PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD 1
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 85 (13.023)
Trst, torek, 19. aprila 1988
Včeraj so v Forliju pokopali umorjenega senatorja KD Ruffillija
Važnost
Demokratična država ne bo klonila
pred izsiljevanjem Rdečih brigad
Na pogrebni svečanosti je govoril ministrski predsednik Ciriaco De Mita
DUŠAN KALC
RIM Pod mrkim vtisom krvavih terorističnih akcij, ki so zaorale novo globoko brazdo vznemirjenosti v zavest italijanske javnosti, se je včeraj velika množica poslovila od uglednega demokristjanskega senatorja Roberta Ruffillija. To, kar se je ob spoštljivi in ganjeni pozornosti vse države odvijalo v Ruffillijevem rojstnem mestu Forliju, pa je bilo veliko več kot zgolj občuten izraz spoštovanja do človeka, ki je v trenutku svojega najbolj iskrenega in zavzetega napora, da bi v sodelovanju tudi z drugače mislečimi izboljšal italijanski institucionalni ustroj, padel pod kroglami morilcev. Tako žalni obred kot delavske in dijaške manifestacije pred njim so bile tudi izraz skupne volje, da se ne popusti zločinskemu izsiljevanju teroristov.
»Ne bomo popustili!« Te besede je z odsekanim in naraščajočim tonom glasu skandiral vladni predsednik De Mita med svojim pogrebnim nagovorom. In podobna zagotovila so med dopoldansko delavsko manifestacijo izrekli naj višji sindikalni predstavniki: Pizžinato za CGIL, Liverani za UIL in Marini za CISL. Pa tudi preko dva tisoč dijakov, ki so se zbrali v neki mestni dvorani na skupščini, je burno pritrdilo predstavnikom mladinskih političnih gibanj, ko so odločno obsodili terorizem.
Vsem je postalo čez noč jasno, da terorizem ni bil popolnoma izkoreninjen in da se je Italija nenadoma znašla pred podobnim položajem, pred kakršnim je bila pred natanko
"Nadaljevanje na 2. strani
Preiskava v
FORLI' Namestnik državnega pravdnika iz Forlija je včeraj izdal dva zaporna naloga v zvezi z umorom demokristjanskega senatorja Roberta Ruffillija. Sodelovanja pri umoru sta osumljena Gregorič Scarfo in Giovanni Alimente, ki sta znana voditelja skupine »Partito comunista com-battente« (PCC), organizacije Rdečih brigad, ki je prevzela odgovornost za umor znanega politologa in osebnega prijatelja ministrskega predsednika De Mite. Preiskava, ki jo vodi sodnik Roberto Mescolini, poteka v strogi tajnosti, zato imajo tudi novinarji malo elementov za rekonstrukcijo terorističnega izpada, ki je močno odjeknil v javnem mnenju.
Teroristi so se nesrečnemu Ruffilliju predstavili kot poštni uslužbenci, češ da imajo zanj paket. Policisti so namreč v nedeljo ponoči našli avtomobil, s katerim so se brigadisti pripeljali in odpeljali od prizorišča umora. Na vozilo, ki je bilo seveda ukradeno, so nalepili napise državnih pošt. V njem so preiskovalci odkrili okrvavljeni »poštni paket«, poln starega papirja, ki se ga morilci niso uspeli iznebiti. Atentat naj bi po
polnem teku
prvih izsledkih preiskave izvedla dva terorista, v avtu pa naj bi jih čakal še pajdaš. Preiskovalci potrpežljivo zbirajo vsa pričevanja, po katerih naj bi prišli na sled teroristični skupini, ki je gotovo prišla od zunaj, ali iz Rima ali iz Genove.
PCC ima pa mnenju preiskovalcev svoja glavna oporišča zlasti v Rimu in v Genovi. Eden glavnih voditeljev te skupine je bil Antonino Fosso, ki so ga karabinjerji aretirali pred tremi meseci v Rimu, ko je pripravljal atentat proti vsedržavnemu sekretarju Krščanske demokracije De Miti. Od tukaj baje tudi umor senatorja Ruffillija, ki je izzvenel kot jasno krvavo opozorilo ministrskemu predsedniku.
Fosso je osumljen tudi, da je lanskega marca sodeloval pri umoru nekdanjega župana Firenc in vidnega republikanskega voditelja Landa Contija. Voditelj PCC je trenutno eden izmed glavnih obtožencev na procesu zaradi zadnjih atentatov proti Rdečim brigadam (tako imenovani proces Moro ter). Na včerajšnji sodni obravnavi Fosso ni hotel" komentirati Ruffillijevega umora.
Nova nevarna zaostritev položaja v vodah Perzijskega zaliva
Spopad iranske in ameriške mornarice Iran včeraj izgubil tudi polotok Fao
TEHERAN - Z včerajšnjim neposrednim spopadom med ameriškimi letalskimi in pomorskimi silami ter mornariškimi enotami imama Homeinija je zalivska vojna ponovno izbruhnila na dan z vso silo. Ob vsem tem vojna med Iranom in Irakom divja naprej, tako da postaja položaj na tem področju iz dneva v dan bolj zaskrbljujoč.
ZDA so včeraj s helikopterji in vojnimi ladjami napadle in težko poškodovale dve iranski naftni ploščadi v južnem delu Zaliva in, kot poročajo iz Bele hiše, naj bi včerajšnji ameriški napad predstavljal odgovor na novo domnevno iransko postavljanje min v mednarodnih vodah Perzijskega zaliva. Svoje trditve Američani utemeljujejo s tem, ila je v četrtek ameriška fregata Samuel Roberts zadela v mino in pri tem je bila ladja poškodovana, ranjenih pa je bilo tudi nekaj mornarjev.
Toda iranska mornarica je odgovorila na ameriški napad. Njihov vojni čoln je izstrelil raketo proti ameriškemu rušilcu Wainwright, vendar ga ni
zadel. Iranski vojni čoln je nato potopila fregata Simpson. Vendar pa s tem ameriško-iranskih spopadov ni bilo konec. Nekaj-ur kasneje so z iranske fregate Sahand v Hormuški ožini streljali na tri ameriške lovce A-6, vendar tudi tokrat brez uspeha. Lovci so na napad odgovorili z raketami in lasersko vodenimi bombami. Pri tem je bila iranska fregata močno poškodovana in na njej je izbruhnil požar. Le uro kasneje so ameriška letala zadela še iransko fregato Saballan. Iz ameriškega obrambnega ministrstva so tudi sporočili, da pogrešajo en helikopter.
Toda vojna vihra je danes divjala tudi na vsej fronti med Irakom in Iranom. Iz Bagdada so sporočili, da so ponovno osvojili polotok Fao, ki je bil v iranskih rokah od leta 1986. Pri tem velja omeniti, da je Iran obtožil ZDA in Kuvajt za pomoč Iraku pri bojih za Fao. Kuvajt naj bi Iraku dovolil, da uporabljajo bližnji otok Bubijan, Američani pa naj bi po iranskih trditvah Iraku pomagali s helikopterji.
političnega
zastopstva
BOGO SAMSA
Danes bo predsednik De Mita obrazložil program nove petstrankar-ske vlade. Program vsebuje tudi obvezo do Slovencev v Italiji, do česar spet prihaja po izredno dolgem razdobju, ko so bili programi bolj načelni in ko Slovencev niso omenjali. O vladnem programu bomo seveda podrobno poročali in ga ocenjevali v prihodnjih dneh, vendar lahko že sedaj zapišemo, da predstavlja pomembno novost in obvezo. Uresničevanje te obveze pa je seveda odvisno od dobre politične volje, predvsem pa od razmerja sil, zlasti na deželni in na krajevni ravni.
S tem pa smo že pri bistvenem vprašanju, namreč pri razmerju med političnimi silami, kakršno bo nastalo po letošnjih deželnih, pokrajinskih in občinskih volitvah, ki bodo 26. junija. Na teh volitvah se bo odločalo o usodi nekaterih ključnih uprav, za našo deželo in za Slovence še posebej pomembnih: volili bomo v deželni svet, v goriški in tržaški pokrajinski svet, v tri manjše občinske svete v Benečiji in v tržaški občinski svet. Po teh volitvah v naših krajih več let ne bo pomembnejše volilne preizkušnje, imeli bomo torej več let relativnega miru z možnostjo reševanja bistvenih problemov.
Največje zanimanje vlada seveda za deželne volitve in premike, do katerih bo prav gotovo prišlo. Nove možnosti so zelo zanimive. Za našo deželo F-urlanijo-Julijsko krajino je bila v petindvajsetih letih njenega obstoja značilna prevlada KD. Zamenjale so se različne koalicije, za vse pa je vedno bila, in je še vedno, značilna oblast KD. Deželnim vladam so predsedovali demokristjani, ki so bili župani v velikih mestih, podtajniki in ministri v osrednjih vladah in so torej imeli v rokah osnovne vzvode oblasti. Zaradi takega razmerja je bila za našo deželo značilna tudi določena imobilnost: KD na oblasti, socialisti in laične stranke v podrejenem položaju, komunisti v opoziciji, in to brez možnosti večjega neposrednega sodelovanja z oblastjo in odločanja.
Že na zadnjih političnih volitvah je prišlo do bistvenih premikov in zelo verjetno je, da se bo podobna težnja uveljavila tudi na sedanjih deželnih. Na volitvah je občutno izgubila KD, močno se je okrepila PSI, KPI je sicer nekaj izgubila, vendar občutno manj kot v vsedržavnem merilu. Če se ta izid prenese na projekcijo deželnih rezultatov in če se bo podoben trend uveljavil tudi v letošnjem juniju, potem bodo na novo začrtani trije poli: KD kot še vedno močna stranka relativne večine, PSI kot druga močna stranka na oblasti in KPI z okrepljeno vlogo opozicije. Možne bodo različne kom-' binacije deželne uprave in oblasti,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Za Džihadovo smrt kriv Izrael
TEL AVIV — Palestinskega voditelja Abu Džihada so umorili po ukazu izraelske vlade. Vest, ki so jo še včeraj zjutraj odločno zanikali izraelski vladni krogi, je postala uradna v popoldanskih urah, ko je vojaška cenzura dovolila, da jo je razširil radio. Ameriški tisk je ponovno zadel v črno, ko je zatrjeval, da so Džihada umorili v napadu, pri katerem so sodelovali agenti tajne službe Mosad, oddelek potapljačev in enota elitnih oddelkov izraelske vojske. V poznih večernih urah je izraelski generalni štab sicer demantiral vest, takim zapoznelim izjavam nedolžnosti pa ne verjamejo niti Izraelci. Iz Bejruta je voditelj palestinskega gibanja Fatah Abu Nidal sporočil vdovi, da bo maščeval Džihadovo smrt, kar pomeni, da bi se lahko ponovno 4vignil glas najbolj nevarnega mednarodnega terorizma.
Na zasedenih ozemljih Cisjordanije in Gaze je še vedno v veljavi izjemno stanje, v palestinskih naseljih pa morajo prebivalci spoštovati predpise policijske ure. Kljub pritisku izraelske vojske pa so se tudi včeraj Palestinci podali na ulice, kjer še vedno zažigajo gume tovornjakov v znak protesta. Včeraj so na za-
sednih ozemljih izgubili življenje štirje Palestinci. Trije so umrli v Gazi za posledicami sobotnega spopada z vojaki, umrlo pa je tudi 18-letrio dekle, ki se je udeležilo žalne povorke za Abu Džihadom. Črne zastave so plapolale poleg prav tako prepovedanih zastav PLO, vse trgovine so bile zaprte v znak žalovanja. Tudi voditelji izraelskih Arabcev so se včeraj pridružili splošni stavki, ki jo bodo Palestinci spoštovali tri dni.
Arafatovega sodelavca in prijatelja Abu Džihada bodo pokopali v Damasku. Po daljšem zasedanju voditeljev PLO, Džihadovih družinskih članov in drugih prijateljev so odločili, da bodo posmrtni ostanki palestinskega voditelja počivali v mestu, kjer stanujejo njegovi priletni starši. Pogreb bo spremljal tudi sam Arafat, ki bo po dolgih letih prvič prestopil sirsko mejo. PLO je dejansko pristal na prošnjo Džihadove družine, ne smemo pa zanemariti političnega pomena pogreba, ki predstavlja zanimivo novost v bližnjevz-hodnih odnosih. Arafat in Sirci so si bili namreč v laseh, odkar je Izrael napadel Libanon.
Uspeh zbora Primorec-Tabor
Mešani pevski zbor Primorec-Tabor je na letošnjem tekmovanju »Naša pesem« v Mariboru zabeležil izjemen uspeh. Ocenjevalna komisija mu je podelila zlato plaketo, kar pomeni, da se je naš zbor uvrstil med najbolj reprezentativne izvajalce slovenskega zborovskega petja
NA 4. STRANI
Brez bistvenih novosti tudi šesti večer na alžirskem letališču
Demokratična država ne bo klonila
Kljub ramazanskemu postu ugrabitelji ne popuščajo
ALŽIR — Na alžirskem letališču Boumediene sta minili še dve megleni noči, ne da bi se stanje na ugrabljenem kuvajtskem letalu kakorkoli spremenilo. Z minevanjem ur je tonilo v mrak tudi upanje, da bo na alžirsko letališče prispel voditelj PLO Jaser Arafat, o katerem so mnogi govorili, da bi lahko vodil pogajanja med teroristi na boeingu in kuvajtskimi oblastmi.
Presinočnjim so si teroristi privoščili bogato večerjo, nato so na pristajalni stezi alžirskega letališča ugasili vse luči, z izjemo reflektorja, ki osvetljuje rep letala. Za muslimane je bil včeraj prvi dan ramazanskega posta, ob enomesečnem praznovanju ramazana pa koran omenja tudi spravo in prijateljstvo. Prav zaradi tega so bili vsi, ki so že peti dan zbrani na alžirskem letališču, trdno prepričani, da bodo teroristi pokazali znak dobre volje in izpustili, kot so menda obljubili, dva talca.
Na pristajalni stezi je bilo v popoldanskih urah kar živo,
saj je alžirski posredovalec nekajkrat stopil do vhoda na letalo, da bi se pogovoril z ugrabitelji, ki so zahtevali - in dobili - dvojno količino goriva. Teroristi so prisilili enega izmed talcev, da je spregovoril novinarjem in oblastem. Tokrat so izbrali 30-letnega člana emirove družine Fadela al Sabaha, ki se je predstavil z izredno tihim glasom, nato pa je v Alahovem imenu prosil, naj izpustijo vseh sedemnajst teroristov. Njegov glas je bil tako šibak, da so ga novinarji prosili, naj ponovi izjavo, eden od ugrabiteljev pa je prošnjo zavrnil in izjavil, da se princ ne počuti dobro. Na letalu ravnajo še posebno slabo prav s člani kuvajtskega emira, ker mislijo, da bodo z njimi najlažje prisilili kuvajtske oblasti, da izpustijo v Kuvajtu zaprte islamske teroriste. Kuvajtski emir pa noče popustiti, zato se ugrabitelji, ki se imajo za mučenike, vsaj z besedami pripravljajo na »protinapad«. Pogajanja se kljub vsemu nadaljujejo, zdravstveno stanje nekaterih talcev pa je menda že zaskrbljujoče.
Vsi šolski sindikati za še odločnejši boj
Preiskava o krvavem neapeljskem atentatu
NEAPELJ — Pri izvedbi atentata proti ameriškemu krožku v Neaplju je po mnenju italijanske policije sodelovalo najmanj pet teroristov. Moškemu in ženski, ki sta člana japonske Rdeče armade, naj bi pri pripravi atentata, v katerem je izgubilo življenje pet ljudi, pomagali še nekateri bližnjevzhodni teroristi, ki pa jih preiskovalci niso še uspeli identificirati. Obveščevalna služba meni, da so teroristi že na varnem v tujini.
V	Frankfurtu (ZRN) so medtem neznanci prejšnjo noč odvrgli dve zažigalni bombi proti sedežu nekega židovskega kulturnega društva in proti uradom saudske letalske družbe. Atentata nista povzročila žrtev, a le veliko materialno škodo.
V	Strasbourgu je medtem poslanska skupina KPI v evropskem parlamentu zahtevala takojšnje sklicanje izredne seje notranjih ministrov držav Evropske skupnosti, na katerem naj bi tekla beseda o nedavnem naraščanju terorističnega nasilja.
RIM — Letošnje šolsko leto bo verjetno ostalo prav dobro v spominu vsem učencem, dijakom ter njihovim staršem. Slaba dva meseca pred koncem šolskega leta je položaj sila zapleten. Velika večina učencev in dijakov še ni prejela šolskih ocen prvega štirimesečja, ki se je zaključilo že pred dvema mesecema. Starši postajajo iz dneva v dan pozornejši na problem italijanskega šolstva, saj se ministrstvo za šolstvo in minister Galloni nekako izogibata vedno glasnejšim zahtevam učnega osebja za obnovitev delovne pogodbe.
Zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL so se odločili, da bodo poostrili boj za obnovitev delovne pogodbe. Napovedali so štiriurno razčlenjeno stavko, ki bo med 20. in 30. aprilom in bo deželnega značaja. Istočasno pa napovedujejo kopico stavk za drugo polovico meseca maja, ko bi se morala ponovno pričeti pogajanja med sindikati in šolskim ministrstvom. Zvezni sindikati, ki so obsodili bojkot ocenjevalnih sej, pa sedaj ne izključujejo možnosti, da bodo napovedali enodnevno stavko
med potekom zaključnih ocenjevalnih sej.
Avtonomni šolski sindikat SNALS pa namerava odločno v boj. Že od februarja dalje sistematično bojkotira vse ocenjevalne seje, se vzdržuje vsakega roditeljskega sestanka, noče določiti učbenikov za prihodnje šolsko leto in se udeležuje le strogo didaktičnih pobud. Če ne bo ministrstvo zagotovilo, da bo dokončno rešilo vprašanje nove delovne pogodbe do zaključka letošnjega šolskega leta, bodo vsi profesorji, ki so vpisani v SNALS, prekrižali roke za cel mesec maj. Poleg tega sindikat grozi tudi z bojkotom mature.
Cobasi in nekoliko bolj umirjena struja Gilda nameravajo še nadaljevati z bojkotom ocenjevalnih sej, včeraj pa so predstavniki cobasov napovedali, da ne bodo opravili znanih 210 ur. V včerajšnjem državnem zborovanju so sklenili, da ne bodo pogstrili bojev do 8. maja, to pa je datum, ko se bodo ponovno zbrali v Neapelju. Med drugim so za 23. maj napovedali vsedržavno stayko.
V New Yorku bodo izbirali med Dukakisom in Jacksonom
NEW YORK — V predvolilno kampanjo se je ponovno vključil tudi vplivni in še bolj jezikavi župan New Yorka Ed Koch, ki je pozval newyor-ške demokrate, naj glasujejo za doslej tretjeuvrščenega kandidata, senatorja Alberta Gora iz Države Tennessee, črnskega voditelja Jacksona pa je obtožil, da je lagal o tem, da se je v trenutku uboja ameriškega temnopoltega voditelja Martina Luthra Kinga nahajal v njegovi neposredni bližini. Zato po njegovem mnenju ni primeren za najvišje mesto v državi.
Kljub temu pa je Jesse, Jackson v zadnjih dneh zmanjšal zaostanek, ki ga ima za prvouvrščenim kandidatom demokratske stranke Michaelom Dukakisom. Dukakis si je doslej po ocenah TV mreže CBS pridobil glasove 831 delegatov, ki bodo na konveciji stranke izbirali predsedniškega kandidata demokratske stranke, Jackson 728, senator Gore pa 384 delegatov. Vse ankete kažejo, da se prednost, ki jo je imel Dukakis pred obema kandidatoma, zmanjšuje. To je po eni strani posledica dejstva, da je senatorja Gora javno podprl newyorški župan Koch, še bolj pa Dukakisove izjave, »da bi v
primeru sovjetskega napada na Zahodno Evropo pritisnil na gumb za začetek jedrske vojne,« kar je javnost sprejela z velikim presenečenjem. Omenjeno izjavo je poskušal izkoristiti predvsem senator Gore, ki sicer doslej ni imel skoraj nobenih izgledov, da bi se prebil v ospredje.
O izidu volitev v državi New York bodo verjetno odločali glasovi volil-cev katoliške vere, irskega, italijanskega in poljskega porekla, ki sestavljajo približno 32 odstotkov prebivalstva te države. Pričakujejo namreč, da bo Jackson dobil več kot 90 odst. glasov črnskih volivcev, ki sestavljajo približno 25 odst. vseh volivcev države New York, Dukakis in Gore pa si bosta razdelila glasove židovskih volivcev, ki sestavljajo približno 23 odst. volilnega telesa te države.
Glede na to, da je Dukakis samo v predvolilno kampanjo na TV v državi New York vložil več kot dva milijona dolarjev in da ima od vseh sedanjih demokratskih kandidatov največ možnosti, da preide v vodstvo, po mnenju nekaterih komentatorjev vendarle ni izključeno, da bo zmagal z veliko večino.
Admiral Mamula o napadih na JLA
KUMROVEC — Slušateljem politične šole ZKJ v Kumrovcu je včeraj o nekaterih aktualnih vprašanjih obrambe govoril admiral Branko Mamula, zvezni sekretar ža ljudsko obrambo. Kot je bilo pričakovati, se je v svojih izvajanjih zadržal pri »napadih« na JLA, za katere v zadnjem času krivijo predvsem del slovenskega tiska. »Žrtve spcialne vojne so predvsem tiste države, ki jih obremenjujejo politični pretresi, mednacionalni spori in gospodarske težave in v katerih so gospodarsko močno odvisni od razvitih držav,« je dejal Mamula in s tem pojasnil naraščajoče kritike armade, ki jim v vojaških krogih pravijo kar specialna vojna. »Kritika vojaško gospodarskega sodelovanja z neuvrščenimi državami koristi velikim silam in vojaško najbolj razvitim državam,« je v zvezi z napadi na njegov obisk v Etiopiji poudaril Mamula. »Tisti, ki spodkopavajo naše oborožene sile, spodkopavajo tudi vse druge temelje družbenega razvoja« je dejal jugoslovanski obrambni minister, (dd)
NADALJEVANJE S 1. STRANI
desetimi leti, ko so Rdeče brigade ugrabile in nato umorile Alda Mora. »Kriminalno opozorilo teroristov ni moglo biti bolj jasno kot tako,« je v žalnem govoru dejal De Mita, »in naš odgovor ne bo mogel in ne bo smel biti nič manj odločen. Gre za isto opozorilo kot pred desetimi leti, toda tudi odgovor bo isti, kot pred desetimi leti.«
Že danes bo za De Mito prva priložnost, da se na vladni in parlamentarni ravni izkaže njegova pripravljenost zaščititi svobodo in demokracijo, v programski govor, ki ga bo imel danes popoldne v poslanski zbornici, je že včeraj vključil več stavkov, ki zadevajo terorizem in teroristične akcije, od umora senatorja Ruffillija do bombnega atentata v Neaplju in drugih mednarodnih terorističnih dejanj, ki imajo iste destabilizacijske cilje. V palači Montecitorio vlada veliko pričakovanje za današnji razvoj dogodkov. Nenazadnje tudi zaradi nedavne teroristične grožnje o domnevnih pripravah na atentat v poslanski zbornici.
Umor senatorja Ruffillija je sprožil plaz ogorčenja in zaskrbljenosti v italijanskih političnih krogih. Množijo se najrazličnejše izjave, stališča, časopisni članki in parlamentarna vprašanja. Skupni imenovalec vseh je ostra obsodba krvoločnih terorističnih napadov. Razlikujejo pa se v gledanjih na nekatere aspekte protiterorističnih ukrepov. Med politiki se je tudi tokrat
razvila ostra polemika, ki zadeva po eni strani tako imenovani »perdoni-zem« oziroma popustljivost in prizanesljivost do zaprtih teroristov, po drugi strani domnevno varnostno popuščanje, češ da terorizem ni več nevaren, po tretji strani pa se je odprla polemična razprava o pomenu, ki ga je treba pripisati novemu valu terorizma.
Najostreje je proti »odpustljivosti« nastopil republikanski tajnik La Mal-fa, ki je obsodil nekatere politične kroge, zlasti v demokristjanski in socialistični stranki, da so kljub opozorilom sodstva izražali preveliko prizanesljivost do tistih, ki so si umazali roke s krvjo. Tudi sam De Mita se je odločno izrekel proti popustljivosti, svoje misli o tem pa bo ministrski predsednik skoraj gotovo jasnejše izoblikoval na današnji parlamentarni predstavitvi nove vlade.
Še več glasov, s predsednikom senata Spadolinijem v prvih vrstah, se je dvignilo proti podcenjevanju terorističnega pojava. Tudi v tem pogledu prevladuje mnenje, da je treba krivdo za popustljivost pripisati nekaterim politikom, in nevarnostnim organom. Mnenje, da mora biti odgovor na terorizem v prvi vrsti političen, prihaja zlasti iz vrst komunistične partije, ki je med drugim naslovila na novega vladnega predsednika tako v senatu kot v poslanski zbornici pismeno vprašanje z zahtevo po pojasnilih, zakaj kljub pomenljivim opozorilom niso bili sprejeti vsi ustrezni varnostni ukrepi.
• Važnost političnega zastopstva
NADALJEVANJE S 1. STRANI
na vsak način pa bo po vsej verjetnosti novi položaj bolj dinamičen in s tem tudi bolj odprt za razne rešitve.
Na celotni položaj bo prav gotovo vplival tudi volilni izid v Trstu. Lista za Trst je pred petimi leti razpolagala s tretjino tržaških glasov in izvolila v deželni svet štiri, v tržaški občinski svet pa dvajset od skupnih šestdeset občinskih svetovalcev. Od takrat je minilo precej časa, mnogo se je spremenilo. Lista za Trst je občutno ošibljena, vse napovedi so soglasne, da bo izgubila. Toda koliko, kaj bo še ostalo? Odgovor je nemogoč in zunanji znaki so kontradiktorni, prav od tega odgovora pa je mnogo odvisno. Bo Lista za Trst še vendo večinska stranka in bo zahtevala župana? Bo to vlogo ponovno prevzela KD? Bo še vedno razpolagala s tolikimi glasovi in svetovalci, da bo pogojevala izbire tržaške občinske uprave? Tudi tukaj se odpira možnost za pozitivno igro v troje: aktivna vloga demokristjanov, socialistov in komunistov ob različnih kombinacijah in različnih vlogah seveda, toda znotraj politične igre in ob soodločanju o bistvenih vprašanjih.
Od odgovorov na ta vprašanja je seveda v znatni meri odvisen odgovor na osnovno vprašanje o možnosti novega odnosa do slovenske narodnostne skupnosti. Bistveno je, da v volilnem boju in zlasti ob iskanju in pritegovanju glasov Liste za Trst ne pride do podleganja njeni nacionalistični zaprti politiki, kot se je zgodilo v Trstu ob lanskih političnih volitvah.
Izreden pomen in dolgoročen vpliv pa bodo imeli izvoljeni slovenski predstavniki. Treba je upoštevati težo slovenske narodnostne skupnosti kot celote v izvoljenih organih, naše javno pravno zastopstvo. Izredno važen pa je neposreden prispevek slovenskih svetovalcev, županov in odbornikov, pa naj bodo upravitelji ali naj sodelujejo kot predstavniki opozicije.
Doslej so bili v deželnem svetu trije slovenski deželni svetovalci: dva izvoljena na kandidatnih listah KPI in eden na listi Slovenske skupnosti. Tokrat bo PSI v videmski pokrajini kandidirala na svoji kandi-
datni listi slovenskega socialista, za katerega trdijo, da ima nekaj, čeprav ne preveč, možnosti za izvolitev.
V	idealnem primeru bi se torej naše skupno zastopstvo lahko povečalo na štiri deželne svetovalce.
Dejansko pa obstaja resna nevarnost, da se to število občutno zmanjša. Vsi slovenski zastopniki so bili vedno izvoljeni z relativno majhnim številom glasov. Izrazit je primer slovenskega svetovalca, izvoljenega na kandidatni listi Slovenske skupnosti, ki je vedno bil izvoljen z ostanki na zadnjem mestu. Dokler je imel deželni svet 61 svetovalcev, je bil na 61. mestu, na zadnjih volitvah pa na 62. mestu, ker ima od takrat deželni svet enega svetovalca več. Slovenska skupnost je na zadnjih deželnih volitvah prejela 10.500 glasov, tokrat torej ne sme izgubiti glasov, ker grozi neizvolitev, kar bi predstavljalo škodo za celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji, in ne samo za omenjeno stranko.
Nekaj podobnega se - prvič - pojavlja tudi na kandidatnih listah KPI. Stranka se bo sicer trudila, kot je uradno že zagotovila, za izvolitev Slovencev, toda možno je znižanje skupnega števila izvoljenih, kar je odvisno od splošnega trenda, predvsem pa je tudi v KPI postala igra s preferenčnimi glasovi povsem odprta.
Avtomatične, vnaprej zagotovljene izvolitve torej ni več na nobeni kandidatni listi. Potrebni so glasovi in v konkretnih primerih ne samo glasovi za stranko, temveč tudi preferenčni glasovi, kadar gre za narodnostno mešane stranke in je več možnih kandidatov.
Podobne ugotovitve veljajo tudi pri volitvah v oba pomembna pokrajinska sveta: goriškega in tržaškega.
V	tržaškem primeru se bo celotna problematika še zaostrila, ker v svetu ne bo več trideset, temveč štiriindvajset svetovalcev in bo za izvolitev potrebno občutno več glasov.
Končno je zelo važen tudi tržaški občinski svet, zlasti preferenčni glasovi na obeh mešanih listah. Že sedaj pa še posebej opozarjamo na tržaške rajonske svete in na važnost, da so slovenski predstavniki prisotni v čim večjem številu rajonskih svetov.
Prve ocene zahodnih finančnih krogov o »stand-by« sporazumu z Jugoslavijo
PARIZ — Potem ko je jugoslovanska vlada minuli teden sporočila, da pristaja na nov sporazum o režimu »stand-by« z Mednarodnim monetarnim skladom (IMF), »sestavlja zdaj predlog paketa o zunanjem financiranju«, piše sobotni Financial Times. Medtem pa so se v VJashingtonu med zasedanjem IMF in Svetovne banke nadaljevali pogovori zveznega sekretarja za finance Svetozara Rikanoviča in guvernerja Narodne banke Jugoslavije Vlatkoviča z glavnimi komercialnimi bankami-upnicami, ki jih zastopa ameriška banka Manufacturers Hannover Trust.
Hkrati pa - tako je slišati iz pariških poslovnih krogov, pa tudi s Quai D‘Orsaya - teče jugoslovanska diplomatska akcija v več smeri, tako nasproti IMF kot evropski Komisiji in pri pariškem klubu in francoski vladi, za čim ugodnejši razplet, katerega zadnje poglavje bodo pogajanja s pariškim klubom drugi teden junija, kot poroča Financial Times.
Stvari so med seboj povezane. Vlade - upnice - pariški klub - ne morejo in nočejo sprejeti nobenega sklepa, dokler ne bo podpisan doslej menda le parafirani sporazum z IMF in s Svetovno banko, kljub baje sorazmerno naklonjenemu stališču, kar zadeva
zaostajanje obveznosti do članic kluba. Financial Times, ko omenja napovedana pogajanja, pripominja, da pariški klub, neformalni predstavnik zahodnih vlad-upnic, dolgove lahko reprogramira, novega denarja pa ne daje.
Toda - kot je povedal podpredsednik Z/S Janez Zemljarič, želi Jugoslavija dobiti od zahodnih kreditorjev, s katerimi se pogaja za refinanciranje svojih 21 milijard dolgov, milijardo 400 milijonov novih posojil. Po Financial Timesu, ki piše, da Z/S ni povedal nobenih podrobnosti o finančnem paketu, naj bi šlo za 400 milijonov dolarjev »stand-by« sredstev od IMF, morda za 600 milijonov od Svetovne banke in nadaljnjih 300 do 400 milijonov svežega denarja od komercialnih bank.
Evropska Komisija skuša - v Parizu poudarjajo pomembno vlogo predsed-
nika, Francoza Jacguesa Delorsa - po pisanju Financial Timesa, prepričati svoje članice, naj dajo Jugoslaviji 400 milijonov premostitvenega kredita, dokler omenjena posojila ne bodo odobrena. Ob tem omenjajo pismo predsednika Z/S Mikuliča Delorsu pa tudi pogovore zveznega sekretarja za zunanje zadeve Budimira Lončarja s predstavništvi zahodnih vlad, pa tudi Mikuličevo pismo generalnemu direktorju IMF Michelu Camdesussu. V pariškem klubu poudarjajo, da bi bil izostanek plačila dospelih obveznosti hud udarec verodostojnosti Jugoslavije in da je zato treba čimprej dokončno doseči sporazum z IMF. Tako francoska vlada kot pariški klub (vodja te neformalne skupine vlad je prav tako Francoz, Jean-Louis Trichet, direktor državnega zaklada) na osrednjo točko sporazuma z IMF, vprašanje stopnje devalvacije dinarja, ob zatrje-
vanju naklonjenosti. Podobno stališče imajo menda tudi na predsedstvu republike, ki brez dvoma ni brez vpliva na »klub«.
Toda - kot je razvidno iz poročil o zasedanjih prejšnjega tedna v Was-hingtonu - kljub določenim spoznanjem o potrebi po večji prožnosti IMF (pa tudi Svetovne banke) Mednarodni sklad slejkoprej vztraja pri obravnavi od primera do primera in v primeru Jugoslavije poleg poudarka na čimprejšnji strukturni reformi jugoslovanskega gospodarstva in brzdanju inflacije - ob relativnem zadovoljstvu z napovedanim gospodarskim programom liberalizacije cen, znižanja javnih izdatkov, spodbude izvoza in omejitve denarne mase (monetary growth), o katerem piše tudi Financial Times - vztrajajo pri višji stopnji devalvacije dinarja. Tudi v Parizu smat-
rajo, da je prilagoditev deviznega tečaja, kot ga predlagajo v IMF - od 25 do 35 odstotkov, Financial Times postavlja kot zgornjo mejo 30 odstotkov, centralna postavka v strategiji IMF in da tega dejstva, za katero obstajajo resni ekonomski razlogi, ne gre podcenjevati, sicer je lahko v nevarnosti pomoč, ki da jo Jugoslavija po pravici smatra kot bistveno za uspeh svojega programa. Nezadostna prilagoditev, poudarjajo v Parizu (20 odst. devalvacije) lahko ogrozi uspeh celotne strategije in zato pričakujejo, da bo jugoslovansko vodstvo te predloge tudi sprejelo, čeprav razumejo jugoslovansko argumentacijo, ki je bolj notranjepolitična kot ekonomska, posebej federalno ureditev, razlike med posameznimi deli države itd.
Financial Times sodi, da bo katerikoli program IMF najprej stvari pO' slabšal, preden se bo obrnilo na bolje, vendar v pariških finančnih krogih opozarjajo, da bi neuspeh sporazuma z IMF, brez katerega, kot rečeno Club de Pariš ni voljan sesti za mizo, utegne imeti dolgoročne hude posledice za jugoslovansko gospodarstvo, ob prepričanju, da se bodo pogajanja ugodno zaključila.
JAKA ŠTULAR
SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI MEDNARODNI VELESEJEM
SPECIALIZIRANI ZAGREBŠKI MEDNARODNI SPOMLADANSKI SEJMI
28. Mednarodni sejem kmetijstva in prehrane
36. Mednarodni sejem blaga za široko porabo
30. Mednarodni sejem drobnega gospodarstva in obrtništva z razstavo »Napravi sam«
FERIAL - 9. mednarodni dnevi turizma
INTERLIBER - EDUCA
8. Mednarodna razstava knjig in opreme za knjigarne in knjižnice
11.	Mednarodna razstava učil in opreme za vzgojo in izobraževanje
INOVA ’88 - 16. razstava izumov, tehničnih izboljšav in inovacij
14. Mednarodni sejem gradbeništva
12.	Mednarodni sejem rudarstva
19. - 24. april 1988
RITOSSd
UVOZ-IZVOZ
TRST — Milje —1 Ul. Caduti sul lavoro 1 INDUSTRIJSKA CONA PRI OSPU Tel.: 040 - 232243, 232244
NAŠA PROIZVODNJA:
□	aluminijaste zasteklitve, sistemi ALPHA 445-255-365 T.T. - 545 drseče
□	obdelava stekla, vakuumske zasteklitve, naša novost in patent:
steklena zavesa
□	vrata z ročnim ali avtomatičnim odpiranjem iz kaljenega stekla
□	projektiranje aluminijastih montažnih objektov
□	obdelava železa in pločevine
□	razne varovalne' ograje iz aluminija
□	kabine za tuširanje
□	v skladišču: široka izbira delov za zasteklitve, plastična in železna vrata, žaluzije, razna pločevina in železni profili, pocinkano železo, aluminij, inox jeklo.
& <§» GL
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
D. Z O. Z. — UVOZ - IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9
Tel.: 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 6330089 Telex: 460559 - PP 185 Telefax: 65616
Filiala GORICA: Ulica Trieste 160
EDIT0RIALE
STAMPA TRIESTINA s.p.a.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA d.d.
34137 TRST - UL. DEI MONTECCHI 6 Tel.: (040) 7796677 Telex: 460270 EST I
Filiala: GORICA UL. XXIV MAGGIO 1 Tel.: (0481) 33324 - 32638 Telex: 460366 EST GO
KOMERCIALNI SEKTOR: izvoz - uvoz:
♦	repromateriala za grafično, kar-tonažno in papirno industrijo
♦	grafičnih strojev, časopisov
♦	splošnega blaga v okviru avtom-nih računov TRSTA in GORICE
ALt>EXIP©I5T
IMPORT - EXPORT
TRST
Sedež administracije:
Ul. Pindemonte 4
Tel. (040) 577363 - 575170
Legalni sedež:
Ul. Rossetti 111 Telex 460371 ALPTS Telefax 577707
Filiala:
Renke (GO) - Ul. IV. novembra 14
IMPORT - EXPORT
Sedež
GORICA
Ul. Duca d’Aosta 146 Tel. (0481)/22211/
Telex: 460655 TEKNO I Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1
— Zaščitna sredstva za poljedelstvo — Kemikalije in bazna kemija — Industrijski inženiring — Tehnična svetovalna služba
tekno


s.r.l

mednarodna trgovina in razvoj v severnem Jadranu
TRST
Viale Miramare 129 Telefon: (040)/410411-411010 Telex: 460505 I
C.I.S.A.A.
commercio
intermediazlone
sviluppo
alte
adriatico
Veneta
import - export
Pizzi Rita
TRGOVINA NA DEBELO
IN ZUNANJA TRGOVINA
Z MESOM IN KMETIJSKIMI PROIZVODI
TRST — Ul. Mazzini 18
Telefon (040) 65946 — Telex: 461030 VENETA I
TRST — Ulica Ghega 2 Tel.: (040) 64535- 64449 Telex: 460517 TECHNA I
•FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 65134/5 Tx: 461012 FARGO I Fax (040) 69490
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
Filiala v Gorici: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
DEAR
IMPORT - EXPORT
E. CRISMANCICH & C.
s. r. I.
ZUNANJA TRGOVINA NA VELIKO
Tovorni terminal Fernetiči - REPENTABOR (Trst)
Tel. (040) 213589 - 213028 Telex 460260 DEAR I
SIAT	SERVIZI INDUSTRIALI AUTO TECNICI
IMPORT - EXPORT - ZASTOPSTVA	
	TRST - Ul. F. Severe 21 Tel. (040) 362684
	FILIALA V GORICI: Ul. Carducci 28/7 Tel. (0481) 31669
Po ugodnem poslovanju v preteklem letu 1987
Ob zusedanju skupščine MDS
Nabrežinska posojilnica pred vrsto zahtevnih in daljnosežnih obveznosti
Države v razvoju pozivajo k dialogu
Vrednost denarnih vlog je v lanskem letu narastla z 22,081 na 27,358 milijarde lir, kar pomeni napredek za 23,90%. Naložbe pa so se dvignile z 9,118 na 11,171 milijarde lir ali za 22,51%. Razmerje vloge—naložbe je ob koncu leta znašalo 43,20. To so najbolj zgovorni podatki o poslovnem uspehu, ki ga je lani zabeležila Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini, katere člani so se v nedeljo dopoldne zbrali na tradicionalnem letnem občnem zboru.
Predsednik Gvido Zidarič je v poročilu upravnega sveta orisal številnim prisotnim članom neugodne razmere, v katerih je morala delovati hranilnica, ter naglasil, da je zadruga tudi kljub temu, da je njena operativnost ozemeljsko omejena in da posluje na območju, kjer ni prave gospodarske stimulacije, delovala strokovno in učinkovito. Zvesti svojemu zadružnemu izvoru in z namenom, da bi kolikor je le mogoče pomagali svojim članom in klientom pri uresničevanju novih pobud in pri dviganju življenjske ravni smo v lanskem letu nagradili vloge, zlasti vezane, z najvišjo možno obrestno mero, hkrati s tem pa znižali aktivne obresti, se pravi obresti, ki jih posojilojemalci plačujejo na prejeta posojila. Ta poslovna filozofija se je izkazala za pravimo, saj se je število članov povečalo na 308 ter se je s tem še znatno utrdilo zaupanje, ki ga prebivalstvo izkazuje do domačega denarnega zavoda, vplivala pa je tudi na poslovni dobiček, ki je ob koncu leta znašal 129,656.770 lir.
Predsednik Zidarič je naglasil tudi zadovoljstvo ob dejstvu, da je posojilnica 22. februarja letos lahko podpisala kupoprodajno pogodbo za nove lokale in razširitev sedanjega sedeža. Ta pomemben korak naprej je bil dosežen prav v letu, ko slavijo Nabrežinci 100-letnico ustanovitve prve posojilnice na svojem območju.
Ravnatelj posojilnice rag. Milan Vremec je nato predočil članom posamezne postavke lanskega obračuna.Zaradi pomanjkanja prostora ne bomo tu navajali številk ter se bodo bralci lahko seznanili z njimi prihodnje dni, ko bo hranilnica objavila bilanco v našem dnevniku. Prisotni člani so praktično soglasno (le eden se je vzdržal) odobrili poročilo upravnega sveta, poznejše poročilo nadzornega odbora, ki ga je podala predsednica dr. Marija Marc, bilanco m predlog upravnega sveta o porazde-
litvi čistega dobička po ključu 116,6 milijona v redne in izredne rezervne sklade ter 13 milijonov lir v dobrodelne namene.
Občni zbor so pozdravili predstavniki drugih slovenskih denarnih zavodov in organizacij, med temi predsednik TKB in predstavnik bančne sekcije SDGZ Egon Kraus, ki je omenil zlasti tri pomembna vprašanja, s katerimi se bo morala v kratkem spoprijeti nabrežinska posojilnica, namreč problem pravočasne vključitve v dogajanja okrog Sesljanskega zaliva, vključitev v bodoči trgovski center in pa pristop k predvideni obrtniški coni.
Župan Bojan Brezigar je nato v daljšem posegu naglasil vzporedno delovanje krajevnega denarnega zavoda in občinske uprave za postopno dviganje življenjske ravni domačega prebivalstva. V ta specifični namen je namreč občina vključila v letošnji proračun vsoto 7 milijard lir. V kratkem naj bi se na območju Nabrežine uresničil zdravstveni okraj, na katerega bo gravitiralo okrog 15.000 ljudi, kar bo pozitivno vplivalo tudi na razvoj raznih drugih dejavnosti v občini. Župan je nadalje omenil, da je občina pred kratkim prejela od Sklada za Trst 600 milijonov lir za gradnjo Kulturnega doma, tako da je zdaj na razpolago za ta podvig ena milijarda lir. Glede načrtov za turistično ovrednotenje Sesljanskega zaliva je župan dejal, da je občinska uprava postavila pred izvajalce predvsem dva pogoja: da se zaliv ne sme spremeniti v rezidenčno naselje in da bo v njegovem okviru uresničen dokončen sedež »Cupe«. Občni zbor sta nato pozdravila še predsednik openske posojilnice Pavel Milič in Alojz Križmančič v imenu Kraške mlekarne in Kmetijske zadruge.
Občni zbor se je zaključil z glasovanjem za obnovo nadzornega odbora, kateremu je konec lanskega leta potekel mandat. Potrjeni so bili efektivni člani Marija Marc (predsednik), Vinko Ščurek in Silvij Tavčar, za nadomestna člana pa sta bila na novo izvoljena Damjan Pertot in Bogdan Petelin. Člani so se na koncu izrekli še o največji vrednosti posojil, ki jih lahko hranilnica dovoljuje posameznim članom oziroma klientom ter določili ustrezno vsoto v višini 500 milijonov lir.
ELIO FORNAZARIČ
Ob zasedanju skupščine Mednarodnega denarnega sklada v Washingto-nu dežele v razvoju ugotavljajo, da še niso nastopile resne spremembe v njegovi politiki, čeprav so nekatere novosti že opazne. Glavna tako rekoč načelna pripomba, ki jo naslavljajo nerazvite dežele na MDS je, da si ustvarja neto dohodek na račun dolžnikov, ne pa upnikov, kot bi bilo naravno. Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka delata vzporedno, se pa njuna dejavnost pogosto križa, pravijo glasniki dežel v razvoju. Na račun Svetovne banke gre zlasti ugotovitev, da prepogosto »pogojuje« vsako bančno potezo, ne da bi deželam v razvoju vsaj včasih omogočila nekoliko predaha. Člani MDS so sicer v zadnjih mesecih pogosto pokazali, da so končno razumeli, kateri so glavni problemi, ki poglabljajo prepad med Severom in Jugom, navsezadnje v škodo obeh. Problemi so v tem, da bi bilo treba tako rekoč odpreti svetovno trgovino, odpraviti protekcionizem, določiti realnejše cene surovin in povečati priliv kapitala v dežele v razvoju; tem pa bi bilo treba dati še možnost, da bi začele izkoriščati sodobne tehnologije.
Konec lanskega leta je znašal dolg nerazvitih 1200 milijard dolarjev.
Narašča sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo
V okviru blagovne izmenjave med Italijo in Jugoslavijo, ki je kakor smo že poročali — dosegla 2,8 milijarde dolarjev, se je jugoslovanski izvoz v lanskem letu povečal za 32,8% ter dosegel skoraj 1,5 milijarde dolarjev, promet v nasprotni smeri, to je dobave italijanskega blaga jugoslovanskemu tržišču, pa je narastel v znatno nižji meri, in sicer za 19,2%. Italija je iz Jugoslavije uvozila največ proizvodov kovinske in kemijske industrije, lesa in lesnih izdelkov, živine in mesa ter sadja in povrtnine, prevzela pa je predvsem industrijske proizvode in opremo, kovine ter reprodukcijski material. Kakor poročajo iz Beograda, so na naraščanje blagovne menjave odločilno vplivali tudi razni dogovori o medsebojnem tehnično-industrijskem sodelovanju. V lanskem letu se je število teh dogovorov povečalo za 57 enot, tem pa je treba dodati še 5 novih sporazumov o skupnem vlaganju kapi-talov (joint ventures). Na nadaljnji razvoj gospodarskega sodelovanja — tako se pričakuje na tej in na oni strani meje — bo v prihodnjih letih znatno vplivalo tudi izkoriščanje kredita v višini 425 milijonov dolarjev, ki ga je Italija pred kratkim nakazala svoji jadranski sosedi.
Lani občuten porast vlog in posojil
Skoro 17 milijard lir zaupanih doberdobski posojilnici
Osemdeset let že deluje Kmečko obrtna hranilnica v Doberdobu. O tem dolgem poslovnem času je predsednik upravnega sveta Andrej Gergolet uvodoma govoril na nedeljskem občnem zboru, ki je bil v Mladinskem domu. Domač denarni zavod je bil namreč ustanovljen z imenom Kmečka posojilnica in hranilnica v Doberdobu 20. aprila 1908, na goriškem sodišču je bila registrirana 1. julija istega leta in takrat pričela poslovati. Predsednik se je poklonil spominu ustanoviteljev in prvih upraviteljev, zatem pa se zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali, da se je posojilnica ohranila in razvijala v času dveh vojn, v času fašistične diktature, in tudi kasneje, ko je že vse kazalo, da bo posojilnica morala biti ukinjena. Andrej Gergolet je tudi poudaril zavzetost, ki so jo kazali upravitelji v tem povojnem času, ki jo kažejo še danes, ko se je ta domač denarni zavod lepo razvil, tudi po zaslugi vseh uslužbencev. Teh je sedaj že pet. Brez dvoma bi lahko še bolj razširili poslovanje, povečali število uslužbencev. Tega pa ne morejo, dokler ne bodo imeli novega sedeža. O tem pa je cel kup znanih težav, ki niso še rešene.
Predsednik je zbranim članom razložil kako je posojilnica delovala v prejšnjem letu. Hranilne vloge so se povečale kar za 40 odstotkov. To je dvainpolkrat toliko kot je povprečje povečanja hranilnih vlog v Furlaniji-Julijski krajini, ki je 16-odstot-no. V letu 1986 so imeli nekaj nad 12 milijard lir zaupanih jim hranilnih vlog, ob koncu leta 1987 pa so skoro dosegli 17 milijard lir, točneje 16.949.107.144.
Hvalevredno pa je dejstvo, da so v lanskem letu za dobrih 37 odstotkov povečali tudi posojila. Predlanskim so jih imeli za 6.930 milijonov lir, ob koncu lanskega leta pa 9.230.840.167 lir. Razmerje med vlogami in posojili je 54,46 odstoka, leto prej je bilo 54,41 odstotka.
Vse to kaže, da jim je uspelo plasirati denar. V doberdobski posojilnici imajo namreč srečo, da lahko poslujejo na zelo širokem teritoriju, ne le na ozemlju doberdobske občine. Kliente, take ki pri njih hranijo denar, kot take, ki si ga tam izposojajo, imajo namreč v kar štirih občinah v Laškem: Tržiču, Ronkah, Foljanu in Zagraju. Še zlasti zvesti so Kraševci, ki bivajo v Laškem. V Doberdob pa prihajajo tudi italijanski klienti. Tudi v tem je dokaz, da ta kreditni zavod posluje dobro. Ko ne bi bili imeli te široke poslovne možnosti ne bi bili dosegli takih uspehov.
Njihovo celotno denarno poslovanje je lani doseglo skoro 19 milijard lir. Iz gospodarskega računa je razvidno, da so imeli nad 2 milijardi in 200 milijonov dobička, stroškov pa za 1 milijardo 958 milijonov. Čistega dobička so lani ustvarili
264.562.891	lir. V redno rezervo so dali 200 milijonov, v izredno 50 milijonov. V dobrodelne namene in podpore so razdelili
14.562.891	lir.
Premoženje skupno z rezervo znaša sedaj 1.030.393.000 lir. Povečan je za četrtino milijarde lir v primerjavi z letom prej.
V posojilnico je sedaj včlanjenih 196 članov. Vsi so iz doberdobske občine. Lani so članom priredili izlet v kraje ob Til-mentu, kjer so obiskali nekatere zadruge. Letos na jesen bodo priredili proslavo osemdesetletnice. Na jesen bodo imeli tudi izredni občni zbor, ker morajo spremeniti pravilnik upoštevajoč nova navodila v vsedržavnem merilu.
Da se je doberdobska posojilnica izredno razvila nam kažejo nekateri podatki — primerjave med stanjem v letih 1977 in 1987, torej v enem desetletju. Pred desetimi leti so imeli za 879 milijonov zaupanih jim vlog, sedaj te znašajo skoro 17 milijard lir; takrat so dali 199 milijonov lir posojil, lani pa nad 9 milijard. Čistega dobička so leta 1977 imeli nekaj nad 6 milijonov lir, lani pa 264 milijonov. Njihovo premoženje je pred desetimi leti bilo vredno 26 milijonov lir, danes velja več kot eno milijardo. Že res, da smo vmes imeli nekajletno inflacijo, vendar ta ugotovitev bi veljala za vsa podobna kreditna podjetja. Dejansko pa je doberdobska posojilnica zelo razširila svoje poslovanje, povečala svoje premoženje, uživa večji ugled.
Posojilnica aktivno sodeluje v deželni zvezi kmečko-obrtnih posojilnic. Včlanjena je tudi v bančni sekciji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in njen predsednik Andrej Gergolet je v tem času predsednik bančne sekcije SDGZ. V imenu te sekcije je na nedeljskem občnem zboru člane pozdravil Odo Kalan.
Letos je zapadel mandat trem upraviteljem: Andreju Gergo-letu, Leopoldu Vižintinu in Arnaldu Ferfolji. Ponovno sta bila izvoljena Andrej Gergolet in Arnaldo Ferfolja, nov pa je Ar-mando Jarc.
MARKO VVALTRITSCH
Kaže, da je zaenkrat ostal na tej ravni, čeprav prvo trimesečje navadno ni meritorno. V 10 letih se je dolg kar podvojil, saj je npr. leta 1977 dosegal 460 milijard dolarjev. Teža dolgov je takšna, da je leta 1980 obremenjevala bruto narodni dohodek 60 držav za 1/3, zdaj pa ga obremenjuje že za polovico. Zato države v razvoju čedalje manj izpolnjujejo dolžniške obveze. Bogate dežele se seveda tega zavedajo in v petih letih so morale reprogramirati že kakih 380 milijard dolarjev, kar je tretjina vsega dolga.
Za zasedanje MDS so dežele v razvoju pripravile vrsto predlogov. Prvi predlog baje je, da bi moral Mednarodni monetarni sklad posredovati, da bi se upnice odločile za skupen moratorij; dosedanji bilateralni prijemi so žal vselej v škodo slabo razvitih držav. Države v razvoju bodo svoje poglede in predloge formulirale izhajajoč iz dejstva, da se mednarodna kriza, ki jo povzročajo dolgovi, zmeraj bolj spreminja iz gospodarske v socialno in celo politično. Zavoljo dolgov, ki preprečujejo tudi skromen razvoj zaostalih dežel, so le-te v zadnjih treh letih bile prisiljene uvoziti za okrog 90 milijard dolarjev blaga manj kot v prejšnjih treh letih. Seveda je to slab podatek tudi za razvite dežele. Predstavniki gibanja neuvrščenih tudi zategadelj podčrtujejo, da je dolžniška kriza problem dolžnikov, pa tudi upnikov. Celo Jugoslavija, ki je do lanskega leta redno odplačevala dolgove, je morala prekiniti njihovo tako rekoč servisiranje, kar pomeni, da je morala prenehati odplačevati obresti ter vse tisto, kar spada v servisiranje. Najnovejši podatki nam povedo, da že 18 držav ne odplačuje več ne glavnice ne obresti, ker tega preprosto ne zmorejo. Mestoma je že v nevarnosti notranja suverenost držav.
Organizmi neuvrščenih, ki se ukvarjajo z gospodarskimi problemi in seveda zlasti s problematiko dolgov, so pripravili še nekaj predlogov. Gre za tako imenovano Skupino Juga, ki so jo ustanovili v Harareju, kjer je bil zadnji »vrh« neuvrščenih, za Skupino 84, ki v Združenih narodih zastopa dežele v razvoju, za regionalno skupino, ki se ukvarja s problemi v Latinski Ameriki, naposled pa tudi za predloge Organizacije afriške enotnosti. Med njimi izstopa predlog, da bi bilo treba, posebno v nekaterih primerih, odrezavo zmanjšati tudi glavnico, kajpak poleg obresti, ki so še zmeraj previsoke. Pomemben je tudi predlog za ustanovitev Posebne mednarodne agencije, ki bi tako rekoč odkupovala dolgove na tržišču, kreditorjem pa izplačevala obveznice. Agencija seveda ne bi mogla naenkrat odkupiti vseh dolgov - to je iluzorno - metoda pa bi prejkoslej omogočila vsaj pričetek razvozlavanja dolžniške šarade. Države v razvoju kajpak spet vztrajajo na potrebi po resničnem, enakopravnem dialogu; če ga ne bo, pripominjajo, se bodo preprosto stopnjevali enostranski koraki držav v razvoju s tem, da bodo na svojo roko določale moratorije ali pa sprejemale druge ukrepe, da bi se znebile more dolgov.
MIRO KOCJAN
Vtisi z nedavnega obiska v Albaniji	Piše MILOŠ likar
»Skrivnostna« dežela Šiptarjev se končno odpira tujini turistom
m.
Zakon o delovnih razmerjih določa, da lahko direkcija kaznuje nevestnega delavca. Če se delavec z odločbo direkcije ne strinja, se lahko pritoži na sindikat. Če z odločbo sindikata ne soglaša, lahko vloži pritožbo na sodišče, ki izreče zadnjo besedo. Takih primerov pa praktično ni. Vodič je dejal, da se vsak delavec strinja že z odločbo naj nižjega organa.
V Albaniji ni organiziranih band, prodajalcev mamil in oboroženih tolp ter igralcev na srečo. Redki so pretepi med mladimi. Kriminalna dejanja se po njihovem dogajajo samo v prometu. Če voznik nekoga rani ali povozi, štejejo to za kriminalno dejanje. Kazni za prometne prekrške so namreč zelo hude. Če kdo vozi v pijanem stanju, mu odvzamejo vozniško dovoljenje za tri leta.
Vsako posilstvo ženske se kaznuje s kaznijo 15 let zapora, če pa je ženska utrpela kakšne večje poškodbe, pa se storilec kaznuje s smrtno kaznijo.
Mož in žena morata biti po predpisih oba zaposlena.
Ženske se lahko upokojijo s 55 leti, moški pa s 60. Moški mora imeti najmanj 25 let delovne dobe, ženske pa 20. Učitelji, umetniki in rudarji se lahko upokojijo že pri 50 letih. Žena, ki ima 6 otrok, gre lahko v pokoj s pet-
desetimi leti, tista z dvanajstimi otroki pa s štiridesetimi leti.
Vsak delavec, ki dela 48 ur tedensko, ima pravico do letnega dopusta, ki ga lahko izkoristi kadarkoli želi. Poprečen dopust traja trideset dni na leto. Vsako drugo leto letujejo delavci lahko sami ali z družino v počitniških sindikalnih domovih. Za trinajst dni bivanja plača posameznik 120 lekov.
Vojaški rok traja dve leti. Univerzitetni mladini ni treba služiti vojske. Vsak državljan mora opraviti na leto mesec dni obveznega fizičnega dela. Pri tem ni nihče izvzet, tudi minister ne. Pri fizičnem delu mora vsakdo izpolniti najmanj 70% norme, da dobi v tem času takšne prejemke, kot jih ima na delovnem mestu.
Albanci so prepričani, da niso zaprta dežela. Kot dokaz navajajo uradne podatke, da država vzdržuje stike s 110 državami sveta; leta 1985 je obiskalo njihovo deželo 10.000 turistov.
Po Albaniji sem prevozil kakih 400 km. Zasledil sem le en semafor v Tirani na glavnem trgu, kjer stoji na desni strani kip Lenina, na levi pa kip Stalina. Ulice so bile skoraj prazne. Privatnih avtomobilov ni, le tu in tam se prikaže kak taksi. Vodič je povedal, da ima zasebnik lahko v svoji lasti kot prometno sredstvo bicikel ali motorno
kolo. Videl sem le enega motorista. Tu in tam sem lahko opazil kakega kolesarja; njegovo prometno sredstvo je bilo zastarelo in potrebno rekonstrukcij. Najpogostejše je videti voz s konjem, ali s kakšno drugo vprežno živino. Da ne pada na kočijaža dež, se zavaruje s polivinilom. Po mestu vozijo le tovornjaki, ki so zelo stare izvedbe. Naš avtobus je vseskozi hupal in opozarjal ljudi ali živino in vozove, naj se umaknejo s ceste. Tudi ko je prehiteval, je hupal. Vozil je zdaj po levi, zdaj po sredi cestišča, samo da se je umikal jamam in mokri blatni cesti.
V preteklosti je dobivala Albanija precej pomoči, najprej od Sovjetske zveze, pozneje pa od Kitajske, ko je bila z njima še v prijateljskih odnosih. Kot pomoč so ji dajali med drugim tudi razno mehanizacijo in motorizacijo. Ti stroji so sedaj že »utrujeni« in bi jih bilo treba zamenjati. Mnogim strojem so razni deli odslužili, nadomestnih delov pa ni. Albanci pa so sprti s proizvajalci teh strojev, tako s Sovjeti kot s Kitajci. Da bi se »osamosvojili«, so zgradili v Tirani tovarno, kjer izdelujejo samo rezervne dele za te že amortizirane stroje. Pravijo, da jim je uspelo izdelati 95% rezervnih delov za svojo uvoženo zelo zastarelo mehanizacijo.
Središče Skadra s spomenikom Stalinu (Foto Milan Govekar, Kmečki glas)
Kot turistični delavci so Albanci še zelo nerodni. Manjka jim delovnih izkušenj. Navedel bi samo dva primera. Med potjo smo obedovali v enem naj-večjih hotelov v Draču, »Adriaticu«. Postreženi smo bili prav po našem okusu, zelo lepo in kulturno. Le nekaj natakarjev je streglo sto štiridesetim gostom, kolikor nas je bilo. Na mizo so prinašali vse ročno, čeprav je bilo dovolj prostora, da bi lahko hrano vozili na vozičkih. Bilo bi manj truda in šlo bi hitreje. V hotelskih recepcijah je izbira razglednic majhna. Precej prodajajo fotografij z nekimi arheološkimi ostanki. Povedali so, da so ponos-
ni na svojo arheološko preteklost. Turist pa si želi panorame sodobnih mest, ki jih najbrž ne bo nikdar več obiskal. Široka pa je po recepcijah izbira vseh vrst knjig o Enver Hoxi, Leninu in Stalinu.
Kaj bi dejal na koncu? Soditi ne morem in smem. Le vtise lahko izrazim-Zdi se, da kljub delu in prizadevanju zaostaja dežela kar dobro število desetletij za evropskim svetom. Vendar je treba z veseljem pozdraviti nove rahle sapice, ki jih je čutiti v deželi ' poraja se vzdušje odprtosti, prijaznosti do tujcev in želja po povezovanju s sosedi.
KONEC
Nov korak na poti
decentralizacije v naši Deželi
TRST — V okviru procesa decentralizacije, oziroma prenosa pristojnosti z deželne na krajevne uprave, je deželni odbor Furlanijre-Julijske krajine včeraj opravil še en važen korak s tem, da je odobril ustanovitev stalne konierence, ki jo bodo sestavljali predstavniki Dežele in krajevnih uprav.
Ustanovitev konierence sicer predvideva člen deželnega zakona, ki je bil odobren meseca marca; ta organ bo moral skrbeti za izvajanje te reforme, poleg tega pa bodo v njegovem okviru skrbeli za proučevanje in reševanje vseh problemov, ki se bodo sproti pojavljali.
Delovanje konference bo koordiniral sam predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, v njej pa bodo zastopani še predstavniki združenj krajevnih uprav (italijanske zveze občin, italijanske zveze pokrajin in italijanske zveze gorskih skupnosti), predsedniki pokrajinskih uprav, pristojni deželni odborniki in seveda skupina strokovnjakov.
Pri tem ne gre pozabiti, da je bilo prav vprašanje decentralizacije ena glavnih programskih točk sedanje Biasuttijeve deželne vlade in da je bil zakonski osnutek spričo različnih mnenj in stališč v sami šeststran-karski večini izglasovan v zaključni fazi sedanje mandatne dobe.
Predsednik Dežele Biasutti
Pri pevskem zboru iz Radiš
Pevci Valentina Vodnika na gostovanju na Koroškem
TRST — V soboto se je moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline mudil na enodnevnem gostovanju na Koroškem. V gosteh pa je bil pri mešanem pevskem zboru slovenskega prosvetnega društva iz Radiš. Sobotni obisk sodi v okvir dolgoletnih prijateljskih stikov, ki jih dolinski zbor goji s tem koroškim društvom. Poleg prijetnega izleta, h kateremu je radodarno prispeval tudi izredno lep sončen dan, je bil namen gostovanja tudi celovečerni koncert MPZ Valentin Vodnik, ki se je v letošnji sezoni tako prvič predstavil s samostojnim nastopom. Pred dobrimi osmimi meseci je zbor namreč začel vaditi pod vodstvom mladega pevovodje Bogdana Kralja, ki je prevzel mesto prejšnjega dolgoletnega dirigenta Ignacija Ote.
Enodnevni sobotni obisk se je ob prihodu v občino Žrelec začel z uradnim sprejemom na tamkajšnjem županstvu. V imenu gostiteljev in pa v imenu žrel-skega župana je pozdravil predsednik radiškega društva. Izrazil je svoje zadovoljstvo ob tem srečanju, ki je ponovno utrdilo prijateljske vezi med društvoma oz. zboroma. Še posebej je poudaril pomembnost takih priložnosti, ko kulturna dejavnost in sodelovanje jasno presegajo državne meje. Na kratko je nato opisal delovanje občine, v kateri je aktivno prisotnih šest kulturnih društev, pet nemških in eno slovensko. Mislil je seveda na društvo Radiše, ki vztrajno skrbi za uveljavljanje in bogatenje slovenske kulture v teh krajih in goji predvsem pev-sko-glasbeno vzgojo z mešanim in moškim zborom ter raznimi vokalno-instru-mentalnimi skupinami. Sledili so nagovor predstavnika MPZ iz Doline, izmenjava daril in seveda pevski pozdrav zbora.
Skupina se je nato podala na ogled tovarne celuloze Obir v bližini Železne Kaple. V tovarni, ki bo leta '91 proslavljala 100-letnico obratovanja, je šestedeset odstotkov zaposlenih doma iz te občine. Letni proizvod znaša 38.000 ton celuloze, trenutno pa se mora uprava tovarne soočati s problemom ekologije in delne preureditve, kar povzroča nemalo finančnih težav. Po kratki okrepčitvi je bil na vrsti vzpon na planino, kjer je na mestu nekdanje Peršmanove domačije postavljen spomenik žrtvam druge svetovne vojne. V manjšem prostoru domačije, kjer so 14 dni pred koncem druge svetovne vojne vojaki SS pobili 11-člansko družino, je zbrano gradivo avstrijskega odporniškega gibanja, Peršmanov spominski dom je obenem edini muzej NOB v Avstriji.
Po kosilu, ki so ga pripravili na posameznih domovih, so se pevci in spremljevalci pomudili v prijetnem pogovoru s svojimi gostitelji. Zvečer pa je bil v Kulturnem domu v Radišah na vrsti koncert MPZ Valentin Vodnik. Zbor je pod vodstvom Bogdana Kralja zadovoljilo odpel vrsto pesmi, v glavnem dela in priredbe slovenskih skladateljev, med njimi so. bile tudi pesmi iz latinske oz. pravoslavne liturgije, pesmi drugih jugoslovanskih narodov in pa črnska duhovna. Večer, in s tem tudi gostovanje, se je zaključil v prijateljskem vzdušju, s petjem in družabnostjo.
(dam)
Pevke
KD Ivan Grbec iz Skednja po Dalmaciji
TRST — »Tako lepo je bilo na našem izletu po Dalmaciji, da ga ne bomo pozabile.« so nam takoj povedale pevke zbora Ivan Grbec iz Skednja, ki smo jih našli v petek zvečer na sedežu, kjer so si skupno z družinskimi člani in prijatelji, ogledale Ulm, ki sta ga na izletu posnela pevovodkinja Boža Hrvatič in njen mož Vladimir.
Moralo je biti res lepo in prijetno, saj smo se še mi ob gledanju filma in obujanju spominov, nazabavali in tudi nasmejali.
Izlet se je začel 31. marca z odhodom ladjo »Slavijo« z Reke ter se je končal s prihodom v 5. aprila. Izletniki so tako preživeli velikonočne praznike v Dalmaciji, z ogledom Splita, Hvara in z bivanjem na Korčuli.
Že, ko so se dogovarjale za izlet v Dalmacijo, so se pevke pozanimale, če bi lahko na Korčuli tudi nastopile. Dobile so zvezo s kulturnimi delavci tega prekrasnega otoka, ki so jim zagotovili, da bodo lahko nastopile na prireditvi, ki jo domače folklorne skupine, pevci in godci organizirajo vsako leto za velikonočne praznike.
Prireditev je bila res v kulturnem domu v Korčuli, kjer so se zvrstili nastopi domačih folklornih in pevskih skupin, kjer so številnim tujcem predstavili že poznano »Moreško« in kjer so naše škedenjske pevke zapele štiri pesmi: eno slovensko, eno italijansko in dve dalmatinski.
»Zelo smo bile zadovoljne s sprejemom, ki smo ga bile deležne. Predvsem pa smo bile vesele, da nas je napovedovalka lepo predstavila, da je povedala kdo smo in kako se, tudi s pesmijo, borimo za naše pravice. Občinstvo nas je nagradilo z lepim aplavzom in tudi same smo bile zadovoljne, da smo se dobro izkazale.«
V tako prijetnem vzdušju je potekal ves izlet. In da bi v takšnem dobrem vzdušju zaključile sezono, so se pevke odločile, da pipravijo 15. maja enodnevni izlet na otok Krk.
»13. maja bomo imele svoj samostojni koncert. Na tega se že vestno pipravljamo. Upamo, da bo dobro uspel in tako je prav, da si za razvedrilo privoščimo še kratek izlet. Tokratni izlet po Dalmaciji je bil priložnost, da smo skupno preživele nekaj prijetnih dni. Vse to bo prav gotovo dobro vplivalo tudi na delovanje našega zbora in društva.« nam je povedala predsednica KD Ivan Grbec Devana Černič. (N. L.)
V torek v Mariboru slovo od Toneta Čača
MARIBOR —- V torek so v Mariboru pokopali Toneta Čača, po rodu iz Lonjerja, kjer se je rodil 16. V. 1905. Pogreba so se udeležili, poleg sorodnikov, številni prijatelji, pa tudi predstavniki družbeno-poli-tičnih organizacij, saj je bil pokojni cenjen, kot zaveden Slovenec, pa tudi kot dober gradbenik, ki je med drugim, v povojnem času, premagal pri obnavljanju močno porušenega Maribora.
Ljudsko šolo je pokojnik obiskoval na Katinari, nato pa se je šolal v Trstu in še v Ljubljani. Že v mladosti je šel skozi težave, ki so jih morali okusiti Slovenci. Prav zaradi
tega, se je tudi izselil in si našel nov dom v Mariboru.
Kot mnoge, so tudi njega nemške oblasti, po zasedbi Maribora, izgnale v Slavonsko Požego, kjer je preživel ves čas vojne. Po osvoboditvi se je vrnil v Slovenijo, kjer je, kot izkušen gradbeni tehnik, deloval v raznih krajih, nazadnje v tovarni dušika v Rušah pri Mariboru. Leta 1970 se je upokojil.
Bil je močno navezan na svoj rojstni kraj. Zato ga bodo vsi, ki so ga poznali in cenili, ohranili v lepem spominu, Naj mu bo lahka slovenska zemlja, ki jo je tako iskreno ljubil.
Uspešni sežanski tekstilci
SEŽANA — »Čeprav smo zaradi padanja kupne moči pričakovali probleme v prodaji, se to za poletno kolekcijo izdelkov naše tovarne ni zgodilo,« zadovoljno ugotavlja direktor Tovarne pletenin Sežana. V programu »Sežane« kolekcije za po-mlad-poletje predstavljajo okrog 35 odstotkov celotne proizvodnje, ostalo pa je v okviru jesensko-zimskega programa. Za slednjega pa ugotavljajo, da ne gre tako v prodajo kot minula leta.
V »Sežani«, kjer že izdelujejo jesensko-zimsko kolekcijo ugotavljajo, da so trgovci odkupili okroglih 35 odstotkov manj blaga kot minula leta, zato so se v tovarni že pripravili, da bodo trgovcem in kupcem ponudili dodatne kolekcije svojih izdelkov, ki bodo namenjeni posebnemu povpraševanju, akcijam. Eden Od takih dodatnih programov je, denimo, praznični novoletni program. Seveda to zahteva od kreatorjev in drugih delavcev v tovarni s 470 zaposlenimi dodatne napore. Jurca pravi: »Samo s kakovostjo, t.i. "višjo" ponudbo bomo uspeli.« Da v »Sežani« delajo kakovostno potrjuje tudi dejstvo, da približno tretjino proizvodnje izvozijo neposredno ali pa v okviru t.i. dodelavnih poslov. Slednji imajo v izvozu (zlasti v ZRN, Nizozemsko in Italijo) dvotretjinski delež. Letos naj bi z izvozom oziroma dodelavami zaslužili okroglih 800 tisoč dolarjev, kar je za majhno tovarno, ki se uveljavlja na zelo zahtevnem zahodnem tržišču nedvomno pomemben uspeh. V »Sežani« veliko pozornost namenjajo posodabljanju proizvodnje (imajo 13 elektronsko krmiljenih strojev, postopno pa bodo začeli menjevati tudi okrog 25 avtomatskih strojev) in zlasti kreaciji, saj so njihovi izdelki nekoliko dražji, ker uporabljajo v proizvodnji najkakovostnejše materiale, zato je kreacija še kako pomembna.
DUŠAN GRČA
V zdravstvu vse manj denarja za naložbe
Koprsko zdravstvo je v lanskem letu pridobilo za približno pet milijard novih objektov - Le porodnišnica je pretrd oreh, da bi se je
lotili
KOPER — Kljub težkemu položaju, so v lanskem letu v Zdravstvenem centru Koper uspeli izpeljati kar nekaj naložb. Z nekaterimi so sicer začeli že leta 1986, nekatere so končali letos, večino dela pa so opravili lani. Šlo je za naložbe v višini 2,4 milijarde dinarjev, toda realno vrednost naložb bi danes lahko ocenili na pet milijard dinarjev.
Poleg prizidka k izolski bolnišnici, o katerem smo že pisali, so lani delno preuredili transfuzijsko postajo v Izoli (preuredili so streho), prenovili so velik del izolskega zdravstvenega doma. Tu so preuredili pritličje z dvema ordinacijama, celoten laboratorij, previjalnico, sestrske prostore, kartoteko... Letos pa bodo v Izoli prenovili še prostore dveh zobnih ordinacij in zobne tehnike.
Lani so začeli in letos končali preurejanje zdravstvenega doma v Kopru, kjer so na novo pridobili wisil-laboratorij in prostor za zobno tehniko ter pisarniške prostore. V piranskem zdravstvenem domu so lani v podstrežju nekaj let prenovljene stavbe uredili prostore za medicino dela in športa, pri lucijskem zdravstvenem domu pa prizidali za približno 400 kvadratnih metrov površin, kjer bi morali kmalu urediti turistično ambulanto, prostore patronažne službe in lekarno. Zdaj namera-vajo pri tem zdravstvenem domu urediti še okolico in dograditi garažo z delavnico.
Če upoštevamo, da bodo za ureditev posteljnega pritličja izolske bolnišnice (za očesni in otološki oddelek), za dokončanje zunanje ureditve pri lucijskem zdravstvenem domu in za ureditev zobnih ambulant v Izoli, potrebovali vsega kakih 500 milijonov dinarjev, bodo letošnje naložbe tukajšnjega zdravstva precej skromnejše.
Seveda pa ob vsem tem tukajšnje zdravstvo ni rešilo najpomembnejšega - porodnišnice, ginekološkega in otroškega oddelka. Zdaj o načrtih v zvezi s tem (spet) šele razpravljajo -zelo resno je trenutno v ognju predlog, da bi se koprska porodnišnica in ginekologija preselili v piranske bolnišnične prostore, od koder se bosta v novozgrajeni del izolske bolnišnice preselila zdajšnja piranska oddelka. Preselitev porodnišnice v Piran bi po besedah Draga Kocijančiča, člana poslovodnega odbora Zdravstvenega centra Koper, terjala najmanj denarja (kvečjemu kakih 500 milijonov dinarjev), medtem ko bi prenova stare koprske bolnišnične stavbe zahtevala več milijard dinarjev.
BORIS ŠULIGOJ
Vse je tako golo, je pomislila Faye in se spominjala razkošja svojega poročnega dne. Anne je bila oblečena v Preprosto belo volneno obleko z visokim ovratnikom in dolgimi rokavi, enostavne čevlje, lase je imela začesane v Pebelo kito, v katero je zataknila nekaj kot dih nežnih belih cvetov, šopku pa se je odpovedala. •
Svojemu bodočemu možu se je približala preprosto, skromno, brez nakita razen velikega diamanta, ki ga je bila bobila od njega. Tudi poročni prstan je bil širok zlat obroč, Posut z diamanti. Anne je bila tako nedolžna in mlada na Pogled, da se je zdel veliki prstan na njeni roki skoraj S^rran. Toda vsega tega še opazila ni. Videla je samo ula. Tega si je želela od dne, ko sta se srečala, in zdaj se je mirno približala ob očetovi roki. Ward jo je predal in °Pil nazaj, in spet ga je prešinila zavest, kako malo so jo S1 poznali teh osemnajst let. Bilo je, kot da je prehitro in Pretiho, živeč za zaklenjenimi vrati in bežeč pred njimi, muknila skozi njihova življenja. In nenadoma se mu je azdelo, da bi vse spomine na njeno otroštvo lahko združil vPrašanje: »Kje je Anne?«
Pri Thayerjevih so imeli majhno kosilo, največ, kar jim je bila dovolila. Povsod so bile rože in tudi šampanjec je bil odličen. Faye je delovala mirno in obvladano v zeleni svileni obleki, ki je poudarjala njene oči. Toda nekako se ni počutila kot nevestina mati. Zdelo se ji je, da se gredo nekakšno šarado in da bo na koncu Gail lepo odšla domov z očetom. Toda ko sta se zvečer odpravila k svojemu sivemu rollsu, je šla Anne z njima in na koncu se je obrnila k Faye in Wardu in ju poljubila za slovo. Faye se je komaj uprla skušnjavi, da je ni vprašala, ali je prepričana v svoja čustva, toda ko je pogledala hčeri v oči, v njih ni bilo dvomov. Predala se je moškemu, ki ga je ljubila, in postala ženska.
Gail je bila mirnejša kot ponavadi, vendar vesela zaradi njiju. Z Anne sta maturirali pred nekaj tedni in zdaj naj bi spremljala mladoporočenca v New York. Vpisala se je v Parsonovo oblikovalno šolo, stanovala pa naj bi v Barbizo-nu, tako kot nekoč Vanessa.
Bill in Anne naj bi zatem odletela v San Juan, od tam na St. Thomas in St Martin, potovanje pa naj bi končala na St. Crobcu. Nameravala sta ostati kar nekaj tednov in se jima ni nič mudilo domov. Toda Bill ji je hotel najprej privoščiti nakupovanje v New Yorku. Hotel ji je pokazati nekaj draguljarn - Harryja Winstona, Davida Webba in še nekaj drugih potem pa še druge trgovine. »Bergdorf, Bendel, Bloomingdale« sta zvečer dekleti navdušeno prepevali v duetu.
»Preveč me razvajaš!« Nasmehnila se je in ga poljubila na vrat. Od tega moža si je želela samo še ljubezni, on pa je hotel kupiti še nekaj lepih stvari za Gail.
»No, gospa Stein, kako se počutite?« se ji je nasmehnil zvečer, ko sta prvič po dveh letih legalno ležala na njegovi veliki postelji. ,
»Prečudovito.« Zarežala se je kot nagajivo punče; lase je imela še vedno počasne v kito, na sebj pa je imela čipkasto spalno srajco, ki jo je dobila kot poročno darilo od Val, čeprav je bilo vsem očitno, da njena sestra ne odobrava te poroke. Nihče od njenih je ni, toda saj je tudi nikoli niso razumeli. Nikoli... razen Lija... Nekoč v davnih časih. Li ni prišel na poroko, ker je bil še vedno v Nemčiji, od koder naj bi ga spustili čez nekaj tednov. Tudi Van je ostala v New Yorku, zakopana v svoje študije tretjega letnika. Anne to ni motilo, glavno, da je prišel Bill. Zdaj se je srečno ozrla vanj in v mislih premlevala preteklost. Bilo ji je, kot da vsa preteklost sploh ni bila resnična, da obstaja samo sedanjost. »Počutim se, kot bi bila že vse življenje poročena s teboj.« Čudno, toda tudi sam se je počutil tako.
»Jaz tudi.« Njegovi prijatelji so seveda imeli polno pripomb na njegovo poroko, toda na koncu so se vsaj pretvarjali, da ga razumejo. Sledilo je običajno trepljanje po ramenih, udarci po hrbtu in vztrajno mežikanje. »Si izropal vrtec, kaj stari?« Vsi so mu zavidali in nekateri so za njegovim hrbtom govorili vse prej kot naklonjeno, toda to mu je bilo pekleto vseeno. Za svoj dragulj je nameraval skrbeti do konca življenja, in ko je zdaj dvignila oči k njemu, je vedela, da bo to obljubo izpolnil.
Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni
Na jubilejnem tekmovanju Naša pesem v Mariboru
Prestižno priznanje - zlata plaketa mešanemu pevskemu zboru Primorec-Tabor
Sindikat napoveduje poostritev protesta
Velika zmeda na avtoterminalu zaradi bele stavke carinikov
Tajniki obmejne carinske službe še naprej vztrajajo pri zahtevah po boljših delovnih razmerah in se dosledno držijo navodil sindikata o izvajanju bele stavke. Ves ta teden, verjetno pa še do konca meseca, se protestne akcije ne bodo nehale. Zaradi tega je bilo stanje na avtoterminalu pri Fernetičih že včeraj kar kritično, saj je že v jutranjih urah več kot 400 tovornjakov čakalo na carinjenje. Cariniki še vedno dajejo prednost tovornjakom, ki prevažajo živali in nevarne tovore, zato pa so
toliko bolj upočasnjene carinske operacije za preostali tovorni promet. Stavka carinikov pa se negativno odraža tudi na openski železniški postaji, kjer stoji več tovornih vlakov. Včeraj popoldne so se v Vidmu sestale sindikalne organizacije in predstavniki carinskih služb v deželi, ki so že napovedali, da bodo sedanjo obliko stavke posplošili, tako da bo stavkalo vse carinsko osebje.
Na sliki: množica ustavljenih tovornjakov na avtoterminalu pri Fernetičih.
Od 15. do 17. aprila je bilo v Mariboru 10. jubilejno tekmovanje slovenskih pevskih zborov Naša pesem, ki ga vsako drugo leto priredijo Zveza kulturnih organizacij Slovenije, Slovenska pevska zveza in Mestna zveza kulturnih organizacij Maribor. Letos je skupno nastopilo 26 zborov (najavljenih jih je bilo sicer 27, a je eden odpadel), ki so se razvrstili na petih koncertih v zelo akustični Unionski dvorani v Mariboru. Na tekmovanju Naša pesem tekmujejo zbori za uvrstitev v kategorije. Zbori, ki dosežejo nad 90 točk, prejmejo zlato plaketo, nad 80 točk srebrno in nad 70 točk bronasto plaketo mesta Maribor. Zbori pod 70 točkami pa prejmejo le priznanje. Med štirinajstimi mešanimi zbori, ki so se udeležili letošnjega tekmovanja, je devet zborov prejelo zlato plaketo. Med njimi je tudi naš zamejski zbor Primorec-Tabor s Trebč in Opčin, ki ga vodi Matjaž Šček. Tudi ostala dva zbora s Primorske, to sta mešani pevski zbor Obala iz Kopra in moški pevski zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine sta prejela zlato plaketo. Vsak zbor je izvajal dvajsetminutni program, ki je vključeval eno obvezno skladbo; ostale štiri skladbe so zbori vključili v svoj program po lastni izbiri, vendar na podlagi kriterijev različnih slogovnih usmeritev, ki jih je tekmovalni program določal:
eno skladbo, ki je bila napisana pred letom 1750, eno iz obdobja med 1750 in 1950, eno sodobno pesem (napisana po letu 1950) ter eno izvirno slovensko ljudsko pesem.
Zbor Primorec-Tabor je zelo dobro podal zlasti Kumarjevo skladbo Turist, s katero je prejel posebno priznanje za slovensko noviteto, ter ljudsko v Merkujevi priredbi Jnjen čeua jti gna iz Bile in si pridobil naklonjenost publike, ki je vse dni vestno prisos-
tvovala vsem nastopom. Naj dodamo, da je ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali predsednik dirigent Branko Rajšter, člani dirigent Jernej Habjanič, dirigent in skladatelj Igor Ku-Ijerič, skladatelja Pavle Merku in Samo Vremšak, ter tajnik žirije Marko Studen, strokovni glasbeni sodelavec pri ZKOS, pri svojih ocenah upoštevala prepričljivost izvedbe, pripravljenost zbora in tekmovalni program.
I. OTA
pismo uredništvu
O volilnih pogajanjih in dvoumnih predlogih
Spričo odgovorov Slovenske skupnosti in Italijanske socialistične stranke na predlog za enoten volilni nastop, ki sem ga naslovil na vse komponente slovenske enotne delegacije, mislim, da je nujno pojasniti sledeče.
a)	Druga točka mojega predloga z dne 3. aprila 1988 ne dopušča tolmačenja, da sem predlagal samostojno politično nastopanje vseh Slovencev in da nasprotujem vključevanju Slovencev v vsedržavne stranke. Porepričan sem, da je delovanje Slovencev v vsedržavnih strankah nujno potrebno, zahteva pa »stalno aktivnost, borbenost, prisotnost, inventivnost«, kot je bilo rečeno na občnem zboru SKGZ 20. 12. 1987. V danih razmerah je nujno potreben tudi obstoj slovenske etnične stranke, ki naj s svojo konkurenčno dejavnostjo v krajevnem merilu spodbuja zavzetost vsedržavnih strank za reševanje vprašanj slovenske manjšine v Italiji.
b)	Italijanska socialistična stranka ni pojasnila, zakaj naj bi bil moj predlog politično nesprejemljiv in neuresničljiv (1. točka odgovora). Stranka, ki je leta 1987 šla na parlamentarne volitve v heterogeni volilni koaliciji in je letos predlagala še bolj heterogeno volilno koalicijo, ne more prepričljivo nasprotovati konkretni akciji volilne koalicije vseh Slovencev z argumentom, ki je odgovor tolmačenju SSk in ne mojemu predlogu (2. točka odgovora). Moj predlog se zdi še bolj sprejemljiv po izjavi Augusta Segheneja, da se bo socialistična stranka zavzemala za zaščitni zakon neglede na število Slovencev, ki bodo volili za PSI.
SAMO PAHOR
Pripis: Za bralce, ki ne morejo imeti vseh točk nekega predloga stalno pri roki, obnavljamo dobesedno prvi dve točki predloga prof. Sama Pahorja:
1.	Za volitve v deželni in tržaški občinski svet naj se formira enotna lista s kandidati strank, ki so zastopane v enotni delegaciji in (samo za deželni svet) s kandidati Slovencev v videmski pokrajini.
2.	Po izvolitvi se vsakdo od izvoljenih pridruži stranki, kateri pripada, ali mu je drugače bližja.
V tretji točki je nadalje rečeno: »Na obeh kandidatnih listah kandidiram tudi jaz.«
Iz prve točke omenjenega predloga vsekakor sledi, naj bi se ustvarila široka slovenska volilna koalicija in šele po volitvah bi se eventualni izvoljeni kandidati vrnili k svojim matičnim strankam. Vendar pa je najlažje razpravljanje o taki ali drugačni enotni slovenski listi brez prave osnove, in sicer zaradi vedno bolj vztrajnih vesti, da se Samo Pahor, odv. Bogdan Berdon in Paolo Parovel pogajajo z DP o vključitvi na deželno kandidatno listo, za tržaški občinski svet pa naj bi nastopili kot Movimento Trieste. Pogajanja in razgovore je v soboto potrdil tržaški tajnik DP, ki pa seveda ni navedel podrobnosti. Volilni predlog, naslovljen na vse komponente enotne delegacije, je torej bolj poskus prikrivanja resničnih volilnih namenov, ki se skrivajo za zaveso predlogov in protipredlogov.
Ob lepem vremenu množična udeležba
Pohod po Stezi prijateljstva v znamenju miru in sožitja
Pristno spomladansko vreme je v soboto, predvsem pa v nedeljo, botrovalo res množični udeležbi na pohodu po Stezi prijateljstva čez odprto mejo. Uradni del prireditve se je odvijal v nedeljo, ko so se predstavniki oblasti in gostje najprej zbrali v Boljuncu pri Prešernovem gledališču, od koder so se podali do Botača. Tu so najprej s krajšo slovesnostjo odprli novo telefonsko govorilnico, nato pa so prav na mejnem prehodu sledile izmenjave zdravic k miru in prijateljstvu med narodi. Gostitelja, dolinski župan Švab in predsednik sežanske občinske skupščine Vodopivec, sta še enkrat poudarila pomen že tradicionalnih manifestacij ob odprti meji, pa tudi izrazila zaskrbljenost zaradi številnih žarišč napetosti v svetu.
Vsi udeleženci pohoda so se nato podali do Beke, kjer se je zbralo tudi zelo veliko izletnikov. Ob povratku je vse skupaj pri mejnem prehodu pri Botaču pričakala godba Breg iz Doline, ki je nemalo pripomogla, da je bilo vzdušje še bolj prisrčno in sproščeno.
Tiskovna konferenca v Časnikarskem krožku
Sen. Spetič in posl. Bordon o svojem delu v parlamentu
Količina ne pomeni vedno tudi kakovosti: vse politične sile so bolj ali manj prepričano pozdravile dejstvo, da je pri lanskih političnih volitvah uspelo v tržaškem volilnem okrožju izvoliti vse parlamentarce, ki so mu po zakonu dodeljeni, Lista za Trst in socialisti so to dejstvo celo proglasili kot velik uspeh njunega volilnega zavezništva, toda v Rimu se premalo pozna, da ima zdaj Trst v obeh parlamentarnih zbornicah kar 5 predstavnikov (dva senatorja in 3 poslance), tako da učinki niso bili doslej vidnejši. To je bila ocena komunističnih parlamentarcev, senatorja Stojana Spetiča in poslanca Willerja Bordona, ki ju je včeraj predstavil na tiskovni konferenci v Časnikarskem krožku član krajevnega vodstva KPI Maurizio Pes-sato, da sta opravila nekak javni obračun svojega devetmesečnega dela v novem parlamentu.
Na naše izrecno vprašanje, ali se je zmagoslavno prikazovanje povečanega tržaškega zastopstva v parlamentu konkretno odrazilo tudi v stvarnem prizadevanju za skupno delovanje v korist našega mesta in reševanje njegovih nujnih in perečih problemov, sta nam komunistična parlamentarca odkrito odgovorila, da v vseh 9 mesecih ni niti enkrat prišlo do skupnega sestanka (kaj šele nastopanja) vseh 5 tržaških parlamentarcev, in to kljub pozivom KPI, sindikalnih organizacij
Od včeraj na Zavodu Stefan za slovenske profesorje
Intenzivni seminar o informatiki
Včeraj se je na Zavodu Jožef Stefan začel tridnevni intenzivni seminar o informatiki za profesorje slovenskih višjih šol iz Trsta in Gorice, ki ga organizira IRRSAE - deželna ustanova za raziskave, eksperimentiranje in vzgojo izpopolnjevanja šolnikov.
Seminar je namenjen profesorjem različnih predmetov, da se seznanijo z računalnikom kot didaktičnim sredstvom. Tečaj poteka v laboratorijih za informatiko na Poklicnem zavodu Jožef Stefan in znanstvenem liceju France Prešeren v Trstu.
Seminar je otvoril prof. mag. Matjaž Gams, raziskovalec na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani, ki je predaval o bodočnosti inteligentnih računalnikov. Nato je prof. Vera Srebotnjak, vodja programerjev na Institutu Jožef Stefan na odseku za uporabno informatiko, predavala o operativnem sistemu MS-DOS. Popoldne pa je univ. prof. E. Tonti s fakultete za inženirstvo s Tržaške univerze spregovoril o računalniku kot didaktičnem sredstvu ter o dosedanjih izkušnjah o uporabi računalnika pri pouku na italijanskih višjih šolah.
Danes bo prof. Bojan Rovtar, svetovalec in vodja računalniških krožkov na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani
na odseku za uporabno matematiko predaval o urejevalnikih besedil, jutri pa bo omenjeni profesor predaval na temo: Podatkovne baze m program Data Base III..
Prof. Vera Srebotnjak pa bo v sredo predavala še o razpredelnicah s programa LOTUS in DBS. Prof. Marko Obljik s Trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu pa bo istega dne
spregovoril o uporabi računalnika pri pouku knjigovodstva.
Vse tri dni bodo potekale tudi vaje v delovnih skupinah, ki jih bodo v sodelovanju s predavatelji vodili profesorji - animatorji Fabio Sturman in Oskar Pavletič s Poklicnega zavoda Jožef Stefan ter Borut Kodrič z Znanstvenega liceja France Prešeren v Trstu.
in krajevnih podjetniških krogov. Več skupnih nastopov sta sicer komunistična parlamentarca mogla izpeljati z demokristjanskim poslancem Coloni-jem, enake pripravljenosti pa nista pokazala niti socialistični senator Agnelli niti listarski poslanec Camber (izvoljen na listi PSI).
Resnosti in učinkovitost dela posameznih parlamentarcev ni mogoče meriti niti s številom vloženih interpelaciji ali zakonskih osnutkov, je poudaril Bordon, ampak ju je treba ocenjevati na osnovi stalne zavzetosti in dejanske izpeljave predloženih načrtov. Pri svojem podrobnem naštevanju sprejetih zadolžitev in izvršenega parlamentarnega dela (tržaška parlamentarca sta bila skoraj vedno prisotna) je nato posebej omenil popravke k finančnemu zakonu, ki so privedli k dodelitvi 35 milijard lir za infrastrukture tržaškega pristanišča, k odprtju možnosti zaposlovanja v Centru za znas-tvene raziskave pri Padričah in izboljšav za Geofizikalni observatorij. Veliko skrb posvečata oba tržaška komunistična parlamentarca tudi naporom za čimprejšnjo uzakonitev ugodnosti za razvoj obmejnih področij naše dežele.
Tudi senator Spetič je poudaril, da se je najbolj angažiral pri popravljanju slabega finančnega zakona, pri čemer je prispeval k sprejetju vključitve triletne postavke 30 milijard lir za slovensko manjšino v Italiji in italijansko v Jugoslaviji, ugodnosti za Center za raziskave ter tudi (skupaj z demokristjanskim furlanskim poslancem Beor-chio) za begunce iz krajev, ki so pripadli Jugoslaviji. To dokazuje, da se slovenski komunistični senator ne zanima zgolj za našo narodnostno skupnost, ampak se zavzema za vse družbene probleme krajevnega prebivalstva. Spetič je vsekakor predlagatelj novega zakonskega osnutka KPI 0 globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti in bo vlagal vse svoje moči, da se , pospeši postopek za njegovo uzakonitev. V svojem parlamentarnem delu pa slovenski senator posveča posebno pozornost vprašanjem civilnih pravic, pri čemer je opozoril na vložene zakonske osnutke o priznanju statusa političnih preganjancev žrtvam Rižarne, za pokojninske pravice delovnim ljudem s področji, ki so po vojni pripadla Jugoslaviji in za pravice italijanskih emigrantov ter delavcev iz drugih držav, ki delajo v Italiji,
• »1738-1988: smrtna kazen v svetu -250 let po rojstvu Cesareja Beccarie« je naslov predavanja, ki bo danes ob
20.30	v študentskem domu »A« (Ul. Fa' bio Severo 158) v priredbi študentskega združenj ARO. Prof. Livio Pesante bo govoril o Cesareju Beccarii, član italijanske Amnesty International dr. Enzo Boeri pa o problematiki smrtne
kazni. Člani Amnesty Internationa
bodo zbranim predstavili pobud^ »Človekove pravice, takoj!«, s kater nameravajo opozoriti javnost na krši ve človekovih pravic. Zbirali ooo tudi podpise za osvoboditev sedmi otrok, ki so obsojeni na smrtno kaze
Predvolilno vzdušje se počasi segreva
Polemika med socialisti in KD Primarne volitve Liste za Trst
Predvolilno vzdušje se počasi segreva. Te dni se je med krajevnimi demokristjani in socialisti vnela nova polemika, ki ima svoj izvor v javno razglašenem predlogu najvišjih voditeljev PSI Agnellija, Carboneja in Segheneja laičnim strankam in gibanjem za oblikovanje zavezništva za deželne volitve, pa tudi v intervjuju, ki ga je dal pokrajinski tajnik KD za nedeljsko izdajo lokalnega italijanskega dnevnika. V njem je Tripani označil socialistični predlog (ki so ga medtem zavrnili vsi naslovniki, od socialdemokratov, republikancev in liberalcev do radikalcev) kot poskus PSI, da se izogne volilnemu neuspehu, namreč možnosti, da bi prejela mnogo manj glasov kot na lanskih političnih volitvah, ko se je »pobratila« z Listo za Trst.
Pokrajinsko tajništvo PSI, ki ga je že itak vznejevoljil odklonilen odgovor zaželenih zaveznikov, je včeraj odgovorilo v zelo jeznih tonih s posebnim tiskovnim sporočilom. V njem očita Krščanski demokraciji, da prikazuje zgolj podobo »živčne« stranke, ki napada in polemizira z vsemi, s čimer ne prispeva k ustvarjanju sloge, pač pa razdvaja politične sile. Ker bo pač treba tudi po volitvah oblikovati večinske koalicije, ki naj vodijo krajevne uprave, in ker bo pri tem treba tudi poslej računati na KD, ki (»če nam je prav ali ne«, ugotavljajo socialisti) predstavlja četrtino volivcev, je tako
ravnanje demokristjanov nerazumljivo. PSI ni ponudila zavezništva laičnim strankam, ker se boji volilnega neuspeha, zatrjuje tiskovno sporočilo, pač pa zgolj zato, da bi se izognili raz-prševanju glasov, kar bi lahko povzročilo, da bi Trst dobil manj deželnih svetovalcev, kot bi jih lahko. Zato je tudi predlagala zavezništvo samo za deželne, ne pa tudi za občinske in pokrajinske volitve, pri katerih ta nevarnost ni tako velika.
Lista za Trst je zaključila priprave za »primarne volitve« za sestavo kandidatnih list v nedeljo v največjem tržaškem hotelu, kjer je sklenila dvodnevno skupščino članov. Če je prvi dan potekel, kot smo poročali, ob samohvalnih nastopih najvišjih veljakov Cecovinija, Staffierija, Gambassinija in Camberja, se je nedeljsko zasedanje izteklo ob zvrščanju možnih kandidatov, oziroma tistih starih in novih članov, ki se ponujajo za kandidate, pred mikrofonom ob predsedniški mizi. Tako smo mogli slišati neprekinjeno vrsto zaobljub o »zvestobi Trstu«, ki jo je večina pojmovala seveda predvsem kot »nasprotovanje bilingvizmu«. Skoraj nihče od nadobudnežev pa ni spregovoril o dejanskih problemih mesta in pokrajinskega ozemlja, o potrebi, da se Trst (nasprotno) najprej sprijazni s svojo večnarodnostno identiteto in da zgradi odnose sožitja, kot pogoj za ustvarjalno vključevanje v odprti svet, najprej z naravnim zaledjem in nato še z vsemi drugimi.
Dolg sprevod možnih kandidatov je sklenil predsednik LpT Cecovini, ki je posebej predstavil več kot ducah na novo pridobljenih privržencev, ki se ponujajo za mesta v deželnem, pokrajinskem in občinskem svetu. Med njimi naj omenimo novinarja Di Ragog-no, bivša liberalca Di Meglia in Fran-zuttija, bivšega demokristjana Doma-nellija, gledališkega režiserja Amodea, in bivša športnika Sorrentina in Zi-ganteja. Tudi ti bodo torej konkurenti na primarnih volitvah za sestavo kandidatnih list, ki jih bodo člani izvedli jutri in v četrtek na sedežu Liste za Trst. Že v nedeljo pa je pokrajinski tajnik LpT Staffieri napovedal, da bosta on in Cecovini kandidirala tako za deželni kot za občinski svet, za Cecovinija pa je celo predlagal skupščini, da ga z aplavzom (ne glede na izid notranjih primarnih volitev) proglasi za nosilca obeh kandidatnih list. Članstvo je seveda predlog sprejelo z aplavzom, kar je sicer po vsem videzu najobičajnejša oblika izražanja demokracije pri listarjih. Na koncu pa je Staffieri ponovil glavne smotre Liste za Trst pri junijskih volitvah: ohranitev relativne večine (in zato župana) na tržaški Občini, pridobitev toliko mest v deželnem svetu, da bo LpT mogla biti jeziček na tehtnici med demokristjani in socialisti pri oblikovanju večinskih koalicij za vodenje Dežele.
Nocoj žalna seja pokrajinske KD
Tudi na Tržaškem žalovanje za senatorjem Ruffillijem
Na pokrajinskem sedežu KD bodo danes imeli žalno sejo v spomin na demokrščanskega senatorja Roberta Ruffillija, ki je padel pod streli Rdečih brigad. Na isti seji pa se bodo spomnili tudidemokrščanskega voditelja Alda Mora, ki je pred okroglimi desetimi leti padel kot žrtev terorizma.
Na žalni seji bosta spregovorila pokrajinski tajnik KD Sergio Tripani in senator Giuseppe Giacovazzo. Slednji bo prikazal prisotnim dokumentarec, ki ga doslej še niso predvajali. Žalna seja se bo pričela ob 17.30.
Pokrajinski tajnik KD Tripani in predsednik pokrajinskega komiteja Richetti sta izdala skupno sporočilo, v katerem poudarjata, da je po atentatu na senatorja Ruffillija potrebno braniti demokratične inštitucije brez najmanjšega popuščanja. Dodala sta še, da sta tako Aldo Moro kot Roberto Ruffilli posvetila vse svoje sile za to, da se ovrednotijo temeljne ustanove italijanske republike.
Deželni inštitut za preučevanje zgodovine odporniškega gibanja v Furla-niji-Julijski krajini je izdal tiskovno sporočilo, v katerem izraža vse svoje ogorčenje nad umorom senatorja Ruffillija. V tiskovnem sporočilu vodstvo inštituta poudarja prispevek, ki ga je dal prav prof. Ruffilli za boljše poznavanje italijanske zgodovine. Njegove študije temeljijo na vrednotah demokracije, svobode in pravice, ki so bile osnova odporniškemu gibanju. Prof. Ruffilli je bil med drugim član vodstva Nacionalnega inštituta za proučevanje zgodovine odporniškega gibanja v Italiji.
Carbone zahteva od IRI načrt za železarno AIT
Podpredsednik deželne vlade Carbone je ponovno posegel pri zavodu IRI z zahtevo, naj predstavi industrijski načrt za preureditev škedenj-ske železarne AIT. V izjavi za tisk je med drugim dejal, da je Dežela sicer seznanjena z načrtom furlanskega industrijca Pittinija, ki ga zavod IRI prav te dni proučuje, opozoril pa je tudi, da obstaja nevarnost, da bi IRI prav na ta račun opustil vsako misel na izdelavo lastnega načrta za AIT. »Zavod IRI mora temeljito proučiti načrte zasebnih družb, ki bi rade prevzele škedenjski obrat,« je nadaljeval Carbone, »prav tako pa mora upoštevati, da finančna razpoložljivost Dežele ni brezmejna.«
Carbone je še povedal, da predstavlja preureditev škedenjske železarne ogromno finančno breme. Dežela oziroma deželna finančna družba Friulia pa bosta prispevali svoj delež le, če bo to pomagalo premostiti ovire, ki jih zaenkrat predstavljata tako Finsider kot IRI.
Vsekakor kaže, da bo Finsider vztrajala pri svojih nesprejemljivih stališčih, in sicer, da preureditev železarskega sektorja zahteva »nekaj« žrtev, se pravi, da bo treba nekatere železarske obrate nujno zapreti. Kot je še poudaril Carbone, je v tem trenutku potreben močan politični pritisk, saj bo vsakršna diskusija o železarni v Skednju možna le, ko bo zavod IRI končno le predstavil svoje osnutke o proizvodni preureditvi železarstva.
Miljski komunisti o ključnih razvojnih vprašanjih občine
Miljska sekcija KPI se načrtno pripravlja na prihodnost, na leto 2000 (od katerega nas loči le še 12 let), in sicer tako, da kritično ocenjuje prehojeno pot in da se opremlja z vsem, kar je potrebno za čim boljše upravljanje občine. Pri tem pa ne pozablja na ostale politične sile, ki jih vabi k soočanju in k sodelovanju na osnovi skupnih zamisli in programov. V tem smislu je sinoči v hotelu Lido izzvenel posvet, ki ga je priredila v sodelovanju s svojo občinsko svetovalsko skupino in ki so se ga udeležili vidni občinski in pokrajinski predstavniki stranke ter gostje. Med prvimi naj omenimo poslanca Willerja Bordona (ki je hkrati tudi tajnik miljske sekcije KPI), tajnika tržaške federacije Folija, občinskega odbornika Vodopivca in deželnega svetovalca Milla, med gosti pa podpred-
sednika deželne uprave Carboneja, predsednika Društva Slovencev miljske občine Ferlugo ter tajnika miljske sekcije PSI Rossinija, poleg predstavnikov drugih političnih sil.
Konvencijo za razvoj Milj, kot so posvet bolj po ameriško poimenovali, je vodil član sekcijskega tajništva Ezio Ciacchi, ki je dejal, da so se miljski komunisti odločili za kritični premislek o prehojeni poti, da bi se čim bolj pripravljeni lotili tem prihodnosti. Zato predlagajo integrirani projekt za tržaško pokrajino, ki mu bodo poleg včerajšnjega, posvetili še nadaljnje razprave o posameznih ključnih vprašanjih razvoja miljske občine, ki je seveda življenjsko povezan z razvojem Trsta oziroma vse pokrajine. Koordinator sekcije Claudio Riaviz je v svojem uvodnem poročilu orisal pristop
Zaradi pomanjkanja primernih prostorov svojevrsten protest raznih organizacij
V Trstu je vse več organiziranih skupin, ki se zavzemajo za varstvo okolja, zaščito živali in še za marsikaj, očitno pa je v mestu premalo ustreznih prostorov, kjer bi se te skupine lahko zbirale, prirejale predavanja, sestanke, tiskovne konference in podobne »družabnosti«. Najemnina za javne prostore in sejne dvorane raznih ustanov pa daleč presega finančne zmogljivosti omenjenih skupin in gibanj, ki so včeraj nekako stopile na bojno nogo. Od občinske uprave zahtevajo, da jim dovoli uporabo občinskih prostorov zastonj ali kvečjem za simbolično najemnino. Danes pa bodo te organizacije priredile pred občinsko palačo (pod milim nebom) posebno manifestacijo, ki so jo poimenovale »caregh-in«. Seveda vabijo nanje čimveč ljudi s prošnjo, da s seboj prinesejo stolčke in stole, na katere se bodo posedli in razpravljali prav o problemu pomanjkanja ustreznih prostorov.
miljskih komunistov k vprašanju razvoja občine in njihov odločni namen, da bi v sodelovanju z ostalimi političnimi silami in ustanovami premostili akutno gospodarsko krizo in politično oziroma upravno šibkost.
Sledila so nato štiri izčrpna poročila za specifična področja: načelnik občinske svetovalske skupine Liste Fra-usin Galliano Donadel je poročal o turističnem razvoju in o kulturnih prireditvah in pobudah v občini, članica sekcijskega tajništva Annamaria Marini je govorila o socialni politiki za osterele, Mara Ciacchi o spodbujanju šolske politike, medtem ko je občinski svetovalec Fabio Vallon obravnaval teritorialno načrtovanje, urbanistiko in vprašanje okolja. Povodov za razgibano razpravo so poročila natresla nič koliko, največ pozornosti pa je bilo nedvomno deležno vprašanje turističnega in urbanističnega razvoja (projekt za navtično pristanišče Marina Muja že štiri leta čaka na zeleno luč tako v političnem kot finančnem smislu), za katerega komunisti predlagajo, naj bi ga usklajevali na pokrajinski ravni.
Skratka — kot je ob zaključku konvencije poudaril poslanec Bordon — miljski komunisti so včeraj javno pokazali svojo odločenost za kakovostni skok v upravljanju občine in njenih odprtih vprašanj. Na osnovi konkretnih predlogov se želijo soočiti z ostalimi političnimi in gospodarskimi dejavniki in tako ustvariti čim širšo osnovo za učinkovito upravljanje Milj prihodnosti, (vb)
Danes ustanovijo »T rieste-Impresa«
Na sedežu'Tržaške trgovinske zbornice (na Borznem trgu) bodo danes ob
10.30	predsedniki Industrijiske zveze, Tržaške hranilnice, družbe Finporto in Trgovinske zbornice podpisali ustanovno listino družbe Trieste-Impresa.
Nova družba bo nudila obstoječim in bodočim podjetjem vsakovrstne nasvete in pomoč pri novih naložbah. Podjetjem bo med drugim svetovala, kako naj se poslužujejo raznih obstoječih zakonov, predvsem paketa za Trst in Gorico. Družba Trieste-Impresa bo med drugim uveljavljala tržaško gospodarstvo v tujini, hkrati pa bo »reklamizirala« možnosti, ki jih nudi naše področje.
Nova družba bo lahko računala na stvarno podporo Sklada za Trst, Rotacijskega sklada in deželne uprave.
4»
Mala nezgoda v Ghnscici
Splošno veselje in izletniško vzdušje je v nedeljo v Glinščici botrovalo mali nezgodi, v kateri se je ponesrečil 29-letni Gian Paolo Morgan iz Boljunca 494. Fant se ga je ob proslavljanju odprte meje verjetno malo napil in je ob opravljanju male potrebe zdrknil v potok Glinščico. Prizoru so k sreči prisostvovali številni ljudje, ki so bili na pikniku. Med njimi je bil tudi prostovoljni gasilec Marjan Žerjul iz Prebe-nega, ki je bil v nedeljo z dvema tovarišema dežuren v Botaču. Žerjul in bolničarka Grazia Andrijič, ki se je prav tako udeležila piknika, sta fantu takoj priskočila na pomoč, zdravniško pomoč pa je fantu nudil zdravnik, ki je slučajno šel mimo. Morganu so pridržali glavo, da ne bi utonil. Medtem pa je nekdo iz nove, komaj odprte telefonske celice, obvestil Rdeči križ. Rešilec je kmalu zatem prispel na kraj nesreče in ponesrečenca odpeljal v katinarsko bolnišnico. Tu so ugotovili, da si je Morgan zvil vratno vretence in utrpel lažje hrbtne poškodbe ter mu napovedali 15 dni zdravljenja.
■ Na nevrokirurškem oddelku glavne bolnišnice so včeraj zvečer sprejeli 55-letnega Ottavia Zacchigno iz Drevoreda XX. septembra, ki je bil malo prej žrtev prometne nesreče. Zacchig-na se je malo po 18. uri peljal z mopedom piaggio po Nabrežju Ottaviano Augusto proti Trgu Unita, ko ga je podrl za njim vozeči fiat 500, ki ga je upravljal Omero Bardella iz Ul. Gessi 14/1. Zacchigna se je močno udaril po glavi in prsnem košu ter si poškodoval hrbtna vretenca. Zdravniki sumijo, da si je poškodoval tudi druge kosti. Napovedali so mu 50 dni zdravljenja.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi brat in stric
Marcelo Franco
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 19. t. m., ob 13.30 iz hiše žalosti, Nabrežina št. 73, v cerkev.
Žalujoči svojci
Nabrežina, 19. aprila 1988
Učinkovita varnostna služba omejila izgrede »navijačev«
Nogometna igrišča so vedno bolj podobna bojiščem in tudi nedeljska tekma med Triestino in Padovo ni minila brez posledic. Kljub masovnemu posegu policije in karabinjerjev — v nedeljo so delali vsi razpoložljivi možje, tako da je bilo na tržaških cestah razkropljenih okrog 300 agentov in karabinjerjev — so tržaški in padovski ultraši povzročil preplah pred tekmo in po njej. Organom javnega reda pa je le uspelo zajeziti najhujše izgrede in zadržati najbolj bojevite prenapete-že.
Na železniški postaji so skrbno pregledali vse potnike vlaka, ki je pripeljal iz Padove, navijače pa so pospremili vse do stadiona in nato nazaj do Postaje. Kljub temu pa je obračun nedeljske tekme precej zaskrbljujoč, saj so huligani povzročili precej škode: s kamenjem so razbili šipe dveh mestnih avtobusov in središčne kavarne ter napise zavarovalnice Generali, poškodovali pa so tudi železniške vagone. Med spodadi so bili lažje ranjeni en padovski navijač in dva policijska agenta. Prihod padovskih huliganov je kil namreč bolj podoben bojnemu pohodu kot nedeljskemu izletu na ogled
nogometne tekme: v Trst so prišli v pravi bojni opremi in z jasnimi nameni, da se spopadejo s tržaškimi »bratranci«. Večina od 400 navijačev, ki so prispeli z vlakom ob 13.30, je imela s seboj raznovrstno orožje, palice in dimne granate. Prav tako »vestno« oboroženi pa so bili tudi tržaški ultraši. Kdor ni imel pri sebi ničesar, je enostavno pobiral kamenje in z njim obmetaval nasprotnike.
Če kvestor in karabinjerji ne bi uredili učinkovite varnostne službe, bi danes verjetno delali še težji obračun. Tako pa v koronejskem zaporu sedita dva mladoletnika iz Padove pod obtožbo, da sta poškodovala zasebno lastnino v bremenilnih okoliščinah, sedem Padovancev, ki imajo za sabo že raznovrstne in hude prekrške (preprodaja mamil in ukradenega blaga, ropi, poskus umora, izkoriščanje prostitucije) pa so izgnali iz Trsta. Vseh sedem se ne bo smelo vrniti v Trst za tri leta. Kar 21 Padovancev in deset Tržačanov si ni moglo ogledati tekme in je ves popoldan preživelo v kvesturi. Zasačili so jih, ko so metali kamenje na mimoidoče in avtomobile. Te je policija prijavila sodnim oblastem.
Vagon cisterna gorel v pristanišču
V Novem pristanišču je včeraj popoldne nekaj po 16. uri zavladal preplah. Na tirih stare železniške postaje na Marsovem polju - kjer so razstavljali vagone vlaka, ki je prispel iz Budimpešte - je namreč začela goreti cisterna, s katero so prevažali toluen, to je zelo lahko vnetljivo tekočino. Požar je izbruhnil, ko so delavci odklopili vagon od vlaka. Ker so ga odrinili s preveliko močjo, je vagon trčil v drug vagon. Zaradi sunka se je odprl varnostni ventil, iz njega pa je pritekla tekočina, ki se je vnela ob dotiku s kablom električne napeljave.
Gasilci so imeli precej težav pri gašenju plamenov. Tračnice so jim namreč onemogočile, da bi cisterne vode pripeljali do gorečega vagona. V bližini pa ni bilo niti vodne napeljave. Zato so vagon, ki je postal že podoben ognjeni krogli, morali odpeljati na odprto, kjer so pripravili cevi z vodo in peno. Tu jim je po poldrugi uri le uspelo ukrotiti' rdečega petelina, ki je uničil le majhno količino toluena. Vagon, ki je bil namenjen v žaveljsko čistilnico, je iz Budimpešte pripeljal 51.950 kilogramov kemikalije, med požarom pa je izhlapelo le 6.000 kilogramov.
Nočne požigalske strasti neznanca
Dvigalo stavbe v Ul. sv. Frančiška 9 in vhodna veža hiše v Ul. Zonta 4 sta v noči med nedeljo in ponedeljkom vžgala strast neznanega požigalca, ki se je okrog 1. ure ponoči pozabaval z vžigalicami. Gasilci so morali namreč kar dvakrat odhiteti iz kasarne na Trgu Niccolini, in to v zelo kratkem časovnem presledku.
Prvič so jih poklicali nekaj po 1. uri v Ul. sv. Frančiška, kjer je gorelo dvigalo. Plameni so popolnoma uničili kabino, ki je bila ustavljena v prvem nadstropju, ogenj pa je počrnil tudi stene vhodne veže. V dvigalu so gasilci našli kup zažganih smeti, zato sumijo, da je bil ogenj podtaknjen namer-
Niti pol ure zatem so gasilci morali pohiteti v Ul. Zonta, kjer je neznani požigalec zanetil smeti. Plameni so zajeli tudi lesena dvoriščna vrata in zabojnik z lepenko, dim pa se je dvignil vse do drugega nadstropja, kjer je penzion Fiore. Trije gostje penziona so se zaradi vdihavanja dima počutili slabo in jih je rešilec Rdečega križa prepeljal v glavno bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč.
Policija sumi, da gre v obeh primerih za istega požigalca.
Ob izgubi brata izreka kolegici Rosi iskreno sožalje
kolektiv Indulesa
V Kopru je preminila preljub-Ijena mama, tašča, nona, prano-na ter teta, 104-letna
Urša Turk vd. Novak
Pogreb bo v Kopru danes, 19. t. m., ob 16. uri iz mrtvašnice na koprskem pokopališču.
Žalostno vest sporočajo sin Dušan z Milko, hčeri Mila in Wanda z Milanom, snaha Tina, vnuki Rudi in Nadja z Lučkom, Dunja in Dario, Lilly in Franco, Nadja in Franco, Lina, Marta in Nelly z Osvaldom, pravnuki Sandi, Manja, Asta, Karin, Vihra, Cinzia, Cristina, Stefano, Alessandra, Erika, Karina, Luciana in Pablo ter drugo sorodstvo.
Koper, Prosek, Trst, Buenos Aires, 19. aprila 1988
TK
Zbirka ljubezenskih
KO SO NAGELJNI DIŠALI Aktualni pogovori v knjigi
PRIZNAM, REKEL SEM
vabijo na
Ig,
POMLADNO SREČANJE
kjer bodo ustvarjalci: Marko Kravos,
Klavdij Palčič, Ciril Zlobec in urednika založbe Prešernova družba Ivan
Bizjak in Andreja Kmecl pospremili novosti v svet z besedami, podpisovanjem in prijateljskim dvigom kozarca.
V sredo, 20. aprila, ob 18. uri v TRŽAŠKI KNJIGARNI, Ul. sv. Frančiška 20
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Gostuje SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE Celje Tennessee VVilliams
STEKLENA M ENA ŽERI J A
Režija Marjan Bevk
V četrtek, 21. t. m., ob 17. uri ABONMA RED H in I v petek, 22. t. m., ob 20.30 ABONMA RED A in D v soboto, 23. t. m., ob 20.30 ABONMA RED B, E in F v nedeljo, 24. t. m., ob 16. uri ABONMA RED C in G
... Poleg svetlobnih prelivov in luči, ki ni poudarjala kontrastov in robov, je na odru ob teh prehodih vedno tudi "snežilo" in to je res učinkovalo na zaželeni način, hkrati pa tudi nekoliko melodramatično; melodramatičnosti se je pač uprizoriteljem Steklene menažerije skoraj nemogoče povsem odreči. Seveda pa je takšna melodramatičnost, če ni prepoceni, uprizoritvi v prid, ker privablja gledalce. Če lahko sklepamo po odzivanju premierskega občinstva, bo ta uprDoritev gledalcem zelo
pri srcu.	, , „ ,
Tone Perčak, Delo
Že druga prireditev »Pomladi v Trstu 1988«
Že vsako nedeljo dopoldne in zvečer je avtomobilski promet ob barkov-Ijanski obali do Miramara izredno gost. V nedeljo dopoldne je bila gneča ljudi in avtomobilov še večja, saj se je v bližini vodometa ob nabrežju v Bar-kovljah odvijala že druga prireditev letošnje »Pomladi v Trstu 1988«.
Šest likovnih umetnikov iz dežel Alpe-Jadran si je zamislilo svoje slike, ki so jih občinski vrtnarji in vrtnarski tehniki nato oblikovali v šest umetnin, oziroma gredic, ki s pomočjo cvetja ponazarjajo posamezna dela.
Cvetličarski »happenning« se je začel ob 10.30 ter je privabil veliko radovednežev, pa tudi predstavnikov krajevnih oblasti, ki jih je z veselimi melodijami ves čas spodbujala in zabavala godba na pihala Refolo. Na prireditvi so sodelovali naslednji umetniki: za Slovenijo Zvest Apolonio, za Trst Marino Cassetti, Franz Berger iz Beljaka, Serse Roma iz Trevisa, Pi-etro Sampietro iz Coma in Gianni Borta iz Vidma.
Če niste bili v nedeljo na prireditvi, potem se le sprehodite tja do barkov-Ijanskega vodnjaka in si oglejte prekrasne umetniške gredice.
_________gledališča_______________
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina IL GRUPPO DELLA ROCCA predstavila glasbeno komedijo HAPPY END Bertol-ta Brechta-Kurta Weilla. Režija: Dino De-siata. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V sredo, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti premiera Pirandellovega dela ŠEST OSEB IŠČE AVTORJA v režiji G. Patronija Griffija.
VERDI
Operna sezona 1987/88.
Nocoj ob 20.00 (red E/C) bo na sporedu četrta predstava Verdijeve opere AIDA. Glavni interpreti so: Carlo De Bortoli, Bruna Baglioni, Ines Salazar Gonzales, Mario Malagnini, Sergio Kala-bakos, Alessandro Cassis, Dario Zerial, Gabriella Bardi. Dirigiral bo Rico Sacca-ni, režiral Virginio Puecher.
Peta predstava bo na sporedu v četrtek ob 20. uri za red F/B.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ponovitev pravljice F. Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA danes ob 9.30 -o. š. K. D. Kajuh v GROPADI, jutri in v četrtek ob 10. uri - o. š. F. Bevk na OPČINAH, v petek, 22,-1. m., ob 9.30 - o. š. na PROSEKU, v soboto, 23. t. m., ob 9.30 - o. Š..A. Sirk V KRIŽU ter torek, 26. t. m., ob 10. uri - o. š. A. Gradnik na COLU.
koncerti
Do 29. t. m. bo Komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Severina Zannerinija nastopal v raznih kasarnah naše dežele: 22. t. m. v kasarni Cantone v Tolmeču, 27. t. m. v kasarni Berghinz v Vidmu, 28. t. m. v Vjlli Vicentini in 29. t. m. v kasarni Feruglio v Pušji vasi.
Tržaški jazzovski krožek
V	torek, 26. t. m., ob 22.00 bo v Mandrac-chiu koncert kvinteta Franca D Andrea.
V	soboto, 23. t. m., ob 20.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi (C.I.A.), Ul. S. Carlo 2, koncert nagrajencev 6. meddržavnega tekmovanja violinistov v Fari ob Soči. Sodeluje komorni orkester tekmovanja pod vodstvom Stojana Kureta.
šolske vesti
Državni trgovski tehnični zavod Ž. Zois vabi starše dijakov na RODITELJSKI SESTANEK (skupna govorilna ura) na sedež - Vrdelska cesta 13/11 - po naslednjem razporedu: jutri, 20. 4„ ob 18.30: 3. a, 4. a, 5. a, 3. b, 4. b in 5. b.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča vse učno osebje, da je od 15. marca razobešen na šolskem skrbništvu seznam izčrpanih lestvic za šolsko leto 1987/88. Rok za vključitev v te lestvice zapade 30. t. m. Tistim, ki so bili že vključeni v izčrpane lestvice, ni treba na novo vlagati prošenj. Seznam izčrpanih lestvic in informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8, II. nad., v torek, četrtek in petek od 16. do 17. ure ter v sredo od 10. do 12. ure.
Ravnateljstvo poklicnega zavoda J. Stefan obvešča starše, da se bo v četrtek, 21. t. m., na sedežu šole vršil roditeljski sestanek po naslednjem vrstnem redu: ob 16. uri za vse 1. in 2. razrede ter ob
17.30	za vse 3., 4. in 5. razrede.
razna obvestila
Kulturno-umetniško društvo PRINTS
obvešča zainteresirane, da se bodo tečaji grafike odvijali ob ponedeljkih in sredah od 16. do 20. ure v prostorih delavnice lesoreza in bakroreza Atelier v Nabrežini št. 16. Za pojasnila tel. na št. 631989 od 19. do 20. ure.
V petek, 22. t. m., ob 20. uri bo v
Prosvetnem domu na Opčinah pokrajinski aktiv slovenskih komunistov na temo: POLITIČNO DOGAJANJE MED SLOVENCI V ITALIJI IN PRIPRAVA KOMUNISTOV NA VOLITVE. Vabimo vse tovariše k aktivni udeležbi. Tajništvo tržaške federacije slovenske komisije KPI.
Kmetijska zadruga v Trstu sklicuje REDNI OBČNI ZBOR ČLANOV v soboto, 23. t. m., ob 18. uri v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
OBČNI ZBOR
TRŽAŠKEGA KONZORCIJA
Tržaški kmetijski konzorcij-Consorzio Agrario di Trieste sklicuje člane na
REDNI OBČNI ZBOR
v soboto, 30. t. m., ob 9.30 v prvem sklicanju ter ob 11. uri v drugem sklicanju na sedežu v Ul. Filzi 21/1 v Trstu (kot predivideva čl. 2364 c. z.) ter izvolitev enega upravnika.
Izredni komisar rač. Sante Pavan
razstave
V galeriji Cartesius bodo v soboto, 23. t. m„ ob 18.30 odprli razstavo slikarke MEGI PEPEU. Razstava bo trajala do 6. maja.
Kulturno-umetniško društvo Prints
predstavi razstavo PODOBE V BEGU slikarja Paola Pascutta. Otvoritev bo danes, 19. t. m., v restavraciji XX Secolo v Vi-žovljah št. 1 (Sesljan)' Razstava bo odprta do 8. maja. Urnik: od 11. do 15. ter od 17. do 1. ure (zaprto ob ponedeljkih).
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 LOnsostenibile leggerezza delFessere, r. Philip Kaufman, i. Daniel Day Lewis, Juliette Bi-noche.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 Pazza, dram., ZDA 1987; r. Martin Rih; i. Bar-bra Streisand, Richard Dreyfuss.
EXCELSIOR II - 19.00, 21.45 Ironweed, dram., ZDA 1987; r. Hector Babenco, i. Jack Nicholson, Meryl Streep.
EXCELSIOR I - 18.15, 22.15 Stregata dalla luna, dram., ZDA 1987, r. Norman Jewison, i. Cher.
NAZIONALE II - 17.00, 22.00 Časa mla, časa mia, kom., It. 1988, r. Neri Paren-ti, i. Renato Pozzetto, Paola Onofri.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Chl proteg-ge il testimone, dram., ZDA 1987, r. Ridley Scott, i. Tom Berenger, Mimi Rogers.
FENICE - 18.15, 22.15 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA; i. Tom Selleck, Steve Guttenberg, Ted Danson.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Dentro la notizia, dram., ZDA 1987; r. J. L. Bro-oks; i. V. Hurt, H. Hunter, A. Brooks.
MIGNON - 16.00, 21.30 LJmpero del sole, pust., ZDA, r. S. Spielberg, i. J. Malkovich, M. Richardson.
EDEN - 15.30, 20.00 American supergirls in La signora e il marinaio, porn., □ D.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 I piaceri di Moana Pozzi, porn.,
VITTORIO VENEJO - 16.45, 22.15 Per-dizione, porn.,
CAPITOL - 16.30, 22.00 I mlel primi 40 anni, kom., It. 1987, r. C. Vanzina, i. C. Alt, E. Gould, P. Cosso
LUMIERE FIGE - 16.00, 22.00 Oci cior-nie, kom., It. 1987, r. Nikita Michalkov, i. Marcello Mastroianni.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Fantasta, ris., prod. Walt Disney.
RADIO - 15.30, 21.30 Marina, un corpo da possedere, porn.,
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
včeraj - danes
Danes, TOREK, 19. aprila 1988
EMA
Sonce vzide ob 6.12 in zatone ob 19.56 - Dolžina dneva 13.44 - Luna vzide ob 7.23 in zatone ob 24.07.
Jutri, SREDA, 20. aprila 1988
HILDA
VREME VČERAJ: temperatura zraka
15,4	stopinje, zračni tlak 1016,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Doriano Miloch, Stefa-nia Semani, Michaela Callini, Davide la-danza, Susanna Scontrino, Carlo Di Noi.
UMRLI SO: 80-letni Nicolo Rocco, 57-letni Bernardo Deancovich, 82-letna Ersi-lia Grubizza, 52-letna Fedora Ghezzo, 74-letni Gaetano Aglieco, 83-letni Giovanni Fontanot, 88-letna Amalia Furlan, 74-let-ni Giuseppe Zuballi, 48-letni Mirando Furlani, 87-letna Elodia Vollarich, 87-let-na Carla Žiberna, 57-letni Sergio Saina, 82-letni Giuseppe Kaučič, 86-letna lolan-da Ambrosi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. aprila 1988
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50.
OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. F. Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
PD Slovenec
sklicuje
danes, 19. t. m., ob 20.30 v Srenjski hiši v Borštu
redni občni zbor
Vabljeni!
SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica
sv. Frančiška 20/11
vabi danes, 19. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na redni torkov večer z naslovom:
TRŽAŠKO PRISTANIŠČE V NOVIH
EVROPSKIH RAZSEŽNOSTIH
Gost kluba bo član izvršnega odbora pristaniške ustanove
Giorgio - Jure Canciani
razne prireditve
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union vabi na predavanje z naslovom GOJENJE TRTE V POGLEDIH BIODI-NAMIKE, ki bo v petek, 22. t. m., ob
20.30	v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Predavanje bo v italijanščini.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monteser-nio 27, vabi v soboto, 23. t. m., ob 20.30 na večer z dramsko skupino Tabor z Opčin. Na sporedu DEŠTIN. Spisal in režiral Drago Gorup.
TPK Sirena priredi VEČER FILMOV ALJOŠE ŽERJALA v petek, 22. t. m., ob 20. uri na pomorskem sedežu. Vabljeni člani in prijatelji!
KD F, Venturini-Domjo priredi v ponedeljek, 25. t. m., ob 17. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu KONCERT PRIJATELJSTVA ob pobratenju MPZ F. Venturini od Domja z zborom Accade-mia corale reno di canto popolare iz Marzabotta in ob 10-letnici pobratenja med MPZ F. Venturini iz zborom Loški glas iz Zagorja ob Savi.
KD F. Prešeren - Boljunec vabi na gostovanje dramske skupine KD Kraški dom - Repentabor z zabavno lepljenko v narečju VAŠKI VRTILJAK, režija Drago Gorup. Pridite v petek, 22. t. m., ob 20.30 v gledališče F. Prešeren v Boljuncu.
KD Rdeča zvezda vabi vse prijatelje, veseljake, pometače... v športno-kulturni center v Zgonik v soboto, 23. t. m., ob
20.30,	kjer bodo Karst Brothers pometali kraške, tržaške, slovenske, italijanske... ŠKOVACE.
SPDT prireja v četrtek, 21. t. m., v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 20.30 predavanje Branka Bratoža iz Kopra: LEPOTA BOLGARSKIH GOR. Predavanje bo opremljeno z diapozitivi. Vabljeni!
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo v petek, 22. t. m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani v Ul. R. Manna 29.
KD Lipa priredi v petek, 22. t. m. , ob
20.30	v Bazovišekm domu VEČER LJUDSKEGA PETJA IN GLASBE. Sodelujejo ženska pevska skupina "Stu ledi", Zoran Lupine in gojenci šole za diatonično harmoniko pri KD F. Venturini-Domjo.
čestitke
Ob prejemu zlate plakete mesta Maribor na tekmovanju Naša pesem '88 iskreno čestitamo mešanemu pevskemu zboru PRIMOREC-TABOR in pevovodji Matjažu Ščeku ter voščimo še nešteto uspehov SKD Primorec-Trebče in SKD Tabor-Opčine.
Danes praznuje 60. rojstni dan IVAN PURIČ. Vse najboljše, zdravja in veselja mu želijo sestra Marija ter nečaka Sergij in Vilma z družinama.
Vaščani iz Trebč iskreno čestitajo pevskemu zboru PRIMOREC-TABOR ob prejemu zlate plakete na tekmovanju v Mariboru.
Ženski zbor Tabor-Opčine iskreno čestita mešanemu pevskemu zboru PRIMOREC-TABOR ob prejetju zlate plakete na zborovskem tekmovanju "Naša pesem '88" v Mariboru.
mali oglasi
OSMICO je odprl v Borštu Ljubo Peta-ros.
OSMICO je odprl v Repnu št. 2 Stano Ravbar. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Hektor Moro iz Dola -Palkišče 28. Nudi prigrizek in vino lastnega pridelka.
OSMICO ima Frandoli - Slivno št. 25. Toči belo in črno vino.
DAM V NAJEM stanovanje, 80 kv. m. Tel. 228390.
4-ČLANSKA DRUŽINA odkupi 3-sobno stanovanje. Tel. 415318.
NA PADRIČAH v bližini teniškega igrišča prodamo 2.300 kv. m nezazidljivega zemljišča. Vstop po privatni cesti. Tel. 578042.
PRODAM seno v balah. Tel. 228547.
PRODAM mize in stole, tudi za vrt. Tel. 200169.
PRODAM vespo 200 PXE, november 1983, rdeče barve, prevoženih 10.000 km, v zelo dobrem stanju, za 1.500.000 lir ali po dogovoru. Tel. na št. 200790 ob urah kosila.
PRODAM frezo nibbi dizel s prikolico. Informacije na tel. št. 228609 in 824957 ob večernih urah.
PRODAM ritmo 70S, letnik 1984, 65.000 km v odličnem stanju. Tel. 231865 po 17. uri.
DRUŽINA išče hišico ali stanovaje v najem na Krasu v poletnem času (maj-avgust). Tel. na št. 301612.
MATJAŽU ŠČEKU in VSEM PEVCEM MePZ PRIMOREC - TABOR
iz srca čestitamo ob velikem uspehu na tekmovanju Naša pesem '88
Zveza slovenskih kulturnih društev
___________prispevki________________
V	počastitev spomina Angela Lenardo-na in Vojka Rebule daruje podjetje Ve-lox 50.000 lir za ŠZ Bor.
Ob priliki rojstnega dne daruje Franc Košuta 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Pepija Lipovca darujeta Franc in Slava Košuta 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Mirko Milič daruje Ida Bukavec 15.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
Ob obletnici smrti mame daruje N. N.
50.000	lir za cerkveni pevski zbor na Proseku.
Za Društvo slovenskih upokojencev darujejo: Milan Švara 4.000 lir, Marija Verh 10.000 lir in S. S. 5.000 lir.
Namesto cvetja na grob pok. Marije Križmančič (Rice) daruje družina Nende-tova 50.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
. V spomin na pok. moža Mirka Škabarja daruje žena Marčela 100.000 lir za SK Devin.
V	spomin na pok. sestro Zofijo Gerlanc daruje Štefanija Škabar (Repen) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N. N. daruje 15.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob pok. Zofije Gerlanc-Gorup in pok. Pepija Miliča daruje družina Škabar (Repen 30) 20.000 Ur za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Zofijo Gerlanc daruje sestra Paolina s Cola 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob priliki poravnave članarine so darovali za sekcijo VZPI-ANPI Prosek-Kon-tovel: Attilio Albi 5.000 lir, Livio Albi
5.000	lir, Marino Albi 5.000 Ur, Marino Brischia 2.000 lir, Giorgio Bordon 5.000 lir, Edvin Brus 5.000 lir, Mario Cirielli
5.000	lir, Edvard Daneu 5.000 lir, Boris Daneu 5.000 lir, Mario (kogo) Danieli
15.000	lir, Mario Danieli 5.000 lir, Lojzka Daneu-Faggin 5.000 lir, Josip Daneu
5.000	lir, Ivan Frankič 2.000 lir, Angel Gr-Ijanc 5.000 lir, Vida Gerlanc-Mennucci
5.000	lir, Herman Gerdevič 5.000 lir, Dušan Križman 5.000 lir, Karel Kriščak 5.000 lir, Mario Matjašič 5.000 lir, Rado Men-nucci 5.000 lir, Franco Magnani 5.000 lir, Emil Martellani 5.000 lir, Emil Pahor
5.000	lir, Žarko Prašelj 5.000 lir, Bruno Pertot 5.000 lir, Karel Pertot 5.000 lir, Alojz Prašelj 10.000 lir, Miroslav Prašelj
5.000	lir, Rajmund Prašelj 15.000 lir, Adriano Sigmund 5.000 Ur, Andrej-Stanko Starc 5.000 lir, Andrej Starc 5.000 lir, Emil Starc 5.000 lir, Fabio Starc 5.000 lir, Dario Starc 5.000 lir, Mara Starc-Ukmar
20.000	lir, Viktor Štoka 5.000 lir, Dario Štoka 5.000 lir, Stanislav Štoka 5.000 lir, Josip Štoka 5.000 lir, Slavoljub Štoka
10.000	lir, Angel Škrk 5.000 lir, Gino Ver-ginella 5.000 lir, Josipina Volarič 5.000 lir in Marcello Ziani 5.000 lir.
Potovalni urad AURORA
predstavlja naslednje izlete in potovanja: od 15. do 21. maja — z avtobusom na otok RAB. Cena 175.000 lir; 28. in 29. maja — izlet na PLITVIČKA JEZERA. Cena 142.000 lir; od 10. do 17. junija — v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 990.000 lir; od 29. junija do 3. julija — v BUDIMPEŠTO. Cena 496.000 lir. Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AU#DRA Ul. Milano 20, tel. 60261.
menjalnica
Ameriški dolar............ 1220.—
Nemška marka ............. 739.—
Francoski frank............. 216,50
Holandski florint ........ 658.—
Belgijski frank.............. 34,30
Funt šterling............. 2310.—
Irski šterling............ 1950.—
Danska krona.............. 190.—
Grška drahma ................. 8,50
Kanadski dolar ........... 980.—
18. 4. 1988
Japonski jen......
Švicarski frank __
Avstrijski šiling_
Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta — Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
9.	—-894.— 105,10
ige.—
207.— 8,50
10.	— 870.—
0,72
0,72
BČIKB
TRŽAŠKA
Dl TRIESTE KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131
slike, ki so tudi spomin
Predmeti za včeraj in danes
Tokrat se nam iz davnine šopirita dva predmeta, ki so jih naši dedje uporabljali predvsem pri vsakdanjem delu oz. pri prevažanju težkih tovorov in podobnega. Pravilneje pa bi bilo oboje označiti kot kmečki pripravi, saj sta tako sedlo kot lestev služila predvsem pri vsakdanjem delu. Na spodnji sliki je tovorno sedlo, izdelano na začetku tega stoletja iz lesa, železa in usnjenih pasov, s katerim so sedlali osla. Pokončno ob strani pa je lesena lestev v obliki navzgor podaljšanega a-ja, med domačini poznana z zvenečim imenom "lujtra klinjanča", ki so jo nekdaj uporabljali predvsem za obiranje sadja.
Pripravlja: Iztok Jelačin
nedelja ob 14.45
Vročih 10
Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic
Čas sicer hitro teče, sedem dni je mimo, med vročimi pa se je prav malo
spremenilo.			
Štev. tednov	Lestvica		
na lestvici	pretekli teden		
12	1	1.	George Harrison - Got My Mind Set On You
8	2	2.	INXS - Need You Tonight
16	3	3.	Sting - WeH'Be Together
4	5	4.	Billy Idol - Hot In The City
19	4	5.	Los Lobos - La Bamba
4	6	6.	Morrisey - Suedehead
2	8	7.	Boy George - L/Ve My Life
6	7	8.	New Order - Tached By The Hand Of God
2	9	9.	Talking Heads - Mr. Jones
—	—	10.	Sade - Love Is Stronger Than Pride
Po prepihu, ki je odnesel staro navlako, se položaj na lestvici počasi jasni. Ofenziva je za nami, pomladanska pogajanja Sever-Jug so zaključena. Tisti na vrhu so se tako kot vselej zmenili med seboj in ta teden so zmagovalne stopničke ostale nedotaknjene. Sekira je torej zakopana, nad njo se veselo pase koza, ki je pol sicer manjka, volk pa je zaenkrat sit.
George Harrison, INXS, Sting - ti so bili še enkrat prvi na cilju, edini, ki jih ta trenutek resneje ogroža, je Billy Idol. La Bamba čaka na novo priredbo, Morrisey je lahko zadovoljen, kajti Primorci smo očitno z njim tudi, ko je sam, kakšna pa bo naslednja poteza njegovih bivših pajdašev zaenkrat še ni znano. Poslovna žilica ni izdala niti Boya Georgea, ki je kupil 1000 izvodov Primorskega dnevnika in se povzpel na sedmo mesto, kdaj bomo objavili oglas za njegovo londonsko trgovino, je le še vprašanje časa. New Order, Talking Heads in... prav na koncu edina dama v tolpi vročekrvnežev - Sade. Ljubezen je močnejša od ponosa... Ne pustite se motiti, poslušajte Hey Mambo (Barry Maniloe with Kid Kreole and The Coconuts) in band Ali About Eve, uživajte in...
Z nagradami sodelujejo:
@r£~	H« ®5r
/O

Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.............................................................
Naslov:.....................................................................
Glasujem za:................................................................
Moj predlog:................................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12. 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
današnji televizijski in radijski sporedi
7.15	Inf, oddaja: Uno Mattina
9.35	Variete: Dadaumpa
10.30	Dnevnik
10.40	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: II calabrone verde
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... e la Rai?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... e la Rai? (2. del)
14.15	Dokumentarec: Ouarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Dnevnik - kronike
16.00	Otroška oddaja: Big!
17.35	Aktualna oddaja: Spaziolibero
17.55	Rubrika: Danes v Parlamentu
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Variete: Parola mia
19.30	Rubrika: Knjiga - prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Aktualno: II caso
21.45	Film: Missouri (vestern, ZDA 1976, r. Arthur Penn, i. Marlon Brando, Jack Nicholson)
22.45	Dnevnik
22.55	Film: Missouri (2. del)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0'15 Inf. odd.: Otroški laboratorij
RAI2	|
8.00	Prva izdaja in telovadba
9.00	Matineja: Italija se prebuja
10.00	Rubrika: V prijetnem počutju
11.00	Dnevnik, nato tečaj angleščine
11.30	Kviz: Paroliamo
11.55	Variete: Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.40	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.35	Dnevnik in športne vesti
15.00	Glasbena oddaja: D.O.C.
16.00	Nan.: Lassie, nato kviz Farfade
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Rubrika: V prijetnem počutju
18.05	Šport: kolesarstvo (iz Lucere)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nan.: Faber, 1'investigatore
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Marnie (krim., ZDA 1964, r. Alfred Hitchcock, i. Tippi Hed-ren, Sean Connery)
22.40	Dnevnik - kratke vesti
22.50	Glasbena oddaja: D.O.C.
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Filmske novosti
0.05 Film: Se avessi un milione (kom., ZDA 1932, r. Ernst Lu-bitsch, i. Gary Cooper)
A RAI 3________________________
9.30	Aktualno: Mondofiera (neposredni prenos iz Milana)
10.30	Tenis: mednarodni turnir Mon-tecarla (neposredni prenos)
14.00	Deželne vesti
14.30	Športna rubrika: Fuoricampo
17.30	Športni dnevnik: Derby
17.45	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	Nanizanka: Vita da strega
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Rubrika: 20 let prej
20.00	Izobraževalna oddaja: Dante Alighieri - Božanska komedija, Pekel (bere Giorgio Albertazzi)
20.30	Variete: Trasmissione forzata (nastopata Dario Fo in Franca Rame)
22.00	Film: Tradimenti (kom., VB 1983, r. David Jones, i. Jeremy Irons, Ben Kingsley)
22.45	Dnevnik
22.50	Film: Tradimenti (2. del)
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Proza: Glasna branja - Le mise-rie di Monsii Travet (bere Ugo Gregoretti)
RTV Ljubljana_______________
10.00	TV Mozaik. Šolska TV: Kemija -Meritve v laboratoriju; Fizika -Einsteinova dinamika fotonov
11.00	Tečaj angleščine
16.30	TV Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.40	Mladinska oddaja: Pamet je
boljša kot žamet - Učena Pepel-ka (Zgodbo o sirotki Pepelki, ki se je nazadnje srečno poročila s kraljevičem, vsi poznamo. Na gradu je živela z njim še mnogo, mnogo let. Kaj pa je delala vsa ta leta? Kdor ne dela, mu postane dolgčas. Zato je Pepelka v grajskem stolpu naučila čarovnika, ki je hotel izdelati zlato, kako lahko zlato naredimo iz počrnelih bakrenih kotličkov in kljuk... )
17.45	Aktualno: Periskop
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 TV Okno in Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Opera; Rigoletto (G. Verdi)
22.25 Oddaja o kulturi: Osmi dan
23.05	Dnevnik
^ TV Koper_______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športne vesti: Sportime
13.50	Nogomet: superpokal ZDA, Es-tudiantes-Flamengo (pon.)
15.30	Športna oddaja: Juke box
16.00	TVD Novice
16.10	Reportaže: Šport spektakel
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
VIDEM — Obisk sekretarja PSDI
TRST — Tiskovna konferenca parlamentarcev KPI Bordona in Spetiča
TRST — Prof. Martinu Jevnikarju nagrada iz sklada Dušana Černeta
TRST — Prof. Pirjevec, dobitnik nagrade iz Kidričevega sklada
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Donna Kopertina
20.30	Nogomet: superpokal ZDA, Fla-mengo-Estudiantes
22.20	TVD Novice, nato Sportime
23.50	Športna oddaja: Juke box
23.20	Rubrika: Donna Kopertina
23.50	Reportaže: Šport spektakel
c®:
CANALE5 * 1 * * * * * * * 9
7-00 Rubrika: Dobro jutro, Italija
7-20 Risanke
9-00 Nanizanka: Arcibaldo 9-30 Nadaljevanka: General Hospital
10.30	Kviz: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Kviz: Fantasia
15.00	Film: II grande amore (dram., ZDA 1939, r. Edmund Goulding, i. Bette Davis, Miriam
i, Hopkins)
17.05	Nanizanka: Aliče
7.35	Kviz: Doppio slalom
8.05	Nan.: Webster, 18.40 I cingue del guinto pia-no, 19.101 Jefferson
9-40 Kviz: Tra moglie e ma-
7n rito
O-30 Nadaljevanki: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 I
23.30	Variete: Maurizio Cos-n tanzo Show
^ut>rika: Premiere 40 Nanizanki: Gli intoc-cabili, 1.40 Sguadra speciale
USL RETEOUATTRO
®-l5 Nanizanka: La grande
vallata
9.00 Film:	Marionette
(kom., It. 1938, r. Car-mine Gallone, i. Beni-amino Gigli, Carla Ru-est)
11.00	Nanizanke: Strega per amore, 11.30 Giorno per giorno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vicini troppo vi-cini
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Flo la piccola Robinson, Mimi e la Nazionale di pallavolo, Riff Raff
14.30	Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre d amore
18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie
19.30	Nanizanka: Quincy
20.30	Film: Odio le bionde (kom., It.-Fr. 1980, r. Giorgio Capitani, i. Enrico Montesano, JeanRochefort)
22.25 Nanizanke: Spenser,
23.25	Petrocelli, 0.25 Vegas, 1.20 Missione impossibile
f|) IT ALI A 1__________
8.30 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari,
9.25	Wonder Woman,
10.20	Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford,
12.20	Charlie's Angels,
13.20	Arnold
13.50	Variete: Smile
14.20	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.50 Chips
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Candy Candy, Den-ni, Annette
18.00	Nanizanki: Hazzard,
19.00	Simon & Simon
20.00	Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Toyvn
20.30	Glasbena oddaja: 20 anni dopo (vodi Red Ronnie)
22.00	Film: Easy Rider - li-berta e paura (dram., ZDA 1969, r. Dennis Hopper, i. Jack Nicholson, Peter Fonda)
23.50	Film: Diabolik (krim., It.-Fr. 1969, r. Mario Bava, i. John Philip Law, Viarisa Mell)
1.40	Nanizanka: La strana coppia
reeff telepadova
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nadaljevanki: Una vita da vivere, 15.00 Dancing Days
16.30	Nadaljevanka: Piume e paillettes
17.00	Nan.: Mary Hartman
17.30	Risanke
19.30	Nanizanka: California
20.30	Film: Terrore a 12.000 metri (pust., ZDA 1976, r. Robert Butler, i. D. Janssen, D. Meredith)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Šport: nogomet 1.15 Nan.: Mod Sguad
| ^ TELEFRIULI
13.30	Nad.: Il Bastardo
14.30	Dražba
15.00	Risanke
16.00	Glas. odd.: Musič box 17.05 Dokumentarec: Med
vrhovi Himalaje 18.15 Nadaljevanka: Camil-la
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Dan za dnem, 20.00 Prenovitev Vile Ostende, 20.30 Župan in njegovi ljudje
22.00	Športna rubrika
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: Dan za dnem
23.30	Dražba
24.00	Nanizanka: Storie nel-la prateria
1.00 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEdUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.50 Za vsakogar nekaj; 10.00 Pregled tiska;
10.10	S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.15 Deželna eno-gastronomska ponudba; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Roman: Vojna in mir (35. del); 15.15 Zbornik (2. del); 16.30 Deželna enogastronomska ponudba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Če-beličin krog (Gerhard Rentzsch); 19.20 Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Aktualni problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 14.35 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Sotočja; 18.45 Medigra; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ljubljanski jazz ansambel; 20.00 Slovenska zemlja;
20.35	Komorna glasba; 21.05 Radijska igra; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Lahka glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
7.00	Kronika; 8.00 Prenos Radia Lj;
13.00	Danes na valu Radia Koper; 14.05 Glasba; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Minishow: George Michael;
8.40	Po vašem izboru; 9.15 Edig Gallet-ti; 9.32 Glasba; 9.45 Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi;
10.35	Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Turizem; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasba; 15.00 Šola, otroštvo, vzgoja; 15.45 Sintonizi-rani; 16.00 Popevka; 16.05 Minishow: Marco Columbro; 17.00 Bubbling; 17.33 Glasba; 18.33 Bazar; 19 00 Glasbene novosti; 20.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.00	Glasba po željah s slovenskimi in hrvaškimi melodijami; 12.00 Mozaik; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Španč; 19.30 Smeh in glasba; 20.30 Val mladih, nato Nočni glasbeni spored.
stran
PRIMORSKI DNEVNIK — 19. aprila 1988
10 □ goriški dnevnik
Na seji so se spomnili umrlih Ruffillija in Gradnika
Pokrajina želi aeronavtično šolo
Goriški pokrajinski svet se je sinoči poklonil spominu senatorja Roberta Ruffillija, ki je padel pod streli Rdečih brigad, istočasno pa so se svetovalci spomnili tudi Gradimira Gradnika, ki je tudi tragično umrl v soboto. Predsednik Cumpeta je umor vidnega demokrščanskega predstavnika označil kot srhljivo barbarsko dejanje, uperjeno proti utrjevanju demokracije in reformi inštitucij, ki jo je pokojnik s svojim resnim študijskim pristopom pripravljal. Na Gradnika se je spomnil kot na prijatelja, vedrega, odkritega in trdoživega človeka, ki je za seboj zapustil grenko praznino. Njegovim besedam so se pridružili predstavniki vseh strank. Vsi so, čeprav z različnimi poudarki, ostro obsodili najnovejši teroristični zločin. Gradnika so se vsi spomnili kot prijatelja in poudarili predvsem njegovo odkritost. Slovenska svetovalca Gej in Devetakova pa sta še posebej poudarila tudi njegovo prizadevanje za uveljavljanje slovenske narodnostne skupnosti in uzakonitev njenih pravic.
Vsebinski del seje je nato potekal brez večjih pretresov. Poletto (KPI) se je v interpelaciji v zvezi z upravljanjem Goriškega sklada navezal na širšo problematiko vloge Pokrajine in dejal, da so nekateri ukrepi v konfliktu s potrebo po realni decen-
tralizaciji upravljanja. Zato je pozval upravo k prizadevanju za uveljavljanje vloge Pokrajine pri gospodarskem načrtovanju.
Pokrajinski svet je z glasovi večinskih strank odobril resolucijo, ki jo je predstavil Bergamin (KD) v zvezi z možnostjo, da bi v Gorici odprli zavod za izobraževanje na področju letalstva. Šlo naj bi za poklicno usposabljanje pilotov civilnih le-
V	mestnem gledališču v Tržiču je bila v nedeljo proslava 40-letnice delovanja tamkajšnjega združenja obrtnikov včlanjenega v Confartigianato. Združenje je nastalo po razmejitvi konec leta 1947. Deluje na samostojni podlagi, pa čeprav tesno sodeluje s sorodnim združenjem v Gorici. Na nedeljsko proslavo so prišli vidni predstavniki deželnega političnega življenja: predsednik deželne vlade Biasutti, odbornik za obrt Turello, predsedik ESA Faleschini, deželni predsednik obrtniških združenj Dalla Mora, tržiški župan Porciani.
V	govorih je bil poudarjen pomen obrtnih dejavnosti, ki pridobivajo na pomenu in večajo število zaposlenih v
tal in osebja za letališko vodenje poletov. Svetovalci KPI so se vzdržali, ker niso soglašali z delom resolucije, v katerem je predvidena možnost, da bi to dosegli s tečajem IRFOP, ko ne bi bilo možno odprtje pravega tehničnega zavoda ali vsaj njegove sekcije. Predsednik Cumpeta je skušal s kratko prekinitvijo seje omogočiti poenotenje stališč, vendar zaman.
času, ko je velika industrija v krizi. Podelili so tudi priznanja dijakom, ki so napisali naloge o obrtnikih, zatem delavcem, ki že dolgo delajo v obrtnih delavnicah in obrtnikom, ki delajo že več desetletij.
Med nagrajenimi je bilo tudi nekaj Slovencev. To so avtoprevoznik Jožef Lavrenčič, iz Doberdoba, ter avtomehanik Mirko Legiša, prav tako iz Doberdoba, ki delata na svojem področju že več kot štirideset let, Darko Cukija-ti iz Tržiča, ki dela že več kot 50 let. Cvetko Krulc, ki je kot delavec 35 let zaposlen pri obrtniku Peteani.
Na Tržiškem in v Gradežu je nad 1.500 obrtnih delavnic.
Ob 40-letnici združenja praznik obrtnikov v Tržiču
V	Gradišču od 23. aprila razstava vin iz dežele FJK
V	Gradišču bodo v soboto, 23. t. m., ob 11. uri odprli eno najpomembnejših prireditev na področju vinogradništva, 23. razstavo in pokušnjo vin Gran Premio Noe. Razstava in pokušnja vin bo tudi letos v dvorani Bergamas, trajala pa bo do 1. maja.
Te dni ocenjevalna komisija zaključuje nelahko nalogo. Za letošnjo razstavo je bilo namreč predloženih okrog petsto vzorcev vin iz raznih krajev naše dežele. Za razstavo bodo uvrščena samo zares vrhunska vina. Praksa prejšnjih let je pokazala, da skoraj polovica dostavljenih vzorcev ne pride v poštev za razstavo.
Tako kakor vrsto let doslej, bo v Gradišču, poleg razstave in pokušnje vin, tudi vrsta različnih vzporednih prireditev kulturnega in enogastronomskega značaja.
Na razstavi bodo razstavljena najboljša vina vseh vinogradniških okolišev Furlanije-Julijske krajine in, letos že drugič, tudi kraška vina z zaščitenim poreklom (DOC).
Nemška pevka Dagmar Krause bo izvajala songe B. Brechta
Nemška pevka Dagmar Krause bo nocoj ob 21. uri v avditoriju v Ul. Roma izvajala koncert songov ob 90-letnici rojstva Bertolta Brechta. Koncert je v okviru pregleda "novih zvočnosti", ki ga prireja organizacija More mušic iz Tržiča. Prvi koncert je bil konec marca v Gradežu, spored cilklusa pa dopolnjujeta še nastopa angleškega kantavtorja Petra Hammilla (29. aprila v avditoriju v Gorici) in ameriške skupine Števen Brown group (13. maja v kongresni palači v Gradežu).
Dagmar Krause se je rodila v Hamburgu in več let nastopala v okviru angleške skupine Henry Cow. Po ločitvi je začela nastopati samostojno in se posvetila pretežno izvajanju songov na besedila Bertolta Brechta in glasbo Kurta Weilla. Njena zadnja plošča "Supply and demand" je v celoti posvečena nemškemu dramaturgu. Svetovna glasbena kritika jo je tako odkrila kot eno najbolj prepričljivih Brechtovih izvajalk.
V	Italiji bo imela dva koncerta (poleg goriškega še jutri v La Spezii). Pri klavirju jo bo spremljal John Tilbury, član angleške skupine AMM. Pred Krau-sejevo bo nastopil še pianist Giovanni Sturmann iz La Spezie, ki bo izvajal skladbe iz svojih plošč "Comics" in "International matches".
Kar 5.500 udeležencev na pohodu po Gorici in Novi Gorici
Množičen praznik mladosti in prijateljstva
Bil je pravi praznik prijateljstva, mladosti in pomladi. 13. pohod prijateljstva, ki se je v nedeljo dopoldne odvijal skozi Gorico in Novo Gorico, je v vsakem pogledu tokrat doživel popoln uspeh. Udeležba je bila je bila letos še posebno množična. Kar pet tisoč petsto udeležencev je točno ob 10. uri do kraja napolnilo Ul. Oberdan v Gorici in startalo na 12-kilometrsko progo. Prišli so od vsepovsod: dosti jih je seveda bilo iz Gorice in Nove Gorice, precej pa tudi iz drugih pokrajin naše dežele, iz Slovenije in Veneta. K dodatnemu uspehu prireditve, ki jo je organizirala skupina za socialni turizem TGS v sodelovanju s Telesnokul-turno skupnostjo v Novi Gorici, je prispevalo tudi čudovito sončno vreme.
Pisana množica se je ob startu podala v tek ali zmernejšo hojo po že običajni progi skozi mestni središči Gorice in Nove Gorice. Mejo so pohodniki prvič prekoračili na prehodu v Škabri-jelovi ulici, kjer jih je pričakal novoizvoljeni predsednik novogoriške občinske skupščine Albert Bevčič. Ob povratku je smer pohoda peljala skozi mejni prehod pri Solkanu do salezijanskega zavoda San Luigi v Ul. Don Bosco, kjer se je praznik nadaljeval še lep čas.
Na cilju je vsak udeleženec dobil topel obrok in sapominsko kolajno. Čeprav pohod ni bil tekmovalnega značaja, naj omenimo, da je prvi pritekel skozi cilj Goričan Valter Mervič,
ki je 12-kilometrsko progo pretekel v 34 minutah in 28 sekundah. S tem je za dobro izboljšal rekord tekmovanja, ki ga je lani postavil drug Goričan, Tullio Specchia. Kot prva ženska je na cilj prispela Viviana Čumari.
Med številnimi pokali, ki so jih podelili skupinam, sta bila največja namenjena najbolj številni skupini iz Italije in Jugoslavije. Osnovna šola
Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, ki je k pohodu prijavila kar 479 učencev in učenk, je že četrtič prejela pokal za množično udeležbo. Z italijanske strani je enako nagrado prejel zavod San Luigi (180 udeležencev).
Na slovesnosti ob nagrajevanju so posebno plaketo za večletno sodeloav-nje in prijateljstvo izročili dosedanjemu predsedniku novogoriške občinske
skupščine Danilu Bašinu. Njegov naslednik Albert Bevčič in goriški župan Scarano sta v pozdravnih nagovorih izrekla zadovoljstvo zaradi uspeha prireditve, ki je izraz dobrososedskih odnosov in prijateljstva med mladimi. To je jamstvo, so poudarili, da bo še naprej uspevalo sodelovanje med mestoma, ki želita skupaj korakati v bodočnost.
Včeraj so v Medani pokopali Gradimira (Mira) Gradnika
Kradla sta avtoradie sedaj pa sedita na hladnem
V Medani, na robu Goriških Brd, so včeraj popoldne pokopali Gradimira (Mira) Gradnika. Zadnji dom je našel na novem delu medanskega pokopališča, na zemljišču, ki ga je družina pred nekaj leti odstopila skupnosti in si na njem zagotovila prostor za tihi dom. Od pokojnika, ki se je smrtno pones-rečil na dvorišču rojstne hiše v Medani, se je poslovila ogromna množica ljudi iz raznih krajev Goriške, Tržaške, Nove Gorice. Žalne slovesnosti so se udeležili številni predstavniki raznih ustanov, strank, družbenopolitičnih organizacij iz Nove Gorice in Ljubljane. Pogreba se je udeležil Viktor Žakelj, podpredsednik SZDL Slovenije. Bila je prisotna tudi delegacija Koroških Slovencev. Množično so prišli na pogreb prebivalci Brd.
Prvi del žalne slovesnosti je bil že v Mirotovi rojstni hiši, kjer je od tragičnega dogodka, v soboto zvečer, ležal na parah. Tu je poslovilne besede, v imenu Krajevne skupnosti Medana, izrekel Franc Mužič. Tu je zazvenela žalostinka medanskih in števerjanskih pevcev.
Krsto, ki so jo spremljali in nosili vidni člani Slovenske skupnosti so zatem pospremili v medansko cerkev, ki žal ni mogla sprejeti množice nad dva tisoč pogrebcev, ki so se prišli poslovit od znanega javnega delavca in gospodarstvenika.
Po krajšem cerkvenem obredu je žalni sprevod krenil spet mimo rojstne hiše na pokopališče. Tu sta se od pokojnika poslovila Marjan Terpin in Drago Štoka. Marjan Terpin je poudaril Mirotovo aktivno in zanosno angažiranje na političnem področju, njegova prizadevanja pri snovanju SSk na Goriškem in pri graditvi stikov z matičnim narodom. Drago Štoka pa je v poslovilnih besedah naglasil Mirotove osebne lastnosti.
Kakor že prej na domu, se je tudi na pokopališču zazvenela žalostinka združenih zborov.
Smrt Gradimira Gradnika je močno odjeknila tudi v italijanskih političnih krogih, ne samo na Goriškem, ampak tudi v Deželi. Sožalni brzojavki sta poslala predsednik deželne vlade Biasutti in predsednik deželne skupščine Solimbergo. Sožalno brzajvko je v imenu pokrajinskega odbora SKGZ poslal svojcem predsednik dr. Mirko Primožič.
Slovenska skupnost se je pokojnika spomnila na žalni seji, v nedeljo popoldne, sinoči pa je bila krajša komemoracija tudi v goriškem pokrajinskem svetu.
Tržiški policijski agenti so v nedeljo okrog 23. ure v Gradežu aretirali naborna vojaka, ki sta stikala med avtomobili, da bi si z ukradenimi avtomobilskimi prenosnimi radijskimi sprejemniki izboljšala vsakdan.
21-letni Costantino Farraguti iz Ma-iana di Penna (Ascoli Pičeno) in leto dni mlajši Stefano Saponaro iz Lecceja sta namreč v nedeljo zvečer za avtoradie olajšala štiri avtomobile med ulicama Roma in Morosini v Gradežu. Njuno sumljivo vedenje so opazili policijski agenti in so se urno podali za ljubiteljema tuje lastnine. Pri Costan-tinu Ferragutiju so možje postave našli en autoradio, njegov pajdaš pa je bil bolj hiter in se jim je izmuznil. Vendar je bil njegov beg kratek, agenti pa niso dobili pri njem ukradenega blaga, kot tudi še vedno iščejo ostale avtoradie. Vsi štirje avtomobili so bili poškodovani.
Zelo verjetno jim bodo že danes po hitrem postopku sodili na preturi v Červinjanu, saj so fantje v kasarni pri Punta Spin v Gradežu, na območju torej, ki sodi v pristojnost preture iz Červinjana. Na proces pa fanta čakata v Gorici... na hladnem.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 10. do 16. aprila.
Rodili so se: Sara Furlano, Giulia To-masin, Riccardo Serplini, Enrica Cocian-ni, Andrea Lisa Marussi.
Umrli so: 98-letna upokojenka Ergilia de Comelli, 81-letni upokojenec Mario Dozzo, 54-letni upokojenec Ettore Visin-tin, 78-letni upokojenec Guido Silvestri, 85-letna upokojenka Rosa Camelia vdova Catalano, 85-letna upokojenka Stefa-nia Uccossigh, 74-letna upokojenka Ca-terina Visintin, 80-letni upokojenec Leopold Gomišček, 79-letni upokojenec Lamberto Humar, 79-letni upokojenec Romano Lucchitta, 86-letni upokojenec Luigi Marini, 89-letna upokojenka Maria Padovan, 70-letni upokojenec Salvatore Gioiello, 70-letna upokojenka Aurora Tomasini.
Oklici: zaporniški paznik Giorgio Bregant in Anna Munafo, geometer Luciano Vidoz in gospodinja Anna Paola Incollu, uradnik Marco Braida in laboratorijski tehnik Claudia Barbieri, podoficir vojske Carlo Russo in gospodinja Maria Rosaria Sguillace, uradnik Giuseppe Sparano in delavka Franca Stoto, agent državne policije Loris Balutto in uradnica Laura Braida, delavec Paolo Tofful in trgovska pomočnica Antonella Milocco, podoficir karabinjerjev Domenico Mancuso in gospodinja Rosa Maria Staiti, karabinjer Salvatore Fucarino in gospodinja Maria Midulla, agent državne policije Rudolf Devetak in trgovska pomočnica Magdalena Petejan, karabinjer Gianni Faraon in uradnica Anna Pastore, frizer Enrico Lizzio in gospodinja Fiorella Crimi, uradnik Carlo Fontanin in uradnica Bruna Tacchino.
Poroke: učitelj glasbe Flavio Gualli in blagajničarka Giovanna Goddi.
_________prispevki____________
Za Slovensko planinsko društvo daruje družina Bertolini, v spomin na preljubega sina Jožeka, 100 tisoč lir.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI Peč, Rupa, Gabrje, priredi 21. in 22. maja avtobusni izlet na Plitvička jezera, v Kumrovec in Ptuj. Vpisujejo Mirko Kovic (tel. 391119), Ludvik Pregelj (20012), Srečko Pavletič (882339), Stanko Malič - brivec. Vpis samo še do 24. aprila.
razstave
V deželnem avditoriju v Gorici bodo danes ob 17. uri odprli fotografsko razstavo "1900-1947 — Gorica v prvi polovici stoletja". Razstavo prireja Leo Club. Na slovesnosti bodo nagradili tudi zmagovalce fotografskega natečja Gorica danes.
razna obvestila
Kmečka zveza obvešča, da zapade 30. t. m. rok za t. i. obvezno destilacijo namiznih vin. Količina vina, ki jo mora posamezni vinogradnik oddati v pooblaščeno žganjarno, se izračuna na osnovi proizvodnje hl/ha prijavljenega vina za letino 1987/88. Izračunano količino vina mora vinogradnik oddati samo v primeru, da presega 5 hektolitrov.
SMReKK vabi 24. aprila na PLES-MReKK v diskoteki Tiffany's v Pierisu. Igral bo ansambel KOCKA.
Občina Doberdob namerava sestaviti lestvico za morebitne začasne zaposlitve za mesto uradnika - tipkarja. Prošnje, na kolkovanem papirju, je treba predložiti do 12. ure 26. aprila v tajništvu občine.
_____________kino________________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Gente di Dublino«. VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Turbamenti ero: tiči di Pamela«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »La crociera su-persexy«. Prepovedan mladini pod Izletom.
COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica
SOČA 18.00 in 20.00 »Obračun ob 3.15“-DESKLE 19.30 »Peklenska steza BMX«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna v Štandrežu, Ul. S-Michele, tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute, Ul. Cosulich 117, tel-711315.
Ob nenadni smrti Gradimir8 Gradnika izreka Slovenska kultur' no-gospodarska zveza sožalje druži' ni in Slovenski skupnosti.
SDGZ Gorica izreka ob tragič®1 smrti Gradimira Gradnika občuteno sožalje svojcem in Slovenski skup nosti.
Tudi letos mnogo prireditev in komemoracij ob 25. aprilu
V soboto je bila slovesnost v tem kraju Veneta
Petnajst let plodnega sodelovanja med Novo Gorico in San Vendemianom
Sredi šestdesetih let je prišlo do poslovnega sodelovanja med industrijskim podjetjem Bellotto iz San Vende-miana v pokrajini Treviso ter novogoriškim podjetjem Vozila. Od uradno poslovnih so stiki kmalu dobili človeške razsežnosti in prišlo je do zamisli, da bi se razširili tudi na druge institucije, občini, šole, društva. Kaj kmalu se je to pričelo uresničevati. Po več letih takega intenzivnega sodelovanja, v katerem je bilo zaiteresiranih že nekaj sto ljudi iz obeh krajev, je leta 1973 prišlo tudi do podpisa listine^ o pobratenju med dvema občinama. Šlo je sicer za občini s čisto raličnim gospodarstvom in tudi razsežnostjo. San Vendemiano je mala občina s komaj
8.000	prebivalci, skoro spojena s Co-neglianom, krajem znanim zaradi žlahtnih vin, še bolj pa ker so tam večja industrijska podjetja, nekoč tvrdke Zoppas, danes pa velike družbe Zanussi, ki sodi v komplesk svetovnega mogotca. Nova Gorica pa je sredi sedemdesetih let bila naglo razvijajoče se industrijsko središče z veliko teritorialno razsežnostjo.
Kljub takim razlikam pa se je prijateljstvo razvijalo. Še zlasti po zaslugi otrok, ki so iz obeh krajev odhajali v drugega v poletnem času, najprej v
kolonije, potem pa kar na dom k družinam. Ni bilo nepoznanja jezika, saj so takrat v Novi Gorici uvedli pouk italijanščine, v San Vendemianu pa pouk slovenščine, za katerega je skrbela Irene Guštin, doma z Opčin, sicer pa bivajoča v Trevisu. Taki stiki med otroci pa so vzpodbudili stike med družinami. Po podpisu pobratenja v letu 1973, listino sta podpisala takratni župan Adriano Maccari in predsednik Občinske skupščine Rudi Šimac, so se stiki še bolj razvili. Prišlo je do izmenjave športnih ekip, kulturnih društev, razstav likovnikov, stikov med lovci, in še in še.
V soboto popoldne je bila v San Vendemianu slovesnost ob 15—letnici podpisa listine o pobratenju. Slovesnost je bila v novem, prostornem županstvu, ki je bilo zgrajeno pred dvema letoma. Pred zbranim občinskim svetom je župan Ernesto Pagot povedal, da so stiki pustili globoke sledove med prebivalci. Enake misli je izrazil predsednik Občinske skupščine Danilo Bašin,_ ki je s tem zaključil svoj mandat. Župan iz San Vendemiana je zatem nekaterim Novogoričanom izročil izkaznice prijateljstva. Dobili so jih Bogdan Krivec, Emil Hvala, Eleonora
Grapulin, Martin Žagar ter Bojan Bole. Bašin je kolegi Fagotu izročil grafiko Rika Debenjaka.
Sledile so izjave vseh skupin prisotnih v občinskem svetu, župan Pagot je zatem prebral izjavo o nadaljnih stikih.
Pred stavbo sta zatem Pagot in Bašin vsadila lipo, slovensko narodno drevo.
V spodnjih prostorih pa je Občinska knjižnica, ki je zadolžena za stike z Novo Gorico, priredila bogato razstavo dokumentov, slik, spominon na sodelovanje. Videli smo tudi cel kup dvojezičnih listov, ki so jih izdali otroci iz San Vendemiana, z naslovom »Confine aperto-Odprta meja«. Slovenščina je v njih lepo zastopana.
Na otvoritvi razstave je župan Pagot izročil spominske kolajne domačim občinskim svetovalcem ter tistim domačinom, ki so si leta 1973 prizadevali, da je prišlo do pobratenja, številnim Novogoričanom, županom, šolnikom ter vsem drugim, ki so si v teh petnajstih letih prizadevali, da bi se sodelovanje med krajema razvijalo.
Povratna svečanost bo na jesen v Novi Gorici.
MARKO VVALTRITSCH
Ob dnevu osvoboditve bo v prihodnjih dneh, kot vsako leto vrsta komemoracij pri spomenikih, obeležjih in grobnicah vseh, ki so padli v boju za osvoboditev izpod nacifašizma. Največ manifestacij bo na sam praznični dan, 25. aprila, druge pa bodo nekaj dni prej oz. kasneje.
Osrednja komemoracija na goriš-kem glavnem pokopališču bo že v petek, 22. aprila. Prirejata jo pokrajinska odbora SKGZ in VZPI-ANPI. Zbirališče za polaganje vencev k partizanski grobnici in grobnici padlih pripadnikov jugoslovanske armade bo ob 17. uri. Ob priložnostnih nagovorih bodo pri polaganju nastopili z recitacijami člani gledališke skupine Gorica.
V okvir prireditev ob 25. aprilu sodi tudi večer s predvajanjem diapozitivov, ki bo v četrtek v domu kulturnega društva Andrej Paglavec v Podgori. Zdenko Vogrič bo predvajal in komentiral diapozitive na temo Po poteh slavnih zgodovinskih, dogodkov in legendarnih bojev NOB. Polaganje vencev k spomeniku padlim v NOB v Podgori bo v ponedeljek, 25. aprila, ob 10. uri. Nastopil bo pevski zbor Paglavec in otroci domače osnovne šole. Isti dan prirejajo ob 17. uri na društvenem sedežu predstavitev knjige o parlamentarcu, protifašistu in partizanu Jožetu Srebrniču. Knjigo bosta predstavila dr. Branko Marušič in Vincenzo Marini - Banfi.
Na predvečer praznika, v nedeljo, 24. aprila, s pričetkom ob 20.30 bo kulturna prireditev s polaganjem vencev k spomeniku padlim v Gabrjah. Večer prireja KD Skala. Ob domačem pevskem zboru bosta nastopila še zbor iz Štmavra in zbor Lipa iz Bazovice,, Tudi ob tej priložnosti bodo podali recital člani gledališke skupine Gorica. Polaganja vencev bodo pred drugimi spomeniki v sovodenjski občini naslednji dan, v ponedeljek. Ob 11. uri bodo položili venec k spomeniku padlim v Sovodnjah, ob 11.30 na Peči, ob 12. uri pa na Vrhu.
Podobne komemoracije bodo na pobudo društev in odborov VZPI tudi v drugih krajih, po razporedu, ki ga bomo še objavili. Prav tako bo vence k spomenikom in obeležjem položila delegacija konzulata SFRJ v Trstu.
V okvir prireditev ob dnevu osvoboditve in obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda bo prihodnji teden v Kulturnem domu v Gorici že kar tradicionalni miting, ki ga prirejata SKGZ in pokrajinski odbor VZPI-ANPI. K srečanju so že pristopile mnoge slovenske in italijanske organizacije ter ustanove. Kulturni program bodo ob priložnostnih govorih sooblikovali moški pevski zbor Andrej Paglavec iz Podgore, ženski zbor italijanske skupnosti z Reke Fratellanza, godba na pihala iz Turjaka ter recitatorji gledališke skupine Gorica, sledilo pa bo družabno srečanje.
Komunisti predstavili predlog o rešitvi težav avtoprevozništva
Člani slovenskega planinskega društva so imeli prejšnji teden letno skupščino
Občni zbor je bil pretežno delovnega značaja
Na sobotnem javnem srečanju v konferenčni dvorani Palače hotela v Gorici so predstavniki KPI obrazložili predloge za reševanje težav v katerih so že dalj časa goriški avtoprevozniki. Predlog, ki so ga v obliki posebnega dokumenta poslali tudi goriškemu županu dr. Scaranu in o katerem naj bi se čimprej izrekel tudi občinski svet, obsega štiri glavne točke. Težave bi bilo mogoče odpraviti z bolj racionalnim upravljanjem dovolilnic, s strožjim nadzorstvom na italijanskih cestah in točno opredelitvijo pristojnosti raznih organov, z znižanjem pristojbin, z odpravo sedanjih omejitev in težav 9lede plačevanja prevozniških uslug s strani jugoslovanskih podjetij. Za rešitev tega vprašanja komunisti predlagajo ustanovitev posebnega avtonomnega računa, ki pa bi služil samo za poravnavo računov na področju storitev. Torej nekaj novega, ločenega od avtonomnega računa preko katerega se odvija poravnava blagovne menjave.
Na srečanju, ki ga je vodil Maurizio Salomoni, so govorili evropski poslanec Giorgio Rossetti, senator Nereo Battello in deželni svetovalec Ivan Bratina.
Med, sicer krajšo razpravo, so udeleženci srečanja opozorili na večplastnost vprašanja, ki pravzaprav pobliže zadeva ne samo goriške, ampak tudi avtoprevoznike v drugih pokrajinah .
Ko ne bi bilo jugoslovanske konku-rence, bi bil Rado Buzin iz Rupe dobil nagrado za najboljšo salamo, ki smo 1° v petek zvečer pokušali v osmici Pri Tončkovih v Doberdobu. Prvo nagrado je namreč dobil Fonze (Alfonz) Filipič iz Ravnice, tretjo, za Buzinom, Pa Srečko Jug iz Solkana.
Slo je za hudo borbo za točke, za rninimalne razlike, kot se dogaja na svetovnih smučarskih prvenstvih ali na olimpijadi. Le da tokrat niso med tekmovalci bili Tomba ali Johnson, rnarveč domačini, ljudje iz samega Doberdoba, iz Rupe, s Peči, iz Štivana, 2 Opčin, iz Gorice, iz Ronk, pa z onstran meje, iz Grgarja, Ravnice, Solkana, Dornberka, Ozeljana, Ajševice, 'a morda še iz kakega drugega kraja, ki ni našel mesta v novinarski beležnici.
Pri Tončevih na Tržaški cesti v Doberdobu so v tem mesecu imeli osmima- Kot vsako leto približno ob tem basu. Tudi letos so vsak večer imeli 'feliko gostov, ki so jim ponujali dobro vino pa še kak prigrizek: salamo, Panceto pa domač kruh. Že pred leti Se je eden domačih, Mario Jarc, Fifin Pp domače, najbrž bolj za šalo kot za-res. z nekaterimi gosti osmice dome-Ftl, da priredijo pokušnjo salam ter r-a naredijo ustrezne primerjave. Takrat se je pričelo tekmovanje, ki se je Nadaljevalo tudi v naslednjih letih. vedno več je bilo sodelujočih. Lani so Pokuševalci imeli na voljo dvajset r0zličnih salam, seveda pripravljenih b°rna, ne v kaki tovarni. Letos pa so bosegli pravi rekord. Morda zaradi 'fobje reklame, k čemur je pripomogel bdi naš dnevnik, morda zaradi večje
Tako je predstavnik iz Vidma dejal, da se podobne težave, kakor med Italijo in Jugoslavijo, kažejo tudi v odnosih med Italijo in Avstrijo. Treba bi bilo torej stvari nujno urediti, skleniti nove dogovore. Vendar to še ne bi bilo dovolj za odpravljanje težav. Slednje bo mogoče zmanjšati le s primernim prestrukturiranjem, združevanjem. Sedanja struktura na področju avtoprevozništva namreč ne more zdržati konkurence, oziroma zaostrrenih pogojev na tržišču. Kar 72 odstokov avtoprevozniških podjetij namreč razpolaga le s po enim tovornjakom. Nujno bi bilo tudi drugače urediti vprašanje strokovnega usposabljanja.
O istih vprašanjih je bil v soboto dopoldne, govor tudi na srečanju med ministrom Giorgiom Santuzom, predstavniki trgovinske zbornice, avtoprevoznikov včlanjenih v zvezo industrij-cev, zvezo malih industrijcev in v obrtniško zvezo. Predsednik Trgovinske zbornice dr. Bevilacgua je Ministru izročil daljši dokument v katerem so posebej navedene težave avtoprevoznikov tiste neposredne, kakor tudi posredne, kakor recimo različne ugodnosti ki jih priznava uvoznikom za plačevanje pristojbin tržaška carina, in postavljene razne zahteve. Med temi tudi tista, da bi goriški carini vendarle priznali pristojnost za carinjenje tekstilnih izdelkov.
želje po primerjanju, in dodali bi, tudi zaradi volje po pokušnji, je k Tončkovim prišlo v petek zvečer kar 38 ljudi, vsak s svojo salamo. Vsakdo je seveda pripeljal še prijatelje. Na dvorišču pri Tončevih in na ulici je bilo parkiranih veliko vozil, kot da bi bil v vasi
Slovensko planinsko društvo v Gorici je med najstarejšimi društvi v mestu. V petek zvečer so se planinci zbrali v Kulturnem domu v Gorici, na rednem letnem občnem zboru, enain-štiridesetem po obnovitvi dejavnosti.
Bila je to skupščina pretežno delovnega značaja, vendar združena s slovesnim trenutkom podelitve društvenih priznanj za zvestobo planinstvu in priznanj Planinske zveze Slovenije za prehojeno planinsko tranzverzalo.
Kakih trideset članov je iz rok predsednika Zorka Čotarja prejelo priznanje za petidvajsetletno članstvo v društvu. Aldo in Mitja Rupel pa sta prejela značko za prehojeno slovensko planinsko pot ter tako podaljšala seznam goriških planincev, ki so doslej dosegli to priznanje. Ob tem velja zabeležiti, da je priznanje Aldu Ruplu že drugo, saj je slovensko planinsako pot prehodil dvakrat.
O uspehih, prizadevanjih in tudi težavah je v uvodnem poročilu govoril predsednik društva Zorko Čotar, ki je z navajanjem osebnih izkušenj v društvu je prisoten že skoraj štiri desetletja podati pravi utrip društva in razumeti razloge, ki preprečujejo, da sen zastavljeni cilji in načrti veli-
večji praznik. Pa še novinarji našega dnevnika, radia ter televizije so prišli, da bo tekmovanje ovekovečeno.
Kar lepo je bilo videti na večji mizi razstavljene salame raličnih velikosti. Vsako so oštevilčili, tako da niti žirija, niti pokuševalci niso vedeli za či-
kokrat ne dosežejo in da rezultati niso takšni, kakršnih bi si želeli.
Iz poročil načelnika smučarskega odseka Alda Bauzona in predsednika jamarskega kluba Kraški krti izhaja, da je bilo delovanje društva, na področju jamarstva in smučarske dejavnost lani prav tako uspešno, morda tudi uspešnejše, od prejšnjih sezon. Na smučarskem področju velja pomeniti zlasti množičnost tako se je tečaja smučanja udeležilo 86 članov in znatne organizacijske napore in uspehe. Med slednjimi velja vsekakor omeniti društveno prvenstvo in trofejo Renco Faganel.
Jamarji so v zadnjem obdobju nekoliko preusmerili svojo dejavnost: lahko bi zapisali, da so se posvetili veliko bolj znanstveno-raziskovalnemu in organizacijskemu delu, kakor pa odkrivanju in odpiranju novih jam. V zadnji sezoni so pripravili tečaj jamarstva, nadaljevali z raziskovanjem, popisovanjem in merjenjem že odkritih jam, imeli vrsto srečanj z jamarji iz Slovenije, Koroške in Italije, veliko naporov pa so vložili v pripravo brošure o krasu in kraških krtih, ki je že v tiskarni in ki jo bodo izdali v prihodnjih mese-
gav izdelek gre. Največ dela so imeli domači, ki so morali vse te salame rezati, najprej za vsakega od devetih članov žirije, potem pa še za vse dru-
so salame prinesli na to svojevrstno tekmovanje.
Seveda je žirija imela veliko dela, saj pokusiti 38 različnih salam ni tako enostavna stvar. Točkovanje je bilo od 1 do 10, možno je bilo tudi dajati desetinke točke. No, po dobrih treh urah pokušnje, ura je že bila skoro polnoč, so bili objavljeni rezultati. Najboljše salame so prinesli Alfonz Filipič (72,50 točk), Rado Buzin (70,30 točk) in Srečko Jug (70.20 točk). Kot je iz točkovanja različno je šlo za minimalno razliko, kar pomeni, da so bile salame vseh treh zares zelo dobre. Sicer je treba povedati, da se je tem približevalo še.nekaj drugih. Seveda je treba povedati, da so tudi druge salame bile dobre, le da so nekatere zares izstopale. Za nekatere pa bi lahko rekli, da sploh niso bile za tako ali drugačno tekmovanje.
Na zares prijetnem večeru, ki je popestril ponudbo v osmici in povečal zanimanje zanjo, pa je kraljeval kruh, ki ga je spekla domača gospodinja Gizela. Zares okusen kruh, kakršnega težko najdeš.
Zaključimo ta naš opis z vestjo, da bodo vsi tisti, ki so doma pripravili salame, lahko spet tekmovali. Ne ie prihodnje leto v Doberdobu, marveč najbrž že kmalu, tokrat v eni osmici v Sovodnjah in morda tudi v Standrežu, kjer so lani imeli prav tako tekmovanje. (mw)
cih. Brošura, bogato opremljena s slikami, je v slovenščini in italijanščini in ima povzetke v angleščini.
V krajši razpravi je bilo postavljeno vprašanje, če se lahko uspehi posameznih članov društva, izvedeni na lastno pobudo, smatrajo kot uspehi društva. Posebej je bil naveden primer dveh članov (Marko Jarc in Rafko Butkovič), ki sta se lani povzpela na Kilimandžaro.
Prevladalo je mnenje, da se posamezne pobude vsekakor zabeležijo, vendar naj bi člani redno obveščali društvo, oziroma člane odbora. Z večino akcij, ki se jih lotevajo posamezniki, neorganizirano, namreč društvo ni seznanjeno.
Občni zbor goriških planincev so pozdravili predstavniki PD Nova Gorica, SPD Trst ter Zveze slovenskih športnih društev v Italiji.
Praznik frtalje v Rupi
Pevski zbor Rupa-Peč pripravlja tudi letos Praznik frtalje. Prireditev bo 24. in 25. aprila ter nato še 1. maja.
Poleg družabnosti in priložnosti za razvedrilo, pripravljajo tudi zanimiv kulturni spored, ki ga bodo oblikovali pevski zbori ter dramska skupina PD Standrež. Za ljubitelje kuharske umetnosti obljubljajo tekmovanje v pripravi najboljše frtalje, za ljubitelje glasbe in plesa pa nastop ansamblov Prijatelji in Souvenir. Seveda ne bo manjkalo dobre kapljice, dobrot na žaru in prave rupenske frtalje.
Zahvala
Števerjanska občinska uprava se javno zahvaljuje društvom, ustanovam in vsem občanom, ki so prispevali k uspehu slovesnosti ob pobratenju s Krajevno skupnostjo Kojsko.
Tri tisoč kandidatov na natečaju INPS 24. t. m.
V nedeljo, 24. aprila, se bo po vsej Italiji približno 167 tisoč kandidatov potegovalo za 1.750 mest tehničnega asistenta, kolikor jih razpisuje Zavod za socialno skrbstvo (INPS).
Kandidati se bodo najprej pomerili v pismenem delu natečaja. Kandidati iz naše dežele (vseh je okrog tri tisoč) se bodo zbrali v Vidmu, v treh različnih šolah, upoštevajoč priimke:
—	°d A do Lago na Tehnično-indus-trijski šoli »Arturo Malignani«, Ulica Leonardo Da Vinci 10;
—	od Lago do Pen na Tehnični šoli za geometre »G. C. Marinoni«, Ulica Leonardo Da Vinci 2; -
—	od Pen do Z na Trgovskem in tehničnem zavodu »Antonio Zanon«, Trg Cavedales.
Kandidati naj se predstavijo z osebnim dokumentom, nalivnim peresom, oziroma kemičnim svinčnikom s plavim ali črnim črnilom.
V osmici pri Tončevih v Doberdobu pokušnja kar 38 salam
V hudi konkurenci izbrana najboljša salama
Zgled SAK velja tudi za nas
Tresla se je gora, rodila se je miš; vihar v kozarcu vode; pa še nekaj takih rekel bi se našlo ob dogodkih sredi prejšnjega tedna, ko so italijanski nogometaši grozili s stavko. Seveda, iz tega ni bilo nič, sindikalni »boj« pa je vsem nogometnim privržencem v Italiji vlil v kosti pravo mero strahu, da so državljani našega polotoka že načrtovali nove alternativne nedeljske itinerarije. Alternative nogometu pa ni! Zato je vsem odleglo, ko so Maradona, Gul-lit, Rush in celo Colantuono stopili na igrišče. Usodna napaka! Nedelja se je namreč zavrtela tako, da je po mnenju vseh 60 milijonov italijanskih izvedencev sedaj nogometno prvenstvo spet odprto. Napoli je namreč izgubil proti Juventusu in končno smo videli nasmejan Agnellijev obraz, ki po mnenju večine sledi samo problemom svojega moštva, kot da ne bi imel kaj drugega početi. Po drugi strani je predsednik Napolija Ferlaino skoraj jokal, po njegovih besedah zato, ker
je bil žrtev brutalne agresije nasprotnega tabora in ne zaradi poraza moštva, ki je kljub vsemu obdržalo prvo mesto na lestvici.
Z nedeljskim preobratom na vrhu pa je seveda prišlo še do mnogo bolj nesimpatičnih izlivov, saj se je po mnenju članov Napolija spet razdivjala rasistična nestrpnost. Dokaj čudna trditev ljudi, ki rasizem zganjajo predvsem s svojimi bajnimi angažmaji in jih seveda prav malo briga, če se večina ljudi komajda preživlja. Nemara bi nas lahko ob tem kdo obtožil demagogije, zato bomo to področje zelo hitro zapustili in se zatekli v bližnje kraje. Denimo v Avstrijo in na Koroško. Tam je celovški Slovenski atletski klub postal pravi »rabelj« klubov najvišjega avstrijskega tekmovalnega razreda. Slovenski nogometaši so namreč pred kratkim premagali v tekmi za avstrijski pokal celo prvoligaša, za katerega nastopa slavni Rus Oleg Blohin, ki je izjavil, da igra SAK lep in privlačen nogomet.
Ne vemo, če je bil Blohin poučen o tem, da nastopajo za SAK nogometaši, ki govorijo slovanski jezik, to je najbrž zvedel iz neposredne izkušnje. Dejstvo o uspehih Celovča-nov pa ostaja in njihov zgled tudi — bi se ga dalo preliti tudi v naš prostor?
Jadran se je v nedeljo zelo namučil, a vendarle strl odpor nasprotnikov. Tudi mi, ki smo se udeležili pohoda do Botača in skozi odprto mejo na Beko, smo se namučili, saj so nas žulili čevlji in glava, ki je morala znova poslušati »neobhodno potrebne« govorance. Vse težave pa sta razblinila sonce in čisto nebo, ki sta sicer spodbudila znatno znojenje, a ob tem še enkrat potrdila, da se brez »potu svojega obraza« ne da narediti niti koraka. Prav zaradi znoja bi morali biti do amaterskih športnikov bolj tolerantni in jih ne kriviti za vsak poraz, ali biti nanje celo jezni. Nikomur najbrž ni lahko, ko zapušča poražen igrišče...
MARIJ ČUK
Nogomet: preobrat v prvoligaškem prvenstvu
Je Napoliju zmanjkalo moči?
RIM — V nedeljo se je zgodilo tisto, česar ni verjetno pričakoval niti najbolj strastni Milanov navijač: Gullit in tovariši so presenetljivo premagali Romo kar sredi Rima, Napoli pa je gladko izgubil v Turinu proti razigranemu Juventusu. »Prepad« ^štirih točk se je tako skrčil le na dve, obeta pa se »vroč« konec prvenstva. Že to nedeljo se bodo Maradona in tovariši podali v Verono, kjer jim ne bo lahko, Milan pia bo skušal osvojiti mestni derbi proti Interju. Čez dva tedna pa bo v Neaplju na vrsti srečanje, ki bo odločalo o vsem prvenstvu: Napoli - Milan. Samozavestni Milančani sedaj odprto govorijo o državnem naslovu, češ da so še polni energije, medtem ko so se (po njihovih besedah) Bianchijevi varovanci že izpeli. Čas bo pokazal (kot vedno), kdo ima prav...
Zanimivo je tudi na dnu lestvice. Como je gladko premagal Ceseno in je nekoliko popravil svoj položaj na lestvici, že obsojen na izpad pa je Em-poli, ki ni bil sposoben premagati Torina. Slabo se piše tudi Avellinu.
Nogometna B liga:
Triestina vse bolj tone
TRST Triestina bi morala v nedeljo zmagati v »skoraj-derbiju« proti padovi, če bi se hotela vsaj malo izvleči iz težav. To ji žal ni uspelo, sedaj pa se nahaja na predzadnjem mestu na lestvici, kar je seveda zelo zaskrbljujoče. Najslabše pa je verjetno to, da nimajo Tržačani ne igre ne temperamenta, tako da se počasi pogrezajo v »pekel« C-l lige. Kriza v tržaških vrstah je predvsem psihološka, saj je tehnični potencial precejšen. To so dokazali tudi v nedeljo, ko so se sicer trudili, vendar pa se jim pozna, da se bliža konec prvenstva in da jim že teče voda v grlo.
Padova bivšega tržaškega trenerja Buffonija, ki je popeljal ekipo v B ligo pa je solidna enajsterica, ki popolnoma zasluži sredino lestvici. Bologna in
Evangelistiju so odvzeli svetovni bron
Atalanta nadaljujeta svojo zmagovito pot, ki se bo končala v A ligi. Bolonj-čani so doma premagali Sambenedet-tese, Atalanta, ki se bori za uvrstitev v finale pokala evropskih pokalnih prvakov, pa je že v soboto remizirala v Barletti.
Košarkarska B-1 liga: grd poraz Stefanela
MODENA — Prav ko je vse kazalo, da bodo Fischetto in tovariši utrdili
svoje tretje mesto na lastvici, so nerodno in gladko izgubili v Modeni proti, solidni ekipi Inalce. Njihovo tretje mesto na skupni lestvici je tako v nevarnosti, najbolj zaskrbljuje dejstvo, da njihova igra na tujem še ni dovolj zrela.
Atletika:
Evangelistiju vzeli bron s SP
RIM — Mednarodna atletska komisija, ki so jo ustanovili, da bi razčistila zadevo Evangelistijeve bronaste kolajne na atletskem svetovnem prvenstvu v Rimu, je presenetljivo hitro izrekla svojo odločitev: italijanskemu atletu je, treba odvzeti bron, saj so njegov zadnji skok sodniki »podaljšali« in tako oškodovali Američana Myricksa.
Tenis:
McEnroe spet »Supermac«
TOKIO — Ameriški tenisač John McEnroe se vrača v svojo staro formo: v nedeljo je z zmago v finalu proti Švedu Edbergu s 6:2, 6:2 osvojil mednarodni turnir v Tokiu. McEnroe je svoj zadnji turnir osvojil oktobra 1986.
Američanka Martina Navratilova pa je osvojila turnir v Amelii Islandu na Floridi. V finalu je odpravila Argen-tinko Sabatinijevo s 6:0, 6:2.
Kolesarstvo: Van Der Poel osvojil Liege - Bastogne - Liege
LIEGE — Odlični nizozemski kolesar Van Der Poel je osvojil klasično kolesarsko dirko Liege - Bastogne -Liege. V sprintu je prehitel Belgijca Derniesa in Angleža Millarja. Argen-tin je bil le dvanajsti.
Kolesarstvo: dirka po F-JK
VIDEM - Včeraj so v Vidmu predstavili 27. krožno dirko po naši deželi. Odvijala se bo od 17. do 21. maja, posvečena pa bo amaterjem. Dirko so trasirali tudi po Sloveniji, saj bo šla preko Kozine.
V 24. kolu L jugoslovanske nogometne lige
Velež sedaj sam na vrhu lestvice
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Nogometaši Veleža so v 24. kolu jugoslovanskega nogometnega prvenstva povečali prednost, namesto boljše razlike imajo zdaj točko več kot Crvena zvezda. Toda bolj sta zaostala Dinamo in Partizan, ki sta doživela prava poloma na gostovanjih.
Vodilni Velež je zelo težko zlomil odpor žilave Vojvodine, zmagoviti gol pa je dosegel branilec Prskalo. Crvena zvezda je imela s solidno Slobodo lažje delo, strelci zanjo so bili Miloje-vič, Joksimovič in Cvetkovič, edini zadetek pa so Beograjčani dobili z bele točke. Dinamo je v Nikšiču pol ure silovito napadal, nato pa dobil tri cenene gole in bilo je 3:0 za Sutjesko. Za nameček je bil izključen še najboljši Dinamov igralec Škoro, ki je udaril nasprotnika. Še huje se je godilo Partizanu v Osijeku. Beograjčani so bili v premoči, Osiječani pa so dosegali gole. Zanimivo je, da so igralci Partizana kar štirikrat zadeli vratnico. Hajduk je imel spet veliko težav z Radničkim. Rešil ga je Bursač, ki je zmagoviti gol dosegel devet minut pred koncem. Tako kot Gugoljeva Sutjeska je gladko zmagal tudi Čelik z Budučnostjo.
V	prejšnjem kolu je zeniškega trenerja Skoblarja pokopal vratar Prali-ja, s katerim je pred tem propadel že v Hamburgu, toda tokrat je bil Pralija odličen. Na lestvici strelcev ni bilo sprememb. Z 11 goli vodi Stojkovič, za njim pa so z desetimi Mihič, Škoro in Binič. Prihodnje kolo bo v sredo, zatem pa bo štab določil ekipi, ki bosta 27. t. m. za Jugoslavijo igrali na dveh frontah. Reprezentanca A bo gostovala v Dublinu in testirala Irsko za finalni del EP, olimpijci pa bodo v Petrinji igrali odločilno tekmo za Of s ČSSR.
V	II. ligi ljubljanska Olimpija ni nadaljevala niza uspehov. V gosteh pri Famosu v Hrasnici je izgubila z 0:1, čeprav si je po igri zaslužila najmanj točko. Najboljši ljubljanski napadalec Komočar je spet pošteno utrudil soigralce, toda izenačiti mu ni uspelo, čeprav so imeli v finišu celo igralca več. Ljubljančani so spet v hudi zagati, kajti trener Miloš Šoškič, ki je štartal presenetljivo dobro, je zaradi neurejenih razmer v klubu že pred tekmo napovedal slovo. O njegovem odstopu bodo na izvršnem odboru sklepali že danes.
Rezultati 24. kola I. ZNL: Sutjeska - Dinamo 3:0 (1:0), Hajduk - Radnički 1:0 (0:0), Osijek - Partizan 4:1 (3:0), Cr-
vena zvezda - Sloboda 3:1 (1:0), Vardar
-	Sarajevo 0:0, Željezničar - Priština 2:1 (1:0), Velež - Vojvodina 1:0 (0:0), Čelik
-	Budučnost 2:0 (1:0), Rad - Rijeka 1:0
(1:0).
Vrstni red: Velež 31, Crvena zvezda 30, Dinamo 29, Partizan 28, Sloboda in Vardar 27, Radnički, Rijeka in Vojvodina 25, Željezničar, Rad in Hajduk 23, Sarajevo 22, Budučnost 21, Osijek 20, Priština 19, Sutjeska in Čelik 18.
Pari prihodnjega kola (20. t. m.): Vojvodina - Čelik, Budučnost - Vardar, Sarajevo - Crvena zvezda, Sloboda - Rad, Rijeka - Osijek, Partizan -Sutjeska, Dinamo - Hajduk, Radnički -Priština, Velež - Željezničar.
Rezultati 24. kola II. ZNL - zahod: Famos - Integral Olimpija 1:0 (1:0), Šparta - Mladost 0:0, Borac (BL) - Pro-leter 1:0 (1:0), Leotar - Spartak 2:0 (2:0), Kikinda - Novi Sad 3:1 (2:1), Kabel -Dinamo 2:2 (1:1), Jedinstvo - Šibenik 2:1 (2:0), Borac (T) - Iskra 2:1 (1:1), GOŠK Jug - Rudar 2:1 (1:0).
Vrstni red: Spartak, Dinamo in GOŠK Jug 31, Kikinda 30, Leotar 27, Šibenik, Proleter in Šparta 26, Rudar in Iskra 24, Borac (BL) in Mladost 23, Integral Olimpija 22, Novi Sad 21, Famos 19, Kabel 18, Jedinstvo 17, Borac (T) 13.
Pari prihodnjega kola (24. t. m.):
Integral Olimpija - Kikinda.

tako ob koncu tedna
nogomet
Italijanska A liga
IZIDI 26. KOLA: Ascoli - Sampdoria 1:1, Avellino - Pescara 1:1, Como - Ce-sena 2:0, Empoli - Torino 0:0, Inter -Fiorentina 3:0, Juventus - Napoli 3:1, Piša - Verona 0:0, Roma - Milan 0:2.
LESTVICA: Napoli 41, Milan 39, Roma 33, Sampdoria 33, Inter 28, Torino 28, Juventus 27, Verona 24, Cesena 23, Fiorentina 22, Pescara 22, Ascoli 20, Piša 19, Como 19, Avellino 18, Empoli 15.
PRIHODNJE KOLO: Avellino -Piša, Cesena - Empoli, Fiorentina - Ascoli, Milan - Inter, Pescara - Roma, Sampdoria - Juventus, Torino - Como, Verona - Napoli.
Italijanska B liga
TRIESTINA - PADOVA	1:1 (1:0)
STRELCA: Casagrande v 14. min. (avtogol), Simonini v 75. min.
TRIEŠTINA: Cortiula, Costantini, Orlando, Dal Pra (v 78. min. lachini), Cerone, Biagini, Bivi, Strappa, Cinello, Causio, Papais (v 71. min. Polonia).
PADOVA: Benevelli, Donati, Tonini, Piacentini, Da Re, Ruffini, Zanin, Casagrande (v 68. min. Mariani), Longhi, Valigi (v 58. min. Fermanelli), Simonini.
SODNIK: Amendolia iz Messine. GLEDALCEV: 9.000.
IZIDI 29. KOLA: Arezzo - Lazio 0:1, Barletta - Atalanta 1:1, Bologna - Sam-benedettese 4:2, Brescia - Lecce 0:0, Catanzaro - Cremonese 0:0, Genoa -Messina 3:1, Parma - Udinese 2:2, Piacenza - Modena 1:2, Taranto - Bari 2:2, Triestina - Padova 1:1.
LESTVICA: Bologna 40, Atalanta 37, Lazio 34, Lecce 34, Cremonese 34, Bari 33, Catanzaro 33, Padova 29, Udinese 28, Messina 28, Piacenza 28, Brescia 28, Parma 27, Genoa 25, Taranto 25, Sambenedettese 24, Modena 23, Barletta 23, Triestina 22, Arezzo 20.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Bologna, Brescia - Genoa, Cremonese - Arezzo, Lazio - Barletta, Lecce - Piacenza, Messina - Taranto, Modena - Triestina, Padova - Atalanta, Sambenedettese - Parma, Udinese - Catanzaro.
Milanov vratar Galli je bil proti Romi protagonist...
Meddeželna liga
PRO GORIZIA - CONTARINA 1:1
(1:0)
ŠTRELCA: v 8. min. Cotterle, v 54. min. Morandi.
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Gi-acomin, Cotterle, Marassi (od 62. min. Bravin), Candoni, Lazzara, Gon, Bašič, Romano (od 43. min. Lotti), Trevisan.
CONTARINA: Fracasso, Caldart, Marchetti, Toffanello, Buriani, Sgara-bottolo, Vianello, Tumiatti (od 46. min. Gotti), Viviani (od 46. min. Morandi), Baldan.
SODNIK: Siboni iz Piacenze.
IZIDI 27. KOLA: Castel S. P. - V. Veneto 3:0, Clodia - Pasianese 0:0, Pro Gorizia - Contarina 1:1, Miranese - Ba-racca L. 1:1, Rovigo - Opitergina 1:1, Russi - San Dona 1:1, San Polo - San Marino 1:3, Santarcang. - Cesenatico 2:0.
LESTVICA: San Marino 40, Pro Gorizia 36, Rovigo 34, San Dona 32, Ba-racca L. 31, Pasianese 30, Clodia 28, Miranese 28, Opitergina 26, Russi 25, Castel S. P. 24, V. Veneto 23, Santarcang. 22, San Polo 22, Contarina 20, Cesenatico 11.
PRIHODNJE KOLO: Baracca L. -Clodia, Cesenatico - Castel S. P., Contarina - Rovigo, Pro Gorizia - San Polo, Opitergina - Santarcang., San Dona - Pasianese, San Marino - Miranese, V. Veneto - Russi.
Italijanska A liga
PLAV OFF — OSMINE FINALA:
Allibert - San Benedetto 81:79, Scavo-lini - Riunite 91:85.
ČETRTFINALNI PARI: Divarese -Allibert, Snaidero - Scavolini, Tracer -Bancoroma, Arexons - Yoga.
PLAV OUT - IZIDI 3. KOLA: RUMENA SKUPINA: Sharp - Standa 93:89, Fantoni - Facar 80:81, Benetton -Wuber 80:72.
ZELENA SKUPINA: Neutroroberts -Maltinti 99:84, Alno - Hitachi 84:83, Annabella - Jollycolombani 95:83.
Cabrini (v dresu državne reprezentance, katero je zapustil pred kratkim) je bil v nedeljo prvič izključen, odkar igra v A ligi
LESTVICA: RUMENA SKUPINA: Sharp, Benetton in Facar 4, Standa, Fantoni in Wiiber 2.
ZELENA SKUPINA: Hitachi, Annabella, Neutroroberts in Alno 4, Maltinti 2, Jollycolombani 0.
PRIHODNJE KOLO: RUMENA SKUPINA: Standa - Fantoni, Wiiber -Sharp, Benetton - Facar.
ZELENA SKUPINA: Jollycolombani - Neutroroberts, Annabella - Hitachi, Maltinti - Alno.
Italijanska B-1 liga
INALCA - STEFANEL 89:67 (47:36)
INALCA: Santini 11, Caitti 24, Fer-racini 6, Daniele 8, Zonca 7, Pizzetti 3, Tardini 2, Spaggiari 3, lemmi 4, Garas-selli 22.
STEFANEL: Sartori 3, Fischetto 15, Bonino 6, Ardessi 20, Riva, Lokar, Can-tarello 7, Martini 5, Zarotti 6, Battini 4.
IZIDI 28. KOLA: Stamura - Ranger 65:67, Docksteps - Sarvin 81:78, Fanti -Conad 82:78, Inalca - Stefanel 89:67, Popolare - Ragusa 107:78, Teorema -Citrosil 59:71, Trapani - Castor 81:71, Valentino - Mister Day 78:70.
LESTVICA: Citrosil 54, Teorema 38, Fanti 36, Stefanel 34, Mister Day 30, Popolare 28, Ranger 28, Docksteps 28, Castor 26, Inalca 26, Trapani 22, Valentino 22, Sarvin 22, Ragusa 22, Stamura 18, Conad 14.
PRIHODNJE KOLO: Sarvin - Teorema, Mister Day - Stamura, Castor -Fanti, Citrosil - Inalca, Conad - Docksteps, Ragusa - Valentino, Ranger -Popolare, Stafanel - Caruso.
Ascoli - Sampdoria	X
Avellino - Pescara	X
Como - Cesena	1
Empoli - Torino	X
Inter - Fiorentina	1
Juventus - Napoli	1
Piša - Verona	X
Roma - Milan	2
Brescia - Lecce	X
Catanzaro - Cremonese	X
Taranto - Bari	X
Vogherese - Veneziamestre	X
Chieti - Lanciano	1
KVOTE
13 (3.244 dobitnikov)	3.290.000 lir
12 (61.700 dobitnikov) 172.000 lir
1.	— 1. Esotico Prad	X
2. Enguerillero	1~
2.	—	1.	Mačk the knife	X
2.	Esposto	2
3.	—	1.	Potin d'Amour	2
2.	Grades Singing	1
4.	—	1.	Benservito	2
2.	Dimono	2
5.	—	1.	Domizio Dei	X
2.	Adrilan	X
6.	—	1.	Norih Moon	2
2.	Mindanao	1
KVOTE
12 (21 dobitnikov)	29.217.000	lir
11 (608 dobitnikov)	1.000.000 lir
10 (7343 dobitnikov)	80.500	lir
Trener Padove Buffoni Je zapustil tržaški stadion zadovoljen—
Nogomet: v 24. kolu 1. amaterske lige v Latisani
Proseško Primorje doseglo zastavljeni cilj
LATISANA - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Calligaris, Rojaz, Milani, Pipan, Prašnikar, Pase, Husu, Olivo (v 55' Nicoloro), Zurini, Antoni, Coslo-vich.
SODNIK: Perrone iz Maniaga.
Tekma je bila preveč važna, da bi si ekipi dovolili kakšno nepotrebno tveganje. Domačini so sicer nekoliko več napadali, ali bolje, imeli so le terensko premoč in so v teku tekme le enkrat streljali v vrata gostov. Prosečani so hoteli točko in do nje tudi prišli. V napadu je bil samo Zurini, Pase je ig-
Tettis: turnir v Portorožu
Dogger presenetil
PORTOROŽ Na 2. v seriji letošnjih mednarodnih turnijev 17. Istrske riviere je nepričakovano, a povsem zasluženo zmagal 17-letni Nizozemec Paul Dogger. Rezultati:
POLFINALE: Furukrantz (Šve.) - Ro-ubiček (ČSSR) 6:4, 6:3; Dogger (Niz.) -Prpič (Jug.) 6:4, 6:7, 7:6; FINALE: Dogger - Furukrantz 6:3, 7:5.
ral nekoliko bolj nazaj kot ponavadi in gostje so se skozi vso tekmo branili in se zanašali na protinapade. Branili so se precej dobro in urejeno. Latisani so pustili zelo malo možnosti, da bi prodirala v kazenski prostor. Protinapad pa ni bil tako učinkovit. Kljub temu so nekaj minut pred koncem imeli res lepo priložnost, vendar akcije niso uspeli zaključiti.
V obeh polčasih je bila igra razmeroma grda. Ni bili videti nobene lepe akcije ne na eni ne na drugi strani. V prvem polčasu je Latisana ustvarila eno samo nevarno akcijo, ko je desno krilo hitro prodrlo v kazenski prostor in podalo žogo na sredino, kjer je sro nje nudadplecli. V in s kakih petih metrov od vratarja streljal visoko nad prečko. V drugem polčasu je živčnost narasla. Na začetku se je Olivo poškodoval in je moral v slačilnico. Odtlej so domačini nekoliko bolj napadali, a so bili vedno neuspešni. Od polovice polčasa dalje je sodnik večkrat potegnil iz žepa rumeni karton, da bi neko-
liko umiril igralce. Nekaj minut pred koncem so imeli domačini na razpolago kot, žogo je Prašnikar z udarcem z glavo odbil iz kazenskega prostora, do nje je prvi prišel eden od igralcev La-tisane in zelo močno streljal, na gol črti pa je svojo ekipo rešil Husu, ki je bil najboljši med »rdeče-rumenimi«. Takoj po tej akciji so se gostje podali
Skupina B
IZIDI 27. KOLA
Fortitudo - Percoto	2:0
Gradese - Sevegliano	0:0
Latisana - PRIMORJE	0:0
Pieris - Costalunga	1:0
Ponziana - Lignano	2:1
Pro Fiumic. - Palmanova	0:3
Ronchi - San Canzian	0:2
S. Giovanni - Sangiorgina	2:1
PRIHODNJE KOLO (24. 4.) Costalunga - Ponziana, Lignano -Latisana, Palmanova - S. Giovanni, Percoto - Gradese, PRIMORJE - Ronchi, San Canzian - Fortitudo, Sangiorgina - Pieris, Sevegliano - Pro Fiumic.
v protinapad in se znašli v treh proti dvema branilcema, vendar so bili netočni pri podajah in priložnost je splavala po vodi. Poleg tega se je v tej akciji poškodoval Antoni, ki ni odigral zadnjih minut tekme. Povejmo še to, da je bilo v Latisani mnogo navijačev Primorja, kar je seveda zelo pozitivno. (S. M.)
LESTVICA
Sevegliano	27 12		12	3	31:12 36
S. Giovanni	27 13		10	4	35:17 36
Palmanova	27 11		10	6	31:16 32
Costalunga	27 10		10	7	32:22 30
San Canzian	27	8	13	6	34:23 29
Ronchi	27	9	10	8	23:22 28
Ponziana	27	8	12	7	32:32 28
Lignano	27 11		5	11	29:32 27
Gradese	27	8	10	9	29:28 26
Fortitudo	27	8	10	9	25:26 26
Sangiorgina	27	7	12	8	22:30 26
Percoto	27	9	7	11	32:39 25
PRIMORJE	27	8	7	12	23:31 23
Pieris	27	7	7	13	18:30 21
Latisana	27	5	10	12	19:40 20
Pro Fiumic.	27	4	11	12	29:44 19
Nogomet: tudi po 27. kolu 2. amaterske lige
Vesna še naprej odlična, spodbuden nastop Zarje
CGS - VESNA	1:2 (0:1)
STRELCA: Barilla v 30. min., Naldi v 50. min.
VESNA: Savarin, S. Sedmak, De Pase, Petagna, Rados, F. Candotti, Pic-hierri, Barilla (Guštin v 80. min.), Kos-tnapfel, Naldi, R. Candotti,
Tudi v nedeljo so Križani upravičeno in zasluženo zmagali in potrdili dobro formo vsega kolektiva. Tekma je bila zelo umirjena in predvsem v prvem delu ni bilo večjih priložnosti, saj sta ekipi preizkušali moči na sredini. Vesna pa je na trenutke ostreje pritisnila in tudi prva povedla: po akciji na desni strani je lepo podajo v kazenski prostor izkoristil Barilla in žogo spravil v mrežo. Domačini so se nekoliko uprli kriški nadvladi, toda Vesna se je res hermetično zapirala v obrambo, saj 50 branilcem ob potrebi priskočili na Pomoč tudi vezni igralci in tako nasprotniku zapirali vse poti do vrat. V sončnici prvega dela srečanja so »plavi« ustvarili vsaj tri resne priložnosti, bo novega gola, čeprav so bili zelo blizu, pa niso prišli.
V drugem polčasu so Križani nekoliko ublažili svojo napadalnost. Zaslu-9o za podvojitev nosi vezni igralec De Pase, ki je v 50. min. neubranljivo streljal v vrata, žoga se je odbila od Prečke, Naldi pa jo je preusmeril na Pravo mesto. Križani so po visoki Prednosti začeli podcenjevati nasprot-njka in to so takoj plačali z zadetkom, ki je bil sad nezbranosti vse ekipe.
Kljub temu pa je Vesna za svoje zveste navijače izpeljala še nekaj izvrstnih akcij, v katerih je bilo že slutiti zadetek, toda nasprotna obramba se je večkrat rešila na sami gol črti. Tudi v drugem polčasu bi Križani lahko dosegli vsaj tri zadetke, kar seveda potrjuje kreativno moč ekipe. V zadnjih nastopih igrajo zares solidno, nasprotniki pa jim niso enakovredni, saj imajo velike težave pri kritju Vesninih igralcev, ki so zaradi svojih tehničnih in fizičnih lastnosti večkrat neustavljivi. V kriški vrsti sta tokrat manjkala poškodovana Ridolfo in Švab, vrnil pa se je Petagna in veliko pripomogel k učinkovitosti ekipe, predvsem na sredini. Z izredno zanesljivimi posegi pa se je tokrat odlikoval tudi Vesnin vratar Savarin (A. Kostnapfel)
KRAS - ČAMPI ELISI	0:1 (0:0)
STRELEC: Cesar v 51. min. (11-met-rovka)
KRAS: Mezzavilla, Gnesda, Pisani, Purič, D. Škabar, Fanigliuolo, A. Škabar (Sambuchi v 65. min.), Vidali, Gašperšič, Martini, Košuta.
SODNIK: Cudini iz Latisane.
Po izredno pomembni zmagi v gosteh proti neposrednemu tekmecu v borbi pred izpadom Stocku Krasovi nogometaši žal niso uspeli nadaljevati pozitivne serije, saj jih tokrat fes ni bilo prepoznati. Tako so si zapravili edinstveno priložnost, saj bi v primeru pozitivnega rezultata lahko povsem
mirne duše odigrali še zadnja letošnja srečanja v 2. amaterski ligi. Tokrat so odpovedali na vsej črti, napake so se zvrstile kot na tekočem traku, skratka, bil je to eden najslabših nastopov v letošnjem prvenstvu.
Okoliščine tokrat brez dvoma niso dale slutiti, da se bo srečanje za Elli-nijeve varovance nesrečno končalo. V spomladanskem vremenu je pred pričetkom tekme vzdušje bilo dokaj praznično: kapetan ekipe Škabar je bil pred svojim 250. nastopom v belo-rde-čem dresu in ob tej priložnosti mu je predsednik Kraševega odseka Andrej Race podaril krasno zapestno uro. Žal pa je bila igra zatem drugačna od pričakovane, saj so krasovci stalno tavali po igrišču, gostje pa so imeli rahlo premoč na sredini. V prvih 45 minutah smo tako videli vse prej kot dopadljiv nogomet.
Srečanje se je odločilo v prvih minutah d. p., ko je po Škabarjevi napaki njegov soigralec v lastnem 16-metr-skem prostoru zakrivil nepotreben prekršek nad nenevarnim nasprotnikovim napadalcem. Dosojeno dvomljivo 11-metrovko je Cesar uspešno realiziral in omogočil svoji ekipi, da je iz Repna nepričakovano odšla s celotnim izkupičkom. Le v zadnjih minutah so krasovci izvedli dva strela na nasprotnikova vrata, vendar Gašperšič in Košuta sta bila premalo odločna, da bi lahko rezultat izenačila. (Z. S.)
ZARJA - MUGGESANA	0:0
ZARJA: Kočevar, Robert Kalc, Gotti, Grgič, Samese, Damjan Fonda, Antonič, Bon, Franza, Auber, Tognetti (Žagar v 87'), 12 Racman, 13 Marjan Kalc.
V	pomembnem srečanju proti ekipi iz Milj je Zarji uspelo iztržiti dragoceno točko. Takoj moramo povedati, da so Bazovci izbojevali, kar je bilo v njihovih močeh, saj so se gostje izkazali kot izredno homogena ekipa. V začetku prvega polčasa je imela Muggesa-na dve izredni priložnosti za gol, toda najprej so bili gostujoči napadalci netočni, nato pa je Kočevar z izrednim posegom rešil svoja vrata. Le proti sredini polčasa lahko zabeležimo nekaj dobrih napadov Zarje.
V	enem izmed teh je Damjan Fonda silovito streljal iz neposredne bližine vrat, toda žoga se je odbila od branilca v vratnico in nato v kot. Nato je bil na vrsti Gotti, ki pa je zgrešil po napaki vratarja gostov. V prvem polčasu lahko omenimo še lep strel Damjana Fonde, vratar pa je z izrednim posegom žogo ubranil.
V	drugem delu je Zarja popustila. Opaziti je bilo, da igra s preveliko tremo. Tako so imeli gostje več od igre in bi lahko tudi dosegli kak zadetek, če ne bi Kočevar z dvema lepima posegoma rešil svojih vrat. Ob koncu moramo povedati, da je po dolgem času ponovno nastopil Tognetti, ki je dobro opravil svojo dolžnost, saj je bil poleg Damjana Fonde med najboljšimi na igrišču. (Big)
Nogomet: po zmagi v predzadnjem kolu 3. AL (skupina I)
SKUPINA I
JUVENTINA - MORARO	0:0
JUVENTINA: Molinari, Chizzolini, lravagin, Paziente, Krpan, Kaus, Ser-^ino, Del Negro, Tabaj, Trevisan, '“ingerli. Tegas, Cussich, Zavadlav.
2 neodločenim izidom proti Moraru ®r z zmago Mariana proti Pro Farri je standreški Juventini uspel podvig: napredovala je namreč v višjo ligo. Resici na ljubo treba povedati, da je ma-einatično še možno, da pride do do-atnega srečanja z Morarom, a to le v Primeru, da Juventina potegne krajši °nec v zadnjem kolu proti Azzuni in a Moraro zmaga proti Sagradu.
^ Odločilno srečanje letošnjega pr-enstva je potekalo v znamenju velike lvčnosti, kot je bilo sicer tudi priča-0vati. Kakih 300 gledalcev je zato Prisostvovalo dokaj raztrgani igri, v a,;eri sta obe ekipi pokazali veliko anj, kot znata. To velja predvsem za omačo Juventino, ki je povsem odpo-edala na sredini, kjer je doslej pokala ? riajveč. Verjetno je temu botrova-dei taktična poteza trenerja, ki je ; .no zamenjal standardni vlogi Taba-j .ln Trevisana. Na srečo je obramba v °vala kot švicarska ura in si ni doba niti najmanjšega spodrsljaja, uolara^* navedenega je bilo akcij za p .lzredno malo, tako da jih lahko Ve-. iemo na prstih ene_ roke. Naj-p ]0 so gotovo zamudili Štandrežci v nia6111 P0*času, v drugem delu sreča-s°dnik spregledal 11-metrov-Ko v korist domačih. tek^Ventlno “k® sedaj še nedeljska a,.ko bo v Stražicah igrala proti Vo|. rri' 2a končni uspeh je sicer do-bodr/lt111*' PrePričani pa smo, da se slov, tandrežci od te9a prvenstva po-Vl‘i z zmago. (R. Pavšič)
SOVODNJE - BRAZZANESE 1:0 (0:0)
STRELEC: Čevdek
SOVODNJE: Uršič, Gulin, Grillo, Devetak, Bicciato, Čevdek, Pahor, Vi-sintin, A. Fajt, M. Fajt, Tomšič. Gomiš-ček.
Za slovo zmaga, tokrat druga v prvenstvu. V »srečanju razočaranih« so Sovodnje z golom Čevdeka, 3 minute pred koncem, premagale Brazzanese. Uspeh Marsonovih varovancev je povsem zaslužen, saj so pokazali veliko več od furlanskega moštva.
Že od vsega začetka so domači igrali napadalno in goste spravili v podrejen položaj. Terenska premoč je rodila več nevarnih akcij v napadu, ki pa niso prinesle zaželene in zaslužene prednosti.
Toplo vreme je v drugem polčasu obema postavama načelo moči, čeprav so to manj občutili gostje, ki so se dvakrat nevarno približali Uršičevim vratom. V sklepnem delu tekme pa so domači ponovno prevzeli pobudo v svoje roke in nekaj minut pred koncem, v akciji Visintin - Čevdek, prišli do zadetka. (A. F.)
SKUPINA M
PRIMOREC - UNION	6:0
STRELCI: Husu v 30., v 55. in 65. min., Mauro Kralj v 32. min., Ferluga v 60. in 80. min.
PRIMOREC: Truglia (L. Leone v 46 ), Stroka, Černe, Florean, Čuk, Mauro Kralj, Husu, Andrej Carli, Ferluga, Canziani (Bacchia v 55'), Fachin, M. Leone.
Končno so bili trebenski navijači zadovoljni z rezultatom in igro svoje ekipe. Primorec je namreč skozi vso tekmo igral zelo prijetno, tako da je zaslužil navdušeno odobravanje številnega občinstva.
Domačini so zgradili to visoko zmago na sredini igrišča, kjer so bili trebenski vezni igralci fizično in tehnično res boljši od nasprotnikov. Ves napor vezne vrste pa je dobro konkretiziral napad, še zlasti učinkovit je bil Husu, ki se je kar trikrat vpisal med strelce. Kljub vsemu pa jim je na kon-
cu ostalo precej grenkobe v srcu, saj so se zavedali, da bi se zanje prvenstvo drugače izteklo, če bi med letom vseskozi igrali na takšni ravni.
(Andrej)
Na sliki: Primorec je Unionu nasul šest zadetkov, a žal mu to letos nič več ne more pomagati.
2. AMATERSKA LIGA
Skupina F
IZIDI 27. KOLA
Buttrio - Opicina	0:1
C.G.S. - VESNA	1:2
KRAS - Čampi Elisi	0:1
Opicina S. - Stock	1:1
San Nazario - Edile Adr.	2:3
San Sergio - San Luigi	2:2
ZARJA - Muggesana	0:0
Zaule Rab. - Giarizzole	0:0
LESTVICA
LESTVICA
San Sergio	27	16	10	1	46:10 42
VESNA	27	13	11	3	31:19 37
Edile Adr.	27	13	10	4	36:16 36
Muggesana	27	12	9	6	28:18 33
C.G.S.	27	10	10	7	43:36 30
Buttrio	27	11	7	9	26:21 29
Opicina	27	8	12	7	21:21 28
Zaule Rab.	27	9	9	9	25:28 27
Čampi Elisi	27	8	9	10	23:31 25
Giarizzole	27	7	10	10	20:31 24
KRAS	27	7	9	11	26:26 23
S. Luigi	27	4	15	8	27:31 23
Opicina S.	27	6	11	10	22:31 23
ZARJA	27	6	9	12	28:40 21
Stock	27	6	7	14	25:41 19
San Nazario	27	2	8	17	18:45 12
PRIHODJE KOLO (24. 4.) Čampi Elisi - Opicina S., Edile Adr. -Zaule Rab., Giarizzole - San Sergio, Muggesana - C.G.S., Opicina - ZARJA, S. Luigi - KRAS, Stock - Buttrio, VESNA - San Nazario.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina I
IZIDI 25. KOLA
Arrigosport - Medea	1:2
Isonzo - San Lorenzo	0:1
JUVENTINA - Moraro	0:0
Manzano - Azzurra	1:0
Mariano - Pro Farra	2:1
SOVODNJE - Brazzanese	1:0
LESTVICA
LESTVICA
Mariano	25	16	5	4	45:17 37
JUVENTINA	25	13	10	2	44:15 36
Moraro	25	14	6	5	43:16 34
Pro Farra	25	10	13	2	33:13 33
San Lorenzo	25	9	10	6	32:23 28
Isonzo	25	8	11	6	30:24 27
Medea	24	9	8	7	25:23 26
Audax	25	6	11	8	37:40 23
Arrigosport	25	6	11	8	23:28 23
Sagrado	24	6	9	9	34:31 21
Manzano	25	5	9	11	25:43 19
Azzurra	25	6	6	13	26:35 18
SOVODNJE	25	2	8	15	19:59 12
Brazzanese	23	2	5	16	11:50 9
ZADNJE KOLO (24. 4.) Azzurra - JUVENTINA, Brazzanese -Mariano, Isonzo - Arrigosport, Medea - Manzano, Moraro - Sagrado, Pro Farra - Audax, San Lorenzo -SOVODNJE
Skupina M
IZIDI 25. KOLA
Architrave - Exner	1:1
Campanelle - Fincantieri	2:1
Domio - Roianese	2:4
Don Bosco - Montebello	0:0
La Lanterna - S. Anna	1:2
Olimpia - CUS	1:2
PRIMOREC - Union	6:0
LESTVICA
Architrave	25	19	5	1	75:27 43
Roianese	25	19	2	4	67:21 40
Olimpia	25	18	1	6	59:30 37
CUS	25	11	10	4	52:36 32
PRIMOREC	25	13	5	7	36:21 31
Campanelle	25	13	4	8	59:30 30
Domio	25	11	5	9	45:38 27
Don Bosco	25	5	10	10	34:49 20
Fincantieri	25	6	7	12	28:40 19
S. Anna	25	7	4	14	42:53 18
Montebello	25	5	8	12	19:36 18
Exner	25	5	6	14	36:50 16
Union	25	4	3	18	23:75 11
La Lanterna	25	2	4	19	31:00 8
PRIHODNJE KOLO (24. 4.)
CUS - Don Bosco, Montebello - Architrave, Olimpia - Domio, PRIMOREC - La Lanterna, Roianese - Fincantieri, S. Anna - Exner, Union -Campanelle.
•y/7jy-
Ul. F. Severo 122 Tel. 040/569119 - TRST
Y10 Turbo 85, Al 12 junior 84/85, ALFA 90 85. Giulietta Turbo Delta 84. BMW 316 4p 85, BMW 318 1 81, Uno 55S 83, Regata 70S 85, Regata 70 week-end 86, Regata 100S 84, Prisma 1600 nova, Mercedes 190E 83, Saab 9001 16v turbo 84, Suzuki 1300JX 87, Passat famm. T. D. 86, Polo GL 83, Golf GTI 1600 81, 1800 84, Golf GL Match 85, 127 TOP 80, Panda 45 80.
PLAČILA NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ AKONTACIJE
V deželnih ligah
En tekmec za 01ympio
Nasprotnik 01ympie v boju za napredovanje v C-l ligo je zdaj le še Libertas Sacile, ki je po razburljivem srečanju s 3:2 zmagal v Tržiču in tako izločil Fincantieri. Štiri kola pred koncem ima 01ympia točki prednosti pred Sa-cilejem, a težji spored in slabši količnik v nizih. Vse je torej še odprto, pomembno pa je, da je usoda Goričanov odvisna od njih samih, zato so možnosti realne.
Ob tej razveseljivi ugotovitvi je treba žal tudi beležiti izpad obeh goriških četrtoligašev Soče Sobema (tudi teoretično) in Našega prapora IMSA (dejansko). Za' slogaše se je v tem kolu razpletlo ugodno, a do konca lige imajo daleč najtežji spored.
Medtem ko je v ženski C-2 ligi zanimiv le še boj za napredovanje (senzacija kola je zmaga Vil-lacherja proti Itasu), ki pa se ne tiče naših predstavnikov, je v D ligi ostalo bodisi na vrhu kot na dnu brez spremembe. Težka zmaga Juniorsa nad NPT dopušča nekaj optimizma Sokolu Indulesu pred gostovanjem v Casarsi, kjer morajo Pertotova dekleta nujno zmagati, če še želijo updti na napredovanje. Tudi po tem kolu se položaj Brežank ni poslabšal, odločilno bo zdaj gostovanje pri Promovolleyu.
Po končanih bojih v državnih ligah
Kaj se zdaj obeta?
Farco Meblo in Val sta sklenila svoj prvenstveni trud, ki letos res ni bil kaj prida poplačan z rezultati.
Mnogi ocenjevalci so si enotni v oceni, da je izpad iz lige glede na potencial moštev (kar se tiče Vala pa predvsem glede na to, kar so pokazali v prvem delu) le prehuda kazen. Prav res bo, da je treba glavni vzrok za neuspehe iskati v pomanjkanju zadostnega števila enakovrednih igralk in igralcev, zaradi česar sta lahko slabši učinek ali odsotnost ključnih elementov pogubna za ekipo, vendar je končni vrstni red prvenstev venomer dokaj zvesto zrcalo dogajanj na igrišču, zato mora biti analiza poteka sezone predpostavka za bodoče delovanje, ne pa predmet objokovanja.
Edini objektivni faktor, ki ga ni mogoče prezreti, je ta, da se konkurenca po strukturi društev in ekip vse bolj približuje ravni profesionalnih državnih prvenstev.
Kaj sedaj, je seveda osrednje vprašanje. Val kot avtonomno društvo ima že dalj časa pripravljen načrt o obnovi ekipe, ki naj bi temeljila na domač, pomlajen igralski kader, bolj negotova pa je usoda ženske združene ekipe, o kateri se bodo morala zdaj izreči društva, ki na Tržaškem gojijo žensko odbojko.
Ženska B liga
IZIDI 22. KOLA
Adamoli Volta - FARCO MEBLO 3:0 (15:11, 15:12, 15:6), Conegliano Venelo - Torrione Ravena 3:0 (15:8, 15:10, 15:11), Nervesa - CUS Padova 3:0 (15:12, 15:5, 15:13), Gaierhof Trento -Volpe Cornuda 3:0 (15:6, 15:9, 15:8), Solvay Ferrara - Mogliano Venelo 3:2 (15:12, 17:19, 15:8, 8:15, 15:12), Randi Sangiorgina - Capellari Verona 3:0 (15:12, 15:4, 15:8).
KONČNA LESTVICA
Capellari VR	22	20	2	61:17	40
Nervesa	22	18	4	57:23	36
CUS Padova	22	15	7	51:35	30
Conegliano	22	14	8	50:35	28
Mogliano	22	13	9	47:39	26
Sangiorgina	22	12	10	47:36	24
Gaierhof TN	22	11	11	43:41	22
Adamoli MN	22	10	12	36:45	20
Torrione RA	22	8	14	34:51	16
Solvay FE	22	4	18	30:60	8
FARCO MEBLO	22	4	18	24:57	8
Volpe Cornuda	22	3	19	23:61	6
Capellari iz Verone napreduje v A-2 ligo, Nervesa igra kvalifikacije za napredovanje, Volpe Cornuda, Farco Meblo in Solvay izpadejo v C-l ligo, Torrione in Adamoli igrata kvalifikacije za obstanek.
Moška C-1 liga
IZIDI 22. KOLA
VAL ŠTANDREŽ - Ferroaluminio Trst 3:2 (6:15, 15:9, 15:8, 2:15, 15:11), Flebus Povoletto - Mogliano Venelo 3:0 (15:10, 15:4, 17:15), Motta di Liven-za - Volley Maniago 3:0 (15:4, 15:10, 15:8), ASFJR Čedad — Volpato Cas-telfranco Venelo 0:3 (2:15, 5:15, 7:15), Cessalto - Rangers Latte Carnia 0:3 (8:15, 8:15, 10:15), Inter 1904 Trst - CUS Trst 2:3 (8:15, 9:15, 15:11, 15:11, 7:15),
KONČNA LESTVICA
Rangers	22	19	3	62:16	38
Maniago	22	19	3	54:24	38
Motta di Liv.	22	18	4	56:20	36
Volpato	22	16	6	56:26	32
Povoletto	22	12	10	42:35	24
CUS Trst	22	10	12	38:43	20
Mogliano	22	9	13	38:48	18
Cessalto	22	8	14	34:46	16
Ferroall. TS	22	8	14	28:50	16
VAL	22	7	15	27:55	14
ASFJR Čedad	22	5	17	27:54	10
Inter 1904 TS	22	1	21	14:64	2
Ranger iz Vidma napreduje v B-l ligo, Maniago, Motta in Volpato napredujejo v B-2 ligo, Povoletto igra kvalifikacije za napredovanje v B-2 ligo, Inter, ASFJR in Val izpadejo v C-2 ligo.
Slavje ekipe prireditelja deželnega finala
v moški kategoriji under 15
01ympia suvereno osvojila naslov deželnega prvaka
Mladi odbojkarji goriške 01ympie so letošnji deželni prvaki v kategoriji-under 15. Maraževi varovanci so si naslov zagotovili na nadeljskem finalu v novi telovadnici goriškega Športnega združenja 01ympia, ki je bilo tudi organizator prireditve ob sodelovanju pokrajinske odbojkarske zveze ter goriškega odbora CONI.
Deželni zmagovalci so si naslov zagotovili najprej z zmago proti poprečni postavi II Cacciatore iz Trsta, v finalnem srečanju pa so v zanimivem in mestoma razburljivem srečanju odpravili še postavo Roialeseja. Odločilno srečanje je bilo za domače zahtevno predvsem v prvem setu, ki so ga osvojili pri šestnajstici. Boljšo igro pa so Maraževi varovanci pokazali v drugem nizu, ko Videmčani niso imeli dovolj moči, da bi se jim upirali.
Ob koncu srečanja je trener Dario Maraž izrazil veliko zadovoljstvo nad tem uspehom, saj krona večletno skrb, ki jo pri združenju posvečajo mladim. O samem finalnem delu pa je povedal, da so goriški odbojkarji igrali spre-
menljivo, kar je bilo tudi pričakovati, saj so bili precej živčni.
Ob nagrajevanju sta v imenu prirediteljev spregovorila Martin Kranner (01ympia) in predsednik deželne odbojkarske zveze Pipan.
Mlade odbojkarje 01ympie čaka sedaj meddeželna faza, ki bo določila 6 finalistov za državni naslov. Po vsej verjetnosti, tako so nam zagotovili predstavniki odbojkarske zveze, se bodo Goričani v dvojnem srečanju pomerili z deželnim zmagovalcem iz Emilije-Romagne.
IZIDI
Polfinale: 01ympia - II Cacciatore 2:0 (15:9, 15:6); Roialese - Maniago 2:1.
Finale za 1. mesto: 01ympia - Roialese 2:0 (16:14, 15:6); finale za 3. mesto: Maniago - II Cacciatore 2:0.
OLYMPIA: Dornik, Tegjin, Lutman, Brajnik, Košič, Ouinzi, Čotar, Hlede, Prinčič, J. Hlede, Belloni; trener Dario Maraž.
R. Pavšič
MOŠKA DIVIZIJA
VOLLEY CLUB TRST - BOR	3:1
(15:5, 9:15, 15:5, 15:5)
BOR: Biber, Kocman, Jercog, Blasi, Strajn, Starc, Tul, Hmeljak.
ASSDI BCV - BOR 3:0 (15:8, 15:9, 15:5)
BOR: Tul, Jercog, Kocman, Blasi, Sivic, Strajn, Starc, Hmeljak.
Borovci so začeli povratni del dokaj klavrno. Doživeli so poraza proti sicer dvema od najboljših ekip v ligi. Tekmo z -Volley Clubom so naši začeli dobro in igra v obrambi se jim je obrestovala. Osvojili so drugi niz. V nadaljevanju pa je prišla na dan večja izkušenost gostov, ki so glavni kandidat za napredovanje. V srečanju proti ASSDI BCV pa so naši popolnoma razočarali. V obeh srečanjih se je poznala odsotnost nekaterih igralcev. (Tul)
IZIDI 11. KOLA: Volley Club - CUS 3:1, Rozzol - Prima Scuola 3:0, Prevenl-re - DLF.3:1, La Marmotta - Inter 2:3, ASSDI - Bor 3:0.
LESTVICA: Volley Club 22, Inter 1904 20, ASSDI 16, Prevenire 14, CUS in La Marmotta 10, DLF 8, Rozzol 6, Bor 4, Prima Scuola 0.
ŽENSKA DIVIZIJA
DLF - BOR FRIULEKPORT	1:3
(6:15, 15:11, 8:15, 7:15)
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Vidali, Foraus, Sancin, Grbec, Milanič, Fučka, Superina.
Borovke so bile tudi tokrat z vseh vidikov občutno boljše od gostiteljic, vendar pa svoje premoči niso znale vselej uveljavljati. Tako si lahko tudi razložimo neuspeh v drugem nizu, v katerem je Bor Friulexport že vodil z 10:5. Včasih igrajo borovke premalo zbrano, kar se v tako izenačenem prvenstvu, kakršno je letošnje, lahko tudi maščuje. Odlične pa so bile zlasti v prvem nizu, v katerem so dokazale, da dosedanji uspehi niso naključni.
IZIDI 11. KOLA: Killoy - Virtus 0:3, Le Volpi - NPT 3:1, CUS - OMA 2:3.
LESTVICA: Bor Friulexport 18, Sloga Koimpex in OMA 14, CUS 12, Virtus 10, Killjoy in NPT 6, DLF in Le Volpi 4. (Killjoy in Sloga Koimpex imata tekmo manj)
2. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA A
ASSDI - SLOGA	2:3
(17:19, 15:11, 15:8, 2:15, 1:15)
SLOGA: Čebulec, Drasič, Fabi, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Pieri, Purič, Repinc, Stopar, Škerk.
Ekipo, ki je na zadnjem mestu na lestvici, so slogašice pred tekmo podcenjevale in to bi jih kmalu drago stalo, saj so osvojile prvi set z minimalno razliko, nato pa izgubile drugega in tretje'ga. Ko so v zadnjih dveh nizih le igrale, kot znajo, o zmagovalcu ni bilo dvoma. (Inka)
IZIDI 10. KOLA: San Sergio - OMA 3:0, La Marmotta - Prevenire 3:0, ASSDI - Sloga 2:3; zaostala tekma 7. kola: San Sergio - Prevenire 3:2.
LESTVICA: San Sergio 18, Sloga 16, La Marmotta 10, Prevenire in OMA 6, ASSDI 0.
SKUPINA B
SOKOL - BREG	1:3
(5:15, 13:15, 15:13, 15:17)
SOKOL: Brumat,_Ban, Kosmina, Catto-nar, Ana in Irena Živec, Tanja in Matej-ka Gruden, Devetak, DAmico, Babič.
BREG: Tatjana in Nataša Canziani, Sancin, Glavina, Kralj, Giorgi, Seganti, Gaburro, Ota, Parovel, Zahar.
Tudi tokrat se je derbi končal v korist Brežank. Tekma je bila vseskozi napeta in izenačena. Nabrežinke so tokrat igrale bolje kot doslej in pokazale, da so zmožne enakovredno se kosati tudi z vodečimi. Breg je kljub odsotnosti Erike Žerjal igral kot najboljša ekipa v B skupini. Ce pogledamo na izide posameznih setov, je bil Sokol vsakič zelo blizu podvigu. Pokopalo ga je preveliko število zgrešenih servisov in naivnih napak zaradi nepazljivosti. S tem porazom si je Sokol zapravil tudi zadnjo možnost za uvrstitev v play off. (Igor)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP
- LE VOLPI	3:0
(15:8, 15:1, 15:8)
KONTOVEL: Regent, Gruden, Samar, Pertot, Košuta, Doljak, Križmančič, Canziani, Černe, Briščik, Crisani.
Kontovelke so brez večjih težav pre-- magale povprečne nasprotnice. Igrale so zavzeto in zagrizeno. V drugem nizu so povsem pokazale svojo premoč. Trener je postavil na igrišče predvsem mlajše igralke, ki so se zelo dobro izkazale. Treba je reči, da so Kontovelke iz tekme v tekmo boljše. (E. S.)
IZIDI 10. KOLA: Sokol - Breg 1:3, Kontovel Electronic Shop - Le Volpi 3:0, Club Altura - Vivai Busa 3:1.
LESTVICA: Club Altura 16, Breg 14, Sokol Indules 10, Bor Friulexport 8, Vivai Busa 6, Kontovel Electronic Shop 4, Le Volpi 2. (Breg, Kontovel EL Shop in Bor Friulexport imajo tekmo manj)
UNDER 16 MOŠKI
SLOGA - CUS	3:2
(13:15, 11:15, 15:8, 15:12, 15:12)
SLOGA: Daneu, Kralj, Križman, Malalan, Andrej in Martin Maver, Mesar, Renčelj, Stopar.
V	nedeljo so si slogaši na domačem terenu po borbeni tekmi priborili prestižno zmago na račun še nepremagane ekipe CUS. Začetek tekme sicer ni obetal nič dobrega, saj so nasprotniki povedli v setih že z 2:0 in je vse kazalo, da bodo tudi tokrat odpravili naše fante, ki pa nikakor niso obupali. Z vso vnemo so se vrgli v boj in svoj trud tudi kronali z uspehom in tako zadali tržaški ekipi prvi letošnji poraz. (Inka)
IZIDA 9. KOLA: Sloga - CUS 3:2, Breg - Volley Club 3:0.
LESTVICA: CUS 14, Sloga 12, Breg 6, Volley Club 4, Inter 1904 2. (CUS ima tekmo več)
UNDER 16 ŽENSKE
VIRTUS - SLOGA KOIMPEX	0:3
(4:15, 9:15, 0:15)
SLOGA KOIMPEK: Ciocchi, Fabrizi, Foschini, Kocman, Lupine, Maruccelli, Rebula, Sardo, Škerk.
Sloga Koimpex je letošnji pokrajinski prvak v ženski konkurenci under 16. Potem ko so med tednom premagale borovke, so slogašice v zadnjem nastopu potrebovale zmago vsaj z izidom 3:1. Svojo nalogo so, kar se rezultata tiče, v celoti opravile. S prikazano igro niso ravno navdušile, saj je v drugem nizu Virtus povedel celo z 9:1. Nato pa je Sloga Koim-pex z delnim izidom 29:0 le vzpostavila pravilno razmerje sil na igrišču. Pokrajinski naslov se pridružuje naslovu, ki ga je Sloga Koimpex osvojila v prvenstvu under 18, oba potrjujeta, da je na mladinski ravni v pokrajinskem merilu Sloga vodilna. Finalni boji za deželni naslov, v katerih bo Sloga Koimpex zastopala tržaško pokrajino, bodo naslednji dve nedelji, torej 24. aprila in 1. maja. (Inka)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK
- BOR FRIULEXPORT	0:3
(10:15, 10:15, 12:15)
SLOGA SKLAD MITJA ČUK: Cebu-lec, Drasič, Fabi, Grgič, Dunja in Sava Jogan, Križmančič, Pieri, Purič, Repinc, Skerk
BOR FRIULEKPORT: Vitez, Sancin, Vidali, Milanič, Grbec, Fučka.
V	zadnji play off tekmi tega prvenstva je na Opčinah po pričakovanju slavil Bor Friulexport. Tekma sama ni bila posebno privlačna, saj v bistvu ni več mogla vpli-
vati na lestvico. Borovke so tokrat nastopile nekoliko demotivirane, kar je povsem razumljivo, saj so pokrajinski naslov prepustile Slogi Koimpex v predzadnjem kolu, vseeno pa dovolj odločne, da so premagale Slogo Sklad Mitja Čuk, ki se jim je vsekakor v vseh treh setih odločno upirala. (Inka)
KONČNA LESTVICA
Sloga Koimpex	6	5	1	16:3	10
Bor Friulex.	6	5	1	15:4	10
Sloga Sklad MČ	6	2	4	6:14	4
Virtus Aurelia	6	0	6	2:18	0
UNDER 15 ŽENSKE
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - MONTASIO	2:1
(15:7, 13:15,15:3)
KONTOVEL: Rengent, Gruden, Pertot, SamarKošuta, Doljak, Križmančič, Canziani, Černe, Kralj, Crisani, Briščik.
Kontovelke so zelo dobro začele in takoj povedle. Igrale so lepo in pravilno izpeljevale akcije. V drugem nizu pa so nepričakovano popustile. V tretjem setu pa so kot prerojene stopile na igrišče in niz s precejšnjo lahkoto osvojile. (E. S.)
UNDER 14 ŽENSKE
SKUPINA A
BOR FRIULEXPORT - CUS	1:2
(8:15, 15:11, 5:15)
BOR FRIULEXPORT: Vitez, Ažman, Gregori, Legovič, Zubalič, Neubauer, P. in M. Krapež, Čok, Rojc, Vodopivec, Jur-kič.
V svojem drugem nastopu so borovke naletele na močnejšega nasprotnika kot v prvi tekmi. CUS je starejša in bolj izkušena ekipa, ki je uveljavila svojo višinsko premoč ob mreži, nekoliko boljša je bila tudi pri servisih. Vsekakor je treba poudariti, da so igrale borovke tokrat celo bolje kot v prvi dobljeni tekmi proti Ricreatoriju.
SKUPINA B
RICREATORI COMUNALI A
- SLOGA	0:3
(10:15, 7:15, 14:16)
SLOGA: Bizjak, Daniela in Kristina Bogateč, Briščnik, Fonda, Hrovatin, Mahnič, Spacal, Starc, Verše.
Slogine igralke so v prvem kolu osvojile prepričljivo zmago proti ekipi, ki velja za eno boljših v skupini. Za slogašice je bil to krstni nastop, zato je bila tudi trema, s katero so stopile na igrišče, povsem opravičljiva. Na igrišče so stopile čisto vse igralke in vse zaslužijo pohvalo. (Inka)
deželna prvenstva
„„
_________Moška C-2 liga___________
IZIDI 22. KOLA
BOR CUNJA AVTOPREVOZ - Itar Cucine Fontanafredda 3:1; San Sergio Trst - OLVMPIA GORICA 1:3; Anchor Fix Vivil - Rozzol Legovini Šport 3:0; Libertas Turjak - Futura Torriana Gradišče 3:2; Pav Natisonia - Montalba Volley 1:3; Bo Frost Fiume Venelo - DLFAC Trst 2:3; Fincantieri Tržič - Libertas Sacile 2:3.
LESTVICA					
Anchor Vivil	22	,22	0	66:17	44
OLVMPIA GO	22	17	5	55:34	34
Libertas Sac.	22	16	6	54:32'	32
Montalba	22	15	7	53:28	30
Fincantieri	22	15	7	55:37	30
BOR CUNJA AV.	22	13	9	51:40	26
Rozzol. Leg.	22	12	10	48:46	24
Futura Torr.	22	11	11	48:43	22
Pav Natisonia	22	9	13	44:47	18
Libertas Tur.	22	8	14	34:52	16
Fontanafredda	22	6	16	31:56	12
DLFAC Trst	22	5	17	26:58	10
Fiume Veneto	22	4	18	31:59	8
S. Sergio TS	22	1	21	17:64	2
PRIHODNJE KOLO (23. 4.)
OLVMPIA GORICA - Pav Natisonia, Rozzol Legovini - BOR CUNJA AVTOPREVOZ, Libertas Sacile - Bo Frost Fiume Venelo, DLFAC Trst - San Sergio Trst, Montalba Volley - Libertas Turjak, Futura Torriana - Anchor Fix Vivil, Itar Cucine Fontanafredda - Fincantieri.
_________Ženska C-2 liga___________
IZIDI 22. KOLA
SLOGA KOIMPEX - AGOREST GORICA 3:1, Gieffe Pieris - Celinia Maniago 2:3, Cordenons - Kennedy 3:0, Libertas Gorica - Fincantieri Tržič 2:3, Pav Natisonia - Ginnastica Spilimberghese 2:3, Itar Cucine Fontanafredda - Libertas Martignacco 3:2, Villacher Bier - Itas Fiume Veneto 3:2.
LESTVICA					
Fiume Veneto	22	19	3	62:25	38
Fontanafredda	22	18	4	61:23	36
Fincantieri	' 22	18	4	58:32	36
Kennedy	22	15	7	51:31	30
Celinia	22	13	9	43:46	26
Cordenons	22	12	10	46:41	24
Villacher	22	11	11	46:39	22
Martignacco	22	10	12	45:41	20
SLOGA KOIM.	22	10	12	43:42	20
AGOREST GO	22	9	13	37:49	18
Pav Natisonia	22	6	16	35:54	12
Gieffe Pieris	22	6	16	28:58	12
Libertas GO	22	4	18	27:59	8
Ginnas. Spil.	22	3	19	19:61	6
PRIHODNJE KOLO (23.				4-)	
Libertas Martignacco - SLOGA KO-IMPEX, AGOREST GORICA - Pav Natisonia, Itas Fiume Vento - Itar Cucine Fontanafredda, Ginnastica Spilimberghese - Libertas Gorica, Fincantieri Tržič - Cordenons, Kennedy - Gieffe Pieris, Celinia Maniago - Villacher Bier.
__________Moška D liga___________
IZIDI 22. KOLA
SOČA SOBEMA - Volley Bali Videm 2:3, SLOGA - San Giorgio Porcia 3:0, Pal-lavolo Trst - NAŠ PRAPOR IMSA 3:0, Arredo Uno Lucinico - Acli Ronchi 1:3, Libertas Martignacco - Nuova Pallavolo Trst 3:2, Faedis Povojetto - Pav Reman-
zacco 2:3, Prata di Pordenone				- Rojalese	
3:2.					
LESTVICA					
Remanzacco	22	21	1	63:14	42
Volley Videm	22	17	5	56:26	34
Rojalese	22	17	5	59:32	34
Prata	22	16	6	53:29	32
Martignacco	22	15	7	53:30	30
Povoletto	22	14	8	51:36	28
Pallavolo TS	22	13	9	50:35	26
Nuova PalLTS"	22	8	14	43:46	16
Acli Ronchi	22	9	13	36:44	16
Lucinico	22	8	14	38:48	16
SLOGA	22	8	14	27:50	16
NAŠ PRAPOR	22	5	17	21:56	10
SOČA SOBEMA	22	4	19	19:59	6
Porcia	22	0	22	2:66	0
PRIHODNJE KOLO (23. 4.)
Pav Remanzacco - SLOGA, NAŠ PRAPOR IMSA - SOČA SOBEMA, Rojalese -Faedis Povoletto, San Giorgio Porcia -Pallavolo Trst, Volley Bali Videm - Libertas Martignacco, Nuova Pallavolo Trst - Arredo Uno Lucinico, Acli Ronchi - Prata di Pordenone.
Ženska D liga
IZIDI 22. KOLA
BREG AGRAR - KONTOVEL ELECTRONIC SHOP 1:3, Martignacco - Pro-movolley 3:1, SOKOL INDULES - Rivig-nano 3:1, Nuova Pallavolo Trst - Juniors Casarsa 2:3, CIS Tarcento - Majanese 3:0, CUS Videm - Pallavolo Mossa 3:0, (Prata di Pordenone ni igrala).
LESTVICA			
Juniors	21	20	1
Prata di PN	20	16	4
SOKOL INDUL.	20	15	5
CUS Videm	20	14	6
CSI Tarcento	20	13	7
Rivignano	21	11	10
KONTOVEL ES	20	10	10
Martignaco	20	8	12
BREG AGRAR	20	6	14
Nuova Pall.TS	20	6	14
Promovolley	20	5	14
Majanese	21	5	16
Mossa	21	3	18
60:14
52:22
50:27
50:25
48:29
39:44
41:38
35:44
29:48
33:52
24:48
27:55
18:60
40
32
30
28
26
22
20
16
12
12
10
10
6
PRIHODNJE KOLO (23. 4.)
KONTOVEL ELECTRONIC SHOP ' CUS Videm, Promovolley - BREG AO RAR, Juniors Casarsa - SOKOL INDU LES, Pallavolo Mossa - CSI Tarcento. Majanese - Nuova Pallavolo Trst, Pra di Pordenone - Lavoratore Martignac (Počiva Rivignano).
Košarka: v nedeljo v Trstu v B-2 ligi proti moštvu Bertona iz Duevilleja
Jadranovci razočarali, a srečno zmagali
JADRAN - BERTOM 77:76 (37:42)
JADRAN: Persi, Starc 15 (6:8), Štoka 2, Ban 21 (7:8), Čuk 20, Banello 8 (2:4), Rauber 8 (0:1), Corsi, Sosič 3 (1:2).
BERTON DUEVILLE: Sartori 26 (4:8), Barbiero (0:1), Pilatone, Gasparon, Ferraboschi, Merlini 20 (2:2), Pigato, Crestani 11 (5:8), Michelon 19 (5:8), Tom-masin.
SODNIKA: Piai (Alessandria) in Terreo (Biella). PM: Jadran 16:23; Berton 16:27. ON: Jadran 20; Berton 19. PON: Ban (40). TRI TOČKE: Ban 2, Starc 1.
Trenutek z nedeljskega srečanja Jadran - Berton
GLEDALCEV: 500.
»Več sreče kot pameti!«, »Samo Jadran lahko osvoji tako tekmo!«, »Gostje so nam podarili zmago!«. Taki so bili na splošno komentarji navijačev, ki so v nedeljo zapuščali športno palačo v Trstu. Navijači so bili, kajpak, zadovoljni z osvojenima točkama, povsem razočarani pa s prikazano igro jadranovcev.
Na dlani je, da so jadranovci v nedeljo srečno zmagali. Igrali so namreč zelo slabo, nezbrano v obrambi (še posebno pomanjkljivo je bilo zapiranje prostora pod košem) in v napadu so v glavnem metali iz težkih pozicij. Skratka, bila je to ena najslabših predstav naših košarkarjev v letošnji sezoni. Jadran je sicer igral brez centra Roberta Daneua, mislimo pa, da to ni opravičilo za tako poprečno in nezbrano igro skoraj vseh in da je moral poškodovani Valter Sosič v zadnjih minutah reševati potapljajočo se Jadranovo barko.
In dejansko se je srečanje odločilo v korist jadranovcev prav z vstopom Val-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI. DVE TOČKI: Starc 3:12; Čuk 10:16; Banello 2:5; Corsi 0:1; Sosič 1:1; Štoka 1:3; Rauber 5:8; Ban 4:6. TRI TOČKE: Starc 1:3; Rauber 0:5, Ban 2:6. SKOKI: Starc 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 4, 2; Banello 3, 2; Štoka 0, 1; Rauber 8, 1; Ban 4, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: Starc 5, 3; Čuk 2, 1; Banelllo 1, 2; Corsi 0, 1; Sosič 0, 1; Rauber 2, 1; Ban 2, 1; Persi 1, 1. BLOKADE: Rauber 1. ASISTENCE: Starc 1; Ban 1.
terja Sosiča v zadnjih minutah tekme. Valter še ni povsem prebolel poškodbe na nogi, vseeno pa je stopil na igrišče, stisnil zobe in njegov doprinos je bil odločilen. Dosegel je en koš, igral je zelo požrtvovalno v obrambi in spretno prestregel žogo nasprotnikom, ki so se podali v protinapad. Dal pa je predvsem dotlej »zaspani« Jadranovi ekipi večjo borbenost.
Gosti so se predstavili v Trstu kot homogena celota, bili so točni pri metu, izredno požrtvovalni v obrambi in odlični pri skoku pod košema. V zadnjih minutah pa jih je zajel strah pred zmago. In to jim je bilo usodno.
Trener Brumen je začel nedeljsko srečanje z dokaj neobičajno postavo: Persi, Starc, Ban, Stoka in Čuk. Naši so bili takoj v zaostanku nekaj točk, v 9. min. pa je bila prednost gostov že deset točk
V Jadranovem taboru po nedeljski tekmi ni bilo velikega navdušenja, čeprav so bili vsi seveda zadovoljni z osvojenima točkama. Vsi pa so se strinjali, da so igrali zelo slabo.
Jadranov pomožni trener Stojan Kafol je takole izjavil: »Igrali smo slabo, skoraj katastrofalno^ Nasprotnik nam je pobral kar 16 žog. Še slabše smo začeli v drugem polčasu in na srečo, da je proti koncu tekme vstopil na igrišče Valter Sosič, ki se odlikuje po veliki požrtvovalnosti.
(25:15). Jadranovci so nadaljevali s slabo igro tudi v drugem polčasu in v 27. min. so zaostajali kar za 15 točk (45:60). Kazalo je, da za naše ni več pomoči. V 35. min. so gostje vodili za 12 točk (72:60). Z vstopom Valterja Sosiča na igrišče pa preobrat: igralci Bertona so v zadnjih minutah napravili grobe napake, naši so se opo-
S cono 1-3-1 smo nasprotniku prestregli nekaj žog in srečno zmagali.«
Dolgo smo iskali trenerja Bertona Iv-rea Carnaccinija, končno smo ga dobili samega, v temnem kotu pod tribunami. Bil je potrt, skoraj ni verjel, da je njegovo moštvo tako izgubilo.
»Kaj naj vam rečem kot to, da nas je enostavno zajel strah pred zmago. Podarili smo že dobljeno tekmo. Če bi zmagali proti Jadranu, bi bili že sedaj skoraj rešeni pred izpadom. Zaskrblja pa me
gumili, dosegli nekaj odločilnih košev in nato tudi zmagali s točko razlike.
Jadranovci so se tako Bertonu tudi oddolžili za neverjeten poraz iz prvega dela prvenstva, ko so 50" pred koncem vodili za 5 točk, nato pa izgubili po podaljšku. In nekateri menijo, da v športu ni pravice... (B. Lakovič)
predvsem ta bojazen pred zmago. To pa nas bi lahko drago stalo v preostalih tekmah. O tekmi sami naj povem, da smo igrali odlično do nekaj minut pred koncem. Uspeli smo onemogočiti Klavdija Starca, ki je pobudnik vseh Jadranovih akcij. Res je, Jadran je igral brez Daneua, mislim pa, da je Jadran na splošno igral zelo slabo. Pač tako je, v športu vsako napako drago plačaš. In Jadran je v zadnjih minutah izkoristil prav vsako našo najmanjšo napako,« je dejal skoraj obupani Carnaccim. (bi)
Carnaccini: Zajel nas je strah pred zmago
Košarka: po zmagi v zadnjem kolu v moški D ligi
Borovci bodo za obstanek v ligi morali igrati dodatni srečanji
trdita - Bor Radenska 79:84 (44:47)
bor RADENSKA: Žerjal 12 (6:6), Korošec 13 (1:1), Terčon, Kojanec 4, Klobas 9 (3:4), Š. Semen 8, Pregare 24 (3:5), Kneipp 14 (2:2), Smotlak, A. Semen.
3 TOČKE: Pregare 1.	'
V zadnjem kolu prvenstva so »belo-zeleni« premagali v gosteh šibko Ardi-to iz Gorice, ki se je na igrišču predstavila samo s sedmimi igralci in brez hajboljšega centra. Borovci so kljub 'mlikemu psihičnemu bremenu, saj so lahko samo z zmago upali še na obsta-hek v ligi, dobro začeli in vodili do 8. minute prvega polčasa (17:12). Nato so naši popustili predvsem v obrambi, hasprotniki pa so z delnim izidom 19:6 Pfešli v vodstvo. Borovci so takoj rea-9irali in najprej izenačili, ob koncu Prvega dela pa imeli majhno prednost. , V drugem delu so stopili na igrišče S°!j sproščeni in vodstvo stalno večali, ^tiri minute pred koncem tekme je bil rezultat 84:70 v korist naših. Borovci se odločili, da zaigrajo daljše napa-9e, vendar niso uspeli zadeti koša. Nasprotniku pa je uspelo ublažiti po-r®z- S to tekmo Borovi igralci še niso sklenili prvenstva, saj po izidih iz za-Phjega kola, v katerem je Carita ostal Praznih rok in POM zmagal, bodo mo-®ri naši odigrati še dodatni tekmi z , Krpama POM in Carita, ki bosta od-0cali o obstanku v ligi. (L. Furlan)
. Na sliki: trenutek s prvenstvene ekme Bor Radenska - Inter 1904.
1. MOŠKA DIVIZIJA - SKUPINA D
BOR HOTEL DANEU - BARCOLANA B	58:56 (29:22; 52:52)
BOR HOTEL DANEU: Oblak 5, Furlan 12 (0:3), Covaccio, Udovič 16 (2:4), Canciani 10, Slobec 2 (0:2), Sestan 1 (1:2), Jančar 2, Krečič 5 (1:5), Baitz 5 (1:4). TRI TOČKE: Oblak 1.
Tokrat so se morali borovci pošteno potruditi, da so strli odpor trdožive Barcolane, saj so zmagali tesno šele po podaljšku. Poleg običajne slabe obrambe so naši odpovedali tudi v napadu, tako da so prednost, ki so si jo nabrali v prvem delu tekme, popolnoma izgubili v drugem polčasu. Minuto pred iztekom tekme so celo zaostajali za tri točke. V dramatični končnici pa je Oblak s trojko izenačil. V podaljšku pa so naši brez težav zmagali. (L. Furlan)
INTERMUGGIA - KONTOVEL	95:71 (44:36)
KONTOVEL: Nabergoj 4, A. Pertot 5 (1:2), Kneipp 3 (1:2), I. Pertot, Cunja 2, Bogateč 1 (1:2), Grilanc 23 (3:6), L. Emili 18 (0:1), A. Emili 10 (2:2), Versa 5 (1:4). TRI TOČKE: Grilanc in L. Emili 2.
Letošnje Kontovelove tekme so izmenično dobre ali pa take, na katere bi bilo bolje pozabiti že pet minut po končnem žvižgu. Nedeljska tekma z Inter-muggio sodi med slednje, saj so naši zaigrali znatno pod svojimi sposobnostmi.
(Andrej)
Atletika: deželni miting
Gabrijelu Sedmaku prvo mesto v Vidmu
Deželnega otvoritvenega mitinga za članske kategorije, ki je bilo v soboto v Vidmu, sta se od članov AD Bor In-fordata udeležila le oba metalca kopja, Gabrijel Sedmak in Alan Oberdan. Gabrijel je v svoji disciplini zmagal z rezultatom 59,08 m. Čeprav mu v tem trenutku težave z zaletom onemogočajo prenos orodja v optimalni hitrosti, smemo ta rezultat oceniti kot daljavo, ki je je v tem trenutku sposoben doseči. Alan, ki pa težav z zaletom nima (ima pa težave s postavitvijo orodja v optimalni izmetni kot), pa vidno napreduje. Njegov rezultat 52,38 m in tretje mesto na tem tekmovanju (ki je za več kot 2 metra izboljšan osebni rekord) pa je vsekakor zelo obetaven.
(L P-)
Zanesljiva zmaga Krasovih rokometašev
KRAS TRIMAC - LIBERTAS 41:26
(23:9)
KRAS TRIMAC: Milič, Sardoč 11, Raseni 7, Sosič 7, Kozlovič 3, Simoneta 3, Weisenegger 1, Vremec 1, Gruden 7, Race 1.
Krasovi rokometaši so visoko premagali moštvo Libertasa. Pred tekmo je bilo vzdušje v ekipi dokaj napeto, saj je nasprotnik v prejšnji tekmi remiziral z vodilnim Cividinom. Kljub temu pa so Krasovi mladinci zaigrali tako, kot znajo, in izid tekme ni bil nikoli v dvomu. Pohvaliti je treba vso ekipo, med posamezniki pa gre pohvala drugemu vratarju Miliču, ki je nekaj krak odlično ubranil strele Li-bertasovih igralcev. V drugem polčasu pa se je pokazala tudi stara napaka Krasove ekipe, ki je v obrambi omogočila nasprotniku, da je večkrat zatresel njeno mrežo. (Pjotr)
Košarka: promocijsko prvenstvo na Goriškem
Domovci odlični
^era - Dom Gometal 81:95 (38:46)
;	: Košuta 12, M. Dornik, Koc-
ucič 2, Battello, Orzan 4, Nanut 48, ti ’ Podberšič 12, U. Dornik, Puiat-j> /,?' ON: Dom 20, Edera 27. PON:
Natr "i 39' min' 3 TOČ:KE: Nanut in
vodJIriOVCem	usPel° premagati
»Bel ° ^ero in to povsem zasluženo, v v °'rtieči« so nadigrali nasprotnika zel SS" eleinentih igre, saj so zaigrali vem ^rano in učinkovito, tako v pr-^ Kot v drugem polčasu. n0 ° 13. minute sta si bili ekipi popol-min,a. enakovredni (28:29), v zadnjih lifev' Prve9a polčasa pa si je Semo-ločk lm varovancem uspelo priigrati 8 dfjj . Prednosti. Domačini so pričeli Ši^1 Polčas s polno paro in so se na-ssinih3™0 Približali v 25. minuti na Pa sn	(52:57), v nadaljevanju
Pa oni “omovci. z odličnim Nanutom u' Povečali vodstvo, ki je 34. mi-
nuti znašalo kar 17 točk. V zadnjih minutah pa so belo-rdeči le ubranili zasluženo vodstvo.
Tokrat sta se izkazala poleg običajnega Nanuta (48 točk!) še Košuta in Podberšič. S tem zlata vrednim parom novih točk so domovci ponovno tri kola pred koncem prvenstva prvi na lestvici v družbi Edere in Arteja. (mč)
obvestiti
ŠD PRIMOREC
obvešča, da bo v petek, 22. t. m„ ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah 22. REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: poročila in pozdravi, razrešnica staremu odboru, razprava, volitve in razno.
SK DEVIN
vabi člane, naj se udeležijo 14. REDNEGA OBČNEGA ZBORA, ki bo v četrtek, 21. t. m., ob 19.30 v klubskih prostorih v bivši osnovni šoli v Cerovljah.
posebnega
Mnogo novih športnih oblačil v popolnoma prenovljenem ambientu.
Ul. Milano 21
kosarkarska prvenstva
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 28. KOLA	
JADRAN - Berton	77:76
Murano - Ravenna	77:121
Novellara - Faenza	65:70
Virtus Pd - Ferrara	87:97
Pesaro - Imola	93:92
Stefanel - Montebelluna	93:81
Castelfranco - Petrarca	69:60
Spinea - San Dona	90:93
LESTVICA
Ferrara
San Dona
JADRAN
Petrarca
Pesaro
Virtus Pd
Castelfranco
Stefanel
Ravenna
Montebelluna
Berton
Imola
Faenza
Spinea
Novellara
Murano
28 21 7 2533:2419 42 28 20 8 2412:2297 40 28 18 10 2340:2298 36 28 17 11 2282:2271 34 28 16 12 2376:2289 32 28 15 13 2376:2315 30 28 15 13 2043:2009 30 28 15 13 2184:2157 30 28 14 14 2393:2297 28 28 14 14 2474:2436 28 28 12 16 2366:2338 24
27	11 16 2237:2338 22
28	11 17 2209:2370 22
27	10 17 2111:2131 20
28	10 18 2162:2242 20 28 4 24 2340:2631 8
PRIHODNJE KOLO Virtus Pd - Novellara, Imola - Castelfranco, Berton - Spinea, Montebelluna - JADRAN, Ferrara - Murano, Faenza - Pesaro, Ravenna - Petrarca, San Dona - Stefanel.
JADRANOVI STRELCI Ban 580, Čuk 484, Rauber 376, Starc 364, Daneu 258, Banello 114, Štoka 64, Sosič 61, Corsi 33, Persi 8, Paulina 4.
MOŠKA D LIGA
IZIDI ZADNJEGA KOLA
Ardita - Bor Radenska	79:84
POM Tržič - Roncade	74:62
Carita - Pordenon	84:87
Tecnoluce - Arcade	89:88
Miane - Inter 1904	85:91
Ponte di Piave - Cividale	100:108
Soteco - Crich	88:78
LESTVICA	
Cividale
Crich
Pordenon
Soteco
Roncade
Tecnoluce
Ponte di Piave
Inter 1904
Miane
Carita
POM Tržič
Bor Radenska
Ardita
Arcade
26 19 7 2304:2089 38 26 19 7 2253:2076 38 26 18 8 2178:2156 36 26 15 11 2137:2050 30 26 15 11 2064:2037 30 26 14 12 2130:2059 28 26 14 12 2231:2218 28 26 14 12 2029:2070 28 26 11 15 2196:2265 22 26 10 16 2034:2084 20 26 10 16 1963:2066 20 26 10 16 2119:2235 20 26 7 19 2168:2265 14 26 6 20 2222:2358 12
NAPREDOVANJE IN NAZADOVANJE V višjo ligo se uvrstita prvi dve uvrščeni ekipi Cividale in Crich. V nižjo ligo nazadujeta Ardita in Arcade. Za drugi dve ekipi, ki bosta nazadovali v nižjo ligo, bodo potrebna dodatna srečanja med ekipami Carita, POM Tržič in Bor Radenska.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
NA GORIŠKEM	
IZIDI 18. KOLA	
Alba Gioia - Senators	66:66
Grado - B. Ronchi	87:85
Basket Go - Corridoni	81:83
Staranzano - Goriziana	99:101
Arte - Fortitudo	80:72
Edera - Dom Gometal	81:95
LESTVICA	
DOM GOMET.
Arte
Edera
Corridoni
Grado
Goriziana
Staranzano
Fortitudo
Senators
Alba Gioia
Basket Go
B. Ronchi
19 15 4 19 15 4 19 15 4
18	13 5
19	12 7 19 19 19
18
19
19
19
9 10 9 10 8 11 7 11 6 13 3 16 1 18
1729:1532 30 1576:1412 30 1644:1481 30 1435:1345 26 1554:1493 24 1600:1645 18 1554:1666 18 1428:1473 16 1278:1384 14 1438:1432 12 1414:1609 6 1409:1651 2
PRIHODNJE KOLO (23. IN 24. 4.) Dom Gometal - Alba Gioia, Fortitudo - Grado, Senators - Basket Go, Corridoni - B.Ronchi, Goriziana -Arte, Staranzano - Edera.
NA TRŽAŠKEM
IZIDI 22. KOLA
Autosandra - Kontovel ES	89:81
Polet - Motonavale	63:86
Libertas - Breg Adriath.	86:74
Scoglietto - Intemuggia	82:71
Radiograf - Časa Arniča	90:71
II Carso - Barcolana	92:108
Ferroviario prost LESTVICA
Autosandra
Motonavale
Intermuggia
Scoglietto
Libertas
Barcolana
Breg Adriath.
Časa Arniča
Ferroviario
Polet
Kontovel ES Radiograf II Carso
21 18 3 1624:1426 36 21 17 4 1668:1442 34 21 14 7 1708:1605 28 21 12 9 1590:1497 24
21	12 9 1638:1596 24
20	11 9 1707:1557 22
22	10 12 1732:1843 20 22 10 12 1754:1874 20
21	9 12 1594:1621 18 21 8 13 1407:1468 16 21 7 14 1683:1736 14 21 7 14 1511:1569 14 21 2 19 1481:1863 4
PRIHODNJE KOLO (23. IN 24. 4.) Kontovel Electronic Shop - Libertas; Časa Arniča - Polet; Barcolana -Scoglietto; Intermuggia - II Carso; Ferroviario - Autosandra; Motonavale - Radiograf; Breg Adriatherm prost.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 300.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000.- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500 - din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000.-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh .drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska

ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
19. aprila 1988
Zanimiva raziskava ministrstva za zdravstvo
Morje je pri nas dokaj čisto Italija spoštuje zakone ES
RIM — Italijansko morje je letos čistejše kot pred leti, vseeno pa je še precej onesnaženo in torej potrebuje »nujno zdravniško pomoč«. To je osrednja ugotovitev, ki preveva redno letno poročilo ministrstva za zdravstvo o stanju italijanskega morja in rečnih voda ter jezer v luči državnih zakonov in odlokov Evropske skupnosti. Minister Donat Cattin je poročilo že poslal vsem deželnim upravam, ki so po zakonu pristojne, da dokončno preverijo, ali je morje primerno za kopanje' ali pa ne. Zadnja beseda o tem pa pripada občinskim upravam in krajevnim zdravstvenim enotam.
Strokovnjaki ministrstva za zdravstvo so stopnjo morske onesnaženosti preverili v 3.800 krajih. Analiz, ki so pokazale, da je morje primerno za kopanje, je bilo kar 86,2 odstotka, kar zgovorno dokazuje, da se je položaj v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo ugodnih analiz le 63,4 odstotka, precej izboljšal. Treba je vsekakor omeniti, da izsledki ne navajajo splošnega stanja morskih voda, ampak le njihovo zastrupljenost. Izvedenci ministrstva, ki so jim priskočili na pomoč biologi krajevnih zdravstvenih enot, so v nekaj mesecih dejansko prebredli ves polotok ter vse večje in manjše otoke. V Furlaniji-Julijski krajini so te analize izvedli v
Tržaškem zalivu (Trst in Tržič) ter ob izlivu Tilmenta v kraju San Michele al Tagliamento.
V zvezi s to raziskavo je včeraj deželna vlada Furlanije-Julijske krajine izdala tiskovno sporočilo, v katerem izraža zadovoljstvo, da je tokrat ministrstvo res hitro in učinkovito posredovalo krajevnim upravam in širši javnosti osnovne podatke o onesnaženju morskih voda. Deželna uprava pozdravlja to novost in dodaja, da je severni Jadran že nekaj let pod stalnim nadzorstvom posebne raziskovalne enote deželnega odborništva za javna dela, ki deluje pod okriljem mednarodne delovne skupnosti Alpe-Jadran. S tem v zvezi naša dežela podčrtuje zelo dobro sodelovanje, ki ga je ta deželna ustanova vzpostavila s podobnimi inštitucijami v Sloveniji in Hrvatski.
V to vsestransko koristno pobudo bo treba čimprej angažirati tudi deželo Veneto in po možnosti tudi deželno upravo Emilije-Romagne, ki ima na razpolago mednarodno priznani center za morsko biologijo v Ravenni. V tem inštitutu že precej let raziskujejo tudi onesnaženost Pada, ki zelo skrbi tako naravovarstvenike kot tudi krajevno prebivalstvo. Parlament je za »ozdravitev« Pada že odobril poseben zakon, zaradi birokratskih zapletov pa je ta normativ do sedaj žal ostal samo na papirju.
Pa vendar je na suhem
Spretnost fotografa je omogočila posnetek, na katerem je Rim sila podoben Benetkam, ko jih preplavlja morska voda. Turist pod vodometom ima seveda noge popolnoma suhe...	(Telefoto APj
Jeruzalemska sodba
Včeraj se je v Jeruzalemu odigralo poslednje dejanje procesa proti nacističnemu morilcu Johnu Demjanjuku. Le-tega so morali na zahtevo njegove družine dobesedno nesti do sodne dvorane, ker svojci trdijo, da si je poškodoval hrbtenico.	(Telefoto AP)
Kobilice predstavljajo nevarnost tudi za kmetijstvo južne Evrope
BRUSELJ — Kobilice, ki že pustošijo po severni Afriki, kaj lahko preletijo Sredozemsko morje in ogrozijo tudi rastlinstvo v južni Evropi. To trdi belgijski strokovnjak Ernest de Laminne, ki je s tem zavrnil prejšnje trditve, da afriške kobilice ne predstavljajo nobene nevarnosti za Evropo.
Laminne trdi, da je precej znakov, ki potrjujejo možnost prihoda teh nenasitnih žuželk. Že marca so se pojavile na Malti, v začetku aprila pa so prišle celo do rimskih plaž, kjer pa so na srečo zaradi neugodnega vremena poginile. Toda vremenske razmere so se po mnenju Laminna toliko spremenile, da so sedaj izredno primerne za
selitev oblakov kobilic. Laminne se zato zavzema, da se stori vse, da se prepreči prihod kobilic. Kolikšno škodo lahko povzročijo, pove podatek, da kobilice na površini enega kvadratnega kilometra dnevno dobesedno požrejo 100 ton rastlin.
Tudi Sredozemsko morje zanje ne predstavlja prevelike ovire. Ob pomoči toplega vetra bi lahko kobilice brez »vmesnega postanka« preletele 1000 kilometrov. Toda tudi tiste kobilice, ki bi omagale in popadale v morje, bi ostale na površini in tako nudile drugim možnost, da prekinejo polet, dokler si spet ne naberejo novih, moči. V
Evropi bi lahko kobilice povzročile še več škode, saj zaradi precej goste naseljenosti in obdelanih polj, ne bi bilo mogoče uporabiti tako močnih insekticidov kot v na pol puščavskih predelih severne Afrike.
Teh težav se zaveda tudi Evropska skupnost, ki je afriškim državam, ki so jih napadle kobilice, že dodelila precejšnja finančna sredstva (2,5 milijona ecujev) za boj proti tem žuželkam. Vsem je namreč jasno, da je treba kobilice zatreti že v Afriki in tako obraniti Evropo pred to nevarnostjo. Zato je evropski parlament od ES zahteval, da afriškim državam nudi še večjo pomoč v tem boju.
Lepotno tekmovanje Miss Moskva 1988
MOSKVA — Filmska produkcija Mosfilm, tovarna ur Temp (sovjetski Swatch), tovarni oblačil za mlade Raduga in Mlada moda ter sovjetska izdaja revije Bur-da so sponzorji svojevrstne pobude: lepotnega tekmovanja Miss Moskva.
V SZ so sicer že izbrali nekaj lepotic,w tokrat pa bodo prvič ocenjevali lepoto Moskovčank. Člani žirije so na delu že od petka, do 25. aprila pa bodo morali dokončati selekcijo in izbrati skupinico najlepših. Dela imajo ogromno, saj se je na lepotno tekmovanje vpisalo več kot 300 deklet. Med temi je največ delavk, dosti je tudi študentk in vrtnaric, vse so polne dobre volje, mnoge se lahko ponašajo z nadpovprečnim znanjem, večina pa si ne more privoščiti minikrila.
Prav zaradi tega se je žirija odločila, da izpiše imena le tistih deklet, ki so res lepa, sicer jim svetujejo, naj gredo domov. Dobra volja, če imaš debelušasta kolena in nizko postavo, očitno ni najbolja.
A v str alka razlaga mit italijanskega ljubimca
LONDON — Italijani so najboljši ljubimci na svetu! Nizke postave, debelušasti - lahko pa tudi ne -, s temnimi kodri in globokim pogledom so za katerokoli žensko enkratno spolno doživetje. Do tega osnovnega spoznanja se je dokopala avstralska pisateljica Germaine Greer, ki je britanskemu mesečniku Woman's Journal razodela mednarodne skrivnosti spolnega življenja. Britanci so pedri, Avstralci prav tako, Francozi so narcisi, Američani so boječi, Arabci pa povzročajo ljubimkam hude depresije.
Geerova svetuje vsem ženskam, naj se podajo v Italijo, kjer bodo nedvomno našle enkratnega ljubimca, ki jim bo pričaral nepozabne in razburljive noči. Avstralska pisateljica je tudi odkrila, da so Italijani zrasli v strastne ljubimce zaradi »mame«, ki jih je imela tako srčno rada, ki jih je tako scrkljala, da so se še sami naučili, kako se temu streže. Italijanke očitno ne vedo, kakšno neprecenljivo bogastvo se skriva na dnu duše tistih brkatih gizdalinov, ki jih doma pretepajo, na ulicah pa slačijo s pogledom.
Dunajska medicinsko-meteorološka posvetovalnica brezplačno skrbi za boljše počutje Avstrijcev
DUNAJ — »Ste prišli z avtomobilom? Danes je bolje, da avto pustite v garaži. Piha močan fen, mnogi so kar se da razdražljivi in danes bo precej razbite pločevine,« me pozdravi dr. Alois Machalek. Zdi se mi, da ima povsem prav. Kajti tistega dunajskega sončnega jutra ni bilo samo čutiti suh južni veter temveč je bilo po ulicah slišati precej živčnega hupanja in cviljenja zavor. Izhodišče za najin razgovor je bilo več kot na dlani.
Dr. Alois Machalek je namreč vodja enkratne ustanove in sicer dunajske medicinsko-meteorološ-ke posvetovalnice, ki jo mnogi kratkomalo imenujejo posvetovalnica za vremensko občutljive oziroma za vremenske bolnike. »Da vreme vpliva na človekovo počutje in zdravje, seveda ni nobena novost,« začne svoj ekskurz za laike dr. Machalek. Pri tem pove, da je interdisciplinarna znanost o tem, t. j. medicinska meteorologija (širše pa tudi humana bi-ometeorologija) še posebno razširjena v pasu, ki leži med štirideseto in petdeseto stopinjo zemeljske širine, kjer je vreme še posebno spremenljivo in kjer po medicinskih ocenah vsaj tretjina prebivalcev čuti vremenske spremembe. Sicer pa je občutljivost na vreme visoka tudi pri vas v Sloveniji, kjer je strokovnjakinja na področju vpliva vremena na človekovo počutje npr. inženirka meteorologije Majda Vida iz Ljubljane,« mimogrede doda dr. Machalek. V 'raziskavah o vplivu vremena na človekovo zdravje in počutje so po njegovih besedah prišli še posebno daleč v ZR Nemčiji in v Sovjetski zvezi. Vendar pa del dosežkov sovjetske humane biomete-orologije oziroma medicinske meteorologije ni na
vpogled, saj v SZ sodi večina tistega, kar je v zvezi z vremenoslovjem, pod okrilje obrambnega ministrstva - s tem pa pod pečat državne tajnosti.
Znanstveni instituti za humano biometeorologijo oziroma za medicinsko meteorologijo niso redkost. Imajo ga tudi na Dunaju, v Durnhofu v Spodnji Avstriji pa je v nekdanjem cistercijanskem samostanu danes muzej, kjer je prikazan razvoj te interdisciplinarne vede. Na vpliv vremenskih sprememb pri zdravih in pri posameznih bolnikih opozarja avstrijska televizija ob meteorološki napovedi v svojem zadnjem pregledu novic, na to pa opozarjajo tudi v nekaterih avstrijskih dnevnikih. Povsem enkratna v Evropi pa je dunajska medicinsko-meteorološka posvetovalnica (v Neutorgasse 1 v prvem dunajskem okraju), ki je odprta za vsakogar. »Ob vremenskih spremembah so pri Avstrijcih ob živčni razdražljivosti najpogostejše migrene,' psihične depresije, revmatične, kardiološke in težave pri krvnem obtoku oziroma poslabšanje stanja pri tistih, kjer so te bolezni že prisotne,« pove vodja dunajske posvetovalnice, kjer so zaposleni zdravnik, meteorolog, psiholog in biolog. Tiste, ki k njim pridejo po pomoč, zdravnik - seveda upoštevajoč zdravstveno stanje vsakega posameznika - najprej skrbno pouči, o najrazličnejših simptomih za vremensko občutljivost. Nato pacient šest do osem tednov dnevno izpolnjuje koledar svojega počutja. Te podatke končno vstavijo v računalnik, ki poišče korelacijo med zadnjim in meteorološkimi vrednostmi v času, ko je pacient zapisoval svoje počutje. Kolikor se pokaže, da korelacija obstaja, mu postrežejo z najrazličnejšimi na-
sveti za terapijo, obenem pa ga z medicinsko-mete-orološko diagnozo napotijo k specialistu, zato da bi mu ta aktivno pomagal. V primerih lažjih psihoso-matičnih težav pa včasih zadoščajo nasveti in napotki dr. Machaleka oziroma skupinske terapije, ki jih vodi psiholog v posvetovalnici. »V večini primerov pa smo tu zato, da pomagamo pacientovemu domačemu zdravniku oziroma specialistu, naše delo je resnično timsko,« pravi dr. Machalek.
Dosedanja uspešnost posvetovalnice? V poldrugem letu njenega obstoja je prišlo po pomoč sedem tisoč pacientov. Pri dvajsetih odstotkih so pomagali določiti diagnozo in terapijo, na temelju katere je bilo mogoče povsem odpraviti posledice spremembe vremena na pacientovo počutje in zdravje, v šestdesetih primerih je bil uspeh delen oziroma jim je uspelo postaviti diagnozo, s katero so olajšali pacientovo počutje ob vremenskih spremembah, v dvajsetih odstotkih primerov ni bilo uspeha. V celoti pa so pacienti s posvetovalnico, kjer so usluge brezplačne, nadvse zadovoljni in dunajski zdravstveni urad, ki je njena matična ustanova, načrtuje njeno razširitev in o takšnih posvetovalnicah razmišljajo tudi drugod v Avstriji. V dunajski posvetovalnici pa nameravajo še sodobneje opremiti tudi svoj oddelek za obveščanje tistih, ki so alergični na cvetni prah. Že danes je namreč dovolj, da zavrtiš dunajsko telefonsko številko 4800/3309, poveš datum in kraj v Evropi, kamor želiš potovati in že ti postrežejo s podatki o tem, kakšen cvetni prah in koliko ga je tam v tistem času v zraku. Seveda brezplačno.
BOJAN GROBOVŠEK
Kdo je odnesel svete ostanke?
L'AQUILA — Preteklo noč so neznanci odnesli iz Marijine bazilike v L'Aquili posmrtne ostanke sv. Petra Celestina, ki so ga 5. julija 1294, ko mu je bilo 79 let, izvolili za papeža z imenon Celestin V. Njegovo papeževanje pa je trajalo le bore štiri mesece, saj se mu je nato kar sam odrekel. Največji italijanski pesnik Dante ga je zaradi te njegove edinstvene odločitve omenil tudi v Božanski komediji.
Posmrtni ostanki papeža so ležali v majhnem mavzoleju, ki ga je sezidal leta 1950 kardinal Carlo Confalonieri. Ko je včeraj zjutraj vstopila v mavzolej nuna, je takoj opazila, da je bila steklena krsta, v kateri so običajno ležali posmrtni Celestinovi ostanki, popolnoma prazna. Na kraj ropa so prihiteli karabinjerji, ki so ugotovili, da tatovi niso vlomili v mavzolej, saj so bila vsa vrata in okna nepoškodovana. Preiskovalci menijo, da so »podvig« opravili pravi roparski izvedenci, posmrtne ostanke pa naj bi odpeljali s tovornjakom, ki so ga parkirali pred stranskim vhodom v Marijino baziliko-