Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. 4 Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki first Slovenic Dally lo the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays* Entered as Seoond-Clabb matter, Siptuhm 21,1908, at tmb Post Office at New York, IT. Y^ tjudeb. the Act o* Congress of March 3,187». ŠTEV. 42. fWj-C i ~ NEW YORK, V SOBOTO, 18. FEBRUARJA 1905. LETNIK HL V kongresu. ZBORNICA JE ODOBRILA MANOV ZAKONKI NAČRT GLEDE VLADANJA PREKOPO-VEGA OZEMLJA. Za proslavo stoletnice rojstva predsednika Abrahama Lin čolna. Dragi predlogu SENAT. Washington, 17. febr. Zastopniška zbornica je načrt glede uprave preko-povega ozemlja na panamskem Istmu skoraj brez debate odobrila. Novi zakon izroča predsedniku samodoločbo glede uprave imenovanega, ozemlja do prihodnjega zasedanja kongresa. Vladanje ozemlja se mora vršiti tako, da bode tamošnjemu prebivalstvu jam-čena svoboda lastnine in vere. Novi zakon odpravlja dosedanjo panamsko komisijo in izroča gradnjo prekopa predsedniku in osobam, ktere imenuje predsednik v to svrho. Med tem, ko zakon odpravi prekopovo komisijo, pooblašča predsednika, da porabi člane komisije kot inženerje, ako smatra to potrebnim. Zakon tudi pooblašča vlado (predsednika) v nakup 1304 delnic panamske železnice, ktere so sedaj še last zasebnikov, tako, da postane železnica popolna last vlade Zjed. držav in se v kolikor je potreba, porabi pri gTadnji prekopa. Zastopniška zbornica je tudi odobrila načrt, vsled kterega bodo nasel-niški zakoni Zjed. držav veljavni tudi na prekopovem ozemlju. Pri nadaljevanju posvetovanja o dovolitvah za vojno mornarico, oziroma za nabavo torpedov itd., se je zvedelo, da ima vlada sedaj v zalogi le toliko torpedov, da zamore vsaka tor-pedolovka izstreliti le po jeden torpedo. — Zbornica je sprejela predlog, kateri dovoljuje, da se trupla vdov vojnih veteranov pokopljejo na nacijo-nalnih pokopališčih, kjer požirajo tudi tnrpla njihovih mož. — Berthold (Mo.) vložil je resolucijo, da se imenuje posebna komisija, kteTa naj Izdela načrt za proslavo 100-letnice rojstva predsednika Abrahama Lineolna, dne 12. februarja 1909. — Senat se je bavil tudi z upravo prekopovega ozemlja in sicer po Ma-novem predlogu. "Večji del senatove Beje je pa bil posvečen obtožnici proti rvezinem sodniku Swaynevu ▼ Floridi. Zaslišani sta bili le dve priči. UMRL VSLED DOMOTOŽJA. Deček si j« želel domov k svojim dragim, od kterih so ga ločili Niti sreča, niti ona srečna zvezdica, pod ktero je vsakdo rojen, ni svetila malemu Tommy McDonaldn. Tužna je bila osoda njegovih starišev kteri stanujejo v hiši št. 393, iztočna 10. uliea. alosŽtno je moral skoraj neprestano gledati, kako se je drugim dečkom njegovim prijateljem, izpolnila vaaka tudi najmanjša želja, dočim je sreča ravnala ž njim vedno po mačehovski. Radi tega je postal otožen in tudi "svojeglav". Končno so ubozega in dobrega dečka prijeli ter ga kot "podivjanega" izročili katoliškem "vz-gojevališču" v Westchestru. To se je zgodilo pred kakimi petimi meseci, ko je bil Tommy star let. Z njim so ravnali dobro, tam se je podučeval v raznih predmetih in končno bi se učil celo kako rokodelstvo. Toda njegove misli so bile drugod, namreč daleč tam pri njegovih dragih, od kterih so ga brez usmiljenja ločili, da bi se v " vzgojevališču" poboljšal. Njegovo neprestano molčanje in prostovoljno samotairstvo, je kmalo dokazalo, da boluje za domotožjem. Mnogokrat je sedel v kakem kotičku in iz vsega srca. jokal za svojimi sta-rišem, od kterih so ga šiloma ločili. Tudi njegovim tovarišem se je smilil in vsakdo ga je obžaloval. Tolažili so ga učitelji, tolažili so ga vsi. toda bilo je zaman; postajal je vedno slabe jš L Zdravnik je kon&tatiral, da je bolan "na srcu", Da, srce u,bosega otroka je biJo v resnici bolno in po noči krog jednajste ure je mali Tommy za vedno zaspal. Ostali dečki so si iepetaje pripovedovali, da je Tommy umrl vsled žalovanja za svojimi stariši in vsi se za njim jokali. Čemu jemljo oblasti starišit ako jih atedaji Ijoftjtf Boj proti Standard Oil Co. PREDSEDNIK ROOSEVELT PRIČEL Z BOJEM PROTI MILIJARD ARJTJ ROCKEFEL-LERJU IN DRU-GOVTM. Preiskava o poslovanja Standard Oil Co. v Kansasu in dragih državah. ŠE JEDEN PETROLEJSKI TRUST. Washington, 17. febr. Predsednik Roosevelt je naročil korporacijskemu komisarju trgovinskega oddelka naše vlade, James R. Garfieldu,da takoj prične z natančno preiskavo poslovanja Standard Oil Co. v Kansasu. Predsednik je priposlal Garfieldu pismo, v kterem mu naznanja svoje mnenje in naroča preiskavo. Pri tem bode Garfield hitel, toda ker bode preiskava obširna, se ne ve, koliko časa bode trajala. Garfleld ne bode preiskoval samo operacije Standard Oil Co. v Kansasu, temvsč tudi v vseh ostalih državah. V Kansasu bode komisal^M&d vsem preiskal bojkot, kterega je Standard Oil Co. uvedla proti domačim produ-centom. Predsednik je preiskavo odredil po kratkem posvetovanju z kan-zaškim zastopnikom Camjpbellom, kateri trdi, da je samo v Kansasu lahk» nabrati dovolj dokazov za kazensko postopanje proti Standard Oil Co. Predsednik je sklenil storiti vse potrebno, samo, da se stori konec trusto-vemu izkoriščanju. Washington, 17. febr. Tajnik Hitch-chcock naznanja, da je novovstanov-ljena Indian Territory Dominating Oil Co., vzela v najem pravico iskanja in izkoriščanja petrolejskih vrelcev in naravnega plina po cele j deželi Osage-Indijancev, ktera meri 150,000 oral. Pogodbo je sklenila družba z washingtonsko vlado, ktera je toraj sama takorekoč vstanovila velik monopol. Castro kljubuje. AMERIŠKA ASFALT COMP. NE MORE PRITI DO SVOJIH PRAVIC. SEKVESTRACIJA PROTI DRUŽBL Velika razburjenost v Caracasu, Ve-masaela. Zjed. države bodo posredoval«. POLOŽAJ AKUTEN. Witte odstopi? POPOLNO PREINAČENJE RUSKE GA MINISTERSKEGA ODBORA. POSVETOVANJA V CARSKOJEM SELU. Konferenca glede vstanovitve sem-skega sabora. Zopetni štrajk v Petro gradu. NA POLJSKEM. Paris, 17. febr. Poluradno se poroča iz Caracasa, Venezuela, da je ts^-moŠnje sodišče po naročilu predsednika Castro odredilo sekvestracijsko postopanje proti posesti ameriške asfaltne družbe. Ta nepričakovani korak je obudil v ameriškej koloniji v Caracasu veliko razburjenje. Washington, 17. febr. Državnemu oddelku naše Vlade brzojavlja poslanik Bowen iz Caracasa, da je najvišje sodišče republike Venezuele potrdilo razsodbo nadsodišča, glede sekvestra-cije lastnine ameriške asfaltne družbe v Venezueli. Vsled tega je takozvani asfaltni prepir postal zelo akuten in ne bode ostalo drugo, nego da stori zvezina vlada nadaljne potrebne korak*. Že spomladi minolega leta je vene-zuelsko sodišče določilo sekvestracijsko postopanje proti ameriškej asfalt-nej družbi in postavilo oskrbnika za imetje imenovane družbe. Slednja je prosila za revizijo, toda sodišče je sedaj prvotno razsodbo potrdilo. Predsednik Roosevelt i« ni sklenil, naj li naša vlada nastopi v prid koristi asfaltne druibe. Naše vrhovno sodišč« j« izaavilo, da Vesoscnela. s asfaltno drnšbo krivično postopa. j&fco Venezuela svoje stališče ae spremeni, morala bode naša vlada su- preti y< Petrograd, 17. febr. Tukaj krožijo še ne potrjene vesti, da bode Witte odstopil kot predsednik ministerskega odbora. Witte dela sedaj zajedno z ravnateljem davčnega oddelka, kakor da bi se nič ne zgodilo. V ostalem pa je znano, da ima med vpljivnimi možmi mnogo sovražnikov, kteri se boje, da bi njegov vpljiv v sedanjej krizi ne bil odločilen. Splošno se trdi, da on želi, da se sklene z Japonsko mir. Witte je dobil tudi mnogo sovražnikov, ker je nastopil v prid nekterih liberalcev, kteri so bili povodom zadnjih izgredov zaprti. V Carskojem sel a se še vedno bavi-jo z vprašanjem o vstanovitvi zemske-, ga sabora. Ako bode zemski sabor postal dejstvo, bode to med ljudstvom vzbudilo vse patrijotične čute in bas to bode tudi nalogo vlade olajšalo bodi si z domačo upravo, bodi si zvna-njo politiko. A)ko potem zemski sabor sklene z Japonsko mir, bode za njega posledice odgovoren sabor, ne pa vlada. Urednik lista "Ruskoje Bogatstvo" Anenskij, je bil obtožen, da je bil član leta 1903 vstanovljene organizacije, ktere namen je bil izvesti splošni štrajk in potem revolucijo. Naj-brže se tudi obtožnica proti pisatelju Maksim u Gorkiju tako glasi. Kakor znano, je Anenskij že oproščen in toraj bode tudi Gorkij v kratkem prost. Petrograd, 17. febr. Minister Witte je vsled nesporazuma z poljedelskim ministrom Jermalovim odložil predsedstvo ministerskega odbora. Jerma-lov je najliberalneji izmed vseh ministrov in njemu je sedaj car Nikolaj najbolj naklonjen. Tozadevno vest do sedaj še ni mogoče potrditi, dasiravno je zelo verojetna. Sejam, ktere se više v Carskojem Selu, predseduje sam ear. Navzoči so vsi ministri. Delavci Putilove livarne prišli so včeraj zjutraj na delo, toda oni so zahtevali, da se njihovim zaprtim tovarišem izposluje takoj svoboda. Isto zahtevajo tudi delavci nevske ladjedelnice. Tudi delavci raznih drugih tovarn zopet štrajkajo. Lodz, 17. febr. Včeraj zvečer so tovarnarji pri posebnej seji sklenili poročati finančnem ministru o sedanjem položaju. V 25 tovarnah so izplačali včeraj delavcem dolžne zaslužke in tovarne za nedoločen čas zaprli, število odšlovljenih delavcev znaša 40,000. V mestu vlada popolni mir. Žrtev plamena. Včeraj zjutraj gorelo je v hotelu Wentonu na vogalu Park Ave. in 110. ulice v New Yorku. Pri tem se je neka ženska v dimu zadušila, d očim so se ostali stanovniki le površno oblečeni rešili. Požar, ki je napravil $400 škode, je vničil 3. in 4, nadstropje hotela. Zadušena osoba je 301etna Lydia Tbomelova iz Philadelphije, Pa. ODSTRANITEV BEZGAVK. Tekom zadnjih dni vršila se je po čarnikih živahna razprava o odstranitvi bezgavk iz vratu. Nekteri zdravniki so se izjavili za, drugi pa proti odstranitvi. Nekteri so trdili, da so bezgavke središče mnozih bolezni tako feumonije in difteritisa. To velja tudi o želodcu, toda nihče ne želi, da se mu želodec odstrani. Zdrav želodec hitro odstrani vse bakterije in radi tega je naša dolžnost, da si ohranimo želodec zdrav. TrineTjevo ameriško grenko vino to gotovo doseže. Ker je izdelano iz trtinega vina in zelišč, ono hitro vredi in ojači želodec, vnic; vse kali bolezni ter izdela novo kri V slučaju iagube teka, ako se čutite trudnim, ako je truplo bolno, kakor tudi v vseh sličnih slučajih, je treba jemati Tri-nerjevo ameriško grenko vino. V lekarnah. Jo«. Triner, 709 So. Atentat v Hoskyi. VELIKI KNEZ SBRGEJ, GENERALNI GUBERNATOR MOSKOVSKE GUBERNIJE USMRTEN z BOMBO NA UUCL Grozni čin revolucij onarae straoke Nekdo je vrgel dinamitno bombo pod voz velikega kneza. NAPADALEC V JET. -o- Petrograd, 17. febr. Iz Moskve se telefonično javlja, da se je v Krem-Iju, kjer je veliki knez Sergej stanoval pripetila razstrelba. ktera je Sergeja vsmrtila. V Moskvi vlada velikansko razburjenje. Zopet drugi pa trdijo, da je nekdo vrgel bombo pod voz, v kterem se je vozil Sergej. Bomba je kočijo in kneza raztrgala na kosce. Napad se je izvršil, ko se je veliki knez peljal v Kremelj blizo sodnijske palače. Sergejevej kočiji sledila je neka druga kočija, v kterej sta se vozila dva možka, ktera sta vrgla bombo pod kočijo velikega kneza, kteri je bil na mestu usmrten. Napadalce so zaprli. Jeden je nevarno ranjen. Petrograd, 17. febr. Iz Moskve se brzojavlja, da je nekdo vrgel dina-mitno bombo pod kočijo, v kterej se je peljal bivši generalni gubernator Moskovske gubernije, veliki knez Sergej v Kremel. Bomba se je razletela in velikega kneza na mestu ufsmrtila. Napadalca so takoj zaprli. Jeden izmed njih je nevarno ranjen. Tudi več dijakov, kteri so bili v soseščini napada, so zaprli. Sergejeva kočija je bila vsled razstrelbe popolnoma razdejana. Socijalistična revolucijska stranka je. kakor znano, že pred mescem dni obsodila v smrt velikega -kneza Sergeja, kteri je bil vodja reakcionarnega gibanja v Rusiji Petrograd, 17. febr. Morilca sta sledila v svojej kočiji velikemu knezu Sergej u od historičnega muzeja do kremeljskega zidovja, predno sta dobila priložnost vreči bombo. Oba napadalca sta ranjena. Konji in kočija Sergeja so bila raztrgani na komade. Ker je bila tudi kočija, v kterej sta se vozila napadalca, razdejana, sta bila oba ranjena in nista mogla bežati. Napad se je izvršil ob 3. uri popoludne. V mestu je zavladala velika razburjenost in vojaštvo je hipoma zasedlo ulice. Carju so o napadu nemudoma sporočili. Sergejeva soproga Elizabeta j« bila v Nikolaj eve j palači, ko so nj«n«ga moža usmrtili. Ko je izvedela grozno novico, se je tako prestrašila, da bi skoraj umrla. Moskva, 17. febr. Razstrelba, katera je usmrtila velikega kneza Sergeja, je bila tako jaka, da mu j« odtrgala glavo in noge. Kočijai velikega kneza je bil smrtno ranjen in je kasneje umrl v bolnici. Ko so napadalca prijeli, je j«den iah med njiju dejal: "Jaz sem bres skrbi, kajti storil sem svojo dolžnosti" • • • Da je bil veliki knez Sergej od revolucij onarne stranke že v decembru obsojen v smrt, potrjuje dr. Chas. Ra-jevskij, št. 233, Henry St., v N«w Yorku. Dr. Rajevskij je član odbora ruske revolucijonarne stranke. Rajev-9ki izjavlja, da je revolneijonama stranka obsodila velikega kneza Sergeja v smrt dne 19. decembra 1904. ko je zabranil v Moskvi svobodoumno demonstracijo. in izzval prolivanje krvi. Revolucijonarna stranka j« tudi Sergijevo soprogo pismeno obvestila, naj ne hodi z Sergijem v mesto, ker je on obsojen v smrt in bi bilo Skoda, ako bi morala tudi ona kraj njega umreti, ker jo ljudstvo ljubi. Umorjeni veliki knez Sergej je bil stric carja Nikolaja in bivši generalni gubernator Moskovske gubernije. — Tamkaj si je zajedno z policijskim ravnateljem Trepovam nakopal veliko sovraštvo revolucijonarne strank« in moskovakega dijaštva, ker je s izredno strogostjo nastopal proti dijakom v decembru minolega leta. Kmalo na to se je razširila novica, da je revolucijonarna stranka izrekla nad njim smrtno obsodbo, ktero j« sedaj tudi izvršila. Moskovsko prebivalstvo j« balo proti Sergeju tako ogorčeno, da mu j« ear odvzel gubernatorsko mesto in da j« tudi njegovega pomočnika, Trepova, od pozval iz Moskve. Na to i« bil Sergej vojaški poveljnik v Moekvi, kjar j« stanoval v KMajcvrinj palatt. Med velikimi knezi, kteri so carjevi svetovalci, je bil Sergej naj&Iabši. On je bil sovražnik vsake napredne misli in liberalci so ga Črtili, kot "slabega duha Rusije!'' Pokojni Sergej ie bil rojen leta 1957. Varani Grfpenberg. PRI HAJKUTAJU JE TMrgr. ZMAGO TAKOREKOČ ŽE V ROKAH, TODA KUROPATKIN MU NI HOTEL POSLATI POMOČI. Japonci so morali ostaviti več vasi, ktere so Rusi zasedli BOJ PRI PRELAZU GUNSHU. Petrograd, IS. febr. General Kuropatkin brzojavlja: "V noči dne 15. febr. so naši prostovoljci na levem krilu napadli vasi Vatishan in Tatsi-paro, od kjer so pregnali Japonce in vasi zažgali. Istodobno je zopet drug cddelek naših pregnal Japonce iz gozda blizo vasi Simono. Dne 14. febr. je naša konjiča ob desnem krilu pognala japonsko stražo v beg. Petrograd, 18. febr. Iz Sehentu. Mandžur se brzojavlja, da je v soseščini Halboshona, 45 milj severoza-padno od prelaza Gunshu 11,000 Japoncev, kteri nameravajo operirati proti sibirskej železnici. Dne 14. febr. eo ruski obmejni stražarji pognali Ja-ponee v beg. Pri zasledovanju so pa Rusi srečali dva polka japonske konjiče, 4 polke pešcev in mnogo kitajruih roparjev. Pri tem se je vnel vroč boj. v kterem so Japonci Ruse obkolili in jam odvzeli 1 top, ter pobili mnrgo konj. Petrograd, 17. febr. Prihod bivšega poveljnika druge mandžurske vojske, generala Gripenberga v Petrograd, je v vojaških krogih obudil veliko senzacijo. General odkrito priznava, da je po zadnjem poskusu obiti japonsko vojsko, odložil povelje, ker mu general Kuropatkin ni hotel poslati pomoči, ko je bila zmaga takorekoč že v Gripenbergovih rokah. Kuropatkin je kljub vspežnemu bojevanju ukazal, naj s« vrne. Gripenberg bode earju sedaj osobno poročal, tako, da za sedaj še ni znano, kake bodo posledice, dasiravno je dokazano, da ima Kuropatkin mnogo sovražnikov. Njegovi prijatelji pa trdijo, da je Kuropatkin poslal Gripenberga, da demonstrira proti Japoncem, da se je pa Gripenberg z Japonci preveč spoprijel. Grippenberg naznanja: "Vesel sem, da samorem poročati o bitki, ktero je vojskovala moja vojska, kajti čaeni-ška poročila so povsem napačna. Kuropatkin me je naravno pooblasti sa ofenzivo pod pogojem, da ne napredujem preko Hajkutaja in Sandemsa. Jaz sem nameraval rs* t i Hajkutaj in potem Sandepas. .. r Japonci so prihajali od juga. Zvečer, dne 25. jan. dobili smo povelje, da s« iz naših pozicij umaknemo. Naslednja jutro j« bila vsa moja fronta v ognju; na raspolago sem im«l 62 bataljonov. "Dne 26. jan. nadaljevala se je bitka do večera. Mi se nismo niti za las umaknili. Ker je bilo moje levo krilo zelo slabo, prosil sem Kuropat-kina, ki je imel na razpolago 60 bataljonov, za pomoč, toda on tega ni hotel storiti, ker j« smatral japonsko demonstracijo ob središču za napad. Kljub temu sem pa sklenil naslednji dan napasti Hajkutaj, kajti vse ostale vasi so bil« i« naš«. "Naslednji dan smo zopet držali naše pozicije. Cesto v Sandepas smo očistili od Japoncev. Radi tega sem še enkrat prosil Kuropatkina, da mi pošlje nekoliko čet. Ako bi Kuropatkin to storil, bi mi lahko razkropili 100 tisoč Japoneev, kteri so že bili na jugu in jugozapadu obkoljeni od naše ko-njie« in so poznali pretečo nevarnost. V svojem obupu so Japonci dne 28. jan. štirikrat napadli naše prednje straž«, toda vsakokrat smo jih tako briljantno odbili, da mi sree višje bije, ako mislim na junaštvo mojih tovarišev. Sovražne napade bi jaz lahko z hitrim napredovanjem izkoristil, toda ker mi je Kuropatkin odrekel podporo, tega nisem mogel storiti Pomislite samo, kaj s« pravi zmagati, in zmago smo Š* imeli v rokah. "PopeJudtae j« pa prišle Karopat-jmlfr m manm vrniti k glavnej vojski, ker bodo morda Japonci napadli središče. Kako neki bi bilo mogoče napasti Japoncem središče, ko so vendar skoraj v?e ljudi poslali na krilo, mi je neumevno! "Z solzami v očeh in jezo v srcu smo potem v noči dne 29. jan. odšli k glavnej vojski. Takrat sem sklenil, da odpotujem domov. Iz inozemstva. OTVORITEV OGRSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA POD PREDSEDSTVOM NAJSTAREJŠEGA POSLANCA. Zahteve ogrske državnozborske večine. Nameravano usmrten je čara Nikolaja. GROZODEJSTVA V KONGU. Budimpešta, IS. febr. Takoj pri prvej seji ogrsko-hrvatskega državnega zbora, se je dokazalo, da bodo radi-kalei dobili vodstvo, tako. da sedanje krize še ne bode mogoče poravnati. Košut je naznanil zbornici zahteve opozicije med drugim tudi gospodarsko ločitev Ogrske od Avstrije ter ustanovitev samostojne carine, naei-jonalne banke, uvedbo madjaršeine v stalno vojsko, kakor tudi ogrske zastave pri polkih in ogrske vojaške znaike. Vse v operaciji združene stranke so z temi zahtevami zadovoljne. Brez vresničenja teh zahtev je mir nemogoč in Avstrija prestane biti velesila. London, 13. febr. "Daily Mail" objavlja ds^es vest. da je v Petrogradu nek podčastnik priznal, da je dobil veliko podkupnino, na kar je pri streljanju povodom blagoslovljenja Nevske vode nabil top z karteeo in pomeril na carja. Paris, 18. febr. Uprava francoske Kongo je skrajno slaba. Ravnatelj necega velikega podjetja toči kolonij-3ko upravo in častnike, da so pustili sedmim glavarjem domačinov brez vzroka odsekati glave in da so izvršili še mnogo druzih lopovščin. Jed-nega domačina so vsmrtili z tem. da so nanj privezan dinamitni naboj razstrelili Vlada je odredila strogo preiskavo. Budimpešta, 18. febr. Včeraj so tukaj otvorili novoizvoljeni ogrsko-hr-vatski državni zbor pod predsedstvom poslanca Madarasza, kteri je najstarejši poslanec (92 let). Madarasz je povodom otvoritve dejal, da je novi opravilnik nepostaven in da se bodo debate vršile po prejšnjem parlamentarnem opravilniku. Ko sta prišla v dvorano Košut in Apponyi, so je navzoči navdušeno pozdravili. V 251etno ječo. Newyorsko sodišče je obsod lo včeraj Christopher Smytha, kteri je, kakor smo poročali, napadal milijonarje v njihovih hišah, v 251etno ječo. Smyth je, kakor znano, napadal le radi tega, ker ga je strah njegovih žrteh nepopisno veselil. . VABILO NA NAROČBO. MOHORJEVIH KNJIG. Do 15. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za L 1906. Udnina z poštnino vred znaša $1.30. Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti regisirovano. Družba izda za leto 1906 sledeče knjige: 1) Zgodb« sv. pisma, LL del (12. snopič). 2) Dušna paša, molitvenik, spisal ameriški škof E. Baraga, (nova izdaja), vezan v platno, rudeča obreza 15c več, v usnje, zlata obr., 30c več. 3) Slovenski fantje v Bosni leta 1878, drugi snopič. 4) Gospodarski nauki L knjiga. 5) Slovenske večernice. 57. zvezek. 6) Koledar druibe sv. Mohorja za leto 1906. Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov n« bodo v družbenem koledarju tiskana. Najhitreje d be knjige oni, kteri jiU pri nas naroče. UFRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA' 109 Greenwich St^ New York, N. T. PODRUŽNICA: 177« flk ' "GLAS NARODA** 1** tknmmkih ZMA60SLAV VALJAVBG. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Yoatk City. Kb leto velja list ta Amerik* * . . £100 ■ pol leta ......... .». 1-50 Za Evropo, ca vse leto.......4.50 M M « pc' ^ta.......2^0 • « « Četrt leta......175 V Evropa pošiljamo list skupno dve Številki. •GLAS NARODA" isha)a vsald dan b-Viemti nedelj In praznikov. «QLA8 NARODA" ("Yoice of the Peer'®") every day, except Sundays and Holidays. Sobecription yearly $100. Advertisement an agreement. Za oglase do deset vrstic se plača 30 eectov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Bika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov < "Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City. T*loforM 379« Cortland. Nova Monroe doktrina. Pogodba, ktero je sklenila naša vlada z republiko San. Domingo, in tozadevno predsednikovo senatu priposla-no poročilo, ne pomenja nič druzega, nego vstanoviter povsem nove Monroe doktrine, ktera z staro nima razven imena, nič skupnega. To zamore vsakdo takoj uvideti, feakor hitro pazlji vo pročita ipcgodbo in poročilo, dasi-ravno skuša vlada to dejstvo prikriti in ljudstvu dokazati, da se pri tem ne gre za uvedbo kake novosti. Namen nove doktrine ni nič druwga, nego želja, da dobe Z jed. države popolni protektorat nad vsemi ostalimi ameriškimi republikami. Naravno, da pride pri tem o pomiki, ^ero je treba gojiti proti trdoglavnim južnim republikam sedaj še ni govora, pač se pa tudi že ta politika omenja. Toda repu biika San Domingo je sama naprosila za protektorat, (kar se pa nam dozdeva, da se iskreno izrazimo, zelo sumljivo. Vse lepe in tudi jedrnate predsednikove besede nas namreč ne morejo prepričati, da stara Monroe doktrina do današnjega dneva ni izpolnila svojega namena, namreč, da ni čuvala drugih ameriških republik proti osvo-jevalnim in kolonizacijam željam evropskih vlasti. Toda pred administracijo Theodora Roosevelta še ni' kdar ni kedo trdil, da imajo Zjed. dr zave bas vsled Monroe doktrine na-daljno dolžnost v prid evropskih ali druzih upnikov, pri vseh ameriških republikah tirjati dolžne ^vote. Predsednik Roosevelt je pred par leti sam dovolil, da so Anglija, Italija, in Nemčija skupno in z silo tirjaJe svoj denar v republiki Venezueli in on je po našem poslaniku Bowenu, deloval na to, da je predsednik Castro privolil v to, da se je vsa zadeva poravnala potom razsodišča. Samoumevno je, da se v takem slučaju ameriškega ljudstva vedno polasti gotova vzrujanost, toda to ne škoduje, temveč ima le dobro posledico, da si evropske vlasti desetkrat premislijo in si za vsaik korak preje izposlujejo pri nas dovoljenje, preuno nastopijo z silo proti kake j ameriški republiki. To je toraj dose-daj popolnoma zadostovalo in naj bi bilo tudi za bodočnost dovolj. Pogodbi z republiko San Domingo — izimši jedne zelo važne točke, bi gotovo nihče ne ugovarjal, ako bi bas ta toaka ne vodila ameriško politiko na povsem nova pota. Z pogodbo je vstvarjen pričetek politike, ktera nas bode neprestano zapletala v vsakovrstne prepire, tako. da bode naše stališče povsem nejasno. Ako se gre v sedanjem slučaju za to, da se skrajno fcamoftanem finančnem položaju na San Domingu stori z pomočjo Zjed držav konec, je to lepo. Toda žal, to ni vse, kajti z tem je v neposrednej zvezi protektorat, kteri je v mnozih pogledih celo nevaren. Oddelek 7. san-dominškega dogovora se glasi: "Vlada Zjed. držav mora. ako smatra to umestnim, republiki San Domingo pomagati, da popravi njen kredit, kakor tudi v vzdrževanju redu. Ona mora povišati delovanje civilne uprave in pospeševati materiebri pro-speh republike." To pomenja torej, da morajo Zjed. države vlado predsednika Morales* čuvati proti domačim nemirom, kar je zelo značilno. Vojne priprave naše mornarice tudi dokazujejo, česa pričakujejo v Washingtonu, namreč popolno prilastitev republike San Domingo. NEMČIJA NA BALKANU, Te dni si je Nemčija zopet zagotovila precejšen napredek. Dobila je dovoljenje, da sme otvoriti v Carigradu ''Nesnšfco banko", in da sme nadaljevati bagdadsko železnico. Za to dovoljenje bode ponudila turški vladi 100 milijonov mark posojila Dosedaj je bila tu, razun malih denarnih zavodov, samo ena velika "O teman ska banka", ki ima sicer turško ime in turško stražo, posluje pa edino le s francoskim in angležkim kapitalom in je centrum vsakega denarnega podjetja. Tudi turška vlada se mora večkrat zatekati tu sem, kadar je v denarnih zadregah; teh zadreg se menda ne manjka. Sedaj bode nastopila neljuba sestra "Nemška banka". Velike važnosti za Nemčijo je tudi drugo dovoljenje, da smejo namreč nadaljevati angorsko železnico. Kakor znano, je zidana azijska železnica ki se začenja pri Hajdar Paša (poleg mesta Skutari) in je speljana do mesta Angora sredi "Male Azije", — z nemškim in francoskim denarjem. — Prvi direktor te železnice je vedno Nemec, drugi Francoz. Projektirana pa je železnica že davno do Bagdada 7 Mezopotamiji in dalje do mesta Basra ob Perzijskem zalivu. Kadar bode dozidana, bode skoro cela v nemških rokah in se bode izpolnila srčna želja, iki ju goji že leta in. leta vlade-željna nemška država. S to železnico si bode priborila Nemčija svojo krajšo pot iz Evrope v bogatio Indijo in dalje v vzhodno Azijo. Po tej poti se izogne marsi-kteremu carinskemu davku in veli-kansk kanalski tarifi v Sueškem prekopu. obenem pa se postavi na svoje noge in odpre nemši industriji velikanske komplekse v Mali Aziji, Siriji, Mezopotamiji, Perziji in Indiji. Za angorsko železnico je v mestu Haidar Pasa sezidano velikansko umetno pristanišče, kamor zavozi čimdalje več pa mikov. Tako si Nemčija brez orožja, mirnim potem osvaja svet. Naj pripomnim, da se po vseh višjih carigrajskih šolah, tudi francoskih podučuje nemščina kot neobvezen, -emtertje tudi kot obligaten predmet. Oko si namenjen sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeu, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeš naj postrežen. pik vseh DrobnostL Dopisi. Denver, Colo., 27. jan. 1905. G. urednik! Uljudno Vas prosiva, da izvolite Di^slednje vrstice priobčiti v Vašem listu "Gl. Naroda" in sicer v poduk in svarilo drugim rojakom. Ni še dolgo tega, ko sva Čitala v Vašem listu svarilo in opomin, naj ne skrivamo ali hranimo naših novcev v kovČege ali kufre ter naj ga raje nalagamo v zanesljive banke in hranilnice. Odkrito morava priznati, da je bila to čisto pametna misel — le žaJ, da se tudi midva nisva držala tega nauka. Jaz Jer. Dolack in Josip Gempel, stanujeva že delj časa skupaj, ker imava delo tu v Denver, Colo. Poleg naju bil je pri nas tudi na stanovanju nek Rus, Jos. Kruger po imenu. Sinoči ob 9. uri vlegla sva se jaz in moj tovariš GempeJ k počitku. — Ko sva utrujena dela trdno zaspala, vstal je na tihem naš soprebivalec — ali rokovnjač iz Ruskega, — ter nama pokradel iz kovčegov precejšnjo svoto in sicer meni $34 in mojemu tovarišu pa $104. Na to je poštenjakovič pobegnil neznano kam z najinimi novci. Midva sva se za omenjeno «rvoto nad 4 mesece trudila in delala tukaj. Ta ruski tat je velike postave, ši-rocega obraza (ter pfikastega nosa; hodi težko z velikimi čevlji. Spredaj v ustah mu manjka polovico zoba, ostale ima rujavkasto umazane. Tu je dobro poznan rojakom, ker biva v Ameriki že nad 16 let. Star je okolu 4o let. Govori tudi dobro angleško. Vse cenjene rojake svariva pred tem vzmovičem. Pazite se ga, da še Vam kaj ne odnese za spomin, kar imate spravljenega po kovčegib. Bodite previdni za Vaše krvavo prislu-žene novce. Kdor ga vjame, aLi ga nama naznani oziroma tudi policiji, — dobi od naju $40 nagrade, ktero dotičniku takoj izplačava. Jerri j Dolack, Joe Gempel, Bor 641, Salida, Colo. Not ban na Hrvatskem. Ban grof Pejačevič je bil včeraj pri kralju v avdijenei. Baje je podal zaradi slabega zdravja demisijo. Za bana bode v najkrajšem času imenovan veliki župan Miljutin pl. Kukuljevič. paro NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo iz stare domovine ali iz kake druge dežele, ali se povračajo domov, .priporočam za obisk svoj lepo vrejeni SALOON, v zvezi r pripravnim prenočiščem za potnike. V salonu točim najboljše Schlitzovo pivo, naravno domače vino ter dober whiskey. Vsak 4 o dobro dosel! Z vel ©spoštovanjem Josip Tratnik, 276 First Avs., (18. n. »4. 2) Vilwaukoo, Wk. KRANJSKE NOVICE. Kazenske razprave pri ljnbljan -skem dežel, sodišču. — Janez Pestner iz Mihovljan v zlatarskem okraju na Hrvatskem rojen, brez stalnega bivališča, pravi, da je po poklicu muzikant kar je pa malo verjetno, ker je skušal prikriti ime in rojstni kraj. Orožniku je pri aretovanju povedal, da se piše za Luko Gerkmana, rekel mu je, da je na Ogrskem rojen in da ima v Pliber-iku na Koroškem domovinsko pravico. Sleparil je ljudi s tem, da je prodajal verižice od ur iz ničvredne tvarine za srebrne, in jiim je tudi vtisnil znak pristnega srebra. Eno tako verižico je prodal Simonu Smuku. Aretujočemu orožniku je pripomnil, da on (orožnik) sploh ne pozna postav in da so njemu boljše znane. Obsojen je bil zaradi hudodelstva goljufije na dva meseca ječe. — France Zaplotnik, posestnika sin iz Gojzda, priznava, da je res Lorenca Mraka, v Grašičevi gostilni z nožem osuval in mu štiri lahke po-Škodbeprizadejal; izgovarja se le, da je bil pri tepežu vsled udarca s stolom tako omamljen, da niti ne ve, kaj je potem storil. Da je ta zagovor neresničen, so .potrdile priče s tem, da so videle obdolženca, kako je rinil za Mrakom v kamro, kjer ga je z nožem napadel. Obsojen je bil na 4 mesece težke ječe. — Frank Kosirnik, bajtarice sin v Lahovčah, je prišed v družbi fantov v Pušavčevo gostilno. Tu ni bilo prepira, ker so bili fantje razen Jan Terana vsi trezni. Ko so pa odhajali iz gostilne, in se je Teran nekoliko odstranil, udaril ga je nekdo z neko trdo rečjo tako po glavi, da je izgubil za-vest. Še le kasneje se je dognalo, da je to storil Kosirnik, in ga z gnojnimi vilami udaril misleč, da je to njegov na^sprotnik, na kterega jc imel že dalj časa jezo, a je mesto tega dru gega napadel. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. —Pavel Konstantin, posestnice mož iz Pristala, je bil v pravdni zadevi svoje žene, ki jo je tožil Jožef Sever zaradi priznanja meje, vedoma krivo pričal, da ni nikdar šel v nasprotnikovo hišo, naj se mu sporna meja pokaže. To dejanje obdolženec odkrito priznava kot ne-istinito. Obsojen je bil zaradi krivega pričanja na dva meseca težke ječe. — Rudolf Pogačnik, ključavničarski pomočnik iz Št. Lenarta na Štajerskem doma, se je v Vrhovčevi gostilni v Gradcu pri Litiji razjezil nad Pavlo Eisner, ker je prišla klicat svojo mater, nahajajočo se z dvema hčerama v družbi obdolženca, in jo je udaril vsled tega po obrazu. Verjetno je, da ni bilo to drugkn gostom všeč, zlasti ne delavcem Francetu Komparetu in Dolfetu Wladiki, in je slednji Pogačnika s steklenico tako poglavi udaril, da je krvavel. Pogačnik je takoj na to skočil v kamro, kjer je visela, njegova suknja, zagrabil precej dolg nož in stekel za preje imenovanima, katerih pa hi dobil, ker sta mu ušla. Zagrozil jima je, da ju bode ravno s tem nožem tako obdelal, da ne bosta več trave tlačila. Čez nekaj tednov po tem dogodku je pa naletel na Kompareta, sedečega za hišo svojega stanovanja v družbi Pavle Eisner in delavca Antona Hrena. Na pripombo: "Vidva sta tukaj", je naskočil z ročno sekiro, ktero je imel skrito pod suknjičem, Kompareta, ga udaril z ušesom sekire po glavi, potem ga pa še ranil z ostrino po čeflu, kar bi bilo smrtno nevarno da mu ni Kompare sekire odbil in mu jo iz rok iz vil. Pogačnik se je zagovarjal, da je bil takrat pijan. Obsojen je bil na 15 mesecev težke ječe. Lov na mažarske roparje. Rakek, 3. febr. — Našim orožnikom se je dne 28. febr. naznanilo, da sta na poti v Rakek dva roparja, iki sta na železnici med Delnicami in B rodom v kupeju nekega trgovca oropala za 4600 gld. Takoj se je tukaj ukrenilo vse potrebno za sprejem. Lopova sta se pripeljala naravnost pred kolodvor, stopila sta z voza in šla v vas, kjer sta kupila nekaj mesa (in vina. Takoj potem sta se odpeljala z najetim vozom zvečer ob 6. uri proti Logatcu. Dogovorjeno je bilo z voznikom, do Vrhnike nič vstaviti. Ravno pred sod-nijo v Logatcu, so jih pričakovali orož niki. — Ko bi šfcražmojster tako hlad nokrvno z svojimi orožniki ne postopal,, gotovo bi kri tekla. Ko je voz bil ustavljen, je atražmojster lopovu revolver nastavil na prša. To se je tako hitro m hipu zgodilo, da sta oba lopova, ki sta celi čas vožnje revolverja v rokah pred seboj držala — ves pogum izgubila, ter vrgla orožje od sebe. Našli so pri njih 4000 gld., 600 gld. že manjka. Na Rakek je pripeljal voznik lopova notri iz Broda — 78 kilometrov daleč — ne da bi le enkrat med potjo krmil. Lepo je od naših orožnikov, da se je stvar tako gladko brez naj manj ega hrupa izvršila. Umrli so v Ljubljani: Ana Pauer, pekovskega mojstra hči, 1 leto, sv. Petra cesta 48. — Ciril Zirpan, mizarjev sin, 6 mesecev, Rožne uEee 31. — V hiralnici: GTegor Mausar, delavec 50 let. — V bolnici: Marjeta Bitene, dni-narica, 56 let. Ana Planiko, gostija, 54 let. — Uršula Premrov, gostija, 61 let. 2 vrčkom po glavi je udaril dne 2. febr. v poetilni na Rimski c«eti it. 17 Slovensko katoliško podp. društvo (f svete Barbare 2E]edln]ene države Severne Amerlkv Sedež: Forest City", Pa. dri* 31. )anuar]a 1Q02 v državi Penrwylvah|b -o-o- ODBORNIO: v Ljubljani, kočijaž Peregrin Capuder hlapca Matijo Smuka in ga tako poškodoval, da je padel v nezavest. Ko sra je poklicani policijski zdravnik dr. Ilner obvezal, so ga prenesli domov. Capudra je policija aretovala. Priporočljiv hlapec je France Mlakar, 26 let star, rodom iz Prežganja. Služil je dlje časa pri gostilničarju in trgovcu Juriju Marenčetu na Dolenjski cesti št. 16 v Ljubljani, kjer je bil sicer prav zadovoljen, samo večkrat mu je primanjkovalo cvenka. Iz te stisike si je pomagal s tam, da je iz prodajalnice kradel razno blago in ga pošiljal na deželo. Gospodar ga je začel v zadnjem času opazovati in ne brez vspeha. Dne 1. febr. zjutraj je hlapec vstal že ob štirih zjutraj, kar se je Marenčetu zdelo posebno sumljivo. Kmalo na to je izvedel,, da je odnesel neki mož iz hiše precej veliko vrečo proti Laverei. Marenče je šel za njim in ga že daleč iz mesta došel. Možak je moral z vrečo nazaj, in ko so jo pregledali, so našli v njej 17 ksj pšena. in 11 kg riža, tkterega mu je bil dal hlapec. Dognalo se je, da je tujec Janez Križman, rodom iz Šmarja pod Ljubljano. Ker je tudi Križman vedel, da odnaša ukradeno blago, so kakor hlapca, tudi njega zaprli. Nesreči. Dne 1. febr. se je zvrnil na 51etnega posestnikovega sina Antona Kesa v Knežakn pri St. Petru voz ter mu zlomil obe nogi. Prej>eljali so ga v deželno bolnišnico. — Dne 2. febr. je zaspal na tiru premosrarske železnice v Hrastniku 251etni delavec Frantk Kunst iz Sevniee, ki je bil v delu v tamošnji kemični tovarni. Voz je šel čez njega, mu stri nekaj reber in zlomil levo roko. Prepeljali so ga sinoči v spremstvu do južnega kolodvora z vlakom, od tnkaj pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. Ponesrečenec je bil zaspal na tiru vsled pijanosti. PndMdBik: JOSIP ZALA&, mL, Box 647. Forsst City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box S, Moon Bon, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. EL tajnik: ALOJZIJ KAVEBL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIu, Box 637, Forcst City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRA&LER, Box 28, Furott City, Pa. ANTON FIRNAT, Box 81, Durvea, Pa. FRANK SUNK, F. O., Luzernt, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108. Thomas, W Va POROTNI ODBOR: KASOL ZAIiAR, Box 28, Forest City, Pa " JOHN BKODLAR, P. On Forest City. Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. 0„ Foreit City, Pa. Dopisi na) ie poialjajo L tajniku: Ivan Telban. P. O. Box 607, Feres' City, Pa. Draftreno glasilo je "GLAS NARODA". HRVATSKE NOVICE. Fnzija dalmatinskih Hrvatov in Srbov. Dne 2. februarja je bil v Dubrovniku sestanek načelnikov hrvatske in srbske stranke, ki so sklenili fuzijo Hrvatov in Srbov v dalmatinskem deželnem zboru. V hrvatskem saboru se je dne 1. februarja nadaljevala debata o proračunu. Prvi je govoril proti posl. Ru-betič, ki je rekel, da deželni zbor ni popolen, dokler še niso v njem zastopane hrvatske dežele: Dalmacija, Bosna in Hercegovina in Istra. Tudi Žumberaik še vedno ni zastopan, dasi se je že davno dognalo, da ne pripada Kranjski. Končno je zahteval demokratično reformo volilne pravice in deželno*bo(fcski poslovnik. Rekel je: 'Učimo se v tem oziru od Mad j a rov!' Predsednik Gjurgjevič: "Da še meni razbijete stol!" (Veselost.) Govorili so še poslanci Tuškan, Tomao in Ha-rambašič. Zadnji je zahteval, naj bi sabor zboroval vsaj tri mesece, poslan-eem naj se diete zvišajo ali pa se jim nakaže mesečna plača. Pustolovka Terezija T rk. ki je sleparija pod imenom Olga pl. Torok ter pravila, da je premožna častniška vdova, kar ji je tudi verjel nadporočnik pl. Sabolov, je bila po sedemdnevni obravnavi obsojena v 2-Ietno ječo. NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA IVA PliODAJ. Dobre irno in belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino 50 centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 50 ga-lon vina, mora dati $2 za posodo. Orožnik, od $2.25 do $2.75 galona. Slivovica po $3 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem Štefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co,, CaL NENADEN PREHLAD JE SILNO NEVAREN. PLJUČNICA SE PRIČENJA PHAY NA TA NAČIN. ZASTAREL IN ZANEMARJEN PREHLAD P0UZR0-ČI JETIKO. Severov balzam za pljuča \ / \ / 7f: OMEJI IN ODSTRANI PREHLAD, P REDNO MOItE ISTI POSTATI NEVAREN. Cena 25 in 50 centov. "Bil sem ae eilno prehladil, a po tridnevni rabi Severoviiga balzama za pljuča sem zopet ozdravil. Priporočam toraj vsem trpinom." IYAN JALAY, Braceville, 111. Brightova bolezen se dostikrat začne z vodenico. Vam-li o tečejo roke in noge po prestanem deluT Ali se vam zdi, da vaša ja-kost in moč polagoma zginjeva? Se-li tvori v vaši vodi usedlina, ako dolgo stoj it Tedaj začnite takoj rabiti SEVEROV LEK ZA JETRA IN LEDVICE. Cena 75c. in $1.25. TRnlpcfi so splošna dedščina vse-ga človeštva. Bolečine se seveda morajo nahajati, a moderna znanost jih vč olajšati v dokajšnji meri. SEVEROVO OLJE SV. GOTHARDA je v tem oziru največji olajševalec bolečin kar jih je sploh na prodaj. Cena 50 centov. StarA&t Pr^nese slabost, izgubo moči vol in življenske čilosti. Nekteri možje so že stari z 20. ali 30. letom. Ali želite ostati s 60., 70. in 75. letom ravno tako jaki, kakor mladeniči T Severn balzam življenja vam bode pomagal staviti se v obran starostnim slabostim. Cena 75c. Strah pred naglo smrtjo« lezni. Res grozno je dotičniku živeti od dneva do dneva \ strahu pred naglo smrtjo, ki trpi vsled organične srčne bo-AJto imate težavo s srcem, uživajte le Severov srčni krepčilec, ki ojači slabo srce. Cena $1.00. Severova zdravila to na prodaj t vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. SEVERA CO. CEOW "APIOS I0WA Jflgoslewka KJE JE FILIP ANDLOVIČ, doma iz Vipave. V Ameriko je prišel preteklo leto. Za njegov naslov bi rad zvedel: Josip Božič, Box 162, Oak-mont, Pa. (17-18 2) SaNxporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. 1 — __________ URADNIKI: Predsednik: JOHN HAKfAN, P. O. Box «0«, My, Miaa. Pedm-e^faLik' JOHN KERZIŠNIK, P. O. Box 1*8, Federal, Pa. L tajnik: JTJRU L. BROZICH, Ely, ICirn. ^ ___„ EL tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Cahmst, Kid. Blagajnik: IVAN GOVZE. P. O. Bex 10«, Ely, Mmm. \ NADZORNIKI: t, JOSIP PERKO, 17»« St. Clair 8L, Cleveland, OfcU. _ IVAN GERM, 1106 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereletk, Miaa V POROTNI ODBOB: MIHAEL KLOBUČAR, 11« 7th St, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Bor 10««, Ely, Minx. Dopisi Baj se blagovolijo pošiljati na L tajnika: Geo. L. Bresoh, Ry, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Denarne poeiljatve naj se pošiljajo blagajniku: Iva* Go vie r. U. Pos 106, Ely, Minn., in po svojem zastopnika. DmRtvene »lazilo je: "GLAS NARODA". _ KJE JE KAROL ZUPANČIČ, doma iz Bistrice na Dolenjskem. Pred letom dni bil je v Colorado na Eszront Mine. — Midva sva delala skupaj v Utah. Za njegov naslov bi rad zvedel: Frank Malnar, Coal Hill, Ark. (17-21 2) ^ Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri "Triglavu", 617 S. Center Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, naj bol ja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keglišče in Igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bo-dem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. ŠTAJERSKE NOVICE. Ustrelil se je v Mariboru poštni (kontrolor Alojzij Jugg, vodja poštnega urada na kolodvoru. Vzrok je baje nervoznost. Velik požar. Dne 2. febr. pop. je nastal pri Sv. Lovrencu nn Dravskem polju velik požar. Ker je bil silen vihar, se je hitro razširil. Pocorelo je 11 hišnih številk, od kterih ste ostali samo 2 zidani 111 z opeko kriti hiši. Škoče je kakih 30.000 K, a zavarovani so dotieniki le za male zneske. Zgorelo je več svinj. Zažgali so kakor navadno, mali otroei. Tudi en otrok je zgorel. Slovenska zmaga. Pri oboinski vo-litvi v Oplotniei so Slovenci zmagali v dveh razredih kljub nezaslišni agitaciji nasprotnikov. Vsi učitelji so nem-oursko volili. Umrla je v Ljutomeru Franja Razlag. mati znane rodoljubne rodbine. — V Gradcu pa je umrla znana koroška '1 grofira'T Ordalija Zofija Chri-stalnige. KOROŠKE NOVICE. V Važembergu na Koroškem sta dolgo časa prav tiransko vladala nem-škutarski župan Miiller in njegov tajnik. Zdaj je prišlo na dan, da je župan zakopal občino v silne dolgove. Te dolgove sta župan in njegov tajnik pri zadnjem obračunu popolnoma zamolčala. "Miru" se obeta, da bode bivši župan Miiller povabljen za nekaj časa na sodnijslci ričet. Nemakonacijonalna revolucija v Celovcu? — "Reiehspost" prinaša iz Celovca grozno poročilo. Duhoven Dobrove je meseca novembra 1. 1. povodom krsta otroka "Mirovega" urednika, pri kterem sta kumovala dr. Breje s soprogo, krst slovenski imatri-kuliral. Radi tega piha '''Reichspost" kakor bi morala nastati v Celovcu revolucija. a v Celovcu je vse mirno. Tudi za^rrizenci pri "Reichspošti" se lR>do morali navaditi, da so Slovenci v Avstriji enakopraven narod. Umrla je grofica Ida Dr3ŠkoveČ. Predsednik zagrebške trgovinske zbornice Grahor je vsled starosti in bolehnosti odložil predsedstvo. ZASTONJ l Da se naši občeznani "Jersey električni pasovi" tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrake. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar- zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni ako se prenaglo starate, ako trpite vslea otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če ne morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. VaS električni pas je toraj vse učiiiil, kar ate mi obljubili, in Še več, pas me je iznova zopet pomladil. F»-an Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111. Jaz sem uporabljal vaš električni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav. Ivan Gulič, 645 E. 152nd St., N. Y. City. Kar govorimo, tudi držimo! lzrežite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — inpas vam bode došel čisto zastonj. Pišite: * Jersey Specialty Co., 125 Cedar SU, New Yor*, N. V NAZNANILO. Društvo sv. Jožefa, št. 29, J. S. K. J., v Imperial, Pa., je pri zadnji mesečni seji znižalo vstopnino in sicer za polovico, veljavno za pristop v mesecu januarju in februarju. Rojakom iz Im^riala in okolice nudi se torej lep: ilika, da lahko pristopijo za mal dc ar k našemu društvu. Redue društvene seje vršijo se vsa^ ko tretjo nedeljo v mesecu. Anton Tavželj, (13-1 13-3 2xw) predsednik. NAZNANIJO. Rojakom Slovencem In Hrva-, to m, kteri potujejo Čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, In sicer prav blizo kolodvora. 1 MoJ SAL.OON se nahaja pod gt1 409 W. Michigan St., I m ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, | kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso dosedanjo j naklonjenost rojakov, se ca nadalje najtogleje priporočam in vsa-jkemu najboljSo postrežbo zago-' tavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, '409 W. Michigan St.. DULUTH, MINN. IŠČE SE ORGANIST. ki je izurjen in navdušen v svojem poklicu. Biti mora dober pevec, ter znati in voditi pevski zbor. Vajen mora biti tudi nekoliko cerkvenemu delu ali mežnariji. Dobro mesto za pravejra moža. — Pogoje in tozadevna spričevala je poslati na: ŠTEFAN PAVUŠIČ, Box 44, Ely, St. Louis Co., Minn. (10 2 — 2 3 tg) $400 in več po $5 na mesec so dobiti lepi loti v Bronx, blizo 3. Avenue nadeestne železniške postaje in blizu podzemske železniške postaje. Hiše po $3500 in višje, se lahko spla-čujejo kakor najemščina (rent). Leti se zamenjujejo. Pisarna odprta ob nedeljah. SCATZKIN, corner 175. St. in 3. Ave. Compapie Generale Transailantique. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA CRTA DO HAVRE. PARIZA, SViCE, INOMOSfA IN LJUBLJANE POSTNI PARINIKI SO i "La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih močt "LaSavoie" ** ** " ..................12,000 " 25,UK) " *'La Touraine" " u " ..................10,000 " 12,000 " « "L'Aquitaine" " ** M ..................10,000 « 16,a*J •• " MLa Bietagne"............................... 8,000 " 9,000 " " "La Chan.pagne"............................. 8,000 " 9,u00 ** " "La Gascogne"...............................8,0u0 " 9,000 » « Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. PfcraDd odpivjejo od seda] naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludoe iz prists alšča št. 42 North River, ob Morton St., New York: La Gascogne 23. febr. 1905. La Bretagne 30. marca 1905. La Bretagne 2. marca 1905. *LA LORRAINE 6. aprila 1905 *LA LORRAINE 9. marca 1905. *LA TOURAINE 13. aprila 1905. •LA TOURAINE 16. marca 1905. *LA SAYOIE 20. aprila 1905. •LA SAVOIE 23. marca 1905. La Bretagne 27. aprila 1905. Parnika s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Mlad izobražen Slovenec, — — — - iz dobre meščanske rodbine, ki je vešč slovenskega in nemškega pravo-pisja in računstva ter se je privadil dokaj tudi angležčine, išče k temu primerne službe. Ponudbe pod šifro "Poštenost" sprejema iz prijaznosti '4Glas Naroda". (13-1S-2) POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hr v atom se priporočam najtopleje te; naznanjam, da prodajam raznovrstna parobrodne listke, menjavam novce ter odpošiljam denarje v staro domo Tino. Postrežba solidna in poštena. Z velespoitovanjem BOŽO G0JZ0VIC 5S3 Oheotam St., JOHNSTOWN, PA VAŽNO! Cenjenim rojakom naznanjam, da prodajem vsled prevelike zaloge svoje domače črno vino po znižanih cenah :n sicer: Štiri leta staro vino po 50c gal., tri leta staro po 40c gal., od lanskega leta (1904) po 30c gal. Posodo zaračunam posebej po las> nej ceni. Od 5—10 gal. $1; do 35 gal $1.50; 50 gal. posoda je $2 50. Na vsakih 100 galon dam 5 galon zastonj, pri 1000 gal. pa 50 galon po vrhu. Vino je domačega pridelka, naravno ter najboljše kakovosti. — Prevoznino plačajo naročniki, kakor tudi blago pri sp»*~—"n. Te 'iajo do L marca 1905. - poštovanjem uiiUKuJC SIMONIH Mirabel Mine, Lake Co. (1-2 1-3 tgl) CaL \/ POMOČ IN ZDRAVJE BOLNIM! MEDICAL INSTITUTE. ZAfflORE DATI SAMO DR. C. E. COLLINS, MEDICAL INSTITUTE. BERITE nekaj najnovejših priznanj, s kterimi se zahvaljujejo naši rojaki za popolno ozdravljenje: S]H)štovaiii gospod profesor:-- Jaz, spodaj podpisana se Vam zahvalim za Vaš trud in za Vaše učeno zdravljenje. Vsemu našemu narodu po celej Ameriki sporočam, da ste Vi pravi in edini zdravnik, kteri zamore ozdraviti vsakega bolnika. Veliko zdravnikov sem j>oskušala tukaj da Ozdravljen vnetje mehurja in liemorrhoide. ni me. vi pa mojej težkej bolezni iu mi poslali zdravila, po kterih sem takoj čutila olajšanje v pljučih in prsih, a po drugič poslanih zdravilih sem, hvala Bogu in Vam — popolnoma ozdravela, tako, da se čutim zdrava kot poprej. Nadalje se zahvalim uredništvom slovenskih časopisov, ktera so priobčila v svojih listib tega izvrstnega zdravnika in nas tako opozorila na najboljšega zdravnika. S tem končam piamo — Vam do groba hvaležna. ANA GORŠE, 433 Bush Street, Pueblo, Colo Bolan na srca, prsih in ledvicah. Frank Beznoska, E. F. D. No. 3, Walter, Okla. Cenjeni gospod Profesor: — Evo danas Vam javljam kako su mi djelo-vali Vaši ljekovi. Veleštovani profesore, mogu Vam javiti, da su mi Vaši ljekovi jako pomogfi, jer ne samo da su mi lasi odma prestale izpadati nego su mi i nove lasi narasli tako da imam sada bujne lasi kao u ml ados t L — Dragi profesore, kako da Vam se zahvalim, ja drugači ne mogu učiniti več da prignem glavu do črne zemlje, pak Vam se zahvaljujem kao izkusnom lječniku. — Svakom čovjeku dok budem živio preporučit ču neka se obrati na Dr. E. C. Collisa M. L jer Vi ste jedini Iječnik koji ste kadar svaku bolest.izlje-čiti. Vam do groba zahvljam JOHN MATULICH _ Box 747 Portland, Ore. Cenjeni gospod:— Vam naznanim, da sem prejel "Vaše pismo, v kterem me vprašate kako se kaj počutim. Sedaj sem popolnoma zdrav in se prav dobro počutim. Zato se Vam srčno zahvali«, ker ste me ozdravili v tako kratkem času. Pozdravljam Vas ndano in ostajam s spoštovanjem GREGOR ŠEFRAR, P. O. Box G4, Cumberland, Wyo. Paul Wasilewski, Box 116, Grampian, Pa. Veleinožni zdravnik Dr. E. C. Collins:— To Vam dam znat, da sem dobil od Vas pismo kakor mi pišete da bi radi znali, sem li popolnoma ozdravil." Zatoraj Vam sporočujem, da sem zdaj popolnoma zdrav in sem začel delati. In to Vam dam znati, da imam dober apetit za jelo, bolje neg sem ga in gdaj prej imel od tistega časa ko sem Vaše medeciue nucal. Zdravila so mi jako pomagale za kaj se Vam od srca zahvaljujem in Vas vsem Slovenskem narodu prepo-ročim ker ste Vi ta narbolši zdravnik na svetu. JOHN PLAINER, __Oat Hill, Cal. Napa Co. Cenjeni gospod zdravnik:— Dam Vam vejdit da sem udobiu u redu Vaše medicine in počel precej nucati kakor ste mi pisali in sem precej spoznal do so jako dobre zdravila, tako da se počutim prav zdrav po njih in se Vam zahvalim za use Vaše zdravila ker so mi pomagale mojemu zdravju, ki sem ga prej malo imel zdaj pa tyvala Bogu sem popolnoma zdrav. Vas pozdravlam in ostanem Vaš prijatelj LUKA ŽELE, Shryock, Va. Dragi g^jd p^r:- ^ ^^ ^ Zastari bolezen na želode« Vam naznanjam, da sem po uživanju istih popol- in ledvicah ozdravljena, noma ozdravil od kašlja in bodenja v prsih in že lodcu. Samo ono steklenico, v kteri je zdravilo'proti izpadanju las, Še rabim in kakor vidim, z dobrim uspehom, ker so mi lasje res prenehali izpadati in sem prepričan, da zopet 2rastejo. Spoštovanjem Vam udani v „ VINCENC ŠUŠTAR, P. O. Box 148, Moon Run, Pa. Veleštovani doktore:— Pisao sem za ljekove radi moje očne bolesti Vi ste mi odma poslali najbolle lekove jer sam ponjima odma sasma i potpunoma ozdrzvio — nagemu Vam se najtoplije zahvaljujem i bit cu Vam do smrti zahvalan. Vaš GLIGO RADISEVIC 712 Walnut Str. Kevanee, Ills. Častiti gospod:— Naznanjam Vam, da so me Vaša zdravila prav dobro pozdravile. Že v dveh dneh sem bil veliko boljši in ko sem porabil vse, sem bil popolnoma zdrav. Zato se Vam srčno zahvaljujem za Vaša zdravila in ostanem do groba hvaležen Vam iskreni prijatelj. GEORGE UHERNIK, Brownfield, Pa. Marija Belina, R. F. D. No. 3, Clarkson, Neb. Ozdravi vse bolezni, Ii Tsega tega se toraj jasno razvidi, da se ozdraTijo naši boini rojaki najzanesljivejše na zdravniškem zavodu dr. E. G. COLLINS-A, ker se nijeden drugi zdravnik ne more ponašati s tako vspešnim zdravljenjem kakor on. ker on je edini, ki pozna po znamenjih takoj vsako bolezen in radi tega ozdravi vse možke in ženske bolezni bodisi akutne ali pa zastarele (kronične). Zato tudi jamči »a nnnnlnn A7/1 ruirl "ion i n traaTi V. ..I,-.,,.-.." 4 i_____ i__t____* _ »_i. _____: l. 1/>/l.r!nnU infmtiVi moliiirin Irotnr fndi ircoli Vinlo7»ii v troliii illi vnfllTIl za popolno ozdravljenje vseh bolezni j, kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznosti, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajeuje, naduho, bronhijalni, pljučni in prsni kašelj, uijuvanje Krvi, mrsiiuu, viuuuiu, - nepravilno prebavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke izrabljevanja samega sebe, šumenje in tok iz ušes, ogljušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenjenje, lišaja, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastični glavobol, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd., kakor tudi vse ostale uotrauje ____V. „1-----: Ti D flATI TVfl in nnri in Oillnl 7firQ vn lir Irfapi nir^MT..' Arznn > irr irzin r« a Tvn un^irn TIT QDATVV HAT T7VT L-ol-nr hidi "aifiliia fiii*Tli> Jti linnfllTinma. in zunanje bolezni. DR. COLLINS, je pryi in edini zdravnik, kteri ozdravi * j etiko, OZDRAVI VSE TAJNE MOŽKE IN ŽENSKE SPOLNE BOLEZNI, kakor tudi "sifilis," točno in popolnoma. Ktere ženske trpe na takozvanem mesečnem neredu, naj se takoj (Zdravljenje spolnih bolezni ostane tajno). Ženskam in možkim se ni treba sramovati ter naj natančno in zanesljivo opišejo svoje spolne bolezni, obrnejo na DR. E. C. COLLINS-OV zdravniški zavod. ZATORAJ, ROJAKI SLOVENCI, M VAM PRIPOROČAMO SAMO IN EDINO LE SLAVNEGA KN ISKUŠENEGA DR. E. C. GOLLINSA, M. L Ako ste slabotni, bolni, ako izgubljate moči ali trpite na kterikoli bolezni, ee je vaša bolezen zastarela ali kronična vsled nevspešn^a zdravljenja neizkušenih zdravnikov, opišite natančno vašo bolezen in navedite starost In žas, kako dolgo ste ie bolni, ter pošljite pismo na ta-le naalov: IAO W. 34tH Strmet, bodite i mirno duio.preprižud, da bodite gotovo te popolnnm* oadzavtli. NBW YORK, IN. V« Doktor Bežanec y Tož-banji vasi. (Pobožna pripovedka.) bilo nale, kamor smo prišli- Zdaj ni taka! Preglavica na preglavico leze. Saj znamo, kakošnji so današnji doh-tarjL Vedno vpije: daj! daj! plaž a j! Pa ni nobenemu nič upati, in tožba se pri njem toliko gane, kolikor kosec kruha v roki! vsak dan je jo menj. Jaz ne vem, že je poldrugo leto ali kali, kaj je zavijaž umrl t" Kotlevščak reče: "Leto je minole o svetem Jerneju, ko dero komarja. Kaj si pozabil, da so nam bili ta čas Kcrkovci iz te kapelice po noči ukradli svetnika, za kterega smo se potem zastonj z njim pravdalif Celo babe so dejale: nikoli bi ne bil svetnik izgubljen, ako bi Za-vijač hodil še po zemlji." — "Menim da ne!" vzdihne Zmerzljak. "Pod nobenim kmetskim zvonom ga ni ko- (Dalje.) Doktor Pipec: Prosjak jedva izgine, piše sveto poročilo, in že prideta za njim po cesti v glasnem pogovoru, kakor je običaj vinskih mož, dva kmeta, gospodarja iz te vasi. Mimo kapciite grede se odkrijeta s poprejšnje svete kj^j nebešeana, da bi svojim ljudem navade, ako tudi se nic^ ne ozreta va-, t^ ]epo dobrovoljno deloval, če je njo, ker sta menila, da je še zdaj pra- j treba, kakor je on znal. Za pravde in zna. .Kadar toliko odideta, da že ni- za vse ono smo se ma priporočali, ter sta mogla videti v kapelo, v kteri se niioli ni odmajal. Tega svetnika mi je je vendar slišalo vse, kar sta bolj vpi- ge Z(Jaj- žalj dohtarja Zavijača tudi. la, nego pripovedovala, vstavita se Dveh tako potrebnih podpornikov To-pod staro hruško pred nizkim prela- žbanja vas še nikoli ni imela, in po zom, ter eden reče: "saj veš, Kotlov-1 vsem svetu bi ju zastonj iskali. Raz-ščak! da so Koritnici naši vasi zato je by camo ta> da božj; mož nam nadeli ime Tožbanja vas, ker se vedno je dajal vse na upanje, razen kar je tožujemo; poprej se je imenovala že stroškov prizadevala njegovo kapelice, od starine Lisičja glava, kar Cičev }n tudi to smo jemali največ iz pu-Martin še sedaj pomni." Kotlovščak žice, kamor so mu dajali milostinjo odgovori: "Kaj bi ne vedel! I nu, popotni ljndje; a Zavijaču je bilo tre-saj to ni nič hudega, zato ker je res, ba šteti gotovino, da se nam je časi in mi se ne sramujemo nobene tožbe, koža lupila. Vendar je vsaj tudi kaj ker brez nje moremo toliko živeti, ka- vedel in kaj storil! Izpod rok so mu kor ptič brez perutij ali riba brez š]e tožbe, kakor bi repo rezal: omla-vode. Naj govori naš kaplan, kar til je po štiri, vsak drug dohtar po hoče, pravde so zmirom bile in bodo. | eno, in še to s težka. Premisli no, ko-Kaj bi tisto.' Pošten kmet brez po- lLko ?mo si zdaj siromaki s tem na iz-štene pravde ue velja nič! Tudi ime gubi. ko namesto desete pravde, še Pravdanja vas je bilo nas že začelo po prva ni v kraju! Verjemi ali ne ver-hrbtu udrihati. Prekleti Slemenci so jemi, jaz tož^m LonžaSka že dve leti se ga bili domislili; Petrač je bil prvi. za pol mernika ovsenih plev, in še Ko moj oča, bog jim daj dobro, saj zdaj ni sodbe od nobene strani! Do-so na božji pravici — to ime zaslišijo, htarja nemarno pravega, dohtarja! To klobuk s kluke, palico v roke ter s je, to!" KotlovSeak pritakne: "Doh-kratkim potem k sodni ji! Povedali so, tarja in svetnika nam je tako potreba, da se ta beseda more presukniti se kakor slepcu vida. Ali pomagaj si! drugače, zelo zarobljeno, kakor jo ne- Najdi ga, če ga moreš!" Zmerzljak kteri že tudi izrekajo ter nam za reče: "Vendar bi se za svetnika mo-bavljajo s tisto otročjo uganko: "de- rebiti še prej kako preleglo, samo da set mož dve koži vleče proti Predanji bi dohtar bil! Poslušaj me Kotlov-vasi." Ako se to mahoma ne odpravi, ščak! Svet misli, da so res dohtarji ostala bi na Tožbanjcih sramota na tako navihani! En dohtar bi na obilici večne čase. — Vidiš, tacega očeta sem živel, samo o nas Tožbanjcih, ako bi jaz imel! — Zakuri se torej pravda in količkaj hotel in znal, Kako ne bi T tekla je tri leta in osem tednov brez Tožbanja vas ima enointrideset go-dveh dnij. Daj ali ne daj — Slemenci spodarjev na dobrih zemljiščih. Raso nazadnje vendar le izgubili. Pla- zen nejevernega Reberniika, ki se ni-čevali so, da so cvilili, kakor lesena koli ne pravda, redi vsak gospodar po kola. PetraČ je bil po vrhu še celih štiri debele tožbe, hvala bogu! — tudi štiri in dvajset ur zaprt. Prav mu po pet, če je volja božja; nu, recimo bodi! Cesarje iskal, to je našel. Zmer- po štiri: to jih je stoindvajset. ako ne zljak! ali ni res takof" Zmerzljak se štejemo onih treh kočarjev: Izvasni-oglasi: "Lejte, res? O, dokler je živel ka, Oplatovca in Žarina, ki drže. ker dohtar Zavijač, nam so šle vse pravde so ubožnejši, vendar vsak po eno ali po sreči, kakor so sami hteli. Vse je j po dve." Kotlovšeak pristavi: "In vsak teh trijeh, ko bi šlo po njegovem, rad bi jih imel po štiri, če ne celo po dobrih pet. Dokler smo bili še z domačim svetnikom založeni, Oplatovec je vsak večer pred kapelico kleče prosil, da bi si opomogel vsaj do štirih pravd in zdaj iz tega namena z romarsko palico in rdečo svečo za plobukom hodi vsako leto po dvakrat na sveti Kum in po trikrat na sveti Zaplaz k sveti Neži in k materi božji." — "No, reci zdaj če moreš, da nisem prav govoril!' besednje Zmrzlak. "In tudi to je: kadar prva tožba mine, za njo vselej pri nas druga pride tako gotovo, 'kakor petek za četrtkom. Ali bi se dohtar se ženo in otroki ne mogel ob tem po gosposki vladati in še v mošnjiček de-vatit" — "Zlodej ga vzemi, če ne more! odgovori KotlovšČak, nogo prede vaje čez prelaz ter odide po stezi a Zmrzlak po 'kolovozniku v Tožbanjo vas. Doktorand Kolenec: Kaj si je mislil doktor Bežanec, ako je vse to razumel f Dr. Pip.: Recite: sveti doktor. Čast, kdor je vse časti vreden! Drd. Kol.: Mi, ki smo r njimi vred sami doktorandi in doktorji, torej domači med seboj! Nam tega vendar ni treba! Dr. Pip.: Bodi si za prvič! A naša pobožna pripovedka razločno govori, da je sveti doktor Bežanec vse natanko slišal in razumel. Uverjen, da mu je sam božji prst velel stopiti na oltar, ni čudo, ako je menil, da je na oltarju treba tudi ostati. Kotlovščako-vo in Zmrzljakovo besedovanje mu je na drobno pokazalo, daTožbanjce zelo peče dvoje, namreč izgubljeni svetnik in pokopani doktor Zavijač, ter da bi jim žal ne bilo niti stroškov niti truda, ako bi se dal zaslediti sposoben namestnik zlasti Zavijaču. ker so tako mrtvi na tožbe, da jih celo hodijo po božjih potih prosit. Ko to stvar v resnici razbira in premleva, navdahne ga zopet visoka misel, kakor sveto poro-ročilo brez okoliša govori. Odgrne se mu namreč, da bi v kapelico ne bil mogel priti o nobeni ugodnejši dobi. nego je sedanja; kajti živa duša tako zlahka iz preglavice kmetov ne reši. kakor on, ki utegne, ako hoče. obojp ob jednem izvrstno sam nadomestiti-svetnika in doktorja, ker se je nekdaj učil pravoslovja in zdaj ga je bog či sto gotovo zato postavil na oltar. Hitro, kakor mu poprej ni bilo nikdar navade, božji mož nakani o prvi priliki zvršiti, kar se mu tako lepo sam< od sebe ponuja. S tega poštenega namena iz torbe ponižno privleče debelo, rudeee obrezano pravoslovno knjigo, kterih je štiri najpotrebnejših oper-tiv prenašal po vseh deželah sveta, in v roko jo prime, kakor je videl nekdaj, ko je še hodil k maši, da v cerkvi pri-stoji knjigo držatikacemu učen&mu svetniku. Tako pripravljen ter v božjo voljo vdan, čaka in gleda, kaj bode sedaj prišlo na vrsto. Drd. Kol.: Povedati mi je, da sem zelo nestrpljiv, kako se ta čudna zgodba razplete! A kaj je prosjak v To-žbanji vasi opravil? (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. R1CHTERJEV > SVBTOVZfL, prenovljeni (t SIDRO 9f Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, POEOSTNICO, PODAGEO itd. in razne renmatične neprilike. SAHO: 25ct. In 5Oct. v vseh lekarnah ali prt F. Ak Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. K U R Z. Za 100 kron avstr. veljave treba je dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštarino, ker mora biti denarna poši-! 1 j ate v registrirana. .Rojakom. Slovencem, in bratom Hrvatom v Mi:wan kee, Wis., in okolici pri poro čam najtoploj« svoj SALOON, na 175 Seed St. ▼ Milwaukee Wis. Postrežba točna. Rojaki dobro doSIil JAKOB RAKUN, lastnik. (19-jun-M 8rw) tJ^t »vi** nvi' ženo, otroke flKo si namenien • > ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, piši za pojasnila in vožne cene na: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York, N. Y., ker tu bodeš najpošteneje in najbolje postrežen. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh imenitnih parobrodaih druit). CUNARD LINE PARINIKI PLJUJEJO AtE)D TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. PAŠNIKI ULAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOB NA KR0YU ZA SETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. odpluje iz New York a dne 21. feb. 1905. odpluje iz New Yorka dne 7. marca 1905. odplnje iz .New Yorka dne 21. ___marca 1905. ULTONJA, SLAYONIA in PANNONIA so parniki na dva vi-Jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni ma tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam pri murni postrmžena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje In The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St.f Boston. 67 Dearborn St., Chicago. PfflONlA CARPATHIA ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft ft SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim In tur- V*? tobakom in zamoremo zato prodajati cigarete, cigare ali obak dosti cenejše, kakor kterasibodi ni.ierikanska tvrdka S zavojčkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50 toraj skupno 250 cigar, stane samo $3. — 6 velikih zavojčkov naiboligeza bosanskega tobaka — Cigarete, cigare al t obale poli-Ijamo vsakemu zastonj ia poskušnjo, če se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošlite ga na The Croatian Tobacco Co., -43 Jefferson St., New York, IN. V« Pozlačena ura za ^ Es še nikdar ni bilaponujena. Pošljemo vain pro-to na ogled Jvopokrovno zlato uro in sicer »a p. ^ C. O. D. za prištevši stroške pošiliat-ve. Jamčimo za 2U let; /erižica in okrasek pri vsakej uri. Ta ura le postane črna kakor druge in izgleda cakor zlata ura za $40. Mnot;o trgovcev urodaja take ure po $10. Ako nam po-•ljete z naročilom $3.98, podarimo vam udi lep prstan ali pa nož. Zastonj edna ura, ako kupite ali prodate šest ur. Jre so za ženske ali pa možke, kakor zahtevate. M. K ECU & CO., Wholesale Jewelers, Dept 75, Chicago, III. Cenjenim njam, da so rojakom harmonike, ktere jaz izdelujem, v Washing-tonu patentirane za Ameriko. Delo je izvrstno in solidno. Cene so zelo nizke in sem prepričan, da bodo odjemalci zadovoljni. Najtopleje se priporoča John Golob, 213 Bridge St., JoJiet, III ^^ijppfiW^ IWwq v --- Življenje polno veselja in zadovoljnosti se začne za vas! ———__________ — 11 *' — esnam-__l ■ Ves trua je bil "brezuspešen. Ako nam zaupate, pre jen ja vse vaše trpljenje. VfcAKO BOLEZEN ^AJ JE SE TAKO NEVARNA, JE MOŽNO ODSTRANITI V NO VEJ BOLNIŠNICI V lfpw VftRifTT r^-i i * Tencem. Ta *o zdravniki za vsako bolezen posebej. Vsak bolnik pride k š^ijalistu, ki ga gotovo ozdravi V NEM Y0RKU. Zavd g. u^M.vljon v p.m* b.lnik.«, zlagU Sl