14. stevOkiL v uiMjnd, i torek. L mUi moj. XL leto. dahaja vsak dan zvečer, izimši nedelje In praznike, ter velja M fO*M prejeman za avti a agiaka dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K SO h.:Za"Ll»bliaa\oTsrpošiljanjem n dom; za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za tefa letala toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovatf — Rokopisi se]ne vračajo. — Uredništvo In nprmvnlatvo je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer uredništvo v 1. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon št 34. Jtfcsečna priloga: 99Slovenski Tehnik". PtMUMin itevUke pe 10 k. Upravnistva telefon št 85. Shod socijalnih demohra-tou v ..Mestnem Hamu" Včeraj dopoludne se je vršil v veliki dvorani nMestnega dorna" shod, ki so ga priredili socijalni demokratje. Bil je zeio dobro obiskan. Udeleženci pa niso bili sami socijalni demokratje. Naznanilo, da bo govovil na shodu rsodrug- Ivan Cankar, slovenski pisatelj, ki je znan po svojem sarkazmu, je privedlo mnogo ljudi na shod, da čujejo tega človeka. Zborovanje je otvoril sodrug K o c m u r, ki je pozdravil navzoče v imenu okrajnega odbora jugoslovanske socijalne demokracije in povedal, da se predstavita zborovalcem kandidata socijalne demokracije za III. razred prihodnjih občinskih volitev v Ljubljani, namreč gg. dr. D e r m o t a in Etbin Kristan, ter kandidata v državni zbor gg. Etbin Kristan in Ivan Cankar. Za predsednika je bil nato izvoljen sodrug P e t r i č, ki je dal besedo prvemu govorniku so-drugu dr. Antonu D e r m o t i. 000 gld. od dunajskih socijalnih demokratov. Naznanjamo prijatelju Kocmurju, da smo dotično „lažu dobili od odlične socijalno demokratične strani, ki je hotela ravno s tem narediti reklamo za „Rd. Prapor" v n61ov. Narodu" in poslala primerno notico v ta namen. Tista notica je seveda romala v koš, mi smo pa konstatirali le suho dejstvo, da dobe ljubljanski soc. demokratje 5000 gld. od svojih nemških tovarišev z Dunaja! Izdavanje dnevnega lista je v zvezi s silnimi stroški. Liberalci imajo denar, ki ga pa ne trosijo za izdajanje soc. demokratskih listov, zato soc. demokratom — vsaj slovenskim — ne preostaja drugega, da iščejo pomoči pri svojih dunajskih tovariših. Ko je bilo konstatirano, da so kandidature Kristana in dr. Dermote sprejete „soglasno," o Čemer si uso-jamo nekoliko dvomiti, je predsednik Petrič zaključil shod, kije trajal pičlo uro. Stranke v novem parlamentu. Dunaj, 1. aprila. Dosedanje volilno gibanje še ni prineslo jasne slike o tem, kako bo bodoči parlament politično sestavljen in kakšna bo bodoča taktika velikih strank in malih skupin. Nemška ljudska stranka se najbrže več ne zbudi, temuč se sestavi ali „narodno-svobodomiselna" ali „nem-ško-narodna stranka" v znamenju spojitve narodno in proti-klerikalno mislečih poslancev. V to zvezo vstopijo tisti nemški poslanci iz Moravske, češke in Šlezije, ki kandidirajo sedaj na programu nemške napredne stranke in Vsenemcev. Nadalje pristopijo k zvezi tudi nemški agrarci, ki pa si ustanove poseben klub za zastopanje agrarnih interesov. Vsekakor bo imel dr. Gessmann v svojem klubu najmanj 70 poslancev. — Bodoči načelnik ml ado češkega kluba najbrže ne jo več dr. Kramar, temuč dr. S r b, ki pripada sicer staročeški stranki, a je kompromisni kandidat. Svobodomiselni čehi dobe svojega voditelju v osebi profesorja dr. M as ar y k a, ki z uspehom kandidira na Moravskem. Indi LISTEK. Pastirica Afrodita. (Roman Romanov ) Nagibal se je dan proti večeru, zažarelo je nebo v novi luči in se je razlilo zlato morje po visokih gornh. Tam daleč so se menjavale svetle luči, prelivale so se druga v drugo, bledele so na kvišku gor bolj in bolj, in so zbledele in ugasnile. Tam je bilo nebo svetlomodro, tako kakor morje, ko je večer miren in tih in ni sape sredi njega . . . Pasla se je živina po kolrnih, tu-intam je stal samoten pastirček, kratko suknjico tesno zapeto, pod pazduho dolgo šibo. na glavi klobuk z dvignjeno štulo, krajevci ozki in povešeni, hlače ozke, kratke in spodaj obtrgane. Stal je, žvižgal si je kaj, gledal v dolino, mislil je bogve kaj. Potem je zapel, stopil je naprej in je dvignil klobuk. „Hej!...« Zaklical je, tam se je odzvalo na drugem holmu, zamahnil je po zraku klobuk, visoko se je vzpelo drobno telo. Jesen je bila in listje je padalo od drevja, viselo je po vejah rjave, temnordeče barve, preko polja je tekel zajec, jata ptičev je letela visoko nad holmi. Kričalo in vpilo je daleč gor v zraku, pomikala »e je dalje črna plast, izgubila se je dol na južno stran in je utihnilo. Več ni kričalo, samo zašumelo je včasih iz gozda sčm, udarjalo je enakomerno globoko dol sredi šume in je naposled padlo Močno je padlo, skoro se je potresel holm, menda se je zamajala dolina. Mogoče je padel visok bor s košatimi dolgimi vejami, smreka mogoče z vrhom do oblakov segaj očim, hrast najbrž, močan in jak in star tisoč let ... Močno je padlo in se je prebudila Tončka. Prebudila se je, napol se je prestrašila, pogledala je okoli sebe in se je domislila. „Bukev je padla. .." In je mislila naprej in je sanjala o dogodkih iz dolge povesti, ki jo je bila prebrala. Mislila je in je strmela v daljavo in je videla natančno pred sabo tisto grofico, vso tako lepo napravljeno in tako belo v obraz kakor angel iz visokih nebes. Videla jo je natančno, gledala je in je pomislila. „Saj ne ži7i, ko se nič ne dvigajo prsi, ko nikoli ne trenejo oči. . .u In se je nasmejala potem, ko je bil svet tako čuden, ki so bile po-pogledale vanj njene oči. Stale so velike hiše, tako je bilo v njih, ka kor v cerkvi in še dosti lepše. Igralo je, kakor igrajo naglas velike orgle in zabuče in zagrme, kadar mine velika maša na veseli praznik v letu. Gorele so luči, kakor gore v cerkvi na sveto noč ali o Veliki noči, ko zapojo pevci na ves glas in pokajo za vasjo glasni streli... In so hodili po hiši podobni cerkvi mladi ljudje, fant in dekle sta šla in sta se držala pod pazduho in sta govorila o Čisto drugem življenju. Med njimi samimi je bilo, vsaka dvojica je imela svoje življenje, silno in sladko in vse sreče polno. In so govorili, so gorele luči, zabučalo je kakor zagrme orgle na Veliko noč ... Tončka je mislila in ko je premišljevala, je njeno srce bilo polno želja. Kakor morje so se razlivale po njem in so pljuskale na vse strani kakor valovi, kadar pride čas nevihte. Za hotelo se je srcu stopiti v hišo, ve- liko kakor cerkev, pogledati malo okoli, kako gore luči, kako so napravljeni ljudje, kakšne oči imajo . .. Željni so bili pogledi, rado bi bilo Čulo uho, kako buči kakor orgle na veliki praznik . . . In je mislila Tončka in je prišlo na pamet, da je stopila pred vrata. Potrkala je, pogledala na kljuko in je poslušala, ali vrata se niso od; pri a. „Zakaj pa se ne odpro vrata ?" je pomislila Tončka in je prijela za kljuko in jih je odprla sama. Glej, in je stala sredi hiše, velike kakor cerkev. Hodili so mladi ljudje paroma, fant in dekle, so šli mimo in so se pogledovali in so se smehavali. Po-smehavali so se, dekle ni bilo lepo, in se zavoljo tega ni lepo zasmejalo, fant pa je bil lep in se je zato lepo zasmejal. In ni bilo prav, ker se je zasmejal. Zakaj lep je bil čas in veličasten, kakor med polnoČnico na sveto noč in ni bil primeren smeh sredi take svete ure. Kakor bi kdo klofut ni l srce in bi /aječ al o kakor dete in ne bi sanjalo potem nikdar več .. . Sijala je v oči mogočna luč, ustavili so se pari, vsa dolga vrsta je obstala in je stala v polkrogu, na sredi pa je bila Tončka. Glej, in šele zdaj se je domislila, da so čevlji strgani in rjavi, da je krilce otepeno, da niso umite roke in da je tudi obraz komaj čist. Domislila se je Toi'Čka in sram jo je bilo. Zardela je bila v lica in je dvignila roke do obraza in je zatisnila Čisto tesno oči. „Hej ... hej . .." Tam od holma sem je prihajal glas, rdeča je bila v lica Tončka, ko je vstala in pogledala v tisto stran. Tam ni bilo ničesar, prazen je bil holm, od bogve kod je bil priplaval tisti glas. Stala je Tončka in je gledala v dolino in ko je tako gledala, se je zgenilo spodaj in se je prikazalo' in se je bližalo. „Kaplan . . .** je pomislila Tončka, ali ni bil kaplan; bogve kdo je bil in bogve odkod, hodil je tisti čas po tistih krajih in se je dogodilo, da je prišel gor na holm. Prišel je in seje ustavil, razkril se je in je pogledal do) po dolini. „Kaj je to Golicava?" Vprašal je Tončko in sram jo je bilo. Nasmejala se je, roke je skrila pod predpasnik in je povesila oči. (Dalje prih.) poljski klub ne bo veo združeval vseh poljskih poslancev. Odločilno vlogo bodo igrali Malorusi, ki jih pride BO v novi parlament ter bodo morale ž njimi računati velike stranke pa tudi vlada. — Predsednik novega parlamenta bo skoraj gotovo deželni glavar dr. Ebenhoch. Kmetska vstaja na Ru-munskem. Bukarešt, 1. aprila. Ker je v IColdaviji nastal mir, odposlalo se je mnogo vojaštva v Valahijo, kjer ropajo, požigajo in morijo štiri po 2000 mož broječe kmetske čete. V okraju Vile i a je padlo pri spopadu z vojaštvom pet kmetov, mnogo jih je bilo ranjenih. V Cilienu je naletelo vojaštvo na 200 mož brojeČo kmetsko četo. A spopadu so padli trije kmetje. V Bailescu so imeli vstaši 150 ranjenih ter so tudi več mrtvih pustili na bojišču. V C ume tu je moralo vojaštvo streljati s topovi. Sklicani so vsi rezervisti leta 1898. in 1899., kar je dokaz, da je položaj še zelo resen. Železniško progo Buzen-Galac so uporniki razdjali ter je ves promet na njej ustavljen. Dosedaj je kmetska vstaja pro-vzročila nad 300 milijonov škode. Kralj je še vedno bolehen, a ko je izvedel za krvavo klanje v Stanescu, je padel v omedlevico, iz katere so ga zbudili šele čez eno uro. Černovice, 1. aprila. V mnogih buko vinskih obmejnih občinah, posebno v gurahumorskem okraju, je opažati, da se pripravlja po rumun-skem načinu agrarno gibanje. Orož-ništvo je po vseh vaseh ob meji pomnoženo. Bukarešt, 1. aprila. Uradno se razglaša, da je vest o bombardiranju Crevedije popolnoma izmišljena. Dogodki na Ruskem. Petrograd, 1. aprila. Socialno-revolucionarni odbor v Rigi je izdal nad 30.000 proklamacij, v katerih se poziva na umor vseh veleposestnikov ter se dajejo praktična navodila za ropanje. Preiskava zaradi umora urednika dr. Jollosa se uspešno nadaljuje. Delavec Lebedev, ki je Jollosa dvakrat svaril, je izpovedal, da ga je odvetnik Aleksandrov, ki je tajnik ruske ljudske zveze, hotel zapeljati, naj umori Jollosa. Lebedeva so zaprli. Najbolj pa pada sum na Jollosovega hišnega gospodarja Toropova, ki je zaveznik „Crne družbe^ in zelo eksal-tiran človek. Sestanek med Biilovvom in Tittonijem. Rim, 1. aprila. Minister zunanjih del Tittoni je že v soboto odšel iz dan Severo v Rapallo, kjer se sestane z nemškim državnim kancelar-jem Bulowom. Ker so zaradi tega sestanka nastale fantastične vesti, zagotavlja „Tribuna", da se pri tem ne gre za konflikt med Francijo in Marokom, pač pa potrjuje, da se bo razpravljalo o razoroženju, katero vprašanje pride v pretres na mirovni konferenci v Haagu. Minister Tittoni je že lani v zbornici izjavil, da bo italijanski delegat na konferenci tozadevni angleški predlog podpiral. Sedaj se ta izjava spopolnuje v toliko, da bo Italija za angleški predlog le, ako se poprej ostale velesile zedi-nijo, sicer bo Italija podala le plato-nično izjavo. Francoska ekspedicija proti Maroku Pariz, 1. aprila. Ko so francoske čete prispele v U d j d o , obvestil je o tem Raid Buhamedi A mela, naj se predstavi francoskemu polkovniku Reibellu. Polkovnik Reibell je izjavil Amelu, da hoče Francija z močno posadko zasesti Udjdo, toda le na miren način. Ko je prispel v mesto general Liautev, je stopil Amel s konja. General je izjavil, da ne ve koliko časa bo trajala okupacija, to bo odvisno od danega zadoščenja. Vsekakor se pa kakih 3000 vojakov polagoma umakme ter ostane le par sto francoskih vojakov za varovanje reda. Dopisi. Il LogalOB Na velikonočno nedeljo smo izrodili materi zemlji truplo preblage gospe Josipe Tollazzi. Pokojnica je bila znana daleč na okoli kot vzorna, prijazna, dobrotljiva in značajna žena, katero je moral vsakdo spoštovati, ki je prišel ž njo v do-tiko. Bila je dolgo vrsto let predsednica tukajšnje ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda in je tudi kumovala zastavi dol. logaške požarne brambe. Sinova in hčere so izgubili ž njo svojo predobro, nenadomestljivo mater, reveži dobrotnico, ki je vsakemu iz srca rada pomagala, a ogromno število otrok svojo ljubljeno krstno in birmansko botro. Kako spoštovanje je uživala pokojnica ne le v domačem kraju, temveč pri vseh, ki so jo pozuali, priča mnogoštevilna udeležba na poti k zadnjemu počitku. Prišli so k pogrebu skoraj vsi domačini, a tudi iz drugih krajev je prihitelo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev, da skažejo b agi pokojnici zadnjo čast. Udeležili so se pogreba med drugimi g. okrajni glavar Kre-menšek, skoraj vse tukajšnje uradni-štvo, občinski odbor iz Dolenjega in Gorenjega Logatca, posojilnica, dalje dol. logaško gasilno društvo pod na-čelstvom g. Smoleta z zastavo, oddelek požarnih bramb iz Cerknice in Dolenje vasi ter šolska mladina. Požarna bramba je postavila pokojnici ob mrtvaškem odru častno stražo in pred cerkvijo špalir. Pevci so pod vodstvom g. nadučitelja Punčuha zapeli tri žalostinke pred hišo žalosti, v cerkvi in na pokopališču. Ko je pala prva gruda na krsto preblage žene, zaihtelo je sleherno srce ter ji želelo večni mir in pokoj. Tudi mi Ti kličemo, blaga duša: Počivaj sladko v hladnem grobu! Dnevne vesti. V Ljubljani, 2. aprila. - Občinski svet ljubljanski ima v sredo, dne 3. aprila ob šestih zvečer redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: O dopisu ravnateljstva državnih železnic na Dunaju v zadevi izdaje reklamnih knjižic: o županovem dopisu, da bi se v spomin umrlega meščana Jana V. Lega razpisalo dvoje nagrad za dva najboljša mladinska spisa; o računskem zaključku mestne hranilnice ljubljanske za leto 1906.; o nasvetu magistrato-vem, da se skrči število izvoščkov in vppKo poseben turnus izvoščkov, ki imajn postavljati vozove na južni kolodvor : o prenaredbi tarifa za iz-voščke; o delovanju „Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva" v IV. četrtletju 1906; o dopisu ustanovnega odbora za ribarsko družbo „Adrija", da bi se mestna občina udeležila finaneovanja te družbe; o uporabi dotacij na c. kr. višji realki in na cesarja Franca Jožefa I. mestni višji dekliški šoli: o prošnji društva „Mladika" za prepustitev nekaterih predmetov šolske oprave mestne višje dekliške šole; o prošnji nekaterih učiteljev te šole za zvišanje nagrade; o priznanju III. petletnice učitelju A. Siču na istem zavodu: o pridobljeni kvalifikaciji učitelja A. Siča za knjigovodstvo ; o samostalnem predlogu občinskega svetnika K. Meglica, ti-čočem se ustanovitve posebnega ku-ratorija za trgovske tečaje na cesarja Franca Jožefa I. mestni višji dekliški šoli; o dopisu trgovske in obrtniške zbornice za prispevek za ustanovitev trgovske akademije; o zopetni vlogi c. kr. deželnega sodišča za odpis pristojbine za večjo porabe vode; občinskega svetnika Karla Maverja samostalni predlog, da se mestna občina zavzame za uvrstitev Ljubljane v II. razred pri odmeri dejalnostnih priklad c. kr. državnim uradnikom. Na dnevnem redu tajne seje so pred-sedstvena naznanila; poročilo v prošnji nekega policijskega stražnika za podporo. — Poslano. „Naš List" pripoveduje v svoji letošnji 19. Številki, da sem jaz dr. Ravniharju ponudil ljubljansko kandidaturo. Glede na to vest izjavljam, da je v tej obliki popolnoma neresnična, kajti moj zaupni pogovor z g. dr. Ravniharjem se je gibal v čisto drugih mejah. Ker je pa oči vidno, da je ta zaupni pogovor mogel izdati le g. dr. Rav-nihar sam, pričakujem od njega, ako naj ga Še tudi zanaprej smatram za I poštenjaka, da popravi primernim načinom neresnično vest „Našega Lista", da sem mu ponujal ljubljansko kandidaturo. Ker bi pa pp notici „Našega Lista" utegninil kdo celo misliti, da sem g. dr. Ravnikarja navlaŠč obiskal, da konferujem z njim v političnih zadevah, bodi konštatovano, da sem mu nesel svoj mesečni prispevek za „ Simona Gregorčiča javno ljudsko kjižnioo in čitalnico" in da je o tej priliki potem, ko sem obravnaval z njim neko drugo zaupno zadevo Čisto privatne naravi, nanesel pogovor tudi na politiko. Ta pogovor označil sem jaz zaupnim in se zato le čudim, da je sploh prišel v javnost — in to še v tako skrivljeni obliki. — V Ljubljani, dne 2. aprila 1907. — Ivan Hribar. — Pasar Kregar na delu. Kre-gar si res domišljuje, da nima ljubljansko meščanstvo nobene druge želje, kakor da ga pošlje za svojega poslanca v državni zbor. V tej svoji bolehni domišljiji postaja Kregar ček že naravnost vsiljiv. Dan za dnevom roma od gostilne do gostilne, lovi volilce in jih obdeluje na vse načine, da bi njemu oddali svoj glas. Ljudje imajo veliko zabavo s Kregarjem in hudomušneži ga vlečejo na vse pretege, Češ, da ima že itak sedaj skoro veČino volilcev na svoji strani in da je gotovo zmaga njegova, ako se le še količkaj potrudi in poagitira po ljubljanskih gostilnah. Mož seveda temu verjame in se že sedaj postavlja tako, kakor da bi bil že izvoljen za poslanca ljubljanskega mesta Pretekli teden je imel svoje shodke na Opekarski cesti, kjer je nastopal tako, kakor da bi imel mandat že v žepu. Zdi se pa, kakor da bi se možu ne bilo baš dobro godilo na „Gmajni", zakaj popreje je vabil na svoje kon-ventikle volilce vseh strank, sedaj se je pa nakrat omejil samo na „zanes-ljive volilce-somišljenike S. L S." Na današnji svoj shodek, ki ga prireja zvečer ob sedmih v „Rokodel-skem domu" v Komenskega ulicah, imajo namreč pristop samo pristaši klerikalne stranke. Brez dvoma so Kregarju na prejšnjih shodih razni neklerikalni volilci prav pošteno zakurili, da si mož sedaj ne upa več prirejati sestankov, h katerim bi imeli pristop tudi neklerikalci. Se pač vidi, da je Kregarček kmalu pri kraju s svojo latinščino, Če se ga le malo potiplje za žilico. Seveda njegovi s težko muko nabrani otrobi so pač dobri samo za katoliške backe! — Ponesrečen Kregarjev shod na Opekarski cestL Poročali smo, da je sklical Kregar v nedeljo dopoldne ob desetih na Opekarski cesti v Kotnikovi gostilni shod volilcev. Na shod je prišlo 113 naprednj a-kov in socijalnih demokratov in 2 6 klerikalcev. Kregar si ni upal shoda otvoriti in je čakal do enajstih, da bi se nabralo kaj več njegovih somišljenikov. Ker pa le ni hotelo biti nikogar od nobene strani, se je vendar ojunačil in otvoril shod, sklice vaje se na zakon v varstvo volilne svobode, češ, da morajo tisti, ki niso njegovi somišljeniki, takoj zapustiti zborovali-šče. Takoj se je dvignilo 113 na-prednjakov in socijalnih demokratov ter odšlo. Iu Kregar je ostal kislega obraza sam s svojimi 26 pristaši. Sedaj je umljivo, zakaj klerikalni pasar sklicuje današnji shod samo za „zanesljive volil ce-somišljenike L. L. S.", se pač boji take blamaže, kakor jo je doživel na Opekarski cesti. — Gostinčar v Preserju. Pometač „Gospodarske zveze" Gostinčar je prišel po 1. april v Preserje, kjer je priredil v farovžu shodek. Dasi je kaplan pri blagoslavljanju velikonočnega „žegna" po hišah na vsako košaro vrh jajc in klobas položil tiskano vabilo na shod ter potem vseskupaj blagoslovil, dasi je župnik na priž-nioi razbijal in rotil kakor konjski mešetar, naj pridejo vsi po maši na shod, da rešijo križ, vendar se je zbralo le kakih 150 oseb. Pripeljal je Gostinčarja v šupo župan Kobi. Kmetje so iztegovali vratove, da bi videli možiceljna, ki bi jih rad šel zastopat na Dunaj, a kakor Mojzes na gori so slišali le hreščeČi glas, videti pa pedenj-Človeka niso mogli. Sploh so bili pravi kmetje splošno nevoljni ter glasno mrmrali, da jih ljubljanski pometač ne bo zastopal. Gostinčar je čenčaril največ o svojem priljubljenem predmeta, o poljskih zajcih. Ko je poudarjal, da spada k delavskemu stanu, zaklical mu je neki kmet: „Kako pa češ potem zastopati nas kmete?" Drugi kmet je sarkastično pripomnil: „Žapmk nam je pridigo val v cerkvi, ta pa pri se-kretu". Najhujše pa je moral presii-šati politikujoči župnik. Neki boljši kmet mu je togotno zaklical: „Tu imate kraj za politiko (v farŠki Šupi ob stranišču), ne pa v cerkvi. Kristus je mešetarje z bičem spodil iz templja!" Ko je prišlo do glasovanja, vzdignila je le polovica zborovalcev roke, a to pred očmi župnika in kaplana. Koliko samostojno mislečih volilcev pa bo šele pokazalo fige < • ostinčarju na dan volitve, ko ne bodeta smela vedeti ne župnik ne kaplan, koga zapišejo na listek. Splošno pa izrekajo posestniki željo, da bi radi videli kandidata Grudna, ki je njihovega stanu in ki jih bo znal vse drugače zastopati, kakor pometač Costinčar, ki je le navaden hlapec klerikalnih zadrugar je v. — Klerikalna volilna slepar- stva. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je klerikalni župan v Trnovem na Notranj skem vpisal v volilni imenik 500 nevo-lilcev! To je nekaj naravnost gorostasnoga! Opozarjamo torej naše somišljenike vnovič na volilne imenike, naj jih pazno pregledajo in odkrijejo, dokler je še čas, vsako klerikalno lumparijo! Klerikalci vedo, da je zanje ilirsko-bistriški okraj izgubljen, ako so volilni imeniki pravilno sestavljeni. Zato jih sestavljajo tako, da fabriciraj o celo vrsto takih „volilcev", ki se rekrutirajo iz Marijinih družb in še ni nobeden izpolnil 24. leta! Na ta način si upajo klerikalci končno vendarle zmagati! Somišljeniki, pazite na take manevre in jih pravočasno skušajte preprečiti! Ta opozoritev velja zlasti za naše somišljenike v S turi -jah, Sent Vidu in v Starem trgu! — Volilni SbOd| katerega je priredil neodvisni kandidat g. Viktor Glaser, posestnik na Smolniku pri Rušah, na velikonočni ponedeljek v Lehnu pri Ribnici na Pohorju, je sijajno uspel. Zbralo se je iz občine Lehen nad 100 volilcev. G. kandidat je razvijal svoj program. Poudarjal je pred vsem nepravično postopanje vlade proti slovenskim zahtevam na polju narodne izobrazbe. Mi hočemo slovenskih ljudskih šol, slovenskih kmetijskih, obrtnih in srednjih šol, in slovensko vseučilišče. To je edina pot, po kateri dospemo do onega blagostanja, katerega si želimo! Kar se osobito tiče našega kmeta, se je g. kandidat izrekel za premembo davčnega sistema, posebno pa glede zemljiškega davka. On se hoče potegovati za odpravo toli krivičnega desetka. Kar se tiče pomanjkanja kmetijskih delavcev, je neobhodno potrebno, da vlada sprejme postavo o preskrbovanju za starost. Istotako je potrebno, da vlada v tem oziru skrbi tudi za male posestnike in obrtnike. Oglasili so se še razni drugi govorniki. Vsi so navdušeno pozdravljali kandidaturo g. Viktorja Glaserja in je bila ista tudi z velikanskim navdušenjem soglasno sprejeta. Prav pikre so se slišale proti dr. Koroščevi farški „Lažizvezi". Sploh še danes lahko trdimo, da Po-horcem vremena so se zjasnila in da torej Korošcev Pišek tukaj nima ničesar iskati in Če še tolikokrat gre v Puščavo na božjo pot. Sioer pa Pišek itak sam ve, da niti puščavska romanja nič ne pomagajo. Kajti Pu-šavčani so tudi Pohorci, na Pohorju pa se s Koroščevim Kolomon-žegnom ne da nič več opraviti. Živio Glaser, neodvisni kandidat! — Nas! poštenjaki. Od Drave se nam piše dne 30. marca t. 1. Od nekdaj že ljudje pri „Slov. Gospodarju" niso bili kaj prida glede resnicoljubnosti in poštenosti; a kar počenjajo pa v zadnjem Času, posebno sedaj ob času volilne agitacije: to presega že vse meje dostojnosti. — Po njih zatrjevanju so le pristaši „Kmetske zveze" res kmetski prija- telji, vsak pa, ki ni slep pristaš Ko-roščevega evangelija, je političen lump, izdajalec naroda, nemčur, samo-pašnež, hinavec, liberalen slepar itd. Osobito se zaletava mariborski monitor Koroščeve „Kmetske zveze" v načelnika narodne stranke, dr. Kukovca, v urednika »Narodnemu listu", Špin-dlerja, ter sploh v vse vodilne može nove stranke, naj si bodo potem že „Šribarji" ali pa učitelji. „Gospodar" farba ljudstvo, daje „narodna stranka" stranka — učiteljev, ne pove mu pa, zakaj njegova stranka učiteljev nima in da nova slov.-štajerska stranka ne Š^eje samo odličnih inteligentnih kmetov, marveč tudi mož iz vseh drugih stano v. Elita slovenskega naroda na Štajerskem le danes ie osredotočena v „Neradni stranki za Štajersko", ona torej šteje ljudi, ki znajo samostojno misliti in se ne dajo komandirati, kakor to de -lajo dr. Korošec Comp. s svojimi partizani. — (Je ste pošteni, razložite to svojim ljudem, vi mariborski apostoli! A vaše poštenje že dobro poznamo. Mi že davnaj vemo, da vam je resnica deveta briga, samopasnost in komando pa vse. — Toda temu bode konec. Začetek je storjen, jelo se je že svitati; in to je, kar vas boli, vas poštenjake okrog ^Slov. Gospodarja" ! — Prva instanca je, da bodete vedeli, župnik Koren v Žalcu, tako je včeraj ogorčen pravil na prižnici svojim faranom. To vam je rohnel in pljuval žveplo in ogenj na liberalne liste! „0e bi bilo to res, kar je pisal neki časnik o mojem pomočniku Jan-čiču, — tako je govoril župnik Koren — potem bi ne smel ta duhovnik več božje službe opravljati. Jaz tega sicer ne verjamem. Sicer smo tudi mi iz krvi in mesa, kakor drugi ljudje — (tako se govori gosp. župnik) in če mi grešimo, gremo k spovedi, se spovemo svojih grehov kakor vi in dobimo odvezo." Tako in enako je govoril Koren, in pozval tarane, katerim utegne kaj znano biti o Jančiču, da naj se oglase pri njemu, takoj po maši, da jih bode zaslišaval. kajti on je prva instanca, rod katere bo šla stvar naprej.u Da ni seveda v ljubeznivih izrazih govoril o liberalnih Časnikih, je samo ob sebi umevno. — Kakor je tudi gotovo, da ta njegova prva instanca v tej zadevi ni imela nobenega posla. — O ti uboga piva instanca! — Državnozborskih volilcev je v Kranju 429, v Radovljici pa 137. — V trgovski in obrtni zbornici goriški sedi po dolgih letih zopet Slovenec, goriški trgovec Ivan Z o r n i k, ki je vstopil na mesto umrlega Anton Seppenhoterja. — Pakt med italijansko stranko in socijaln demokracijo v Trstu. „Kdinost" poroča, da se je med italijansko gospodovalno stranko v Trstu in socijalno demokracijo sklenil pakt. Glasom tega dogovora se bosta pri ožjih volitvah podpirali stranki druga drugo. V odškodnino socijalistom se je italijanska stranka obvezala v slučaju ožje volitve v tržaški okolici glasovati za socialističnega kandidata. Socijalna demokracija je akceptirala stališče italijanske stranke, da v mestu tržaškem nimajo Slovenci ničesar iskati in da je to italijanska posest; zato ne more biti niti govora o tem, da bi v mestu kandidiral kak slovenski socijalist. Tako „Edinost" in njen poročevalec iz socijalističnih krogov. — „irtev razmer". Svoj čas je priobčil naš list feljton „Žrtev razmer". Ta feljton je bil spisan po resničnih dogodkih iz življenja naših duhovnikov in dasi niso bila navedena niti prava imena niti pravi kraji, je vendar vsa javnost s prstom kazala na moža, na katerega je stvar letela. V tistih Časih je bila konfiskacijska praksa še jako stroga, a vendar ni našlo drž. pravdniŠtvo nič zlega v tem podlistku. Škof Jeglič se je nalašč zaradi tega podlistka peljal na Dunaj in prosil pri ministrstvu, naj vendar konfiscira ta listek, ker silno mnogo škoduje klerikalizmu. Posledica teh škofovih prošenj je bila, da je ministrstvo ukazalo konfiskacijo, ki se je potem tudi naknadno iz- vršila. V Ameriki izhajajoči nGlas svobode" je ta listek ponatisnil in ga izdal tudi v posebni brošuri, po kateri so ljudje hlasno segali in ki je itak jako malovrednim slovenskim duhovnikom v Ameriki mnogo škodovala. Duhovniki so vse svoje brezmejno sovraštvo osredotočili na so-cialnodemokratični „Glas svobode", ker jim ta izpodkopava tla in začeli so ga preganjati z vsemi tistimi sredstvi, ki se jih poslužujejo samo katoliški duhovniki. Denuncirali so „Glas svobode* pri poštni upravi, ki ima pravico tožiti. Kako so duhovniki nalagali slovenščine nezmožne poštne uradnike, to še ni dognano, niti kako so nalagali slovenskega jezika nezmožnega sodnika, a da so ga nalagali in prevarili, o tem ni dvoma, kajti sodba je gorostasno bedasta. Ysa obravnava je trajala pet minut! Famozni sodnik ni zaslišal nobene priče, nego kar obsodil urednika „Uasa svobode" na — eno leto. Seveda je obsojenec takoj storil primerne korake, da poj de stvar naprej in ni dvoma, da bo prva sodba ovržena. To vedo tudi klerikalci. Ker pa so advokatje v Ameriki dragi, upajo duhovniki, da nakopljejo rGlasu svobode" toliko stroškov, da bo list uničen. V ta namen so tudi uprizorili vso lumpa-rij o in najbrž tudi kaj žrtvovali, saj upajo, da se jim bo izplačalo in da bodo zopet slov. izseljence s svedrom drli, kakor časih, ko jim ni nihče nasprotoval. Ker klerikalce „Žrtev razmer" tako boli, poskrbeli bomo, da izide kmalu nova popolna izdaja te po vesti v p o s eb ni knjižici. Iz finančne službe. Predsedstvo primorskega finančnega ravnateljstva je imenovalo: računskega oficijala Antona Todopivca za računskega revidenta v IX. činovnem razredu, računska asistenta H e r m e -negilda Kastelanoviča in Ne-reja Orlica za računska oficijala v X činovnem razredu in računskega praktikanta A n t o n a Pavloviča za računskega asistenta v XI. Činovnem razredu. — Iz policijske službe. Kon- oeptni praktikant pri tržaški policijski direkciji dr. Stanislav Trnovec je imenovan za provizorienega policijskega koncipista. — Iz gozdarske službe. Gozdarski nadzorstveni komisar I. razreda g. Avgust Guze 1 j v Novem mestu je imenovan za višjega gozdarskega komisarja. — Železniška vest. Železniški uradnik g. Fran Majdič je premeščen iz Kranja v Ljubljano. — Pevskega zbora »Glasbene Matice11 skupna skušnja mešanega zbora je jutri, 3. aprila ob 8. uri zvečer v ^Glasbeni Matici". — Šentpeterske ženske in moške podružnice sv. Cirila in Metoda občni zbor bo v sredo, dne 10. aprila t 1. ob osmih zvečer v gostilniških prostorih ge. Ornetove (pri Jerneju) na Sv. Petra cesti po običajnem sporedu. P. n. članice in člani se vljudno vabijo, da se ga izvole udeležiti v mnogobrojnem številu. — Kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih ima v sredo, dne 3. aprila ob polu 6. zvečer v bibliotečni dvorani c. kr. deželne vlade odborovo sejo z naslednjim dnevnim redom: 1. Posvetovanje o prenaredbi pravil, o kateri naj sklepa občni zbor dne 6. t. m. 2. Posvetovanje o kandidatih za odbor. 3 Slučajnosti. — Čevljarska zadruga v Ljubljani je v nedeljo dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma" zaključila strokovni tečaj ob primerni udeležbi. V imenu zadruge je pozdravil udeležence g. Erjavec, ki je naznand, da je bilo začetkoma tečaja oglašenih 36 učencev, dočim se ga je udeleževalo do konca le 17. Grajal je brezbrižnost nekaterih čevljarskih obrtnikov, katera brezbrižnost je kriva, da jih tlači in mori huda konkurenca. V takih tečajih se pridobi toliko strokovne znanosti, da bi se lahko njih izdelki v popolnosti merili z vsakimi drugimi iste stroke. G. govornik se je nato zahvalil trgovinskemu ministrstvu, ki je dovolilo take tečaje, trgovski in obrtni zbornici kranjski, oziroma njenemu zastopniku g. dr. Viktorju Murniku, kije pripomogel, da se je stvar hitro rešila, mestnemu magistratu iz županu ter občinskemu svetu za brezplačno prepustitev dvorane ter za razsvetljavo in kurjavo. Pozdravil je končno vlad- nega zastopnika g. Kulavicza in ga prosil, naj izroči amdrugino zahvalo deželnemu predsedniku gosp. Schvvarzn in trgovinskemu ministrstvu. Govornik se je zahvalil strokovnemu učitelju g. Lastovki, ki je vstrajno vodil tečaj, ter naposled vsem tovarišem, ki so se tega udeležili. Po* žival jih je, naj uporabijo sprejete priučene nauke v svojo korist. Zastopnik pomočnikov g. Šestak seje zahvalil g. Erjavcu in g. Lastovki in izrekel željo, da pridejo tudi slovenski delavci in mojstri na višjo stopinjo popolnosti svojih izdelkov. Nato se je vršilo ogledovanje razstavljenih izdelkov. Vsak ogledovaleo je prišel do prepričanja, da so tako učitelj kakor tudi uČenoi vestno storili svojo dolžnost Tudi nekaj del krojaške stroke s prejšnjega krojaškega tečaja je bilo razstavljenih. — Poročil se je danes gospod Karel Tavčar, o. kr. gozdarski komisar z gdč. Eino R i h n i k a r , hčerko umrlega nadučitelja V. Ribnikarja iz Logatoa. Čestitamo! — V čast ljubljanskega ftkofa. Ko so v nedeljo popoldne postavili na (ilincah razen nakit pri novi cerkvi, so stali pred gostilno „Pri pošti" nekateri možje, katerim ne ugajajo te neumnosti, ki se jih prireja na čast škofu ter se med seboj pogovarjali o tem. Prišli so generali klerikalne stranke Štete, dr. Pegan, kandidat Kregar ter še nekaj drugih z nežnim spolom. Klerikalni generali so začeli pikati ljudi. Štefe je dejal: »Aha, to pa stoji na čast škofu, ne pa liberalcem in Kristanu!" Tudi Kregar in Pegan nista bila tiho. Seveda možje, ki so stali v bližini, niso hoteli tega zbadanja vzeti za dobro ter so tudi primerno odgovarjali. Štefe pa je stopil med ženske ter jih jel hujskati, naj one pokažejo svoj pogum. Dr. Pegan jih je nagovarjal: „Saj ženska stori, kar hoče, kar po njih!" Fanatične, kakor so sploh tercijalke, si niso dale dvakrat reči ter se zagnale proti tem ter so se kmalu pokazali krvavi obrazi, ki so jih napravili nohtovi teh ama-zonk. Štefe se je izmuzal iz gnječe ter jo odkuril proti Ljubljani, spremljan s psovkami in fej klici. Razburjeno ljudstvo, ki gaje bilo do 400 oseb, je ostalo. Ko se je uro pozneje postavljal drug slavolok, je glasno protestiralo proti temu, za kar so jih tercijalke sprejele s svinjami, barabami in drugim. Posebno se je odlikoval v tem branjevec Mam, ker so ga vprašali, od koga živi, ali od škofa ali od ljudstva. Tu je priletelo par žensk z lonci napolnjenimi z vodo ter polivalo kar na slepo po ljudeh, katerih se je zbralo na stotine. Ko sta potem dva, ki sta bila nedolžno polita, zasledovala ženo mizarja Mala-vasica, jim je ta zastavil pot s kladivom hoteč udariti, a so mu je iztrgali iz rok. Še tisti večer so žan-darji iskali po hišah tar aretirali tri može, vzeli njih izjave na zapisnik ter jih potem izpustili. Značilno je tudi, da stoje mlaji sredi pešpoti, kar erar mirno gleda, če pa kdo izpelje dežnico v cestni jarek, ga pa kaznujejo. — Surovost nemčurskib sprevodnikov na južni železnici presega včasih že vse meje. Posebno pri nas mislijo, da že smejo že vse počenjati, kar se jim ljubi. Kolikrat mo že ožigosali surovo postopanje, ki si ga dovoljujejo napram slovenskim potnikom, osobito onim iz nižjih slojev, ali slavno ravnateljstvo južne železnice ima za to skoro vedno zaprta ušesa. Pred kratkim se je zopet primeril slučaj, ki kaže v jasni luči surovost in brezobzirnost teh nemških kulturonoscev. Na postaji v Logatcu je vstopil v poštni vlak delavec, ki se ga je nekje malo preveč nalezel Da je bil mož drugače popolnoma miren in nobenemu v nadlego, pričajo ljudje, ki so se ž njim vozili. Kljub temu je Čutil sprevodnik potrebo, da je na bližnji postaji s pomočjo svojega tovariša vrgel dotičnika vznak iz voza, da je priletel na peščeni tlak ter k sreči zadobil le lahko poškodbo. Vse to samo radi tega, ker je delavec pozabil kupiti — vozni listek. Vprašamo slavno ravnateljstvo južne železnice, ali imajo sprevodniki taka navodila za postopanje z ljudmi, ki pozabijo preskrbeti se z voznim listkom? Surovost nadutega sprevodnika bi tu zahtevala kmalu človeško žrtev, ko bi nesreča hotela, da bi delavec priletel z glavo na železnični tir. Take in podobne ljudi si je treba zapomniti ter jih naznaniti postaje-načelnikom, ki morajo storiti potrebne korake, da se taki „eksemplari" nauče najprvo predpisov potem pa olike in občevanja — z ljudmi! — Kako sna biti akol mož-beseda. G. škof so v zadnjem času pokazali, da tudi besede ne znajo držati, kar bi pričakovali od vsakega poštenega človeka. Priobčujemo te vrstice, kakor smo jih slišali od moža domačina, ki je mogoče globokejšega katoliškega prepričanja kakor vsak duhovnik. Pretočeno leto so imeli v Rovtah birmo. Številne kolone in mlaji, ki so stali ob cesti in v vasi so pričali, da ima rovtarski fajmošter svoje ovce še precej trdno na ipagt, Pokazala je to tudi deputacija, ki se je šla škofu poklonit ter ga pri tej Sriliki prosila za stalnega kaplana, [ožakarji so se namreč že izdavna prej odkrili, predno so prestopili prag župnišča, kjer jih je čakal „Prezvi-ieni." Gotovo so se tudi pred tem tako ponižno vedli — tega jih je naučil najbrže fajmošter — da je Bona ventur a takoj vedel, kakšne ljudi ima pred seboj. No, obljubil je možem kaplana toda Šele za jesen, Češ, da ima takrat več „gospodov" na razpo-polago. Rovtarji so bili nad vse srečni, da dobe v kratkem kaplana. Toda prišla je jesen, zapadel je prvi sneg in sedaj je spomlad tu, ali obljubljenega kaplana Še sedaj ni od nikoder/ ln klerikalni Rovtarji, ki imajo svojega župnika za „ta mal ga boga," bodo mogoče morali čakati Še bog ve koliko Časa, predno jim izpolni škof njihovo skromno željo. Mi smo sicer mnenja, da bi se prav lahko zadovoljili z župnikom. Saj Rovtarji ne potrebujejo kakega kaplana iz „mlajse šole," ko še župnik nima nič onega dela, ki ga nalaga škof svojim „dušnim" pastirjem, namreč — zlorabljanje cerkve v politične namene. Pretežna večina Rovtarjev je namreč Še tako trdno vprežena v klerikalni jarem, da bo še dolgo časa trebalo, predno se ga do dobra otresejo, dasi jo že sedaj precej mož, ki se nikakor ne morejo strinjati s čudnim početjem g. fajmoštra. — Ali v kljub temu mislimo, da radi tega škofu ni potreba Rovtarjev za nos voditi. Zakaj jim pa potem obljublja kaplana? Mogoče bi jim ga pa škof že V jeseni dal, ko ne bi v tej stvari imela odločilne besede farovška „Ma-rička." — „Saj lahko sami vse opravimo," tako se odreže vsakemu, ki jo 0 tem popraša. Fajmošter mora biti seveda istih misli, sicer mu takoj uide. No in v Ljubljano se peljati pa Škofu reči, da se da tudi s kuharico vse opraviti, ni posebna težkoča. Podružnice pa lahko počivajo celo leto. Kdo se bo tudi brigal zanje, ko leže tako daleč! Doma je pač bolj prijetno, kjer se da vse tako lahko opraviti . . . — Izredni občni zbor „Narodne čitalnice" v Novem mestu se vrši v soboto, dne 6. aprila. Z ozirom na važne in nujne zadeve, ki so na dnevnem redu, pričakujemo vsestranske udeležbe. Občni zbor se vrši to pot v dvorani ob gostilniški postrežbi. — Zločin na cesti. Komaj da so zagrebu* zadnjo žrtev uboja v Kan-diji, že je zopet drugi nov zločin na tapetu. V soboto namreč po vstajenju se je vozil zidar Miha Klobučar na cesti proti Ljubnem, kar naenkrat so ga potegnili raz voz in začeli nate-pavati. Ha do ranjenega so prepeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo. — Častno meščanstvo, v sobotni številki smo poročali, da je idrijski občinski odbor imenoval za častnega meščana ondotnega sodnika H. Šturma. Poroča se nam, da ta vest, ki smo jo posneli po „Notranjcu", ni resnična in je bilo uredništvo „No-tranjca" z dopisom „Iz Izdrije" mistificirano. — Obrtna šola se ustanovi v Solkanu. — Izginila je od doma v VI- tovljah nad Šempasom na Goriškem Kiletna Terezija Z m e t. Dekle je nekoliko zmešano. — V pretepu so zlomili rebro '■> »letnemu delavcu Rajmundu Ur-banciču v Trstu. — Nogo je zlomilo kolo težkega voza 24letnemu Karlu De-k 1 e v i v Trstu. Isto se je zgodilo 171etnemu mehaniku Mariju E r- 1 i č u tudi v Trstu. Oba so prepeljali v bolnišnico. — Velikonočna kronika. Lepo vreme, pirubi, prostost, v žepu cvenk, volilni boj itd. so delovali včeraj z nzdruženimi močmi". Politiki so na shodih obrazloževali svoje principe, otroci so turčali s piruhi, turisti so poleteli „nazaj v planinski raj", veseljaki pa so sedeli rpri čaši vinca ruj nega" in se tu in tam pozabavali nekoliko z noži, bajoneti, steklenicami in drugimi pripravnimi objekti. — Ob eni ponoči sta v „Zeleni jami" pred neko hišo zabodla dva Laha kurjača Jožefa Jankoviča in ga tako ranila, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — V neki gostilni v Trnovem je bil neki gost tako priljubljen, da so ga morali postaviti pod kap. Gost jih je baje dobil med „ven metanjem" nekaj po ušesih, poleg tega pa se mu je celo razbila 2 K vredna pipa. Gost sam trdi, da se mu je to pripetilo brez pravega povoda, nekateri pa trdijo, da je bilo to časn primerno. — Z bodalom je ponoči sunil na sv. Petra cesti neki vojak nekega čevljarja v glavo. Na policijski stražnici so ranjenca sa silo obvezali in ker je bila poškodba lahka je šel sam domov. Povod je bil baje prepir v neki kavarni. — Sinoči se je na Hradeokega eesti z nožem lotil dela- vec Ivan Mavec delavca Antona Pen-gova in ga tako zdelal, da so ga morali z rešilnim vozom pripeljati v deželno bolnišnico. — Istotako se je izkazal hrabrega na Poljanski cesti neki delavec. Ker ni mogel zmagati z besedo, je zmagal z nožem. Enega vojaka je sunil v levo roko, drugega pa v glavo in ga tako ranil, da je moral v garnizijsko bolnišnico. — Zob izbil je na Dolenjski cesti neki mizar nekemu slikarju, ker ga je na cesti brez vsakega vzroka napadel. — napadel in udaril po obrazu. Pri tem pa je prvo plačilo že dobil, kajti v tem, ko ga je udaril po zobeh, se je na roki tudi sam poškodoval. — Na otroke je imel „Šarf" neki delavec. Ko mu je na Oojzovi cesti prišel pod roko 11 letni šolski učenec Primožič, ga je začel brez vsakega povoda pretepa vati, naposled ga je pa še par-krat vrgel v blato. — Voziti je naučil na Radeckega cesti neki voznik svojega so voznika. Ker se zadnji ni prvemu lrtro ognil, je pozneje skočil k njemu, mu dal par krepkih zaušnic in šola je bila končana. — V Šiški so nekega to p ni carja v neki gostilni tako premikastili, da so ga morali odvesti v garnizijsko bolnico. — Dobrota je sirota. Včeraj je prišel k neki stranki na Ilovici neki Šeme in prinesel s seboj steklenico jeruša, katerega je ponudil tudi gospodinji. Ker pa ta „šampuza" ne ljubi, ga je odklonila, a to je pa Semeta tako spravilo v ogenj, da je začel preklinjati in razgrajati tako dolgo, da je prišel stražnik in ga odvedel v zapor. Enakih „kulturnih bojev" je bilo v mestu kakor v okolici več, da pa ni prišlo do hujših spopadov, je zasluga prvih sodnikov, gostilničarjev samih, ki so znali spretno sovražne si tabore sprijazniti in v par minutah je bila jeza ohlajena, prijatelji cvička pa so zapeli: Mi pa ostanemo, kakor smo bili. — Vlom. V noči 21. m. m. so neznani tatovi vlomili na Dunaju v trgovino optika Fritscha in pokradli 89 finih, zlatih okvirjev za ženska in moška očala, 120 za ščipalnike, 4 verižice za ščipalnike, 9 lorujet, 36 moških in ženskih okvirjev za očale, 28 pa za ščipalnike iz novega zlata. Nadalje 19 srebrnih okvirjev za očala, 42 pa za ščipalnike. Vsi ti okvirji so bili puncirani s črkami I. S. Nadalje so uzmoviči odnesli več perspektiv, raznih kukal iz aluminija, 11 zlatih in 15 srebrnih kompasov, kakor tudi 4 m dolgo, rjavo torbico. Kukala so imela napis: F. Fritsch, k. u. k. Hof-und Universitatsoptiker, VIII., Alser-strasse 17. Za izsledba ukradenih opti-kalij je oškodovanec obljubil primerno nagrado. — Vlom. V noči od petka na soboto je bilo v trgovini g. Oroslava Dolenca vlomljeno in pokradenih iz predala 140 K, 1100 K pa je tat popustil. Policija je osumljenca, nekega svečarskega vajenca , prijela in je tatvino priznal. Denar je zakopal v drvarnici. — Pogreša se od 19. marca 51-letni posestnik Anton BratoŠ iz Šent Mihelske občine pri Postojni. Nave-denec je srednje, močne postave, polne brade in si je v blaznosti odsekal desno roko. Sumi se, da si je vzel življenje. — Iz blaznice je uSel umobolni Anton Poznik. Navedenec je velike, močne postave in občenevaren. Izgubljene in najdene reči. Ga. Marija Daniševa je izgubila denarnico, v kateri je imela 25 K denarja. — blaščičar g. Krištof Odorfer je izgubil dva bankovca po 20 K. — Ga. Erna KeršiČeva je izgubila rokavice iz jelenovega usnja. — Marija Zupanova je našla srednjo vsoto denarja in se dobi pri cerkovniku v stolni cerkvi. — Trgovski učenec Matko Rusko je našel zlato verižico z dvema obeskoma, vredno 14 K. — Sprevodnik južne železnice v pokoju Štefan Gruber je našel denarnico z manjšo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Šivilja ga. Ivana Ši-berkarjeva je izgubila pozlačen obesek z dvema slikama, vreden 6 K. — Kuharica Ana Bučarjeva je izgubila srebrno žensko uro s kratko verižico, vredno 20 K. — Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden moški klobuk, črn dežnik, vreča semena, srebrn obesek, nov dežnik in 1 K gotovine. — Neka večja družba je na Velikonočno nedeljo popoldne bila v gostilni g. Franca Zakotnika v Mostah. Po nje odhodu se je našel na njenem prostoru petak. Kdor ga je od te družbe izgubil, naj se osebno zglasi v gori omenjeni gostilni. — Zamenjan dežnik. Gospod, ki je v nedeljo, 30. marca t. 1. vzel v „Goriški kleti" na Starem trgu seboj tuj dežnik, se prosi, da ga nemudoma prinese isto tj a nazaj. * Najnovejše novice, španska zbornica jerazpnščena. Nove volitve so raspisane na dan 21. t. m — Princesinj a Lujiza je kupila vilo v Aaohenu, kamor se za stalno preseli. Poroštvo je prevzel njen oče, kralj Leopold, ki se kaže sploh spravljivega napram hčeram, odkar je zbolel. — 32 dezerterjev je imel v preteklem mesecu ogrski polk št. 32 na Dunaju. — Uraden cesarjev spomenik. Izpred garnizijske bolnišnice v Budimpešti sta dva delavca ukradla doprsni cesarjev spomenik iz brona, ga razbila ter prinesla kose prodajat v neko trgovino. Delavca so sedaj zaprli. — Maksim Gorki je v Rimu nevarno obolel. — Bogata dedščina. Bankir-jeva žena S p ey er je zapustila mestu Frankfurtu za znanstvene namene tri milijone mark — Od 11. moža je ločilo sodišče vLondonu 651etno L e o p o 1-dino Baker. Eden njenih možje umrl naravne smrti, eden seje obesil, od ostalih 9 pa se je ločila. • Srečni brivci. V Bostonu imajo vsi brivci čez glavo posla. Policijski načelnik je namreč zapovedal vsem podrejenim organom, da ne smejo nositi ne brade ne brk. Hvaležni brivci nameravajo policijskemu načelniku postaviti spomenik. Telefonska m Brzojavna poročila. Dunaj 2. aprila Skupščina odvetniških in notarskih uradnikov je nepričakovano dobro obiskana. Na kongresu so zastopana društva odvetniških in notarskih uradnikov vseh avstrijskih kronovin in dežel. Iste m a prisostvuje mnogo odvetnikov in odvetniških kandidatov ter organizator hrvatskih zasebnih uradnikov. Z dopisi je pozdravilo skupščino justičoo ministrstvo, večina avstrijskih odvetniških in notarskih zbornic, razna društva in korporacije. Razpravlja se v najlepši slogi in bratski vzajemnosti, stvarno in tem3ljito Praga 2. aprila. Dr. Edvard Gregr je danes ob eni ponoči umrl. Kakor je znano, so dr. Gregr v seji dež. zbora dne 25. marca češki agrare i ljuto napadli, očitajoč mu, da je kot deželni sanitetni referent slabo gospodaril in da se je celo dal podkupiti. Dr. Gregra je na te napade ostro re-pliciral in končal svoj govor z besedami, da mu ne preostaja drugega, kakor pljuniti na tako podle obrekovalce. Nato je v silni razburjenosti zapustil zbornico in odpotoval na svojo graščino. Navidezno je bil docela miren, a njegova najbližja okolica je vedela, da njegovo notranjost razjeda silna razburjenost. Nehote se je v razgovoru vračal k dogodkom v imenovani seji dež. zbora ter naglašal, da se je vse življenje boril z Nemci, a da se ti niti enkrat niso dotaknili njegove osebne Časti, dasi je bil Često z njimi v najlju-tejši borbi. Včeraj popoldne se mu je zdravje poslabšalo in zdravnik mu je hotel injicirati morfij Gregr je to odklonil, Češ za tako razburjene živce ne pomaga več morfij. Ob eni je umrl O pogrebu Še ni ničesar določenega. Mestni obČ. svet, „Sokol" in iz vrše valni odbor mladočeške stranke so imeli posvetovanje, na katerem se je^sklepalo o pogrebu. Praga 2. aprila. Gregr bo pokopan na občinske stroške. Belgrad 2 aprila. Srbska vlada naroči 170 železniških vozov za 1 milijon 123 000 dinarjev v ogrskih tovarnah. Belgrad 2 aprila. Iz Ristovca s-3 poroča, da je 30. marca napadla večja bolgarska četa vas Rudnik ter jo opustošila. Več Srbov je bilo ubitih in ranjenih. Bolgarska četa je napadla vaščane, ker se niso hoteli priznati za Bolgara Petrograd 2. aprila. ,Reču prijavlja brezimno grozilno pismo, ki napoveduje vsem naprednim časnikarjem smrt, če do 2 aprila ne začno pisati proti revoluciji. Rim 2. aprila. Minister T t boni se je, jako zadovoljen z uspehi svojih konferenc a knezom Bulo wom, danes opoldne odpeljal iz Rapolla v Rim. Hamburg 2 aprila To j 3 bila krvava bitka med poljskimi in angleškimi delavci Umrli so v LJubljani. Dne £9. marca: Vera Tonejc, natakarjeva hči, 5 let, Sodnijske ulice 4. Meningitis. V deželni bolnici: Dne 27. marca: Valentin Florjančič, zasebnik, 65 let revesnl katar. Jernej Kramberger, ključavn. pomočnik 18 let. MUiar-tnbercnl. Dne 28. marca: Ana Mirt, kovačeva Sena, 33 let. Sepsis puerperalia. — Peter Reraic, kaj žar, 6 J let. Ključnica. V hiralnici: Dne 27. marca: Marija Košir, usmiHenka, 24 let Jetika • »> Dne 2d. marca: Matija Nosan, delavec, S ž. let Ostare lost. Borzna poročila Llvbllanskft „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurai dun. bon« 2. aprila 1907. i% M«a»«ai ****** Ueoa' Bi»t £8 98 10G35 98 90 117 40 94 90 112-40 m 10150 100 85 100 60 100-76 99 70 100 80 107 10 e srebrna renta . . avarr. kronska mta . . *»;, . zlata . . . 4*, •fraka kronska renta . -*•/, . zlata . r/# posojilo dež. Kranjske 4VV/, posojilo mesta Spije! *«/, F. ft n m Zadar **/•/, bos -herc. železniško posojilo 1902 . . . *•/, eetka eet banka k. o. •% - . » . ** • zast pisma gal. deft htpotečne banke . . peft kom. k. o. s 10° o ?r...... •«.',•'% zast. pisma Inneret. ?iranilnice..... ***-,•, zazt. pisma ogr. at**. dež. hranilnice. . . z. pie. ogr. hip. ban. •V/« obl. ogr. lokalnih Še-ioznic d. dr. ... *»-Bfr.-e obl. čeake md. banke 4%, prior. lok. ielez. Trzt- Poreč...... prior, etelenjekm let. . fcf- prior. j«!, žel. kap. VtVi ♦K,*, av3fer. poe. za iei. p. •. hrib). 6<« » m **• m ogrske h* ?-.-:< . . srbske i frt. K»-, turšk« ...... g-uffika »«#fea . . . Kreditne w . . . laomoske „ . . . JCrzkovske m ... ljubljanske , . . • Avstr. rdeč. kriša , ... Ogr. m » « ■ ftudolfove , Salcburike • t « Dunajske kem a , * . Južne železnice . . • • . Državne ieleifii-r* . . . Avftr.-ogrske RaniM ***&*;. Avstr. kredkne . . Ogrske . » . • iirnostenske , Premogokop v M*fHz {Hrinti Alpinske mentan .... Praske iel. md. ?irp.a-Muras)vi ... rbovoljshe preas . vstr. orefet ta*-**, drvite Denar 98 70 100 15 9870 117 20 94 70 112 20 9850 104-60 9985 99 50 9976 99 20 100 — 106-10 ICC"— 100*— 100*— 100*— 100-— 99 90 98*76 30425 99 60 152 - 268 — 149 — 266 -212 75 248 -S8-184 25 21 40 436— 80--88—• 55— 45 75 26*75 66 -84 50 484 — i 551 ! 671 1771 P82 802 2«?3 730 6C7 2587 559 272 548 148 25 76 50 60: 101— 100 50 100 20 100 20 101— 99 75 306-CO 10C-25 154 — 264 — 151 -276 — 282 76 868— 106 60 185 26 23 40 446 — 90 -96— 60— 47 76 2875 61-90 50 494 — 152 25 67275 !78l'— 883-59 803 50 — j 243 30 - 734 --j 608- \2b37 — 40! 660*40 —j 277— 649 — IbO — 11 36 19 15) 2350! 2415 117 95i 96-60i 262 4*84! 11-40 la-17 28-58 24*22 1,8 15 9670 2*63 Žitno Ktenica storuaa Ovil oene v SudimpoSti, Dne 2. aprila 1907. TsnrJ oktober • • april . . . m%i . . jnltf . . . april . . . EfolBtiv Z drzno. ■a 60 kg X . 60 . „ • *M) „ , « 60 „ „ , 60 . . 8-30 660 640 6- 55 7- 70 Heteorolosično porotno.' « VUIna nad morjem 06-2 Srednji zračni tlak 736 0 mm marec 1 Čas opazovanja Stanje barometra v mm k tM U 5 ^ d. > H B Vetrovi Nebo 50. 9. *v. ! 137*7 47 si. h vzhod oblačno 31 7. aj. 737 8 24 slab jzahod del. jasno 2. pop. 737 0 10 1 si. svzh. del. jasno 9. sv. 736 9 1.17. «i. » |2. pop 7358 7337 4-5 si. jug 1 4 slab jzahod 96 j sr. jzah. jasno oblačno oblačno Srednja predvčerajšnja in včerajfinja temperatura: 6-7° in 5 7°; norm.: 6*4° in 6'6° Padavina v 24 orah 1 4 mm in 0 0 mm. stanovanj se odda za mesec maj v Salenđrovih ulicah štev. €: 1. ) ena soba s pripadki 100 gld. 2. ) dve sobi s pripadki 12r) gld. Poizve se tam pri gospodarju v III. nadstropju. 1111 S6 Odda takoj ali za majev termin obstoječih iz po 1 sobe, kuhinje, shrambe in pritiklin. Zraven se nahaja tudi nekoliko vrta. 1108-1 Več se poizve pri lastniku v hmriUrlh ulicah it 16, UdmaL Okras Kolizelo! se narede sedaj nove ceste in parcele in zato se lahko kapijo po najnižji ceni tam »tajata dravaaa im afjraja. Več se izve v pisarni it. 130 v Kolizejn. m 6 l Slama v balah se po nizki ceni prodaja. JVtartinova cesta 10. h47 17 Umetni mlin s manjilm poaaatvam na Korofikem, na prav primernem kraiu tik ieleznilke postaje, se iz proste roke takaj prada. Naslov pove upravnistvo nSlov. Naroda*. 1103 -i NajboljSi in naimoderneiai KLOBUKI vseh vrst v najbogatejši izberi po gL 1-20 in rišm v suj-ut>i|tiBil pri Klobuki aa apralamajo v poprava. Vabilo Kupi ae za Kdo, pove upravnistvo „SIov. Naroda** uo9 1 Šivilje in učenke aa taka| apralaiala pri io6» 3 T. Pogačnik Fra« ikaUla itav. 21, U. sadatr. V lepem kraju na Gorenjskem, kamor hodi poleti mnogo turistov in let »viščarjev, S fOBttlniikO koncesija in mnogo sobami aa iu|c«?f ki se poleti vse lahko oddajo. Tudi se d a j e v najem pra-da|almlca z mešanim blagem a pravica la ifanjatač. Proeton so lepi. 1104—t Več pove uprav. „Slov. Naroda-. na izredni občni zbor I. okrajne hranilnice In posojilnice 0 mestu Kamniku registr. zadruga z om. zaveza kateri 9e bo vršil o nedeljo, dne 14. aprila 1907 ob 10. dop. v [josojilnifkih prostorih. Dutvai red: Nadomestna volite/ Članov načeistva in u*đ(i/.nr«it*a. 110 Načelstvo. Zahvala trgovcu z vinom in zidarskemu mojstru gospodu Jffatevžu JKuravcu ¥ Idriji na Kranjskem, ki je kot dober poznavalec vin kupil v Dornbergu mnogo prav dobrega vina in tako pustil Dorn-beržanom dosti tisočakov, za kar se mu prav iskreno zali val ju jemo in pri poro (-amo svojim sosedom Kranjcem, zlasti Idrijčanom, njegova dobra vina. Bog nam ga ohrani! 1102 V Dornbergu, 25. marca 1907. Veo Dornberžanov. ^ v^ vf^ vj^ v^ 4^ 0^ v^ v^ i lifeg^ :■ tem Samo 6 dni Havre-New York Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša Crta tez Basel, Pariš, )Cavrc v Ameriko. Veljavne vozne liste in brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine ■T »»OlO 4626 16 oblastveno potrjena potovalna pisarna tjnbljana Dunajska cesta 18 Cjnbljana v novi httft „Kmetske posojilnice", nasproti gostilne pri „rigovcu". !! Največji uspeh novega časa je znameniti »-33 Daje blesteče bela perilo porelBOsss brez duha in varuje platnino izredno. Rabi se brez mila, sode ali dragih pridatkov. Pristen samo v originalnih zavitkih z gorenjo varstveno znamko. Zavittk 2 250 grami 16 vinarjev „ s 500 „ 30 „ . z 1 kilo 56 „ Noben zavitek brez gorenje varstvene znamke nI moj izdelek in ste z njim v nevar-nosti, da si pokvsrite perilo. Dobiva se v vseh dro-geriiah in prodajalnah s kolonijalnim blagom in milom.] Na debelo: L. Minlas, nvasl L, M51kerbastei 3. Sarafate aa takaj hišnik ki sds tudi nekoliko vrtnarstva. Vpraša nsj se pri Antena Ztt-pann, gostilničarju m Starani trgu Atav. 18. 1043 3 Jfonounnle s 3 sobami in nritiklino ter malo vrta, dalje aaba In knkinja, meKlovana ali ne, aa adda za lua-ev termin. Takoj pa se odda mesečna aaba mebhivana ali ne na Ca|xavi cesti it 9, I* nadstr i.;7t- 2 Pruda se posestvo radi bolezni pod jako ugodnimi pogoji, tik tržaške državne ces'e, 10 minut od Ljubljane oddaljeno, kjer ae nabaja že nad 50 let ohHtojeda gostilna z velikim senčnatim vrtom in vrtom za sočivje. Zraven je velika vinska klet, pripravna za vaako kupčijo, posebno pa za vinskega trgovca. 1C69-3 Naslov pove upravnistvo „SJov. Naroda*4 Ceno in pristno istrijansko vino i« prve roke uroda j a Sebastijan Luk, trgovce v Kringi posta Tiujau (Autignana) pri faziuu v Istri. Vino pošilja v sodih po ue manj kot 56 litrov za gotov denar ali s povzetjem, franko železr.i'*ka postaja Sv. Petar v Sumi (S. Pietro in Sel ve). Pošlje rad tudi vzorce. 272 n Dve hiši Ui se da*ta deliti 788 9 S£ se ugodno prodasta as V h-M so pekarija, gostilniški in trgovski prastari ter veliko skladišče. Vprašanja le pismena pod „2 hiši' Fprejerua upravnistvo „Slov. Naroda-*. Lattermanov drevored. Od velikonočnega ponedeljka na-T prej le še malo časa. ~^nf aiuanese AMje, pasje is opičje gledališče s čudovitim sporedom. VMab. icino. Osebni vlak v smeri: Jesenice, C>©rica c. kr. drž. že!., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost. Bregenc. i-OO popoicr «. <">:\*bnt viak v smeri: Novo mesto, Stražs-Topiice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-OS zvečer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano jui. iel.: 7-00 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. Gorice Linca „ Straže- oktobra 1906. leta. M 15 predooldne. Osebni vlak iz c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca Prage, Dunaja zahodni kolodvor. ^•--52 po^oirtne Osebni vlak iz "l oplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne! Osebni vlak iz SelctalaT Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic. Novega mesta, Kočevja. 845 zvočor. Osebni viak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11*34 ponoći. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž.. Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešam vlak v Kamnik. 7 10 zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6*IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9*55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. Same v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. F. M. NETSCHEK c kr. dvorni dobivatelj ,Pri veliki tovarni* Rtstjeva cesta 3 aUZtZfiJtfi S«, petra cesta 37 priporoča svojo ravnokar došlo velikansko zalogo spomladanske Konfekcije za gospode, dame, dečke in deklice. Tfojnižje eene. postrežbo solidno. g0£„g A. LUKIC, poslovodkinja. 93 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stntuim nllcn it 2. Podrntnica v CELOVCU. nI roc 12-37 ponuja vsakovrstne srečke po dnevnem kurzu proti poljubnim mesečnim odplačilom. Dovoljuje predujme na srečke In druge vrednostne papirje. Zamenjava valute In novce po dnevnem kurzu, dlskontuje kulantno devize v laikih lirah. Vloge BS fcnJIttTT io tSkeM rataa obrestuje od dne vloge do dne vsdiga po 4Vt %- Rcntni davek plača banka sama. Iadejatelj in odgovorni urednik: Raito Pnatoalemlek LMtniiie in iik BNarodne tiskani e' 4LT 9368