I tore*, Mrt?k in aoloto i' tuji in Tflja T M inim r a br*i pošiljanju nm dom ra raa Uto M <1. — k. II pol l.'t i . . 4 „ — „ I« Jctrt leta . L' ,. M» ,, Po pošli. I.i T9« IMo 10 gl. — k. M pol leta I „ - ,, M .rt rt l't i •-' ,. 61) ,, i [.''liii.ii i' nyrivnutro i* na stolnem trgn(I>om-platr) h\i. it. 179. Št. lOO. Oznanila: S Zi navadno đrMtopno-Trati ie plafuje • '.r ..> te natisne I krat .'• kr. la »e t lika »krat 4 kr. će kifln Skrat. ve. o pinnenke ne plačujejo po proitoro. Za Mak tisuk je platat-kolfk (litempelj) ia JO k. Bokopisi a« ne mJajo, ilopi ,i naj s« blagovoljno frankujajo. V Mariboru avgusta 1869. Tedaj II. k slov. programu. Nemci na vladnih stoleh so se že naveličali vodnega zmerjanja na Čehe. Vidijo, da jim to nič no pomaga, temuč da še ogenj noti, kterega bi vendar radi pogasili. Dunajski vladni listi pridno pobirajo iz čeških listov vse, kar se jim zdi, da čoski program osveti. Češki listi pa odgovarjajo po malem sem ter tje na vpniš.tnja in pomiSljevanjn. Tako beremo v i-ticm ta-cib odgovorov v „Nar. Listih" to-le i/jnvo: „Knr se nas (Čehov) tiče, gotovo se ne bomo branili temu, da tli/a v u i zbor tako ustavo spremeni, ka bi se k njej pridal dostavek omenjajoč: zemlje češke krone ne spadajo pod to ustavo." Mi smo že večkrat kazali, da se je program tederalizma »daj čisto spremenil od onega, kakor ga jo bil Palacki razvil pred leti. Čehi zdaj tir-jnjo več, nego bo tirjali. „čas, izkušenost, iu tek dogodjajev nas jo prevedel hvalobogu do teh nagledov" pravijo „N. L." In čo je 1. 1848 Palacki rekel: „ako bi Avstirijo ne bilo, ustvarili bi jo Slovanje", ne pravi več tako, temuč Čehi so po sadovski bitvi spremenili ta izrek in pravijo: ko bi mi državnega prava ne imeli, morali lii si ga ustvniiti." Ker državno pravo imajo, hote samo tega dobiti; dobili ga bodo, dogovorile se bodo neke skupno zadevo in mir bodo imeli — Čeli. Kaj bo pa z numi ? Kaj mi ? Mi imamo precej poslaucov, ki sede v kranjskom , štajerskom, goriškem zboru in ki se menda federaliste imenujejo in menda so. Ali pa kaj store, da bi razsvetili sebi in tistim , ki so jim zaupali zagovorništvo in voditeljstvo, kaj jo federalizem v denašnjih razmerah za nas Slovence? Kako bode dati vidno podobo temu pojmu, kaj moramo z vso odločnostjo zahtevati itd.: vse to je važno vprašanje. Pogledimo, kako so Čehi tako daloč prišli, Gotovo s toni, da so do lali, da so širili politično izobraženjo in da so svoj lastni program s skupnim delovanjem razjasnili si. Pri vseh čeških časopisih so delavni bili in so še zdaj čoski poslanci, Lo tako so idejo federalizma za-sc do poslednje točko razvili in zdaj do poslednjega vodu, kaj hočejo. Vsak jo sebi najbliži. Čehi skrbć najprvo za-se, kakor moramo mi za-sc. Ali hladno premislimo, kako je pri nas. Koliko se pri nas poslanci vdelože delovanja pri razvijanji našega političnega programa? Mi iz izkušnjo lehko rečemo, da zelo premalo. Programu našemu manjka posameznih, drobno sozajočih določil. To bi bile določiti lo po skupnem delovanji in po resnejšem pogovoru in premisleku. V deželnih zborih so pri nas po večem polemična razpravljanja. Časopisi posebno ljubljanski, so skoro ogibljejo prav slovenskih pozitivnih političnih vprašanj. To mora drugače biti, kajti ravno v bližnji prihodnosti, ko se bodo ustava popravljala, ko se bode delala pogodba s Čehi, torej s federalisti sploh, ne smemo Slovenci biti nepripravljeni. Krivo mišljenje jo tisto, ki meni, da po zadovoljitvi Čehov bomo zadovoljeni tudi mi. Nas čaka še precej dolg boj, ker poznojo smo začeli, menj nas jo, podlog nimamo enačili in nasprotniki naši so mnogovrstneji.__ Majhno politično mišljenje knžo, ako kdo Izmed nas meni, da bo po zmagi Čehov ves in cel federalizem prišel, in da bomo brž dobili vse, knr hočemo. Dobili bomo lo, ako bomo enorgičneje zahtevali kakor smo, ako bomo v sebe in v narod več zaupanja stavili nego v vlado. Zato bo velik greh nad vsem slovenstvom, ftk . vsi deželni zbori, kjer so Slovenci. ne bodo čuli določnih resolucij, t. j. premišljene in preudarjene slovenske deklaracije. Mi nimamo zgodovinskega državnega prava. A državno pravo moramo pridobiti si t. j. mi si moramo pridobiti garancije z a o h s t a n c k n n-o d a. Tega pa ne bomo nikdar, ako bomo samo s kričečim Dežmanom v deželnih zborih neplodne prepire imeli, temuč, ako glasno in jasno pred vsem svetom vodno in vedno v edinosti povemo: to in to hočemo Slovenci, bomo tako dolgo trdovratno in z vsemi pomočki hoteli, dokler dobimo, dokler bo živel vzbujen narod slovenski! V prvi vrsti se zanašajmo na sebo. Moralna slovanska pomoč jo nam gotova. Materijalno težko da bi v denašnjih razmerah dobili, da si jo upajmo. Lehko jo mogoče, da bodo država 8 Čehi posebej pogodbo delala, da zdanja ustava za njo veljavo izgubi, zi na« ne — kakor nam omenjen stavek iz „Nar. L." kaže. Ali t a č a s bodo za nas važen, odločon trene tek, kterega naši zastopniki no bodo smoli zamuditi, kjer bodo morali mnogo več poguma pokazati, nego so ga dozdaj. Zato pak so jim je treba pripraviti, zediniti že zdaj. Zato jim je treba ž o zdaj glas p o v z d i-g n i t i! D O |M s i. Iz Celja, 22. avg. [Izv. dop.J Iz dobrega vira sem zvedel, da se na predlog Kaiserfolda misli Kisla voda (Sauorbrun - Rohitsch) prodati, ter za tako dobljene novce kupiti hiše v Gradci! Uradniki v Kisli vodi že daljo časa govoro o tem. Ker jo to posestvo doželno, ker stoji na slovenski zemlji, zategadelj kličemo našim deželnim poslancem: pazite! Da se zdaj hočo prodajati, jo 1. strah pred ločitvijo spodnjo Štajersko od zgornjo, 2. rop nad našim zemeljskim zakladom. Hoče so na prvo jug malo sleči, potem šo le so bo reklo: pojte kamor drago! Tako potrpljivi pa štajerski Slovenci ne sinemo biti. Pozor ob pravem času! Iz Ptuja. [Izv. dop.] (Okrajni učilniški svet.) Sedanja vlada so Slovencem kaže povsod neprijazna, kder bi mogli novo ustavo rabiti na korist svoji narodnosti, ter njeni sad vživati; tako so jo godilo pri preustroji sodništev in politiških uredov, a mnogo hujšo molijo rogovi pri na-meščenji učilniških oblasti; vsi kotovjo so pometeni, samo da je našla nam nasprotniško nadzornike kamor gimnazijske, tamo rečniške, in dosti boljo ne more biti za ljudske učilnice, ker okrajni zastopi na novarni in nepravični podlagi niso na našo korist; tudi so kroto malo sliši o sadu jihovega delovanja. Ktera koli služba na slovenskem Stirskem je nekoliko priličnojših do- Listek, PetuSkova ljubezen. (Hiiski spisal Ivan Bergajević, poslovenil Podgori6a.nO (Dalje.) VIII. Čudovito čutje se polasti Petuškovega, ko nenadoma stopi na ulico. „Kako hodim! kakor bi se mi sanjalo!" — misli na tihoma, „ali mi jo pamet vsnhnela, ali ka-li ? Saj to šo verjetno ni. To jo da: poznam to kljit-Imvalko; čo me nima rada, pa tudi jaz no maram njo, a jo vsakako ... ali je to kaj nenavadnega?1 — Petuškov nabero obrvi. „Moram končati to," — govori skoro na glas, „pojdein i« dovršim, da ne bodo nikakovega spomina več." — Petuškov pospeši korake v pečnico. Prnskovije Ivanovna mu pride naproti. „Ali bratranke ni doma?" — povpraša Petuškov. „Ni je ne." Petuškov nekovo radost začuti v srci, zato ker Vasiliso ni doma. »IViSel sem k vam za tega delj, da se vam pritožim." „ Zakaj, prijatelj?" „Pomislite, da vsled tega, kar se je — primerilo . . ., vsled tega Prijateljstva ... — Petuškov je v zadregi — „s kratka: ... Ali prosim, ni w so ne jezito na-mo zato." „Prosim . . „Narobe odobrite ini pravico, Praskovije Ivanovna!" „Prosim." „Vi sto modra ženska, verujte mi, da . . . da ne morem več lehko, da bi vns še delj časa obiskoval.11 „Prosim . . .?" pnprnša Praskovije Ivanovnn. ..Verujte, zelo žal mi je, da, boli me, zelo mo boli . . ." „Knr vnm drago," -- odvrne Praskovije Ivanovna mirno. „A ne za merite, povem vam račun." Petuškov so nikakor ni nadejal takovoga edinstvn, pa saj si ga sploh ni želel : rad bi bil le postrašil Ivanovno, prav za prav pa Vasiliso. Vročina ga jame obhajati. „Znam," - ornimi, „da Vasilisi ne bodo neprijetno to, temuč menim, da jej bodo jako po všeči." Praskovije Ivanovna jame seštevati. „Sicer pak," — dalje govori Petuškov huje in huje v zadregi, „bodi-si, ko bi Vasilisa zagotovila svojo vernost . . . mogoče, da . . . jaz . . . vsakako ... ne znam, morebiti bi Re šo prepričal, da vsega tega ni nič kriva sama." — „Prijatelj, dolgujete mi ,'iO rubljev, .'10 kopejek," -- opomni ga Praskovije Ivanovnn, „račito — preverile se." Ivan Afanasič so no zmeni. „Osomnajstkrat ste obedovali --• slehrni pot sedem grivon, to je: 12 rubljev in 6 grivon." „Ali so torej razločimo, Praskovije Ivanovna?" — „ Ka j pak, prijatelj? Dvanajstkrat čaj — po grivni vselej . . ." „Ali povedito mi vendar, kdo jo bila Vasilisa in kaj . . ." „Nisem povprašala je, prijatelj . . . To jo rubelj in 11 kopojek." Petuškov se zamisli. „Juho in pivo povprek — rogljičkc in subarčko počez. Štiri zavitko tobaka, to je osem grivon, krojaču pa sem da -a—1—a . . ." Ivan Afanasić se nenadoma ozre iu posmehno temu dolgu. „Zaknj pa to, prijatelj?!" -*■ oponosc Praskovije Ivanovna; „ali mi morebiti no verjemete?" — „Praskovijo Ivanovna," — nasmeje se Petuškov po sili, „joz sem so premislil. Saj som se lo šalil; ostanomo prijatelji taki, knkoršni smo bili. Kako bi se mogel razločiti z vami, prosim vns?" Praskovije Ivanovna povesi glavo in ne odgovori. „No, zopet jo vse po starem," — dalje govori Petuškov, koraka po sobi in mane si roke, knkor bi zopet starih pravic bil gospod. — „Amen, precej »i zop&t veselejši zapalim lulo." Praskovijo Ivanovna se no gano z mosta. — „Čutim, da ste jezni na-mo," • -- omeni Petuškov. --„Morobititi som vns razžalil? Prosim, odpustite mi!" 44 hodkov, deli se ljudem, ki niso naši . ki niso za nas , ki ne znajo nas, niti našega jezika. Tom potem si vlada nikakor ne pridobi src in ljubezni slovenskega naroda, niti slovanstra; toliko predrzno in brezsramno pravičnosti po glavi ni tolko niti najkrotejšo samosilstvo, kakor dela svojevoljna ustava nemško-magjarska s slovanstvom, te pa še hočejo Oehe v njo zaškrnoti | To se pravi narode dražiti in buniti; nikar ne zabite, ka je Nemcev in Magjarjev skupa 12, Slovanov pa 18—20 miljonov pod krelotmi dvoglavoga orla, in ka se to nenaravno stanje no more voč dolgo zdržati, Gundulič jo speval: „Kolo od srieće u okoli vrtći so neprestaje : tko bi gori, eto 'e doli, a tko doli, gori ustaje." Priznati nam jo , ka ljudske učilnice na slovenskem Štirskem še nikoli niso sovsema odgovarjale svojemu pravemu pozvanja , nego tirale so niti si no odehnovše in šo dnes tirajo toliko priljubljeni obrt, brezobzirno tujenje našega slovenskega naroda, česar nikoli niso pustile iz svojo očinske zenice, čeravno je duhovništvo vodilo nadzor, ter pomagalo nemški vladi dosezati nakanjeno namene, vsaj prerobski ji jo kadilo, a sedaj ima zato negrado. Odtod ričetne ali čisto nemške učilniške knjige za slovensko deco, n tega nasledek zacepanost prostega ljudstva, od tod tolika nevednost delajočega učitelju, vsaj skoro nijen starejših učnikov ne zna izpravno slovenski govoriti, kamoli pisati, a to rodi dvomljivost v značaji, ter duši vspeh v vzgaji in uku. Kder je mnogo bab, ondi je doto kilavo, veli narodni pregovor, in jegova resnica se najbržo spolni na zakonu o učilniškem nadzorstvu, ker vsa sestava se kaže preveč zaplotenn, stroj z mnogimi kolesci so rud hitro skvnri pa toliko teže se giblje ali naglo znostane , ako so posamna kolesca no prilegajo, čo se postavimo namesto glad'uh, olikanih in primerno zdelanih medenih vstavljajo toližna, plužua ali hrapava od senskega voza , le enostavni in trdni stioj si smo obetati stalno vrednost in moč. Prece neokretno ustrojen so mi zdi okrajni učilniški svet v Ptuju , pri čegnr volitvi so menda ni gledalo na sposobnosti, nego boljo na osobnosti. Mislili smo, ka bodo se jemali za to važno dostojnost možje skušeni in zvedeni v učilništvu, kteri bi o tem umeli dujnti modro nasvete, toda druga poje. Mi sicer ne obsojujemo izvoljenega okrajnega učilniškega sveta, nego lo trdimo, ka razve edinoga ne moremo nijenega prištevati strokovnjakom, kteri bi vendar morali večino imeti. G. dr. Stratela kot odvetnik jo vajen delati po odvetniških obrazcih v svoji pisarnici, ka bi pa zvedenec bil v tem stroku, pogrešamo dokazov; dr. Breznik tudi odvetnik nam jo menjo znan, čitali nismo ničesar, kar bi nas vodilo v loko dobro upazni; g. \Vibmar je poštena in blaga duša, toda pravilo nam se ie, ka niti ni pohajal učilnice, nego imel je doma zasebnega učitelja, to-raj menda premnogo no bodo mogel svetovati koristnega 0 učilništvu; gos p. Ferk učiteljuje v glavni učilnici in je vajen v pevstvu; o gosp. Mariuiči vemo, ka je krčmar in mesar pri sv. Urbanu. Koliko koristi in pametnosti doueso ta učilniiki svet na blagost slovenski ndadini, nauči nas v kratkom bodočnost. Najbolje obžalujemo in pomilujemo, ka ni nijeden pravi strokovnjak, to jo mož v učilništvu žo mnoga leta delajoč voljen v okrajni svot; kdo bode razkrival skušenosti, ki so krvavo potrebno za bodočo zboljšanje? Kdor ima vse dni po dovršenih naukih posel v učilnicah, bodo menda nekoliko umnejši svetnik, nego li kak modar ali mesar; sicer ovaja ta volitev neko nezvede-nost, nko no neolikanost in strast kaločo zdravo razsodbo, — iz njih sadu je spoznate. Od Drave. (Izv. dop.J — Prvlje marljiv gojitelj in čestitelj slovenske modrice, sestavitolj celjskega letopisa v slovenskem jeziku, sedaj kanonik kn. vi. poglavstva v Mariboru, g. J. Orožen, dal je slobo slovenski knjigi kot pisatelj, menda je preprosta deklica slovem.ka ter nedostojna ljubezni višega čina duhovništva, ter so klanja nemški gospodičini bahačiči, jo li zbog nje-J nega bogato ozaljšanega in našitega plašča, ali zarad njene redke miline, ali . . . no vemo , pa tudi nam jo sov.-ema jednako, gnal li ga je ta ali on nagon, samo jako žal nam donen ne bi dobil ali mogel dobiti župe, a sedaj so odmeta, kar smo ravnokar čitali, mladenič prosivši se v bogoslov-sko semenišče mariborsko za sprejetje, kteri se je osem let v gimnaziji učil nemščino, in najbržo tudi v ljudski in glavni učilnici, rkor prošnik ne zna nemški." Odreklo so mu je sprejetje za slovensko vladikovino, kder se le v nekterih mestnih cerkvah prepoveda v nemščini, kar so brez potrebo uvedli nemškutnrski župniki, in v četirih drugih cerkvah čredoma. Je li spričevalo javno kraljevske gimnazije, kder knkor na vseh avstrijskih gimnazijah se uči nemščina kot učni predmet, nima zakonite veljavnosti? je li se znanje nemškega jezika, nko ne bi bilo povse popolno, ne dii, spopolniti v četirih letih na toliko, ka pozneje more zadovoliti svojemu stanskernu pozvanju v slovenski vladikovini? jo li slovensko kn. vi. stolništvo no upa ali neče jezika vzdi-gnoti v takem primeru? je li pri nas ne bodo nikoli konec črnega samo-voljstva? nikoli preziranja in zaničevanja našega jezika in narodnosti od strani cerkvene oblasti? jo li dospejemo kda dotle,ka bodemo se zavedali in več no dopuščali, tla bi so z nami delalo kakor z moenatim vrečem? doklo bodeš mili mi narod slovenski roboval in sužnikoval samovoljstvu pojedinih tvoji koristi nasprotnih bitij? — Do 1859. leta je imela sekovska vladikovina 10 dokanovin slovenskih , vso ostale pa nemške, vendar ondi nikdor ni postavljal pogodbo sprijetju — znanje nemškega jezika, čitanje je zadovaljalo, čeravno so stali Slovenci proti Nemcem kakor 190.000 proti 680.000, in bikove buče bi moral biti, kdor ne bi mogel pri nabrani žo neki tvarini dovolj se ga naučiti v semenišči. Kaj torej hoče naveden razlog v nekavno se glasečem odpisu, „ker prošnik ne zna nemški ?" Kako lice pa bi se prikazalo, ako bi to stvar prevrnoli iu rekli: vsak vladika hote sedeti na vladiš-kem stolu, ktercrau so tudi podredjem slovenski verniki, mora poskušnjo položiti pred Btrokovnjaškim poverjenstvom in dokazati, ka zna dobro slovenski jezik v pismu in besedi; malo bi jih doslo bilo ulovilo dostojen prvi red, pa itak vladikujo, in vladikovnli, vsaj najemnikovnli so mnoga stoletja no zna-joči glasu svojih ovčic. V sokovski vladikovini do Attemsa Otokarja, kteri vido potrebščino počel so jo učiti slovenščine, vendar ko jo prvokrat s pomočjo svojega kaplana lagodno čital slovenski nagovor o potrdi, trosica je silno z njim mlela; nijeden vladika ni vedel slovenski počenši od ustanovljenja sekovskega vladištva, da si jo bilo zdatno število slovenskih vernikov v njegovem področji, itak so se imenovali vladike „po milosti božji" ne po-mislivši, ka rešnik, predno jo razposlal poselnike križem sveta nazveščat bla-govestja, podaril jim je duha svetega, kteri jih je učil potrebnih jezikov , da so mogli uspešno delovati. Nemški vladike so trdirn Slovencem v nemščini prepovodali, namesto da bi naučivši se jih jezik — postali tudi jim pastirje, ne najemniki. Napuh in nesramežljivost ste grdobi. Labodska vladikovina so menda tudi ne more dičiti z nijenim slovenskim vladikoj do 1824. leta. „Kaka zamera neki! Nikakova! ... Ali le to vas prosim, prijatelj, bodite tako milostivi," — pristavi Praskovije Ivanovna in prikloni se: „prosim, ne obiskujte me več." „Kaj?" „Vaše znanjo z mojo hišo mi no pristuje, vaša blagorodnost no. Pro-Bim vas, skazite mi to milost." „1, zakaj pa ne?" -•• pomrači se zavzet Petuškov. pNo, prijatelj, kaj bi drugega . . . bodite tako dobrot Ijiv." „Nikakor, morava pogovoriti se . . ." ,,Prosi vas Vasilisa. dejala je, da vam je hvaležna, docela hvaležna, samo prosi, da bi jej prizanašali posle, blagorodni gospod" - Praskovije Ivanovna čudo - kor se ui do tal priklonila Putuškovemu. „Ali Vasilisa. pravite, prosi, da ue bi več obiskaval jo?" „Da, prijatelj, blagorodec! Ko sto bili denes prišli in dejali, da nas ne menite več. obiskavati, jako sem se razveselila te vosti, prijatelj; menila sem: kako se sučo to! Jaz bi sama ne bila nadojala se . . . Hodite nama milostivi, prijatelj! Petuškov zarudi, ob enem pa skoro tudi obledi. Praskovijo Ivanovna se neprenehoma priklanja. „Dobro, jako pošteno!" — Petuškov pično vskrikne. —„Z Hogom!" — urno obrne se in vzeme čapko. % PA račun, prijatelj . . . ?" „Pošljite mi ga domu ..." — Petuškov moški odide i/, pekaričine prodalnice, še ne ozre se več nazaj. IX. Dve nedelji sti zopet minoli. Iz početka se je premagoval Petuškov, hodil je z doma, obiskoval svojo znance, le, kar se uraoje samo ob sebi, Bublicina — tega ni obiskoval nikoli. Ali kljubu velikim Onizinovim pohvalam — čudo, ker naposled ni oblaznil od samo čmernosti, žarljivosti in dolgega časa. Le z Onizimom razgovori o Vasilisi šo mu medlo vnemali utjeho; ali Onizim ni rad z njim razgovarjal so o njej. „Res je čudno to!" — Petuškov omeni stegnen podivanu v tem, ko Onizim po svoji navadi stoji pri durih. n0o malo pomislim, kaj sem videl. kakovo je to dekle; res ni posebna, to je pa, da je dobra, tega bi jej ne mogel odreči." „Vrlo dobra!" — Onizim nemirno pristavi. ,.Ali ni, Onizim?" — Petuškov govori daljo, „moram govoriti resnico. — Zdaj že — bodi si tako ali tako, meni je malo do tega, ali kar je res, pa jo res. Ti je no poznaš; jako usmiljena je: ni enega berača ne pusti iz hišo praznega; pa vesela je; to je tudi resnica. Sebična tudi ni . . pa saj ni treba naštevati .... Nikoli jej nisem dal ničesar, pa saj sam znaš, da ne." rZato pa vas je zapustila.'' rNe, zato ne!" — Petuškov odvrno iu povzdihue. „Se zmerom sto zatelebani va-njo," zurobi mu Onizim hudoben „Radi bi menda, da hi zopet bilo vse tako, kakor je bilo poprej." „Kako abotno zopet govoriš? Ne, brate, to kaže, dama ne poznaš, [spodila me je, zdaj pa bi šol zopet vklanjat se jej! Ne, ne, veruj mojim besedam , da je konec vsega." „Bog daj!" „Znkaj noki ne bi govoril resnice? No, kaj? ko bi rekel, da ni lep«, kdo bi mi veroval? — „Steknili ste pravo krasoto I" „No, poišči, imenuj pa mi ti ktero lepšo . . ." „Tedaj zopet pojdeto k njej . . . !" — „K, kaj neki govorim o tem! Vendar, pameten bodi . . ." „1, saj vas umejom," — odvrne Onizim in globoko povzdihne. Zopet mini teden. Petuškov jo nehal govoriti z Onizimom, nehal hoditi z doma. Od jutra do večera leži dan za dnevom na divanu z rokama navskriž pod glavo. Strhli, blodi in lo po sili je, tobak je nehal kaditi. Onizim so mu čudi, lo kimlje z glavo. „Vara ni dobro, Ivan Alanasič!" — omeni o nekovi priliki. „Tega ne, zdrav sem." Naposled — nekega krasnega dne (Onizima ni bilo doma) Petuškov vstano, pobrnka po zaboji, v plašč zavijo so, da si je gorko sijalo solnce, Vse take prikazni in jih razmišljave pričajo, kako malo je vladištvu in onim, ki so vladike postavljali, bilo mar za blagost ljudstva , a mnogo ali vse za mastne dohodko in časti, ktere so dobivali tujci za nas nasprotniki, kakor se še dnes godi v uradih in na učili;čih, našinci pa se morajo zadovaljati t drtinjem in koščičkami. Is Trboljske okolice 21. avg. [Izv. dop.j Pomagaj li sam. in Bog ti bo pomagal, pravi star pregovor, in to menim da i * i tudi nam Slo-(stvar vencem veljalo, kajti ako si sami ne bomo pomagali iz nemškutarske suž-nosti, nam tudi nihče drugi pomogel ne bo. Pri nas v Trbovljah je pa druga, mi bi si radi pomagali, pa si ne znamo; naši kmetje toliko vedo o svojem narodu, kakor jaz vem, koliko kapelj vodo je v morji ; njim je popolnoma neznano kaj je družba sv. Mohom , kaj je slovenska Matica, kaj so tabori, kaj jo ravnopravnost narodov; in tudi ni čudo, da jim je vse to prikrito in tuje, kor možje, kteri bi imeli kinete k temu dramiti in napeljavati, jim pa kan da Hrvat boljo razumjo švabski, nego tako rekne svoj materinski jezik slovenski. Dotični povratitelj bijaše moj otac, koj u ime svih Hrvata moli, da tu stvar slov. svetu i g. dr. Gosti objavite. Sa štovanjem Vaš Jakov Majnarič. Dostavek vredništva: Ta dopis se sicer razlaga sam pa sebi. Ako mi te vrste dostavljamo, dokazano je lo edino to, da kader gre za slovensko za uašo načelo, ne prizanašamo, ker nočemo in ne smemo, nobeni osebi, bodi si viša aH niža. Skandal je, kar nam ta dopis potrjujo! Ako gre g. dr. Gosta govoriti za slovensko uradovanje, sam pa v slo v o ns ki Ljubljani ne uraduje slovenski; ako hoče on biti eden naših voditoljov in zagovornikov naših načel, sam pa s svojim djanskim ravnanjem tem načelom v lice bije: potom ni pravi Slovenec. Dolžnost vsacega domoljuba je, da tako nedosledno ravnanje znmeče in pogublja. Kako se moremo nnšim nasprotnikom kot pošteni možje, ki se s srcem in prepričanjem za svojo pra- jše to prikrivajo, in tako branijo ljudstvu do zavednosti in do omike; dajvico bore, z oči v oči postaviti, ako naši možje, ki hočejo naši voditelji biti, je to resnica, prepričamo se lahko iz naslednjega: Poslal je bil odbor sev- našim in svojim načelom tako sramoto delajo! S tacim ravnanjem taki go-niškega tabora našemu gosp. županu vabilo na tabor, s prošnjo, naj bi gajspodjo, kakor jo v tem slučaji gosp. Gosta, našim sovražnikom sami v roke razglasil, pa on jo omenjeni razglas spravil, ker ni vedel kaj je, in potem ga'stikajo orožje. nihče videl ni. — Pa »semu temu kljub Trbovci vondar nebodo zmirojj Iz Hrvaškega 21. avg. [Izv.dop.] Naša avtonomna deželna vlada spali. Kakor gotovo bo jutri zopet sobice nam iz-za gore prišlo, tako gotovo bo j jo 21. t. m. po dolgih porodnih težavah in trudili v življenje stopila. Ali tudi enkrat solnce zavednosti Trboveem posijalo, iu mogočni glas naroda jih i ima to novorojence pogoje življenja v sobi, ali jo le spak, to se bo gotovo v bo zbudil iz dolgoletnega spanja. Vse to bo pa tako gotovo, kakor bo go-1 kratkom pokazalo. Magjnroni sicer de, da bo novo ustrojena vlada pravi tovo enkrat konec nemškutarskemu županovanju v Trbovljah. , mesias za nas, ki bo našo državno pravo ne mara zopet v življenje nazaj Is Kranja, VH [Izv. dop.] Pri nas so 22. t. m. ples napravili inžo-' poklical, mi smo pa le neverni Tomaži, ter bodemo tako dolgo Tomaži ostali, nirji in uradniki železnice trbiško-ljubljanskc, trgovci in še drugi ljudje take j dokler no bodemo činov videli. Priliko, so sknzati bogme uc manjka, posobno vrste. Ker niso mogli drugod dobiti prostora, naprosili so odbor čitalnični v administraciji je šo veliko iu težkega dela za premagati! Bodemo videli za dvorano ta večer. Odbor jim dvorano prepusti. Ali čujte! Kaj so na j ali bo novo ustrojena naša vlada te težkoćo provaliti zmožna ali ne. Zmed širokem svetu vse ne zgodi! Gledal sem debelo — bilo jo Velkega Šmarna,vseh nvstrijsko-ogerskih dežel in narodov, so gotovo pri nas Hrvatih denes dan — ko vidim hoditi po mestu dva vabilca k temu plesu in sicer, enega:< ustavno institucije naj merijo razvito in oživotvoreno, in od tod ta naš zloglasni „in frak und cilinder", dražega „mit siibol und sturmhut", šo bolj sem sej ustavni absolutizem. Vso našo ustavno življenje jo zgneteno v zborovanje pa čudil, ko mi je nekdo pravil, da pridejo tudi V tnkej opravi k veselici, br našega uradniškega sabora, in kako ta svojo ustavne pravico rabi, to na res!!! Ko stopim ta večer v dvorano, zablišči se mi nasproti znamenjo ka-. našo sramoto ves svet vidi. Mi se tedaj nadjaruo in pričakujemo, da ho pitala in inteligencijo, namreč: „frak in cilinder", surko bile so bele vrane, ustavno uređenje našo zemljo od sili mal jaderno šlo naprej; če tega na-Sobana bila je okinčana — nenarodno; ob stenah uamreč so viseli venci in predovanja no bo, potem jo novorojena vlada spak. Naj potrebnoji izmed zraven vihrale zastivice, čujte — bolo-zelene, rudečo-zelene, rumeno, mileče j vseh naših potreb jo svoboden tiskovni zakon, kajti pri nas šo vse do donos s črno-rumeno povitim držalom in še zastavico družili barv, za ktere šo iz- Bahov absolutistični obstoji, in posebno temu zakonu so imajo naši vladni raza nimam, le zastava slovenska ni dobila prostora v slovenski čitalnici, i ljudjo za velik; del tistega vspeha zahvaliti, ki so ga v rogoboronji z narod-Pri plesu bile so mi večidel nemške besede na uho, slovensko govorice nijnjaško stranko dosegli. Težko je se vo da so ločiti od takega mogočnega bilo čuti; pripeljal je celo nekdo h Ljubljano dvoje lepili nemškutarskih kra- zaveznika, in prijatelja, pa vendar bo moralo biti kajti pravo ustavno življenje sotic, da bi s tem osramotil Slovenke is Kranja. Lepa jo ta! Ako so bodo godile v naši čitalnici tako reči, k malo so bo spremenila v kraj, kterega opisuje naš Preširen s sledečimi besedami: „Kraj je beseda u Črkami žestemi, V kateri hodi liinrsikrlo s petomi, Ki znnn povsod je po napeti štuli, ln da le svojo, to neumno tuli." Odbor čitalničin so jo gotovo nekoliko prenaglil, prepustivši dvorano. Odbor tega plesa naj bi bil raje na savskem brodu osnoval veselico, no pa v narodni čitalnici. Mar ne veste gospodje, kaj so čitalnice? Ono niso samo igralisča in zabavlišča, ono so menda tudi hrami slovenstva, ono so zavetišča narodnosti naše. Želeti bi bilo, ka bi drugo pot odbor čitalničin prepustil dvorano lo takim ljudem, kteri delajo slovenstvu in čitalnici čast. Iz Delnic smo prejeli to-le pismo: ,V 97. broju Vašega cienje-noga lista čitah, da jo jedan Hrvat g. dr. Gosti povratio njemačku tužbu. Da jo ta stvar istinita, mogu Vam ja posvjedočiti, koj sam vlastima očima obs-vjedočio se i čitao iz Ljubljane, krila Slovonsko, rečoni njemački spis, in pa Bahov tiskovni zakon drug drugega izključujeta. Bolj pa nego deželna vlada zanima nas zaukazano po Nj. voličostvu razvojničenjc vojniško krajine, in gotovo jo ta dogodek no samo za nas nego za vso Avstro-Hungarijo zelo znamenit in važen. Kakor znano, so imajo za sedaj razvojničiti Jurjevski in Križovski polk, Zumberak, ki stavi dvo kompaniji k Slunjskemu polku, in trgovinska mesta Senj in vojniška stran Siska. Poznejo prišla bo tudi vsa ostala krajina na red. Gjuraki in Križaki ne soči na turški meji, niso opravljali stražo na kordonu, so bili tedaj, čo vzemomo, da ima vojniška krajina turško mejo v straži držati, žo zdavnaj colo odvisni. Ta dva polka sta so tačas vojniški ustrojila, ko so šo v Slavoniji in v velikem delu Ogersko turški pašaliki bili. Tačas so to pokrajino po turških če-tovanjih tako opustošene in razljudene bile, da so jih sploh lo desertum ma-jus et minus imenovali, in na novo t ljudmi naseliti morali. Odkoroj jo pa turški blisek iz Ogerskega in iz Slavonijo izgnan, sta ta dva polka odvisna postala. Na Dunaji so nju še v pretočenem stoletji sploh imenovali „slovensko krajino" (\vindische griinitz) v razloček od „hrvaške krajino" (kroatisehe skrivaj odide na ulico, čez četrt ure pa zopet pride nazaj . . . Nekaj je pod plaščem prinesel domu . . . Onizima pak ni šo doma. Vse jutro je verni sluga sedel v svoji izbici iu premišljal, godrnjal in momljal v zobe, naposled pak odide k Vasilisi. Najde jo doma. Praskovijo Ivanovna spi še in hršči. „A zdravi, Onizim Sergejić!" — ogovori ga Vasilisa in nasmehno so, „zakaj vas tako dolgo časa žo ni bilo več ? „Bog z vami." „Zakaj ste tako otožni ? Ali vam bi vseč bil čaj ?" „Zdaj mi ni zanj." - - mrzlo odreče. „Do koga pak imate veselje?" „Kaj? ali me ne umeješ? Kaj ! Kaj ai učinila mojemu gospodu'! Kaj? Povedi I" „Kaj pa sem učinila?" — „Kaj učinila? . . . Idi, po se preveriš, kaj. Zmerom slabi, nemara celo oslabi — ter umrje, nAli mu morem jaz pomoči?" „Kdo pak drug! Saj ne moro životi brez tebe. Pa si z njim počenjala tako kakor bi bil tebi euak, celo ukazala si mu : „No hodito več k meni, omrzeli sto mi. Saj je vondar-le gospod in plemenit, zato je treba, da ne meniš, da je tak, kakoršen je vsakdo ... Ali me umeješ ?" „Ali je tako dolgočasen, Onizim Sergejič . . ." „Pust! Potrebuješ veselih!" „Ni tako dolgočasen, temuč togoten je in ljubosumen." „Eh, ti kraljičinu! čudovitol" „Onizim Sergojić , saj sto se že sami jezili na-nj, zato ker je hodil meni. „A kaj ? ali bi ga morebiti bil moral hvalili za tega delj ?" — „Zukaj pa se zdaj hudujeto na-me! Saj ne hodi več k meni." „Kaj pa naj bi začel z njim, ker je žo tako obloznel ?" — „Kaj pa bi začela jaz ? S čem bi mu mogla pomoči?" — rS čemi Idi z menoj U njemu." „Po kaj bi šla k njemu: prosim vns." „Zakaj ? Zato, ker pravi, da si usmiljena ; prepričam so, ali je to res ali ne." „Kaj dobrega pa bi mu mogla učiniti ?" — „To žo jaz vem. Ker sem prišel k tebi, torej lehko znaš, da je žo sila in da nisem mogel izmisliti drugega pomočkn." - Onizim malo pomolči. „No idivn, Vasilisa 1" ,,AH jaz se nečem več znaniti z njim ..." .,Saj tudi ni treba tega - - kdo pa govori o tem ? Nekoliko be-r,ed spregovoriš ;'. njim, pa bode dosti . , Naposled se vendar uda, Vasilisa , deno rutico na glavo in odide z Onizimom. ,,Počaki malo tu-le v sprednjej čnmnati," opomni Onizim, ko prideta v bivališče Ivana Afunasiča. ..Oznanim te gospodu." Onizim stopi k Pt-tuškovemu. Ivan Afanasič stoji sredi sobe in v žepu drži roci. Močno stegne nogo — na lehko ziblje so naspred in nazad. Obraz mu gori, oči so mu svetijo. „Bog to pozdravi, brate Onizim," — prijateljski pojoclja, zelo slabo izgovarja posamezno besedo modlo soglasno: — „Bog te sprejmi, brate! A jaz, brate, brez tebe . . . ho, ho, ho ..." — Petuškov poheheče in nnprej stegno glavo. „Pri moji veri . . zdi so mi . . heheho . . . Sicer pak," — pristavi in rad bi se važno ojačil .... „jaz nič." — Petuškov dvigne nogo, — čudo, ker ni pal. Da bi se malo izgovoril znradi svojega slabo slovesnega govorjenja, dobolo zaupijo: „Onizim lulo!" Onizim zavzet gleda svojega gozpoda; ozre se okrog sebe ... Na oknu stoji prazna, temno zelena steklenica z napisom : „Najboljši jamajski rum." — „Prebral sem, brato, prebral," — daljo govori Petuškov. „Prebral a dobro . . . Kdo pa si bil? . . . povodi ... ne sramuj se . . . govori. Ti resnico govoriš." „Ivan Afanasič!" — jekne Onizim." „Nikar se no boji Odpuščam, odpuščam!" — blede Petuškov in maha z rokama. — „Vsem odpuščam, tudi tebi odpuščam, tudi Vasilisi, vsem, prav vsem odpuščam . . . Kdo je to ?" — nenadoma vskrikno in pokaže na duri sprednjo izbe : — „Kdo je tam ?u — (Dalje prih.) gninitz), ki je obsegala tako zvano goronjo krnjino od Kopo do jadranskega j morja. Gjuraki in Križnki so skoz „kajkavci", tedaj po narodopisji Slovenci Zumberak ležeči med Metliko in Kostanjevico od kranjske, in med Samoborom in Jasko od hrvaške strani , je bil prvotno kranjski teritorij. Begunci iz Bosne, ležeći pred turško silo, so so v teli goratih nerodovitnih gorah naselili. Pod imenom „uskokov" so ti naseljenci dolgo ('asa bili strah in trepet okolišnjih pokrajin, četovnli in ropali so časih celo gori do Sevnice, tako da je bilo treba nje pod vojniško disciplino postaviti. Žumberčani so anklava štokavcev vsredi kajkavcev. Zdaj ko se ima ta teritorij razvojničiti, je najlepša zgoda, da naj so kranjski deželni zbor podviza, ter ga na temelji historičnih dokazov, kterih v Ljubljani valjda ne bo težko naiti, nazaj rekla-muje. Će se to sedaj ne zgodi, pozneje ne bo več tako zgode, in Zumberak bo za Kranjsko za zmerom zgubljen. Ne zakopajte svojih talentov ! Pri nas je vest o razvojničenji vojniško krajine dosti mlačno in hladno primljena bila; kajti dasiravno so vse naše stranke v tem složne, da vojniška krajina, ta naša „krvava haljina", kakor jo je bil Bogovič krstil, kot takova ne more in ne sme nadalje obstajati, vendar je denes situacija taka, da bi naši narodnjaki vojniško krajino skoraj rajo norazvojničeno imeli. Sploh se pa misli, da so izpeljava rnzvojničenja, in na to sledeče vtelesenje v provincijalno Hrvaško no bo tuko lahko in gladko izvesti dalo. Marsiktero potežkočo bo treba poproje premagati, kompromise tu in tam delati, po ovinkih so plcsti in bog ve, čo bo vse to še kaj pomagalo! Nazadnje utegne vojniška krajina tista kost postati, zavolj ktore se bodela gospoda Cis iu Trans, ki se že zavolj 30 in 70 odstotkov dosta srpo gledata, do krvavega skavsala. Netila je že dosta nagromadenega tu in tam, samo ena Prometejava iskrica, in plat zvona so bode zvonilo tu in tam. Kaj pa krajišnici? Kako to, da se oni niso vprašali, kaj hote, in kaj ne hote V Krajišnici so vendarle pri tem vprašanji najbolj v računu, kajti o njih osodi, o njih bodočnosti se radi! Pa saj tudi živinorejec vola ne vpraša, rili ga sme mesarju prodati, ali ne! — Krajišnici so svojo provincijalno bračo , videči jo do leta 1848 feudalni in hierarhnlni gospodi tlako delati, zmerom s pomilovanjem gledali, in jo šo denes s pomilovanjem glodajo. Sami sebo pa nasprot provincijalcem za svobodno ljudi, za junako, za „delije" drže, ter z nekim ponosom de, da „slavno jo biti graničar." Provincijalce imajo za „pavrc", in kdajgod o hrvaškem provincijalu govore, ga imenujejo sploh lo „pavrija", češ mi smo pa gospćida. To so mora krajišnikom priznati, da so mnogo bolj brihtni nego provincijalci Vsak najprostoji krajišnik ve za svojo dolžnosti, pa tudi za svojo pravice, ktere ga idejo. On bo prokloto grdo gledal, če bo se na mesto sedanjega vojniškega ustrojstva vpeljala tako zvana „komitatswirtlischaft", kakoršno imamo denes v provincijalu, z leskovačo, klado, železjem in samovoljo, česar vsega denes ni več v vojniški krajini. Ne rečem mnogo, čo no bo krvavih glav, — Na kraljevo sem bil v Zagrebu, pa sem imel priložnost slišati peti vašega zemljaka Grbca, ki je za ondešnje knzališčo angažiran. Jaz čestitam Zagrebčanom k tej akviziciji, samo to bi svetoval gosp. Grbcu, naj svojega imena ne hrvati iz Grbca v Grbič. To ni lepo, čo se je z njegovim znanjem in privoljenjem zgodilo. Kardinal RavŠcr bojo misli v Bimu poprašuti, kako se je cerkvenim oblastim zadržati nasproti ostremu postopanju proti kloštrom, ktero se bode začelo takoj ko ministerstvo dotično postavo izdela in držav, zboru potrditi da. Za Trst in Istro je general Moring, dozdanji začasni namestnik, za pravega c. kr. namestnika imenovan. V tržaški okolici so, posebno v Občini in Prošeku, zadnjič naznanjeno hrupe napravili s svojim ščuvanjom italijanisimi sami. Zdaj jo povsod mirno okrog Trsta. Ćehi okrajuih šolskih nadzorstev ne bodo volili. — Vlada je dozdaj našla za-se samo še enega kandidata. Magjari, posebno AndraŠi, trdijo, da cislajtanci nimajo v vprašanji o vojaški granici ničesa govoriti, ker se jim (Magjarom) zdi, da jo to vprašanje čisto samo ogerska stvar. Ravno tako pravijo, da so državnega zbora delegati lo na skrivno prošnjo ministrov Giskra-IIorbst glasovali zoper davek za granico, da jo bila torej opozicija proti ministorstvu le navidezna. V B o s n i j i jo med krščanskim ljudstvom veliko razdraženje nad oblasti in vlado turško, ker prodaja poslednjo hrastovo gozde v deželi. Pruski časopisi so na nagloma nehali napadati Avstrijo in Beusta. Najbrž, da so Bismarku potrebno zdi začasno prestati, da bo zopet začel ob pravem času. V S lezi ji, v Šibici jo bil poljski tabor. Prišlo je bilo več veljavnih Poljakov iz Galicije, med temi nekteri poslanci. Govori so bili vsi federalističnega zmisla. Razne stvari. Vabilo k V. občnemu /boru slovenske tirnic«' v Ljubljani. V 14. odborovi seji (24. junija t. 1.) bilo je sklonjeno, da se V. občni zbor snide sredi ali v 2. polovici mesesa septembra t. 1. Ban določiti prepustilo se je odseku za izdavanjo knjig in ta je zarad deželnih zborov, ki se prično že 9. sept., občnemu zboru odkazal '2. dan meseca sept. 1869 1. Po sv. maši v stolni cerkvi (ob 8. uri) se skupščina prične ob 9. u r i zjutraj včitalnični dvorani. Bode jej ta-lo vrsta razgovorov: 1. Predsednik nagovori skupščino. 2. Tajnik sporoči o odborovem delovanji od 1. jul. 186S. 1. do. I. jul. 1869. 1. 3. Blagajnik prebere raiun od 1. jul. 1868. 1. do 1. jul. 1809. 1. 4. Proračun od 1. jul. 1869. 1, do 1. jul. 1870. 1. 1». Izvolijo se trije matičarji, da pregledajo, presodijo in potrdijo odborov račun vsled §. 9. a) Mat. prav. (i. Izvoli se 12 novih odbornikov vsled §. 12. M. pr. a) 10 odbornikov namesto po volitvi najstarejših; ti so izmed ljubljanskih: gg. l.Kozler Peter, 2. Vilhar Ivan, 3. dr. Toman Lovro, 4. dr. Zupanec Jernej; izmed vnanjiii: gg. 5. dr. Dominkuš Ferdinand, 6. Erjavec Franjo, 7. pl. Gariboldi Anton, 8. Raič Božidar, i), dr Sernec Janko, 10. Trstenjak Davorin; b) 2 odbornika nanusto umrlih, ki sta: gg. 11.Kos Anton (ljubljanski, voljen 1868. 1.) in 12. Šavprl Dragotin (vnanji, voljen 1868. 1.) Opomba. Veljaveu volilen list je lo tisti, ki ga je družbenik lastnoročno pisal ali saj podpisal. 7. Razgovor o opravilnem redu, kterega odbor v načrtu predloži občn. skupščini. Opomba. Dnevni in opravilni red, kakor tudi račun in proračun se pred občnim zborom razdele nazočim družbenikom. Iz odbora Slovenske Matice v Ljubljani 23. avg. 1868. Dr. E. H. C os t a, predsednik. Anton Lesar, tajnik in odbornik. Politični razgled. Da tudi na D u n a j i prodira misel o edini rešitvi Avstrije v federalizmu, priča resolucija političnega društva „demokratisehe union", da naj vsa ljudstvena društva osnujejo program, po kterem se moro svobodno razvijati narodno, cerkveno, in politično življenjo vseh državljanov; naj so dela da bodo posamezno dežele dobile popolno samoupravjo in da so dosežo nova podloga za blagostanjo vseh avstrijskih narodov. * (Agitacija na spodnjem Staj orskem) je naslov daljšemu članku v kterom zopet „Tagcspost" piemljeva narodno delovanje. Iz vsega neumnega članka je videti: kratkovidnost tacih politikov, kakor jih ima „Ta-gespost", nerazum vseh naših razmer in strašno hudobnosti ter laži. Zopet se vrača nbotna trditev, da jo nnrod ves teh misli kakor „Tagespošta", samo dubovstvo in v farskih vezeh tekajoči voditelji so ščuvaji. Naposled „Tages-post" svetuje ustavovernim, menda Brandstetterju in Seidlu, da naj slovensk dnevnik ustanove, kteri bodo slovenskim časopisom nasproti delal. Dobro! Le na noge, ustanovite slovensk dnevnik! Naj živi pošten boj, ne ustrašimo se ga. Rim ni bil en dan zidan, a zidan je bil. * (K Husovcmu praznovanju) so s posebnimi pismi povabljeni izmed Slovencev ti-lc gospodje: Dr. Zamik, Herman, dr. Lavrič, dr. Vošnjak, Janežič, Tomšič, dr. Bleivveis. — Ne vemo, koliko jih pojde in kteri. Želeti pa bi bilo, da bi bili pri tej veliki češki nnrodni svečanosti tudi Slovenci zastopani, ker bodo gotovo vsi slovanski narodi, neštevši druzih. * (Ponočni hrupi v Ljubljani.) „Tagbl." piše o zadnji nedelji, da je bil v ljubljanski „zvezdi" nek tepež, ter da so cela krdela (ban-den) po mestu hodilo prepevajo „Tagbl." neljube politične pesmi. Zatorej je koj v listu, organu mestnega zbora, opomin, da bode v nedeljo župan patro-lje pomnožil. * (Grof K o roni ni) poslanec Kranjskega deželnega zbora, voljen od velicega posostva, bodo so političnemu delovauju odpovedal ter naselil se v Francosko. Torej bode veliko posestvo zopet volilo v deželni zbor enega izmed Nemcev na Kronjskem, kteri v volićem posestvu prevladujejo, dokler vlada no potrdi popravljenega volilnega reda v demokratičnejem zmislu. * (Morski volk) nemški haifiš imenovana velika riba, ki celega človeka požre, je bil vjet na adrijanskem pobrežji od ribičev v Priluki. Že dolgo so vedeli, posebno v Trstu, da je ta grozoviten gost v adrijanskem morji, torej se letošnje poletje niso upali kopalci daleč v morje plavati. Nek čuvaj ga jo zapazil v globocem morskem tomunu. Hitro so bili ribiči skup, razlekli ao svojo močno mreže in ga srečno zasačili vanje. Mnogo jih je gotovo moralo biti, da so ga mogli na suho zleči, kajti ta pomorski volkjovagal 33 centov in 49 funtov. Ob treh popoldne na suho zlečena je živela velikanska ribja žival še do 9 zvočer, ker so se menda ribiči bali blizu priti in jo prej ubiti. Poslano.") Prosim čestito vredništvo „Slov. Naroda" brez okolišanja izreči, če sem ali nisem jaz poslal dopisa „iz brežkega okraja" v 98. list od 21. t. m. Meni ne bode nikdar na misel prišlo ogovarjati prijaznih in poštenih brežkih somestjanov; nezasluženo sramotenjo moje osebe po umazanih časnikih od strani brežko „nedotekljive sveto trojico" pa bom prenašal, dokler mi sodnija ne da zadostila ali v brezzakonji pest. Dr. Razlag. V Brežcah dno 24. avgusta 1869. *) S tem potrjujemo, da se v „Slov. Nar." razen preklica temu enacega še ni ti-skuln nobena vrstica iz g. dr. ltazlagove roke. Sicer pa dajo Urežičani, ki toliko neslanega blaga naneso po nemškutarskih časnikih, sami sebi žalostno spričevalo brezkrajne nestrpljivosti, ako pri vsakem slovenskem razjasnilu zacvilijo, kakor pes, kteremu se jo na rep stopilo. Tudi jim pri tej priliki on krat za vselej p or eče m o, da slovenska stvar v brežkom okraji ne stoji na ramah enega samega rodoljuba, kakor nemškutarska, za ktero se poleg posameznih čeljusti repenči eno saino umaaano pero. Vredništvo. Dunajska borza od 2.5. avgusta. Knotni drž. dolg v bankovcih 02 fl. 45 kr. Kreditne akcija !I07 fl. 20 kr. r.% metalikez obresti v maji in nov. — ti,— London 128 &. 50 kr. Enotni drž. dolg v srebru 71 fl. 70 kr. Srebro 121 fl. — kr. 1860 drž. posojilo 100 11. 80 kr. Cekini 0 fl. 90 kr. Akcije narod, banke 770 fl. — kr. Izdatolj in vrednik Anton Tomih ič Lastniki: Dr. Jote Voanjak In dragi. Tiskar liduard Janžlč.