je le (popraviti določene tehnične pomanjkljivosti.
G. R.
2. skupina
Mobilcasa > Libertas Krmin 3:1, 01ympia Gorica - Italcantieri Tržič 3:0, CUS Trst - Juventina Belca Štandrež 1:3.
LESTVICA \
Juventina Belca 6, 01ympia Gorica 4, Mobilcasa Redipugiia, Cus Trst, Italcantieri Tržič in Libertas Krmin 2.
DEKLICE
Olympla - Pieri*	1:3
(—9, 1, 8, 7)
OLVMPIA: ''Bertolini, Vrtovec, O-livo, Mažgon, Klanjšček, Delai, Pozzo.
Odbojkarska ekipa Juventtne Belca, ki nastopa v D ligi
Isonzo je malokdaj resno ogrozil Ca-basova vrata in za sam zadetek je treba povedati, da je bil v bistvu le posrečen strel izven kazenskega prostora.
V drugem polčasu so Marsonovi varovanci igrali hitreje in odločneje. Ustvarili so nekaj izrednih priložnosti, toda zaradi smole in deloma zaradi spretnosti vratarja Isonza, je rezultat ostal nespremenjen. Kljub porazu je treba tokrat pohvaliti vso ekipo, ki je res dala vse od sebe. Z malo več sreče bi bil končni rezultat lahko tudi drugačen. Ob koncu tekme je bil zaradi grobe igre izključen Kovic.
P. I.
Juventina — Poggio 2:0 (0:0)
JUVENTINA: Businelli, Varacchi, Russo, Ligovich, Medeot, Cingerli, Radikon, Devetak, Klanjšček, Lauri, Panico.
STRELCA: v 60. min. Medeot, v 70. min. Cingerli.
Juventina je bila v nedeljo ponovno uspešna. V zadnjih petih srečanjih je tako zbrala kar devet točk. Nedeljski točki pa sta bili res s težavo izbojevani; Poggio je namreč igral vseskozi obrambno in zato je bila naloga belo-rdečih toliko bolj napornejša.
Prvi polčas je bil zeta grd, čeprav so Borghesovi varovanci pokazali običajno borbenost. Ustvarili so si sicer nekaj zrelih priložnost, vendar so jih, čeprav za las, tudi zapravili. Povedli so tako šele v drugem polčasu in sicer po zaslugi Medeota in Cingerli ja, enega izmed mladih in perspektivnih štan-dreških nogometašev. Domači so imeli še priložnosti, da povečajo prednost, vendar se rezultat ni več spremenil.
David
Audax — Mladost 3:2 (1:2)
MLADOST: Ferfolja, D. Gergo-let, Černič, Vladi Gergolet, Lucijan Frandolič, Mariza, Darijo Frando-lič, Edvard Gergolet, Kobal, Semolič. Vižintin (Ferletlč).
STRELCA za Mladost: Kobal in Edvard Gergolet.
Kot običajno je doberdobska Mladost tokrat v Gorici zapravila prestižno zmago v zadnjih minutah i-gre, potem ko .ie bila skozi celo srečanje boljša od domačinov. Mladost je začela v velikem slogu in je kaj kmalu prišla do zasluženega vodstva s Kobalom, ki je spretno izkoristil podajo Vižintina. Tudi po golu so gostje predvajali hiter nogomet. kar .ie delata preglavice domačinom Igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča, večjih priložnosti za zadetek pa ni bita. Do mačini So po napaki sredine igrišča Kraševcev prišli do izenačenja. Po tem zadetku se je kaj kmalu pokazala živčnost Kraševcev, ki pa se
je zlasti razvnela, ko je Edvard Gergolet po prodorni akciji poslal usnje v vrata Audaxa.
V nadaljevanju se slika igre v bistvu ni spremenila. Doberdobci so z lahkoto nadzorovali igro domačinov. Ferletič je zgrešil dve stoodstotni priložnosti. Zadnje minute i-gre so bile za gostujočo ekipo u-sodne. Sredina igrišča je začela popuščati, kar je omogočilo številne napadalne akcije Audaxa. Najboljši strelec prvenstva Tesolin je imel lahko pot do vrat in je najprej izenačil, nato povedel v vodstvo lastno ekipo.
Tudi ta poraz je dokazal, da Mladost na velikem igrišču izvaja dober nogomet, vendar ji zaradi slabe kondicije nekaterih igralcev ne uspe zdržati hitrega tempa do končnega žvižga.
D. Gergolet
HiiimiimiiMiiiiimmiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiifiiiiiMiiimiiiiiHiiiimiiiHHiiiiiitulMiiiiiiiiiiiiiHMiiiiiiiiiiniittii
Primorec — San Vito 0:2 (0:0)
PRIMOREC: Germani, F. Kralj,
F.	Milkovič, Husu, Modesti, Lu-gnan, P. Kralj, E. Kralj, Križ-mančič, M. Kralj, I. Milkovič (v 60. min. Finesi). Bruni (14)
SAN VITO: Pause, Passai., Cre vatin, Maraspin, Grimalda. Mis
G.	Palermo, Geni, R. Palermo. Ma lusa, Perlit.
STRELCI: v 75. in v 81. min R. Palermo.
Primorec je tokrat »podaril* obe točki gostom. Bil .ie namreč ves čas boljši tekmec in je imel izvrstne priložnosti, a ie mata pred koncem tekme zapravil če ne dve na vsaj eno točko. Nasprotnik je namreč prišel v Trebče z očitnim
V	prvem polčasu si je Primorec ustvaril nekaj izrednih priložnosti, a dobri vratar in netočnost pri zaključevanju sta preprečila, da bi prišel do zadetka.
V	drugem polčasu je slabi sodnik dosodil v 53. min. dvomljivo 11-metrovko v korist Trebencev. Streljal je Marko Kralj a vratar ie z lepim posegom odbil v kot. Trebenci so skušali še napadati, a niso bili več tako borbeni kot poprej. San Vito pa se ie sploh zadovoljil z remijem in ni preveč iskal pot 'do gola. V 75. min, pa je srednji napadalec izkoristil nesporazum med čistilcem in vratarjem domačinov in spretno poslal žogo v mrežo. Primorec se sploh ni zdramil, ko je padel še drugi
namenom, da doseže remi. Zato i« go1 P° zaslugi istega *ralca
ves čas igro zavlačeval ip ie prišel (nezasluženo) do gola po ne sporazumu v trebenski obrambi.
V najpomembnejšem srečanju kola so Sovodenjci proti Isonzu doži veli svoj prvi letošnji poraz in tako prepustili vodstvo na lestvici igralcem iz Špetra ob Soči. Srečanje v Sovodnjah, kateremu je prisostvovalo zares veliko občin stva, se je odvijalo na neenaki rav ni, saj so domači ekipi manjkali kar štirje standardni igralci.
Ponoven uspeh Juventine, tokrat proti Poggiu, je štandreško ekipo približal vodečim na lestvici
Doberdobska Mladost je v Gorici proti Audaxu zapravila priložnost, da iztrži ugoden rezultat. Kraševci so namreč dvakrat bili v vodstvu.
IZIDI 11. KOLA	
Romana - Vermegliano	0:1
Begliano - San Lorenzo	0:0
Audax - Mladost	3:2
Capriva - Italcantieri	3:0
Sagrado - Piedimonte	0:0
Juventina - Poggio	2:0
Sovodnje - Isonzo	0:1
Brazzanese - Azzurra	2:0
LESTVICA
Isonzo 19, Sovodnje 18, Sagrado 16, Capriva, Audax 15, Juventina 13, Piedimonte 12, Italcantieri, San Lo-renzo 11, Brazzanese, Vermegliano 10, Begliano 9. Azzurra 8, Mladost 5, Poggio 4, Romana 1.
PRIHODNJE KOLO Italcantieri - Sovodnje; Azzurra Begliano; Poggio • Audax; San Lo-renzo - Brazzanese; Piedimonte Romana; Vermegliano - Sagrado; Isonzo - Capriva; Mladost - Juven tina.
NAJBOLJŠI STRELCI Tesolin (Audax) 11 golov; Sam-martin (Isonzo) 9; Klanjšček (Juventina) 8; Butkovič (Sovodnje) 5.
-pr~
Izidi 11. kola so spremenili položaj na samem vrhu lestvice. Osrednja tekma kola med vodečo Aurisi-no in S. Anno se je končala z neodločenim izidom, vendar proti kon cu tekme je bilo vzdušje na igrišču precej napeto in prav zaradi tega lahko pričakujemo, da ne bodo izostali disciplinski ukrepi. Delni spodrsljaj Aurisine so takoj izkoristile Giarizzole, ki so z zmago nad Rabuiesejem sama na vrhu lestvice, upoštevajoč tudi, da Gaja tokrat ni igrala zaradi poledenelega padri-škega pravokotnika.
Razočaral pa je Primorec, ki je na domačih tleh nepričakovano klonil S. Vitu. Da so Trebenci doleteli na slab dan, priča tudi dejstvo, da so celo zastreljali 11-metrovko.
IZIDI 11. KOLA
1:1
(odi.)
0:0
2:3
0:2
2:0
3:0
S. Anna - Aurisina Gaja - Chiarbola S. Sergio - Union Rabuiese - Giarizzole Primorec - S. Vito Esperia S. G. - S. Andrea GMT - Edera
LESTVICA
Giarizzole 16, Aurisina 15, Gaja, S. Vito, Esperia S. G. in S. Anna 14, S. Luigi 11, S. Sergio 10, S. Andrea in Primorec 9, Rabuiese 8, GMT 7, Chiarbola 5, Edera 4, U-nion 2.
PRIHODNJE KOLO (20. 12.) Edera - S. Luigi, S. Andrea -GMT, S.' Vito - Esperia S. G., Giarizzole • Primorec, Union - Rabuiese, Chiarbola - S. Sergio, Aurisina - Gaja.
B. n.
pa je prei nanravil očiten Drekr-šek nad Husuiem, ne da bi sodnik posredoval. Poglavje zase pa ie bil sodnik.
Igralci cbeh ekip so bili zato zelo živčni in so stalno ugovarjali. To pa .ie doprineslo, da sta bila v zadnjih minutah izključena Modesti in Crevatin.	Bruno
Ascoli - Juventus Bologna - Fiorentina Cagliari - Cesena Catanzaro - Roma Como - Udinese Milan - Genoa Napoti - Liter Torino - Avellino Brescia - Palermo Lazio - Piša Pistoiese - Verona Ternana - Arezzo Lecco - Carrarese KVOTE
12 - 73.290.800 lir 11 - 3.807.300 lir KVOTE:
1
2
X
nev.
2
X
1
X
2
X
1
X
X
II
1.	—	1.	Paperoga	2
2.	Gova	2
2.	—	1.	Hurlingam	1
2.	Emergenza	X
3.	—	1.	Vassari	X
2.	Gun di Monteco 1
4.	—	1.	Fantino	1
2.	Camburg	X
5-	—	1.	Glovelier	X
2. Amarone	; 1
6.	—	1.	Bombolino	1
2.	Elettrica	X
KVOTE
12 - 9.724.400 Ur 11 —	280.000	Ur
10 -	25.000	Ur
Uredništvo, uprava oglasni oddelek,
TRST. Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 48 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 —- Tel. (0481) 8 33 82 - 8 57 23 Naročnina
Mesečno 7 000 lir — celoletna 84 000
V SFRJ številko 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, zo zasebnike mesečno 80,00, letno 800,00 din. zo organizacij in podjtia mesečno 100.00, letno 100o!oo.
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374	Stran 8
PRIMORSKI DNEVNIK
15. decembra 1981
Oglasi
Zo SFRJ 2iro račun 50101 603-45361 «ADII> DZS S1C00 Ljubljano Gradišče 10/II. nud.. teieion 22307
Ob delovnikih: trgovski 1 modul 'sir 1 st., vis 43 mrn| 27.000 lir. Finančni 900 legalni 800 ‘ osmrtnice 300 sožolio 400 lir za mm višine v sirim 1 siolpca Mali og asi zOO lir beseoo. Ob praznikih: povišek 20% IVA 15% Oglasi iz dežele Furlani|e-Juli|Ske krajine se naročajo pri ogiusnem oddelku oli uprovi. iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
i i	dlan Italijansket
fzdaja^^^ZTT	zveze časopisnih I
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^Trst zbornikov fieg*
P0 SKORAJ 9 MESECIH VNETE RAZPRAVE IN POLEMIK
ENOTEN DOKUMENT SINDIKATA 0 STROŠKIH ZA DELOVNO SILO
v
Široko posvetovanje z delavstvom se bo začelo že danes, dokončni sklep pa bodo sprejeli konec januarja
RIM — Po skoraj devetih n,ese cilj vnete in tu pa tam polemične razprave, po 15 sejah na ravni skupnih tajništev in 4 zasedanjih vsedržavnega vodstva, je včeraj naposled enotno tajništvo sindikalne zveze CGIL, CISL. UIL odbrilo enotni dokument o stroških za de lovno silo. pogodbeni politiki, od pravninah in solidarnostnem .skla du za naložbe na Jugu, ki vzpostavlja soglasje sindikalnega giba n ja tudi o zadn ji 10. točki plat forme iz 11. aprila. Na osnovi tega enotnega dokumenta se bodo že danes začela široka posvetovanja na delovnih mestih, k: se morajo za ključki pred 25. januarjem, ko bo do vsedržavni sveti vseh treh or eauizacij sprejeli na skupnem dvodnevnem zasedanju dokončne skle pe, ki bodo osnova za pogajanja z vlado in delodajalci V političnem uvodu dokument sprejema 16-odstotno programirano naraščanje inflacije in v tem okvi
ru predlaga naslednje ukrepe: stroški za delovno silo: popolna odprava posledic inflacije na ob davčitvi poviškov plač do lfi od stotkov (in tudi višjih, če izhajajo iz povečane produktivnosti) z me sečnimi odbitki pri davčnih odteg 1 jajih in obračunom ob koncu leta. Do ustreznih 45 točk dravinjske doklade naj država razbremeni de lodajalee socialnih dajatev. Davč, ne razbremenitve za delavce bi od padle le pri poviških plač. ki bi presegli dejansko raven inflacije. V tem primeru bi se tudi pov išale socialne dajatve, izkupiček bi pa namenili izboljšanju pokojnin in družinskih doklad: pogodbena politika: ob spoštovanju splošnega vodila o zajezitvi in Racije pod ravnijo 16 odstotkov' je zajamčena samostojnost posameznih strok pri obnavljanju delovnih po godb ob njihovi zapadlosti: skrajšanje delovnega časa: do leta 1985 je treba doseči. 35 ur na
| teden, prva vidna znamenja na mo | rajo priti že od bližnjih obnovitev i delovnih pogodb, upoštevajoč pove Čanje delovne storilnosti;
priznanje profesionalnosti: potrjeno je načelo enotnih staležev. pri tem pa je treba zagotoviti ustrezno priznanje tehničnim in upravnim kadrom ter nagrajevanje težkega ročnega dela:
odpravnine: potrjeni so sklepi , iz Montecatmija. predlaga se pa pri lagajanje skladov inflaciji in možnost črpanja tudi pred upokojitvijo:
solidarnostni sklad: vanj naj se
■rninillltlllllll lllllll l MII llllllltlMIIIIIIIIIIIirirtliu lil milim I llllll I milit lili n I Milili II 111111111111(1 II li
VČERAJ V VELIKI DVORANI SLOVENSKE SKUPŠČINE
Žalna seja SZDL Slovenije za umrlim Tonetom Fajfarjem
Pogreb ustanovnega člana Osvobodilne fronte bo danes ob 15.30 na ljubljanskih Žalah
LJUBLJANA — V veliki dvorani skupščine Slovenije je bila včeraj razširjena seja predsedstva RK SZDL Slovenije v počastitev spomina Toneta Fajfarja, ki je umrl v Ljubljani 12. decembra. Predsednik Mitja Ribičič je v uvodu dejal, da se je izteklo 40. leto odkar so se spomladi leta 1941 zbrali pod Rožnikom z enakimi hotenji komunisti Kidrič. Zihrl in Bebler, kulturniki Vidmar, Kozak in Šturem, Rus, ket predstavnik Sokola in pokojni Tone Fajfar, kot predstavnik krščanskih socialistov. Zbrali so se, da bi ustanovili osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je v boju proti okupatorjem zbrala vse napredne sile. Ribičič je citiral tudi Fajfarjeve besede, ko je dejal: ♦Vesel in ponosen sem, da sem sodeloval na ustanovnem sestanku OF slovenskega naroda. Predvsem za to, ker sem lahko svoje nazore in ideale, za katere sem se boril, u resničil v osvobodilni fronti.*
Lik pokojnega Toneta Fajfarja je zatem orisal član predsedstva SZ DL in sekretar predsedstva CK ZK Slovenije Franc Šetinc Poudaril je zaslugo Fajfarja in njegovih tova rišev. da so se iztrgali izpod vpliva reakcionarnih krogov, zavrgli kle rikalizem in postali središče vseh opozicijskih in protifašistično u-sinerjenih katolikov. K temu je od lečilno prispevalo Fajfarjevo razredno stremljenje, težnja, da se o blikuje kar najbolj enotno delavsko gibanje, zavest o nevarnosti fašizma in spoznanje krivičnosti stare družbe.
<Na kratko bi lahko rekli — je v zaključnem delu svojega spominske ga govora dejal Franc Šetinc — da je Tone Fajfar rasel ■ z delav-sk m gibanjem, zanj živel in temu podrejal tudi sebe, svoje življenje. Vedno je čutil njegove ijotrebe, niegove zadrege, njegove bolečine, pa tudi njegove radosti ob velikih zmagah. Zaupal je v ustvarjalno moč ljudskih množic, čeprav jih je gosposka imela za robate in ne uke. Zamislimo se za trenutek nad tem. poskušajmo premeriti njego vo pot in videli bomo. kako neiz merno plodna je in kako je služila enemu samemu cilju: osvoboditvi človeka. Bojeval se je proti vse mu. kar je dušilo širino in demokratično vsebino našega osvobodil nega gibanja in socialističnega ra zvoja. To je tudi za današnji čas velik zgled, ki ga je treba posne mati.*
Na seji, ki so se je udeležili vsi najvišji predstavniki slovenskega javnega in političnega življenja, med katerimi tudi predsednik pred sedstva SFR Jugoslavije Sergej Kraigher, še živeča ustanovna ela na Osvobodilne fronte Miha Marin ko in Jože Rus in tudi predstavni ki Slovencev iz zamejstva so ime novali odbor za .pogreb, ki bo da nes popoldne ob 15.30 na ljubljan •kih Žalah.
ZSMS o nacističnih izpadih v Sloveniji
BEOGRAD — Predsedstvo zvez ne konference zvezne socialistične mladine Jugoslavije je včeraj že drugič obravnavalo aktualna idej na gibanja med mladimi. Žal so tudi tokrat več razpravljali o era divu za sejo konference, kot pa o problemih s tega področja.
Delegat Slovenije Bojan Fink je poudaril, da je treba o idejnih gibanjih med mladimi govoriti vedno, kadar se sproži kakšno vprašanje, it posebej, kadar s* razpravlja o
družbenoekonomskem položaju mla dih Vse, kar se dogaja na idej nem področju, je namreč v tesn: zvezi z mnogimi drugimi proble mi. Fink je tudi podal stališče re publiške konference ZSMS v zvezi z nacističnimi izpadi posameznih mladih v Sloveniji. Po njegovih be sedah članki v tisku, v katerih je rečeno da gre za-množičen pojav, dezinformirajo javnost. Nedopustno je, je poudaril, da , se del mlade generacije, ki ceni punk, istoveti * majhno skupino mladih skrajnežev. Fink je še dodal, da so zdaj v Sloveniji priprli tri mladeniče, pri katerih so našli gradivo, ki potrjuje, da so hoteli ustanovit: na-cionalno-socialistično stranko. Proti 18 mladim iz Slovenije, ki so pi šali razne parole (risali kljukaste križe), ni bil sprožen kazer-.ki po stopek. (dd)
Na parlamentarnih volitvah
Zopet zmagoslavje laburistov na Malti
MALTA — Laburistična stranka bo tudi v prihodnjih petih letih upravljala Malto. Na nedeljskih splošnih volitvah je namreč vladajoča stranka premiera Dom Mintoffa ohranila vseh 34 parlamentarnih sede žev in tako že tretjič zapored premagala opozicijsko nacionalistično stranko, ki je na tihem računala na preobrat. Kljub nepopolnosti izidov so laburistični pristaši včeraj že navse zgodaj praznovali po mestnih ulicah ponovni uspeh svoje stranke, ki je že napovedala, da se nevtralna in neuvrščena malteška politika ne bo spremenila, nadaljevala pa se bo tudi politika družbenih reform in ljudskih gradenj.
PREPOVEDI IN OMEJITVE VOJAŠKEGA SVETA ZA NACIONALNO REŠITEV
Življenje Poljakov pod taktirko izrednih ukrepov
Ukinjene skoraj vse svoboščine razen verskih - Napoved še strožjih ukrepov
VARŠAVA — Vojaški svet za na cionaino rešitev je z razglasitvijo izrednega stanja na Poljskem sprejel vrsto izjemno strogih ukrepov, ki bodo do nadaljnjega vplivali na življenje Poljakov.
1.	Prepovedana so vsa zborovanja in demonstracije, pa tudi umetniške in športne prireditve, če državni upravni organi za to ne izdajo posebnega dovoljenja. Pač pa te omejitve ne veljajo za bogoslužje za cerkvenimi zidovi.
2.	Brez poprejšnjega dovoljenja pooblaščenih organov sta prepovedani tiskanje in razpečevanje vseh publikacij, pa tudi uporaba kakršnih koli komunikacijskih sredstev vključno s teleksi.
stva lahko vsak trenutek vpokličejo vojaške obvezance in rezerviste.
17.	Vojaško so uokvirjene pomembnejše gospodarske dejavnosti, kjer je delavstvo podvrženo posebnemu režimu in disciplini.
18.	Začasno so odpravljene vse proste sobote.
Poleg teh prvih ukrepov je vojaški svet za nacionalno rešitev že izdal odlok, ki predvideva še hujše gospodarske ukrepe, če sedanji ne bi zalegli. Poleg odprave proste sobote predvideva odlok možnost u-vedbe sedemdnevnega delovnega tedna, delovni dan pa podaljšati na 12 ur. Skrajšal se bo tudi letni dopust, in sicer na 12 dni (en dan za vsak mesec službe). Vojaški svet
......	. .	. za nacionalno rešitev predvideva
1'	j-.?5o,V1-uin.e I tudi možnost rekvizicije na podeže-
lju, če ne bi kmetje izpolnjevali dolžnosti, ki jih predvideva obvezni odkup.
Omenjeni odlok predvideva tudi «interniranje-> tujcev, če bi njihovo delovanje škodovalo interesom poljske države.
HAAG — Na povabilo nizozem ske vlade je včeraj dopotoval na dvodnevni prijateljski obisk na Nizozemsko član predsedstva SFRJ Lazar Koliševski.
stekajo obstoječi neuporabljeni prispevki (Geseal, tbc itd.) ter prostovoljni prispevki zaposlenih.
Izrael napoveduje aneksijo Golana
JERUZALEM - Na včerajšnjem zasedanju izraelskega parlamenta je predsednik vlade Begin predlagal zakonski osnutek o aneksiji golanske planote, ki jo je izraelska vojska zasedla 19G7. leta. Svoj pred log je premier Begin prebral v na pol prazni dvorani zaradi bojkota opozicijske laburistične stranke. Izraelska odločitev je naletela na zelo neugoden odmev tudi v Egiptu, kjer ocenjujejo, da bi bila aneksija golanske planote groba kršitev eampdavidskih sporazumov.
Januarja na KEVS sestanek zunanjih ministrov
MADRID — Zunanji ministri 35 držav, udeleženk sestanka KSVS bi se morali sestati v začetku pri hpdnjega leta v Madridu. To se je izvedelo v krogih blizu udeležen cev madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju. Kot ie slišati, to ministrsko srečanje ni naletelo na odpor vlad 35 držav. Toda nujno je točno določiti datum in naloge udeležencev teea sestanka. ki naj označi ustavitev madridske konference o evropski varnosti in sodelovanju. Prav tako se je izvedelo, da so neuvrščene in nevtralne države sprejele nove po bude v prizadevanju, da bi st nred prihodnjim petkom, torej preden se razidejo, predstavniki vlad omogočili načelen sporazum o uravnoteženem sklepnem dokumentu te konference.
Zato v madridski kongresni palači zdaj kroži nov načrt sklepnega dokumenta, katerega temelj sestavlja že aprila letos uradno predla gani osnutek bilante madridske konference, ki so ga sestav: le nev tralne in neuvrščene države.
Trenutno potekajo pogajanja o tem osnutku in sicer o spornih vprašanjih, predvsem pa o nalogah posebne konference o vojaški var nosti in razorožitvi v Evropi, ki naj bi jo sklicali na temeliu spo razuma vlad 35 držav.
cev do stavke in drugih oblik de lavskega protesta.
4.	Vsi državljani morajo imeti s seboj osebno izkaznico.
5.	Kdorkoli želi zapustiti kraj bivanja za več kot 48 ur, mora imeti posebno dovoljenje.
6.	Ukinjena je dejavnost vseh združenj, sindikalnih in drugih organi zacij, ki s svojo dejavnostjo grozijo državi. To se ne nanaša na Cerkev in verske organizacije.
7.	Dopisovanja in telefonski pogovori so pod nadzorstvom cenzure, nadzirali pa bodo tudi poštne pošiljke.
8.	Vsi lastniki radijskih oddajnikov vključno z malimi «walkie talkies* morajo aparate izročiti oblastem.
9.	Strelno orožje, lovske puške in drugo športno orožje morajo lastni-
| ki nemudoma izročiti oblastem.
10.	Prepovedano je nošenje raznih uniform in razpoznavnih znakov ter našitkov na oblekah.
11.	Dejavnost telekomunikacij in poštnih uradov je ukinjena ali o-mejena.
12.	Prav tako je ukinjen ali omejen železniški in letalski prevoz oseb. Omejitev bo deležen tudi cestni zasebni promet.
13.	Ukinjen ali omejen je osebni
in blagovni promet na poljskih mejah. ........ _
14.	- Vsi stanovalci na obmejnih območjih morajo imeti posebno dovoljenje oblasti.
15.	Prepovedane so vse turistične in druge športne dejavnosti v poljskih ozemeljskih vodah.
16.	Na ukaz obrambnega ministr-
Osem članov vojaškega sveta za nacionalno rešitev. Od leve proti desni: Vojciech Jaruzelski, Tadeusz Krepski, Florian Sinički in Longin Lozouski, v drugi vrsti pa Tadeusz Hupalovvski, Tadeus/, Ticzapski, Wlodzimierz Oliv a in Jožef Uzycki	(Telefoto AP)
SPADOLINI V POSLANSKI ZBORNICI IZRAZIL ZASKRBLJENOST VLADE
Italijanske demokratične stranke in organizacije so soglasno obsodile obsedno stanje na Poljskem
RIM — Dramatični razplet do godkov na Poljskem je močno odjeknil v italijanskem političnem življenju. Vse politične in sindikalne organizacije soglasno obsojajo proglasitev obsednega stanja in prevzem oblasti s strani vojske. Predsednik vlade Giovanni Spadolini je poročal v poslanski zbornici o poljskih dogodkih, medtem ko je zunanji minister Colombo govoril v zunanjepolitični komisiji senata.
Spadolini je poudaril, da gre za pravi vojaški državni-nudar. -in-da poseg vojske za Poljsko ne more biti rešitev. Zaskrbljenost italijam ske vlade ne pomeni vmešavanj« v poljske notranje zadeve, je se dejal Spadolini, vendar ostaja dejstvo, da je oblikovanje vojaškega sveta za nacionalno rešitev poslabšalo odnose med Poljsko in zahodno Evropo. Do vojaškega uda ra na Poljskem prihaja prav v
času, ko so se odnosi v mednarodni politiki nekoliko izboljšali. Italija in Evropa ne moreta ravnodušno gledati postopno obnavljanje dialoga in pogajanj. Zato je italijanska vlada pozdravila z zadovoljstvom začetek pogajanj med Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. Z velikim zadovoljstvom je sprejela tako Reaganovo opcijo nič, kot pozitiven izid pogovorov med Schmidtom in Brežnjevom. Italija in države NATO so gledale na razvoj dogodkov na Poljskem z uveljavljanjem neodvisnega samoupravnega sindikata Solidarnost, kot na prispevek k obnovitvi dialoga med Zahodom in Vzhodom. Italijanska vlada v tem dramatičnem trenutku ponovno izraža svojo solidarnost s poljskim ljudstvom ter pozn a vse države, ki so podpisale sklepno listino helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, naj se ne vmeša-
Kriza poljskega gospodarstva
FRANKFURT, RIM, WASHING-TON — Gospodarski položaj je na Poljskem skrajno zaskrbljujoč, saj se je kriza še zaostrila v zadnjih mesecih, ob občutnem padcu proizvodnje na vseh sektorjih, od kmetijstva do rudolcopov, kot posledica družbenih trenj in vala organiziranih pa tudi divjih stavk, ki so označevale težke odnose med oblastmi in neodvisnimi sindikati. Narodni dohodek se je zmanjšal za Vič kot 4 odstotke, industrijska proizvodnja je padla za več kot 3 odstotke, kmetijskih pridelkov pa je na trgu za več kot desetino manj, hudo se je zmanjšala tudi proizvodnja premoga, temeljne postavke poljskega izvoza.
Ob takih razmerah je vrtoglavo narasla zadolžitev Poljske s tujino; tako da ne zmore niti izpla-
čila obresti pa dolgove, kaj šele, da bi vračala posojila. Če Poljake manj skrbijo dolgovi do držav vzhodnega bloka, zlasti do Sovjetske zveze, ki baje presegajo 2,5. milijarde dolarjev, ker jim je Moskva že februarja odobrila odložitev vračil do leta 1983. je precej drugače glede dolgov v zahodnih državah. Ti so po podatkih zahodnih bank in ameriškega zakladnega ministrstva že presegli 26 milijard dolarjev (ali okrog 31.000 milijard lir), kar bi terjalo, da bi varšavske oblasti izplačale še pred koncem leta pol milijarde dolarjev samih obresti.
Zahodni finančni krogi zato sle dijo poljskim dogajanjem z veliko pozornostjo, a začuda z morebiti manjšo zaskrbljenostjo kot do sedaj. Glasnik nemške Dresdner
bank. ki koordinira kredite okrog 500 zahodnih finančnih zavodov Poljski, je včeraj izrazil sicer skrb za razvoj dogodkov, a hkrati mnenje,, da more le trdnejša Vlada zagotoviti konkurenčnost poljskega gospodarstva in zaupanje v vračilo kreditov. Kaže vsekakor, da bodo tudi zahodni upniki podaljšali roke za vračila. Pogajanja so že v teku in se bodo najbrž končala, če se položaj na Poljskem ne poslabša, pred koncem leta. Tudi zakladni minister ZDA Pegan je včeraj izjavil, da je treba Poljski zagotoviti nadaljnjo gospodarsko pomoč. Včeraj je ob prvih vesteh o uvedbi obsednega'stanja močno poskočila vred nosti dolarja in zlata, pozneje pa, se je situacija pmirila na vseh svetovnih finančnih tržiščih.
vajo v poljske notranje zadeve. Dolžnost italijanske vlade je posredovati pri vseh mednarodnih organih, da bi prišli do čim večjega števila elementov, ki lahko omogočijo poglobljeno oceno poljskih dogodkov.
Podobne so bile izjave vseh političnih strank. Tajnik socialistične stranke Craxi je zelo ostro obsodil dogodke zadnjih dni, ki jih ima za avtoritarne. Poljsko ljudstvo je žrtev policijske represije, je dejal, poljski voditelji pa so pod pritiskom SZ sprejeli zelo nevarne in neodgovorne ukrepe. Po mnenju socialističnega tajala gre. ,iskati_, vzroke poljske krize v političnih in nacionalnih problemih. Mobilizacijo oboroženih sil so izvedli zato, da bi zavrli politični proces, ki ga je vodila želja po večji demokraciji in neodvisnosti. Do vojaškega udara je prišlo v trenutku, ko je grozila tuja vojaška intervencija. Vse druge analize poljskih dogodkov, ki govorijo o napakah prejšnjih vodstev so preozke in se jih poslužujejo tisti, ki bi hoteli zakriti poljski komunistični sistem na eni strani in odgovornosti Sovjetske zveze na drugi. Danes na Poljskem lahko sodijo Gjereku, kot so včeraj sodili Go-inulki in bodo jutri sodili Jaruzcl-Škemu: položaj se bistveno ni spremenil in se tudi v bodoče ne bo, je menil tajnik PSI Craxi.
Vodstvo komunistične partije, ki se je sestalo že v nedeljo, je izra žilo veliko zaskrbljenost ob hudih ukrepih poljske vlade, oblikovanju izrednega vojaškega telesa in aretacijah. Italijanski komunisti obsojajo hud udarec, ki so ga dobili po-skusi, da bi politično rešili poljsko krizo, z odgovorno udeležbo vseh družbenih komponent in po poti dejanske demokratizacije.
Komunistična partija zahteva v pkladu s svojim stališčem, takojšnjo obnovitev sindikalnih in civilnih svoboščin'in meni, da je neobhodho1 potrebna ' ponovna vzpostavitev dialo ga in pogovorov za politično rešitev krize. Komunisti obenem pozivajo
vlado, poljske komuniste, delavce in sploh vse poljske državljene k odgovornosti, da bi • preprečili nevarnost razpletov, ki bi utegnili imeti katastrofalne posledice za Poljska in bi se lahko odražali na vso Evropo.
VZPI-ANPI poziva vse svoje člane, naj se udeležijo demokratičnih pobud, katerih namen je izraziti solidarnost poljskemu ljudstvu, ki je dalo velik prispevek v boju proti nacizmu. Ob resnem položaju na Poljskem" se je treba izogniti slehernemu tujemu vmešavanju in poskrbeti za pomoč, ki naj prispeva k premostitvi porazne gospodarske krize, ki pesti poljsko državo.
Poljski dogodki so močno odjeknili tudi v italijanskih sindikalnih krogih. V kregih tajništva enotne sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL zahtevajo takojšnjo obnovitev sindikalnih svoboščin na Poljskem in osvoboditev vseh aretiranih sindikalistov. Poljska mora nadaljevati svojo pot k demokraciji, je dejal generalni tajnik CGIL Lama. ki je poudaril, da so ocene in stališča vseh treh italijanskih sindikalnih organizacij enotni. S svoje strani sla tako tajnik CISL Carniti kot tajnic UIL Beiivenuto izrazila zaskrbljenost ob poljskih dogodkih. V sredo in
Od lanskih poletnih stavk do nedeljske proglasitve izrednega stanja
Objavlja mo kronološki pregled najpomembnejših dogajanj na Poljskem v zadnjem poldrugem letu:
L julija 1980: poljska vlada je drastično povečala cene mesa za 40 do 60 odstotkov.
Sredina julija in začetek avgusta: v Lublinu je izbruhnila stavka železničarjev, ki se je nato razširila na vse področje javnega transporta. Vlada je ukazala delavcem, naj se vrnejo na delo, ven dar so se stavke razširile na jug države.
14. avgust: v ladjedelnici «Lenin* v Gdansku so delavci prevzeli oblast in zahtevajo, naj sprejmejo na delo odpuščene kolege. V uradni terminologiji prvič uporabljajo besedo «slavka». ,
21. avgust: prvi namestnik premiera Mieczyslaw Jagielski je imenovan za glavnega vladnega pogajalca s stavkajočimi.
24. avgust: reorganizacija vlade, premiera Ed M/arda Babiucha je zamenjal Jožef Pinkovvski, za menjali so trt člane politbiroja,
3. septembra: stavka v Gdansku se je končala s podpisom sporazuma med delavci in oblastjo.
5.	september: izredno zasedanje poljskega parlamenta in centralnega komiteja PZDP. Partijske ga voditelja Edvarda Gierika je zadel srčni infark.
6.	septembra: Edtvard Gierek je zamenjan in na njegovo mesto je izvoljen Stanislav Kania.
17. septembra: delegati organizacij neodvisnih sindikatov so se sestali v Gdansku in razglasili ♦(Solidarnost* za nacionalni sindikat.
3. oktober: organizirana je prva enourna legal na stavka, med katero je zastalo delo po vsej državi.
19. oktober: kardinal Wyszynski je podprl Solidarnost. Sovjetski zunanji minister Gromiko je prispel v Varšavo, kjer se je udeležil ministrskega sestanka držav varšavskega sporazuma.
24. oktober: registracija sindikata Solidarnost. Vojvodsko sodišče je enostransko spremenilo besedilo o ustanovitvi in poudarilo vodilno vlogo, PZ DP v državi, s čimer Solidarnost ni soglašala.
7. november: vlada je sporočila novico o poteku skupnih sovjetsko-poljskih vojaških manevrov.
19.	november: vrhovno sodišče je preklicalo o-dločkev vojvodskega sodišča o registraciji Solidar nosti. Svet Solidarnosti je zagrozil s splošno stavko.
14. november: sestanek med Kanio in \Vatcso.
20.	november: policija jc vdrla v sedež Solidarnosti v Varšavi.
21.	november: parlament je napovedal velike spremembe v vladi.
24. in 25. november: dvourna stavka železničarjev v Gdansku in Varšavi. Stavka sc jc razširila tudi na tovarno traktorjev «Ursus» in na druga gospodarska področja.
I.	in 2. december: na plenumu centralnega komiteja PZDP je Kania dobil široka pooblastila, iz vodstva pa so odstranili nekatere Gierekove pristaše. DR Nemčija jc zaprla mejo za zaiiodne vojaške opazovalce.
7. januar: 1981: vodstvo Solidarnosti je sprejelo resolucijo o uvedbi petdnevnega oziroma 40 urnega delovnega tedna in s tem zavrnilo stališče vlade.
3. februar: Kania je obtožil Solidarnost za poskus organiziranja politične opozicije partiji.
5. februar: stavke na severovzhodu Poljske. Bivši predsednik vlade Jaroszevvicz je izključen iz partije.
9.	februar: centralni komite PZDP je zamenjal predsednika vlade Pinkovvskega in na njegovo mesto imenoval obrambnega ministra generala Ja-ruzelskega.
10.	februar: Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo o registraciji vaške Solidarnosti kot sindikalne unije, češ da se lahko organizira samo kot «zveza>.
II.	februar: premier Jaruzelski je napovedal
spremembe v vladi in zahteval trimesečno prekini tev vseli stavk.	■
10. marec: v Moskvi, Varšavi in Berlinu so napovedali vojaške manevre sli varšavskega pakt* v Poljski, DR Nemčiji, češkoslovaški in ZSSR.
19. marec: v Bvdgosezu na severovzhodu Poljske so aretirali elane Solidarnosti.
29. in 30. marec: na plenarni seji CK PZDP, ki je trajala 18 ur, so izglasovali zaupnico partijskemu vodstvu.
10. april: Jaruzelski jc sporočil, da bo odstopil, če mu parlament ne bo izglasoval pooblastil za ak c-ijo. Parlament je pozval k dvomesečni prekinitvi stavk v držati.
17. april: vlada je odobrila registracijo vaške Solidarnosti.
21. april: član politbiroja CK KP SZ Mihail Su-slov se je v Varšavi sestal s člani politbiroja CK PZDP in še enkrat izrazil sovjetsko podporo poljski partiji.
29.	april: seja CK PZDP, ki je trajala 20 ur. Bivšega premiera Pinkotvskega so izključili iz partijskega vodstva.
12. maj: registracija vaške Solidarnosti.
25. maj: množične demonstracije študentov, ki zahtevajo izpustitev političnih zapornikov. Dva bivša ministra sla naredila samomor. Preiskovalna komisija jc zaslišala bivša premiera Jaroszetvieza in Babiucha.
28. maj: umrl je kardinal Wysz.ypski.
30.	maj: ,soyjetski maršal Kulikov ponovno na obisku v Varšavi.
9. in 10. junij: seja CKPZDP, na kateri so razpravljali o sovjetskem pismu poljskemu vodstvu.
3. julij: Sovjetski zunanji minister Gromiko je dopotoval na dvodnevni olrisk na Poljsko.
7.	julij: nadškof Jožef Glemp imenovan za poglavarja poljske cerkve.
8.	Julij: 40.000 lačnih delavcev je začelo gladovno stavko.
14. do 20. julija: izredni kongres PZDP.
7.	avgust; v stavkali sodeluje več kol pol mili
lijona delavcev.	1
8.	avgust: sovjetski maršal Kulikov ponovno v Varšavi.
14. avgust: Kania in Jaruzelski odpotujeta na obisk v SZ.
5. do 10. septembra: prvi del kongresa Solidarnosti.	■
16.	september: ptolitbiro CK PZDP je'izdal sporočilo, v katerem obsoja Solidarnost.
18. september: Sovjetska zveza je opozorila polj-' sko vodstvo, naj odločneje ukrepa.
26. septembra do 8. oktobra: potek drugega dela kongresa Solidarnosti.
18. oktober: Jaruzelski je zamenjal Kanio na položaju generalnega sekretarja CK PZDP. Vlada in Solidarnost sta podpisala preliminarni gospodarski sporazum.	■	1
30.	oktober: nove spremembe v poljski vladi. Ja-ruzclski zahteva izredna pooblastila.
31.	oktober: poljski parlament je pozval k pre kinitvi stavk.
I.	november: več kot četrt milijona zaposlenih začne stavkati kljub pozivu parlamenta.
4. november: sestali so se Glemp, Jaruzelski in Valesa, da bi odprli novo stran dialoga.
17.	november: začeli so se pogovori med vlado in Solidarnostjo o gospodarskih vprašanjih.
24. november: maršal Kulikov spet na obisku v Varšavi.
Konec novembra: centralni komite PZDP zahteva od parlamenta, naj da vladi izredna pooblastila za rešitev krize na Poljskem.
3. december: vodstvo Solidarnosti se jc sestalo v Radoma in sprejelo načrt resolucije o pozivu k splošni stavki.	1
9. december: sestanek Glempa in Valese.
II.	in 12. december: državna komisija Solidarnosti se jc sestala v ladjedelnici «Lenin» v Gdansku, in/sprejela resolucijo, v kateri razglašajo 17. december za dan nacionalnega protesta.
13. december: na Poljskem razglašeno vojno stanje.
j	(po Tanjugu)
Mijatovic sprejel ambasadorja Poljske
BEOGRAD — član predsedstva Jugoslavije Cvi,letin Mi-jatovič je včeraj sprejel poljskega veleposlanika Viktorja Kj-nečkega, ki ga je po ukazu najvišjega vodstva svoje države seznanil z nainoveišim položajem na Poliskem in s prizadevanji za mirno rešitev ob stoječih .problemov. Veleposlanik Kinečki je tudi izročil besedilo govora, ki ga je imel v nedeljo zjutraj premier Ja ruzelski.
Cvijetin M;jatovič se je v imenu predsedstva SFRJ zahvalil za obvestila poljskega vodstva. Poudari! je znano do sledno stališče ^Ugo^laviie in izrazil prepričan ie, da bosta poljsko ljudstvo in vodstvo sama poiskala najprimernejši način za mirno reševanje svoiift notranjih zadev in s tem prispevala k nadalinfemu razvoju socializma v svoji državi in stabilnosti na, svetu.
četrtek se bodo vsi trije tajniki u-deležili zasedanje evropske sindikalne zveze v Bruslju.
Poljski sabljači na Siciliji
PALERMO - Dogodki na Poljskem so presenetili tudi člane in spremljevalce poljske sabljaške re prezentance, ki je včeraj osvojil* prvo mesto na turnirju v Palermu. Poljski tekmovalci niso hoteli dati nobene izjave. Dejali so le, da jih poljsko veleposlaništvo še ni obvestilo, ali bodo lahko sploh zapustili Italijo, ali pa bodo morali kar na Siciliji počakati na razvoj dogodkov v domovini. Trener poljske sabljaške reprezentance pa je izrazil prepričanje, da se bosta vlada in sindikat vendarle sporazumela.
PALERMO — Italijansko - ] sko združenje «pro Chopin* bo redilo v raznih krajih Italije v glasbenih koncertov. Izkupiček reditev bedo namenili podpori odvisnega sindikata Solidarnost