I Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (-6/11 °C), soboto (-7/10 °C) in nedeljo (-5/8 °C) bo pretežno sončno. Četrtek, 8. decembra 2016 številka 49 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Začel se je veseli Koncert ORKESTRA SLOVENSKE VOJSKE Vlju J ulj vjbljuFii n.i BoiiLiin-iiuucI tCni LonOfrl Orkcito Slovenske vojikfl pod vodstvom dirigentke Andreje Šolar. KliT SDlIft It Lirj- prlidluvli J. jI i L- £ tli! liki Ml. kLl n.rUjTLI h nt vre pr.i p.n hn ruiiEopiil Oti> Pn-^npr, Zbran bo poodrauilia niini'.lric.i 2.1 oUu.:nb? P- p-.ibl k-1 S-louL-nijl1- Andreji Kjli^. Koncert ho v sredo, 14. detemlSra 2016, ob 19, uri V vdiki dfOrdilJ Olilbtnticl^ftri Kc?ryn Koieljsfci VeJinjt, I' VSTOP JE PROST l o Vabljeni! Velenje, 2 decembra in Šoštanj, 5. decembra - Drugi dan v decembru se je Velenje odelo v praznično podobo. Prižig luči je v mestno središče privabil množico ljudi, ki so želeli skupno pričakati ta prijazni dogodek. Luči so se prižgale, ko so občani skupaj z županom Bojanom Konti-čem prešteli od deset do nič. V Šoštanju so prve prazne utrinke prazničnih dni doživeli že z dvigom adventnih vencev, tokrat pa je mednje prišel prvi od treh dobrih decembrskih mož, Miklavž. Temu so seveda sprejem pripravili v številnih krajih in na mnogih mestih v Šaleški dolini. V Šoštanju se vabilu Turistično olepševalnega društva odziva že več kot dvajset let. Velik sprejem z ognjemetom in vsem, kar sodi zraven, so mu pripravili na Trgu svobode. Njegov prihod je naznanil župan Darko Menih s prižigom novoletne razsvetljave in zbranim zaželel lepe prihajajoče praznike. Miklavž je otroke obdaril s sladkorčki in šibo. Slednjo je rekel, za vsak slučaj. (Stran 2, 24) a mkp Prazniki - čas pričakovanja, upanja in veselja Tatjana Podgoršek Vstopili smo v zadnji mesec leta - v december, in z njim tudi v praznični čas, čas pričakovanja, upanja in veselja. V današnji družbi je sicer december mesec, ko so nakupovalni centri ne glede na število tistih, ki živijo na pragu revščine ali pod njim, še bolj polni, ko se vse blešči in kar samo ponuja, ko se prijatelji zvečer (ali pa že čez dan) poveselijo ob kuhanem vinu, ko pokajo petarde in ko okrašujemo svoj dom z lučkami, svečami in okraski, takšnimi in drugačnimi. Otroci se veselijo daril treh dobrih mož, ki znajo »shujšati« naše denarnice. »Oh, samo da je mimo!«, si rečejo mnogi ob vstopu v novo leto in življenje gre naprej. Pričakovanje odide, ko odbije polnoč, upanje se poslovi malo kasneje, veselje pa ugasne z zadnjo lučko. Med prazniki je pogosto zaznati, da se bolj kot običajno vse vrti okoli naših osebnih odnosov. Ti bolj kot kaj drugega zaznamujejo naše življenje, čeprav se tega pogosto nekateri ne zavedajo. Še je čas, da na začetku prazničnih dni izberemo drugo pot od prej omenjene in decembrske dni preživimo drugače ter občutke pričakovanja, upanja in veselja zares doživimo v sebi, ne le na zunaj. To veselje bo ostalo z nami tudi, ko bodo lučke ugasnile in ko pospravimo božične okraske. Veseli december je po mnenju nekaterih strokovnjakov namreč tudi priložnost, ob kateri sije treba vzeti več časa zase. S tem bomo lahko dali več tudi drugim: svojim najbližjim, kijih imamo radi, pravim prijateljem, ki jim ni pomembna debelina naše denarnice ter status v družbi. Veliko bomo naredili zase, meni Tinkara Filač, svetovalka za zdrave odnose, če se bomo pogovarjali s seboj, kaj si želimo spremeniti v novem letu in kako se bomo tega lotili, zapisovali svoje želje, razmišljanja in ideje, ki se nam utrnejo v tem času, preživeli čim več prostega časa v družbi ljudi, ob katerih smo lahko takšni, kot smo, se ukvarjali s tistim, kar nas veseli in nam daje energijo, se smejali, objemali sebe in druge... Tako se bomo dan za dnem pripravljali na praznični čas, v nas bo raslo veselo pričakovanje, notranji občutek veselja pa se bo risal na našem obrazu. Ni jih malo, ki prisegajo na to, da je čustva težje urejati kot svojo ekonomijo. Denarje res sveta vladar, a še zdaleč ni vse. Tisti, ki so prepričani, da je, so po svoje revni, notranje prazni in nesrečni, brez pravih prijateljev, dobrih sodelavcev..., ki imajo vedno pripravljeno ramo, na katero se lahko naslonimo, kadar nas kaj teži, ko iščemo primerne rešitve. Spoznanje, kaj je pomembno za našo notranjo srečo, in zadovoljstvo prineseta precejšnje olajšanje. Vsi do tega ne pridemo zlahka in čez noč, a se je - zagotavljajo tisti, ki so do tega prišli - vredno potruditi. Zato si okrasite letošnje praznike v duhu ljubezni, pozornosti, spoštovanja do sebe in drugih. Nižji komunalni prispevek Velenje - Velenjski občinski svetniki so sprejeli sklep o zmanjšanju komunalnega prispevka vlagateljem, s čimer želijo pospešiti naložbe in ohranjanje delovnih mest. Nov odlok določa 50-odstotno oprostitev plačila komunalnega prispevka za gradnjo poslovnih in upravnih stavb, stavb za storitvene dejavnosti, industrijskih stavb in skladišč, stavb za rastlinsko pridelavo ter stavb za rejo živali, in 100-odstotno oprostitev plačila komunalnega prispevka za gradnjo gasilskih domov, pokopaliških stavb ter objektov kulturne dediščine, ki se ne uporabljajo za druge namene. Občina bo v teh primerih oproščena sredstva v enaki višini nadomestila iz nenamenskih prihodkov občinskega proračuna. a mz Ji(rrtf j(r talM koncerta .'¿rfiji-s? dhipncd ^.jpf^rtcm. iiviijnrtr v Glasbeni ioli Fran Kanin Kozv-ljtki Vrlrnjr ALMANAH 2017 OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V predprodaji samo 22 € | T 03 898 17 50 ■ Naš čas, S. 12. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA "»WAS S. decembra 2016 (T. LOKALNE novice Objavili »kulturni razpis« 2017 Velenje - Mestna občina Velenje je v ponedeljek objavila javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo finančno podprla v letu 2017. Tudi letos so razpisali več področij, od kulturnih projektov do založništva in podpore kulturnim društvom. Rok za oddajo vlog je 9. januar 2017, občina pa bo med prosilce razdelila slabih 90 tisoč evrov. Razpisna dokumentacija je objavljena na občinski spletni strani. ■ bš Odprava posledic ujm Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki je bila letos uspešna pri pridobitvi denarja za odpravo posledic vremenskih ujm za kar štiri projekte. Posledice plazenja zemlje v Slatinah so odpravili spomladi, preostale tri projekte pa so končali v minulih dneh. Tako je bil urejen plaz na vrhu Malega Vrha, ki je ogrožal cesto in jo delno že spodkopal. Izvajalec je na tem mestu postavil kamnito zlož-bo v dolžini 30 metrov in popravil cesto nad njo. V celoti so v dolžini 300 metrov obnovili povezovalno cesto med Malim Vrhom in Velikim Vrhom; ta je bila poškodovana pri odpravljanju posledic žleda. Hkrati so na celotni relaciji uredili odvo-dnjavanje ter na vrhu ceste odpravili še manjši plaz. Zadovoljni so tudi v Skornem pri kmetiji Potočnik - Poprask, saj so tudi tu odpravili posledice drsenja zemlje, ki je prav tako ogrožala cestno infrastrukturo, ter ustrezno uredili odvod podtalnice v bližnji vodotok. Ureditev omenjenih treh objektov je stala blizu 150.000 evrov. Glavnino denarja je prispevala država, lokalna skupnost je poravnala stroške projektne dokumentacije in DDV-ja. ■ tp Začetek smučarske sezone tudi na Golteh Golte, 6. decembra - Razigrano decembrsko razpoloženje se je že preselilo tudi na smučišče Golte. V sredo, 7. decembra, so namreč pognali smučarske naprave. Po novembrski pošiljki snega, a prehitri odjugi, so v preteklih dneh na Golteh uspeli zasnežiti del smučišča. Tako sedaj pričenjajo smučarsko sezono. Obratovale bodo tri naprave, odprte bodo dve smučarske proge. Na dobrih 50 cm podlage bodo smučarji lahko uporabljali se-dežnico Smrekovec in smučali na progi Blatnik. Odprta bo tudi otroška proga z otroškim trakom. Za dostop do smučišča lahko obiskovalci uporabljajo panoramsko cesto ali nihalko. Mladi iskali poti izumiteljstva Velenje - V avli Mestne občine Velenje je bila na ogled razstava JAZ IZUMITELJ - razstavo prototipov, ki so jih izdelali učenci 5. in 6. razredov Osnovne šole Gorica pri izumiteljskem krožku. Osnovna šola Gorica Velenje je med prvimi šolami v Sloveniji, ki je začela načrtno oblikovati generacijo otrok - izumiteljev. Ustvarili so jim okolje, v katerem so lahko svobodno izražali svoje zamisli in pod mentorstvom Vladimirja Blagusa, odkrivali svoje velike potenciale. Pričujoči prototipi kažejo, da bodo ti otroci v odrasli dobi lahko pogumni ustvarjalci in graditelji številnih pomembnih izumov. Postavitev informativnih tabel Šmartno ob Paki - V občini Šmartno ob Paki so se lotili izvedbe druge faze postavljanja turistične in druge obvestilne signalizacije, ki obsega območje ob regionalni cesti od vstopa v občino v Gorenju do križišča pred osnovno šolo. Na tej relaciji bodo obiskovalce usmerjale informativne table do pomembnejših institucij v občini, podjetij ter turističnih točk in naselij, ki doslej še niso bila označena. Omenjena »cestna oprema« bo stala lokalno skupnost 9.000 evrov. K tej vsoti pa je treba prišteti še stroške postavitve, ki jo lahko izvaja le konce-sionar vzdrževanja državnih cest. Na območju občine Šmartno ob Paki je to podjetje VOC Celje. ■ tp Lep dogodek, izvirna darilca Bazar MZPM Velenje privabil veliko obiskovalcev - Darila so hitro dobivala nove lastnike Velenje, 3. december - V soboto dopoldne je v dvorani Centra Nova res dišalo po praznikih. Prostovoljci MZPM Velenje so izdelali številna darila in darilca, njihovemu vabilu so se odzvali tudi številni sponzorji. Njihova darila so delili na srečelovu, izdelke prostovoljcev pa na bazarju, ki je bil letos še bolj bogat kot prejšnja leta. Obiskovalci so lahko izbrali darilo zase ali za svoje najbližje, vsak pa je z nakupom dodal kamenček v mozaiku dogodkov, ki jih bo prihodnje leto zveza pripravila za otroke in družine. Zbrali so kar 1.924 evrov, kar je ob dejstvu, da je bila cena večine darilc (in tudi srečk) nizka, res veliko. Za praznično razpoloženje so poskrbeli Lepa, izvirna darila in darilca so hitro dobivala nove lastnike. Mnogi so prišli pogledat nastopajoče, a redki so odšli praznih rok. Izbor je bil tako pester, da je vsakdo našel kaj zase. številni nastopajoči. Prvi je nastopil otroški pevski zbor DPM Skorno-Florjan, potem so mini praznični koncert izvedli pevci otroškega zbora iz Vrtca Najdihojca. Za njimi so oder »zasedle« male plesalke plesne skupine Petre Žist, ki vadijo v vili Rožle, kjer je doma MZPM Velenje. Zaigral je še kitarski duo: Doris Cosic in Din Čejvanovic, sledili so pevski nastopi Ivana Simiča, Loti Krk in Neli Voglar ..., če so bile mize okoli dvorane ob 8. uri, ko je bazar odprl vrata, nabito polne, so ob 13. uri, ko jih je zaprl, na njih ostali le še redki predmeti. Te bo zveza s sre-čelovom poskušala razdeliti med ljudi med obiski Dedka Mraza po dolini, ti pa se bodo začeli 16. decembra. bš Velenje za razvoj sodobne digitalne družbe Velenje, 23. novembra 2016 - Mestna občina Velenje si prizadeva čim bolje izrabiti razvojne priložnosti, ki jih omogoča informacijska tehnologija. Prav zaradi tega spodbuja in sodeluje pri projektih, ki so namenjeni ozaveščanju in pospeševanju razvoja sodobne digitalne družbe. Prejšnjo sredo je župan MO Velenje Bojan Kontič sprejel vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zorana Stančiča. Pogovor je tekel v smeri iskanja možnosti sodelovanja, odkrivanja priložnosti in prizadevanj za čim bolj učinkovito koriščenje evropskih nepovratnih sredstev v aktualni finančni perspektivi. Zoran Stančič je ob tem povedal, da je Velenje zgled digitalno dobro urejenega mesta. Isti dan v popoldanskih urah je bil Stančič gost še v SAŠA Inkubatorju, kjer je v organizaciji IPAK Instituta in Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji potekala razprava Pametne skupnosti in evropske digitalne storitve za razvoj Velenja. Na razpravi so opredelili razvojne priložnosti za Velenje in Šaleško regijo na tem področju. V četrtek, 24. novembra, pa je v okviru 11. Vrha slovenskega gospodarstva s tematiko Digitalizacija slovenskega gospodarstva župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič kot predsednik Skupnosti občin Slovenije podpisal Izjavo o vzpostavitvi in sodelovanju v Slovenski digitalni koaliciji digitalna.si. Podpisniki si bodo prizadevali za pospešeno digitalno preoblikovanje Slovenije in njenega gospodarstva. Savinjsko-šaleška naveza Trije so dobri, slabih je veliko več O direktorju še enkrat - Med gasilci je vroče - Pametne šole - Korošci v Ljubljano Prvi dobri možje že za nami. Ta je bil bolj za tiste, za katere pravimo, da so naša bodočnost. A koliko to res drži, kaže naša sedanjost, ko je mnogo od teh, ki so tudi bili kot mladi naša bodočnost, brez dela. In morajo zanje skrbeti taki, ki bi morali uživati svojo starost. A imajo nizke pokojnine, ob tem pa morajo skrbeti zase in za nekdanjo »našo bodočnost«. Tako pač je in tega niti dobri trije decembrski možje ne morejo spremeniti. Tudi zato, ker je pri nas preveč slabih mož. Takih, ki bolj kot za dobro vseh skrbijo le za dobro sebe in svojih. In takih, ki bolj kot za celotno državo skrbijo za svojo stranko. Rezultati pa so, kakršni so. Povsem pa še ni jasno, kaj se bo izcimilo od dogovarjanja med ministrico za zdravje in predstavnikom zdravniškega sindikata. Četudi je dogovor podpisan, ostaja še veliko vprašanj o njegovem udejanjanju. Je pa res, da so se hitro našli »posnemalci«, ki bi tudi radi več. Takih stvari smo že vajeni. A če bo iz tega dogovora res izšlo kaj takega, kar bo v dobro tudi bolnikov, potem bomo morda tudi pozabili na to dogovarjanje in podpisovanje. Seveda pa bo kakšni politični stranki to gotovo kdaj prišlo prav. Posebne zdravstvene težave imamo še vedno tudi na našem ožjem območju. Pisali smo že o vnovičnem zapletu pri imenovanju novega direktorja Zdravstvenega doma Šmarje. In o tem, da se je nanj prijavil tudi nekdanji direktor Tuša in Petrola Aleksander Svetelšek. Svet zavoda ga je potrdil, pred potrjevanjem na občinah pa se je izkazalo, da po izobrazbi ne zadostuje razpisnim pogojem. Eni bi ga vseeno postavili, a verjetno bo le treba razpis ponoviti. Slatinski in podčetrtški svetniki so mu že odrekli podporo. Pa čeprav je kozjanske gore list. V Celju pa je med ljudmi precej razprave o obtožbah na račun direktorja - poveljnika celjske Poklicne gasilske enote Janka Pože-žnika. Sindikat poklicnih gasilcev mu skupaj z direktorjema enakih ustanov v Krškem in Kopru očita, da je brez osnove prejemal dodatek za stalno pripravljenost in še nekatere dodatke k plači. In tega se je v zadnjih dveh letih nabralo kar precej. Sam vse obtožbe, ki naj bi jih sicer podkrepila tudi »resorna« inšpektorica, zanika. Tudi v tem primeru bomo šele videli, kakšen bo konec. Konec pa je že zgodbe med sindikatom oziroma delavci in vodstvom celjske tovarne nekdanjega gospodarskega ministra Stanka Stepišnika. Ti so namreč po prvi opozorilni stavki napovedali novo, če jim vodstvo ne bo uresničilo obljub o višji plači. Pod težo resnosti grožnje, ki bi lahko izvozno usmerjeno družbo močno prizadela, je prišlo do dogovora; kakšnega, ne izdajo ne delavci ne vodstvo. Oboji pa naj bi bili zadovoljni in proizvodnja teče dalje. Dalje teče tudi delo v domovih za starejše v Celju, Šmarju pri Jelšah in Šentjurju, čeprav na svoj način tudi slavijo. Domove iz teh krajev so namreč v akciji časopisa Delo uvrstili med dvanajsterico tovrstnih slovenskih do- mov, ki se ponašajo z nazivom »najtoplejši domovi«. Seveda ne gre za to, kako imajo urejeno ogrevanje domov, ne za toploto, ampak za toplino, ki jo čutijo oskrbovanci. V akciji jih je od 99 slovenskih domov sodelovalo 66. V Celju pa naj bi kmalu dobili kar sedem energetsko pametnih šol. Gre za projekt Energy@School, financiran iz evropskega denarja, izvajali ga bodo v sedmih državah srednje Evrope. Njegov cilj je povečati zmogljivosti javnega sektorja za izboljšanje energetskega stanja in zmanjšanje škodljivih emisij v lokalnem okolju. To naj bi vzpostavili s tako imenovanimi energetsko pametnimi šolami. Na sedmih pilotnih šolah v Celju bodo vzpostavili pametni merilni sistem za spremljanje rabe toplotne in električne energije, razvili bodo tudi mobilne aplikacije, ki bodo šolam omogočale samostojno spremljanje doseženih energetskih prihrankov. V projektu sodeluje tudi KSSENA, Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško, ki bo celjski občini kot upravlja-lec pri izvajanju projekta nudila vso potrebno strokovno podporo. Pa še to: ker se z začetkom »tretje« hitre ceste nič ne premakne in do konca leta ne bo sprejet državni prostorski načrt za traso Velenje - avtocesta, Korošci grozijo, da bodo s tovornjaki zaprli Ljubljano in protestirali pred vladno palačo. Že vedo, kje je treba pritisniti; če bo pa kaj pomagalo ... • k ■ ■ ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 3 1. decembra 2016 11 Z rebalansom vnesli v proračun odškodninska sredstva Potrdili rebalans letošnjega proračuna in osnutka proračunov za prihodnji dve leti Milena Krstič - Planine Šoštanj, 30. novembra - Šo- štanjski svetniki so na novembrski seji sprejeli rebalans proračuna za letos ter osnutek proračuna za prihodnji dve leti. Rebalans je bil potreben zato, da so v proračun vnesli sredstva, ki so jih dodatno prejeli za odpravo plazov na območju občine Šoštanj v letošnjem letu, in da so vanj vključili tudi pol milijona evrov iz odškodninskega sporazuma, sklenjenega s Termoelektrarno Šoštanj za letos. O izplačilu teh sredstev so se sicer v dneh, ko so rebalans sprejemali, s Hol-dingom Slovenske elektrarne še pogajali. Letos Občina Šoštanj tako razpolaga s proračunom, težkim 12.900.000 evrov. Manj pa jih bo v letih 2017 in 2018. Prihodnje leto 12.100.000, kot je razvidno iz osnutka proračuna, leta 2018 pa 11.400.000 evrov. Pri polnjenju občinske blagajne v naslednjem letu računajo na več denarja iz nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč in na 800.000 evrov odškodninskih sredstev iz TEŠ. Med načrtovanimi naložbami pa so na seji omenjali sofinanciranje izgradnje kolesarskih poti v Topolšici, za kar naj bi glavnino sredstev pridobili iz nepovratnih kohezijskih sredstev. Ukvarjali se bodo z obnovami cest, predvsem tistih v mestu Šoštanj, ki niso vključene v koncesijsko pogodbo, nadaljevali bodo tudi dela pri izgradnji kanalizacije, pri čemer so na seji posebej omenili nadaljevanje del v Florjanu, kar so začeli letos. Svetnice in svetniki na nobenega od teh dokumentov niso imeli ne pripomb ne kakšnih dodatnih želja. Je pa župan Darko Menih posebej pohvalil sestavljalce, ki so imeli zaradi nedorečenih in neurejenih odškodninskih zahtevkov in neizplačanih sredstev letos kar nekaj težav. Kot je znano, so zaradi tega z enim od prejšnjih popravkov proračuna umaknili kar nekaj večjih naložb, ki so jih načrtovali letos. Med njimi je bila gradnja prizidka h glasbeni šoli. a I Župan Darko Menih je pohvalil sestavljalce proračunov, svetnice in svetniki so jih sprejeli brez razprave. Ob njem direktor občinske uprave Drago Koren. Integracijska hiša v Šoštanju sicer pod »razno«, a niti pod razno Svetnice in svetniki so njeno umestitev na območju občine zavrnili - Ta je premajhna, nima policijske postaje, nima dežurne zdravstvene službe, občani pa se že sami otepajo z visoko stopnjo brezposelnosti Milena Krstič - Planine Šoštanj, 30. novembra - Čisto na koncu dnevnega reda novembrske seje sveta in dva dni pred pričakovanim obiskom predstavnikov ministrstva za notranje zadeve na Občini Šoštanj, kamor so jih pova- naj bi šlo za hišo šoštanjskega podjetnika Novalije Muminovica v Zavodnjah - naselilo 22 oseb. V tako imenovane integracijske hiše (v Sloveniji že od leta 2007 delujeta dve taki hiši, ena v Ljubljani, ena v Mariboru) namestijo osebe, ki v Sloveniji pridobi- ne policijske postaje ne dežurne zdravstvene službe, v njihovem prostoru je lociran energetski objekt strateškega pomena. Omenjali so, da je bila občina že v času izgradnje bloka 6 zelo obremenjena s tujimi delavci, da tudi danes v Šoštanju že živi veli- Šoštanjske svetnice in svetniki, običajno bolj molčeči, so bili tokrat zgovorni in odločni. bili sami, so se svetnice in svetniki seznanili z dopisom o vzpostavitvi integracijske hiše na območju občine Šoštanj ter tej nameri izrekli odločno nasprotovanje. Ministrstvo naj bi v (zasebno) hišo - o lokaciji vodstvo občine ni bilo seznanjeno, dan za tem pa se je neuradno izvedelo, da jo status mednarodne zaščite. S tem jim omogočijo prve korake na poti k samostojnemu življenju in integraciji v slovensko družbo. Svetnice in svetniki pa so vzpostavitev take hiše na območju občine Šoštanj odločno zavrnili. Prepričani so, da je občina premajhno okolje zanje, nima ko število tujcev. Navajali so, da samo osnovno šolo obiskuje 25 učencev albanske narodnosti, vrtec 9. Pripovedovali so, da so Šoštanjčani zaradi vsega, kar se jim dogaja zaradi zaprtja tovarn in težav v energetiki, utrujeni in na nove pretrese niso pripravljeni. Soočajo se z visoko stopnjo brez- poselnosti, upokojenci z nizkimi pokojninami težko živijo, da pa se na drugi strani za tujce vedno najde denar, so omenjali. Ker so prepričani, da bi vzpostavitev integracijske hiše zadeve samo še poslabšala, so ji nasprotovali. Rekli so> Roman Kavšak: »Jaz sem za ne.« Franc Rosec: »Ko se je država odločala o tem, koliko jih bo sprejela, bi morala vedeti tudi, kam jih bo namestila.« Peter Radoja: »Integracijske hiše sodijo v večja območja, ki tudi funkcionirajo drugače kot manjša.« Žan Delopst: »Da se je ministrstvo že začelo pogajati z zasebnikom mimo lokalne skupnosti je nesprejemljivo.« Bojan Kugonič: »Stanovalci bodo v procesu integracije iskali tudi delo. Šoštanj jih ni sposoben integrirati.« ■ Zahteve lastnika nesprejemljive Šoštanj, 2. decembra - Sestanka, na katerega je župan Darko Menih v Šoštanj povabil predstavnike ministrstva za notranje zadeve oziroma državnega sekretarja Boštjana Šefica, ni bilo. Državni sekretar je imel v petek nenačrtovane nujne in neodložljive obveznosti v državnem zboru. »Poleg tega vam sporočam, da zadeva ta trenutek ni aktualna, saj so pogajanja in usklajevanje pogodbe z lastnikom ustavljena. Razlog je v nekaterih zahtevah lastnika, ki z vidika ministrstva niso sprejemljiva,« je v pismu z opravičilom odsotnosti navedel državni sekretar. Ko in če bodo nadaljevali aktivnosti, pa bodo to takoj sporočili, je še navedel. Na sestanku, ki ga ni bilo, naj bi se pogovorili o nameri ministrstva, da bi na območju občine v zasebnem objektu vzpostavili integracijsko hišo za nastanitev oseb s statusom mednarodne zaščite. Dva dni pred napovedanim sestankom so namero o integracijski hiši v Šoštanju svetnice in svetniki odločno zavrnili. Takrat niti niso vedeli, za katero hišo naj bi šlo, dan kasneje pa se je neuradno izvedelo, da za hišo šoštanj-skega podjetnika Novalije Muminovica v Zavodnjah. Ta je hišo ponudil ministrstvu v uporabo že med reševanjem problematike beguncev v Sloveniji. a mkp AKTUALNO 3 Velenjska občina ima proračun za prihodnje leto V proračunu Mestne občine Velenje za prihodnje leto je predvidenih skoraj 38 milijonov evrov prihodkov in za 38,8 milijona evrov odhodkov - Razliko bodo prenesli iz letošnjega leta, poslovno leto pa sklenili s skoraj pol milijona evrov presežka Mira Zakošek Svetniki Mestne občine Velenje so na zadnji novembrski seji (to je bila tudi zadnja seja letos, če se seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidenega), že potrdili poračun za prihodnje leto in s tem omogočili nemoteno delovanje vsem proračunskim uporabnikom takoj od 1. januarja dalje. V proračunu je predvidenih za 37,9 milijona evrov prihodkov in za 38,8 milijona evrov odhodkov. Iz letošnjega leta bodo v prihodnje leto prenesli dober milijon proračunskega presežka, prihodnjega pa predvidevajo, da bi vseeno lahko sklenili z malo manj kot pol milijona evrov presežka. Župan Bojan Kontič je svetnikom ob predstavitvi predloga proračuna predstavil tudi vse spremembe, ki so jih upoštevali, potem ko so svetniki podali pripombe na osnutek tega dokumenta. Še posebej je bil vesel, ker ni več bojazni, da ne bi dobili skoraj milijona evrov nepovratnih sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki jih bodo namenili za ureditev infrastrukture bodoče poslovne cone v Stari vasi. Proračunski prihodki so od tistih v osnutku nižji za 180 tisoč evrov, v glavnem zaradi prenosa upravljanja parkirišč na Komunalno podjetje Velenje, odhodke pa so povečali za 37 tisoč evrov, in sicer so dodatnih 6 tisočakov namenili Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, 10 tisoč Ljudski univerzi za mednarodne projekte, 5 tisoč za plače Muzeja Velenje, 1.500 evrov obdaritvi otrok in prireditvam Dedka Mraza, 30 tisoč za pospeševanje proizvodnje hrane ... Suzana Kavaš (SDS) je v imenu vseh opozicijskih svetniških skupin in obeh samostojnih svetnikov prenesla v svet informacijo, da o proračunu ne bodo glasovali, ker njihova prošnja, da bi jim pripravili strokovno razlago proračuna, ni naletela na plodna tla. Poudarila je, da tako niso seznanjeni s finančnimi posledicami, sprejetimi v proračunu, prav tako pa tudi ne z dinamiko načrtovanih naložb. Župan Kontič ji je pojasnil, da so dobili odgovore na vsa vprašanja in tudi vse potrebne razlage na sejah posameznih delovnih teles. Prav tako pa je vse transparentno pojasnjeno v gradivu (tam so opredeljeni prav vsi prihodki in vsi izdatki), ki so ga prejeli vsi svetniki na 200 straneh. Protestu Kavaševe sta se pridružila še Andrej Kuzman (NSi) in Matej Jenko (samostojni svetnik). Franc Sever (vsi v isto smer Sever) pa je menil, da je bilo zelo primerno, da so lani, ko so svetniki začeli mandat, pripravili posebne razlage, ki se mu pa zdaj ne zdijo več potrebne, še več, zdi se mu nujno, da si svetniki gradivo preberejo, njihove reakcije pa je ocenil za nagajanje. Peter Dermol (SD) je v imenu svetniške skupine pohvalil proračun in dejstvo, da so vanj vnesli skoraj vse pripombe opozicije. Proračun je pohvalil tudi zato, ker je še naprej socialno naravnan in upošteva trajnostno urbano strategijo. Pohvalila ga je tudi Aleksandra Vasiljevič (SD), ki je menila, da je dobro in razumljivo pripravljen, tako da je razumljiv tudi tistim, ki se na številke ne spoznajo najbolje. Pohvalila pa je tudi ohranjanje visokega standarda v družbenih dejavnostih. Prav tako je proračun pohvalil dr. Franc Žerdin (SD), še posebej, ker so v njem za nadaljnji razvoj Velenja tri zelo pomembne postavke, to je ureditev Podjetniške cone Stara vas, nadaljnji razvoj območja jezer ter terciarnega izobraževanja. Kot rečeno, opozicijski svetniki o proračunu niso glasovali, tako da je bil izglasovan s 25 glasovi za in nobenim proti. Župan Bojan Kontič je zadovoljen, da je ta temeljni občinski dokument za prihodnje leto sprejet. Ob tem pa pravi, da so ga sprejeli v celoti v skladu s poslovnikom sveta in da so tudi odgovorili na vsa postavljena vprašanja. »Še več, upoštevali smo večino predlogov opozicije, njihovo reakcijo lahko sprejmem zgolj kot nagajanje oziroma pripravo terena za naslednje volitve. Na srečo pa imamo v občinskem svetu tako veliko večino, da nam načrtovanega razvoja ne morejo preprečiti,« je dejal po končanem zasedanju. a Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 8. decembra 2016 Križanec med kravato in metuljčkom navdušuje Mlada velenjska podjetnica Metka Tratnik navdušuje s svojim kravuljčkom - Najprej je bila beseda, potem je nastal nov modni dodatek za poslovne ženske - Ime zanj za tuji trg se še »kuha« Bojana Špegel Velenje, 4. novembra - Metka Tratnik je mlada Velenjčanka, ki od malega rada šiva, kvačka in štrika. A nikoli si ni mislila, da ji bo znanje, ki ji ga je predala njena mama, kdaj osnova za odlično poslovno idejo. Po končanem študiju ekonomije je Metka menjala nekaj služb, potem pa se je odločila za samostojno poslovno pot. Kot velika ljubiteljica živali, sploh psov, je izdelala mazilo za pasje tačke, ki te neguje in hkrati odganja bolhe. A med čakanjem, da z njim uspe na trgu, se ji je porodila nova ideja, ki ji tega dejansko odpira na stežaj. Dodatno spodbudo ji je dala tudi tretja nagrada na nedavnem Balkan start:upu v Velenju. »Kravuljček je kombinacija kravate in metuljčka. Je modni dodatek, ki ga lahko uporabimo namesto kravate, ki jo po navadi v poslovnem svetu nosijo moški, pri ženskah pa lahko prijetno zapolni prostor ob visoko zapeti srajci ali puliju. Z njim je poslovna ženska videti bolj elegantna, prefinjena, graciozna,« je prepričana Metka. In kako je iz besede kravuljček, ki je izšla iz šale, ko se je njen partner Andrej zapletel z besedami, ko je hotel reči metuljček, nastal dejanski izdelek? »Najprej smo se mu vsi smejali, a meni je bila beseda takoj všeč. Zato sem se odločila, da jo udejanjim, da torej ustvarim modni dodatek, ki sodi k besedi.« Takrat je že delovala njena spletna trgovina, na kateri ponuja različne kravate. Ko jih je v zadnjem tednu letošnjega septembra en večer zlagala in pakirala za prodajo, je eno od kravat zložila drugače. Kar je nastalo, ji je bilo všeč, zato je obliko ohranila s šivanjem, dodala je še net, ga ovila okoli vratu - in nastal je kravuljček. Zanj je model postala kar sama. Fotografijo je poslala na svetovni splet. »Dobesedno v trenutku so začeli lajkati fotografijo, doseg je bil velik, zato sem Metka Tratnik je svojim kravuljčkom model kar sama, saj dobro ve, kaj želi z njim sporočiti. Sploh, ker je vsak unikat, nikoli ne izdela dveh enakih. Foto: Matej Leskovšek vedela, da je to »to«. To želim delati in to želim še naprej razvijati,« zatrdi sogovornica. Po dobrem mesecu dni, odkar je kravuljček na trgu, zanimanje zanj le še raste. Zanj se zanimajo tudi modni blogarji in modni časopisi. Model »Ljubljana« je čisti hit Metka kravuljčke ustvarja doma, pomaga ji tudi mama. »Šivam jih povsem ročno, zato moji prsti precej trpijo, saj eden nastaja vsaj 45 minut. Zavedam se, da sama ne bom več zmogla, da potrebujem vsaj še ene vešče roke za njihovo izdelavo. Jaz pa bi se rada še bolj posvetila promociji in prodaji kravuljčkov,« pripoveduje Metka v pisarni, ki jo ima v Poslovnem centru standard. Veliko časa ji vzame, da najde prave materiale. Pri tem sledi modnim smernicam pri barvah in vzorcih, večino kravuljčkov pa ustvari iz svile in kvalitetnega bombaža. Doslej je ustvarila nekaj različnih modelov, ki jih je poimenovala po mestih, ki veljajo za modne prestolnice. »Najbolj prodajan je model Ljubljana, a modeli New York, Paris in Milano ne zaostajajo veliko,« še izvemo. Kravuljčki so tudi različno veliki, čisto vsak pa je unikaten. Največ kravuljč-kov proda preko spleta, udeležuje pa se tudi različnih sejmov. Vmes pa nadgrajuje strategijo za prodor na tuje trge, za katere ve, da ime za njen modni dodatek ni primerno. Zato pravi, da se ime »še kuha«. Zaveda se, da je pomembno, sploh, ker gre za dizajnerski dodatek. »Slovenija je majhen trg, tujina je modno bolj osveščena in odprta, zato moja poslovna pot vodi v svet,« je prepričana mlada podjetnica. Omislili so si omisli.si Trije entuziasti so z veliko podjetniškega znanja, taktike in discipline iznašli novo orodje in postavili merila za komunikacijo ponudnikov storitev s povpraševalci ter ustvarili dobičkonosno podjetje Tina Felicijan Velenjčan Mitja Pritržnik že 16 let živi v Ljubljani, kamor je hodil v srednjo zobotehnično šolo in diplomiral iz obramboslov-ja, a se še vrača v domači kraj k staršem in prijateljem. Bil je urednik revije Računalniške novice, dokler projekt omisli.si ni zahteval vsega njegovega časa. S kolegoma Martinom Korenjakom in Primožem Verdnikom je namreč razvil spletno platformo, prek katere lahko iskalci najrazličnejših storitev kar najhitreje najdejo ponudnika po svoji meri. Danes ima že več kot 5400 uporabnikov, od tega 1530 ponudnikov. Korak za korakom Prebral je številne knjige o podjetništvu in se med drugim naučil, da je vsako idejo dobro testirati. Tako so Mitja, Martin in Primož postavili spletni strani za najem fotografa in glasbenika, s katerima so preizkusili odziv trga in razmišljali, kako bi celotno platformo lahko nadgradili. Prepričali so se, da poslovni model deluje. »Nič se ne odločamo emocionalno. Zbiramo podatke, vse izmerimo, če se izplača.« Naučili pa so se tudi, da morajo izboljšati učinkovitost, da bo boljša tudi izkušnja uporabnikov. »Omislili smo si omisli.si, kamor smo za zdaj združili dvajset storitvenih področij, v roku enega leta pa jih bo najbrž že sto,« na- poveduje Mitja. Preteklo leto so se namreč bolj kot na rast osre-dotočali na oblikovanje poslovnega modela. Z naročniškega so prešli na model, po katerem ponudnik storitve plača vsako od- > »Slovenci imamo veliko zelo dobrih zgodb, a mnogi gredo z njimi čez mejo. Ker tam dobre zgodbe dobijo denar, ki ga rabijo veliko. Nisem še slišal, da bi v domačem okolju padla kaka res velika investicija.« dano ponudbo, medtem ko je za povpraševalce iskanje brezplačno. Izkazalo se je, da deluje. Startup se velikokrat ne izide Pri nas so startupi oziroma naložbe v podjetniške ideje v porastu, medtem ko v tujini že govorijo o upadanju zanimanja investitorjev, ki so postali skeptični, razlaga Mitja. »Groba statistika je, da vsak deseti startup uspe. Delež denarja, ki ga pokurijo, je vedno višji. Smisel startupa pa je služenje dodatnega denarja. Menim, da je dobro, da do investitorja pristopiš šele, ko si prepričan, da tvoj projekt 'pije vodo'. Veliko pa jih ima smo idejo in investicijo hitro porabijo. Zato že marsikdo razmišlja, da to ni najboljši model poslovnega udejstvovanja.« Ekipa verjame, da je treba najprej dostaviti vrednost, nato pa iskati dodatne finance. Ko je ideja preverjena, se mora začeti rast. In to hitrejša od konkurence. Del velikega podjetja ali celota malega? Lako investicije kot posojila imajo prednosti in slabosti. Ekipa je pridobila konvertibilno posojilo SK75, ki ga morajo bodisi vrniti bodisi prepustiti delež podjetja. S tem se sooči večina startupov. Da dobijo več denarja, se morajo odpovedati delu tistega, kar so zgradili. »Vedno je bolje imeti 20 odstotkov od zelo velike zgodbe, kot imeti sto odstotkov od praktično nič,« poziva Mitja in dodaja, da podjetnik z naložbo ne pridobi le denarja, ampak tudi mentorstvo, kar je prav tako ali še bolj dobrodošlo. »Če nekdo vate vloži denar, ti bo najbrž tudi pomagal, da ga obrneš.« »Najtežje je bilo živeti« Ker je torej trojica verjela, da mora svojo poslovno idejo najprej preizkusiti in dokazati njen potencial, je denarno spodbudo za rast poiskala šele, ko je že več let ob službah razvijala platformo omisli.si in njuni predhodnici. »V to ogromno željo smo dali veliko motivacije, zagona, vztrajnosti. To so besede, ki lahko izpadejo kot puhlice. A so zelo pomembne.« Sploh v trenutkih, ko se tudi entuziast vpraša, čemu mu je treba toliko napora. »V sebi moraš imeti res gorečo željo, nekaj, kar dejansko si, to pa podkrepiti z resno vztrajnostjo. Lo je v zgodnji fazi najpomembneje poleg preverjanja na trgu, nato pa investicija ^ in mentorstvo.« Lo po Mitjevem mnenju iz nekoga, ki si podjetje želi, naredi podjetnika. »Je mogoče. Če se zares zavzameš. Lako kot je to pri drugih stvareh v življenju. Vsakomur pa svetujem, naj najprej pretehta, ali je podjetništvo z a n j ali ne. Nekateri ljudje lažje funkcionirajo v okoljih, v katerih opravljajo naloge, ne pa oblikujejo delovni proces,« je Mitja Pritržnik še opozoril, da podjetništvo pač ni za vsakogar. Mitja Pritržnik: »Vedno me je zanimalo podjetništvo, organizacija dela, kako iz nič ali malo narediti več.« GOSPODARSKE novice Po odpuščanju znova zaposlujejo Velenje - Pred časom smo poročali, da so v velenjski družbi Veplas odpustili blizu 20 delavcev, katerim so potekle pogodbe o zaposlitvi ali zaradi zmanjšanja nekaterih naročil. Prejšnji teden pa so iz družbe sporočili, da znova zaposlujejo. V tem trenutku 10 ljudi glede na potrebe. Nove zaposlitve so predvsem posledica začetka izvajanja projektov oziroma programov aerospace - vojska in masovni transport. Kot so še dejali, bodo tudi v prihodnje število zaposlenih prilagajali potrebam. Za leto 2017 načrtujejo nadaljnjo rast in z njo tudi nove zaposlitve. ■ tp Podjetniška cona bo priložnost za oblikovanje novih podjetij Velenje - V Velenju bo očitno še kar nekaj priložnosti za oblikovanje novih podjetij. Velenje bo namreč dobilo načrtovano podjetniško cono v Stari vasi, saj je občina pridobila skoraj milijon evrov nepovratnih sredstev Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gradbeno dovoljenje za prostorsko ureditev so pridobili že lani, ko so odkupili tudi večino potrebnih zemljišč 23 tisoč kvadratnih metrov velike poslovne cone. Pogoj javnega razpisa je, da bodo podjetja v Poslovni coni Stara vas ustvarjala nova delovna mesta. Pomembna prednost nove poslovne cone je tudi neposredna bližina predvidene trase 3. razvojne osi. Gospodarska rast 2,6-odstotna Ljubljana - Morebitni razpad plačnega sistema v družbenih dejavnostih ali njihova prevelika pogoltnost bo slej ko prej pljusknila tudi v podjetja in naša zmerna gospodarska rast bo lahko hitro na trhlih nogah. Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) se je v tretjem četrtletju po prvi oceni statističnega urada na letni ravni realno zvišal za 2,7 odstotka, v celem letu pa za 2,6 odstotka. K rasti še naprej ugodno prispeva zasebno trošenje gospodinjstev, prav tako izvoz, ki pa se upočasnjuje. Skupna dodana vrednost slovenskega gospodarstva se je v tretjem četrtletju povečala za 2,5 odstotka. K temu so največ prispevale predelovalne dejavnosti, v katerih se je dodana vrednost povečala za 6,5 odstotka. Še večjo rast so dosegli v gostinstvu, in sicer kar za 11 odstotkov. Brezposelnost se še znižuje Ljubljana - Stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji je v tretjem četrtletju znašala 7,3 odstotka, kar je 0,5 odstotne točke manj kot v drugem četrtletju in 1,3 odstotne točke manj kot v tretjem četrtletju lani. V članicah EU je bila letošnjega oktobra stopnja brezposelnosti 9,8-odstotna, kar je najnižje od julija leta 2009. Najnižjo stopnjo brezposelnosti med državami članicami imata Češka (3,8 odstotka) in Nemčija (4,1 odstotka). Najvišja stopnja pa je še vedno v Grčiji (23,4 odstotka) in Španiji (19,2 odstotka). Pomoči proizvajalcem mleka Ljubljana, 1. decembra - Vlada je izdala uredbo o zagotavljanju izjemne izravnalne pomoči proizvajalcem mleka. Pomoč bo dodeljena vsem proizvajalcem mleka, ki bodo v prvih treh mesecih 2017 oddali prvim kupcem mleka enako ali nižjo količino mleka kot v enakem obdobju letos. Za ukrep bo skupno namenjenih 2,3 milijona evrov. Stekla prodaja vinjet Ljubljana, 1. decembra - Na več kot 1500 pooblaščenih prodajnih mestih je stekla prodaja vinjet za leto 2017; te so opečnato oranžne barve. Naprodaj je devet različnih vrst vinjet, cene pa ostajajo nespremenjene. Letne vinjete za letošnje leto sicer ostajajo v veljavi do vključno 31. januarja 2017. V EU zavržemo 88 ton hrane Ljubljana - V EU vržemo v smeti 88 milijonov ton hrane, ki je vredna 143 milijard evrov. Za primerjavo - v Sloveniji je bila lanska kmetijska proizvodnja vredna le 1,3 milijarde evrov. EU si je zaradi tega zadala cilj, da do leta 2030 število zavržene hrane prepolovi. »Nepotrebna izguba hrane v celotni verigi je neetična, nemoralna in sramotna glede na to, da je na svetu 800 milijonov ljudi lačnih,« je ta teden na prvem sestanku platforme EU o zavrženi hrani povedal evropski komisar Vytenis Andriukaitis. Ker je trenutno hrano lažje zavreči kot dati naprej, bo Evropska komisija pripravila smernice, ki bodo bistveno poenostavile donacijo hrane v EU. Evropa bo obdavčila spletne nakupe Bruselj - Če ste doslej zunaj EU kupovali poceni izdelke preko spleta, vas čaka nova obremenitev. Evropska komisija je sporočila, da bo Evropa obdavčila vse spletne nakupe zunaj EU in tako zaščitila podjetja pred nelojalno konkurenco. ■ mz ■ ■ Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 5 8. decembra 2016 GOSPODARSTVO 5 Iz Valjeva več kot 5 milijonov hladilnikov Gorenje Zaposlujejo 1.500 ljudi, sodelujejo z več kot 60 lokalnimi dobavitelji in prodajajo v 90 državah Valjevo, 1. december - Tovarna hladilno-zamrzovalnih aparatov Gorenje Valjevo je obeležila 10. obletnico uspešnega poslovanja v Srbiji. Tovarna je del Skupine Gorenje, enega od vodilnih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v svetu, ki je s svojimi izdelki na srbskem tržišču prisoten že več kot 65 let. ški proces na izjemno visoki ravni. V teh desetih letih se je tovarna Gorenje Valjevo vseskozi razvijala in danes z njenih proizvodnih linij prihajajo aparati za vseh 90 trgov Skupine Gorenje ter pod vsemi našimi blagovnimi znamkami. Srbijo v Skupini Gorenje obravnavamo kot del domačega tržišča in ambiciozno načr- Iz Valjeva v Srbijo in svet letno odpremijo okrog 800.000 aparatov. Z izvozom več kot 90 odstotkov proizvodnje v vrednosti 140 milijonov evrov se tovarna Gorenje v Valjevu uvršča med največje srbske izvoznike. Največ izvažajo v Nemčijo, Slovenijo, Rusijo in v Češko. Direktor tovarne Gorenje Va- > V svojih treh tovarnah v Srbiji zaposluje Gorenje 2.500 delavcev, v kratkem pa se jim jih bo pridružilo še 300. > Doslej so v tovarne v Srbiji vložili skoraj 138 milijonov evrov, zdaj jih bodo še nadaljnjih 12. Tovarna Gorenje v Valjevu je v minulih desetih letih nenehno povečevala obseg proizvodnje. Doslej so izdelali več kot 5 milijonov hladilnikov za vse trge, na katerih so prisotni. Danes tovarna zaposluje 1.500 ljudi in sodeluje z več kot 60 lokalnimi dobavitelji. Blagovna znamka Gorenje je v Srbiji prisotna že več kot 65 let, Gorenje kot tamkajšnji domači proizvajalec pa je tu prisotno od leta 2006. V Srbiji ima Gorenje tri tovarne za proizvodnjo aparatov za dom ter tovarno za proizvodnjo orodij za avtomobilsko industrijo in belo tehniko, v vse pa so doslej vložili 136,8 milijona evrov. Zaposlujejo več kot 2.500 ljudi, s čimer dokazujejo, da je Srbija strateško pomembna tako za proizvodnjo kot za prodajo aparatov. »Valjevo je za Gorenje center programa hladilno-zamrzovalnih aparatov, pri katerih je tehnolo- > Tovarna hladilno-zamrzovalnih aparatov izvozi 90 odstotkov svojih izdelkov in sodi med največje srbske izvoznike. tujemo naš tamkajšnji razvoj,« je ob jubileju dejal Franjo Bobinac, predsednik uprave Gorenja. V Valjevu nastajajo vrhunski hladilno zamrzovalni aparati, po katerih je veliko povpraševanje. ljevo, sicer Velenjčan Boris Pavč-nik, je s ponosom povedal: »Ponosni smo, da je Gorenje danes eden največjih delodajalcev v Valjevu in Srbiji. Trenutno pripravljamo dva projekta, ki sta izjemnega pomena za nadaljnji razvoj tovarne. Načrtujemo naložbo v širitev proizvodnih zmogljivosti za izdelavo končnih izdelkov kot tudi širitev zmogljivosti za proizvodnjo polizdelkov«. V prihodnjih letih Skupina Gorenje načrtuje dodatnih 12 milijonov evrov vlaganj v Valjevu ter zaposlitev 300 delavcev za nedoločen čas. V sklopu proslave desetletnice tovarne sta Skupina Gorenje in vlada Republike Srbije podpisali pismo o nameri o novem naložbenem projektu. Učinki se bodo pokazali leto kasneje 1. januarja prihodnje leto začneta veljati noveli sprememb dveh zakonov z davčnega področja, in sicer Zakona o dohodnini in Zakona o davčnem postopku Milena Krstič - Planinc Uvaja se nov dohodninski razred Najpomembnejša novost, ki jo novo leto prinaša na dohodninskem področju, je sprememba lestvice za odmero dohodnine. Med sedanji 2. in 3. dohodninski razred se uvaja nov pri meji neto davčne osnove v višini 48.000 evrov in s 34-odstotno davčno stopnjo. Hkrati pa se stopnja dohodnine v četrtem davčnem razredu iz 41 odstotkov zniža na 39 odstotkov. Z letošnjega dohodninskega vidika pa je pomembno vedeti to, pravi direktorica Finančnega urada Velenje Darija Vidmar, da morajo zavezanci, ki imajo vzdrževane družinske člane in želijo spremeniti olajšavo glede na to, kako so jo uveljavljali med letom, to davčnemu organu na posebnem obrazcu sporočiti najkasneje do 5. februarja. To lahko storijo tudi preko portala e-dav- ki, za kar pa je treba imeti digitalno potrdilo. Obrestna mera bo odvisna od sodelovanja zavezanca Poleg sprememb Zakona o dohodnini 1. januarja začno veljati tudi spremembe Zakona o davčnem postopku. »Predstavljajo pomemben korak k poenostavitvi postopkov pobiranja davkov oziroma zmanjševanja administrativnih ovir zavezancem za davek in večjo preglednost davčnega postopka,« pravi Vidmarjeva in med njimi posebej poudari dve. Eno s področja obrestovanja in drugo s področja davčnih izvršb na dolžnikove davčne prejemke, torej plače. Pri obrestovanju se z novim letom spreminja obstoječ sistem obrestnih mer, vezan na med- > bančno obrestno mero, tako imenovani EURIBOR. »Uvaja oziroma določa fiksno višino letne obrestne mere. Stopnja bo odvisna od sodelovanja zavezanca, spodbujala ga bo k pravočasnemu izpolnjevanju davčnih obveznosti. Zavezanec za davek, ki bo pravočasno in pravilno izpolnjeval svoje finančne obveznosti, se bo izognil Zamudne obrestne mere ostajajo nespremenjene. plačilu morebitnih dodatnih obresti.« Obrestne mere so določene na stopnjo sodelovanja v višini 2, 3, 5 in 7 odstotkov. »Zamudne obresti pa ostajajo nespremenjene,« v zvezi s tem pojasnjuje direktorica Finančnega urada Velenje. Izvršba največ do dveh tretjin plače dolžnika Z novelo zakona o davčnem postopku se širijo tudi omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke, torej dohodke iz delovnega razmerja. »Nanje bo z izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, dolžniku pa mora ostati najmanj 76 odstotkov minimalne plače,« razloži Darija Vidmar. Če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa mu mora poleg splošnega varovanega zneska (ta trenutno znaša 600,95 evra) ostati tudi znesek v višini prejemka (denarna socialna pomoč), ki je določen za osebo, ki jo dolžnik preživlja. »Upravičenost do višje omejitve zaradi preživljanja se ne upošteva po uradni dolžnosti, ampak jo bo moral dolžnik izkazati pri izvrševalcu sklepa o izvršbi, na primer pri banki oziroma hranilnici ali delodajalcu, s predložitvijo ustreznega dokazila.« GOSPODARSKE novice Maja Ferme gostja podjetniškega večera Velenje, 9. decembra - Jutri ob 18. uri bodo v Podjetniškem centru Standard na podjetniškem večeru, ki ga pripravljajo skupaj s Šaleškim študentskim klubom, gostili največkrat nagrajeno slovensko modno oblikovalko Majo Ferme. Velenjčanka, ki živi in ustvarja v Ljubljani, je sodelovala s številnimi mednarodnimi in domačimi podjetji, lani pa je sodelovanje sklenila z največjo hollywoodsko filmsko in produkcijsko hišo Warner Bros. Po končanem študiju na Naravo-slovno-tehniški fakulteti se je izobraževala tudi v New Yorku, kjer se je kot prva Slovenka predstavila s samostojno revijo. Za svoje delo je prejela kar nekaj nagrad, v sodelovanju s Steklarno Rogaška je oblikovala kristalni nakit, njene kreacije pa sta med drugim nosili operni divi Anna Netrebko in Elina Garanča. a bš Več dni očetovskega dopusta Ljubljana - Od 1. januarja bodo imeli očetje pravico do 25 dni plačanega očetovskega dopusta, izkoristili pa bodo lahko še 25 dni neplačanega. Za teh dodatnih pet dni je za očetovska nadomestila v državni blagajni namenjenih približno tri milijone evrov. Ustavno sodišče ni »dalo« povprečnin Ljubljana - Ustavno sodišče je zavrglo zahtevo mestnih občin za presojo dveh členov zakona o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015, ki sta določala višino povprečnine za občine v omenjenih dveh letih. Zavrglo je tudi zahtevo občin za odpravo protiustavnega stanja in ureditev položaja mestnih občin. Sodišče ni pritrdilo niti očitkom občin glede samega sistema financiranja občin ter načina določanja povprečnih stroškov za financiranje z zakoni določenih nalog. Je pa sodišče razveljavilo pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine. Pritrdilo je namreč, da izpodbijani pravilnik ne upošteva razčlembe oz. klasifikacije občinskega proračuna, tako da bi se podprogrami jasno nanašali le na naloge občin, določene z zakoni, ki se edine lahko upoštevajo za ugotovitev povprečnine. Posvet o pametnih mestih Velenje, 23. novembra - V Velenju je potekal posvet o pametnih mestih in digitalizaciji. Namen posveta je bil opredeliti razvojne priložnosti za mesto Velenje in šaleško regijo, ki jih prinašajo pametne skupnosti in enotni digitalni trg v EU. Oboje je povezano z razvojem digitalnih veščin in rastjo digitalnega gospodarstva. Kot je po posvetu povedal vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič, ima digitalizacija velike učinke na različne segmente našega življenja. Izziv, ki je pred nami, pa je, kako te digitalne spremembe zaobjeti, je dodal. Sejem erotične industrije Celje - Od jutri (petka) do nedelje se bo na Celjskem sejmišču odvijal 9. sLOVErotika sejem. Organizatorji obljubljajo vroč dinamičen program ter na sceni nova imena evropske erotične industrije. Na treh večerih se obeta 44 nastopov, poleg tega pa vsak večer še modna revija ter bogata ponudba izdelkov s področja zabavne industrije za odrasle. a tp ■ a mz ■ ■ Več informacij na www.velenie.st Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 6 6 PREGLED TEDNA "^AS 8. decembra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 30. novembra Ob novinarskih namigovanjih na morebiten razpad koalicije je premier Miro Cerar dejal, da se morata stranki SD in DeSUS odločiti, ali želita stopiti z SMCjem naprej po poti reforme in modernizacije zdravstva ali pa si želita v smer nazadovanja. Poslanska skupina SMC je spremembo zakona o praznikih in dela prostih dneh, po katerem bo 2. januar znova dela prost dan, vložila v parlamentarno obravnavo. Trlo se je med pravosodnim ministrstvom in državnim pravobranilstvom, ki se nista uspela uskladiti o reformi pravobranilstva. V Braziliji je senat v želji po ureditvi državnih financ sprejel 20-letno zamrznitev porabe javnih sredstev. Odločitev je izzvala množične proteste. Članice OPECa in Rusija so se dogovorile o zmanjšanju črpanja nafte. Članice Organizacije držav izvoznic nafte in Rusija so na Dunaju dosegle dogovor o zmanjšanju črpanja nafte, kar se je zgodilo prvič po letu 2008. Četrtek, 1. decembra Vlada je ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc pooblastila za podpis sporazuma s Fide-som, čeprav sta DeSUS in SD temu nasprotovala. V sindikatu so bili seveda zadovoljni. Dejali so, da gre za »sprožilec nujno potrebnih sprememb za boljši zdravstveni sistem«. Rusko vesoljsko plovilo brez posadke, ki naj bi na Mednarodno vesoljsko postajo dostavilo približno 2,5 ton potrebščin, je kmalu po izstrelitvi izginilo. Francoski predsednik Francois Hollande je sporočil, da se ne bo potegoval za nov mandat na volitvah, ki bodo spomladi prihodnje leto. Ruski predsednik Vladimir Putin se je v rednem letnem nagovoru ruskemu narodu zavzel za sodelovanje z Zahodom, še posebej z novo ameriško administracijo. Mediji so poročali, da je pilot letala, ki je v torek strmoglavilo v Kolumbiji s 77 ljudmi na krovu, nekaj minut pred strmogla-vljenjem kontroli poletov dejal, da je zmanjkalo goriva. Petek, 2. decembra Po dogovoru o podpisu sporazuma s Fidesom je minister za javno upravo Boris Koprivnikar dejal, da sporazum ne bi smel ogroziti pogajanj s sindikati javnega sektorja. Ameriška vojska je priznala krivdo za smrt najmanj 24 civilistov v letalskem napadu julija letos v okolici sirskega mesta Manbidž, kjer so potekali spopadi s pripadniki skrajne skupine Islamska država. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun se je prebivalcem Haitija prvič opravičil za vlogo ZN v smrtonosnem izbruhu kolere po potresu leta 2010. Vlada je ministrico pooblastila za podpis sporazuma s sindikatom Fides. Nemčija je z Evropsko komisijo dosegla dogovor o shemi cestninjenja. Nemčija in Evropska komisija sta po več mesecih spora le dosegli dogovor o shemi cestninjenja, ki sta jo označili za pravično in nediskriminatorno. Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump je za obrambnega ministra imenoval upokojenega generala Jamesa Mattisa, ki je znan tudi kot »stekli pes«. Sobota, 3. decembra I Ponedeljek, 5. decembra V reviziji poslovanja ministrstva za notranje zadeve je računsko sodišče ugotovilo, da je ministrstvo učinkovito pri izvajanju ukrepov v zvezi z obravnavo prosilcev za mednarodno zaščito, ni pa bilo v celoti ustrezno načrtovanje obravnave oseb z mednarodno zaščito. Bil je mednarodni dan invalidov. Naša smučarka Ilka Štuhec je ponovila zmago tekme v smuku z dne pred tem. V Kaliforniji je med koncertom v Oaklandu izbruhnil požar, v katerem je umrlo najmanj devet ljudi, več kot deset ljudi je ostalo pogrešanih. Novinarji so pisali, da je poljski parlament dan pred tem izglasoval spremembe zakona o zborovanjih, po katerih bodo imeli shodi, ki jih pripravljajo cerkev in državne institucije, prednost pred državljanskimi pobudami. Južnoameriška gospodarska skupina Mercosur je iz svojih vrst izključila Venezuelo, za razlog pa navedla kršenje demokratičnih načel skupine. Danska je odločila, da bo iz države deportirala slovaško berači-co. Gre za prvi tovrstni ukrep po kontroverzni zakonodaji, ki beračenje kriminalizira. Nedelja, 4. decembra Na najvišji stopnički je na tekmi smučarskih skokov stal Domen Prevc. Predsednik republike Borut Pahor je končal uradni obisk v Jordaniji. Tamkajšnji kralj Abdulah II. je obisk našega predsednika označil za novo fazo v odnosih med državama. V Avstriji so potekale predsedniške volitve. Zmaga je pripadla Alexanderu Van der Bellenu, neodvisnemu kandidatu s podporo Zelenih. Sindikati javnega sektorja so od vlade zahtevali, naj z novim letom sprosti vse varčevalne ukrepe. Povsem presenetljivo je novozelandski premier John Key napovedal odstop, in sicer z besedami, da je po osmih letih zdaj pravi čas za njegov odhod. »Imam občutek, da odhajam na vrhuncu,« je dejal. Potem ko je Donald Trump v petek pred tem govoril s predsednico Tajvana in tako razburil Kitajsko, je tokrat Kitajski zažu-gal tudi prek Twitterja. Na njihove ogorčene odzive na Trumpove pogovore s Tajvanom je zapisal »smo vi vas kaj vprašali?« Torek, 6. decembra Naša finančna ministrica Mateja Vraničar Erman se je mudila v Bruslju, kjer je poudarila, da je dogovor s sindikati glede plač v javnem sektorju treba doseči do konca leta. Novi avstrijski predsednik je Alexander Van der Bellen. Na voliščih so bili tudi Italijani. Na referendumu so zavrnili spremembo ustave, s katero bi omejili pristojnost senata in deželnih vlad. Po izidu je premier Matteo Renzi podal svoj odstop. V mestu Santiago de Cuba so pokopali žaro s posmrtnimi ostanki dolgoletnega kubanskega predsednika in revolucionarja Fidela Castra. V Imatri, majhnem obalnem mestu na jugovzhodu Finske blizu meje z Rusijo, so bile okoli polnoči ustreljene in ubite predsednica mestnega sveta in dve novinarki. Finančna ministrica je poudarila, da dodatno povečevanje stroškov za 215 milijonov enostavno ni opcija. Državni zbor je na izredni seji znova izglasoval zakon o izvrševanju državnega proračuna za leti 2017 in 2018, na katerega je državni svet izglasoval veto. Na kongresu Krščansko-demo-kratske unije je bila Angela Merkel z 89,5 odstotki znova izvoljena za vodjo stranke, kar ji odpira tudi pot k novi kandidaturi na mesto kanclerke. Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je v Bruslju govoril o sodelovanju z EU in dejal, da bo potrdil tudi sveženj ukrepov, ki bo besede uresničil. Za novega francoskega premi-erja je bil imenovan dosedanji notranji minister Bernard Caze-neuve. Tjaša Zajc Se znamo razmišljati? Pred kratkim sem slišala pogovor dveh kolegov, v katerem je eden povsem resno razpredal o tem, da bi morali izposojo knjig v knjižnicah plačevati. "3 cente na knjigo. Kaj pa je to?" je tuhtal. Njegovo razmišljanje je mogoče razumeti: če kot avtor porabiš znatno količino časa, energije in trdega dela za pisanje knjige, bi moralo biti to delo ustrezno plačano. K temu bi po njegovi predstavi pripomogel finančni prispevek bralcev. Navsezadnje pa - kaj so trije centi? Predlagatelji novih dodatnih prispevkov vedno izhajajo iz prepričanja, da obstaja simbolna vsota denarja, ki bi jo lahko plačevali vsi. Takšno razmišljanje temelji na zgrešenem prepričanju, da bi bila, če bi plačevali vse, družbena ureditev bolj pravična. Boljša bi bila predvsem, če ne zgolj, za privilegirane. Ko imaš enkrat veliko, je enostavneje bogateti in si privoščiti več. Ko ti zaslužek omogoča varčevanje in vlaganje, denar lahko plemeniti samega sebe. Kovanci so zate drobiž. Tega si, če si na robu preživetja in na lestvici nizkih dohodkov, ne moreš niti zamisliti. Paziš na vsak cent. "To si lahko vsak privošči," je stavek, ki ga nenehno poslušamo ob razpravah za participacijo za različne dobrine ali storitve. Enkrat so to recepti za zdravila, tokrat knjige. Pustimo ob strani, da za izposojo knjig v knjižnicah avtorji dobivajo knjižnično nadomestilo, ki naj bi jim vrnilo del izgubljenega dohodka iz prodaje knjig. Kako visoko je to nadomestilo, je stvar druge razprave. Dejstvo pa je, da knjižnice predstavljajo pomembni mehanizem zagotavljanja dostopnosti izobrazbe in s tem ohranjanja približno normalne družbe. Zdi se, da ta vse bolj bledi. Konzumacija vsebin se danes vse bolj oži v smislu raznolikosti: prijateljujemo z enako mislečimi, beremo le, kar nas zanima. Na spletu nam algoritmi prikazujejo vsebine, prilagojene našim predhodno izraženim interesom. Ko smo zasuti z informacijami s področij našega zanimanja, za ostalo zmanjka časa. Posledično imamo izkrivljeno podobo o svetu, v katerem živimo. Zato nas presenečajo Brexiti in ameriške volitve. *** Letos je na kino sporede prišel ganljiv film Kapitan Fantastični. V njem spoznamo očeta s šestimi otroki, s katerimi živi in jih šola v divjini. Učijo se vsega: od matematike, sociologije, filozofije in drugih predmetov. Nekega dne najstniška hči bere Lolito in oče jo vpraša za mnenje o knjigi. "Zanimiva je," je njen prvi odgovor. "Zanimivo je prepovedana beseda," odvrne oče, "bodi specifična." "Govori o starejšem moškem, ki ga privlačijo mlade deklice in postane obseden z dvanajstletnico..." "Sedaj razlagaš zasnovo zgodbe. Mene zanima, o čem knjiga govori? Kaj razmišljaš? Kako se počutiš ob branju?" *** "Izobraževanje mora temeljiti na opolnomočenju ljudi, da postanejo kreativni misleci, dobri reševalci problemov, izumitelji, posamezniki z etičnimi in moralnimi prepričanji," je v podkastu The limit does not exist (meje ne obstajajo) dejal ameriški učitelj fizike Taoufik Nadji, ki na umetniški akademiji Interlochen uči fiziko, matematiko in astronomijo. Na šoli za umetnost uči prav zato, da tamkajšnjim študentom daje drugačno perspektivo. Da jih uči o stvareh, ki na prvi pogled za njihov poklic nimajo nobene uporabne vrednosti. Tam je zato, da spodbuja kreativnost, refleksijo. Brez te se informacije ne morejo pretvoriti v znanje. Otroci potrebujejo usmerjanje, ga potrebujemo tudi odrasli? V tem smislu mora država ostati paternalistična, vzgojna. Dajati možnost rasti in izobraževanja. Prav zato, ker bi bilo oblasti v interesu imeti neuko ljudstvo, ki mu je lažje vladati. To, da šolstvo ostane javno, knjižnice dostopne, je, če nič drugega, na simbolni ravni nujno za ohranjanje prizadevanj za izboljševanje družbe. Ali smo nad tem že obupali? Medgeneracijsko središče spet januarja? Šoštanj - Dve leti, do letošnjega maja, je v prostorih na Trgu bratov Mravljakov v okviru javnih del delovalo Medgeneracijsko središče. Ko se je pogodba iztekla, te ni bilo več mogoče podaljšati. Občina Šoštanj, ki je poleg Zavoda za zaposlovanje sofinancer programa, se je zdaj znova odzvala na javni poziv za programe javnih del. Pričakujejo, da bodo z izraženim javnim interesom uspešni in bo Medgeneracijsko središče vrata znova odprlo 2. januarja. a mkp ■ * NEDEUAI 18.12.20161 16.00 -/ ^ ŠPORTNA DVORANA OŠ KDK ŠOŠTANJ PIHALNI ORKESTER ZARJA - dirigent miran šumečnik 1 OKTET ZARJA • THEN ARTAČ • NATALIJA POTOČNIK plesna skupina glasbene šole frana koruna kožeuskega velenje PRODAJA VSTOPNIC: KAVA BAR WALTER (ZRAVEN BANKE V ŠOŠTANJU) ALI URO PRED KONCERTOM V SPORNI DVORANI OŠ KDK ŠOŠTANJ ^^ Naš čas, 15. 12. 2016, barve: CM K, stran 11 15. decembra 2016 DRUŽBA 7 Pospešili raziskovalno delo Na VŠVO bodo med prvimi v Sloveniji ustvarjali internacionaliziran študijski program, katerega končni cilj je mednarodna akreditacija Milena Krstič - Planine Velenje - Na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju (VŠVO) so s številom vpisanih študentov (tudi) za to študijsko leto zelo zadovoljni. Čeprav zadnja leta v vseh visokošolskih zavodih in univerzah število na novo vpisanih študentk in študentov upada, so jih vpisali 44. Zelo blizu petdesetim, kolikor jih lahko največ sprejmejo. Zadovoljni pa so tudi s pogoji dela in delovanjem visoke šole nasploh, pravi v. d. direktorice mag. Milena Pečovnik. »Vedno pa je treba videti tri, štiri ali pet let naprej. Pri nas smo denimo najavo za vpis nove generacije študentov že sprejeli. Nenehno pa razmišljamo o tem, kaj narediti bolje, kaj bi bilo tisto, kar bi bilo drugače kot pri drugih, s kakšnim znanjem bi bili naši diplomanti še bolj zaposljivi, kot so.« Izredni študij samo na drugi stopnji Izredni študij izvajajo samo na drugi stopnji, na podiplomskem programu varstvo okolja in ekotehnologije. »Tako našim diplomantom na prvi stopnji, ki to želijo, zagotovimo prehod na drugo stopnjo in jo s tem ohranjamo. Za to pa imamo na voljo tudi ustrezen pedagoški kader.« Zadovoljni so tudi s številom diplomantov. Od lanskega decembra do letošnjega novembra je diplomiralo 29 študentk in študentov, ki so tako postali diplomirani ekotehnologi. Diplome so jim podelili prejšnji teden. Trije pa so postali magistri ekoteh-nologije. Internacionalizacija študijskega programa V pilotnem projektu koncepta internacionalizacija doma in Mag. Milena Pečovnik: »Po osmih letih borbe za raziskovalna sredstva smo naposled le uspeli.« internacionalizaciji kurikuluma bodo v okviru Strategije internacionalizacije slovenskega vi- sokega šolstva 2016-2020 pod vodstvom oziroma koordinaciji CMEPIUS-a skušali med prvimi v Sloveniji ustvariti interna-cionaliziran študijski program oziroma na začetku vsaj nekaj predmetov znotraj študijskega programa. »Naslednji korak pa bi bila akreditacija in implementacija prenovljenega programa, končni cilj pa mednarodna akreditacija. Po osmih letih prišli do raziskovalnih sredstev Ni visokošolske institucije, univerze ali fakultete, na kateri bi se pedagoški proces odvijal brez raziskovalnega dela in raziskovalnih programov. Na VŠVO so prvič v osmih letih borbe za raziskovalna sredstva dobili dva ciljna raziskovalna projekta, tako imenovana CRP. Eden je Določitev najustreznejših me- Razstavili zmagovalni pogrinjek Velenje, 6. decembra - V avli Mestne občine Velenje so na ogled postavili zmagovalni po-grinjek Šole za storitvene dejavnosti Velenje, ki je na 63. gostin-sko-turističnem zboru Slovenije z mednarodno udeležbo (Radenci 2016) osvojil zlato kolajno. V tekmovalni kategoriji „Priprava in razstava svečanega pogrinjka" so razstavljali na temo Kulinarična pustolovščina krokodilčka. Pod mentorstvom učiteljice Simone Pompe so tekmovali dijaki Nena Zupanc, Luka Komljenovič in Nataša Klemenc. Razstava bo na ogled do ponedeljka, 6. januarja. ■ Z akcijsko ponudbo električne energije UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17 bo vaš družinski proračun v naslednjem letu lažje zadihal. Izredno ugodne cene električne energije iz okolju prijaznih virov vam namreč zagotavljamo kar do 31.12.2017! Darilo zase pa boste brez dvoma našli vspletni trgovini ECE, med več kot 400 artikli za dom. Da bo odločitev za nov LCD televizor, hladilnik ali pametni telefon še lažja, vam v sklopu akcije UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17 podarjamo bon za spletni nakup v vrednosti 20 €" Sestava primarnih virov za mala podjetja in gospodinjstva (2015) Akcijska ponudba UGODNEJŠA ELEKTRIKA 17* Zajamčena cena do 31.12. 2017 VT (€/kWh) MT (€/kWh) ET (€/kWh) Cena brez DDV 0,05797 0,03477 0,04897 Cena z DDV 0,07072 0,04242 0,05974 17 se zaračunava 0,69 € brez DDV (0,8418 € ca namen primerjave med je na- Sestava primarnih virov za velika, srednja in mala podjetja ter gospodinjstva 24% jedrsko gorivo menjena gospodinjskim kupcem in traja od 28.11.2016 do 20.1.2017 oziroma do odprodajeza namen 1 " 1 akcijske Bon za * Cenik, splošni pogoji in pravilnik dodatnega nagrajevanja te nagradnega žrebanja ponudbe UGODNEJŠA H.EKTRIKA 1> se nahajajo na spletni strani ece.sL ( (• E°Jlol1 ) © info@ece.si (p www.ece.si | Energija prihodnosti Dr. Bojan Sedmak prvi s habilitacijo na VŠVO Na VŠVO je sedem redno zaposlenih, od tega pet v upravi, dva v pedagoškem procesu ter pet visokošolskih učiteljev, ki imajo sklenjeno pogodbo o dopolnilnem delu. Štirideset je zunanjih sodelavcev, profesorjev z ustreznimi habilitacijskimi nazivi. Ponosni so, da imajo tudi prvega rednega profesorja, ki je dobil habilitacijo na VŠVO, dr. Bojana Sedmaka. Nastopno predavanje je imel pred štirinajstimi dnevi. S šolo sodeluje od vsega začetka, od časov ustanavljanja in priprave študijskega programa. tod za ocenjevanje števila prosto-živečih parkljarjev v Sloveniji in priprava podlag za njihovo vključitev v lovsko-upravljalsko prakso, drugi pa Prostorska razporeditev, ocena popula- Več denarja kot lani »V začetku leta nas je zelo skrbelo, kako bo s financiranjem. Glede na rezultate, ki jih dosegamo, in število vpisanih študentov ter diploman- ) cijskih trendov in potencialno širjenje areala vrste zlati šakal v Sloveniji. Poleg teh dveh pa še aplikativni projekt Pregled stanja v preteklosti izvedenih ukrepov za preprečevanje trkov vozil z divjadjo s predlogom nadaljnjega izvajanja ukrepov. Pogodbo so sklenili z Družbo RS za ceste. Ukvarjajo se s konkretnimi težavami, znanje, ki ga ob tem dobivajo, pa vnašajo v pedagoški proces. tov in glede na novo uredbo o financiranju študijskih programov pa smo dobili kar nekaj sredstev več kot v preteklem letu. S tem nam je omogočeno normalno delovanje in sodelovanje najboljših pedagoških delavcev v dveh študijskih programih,« pravi mag. Milena Pečovnik. Pri njih in z njihovimi predavatelji je potekala delavnica o rabi industrijske konoplje s preko 130 udeleženci iz vse Slovenije. Tudi prvi doktor Krško, Velenje - Na Fakulteti za energetiko Univerze Maribor so na nedavni slovesnosti podelili diplome študentom, ki so v zadnjem letu zaključili izobraževanje v katerem od programov fakultete. Diplome je prejelo 19 študentov visokošolskega strokovnega programa Energetika, 6 študentov univerzitetnega strokovnega ter 13 študentov magistrskega študijskega programa Energetika. Še posebej pa so na fakulteti ponosni na prvega doktorja. Doktorsko disertacijo je uspešno zagovarjal Dušan Strešnik. V osmih letih izvajanja študijskih programov je na omenjeni fakulteti uspešno končalo študij 123 študentov visokošolskega strokovnega, 74 študentov univerzitetnega in 87 študentov magistrskega študijskega programa Energetika. a tp Šolska stavba jih šteje osemdeset Topolšica -Učenci in učitelji osnovne šole Karla Destovnika -Kajuha Šoštanj pripravljajo danes, v četrtek, 8. novembra, ob 18. uri v telovadnici podružnične šole v Topolšici prireditev, s katero bodo obeležili 80-letnico šolske stavbe v Topolšici. ■ mkp MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje obvešča vse zainteresirane osebe, da je na spletni stani www.velenje.si objavljen Javni razpis za izbiro kulturnih programov in projektov, ki jih bo v letu 2017 sofinancirala Mestna občina Velenje. Javni razpis traja od 5. decembra 2016 do 9. januarja 2017. Besedilo razpisa in vsa razpisna dokumentacija bo objavljena tudi na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si (za občane/javne objave in razpisi). Vljudno vabljeni k sodelovanju. ■ Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 8 8 IZOBRAŽEVANJE 8. decembra 2016 Resnično mladostno iskrivi Najmlajša šola v družini Šolskega centra Velenje je s prireditvijo Mladostno iskrivi praznovala 20-letnico Tina Felicijan Velenje, 29. novembra - Med dijaki in profesorji velenjske šole za storitvene dejavnosti je bilo že več dni pred praznično prireditvijo čutiti posebno vznemirjenje. Veliko jih je namreč prispe- valo svoje ideje, znanje, talente in spomine k programu, ki je bil prav zares mladostno iskriv - pester, pristen in dinamičen kot sicer kratka zgodovina šole in njeni programi. Dijaki so pripravili sijajno pogostitev s prigrizki, napitki in slavnostno torto, vse je bilo prava paša za oči. Pokazali so svoje spretnosti, izdelke, ki nastajajo v različnih izobraževalnih programih, pa tudi talente, ki jih učitelji resnično pozorno spremljajo in dijake spodbujajo, da jih razvijajo. Tako so spretno odvodili program, v katerem so To je le peščica dijakov Šole za storitvene dejavnosti, ki so skrbno pripravljali slavnostno prireditev ob 20-letnici. Goste so razvajali z okusnimi kreacijami in skrbno postrežbo. Izstopajo iz RŠS Po članstvu ne vidijo več potrebe - Stalo jih je približno tri tisoč evrov letno Milena Krstič - Planine Šoštanj - Od novega leta Občina Šoštanj ne bo več del javnega zavoda Regijsko višje in visokošolsko središče (RŠS) s sedežem v Celju, v katerega so skupaj s še štiriindvajsetimi ustanoviteljicami vstopili pred petnajstimi leti. Namen zavoda je bil zagotavljati izobraževanje kadrov na višji in visokošolski stopnji za potrebe razvoja regijskega gospodarstva in s tem posledično dvigniti kakovost življenja v celjski regiji, cilj pa spodbujati znanstvenoraziskovalno dejavnost ter omogočati čim širšo dostopnost rednega in izrednega izobraževanja prebivalcem. V tem času je bilo ustanovljenih kar nekaj visokošolskih zavo- dov (s koncesijo ali brez), ni pa se »izšlo« univerzitetnemu študiju instrumentov v okviru Univerze Maribor v Velenju. Zavod je bil uspešno akreditiran, izvedbo pa so preprečile finančne težave univerze. S članstvom v RŠS ima Občina Šoštanj tudi finančne obveznosti, nekaj manj kot 3.000 evrov letno, predvsem pa ne vidi več, kot je svetnikom in svetnicam pojasnil direktor občinske uprave Drago Koren, nujne potrebe po članstvu. Občinski svet je predlagan izstop potrdil, županu pa naložil, da za to uredi vse potrebno. Šoštanja že od naslednjega leta naprej ne bo več zraven. a Gorenje Gostinstvo Presenetite poslovne partnerje, prijatelje ali znance. V predprazničnem času smo za vas pripravili darilne bone za gostinske storitve v hotelu Paka in Vili Herberstein. Več informacij: recepciji Hotela Paka in Vile Herberstein. ístew HOrf[ fAKA M Izvirno in Lepo darilo! sami nastopali in pokazali pevske in plesne sposobnosti. S tem pa pridobili kak bonus za prosto uro, ki jim še kako pride prav, so se pošalili. »Ob pripravah smo se razveselili odziva številnih nekdanjih dijakov, ki so sodelovali v programu, pa tudi poslovnih partnerjev. Tako smo vedeli, da smo v okolju prepoznavni in cenjeni,« je povedala ravnateljica Mateja Klemenčič, ki se je radostila ob brskanju po arhivih, dnevnikih, redovalnicah, letopisih, publikacijah, se skušala spomniti vsakega dijaka in profesorja, obujala spomine na prijetne in tudi kake bolj žalostne dogodke. »Danes lahko rečem, da mi je toplo pri srcu, in vesela sem, da je to praznik ne le učiteljev Šolskega centra, ampak vseh dijakov, ki so bili ali so še z nami, ter lokalnega okolja, ki nas zelo podpira.« V prihodnje si želi nadaljevati delo šole tako, da bo vedno boljša in njeni dijaki vse bolj uspešni. »Želim si, da bi se znali prilagoditi demokratični družbi, tehnološkemu napredku, da bi v danem trenutku izstopali po najboljšem, da bi naši dijaki znali največ in bi bili pripravljeni na izzive 21. stoletja. Moja tiha želja pa je tudi, da bi šola kdaj imela svojo stavbo. Zdaj naši programi tečejo na več stavbah. Menim pa, da bi šola še nekoliko drugače zadihala, če bi imela še boljše pogoje,« je ravnateljica izdala željo ob jubileju, ki je vsem dal zagon za nova ustvarjalna desetletja. Uspešni na Brainobrain tekmovanju Dubaj gostil mednarodno tekmovanje v abakusu Dubaj, 26. novembra - V Dubaju se je prejšnjo soboto več kot 2000 otrok, starih med 5 in 14 let, pomerilo v hitrostnem računanju. Test, ki zahteva izredno koncentracijo, hitrost in natančnost ter je velik izziv za otroke, traja le tri minute. Otroci na nižjih stopnjah računajo na abakus, otroci na višjih stopnjah pa s pomočjo mentalne aritmetike (abakus si predstavljajo v mislih). Brainobrain je metoda, ki razvija intelekt in osebnost pri otrocih, izboljšuje koncentracijo in lajša učenje. Otroku pomaga razviti koncentracijo in fokus, samozavest, hitrost in točnost, spomin, kreativnost ter izjemne sposobnosti računanja. Za primer: otroci lahko s pomočjo vizualizacije abakusa (predstavljajo si ga v mislih) računajo tudi po dva ali več računov hkrati brez pomoči pisala. Slovenijo so na tekmovanju v Dubaju zastopali trije sedmošolci iz Brainobra-in centra Velenje. Dosegli so izjemne rezultate: Lenart Frankovič je prejel naziv Champion, Maria Šulek in Jošt Frankovič pa sta prejela zlati medalji! Tako smo že na naši prvi udeležbi na velikem tekmovanju dokazali, da imamo v Velenju odličen Brainobrain center ter vrhunske tekmovalce. aPolona Guček Frankovič, Brainobrain center Velenje Počastili 120 let šole v Plešivcu To jesen je minilo 120 let, odkar so v prvo šolo v Plešivcu vstopile nožice zvedavih plešivških otrok. Sprva jih je bilo zelo veliko, kar za osem razredov, tako kot vsepovsod drugje pa se je tudi tukaj generacija za generacijo počasi, a vztrajno manjšala. Izvajanje šolstva so v Plešivcu začeli leta 1878 na kmetiji Repl, leta 1896 pa je bila pozidana šolska stavba. Šolo je odprl pesnik Anton Aškerc, s šolo Plešivec pa je povezano še eno ime, učiteljica Ana Lušin oz. Nuša Bregant, ki je bila ljubezen Ivana Cankarja. Sedaj je šola podružnična šola OŠ MPT Velenje, od letos pa imajo v njej prve štiri razrede. Veseli so, ker jim je v minulih letih uspelo obnoviti učilnice v šoli. Učenci in učiteljice sedanje podružnične šole so ob 120-letnici pripravili manjšo slovesnost. Tudi torto so razrezali in se posladkali z njo. Večjo prireditev ob pomembni obletnici pa bodo pripravili maja 2017. Učenci in učiteljice podružnične šole v Plešivcu so skromno zaznamovali 120-letnico šole, večjo slovesnost pa pripravljajo maja prihodnje leto. ■ ■ Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 9 8. decembra 2016 "'WAS KULTURA 9 E-knjige niso grožnja tiskanim knjigam O tem je prepričana bibliotekarska svetovalka Lidija Črnko, ki za njihovo ponudbo skrbi v Knjižnici Velenje - Izposoja raste s številom naslovov Bojana Špegel Velenje, 21. novembra - Ta teden v vseh enotah Knjižnice Velenje, torej tudi v Šoštanju in Šmar-tnem ob Paki, posebno pozornost posvečajo elektronskim knjigam. Čeprav vsem, ki se odločijo, da bodo brali e-knjige iz njihove baze in imajo pri tem veliko vprašanj, pomagajo vse dni v letu, so se odločili, da bralcem poskušajo približati vse bolj bogato zbirko e--knjig. Člani knjižnice morajo napravo, na kateri bodo brali, prinesti s seboj. A to velja le, če imajo težave pri izposoji e-knjig ali pa o njej ne vedo dovolj. Za izposojo namreč ni treba v knjižnico, izposodimo si jih lahko kar od doma. In to je le ena od prednosti e-knjig, ki je navdušila tudi avtorico tega zapisa. Nekaterih knjig ne tiskajo več Lidija Črnko, višja bibliotekarska svetovalka v Knjižnici Velenje, je tista, ki nabavlja e-knjige in ve veliko o njihovi uporabi. »Začeli smo pred sedmimi leti, ko smo kupili obsežno zbirko angleških knjig založnika EBSCO-Host, ki prinašajo popularne vsebine s področij osebnostne rasti in dobrega počutja, splošnih in družinskih financ, kuhanja ter številne literarne uspešnice. To je bil začetek, a naši bralci so že takrat imeli željo po slovenskih e-knjigah.« Te so jim tudi v Knjižnici Velenje začeli ponujati, ko je leta 2013 zaživel portal Biblos, ki je namenjen tako Lidija Črnko: »Navdušeni smo, ker izposoja e-knjig narašča.« knjižnicam kot fizičnim osebam, ponuja pa slovenske e-knjige. Na njem so dostopne knjige različnih založnikov in vsebin. »Bolj ko narašča število naslovov, večje je povpraševanje po e-knji-gah,« nam pove sogovornica, ki tudi sama e-knjige uporablja že vrsto let. Prepričana je, da elektronske knjige niso grožnja tiskanim izdajam. »Tiskane knjige bodo ostale, še vedno jih imamo radi, saj imamo radi tudi njihov vonj. Elektronske knjige upora- > Med najbolj branimi e-knjigami v velenjski knjižnici so Cavazza Vesne Milek, Čudoviti klon Eve Pecher, Divja Klara Mateje A. Kegel in Čefurji raus Gorana Vojnoviča. Poskusiti ni greh Zanimivo je, da smo skušali v velenjski knjižnici najti bralca ali bralko, ki še nikoli ni bral e-knjige. Pa nam zlahka ni uspelo. Prvi trije, ki smo jih povprašali, so že posegli po njih. Izkušnja se jim ni zdela slaba. Med policami s knjigami smo ustavili Ve-lenjčanko Ireno Vodenik, ki te izkušnje še nima: »Rada berem, a rada imam tudi vonj tiskanih knjig. Preden začnem brati, jih rada prelistam. Morda tudi zato sploh še nisem razmišljala, da bi poskusila brati elektronske knjige. Pri nas doma še nihče nima izkušenj z njimi. Vem, da si jih kot članica velenjske knjižnice lahko izposodim, in morda bom kdaj vseeno poskusila, saj gre čas naprej. Prepričana pa sem, da bodo tiskane knjige ostale, da jih elektronske ne morejo povsem nadomestiti.« bimo, kadar tiskanih ni na voljo. Prepričana sem, da so e-knjige le dobrodošla dopolnitev možnosti izbire. Sploh, ker se že dogaja, da v Sloveniji zaradi majhnosti trga nekaterih knjig ne tiskajo več, v knjižnicah pa si jih lahko brezplačno izposodimo v obliki e-knjige. Izvemo, da to velja predvsem za strokovno literaturo, zato ni nič čudnega, da med uporabniki e-knjig prevladujejo dijaki in študenti. Postopek izposoje je enostaven V Knjižnici Velenje, kjer so doslej kupili 526 e-knjig, dnevno izposojajo vsaj 30 e-knjig. Vsaka knjiga se lahko izposodi 52-krat. Potem se licenca ukine, knjižnica pa jo mora ponovno kupiti. »Ko bralci poskusijo in spoznajo tudi prednosti teh knjig, pogosteje posegajo po njih. Postopek izposoje je zelo enostaven. Naša sogovornica pojasni: »Do zbirke e-knjig lahko dostopate v knjižnici ali od doma s pomočjo COBISS uporabniškega imena in gesla, ki ga že uporabljate za storitev Moja knjižnica v sistemu COBISS. Če gesla še nimate, ga pridobite v knjižnici. S številko in geslom se prijavite na spletnem portalu www.biblos. si/lib in izberete želeno knjigo. Do e-knjig lahko dostopate tudi v lokalnem katalogu COBISS. E--knjige lahko prebirate na svojih računalnikih in prenosnih napravah (bralnikih, tabličnih računalnikih, pametnih telefonih) tudi v času, ko niste priključeni na internet.« Izposodimo si lahko več knjig naenkrat, knjigo pa moramo prebrati v 14 dneh, saj se potem možnost prebiranja na izbrani napravi ustavi. Rezervacije že izposojenih e-knjig trenutno še niso možne, podaljševanje izposoje tudi ne. Imajo pa med e-knji-gami tudi 190 naslovov knjig, ki jih osnovnošolci berejo za domače branje. Tako ti hitreje pridejo do svojega izvoda. S svojimi predstavami želi (z)ganiti ljudi Velenjčanka Ajda Valcl, uveljavljena gledališka in radijska režiserka ter ljubiteljica umetnosti, o svoji strasti do gledališča in režije, navdihu in poslanstvu Tina Felicijan Preden se je začela ukvarjati z režijo, je bila dolga leta športnica, kar je precej zaznamovalo njeno življenje. Bila je uspešna in ambiciozna, zato je športu posvetila skorajda ves prosti čas. A ga je vseeno našla dovolj, da je v glasbeni šoli najprej igrala citre in nato klavir. Ko se je bilo treba odločiti, ali bo šla po glasbeni poti v srednjo glasbeno šolo ali plavala, je slednje pretehtalo. »V športu sem vztrajala do tretjega letnika gimnazije. Ko je moje plavanje postajalo vse bolj profesionalno, sem spoznala, da bi morala zapostaviti študij in vse ostalo. Takrat sem začutila, da to ni moja pot, da me zanima še kaj drugega.« Takrat je v njeno življenje vstopilo gledališče in Ajda Valcl je sprejela težko, veliko odločitev za svojo starost, in se iz športa, v katerem je že uhodila poti, podala v umetnost, kamor je šele stopala. Jeziček na tehtnici pa je premaknil tudi igralec Marko Mandic, ki je takrat na velenjski gimnaziji izvedel gledališko delavnico, kasneje pa tam ustvaril predstavo, v kateri je Ajda sodelovala kot igralka. »To me je pritegnilo kot nič drugega. Čeprav me je ob koncu srednje šole zanimalo veliko različnih stvari - od primerjalne književnosti, angleščine, kemije, zgodovine -, nič od tega ni izstopalo. Takrat sem se vprašala, kateri poklic bi me res izpolnjeval. V tistem trenutku je bila ta svoboda in ustvarjalnost v gledaliških delavnicah tisto, kar mi je pomenilo največ, ob čemer sem se počutila najbolje. Ko sem opravila sprejemne izpite na akademiji, sem bila presenečena, a izjemno vesela.« Čeprav tudi pri tem kot pri vsem drugem doživlja vzpone in padce, ima občutek, da je izbrala pravo pot. Navdihuje se v življenju, namesto sanj ima cilj Točka preobrata v njeni karieri je bila prva režija v ljubljanski Drami. Takratni ravnatelj Janez Pipan ji je dovolil, da sama izbere dramsko delo, kar je za mladega režiserja redka priložnost. Ajda je izbrala Samuela Becketta, ki ga obožuje. »Ta študij je bil neizmerno lep, ker sem imela same fenomenalne »Zdi se mi izjemno, da se velenjska galerija kot kulturni prostor oživlja s komunikativnimi, privlačnimi dogodki, ki angažirajo mlade in jim kulturo delajo dostopno, da ta postaja del njihovega življenja,« je med drugim povedala Ajda Valcl, ki je kot gimnazijka kaj podobnega zelo pogrešala. igralce, predstava je uspela in odzivi so bili dobri,« se spominja, medtem ko se pravkar pripravlja na postavitev ruske romantične komedije Staromodna komedija Alekseja Arbuzova v Mariboru. V glavni vlogi bo nastopala Milada Kalezic, ki naslednje leto odhaja v pokoj in bo ta predstava njena poslovilna. »To je zame posebna čast.« Za tem bo v Drami postavila besedilo svoje kolegice Simone Hamer, ki ga je napisala za igralko Polono Juh. »Polona je moja dobra osebna prijateljica, a še nikoli nisva profesionalno sodelovali, česar se zdaj zelo veselim, ker menim, da je najboljša slovenska igralka v neverjetni formi.« V Celju pa jo čaka ustvarjanje otroške predstave. Dela ji torej letos ne manjka. »Režiserji ne moremo biti nikjer zaposleni. Smo samozaposleni in na trgu ter se prilagajamo gledališkim hišam, pri katerih gostujemo za čas predstave. Navadno nam omogočijo nastanitev in se za nekaj mesecev preselim nekam drugam, kar mi pravzaprav ustreza.« Svojo umetniško energijo črpa iz življenja. Največkrat se je dotaknejo zgodbe ljudi, narava, njeno notranje življenje. Navdihne pa jo tudi druga umetnost -ples, film, oblikovanje, arhitektura, literatura. »Te stvari so del mojega poklica. Se pa vsi ukvarjamo s tem, da bi ujeli del človeškega duha, neke univerzalne resnice. Ko to človek prepozna v drugem delu, ne glede na to, za katero umetniško smer gre, ima večni navdih.« Ima skrito željo, sanjski projekt? »Pravzaprav sem o tem, kaj bi se mi moralo zgoditi, katera bi bila moja sanjska predstava, nehala razmišljati. Te stvari so nepredvidljive, izmuzljive. Dobre stvari se navadno rojevajo iz blokad, napak, nemogočih projektov. Absolutno stremim k temu, da bi se ljudi dotaknila, jim dala uvid, spoznanje o tem, kdo, kaj smo, kje in kam gremo. Kaj je naš smisel ali kaj ni. Pač stvari, ki me zanimajo v življenju. Sanjsko pa bi bilo, če mi uspe pri vsaj eni predstavi doseči, da se gledalcev to, kar jim da predstava, res globoko dotakne,« je še povedala režiserka, ki je gostovala tudi na pogovornem večeru v Galeriji Velenje in ob razstavi Filmska industrija pripovedovala o režiserskem poklicu. ■ ■ Res veseli dan kulture Prireditve, posvečene rojstnemu dnevu Franceta Prešerna, dobro obiskane tudi v Velenju - Lutkovna premiera Hrestač in mišji kralj navdušila Velenje, 3. decembra - Prireditve ob letošnjem Ta veselem dnevu kulture so v slovenske kulturne ustanove v soboto privabile blizu 30 tisoč obiskovalcev. Z obiskom so bili zadovoljni tudi v vseh velenjskih kulturnih ustanovah, ki so pripravile niz dogodkov v čast Prešernovemu rojstne- mu dnevu, Muzej Velenje pa je poleg tega v vseh enotah omogočil brezplačen obisk njihovih zbirk. V soboto dopoldne je polno malo dvorano velenjskega doma kulture navdušila premiera Lutkovnega gledališča Velenje. Tokrat je Alice Čop ob pomoči svoje družine na oder postavila znano zgodbico Hrestač in mišji kralj. Izvirna scena in lutke seveda ne bi zaživeli brez igralcev; zvezdama velenjskega lutkovnega gledališča Vanji Kretič in Mitju Švenerju so se na premieri na odru prvič pridružili trije mladi igralci. Noemi Čop, Borut Ring in Gašer Lenart so se dobro odrezali tako pri vodenju lutk kot v igri. Zgodba lepo teče, malce nasmeji, malce razžalosti, nadgradi jo klasična glasba, ki jo otroci lepo sprejmejo. Na koncu se, kot se za eno najlepših božičnih zgodb spodobi, vse dobro izteče. Prva ponovitev bo 24. decembra, dan pred božičem. a Bš Lutkovno predstavo Hrestač in mišji kralj je ustvarilo 14 ljudi. Na premieri so se vsem zahvalili tudi s cvetjem. Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 10 10 KULTURA "^AS 8. decembra 2016 Cmok, cmok, cmok za Hotenja Simpatična predstavitev 26. številke zbornika šaleškega literarnega društva Velenje. 1. decembra - Predstavitev 26. številke literarnega zbornika Hotenja je bila kratka in sladka. Na odru male dvorane velenjskega doma kulture sta igralca Vanja Kretič in Miha Šilc že med prihajanjem občinstva v dvorano počela drobne stvari, ki jih počnemo doma. Vanja si je urejala nohte in pospravljala stvari v kovček, Miha pa se je igral s sodobno elektroniko. To je bil le uvod v glavni del predstavitev Hotenj, ko sta se spremenila v Majo in Franca, zakonca, ki med ženino poslovno potjo v tujino komunicirata preko SMS sporočil in se z njimi precej ujezita. Od začetnih ljubezenskih fraz in veliko cmokov in drugih ljubezenskih izlivov v poslovilnem stavku na koncu ne ostane več prostora zanje. Mojstrsko odigrano in zamišljeno, saj po vsakem SMS-su predstavita dela različnih avtorjev, objavljenih v novih Hotenjih. Vse skupaj si je po dramskem tekstu, objavljenem v zborniku, zamislil Nejc Robida, ki je tudi nagovoril zbrane. Vesel je bil, da so ga povabili v uredniški odbor, da je lah- ko opravil tudi jezikovni pregled del. »Junija smo začeli brati in izbirati besedila. Pri tem nismo imeli posebnega kriterija. Izbrali smo tisto, kar se nas je dotaknilo. To, da se te besede dotaknejo, je po mojem glavni namen literature,« je poudaril. Tatjana Vidmar, prav tako članica uredniškega odbora (v njem sta bila še predsednik društva Dušan M. Pirc in Milojka B Komprej), pa je poudarila: »V novih Hotenjih se predstavlja 42 avtorjev iz celjske regije, nekaj jih prihaja tudi iz drugih koncev Slovenije. Razdeljena so na dve poglavji, v prvem delu so dela slovenskih avtorjev, v drugem delu pa je zbrana poezija 7 velenjskih Romov.« Ob tem je dodala, da so za naslovnico izbrali likovno delo Franca Klanferja s simbolnim naslovom Močvirje. »Kot veste, je močvirje habitat za mnoge živali, lahko rečemo, da tudi za človeško bivanje.« Po kratki zahvali predsednika društva vsem, ki so pomagali ustvariti Hotenja - tudi ta je bila v slogu kratkih sporočil - so se literati še dolgo družili v preddverju male dvorane. a bš Predstavitev 26. Hotenj sije zamislil Nejc Robida, Vanja Kretič in Mitja Šilc pa sta odlično odigrala vse manj zaljubljena zakonca in vmes predstavila besedila iz novih Hotenj. §w mm^ S pesmijo skozi letne čase Šentiljska vokalna skupina Cvetke je preteklo nedeljo priredila svoj prvi samostojni koncert Šentilj, 4. novembra - Ženske, ki so nekoč kot deklice prepevale v otroškem pevskem zboru Sonček, so z leti svojo ljubezen do glasbe okrepile in ostale povezane s pesmijo. Ljubiteljska glasbenica Urška Turinek je namreč leta 2013 prevzela pobudo za oblikovanje ženske vokalne skupine Cvetke, naslednice Sončka. Sprva je štela deset članic, od letošnjega septembra pa jih je sedem, saj vsem čas ne dopušča več rednega udeleževanja pevskih vaj. »Me pojemo zaradi svojega veselja do pe- »Petje je moj hobi z veliko začetnico. To me osrečuje, sprošča, mi daje zagon za vsakodnevno življenje, saj ublaži ta nori ritem. Petje je zame poživljajoče.« Urška Turinek tja, rade iščemo vokalno harmonijo, s tem pa razveseljujemo sebe in druge. Zato še posebej rade prepevamo na porokah, prazno- vanjih, ko lahko slavljencem in gostom polepšamo dan. Sicer pa prepevamo pri mašah in nastopamo na koncertih,« je povedala Urška in poudarila, da je pri vsem tem najpomembnejše druženje. Zato tudi pomagajo KUD-u Franca Schreiner jaŠentilj pri organi- HAVANA PLESNI VEČERI VSAK TOREK od 19. do 22. ure Restavracija Jezero v Velenju Glasba: odlična, vrhunski DJ Hawary iz Havane, Kuba Ples: kubanska salsa, linijska salsa, bachata, kizomba, cha cha cha, son . Plesna animacija: HAVANA DANCE STUDIO Kulinarična ponudba: kubanski prigrizki in kojtajli M Rezervacije zaželene na telefon 03/ 586 64 62 Veselimo se vašega obiska! ) GorenjeGostinstvo zaciji srečanja pevskih zborov ob 8. februarju, pomagajo oblikovati program ob dnevu državnosti in se nasploh rade odzovejo povabilom k sodelovanju pri popestritvi kulturnega življenja krajanov. Rade prepevajo prav vse pesmi, od ljudskih do priredb popularnih slovenskih in tujih skladb, najraje pa ljubezenske, ki posebno lepo zvenijo na porokah. Za svoj prvi samostojni koncert, ki so ga poimenovale Štirje odtenki narave, so zbrale svoje najboljše pesmi, med katere so umestile tudi nekaj božičnih, s katerimi želijo zaokrožiti leto. »Namreč vsak letni čas bomo skušale pričarati v izbrani pesmi,« je pojasnila vodja skupine, ki si bo leto v izteku zapomnila po vzponu in padcu. Veliko več so naštele nastopov na porokah, poslovile pa so se od treh članic. Na zadnjem koncertu v tem letu niso manjkali niti moški glasovi, saj so Cvetke v goste povabile Planinske abuhe. Povabilo k povezovanju prireditve pa je z veseljem sprejel Tomaž Hudomalj. Tako so ljubitelji petja in druženja ob pesmi skupaj zakorakali v praznični december tudi v Šentilju. a tf ÄLTIERS4AT0R Poslednja. Urban Novak Minilo je deset let, ko je padla ideja o pisanju konstruktivno kritične kolumne za Naš čas. Takrat je bil to čas drugega župana in čas zaspanega mesta, kjer se je veliko govorilo, pa bolj malo naredilo. Naš čas je sicer že imel kolumno, a so jo ustvarjali avtorji, ki so na Velenje gledali iz oddaljene perspektive. Iz žabje perspektive. Zato je bila ideja o pisanju kolumne, ki bi jo ustvarjali avtorji iz mesta, s svežim, kritičnim pogledom na mesto, vsekakor zanimiva odločitev. Kot se je pokazalo deset let kasneje, tudi pravilna odločitev. Kolumnisti, ki smo si sprva izbrali mogoče malce nerodno ime Petakolona, smo začeli ustvarjati z največjim veseljem. Konec koncev je pisati kolumno nekaj nepozabnega. A kot se je velikokrat pokazalo, tudi nekaj napornega. Ker s kolumno seveda izražaš svoja mnenja in prepričanja, so ta lahko takoj navzkriž ali s splošnimi prepričanji ali pa s prepričanji posameznikov. Naloge smo se lotili resno ter si najprej razdelili področja, ki naj bi jih posamezen avtor obravnaval v svojih kolumnah. Če se še prav spomnim, so bila področja kultura, umetnost, družba, arhitektura in prostor ter novi mediji. Včasih so se kolumne v vsebinah prekrivale, vedno pa smo skrbeli, da so bile izvirne in po možnosti kritične. Biti opazovalec in kolumnist dogajanja v srednje velikem mestu, kot je Velenje, je bilo sprva relativno enostavno. Mesto in z njim oblast je zaspalo in nič ni kazalo na kakšno izboljšanje. Konec koncev smo prav zato ustvarili to kolumno. Kamorkoli si pogledal ali pa se obrnil, je bilo malo morje tem za pisanje kolumn. In res nam jih ni nikoli zmanjkalo. V tem obdobju se je menjala zasedba avtorjev v kolumni Petokolonašev. S spremenjeno zasedbo pa mislim, da nam je uspelo tudi bolj ustrezno ime. Alternator. Kot pozitivni pol negativnemu. Ali pa obratno. Velenje se je v tem času počasi začelo prebujati, prišel je novi župan in z njim tudi, vsaj delno, tako želene spremembe. S perspektive meščana in pisca kolumen moram priznati, da je mesto naredilo korak naprej. Ne mislim naštevati, kaj vse se je v teh desetih letih spremenilo, tisti, ki spremljate mesto, boste to natančno vedeli. S svojimi omejitvami je sicer pred vrsto izzivov, predvsem kako življenje v mestu še izboljšati, ga narediti prijetnejšega in predvsem zelo živega. Kot je videti trenutno, je pot prava, saj se v mestu počasi le začenjajo korenitejše spremembe. Spremembe, ki segajo tudi v gospodarstvo in predvsem možnosti zgodnjega podjetništva za mlade. V mestu se je uspešno prijelo mreženje in razvojni inkubator na osnovi tako imenovanih start-upov. Mislim, da je to ena najbolj pomembnih aktivnosti v mestu, saj bo to mladim omogočalo razvoj lastnih idej, zagon podjetja ter seveda najpomembnejše - ostati v dolini. Le tako se bosta Velenje in Šaleška dolina uspešno razvijala še naprej. Eden večjih izzivov, ki ga še nobena oblast ne sedaj ne v preteklosti ni uspela razrešiti, pa je odpiranje doline v svet. Samo z odpiranjem v svet bo dolina cvetela ter privabljala nove moči in kapital. V nasprotnem jo namreč čaka le preživetje. Ali pa še to ne. V osnovi pisanje kolumn pomeni izražanje svojega mnenja, izražanje kritike, zabavljanja in tudi iskanja rešitev. Pisati kolumne kot član Peteko-lone/Alterna-torja za Naš čas je bilo vsa ta leta povezano z ustvarjanjem in življenjem v mestu. Spremembe, ki sem jih v svoje življenje vpeljal v zadnjem letu, so vodile do tega, da dolino in s tem Velenje vidim redkeje. Kar posledično pomeni pomanjkanje stika z utripom mesta in s tem tudi do njegovih problemov. Zato je postajalo iskanje smiselnih tem vedno težje. To pa v končni fazi ni pošteno ne le do vas, bralcev, ampak tudi do mene samega. Zato je pričujoča kolumna moja zadnja, 129-a! Svoj stolpec vsaki pet teden prepuščam svoj--ji/jemu nasledni-ci/ku, ki bo v Alternator nedvomno prinesel svež pogled in novo ostrino. Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 11 8. decembra 2016 107,8 MHz 11 Radijski in časopisni MOZAIK Tako kot poslanci v državnem zboru tudi evropski poslanci zagotavljajo, da se trudijo približati Evropo narodu. V kakšni meri je pred nedavnim preverjala na obisku parlamenta v Bruslju tudi naša novinarka Tatjana Podgoršek. Bila je namreč v skupini Šmarčanov, ki se je odzvala povabilu evro poslanca dr. Igorja Šoltesa, enega od 751 poslancev iz 28 držav, članic EU. Z zanimanjem je prisluhnila gostitelju, ki je med drugim povedal, da evropski parlament deluje v Strasbourgu, Luxembo- Ob ogledu osrednje parlamentarne dvorane v parlamentu Tatjana v družbi evro poslanca Igorja Šoltesa urgu in Bruslju. Večina plenarnih zasedanj poteka v Strasbo-urgu, kamor se poleg poslancev seli tudi ves »aparat« in druge službe, čeprav - malo za hec, še bolj pa zares - znajo dobro skuhati tudi v Bruslju, kjer imajo poslanci svoje glavne pisarne, Luxembourg pa gosti del uprave. Iz povedanega je ugo- tavljala, da je varčevanje, tako kot »doma«, očitno bolj kot opozorilo množici, kaj naj počne, za odpravljanje tudi dragih »kapric« posameznikov (v tem primeru držav) pa v Bruslju pri potrebni večini prav tako ni prave volje. Na njeno vprašanje, kakšno je sodelovanje med slovenskimi evropskimi poslanci, je izvedela, da takšno kot med strankami v domačem parlamentu. »No, se pa pri določenih zadevah znamo poenotiti, sploh kadar gre za hrano in čebelice,« ji je odgovoril Šoltes. Kar ni izvedela od Šoltesa ali njegovih asistentk, si bo lahko tako kot ostali udeleženci obiska v Bruslju prebrala v gradivu, ki so ga prejeli v lični vrečki iz blaga. Na zanimivo izkušnjo pa jo bo poleg omenjenega spominjal še dežnik, ki ji ga tokrat za spremembo v Bruslju ni bilo treba uporabiti. PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. MARKO VOZELJ & MOJSTRI 2. 3SOMS - Muvam na bit 3. KVARTET 7 PLUS - Starec Le en centimeter Po uspešnici Oljke, rožmarin in sol Marko Vozelj in Mojstri predstavljajo novo pesem. Gre za še eno balado, tokrat z naslovom Le en centimeter, za katero je glasbo napisal priznani avtor Matjaž Vlašič, besedilo pa je delo Marka Vozlja. ■ LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Tabu predstavlja videospot za pesem Nabiralka zvezd Skupina Tabu predstavlja že peti video izdelek z novega albuma. Ta težko pričakovani videospot vizualno podobo dodaja sin-glu Nabiralka zvezd, po katerem je poimenovan tudi album. Gre za pesem, v kateri se Tabuji spra- šujejo, kaj je tam zgoraj, stopajo na prste, da bi bili bližje zvezdam, in nabirajo najlepše zase in za vse vas. Videospot je ustvarila mlada videoprodukcija Fixmedia, s katero je skupina Tabu sodelovala že pri snemanju spota za skladbo Do kosti. Posnet je bil izključno ponoči, ko kraljujejo zvezde. Spot je, tako kot skladba sama, mističen in dopušča možnost mnogih interpretacij, kar je bil tudi cilj ustvarjalcev. Lačni Franz prihaja v Velenje Na ekskluzivni klubski nastop prihaja v Velenje skupina Lačni Franz. Svoje največje stare in nove hite bodo velenjskemu občinstvu predstavili v legendarnem Max klubu, ki praznuje letos 25-letnico obstoja. Koncert bo jutri, v petek, 9. decembra ob 21. uri, na njem pa bo skupina pod vodstvom Zorana Predina predstavila svoje najbolj znane skladbe izpred let, pa tudi pesmi iz novejšega obdobja. Skupina Lačni Franz je nastala leta 1979 in do leta 1994 posnela 9 albumov ter objavila še 4 kompilacije. Leta 2014 je Zoran Predin na dolgoletno prigovarjanje obinstva spet oživel koncertni program Lačnega Franza in se s štirimi mladimi glasbeniki podal na koncertno turnejo po klubih vseh večjih mest nekdanje Jugoslavije. Jutri bodo tako nastopili tudi v klubu Max v Velenju. Taylor Swift tudi letos zaslužila največ Revija Forbes je objavila lestvico največjih letošnjih zaslužkar-jev v glasbeni industriji. Na vrhu tudi letos ostaja Taylor Swift, na drugem mestu je najstniška skupina One Direction, na tretjem pa britanska glasbenica Adele. Kanadska zvezdnica Taylor Swift je letos zaslužila 160 milijonov evrov, člani skupine One Direction skoraj 104 milijone in britanska zvezdnica Adele 76,5 milijona evrov. Sledita Madonna (72 milijonov) in Rihanna (70 milijonov evrov). Dobro so se odrezali tudi avstralski veterani AC/DC (zaslužili so 63,7 milijona evrov), superveterani The Rolling Stones (skoraj 63 milijonov) in Bruce Springsteen (57 milijonov evrov). Znanih je 16 nastopajočih na Emi 2017 Ema 2017 bo potekala na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v dveh predizborih, in sicer 17. in 18. februarja. V vsakem od dveh predizborov se bo predstavilo osem pesmi, štiri pa se bodo uvrstile v finalni večer. Dve najboljši po mnenju gledalcev in poslušalcev prek telefonskega glasovanja in dve najbolj- ši po mnenju strokovne žirije, finale bo 24. februarja. Znana so tudi že imena izvajalcev. Na prvem predizboru 17. februarja bodo nastopili Amaya (oz. Maja Keuc), KiNG FOO, Lea Sirk, Nika Zorjan, Omar Naber, Sell Out, Tosca Beat in Zala. Na drugem predizboru 18. februarja pa bodo nastopili Alya, BQL, Ina Shai, Kataya & Duncan Kama-kana, Nuška Drašček, Raiven, Tim Kores Kori ter United Pan-daz & Arsello feat. Alex Vola-sko. Nastopajoče na Emi 2017 je izbrala štiričlanska strokovna komisija, ki je med 90 prijavami izbrala šestnajst pesmi in izvajalcev. Dejan Vunjak in njegova čisto prva Pevec Dejan Vunjak je pred kratkim izdal prvo samostojno zgoščenko z naslovom Želim, želim. Na njej je dvanajst skladb, od katerih je nekaj že znanih singlov in nekaj novih pesmi, ki jih je skupaj s svojim bendom Brendijeve barabe in ostalo ekipo ustvarjal od samega začetka glasbene kariere. Svojo prvo samostojno ploščo je poimenoval po prvi avtorski skladbi Želim, želim, ki ima na Youtubu že skoraj dva milijona ogledov. Trenutno se Dejan intenzivno ukvarja s promocijo novega albuma, pred kratkim pa so z ekipo posneli tudi videospot za novo pesem Nocoj bo luštno. V prazničnem mesecu jih z Brendijevimi barabami čaka tudi veliko nastopov po vsej Sloveniji, najdaljšo noč v letu pa bodo preživeli z Gorenjci v Tržiču. Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Prijatelji - Sveta noč 2000 2. Alfi Nipič - Za praznike domov 3. Božični zborček - Božični čas 4. Ognjeni muzikantje - Kaj naj ti kupim za božič 5. Ansambel Vihar - Naj lepo bodo prazniki 6. Ansambel Azalea - Naj bo tako kot na voščilnice se piše 7. Ansambel Golte - Snežna noč 8. Ansambel Pegaz - Božiček zamuja 9. Ansambel Zupan - Nazdravimo novemu letu 10. Novi spomini & Mama Manka - Sneg je www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO ELVIS JACKSON Elvis Jackson se predstavljajo s povsem novim singlom Whatever Happens. Pesem je nastala v BearTracks Recording Studiu, trije Primorci in Štajerc pa z novim singlom oznanjajo nov zagon, ki so ga narekovale tudi nekatere kadrovske spremembe v zadnjem času. LOS VENTILOS Ljubljanska rock skupina Los Ventilos predstavlja novo skladbo z naslovom Čas. Avtor glasbe in besedila je Boštjan Gradišek, aranžma pa je delo celotnega benda. Videospot za skladbo so posneli v prostorih Športnega društva Gib, zunanje kadre pa v okoliških parkih. Režijo je prevzel Gašper Pintarič. JACKSON Mlada celjska skupina Jackson po skoraj dveh letih zatišja predstavlja novo skladbo z naslovom Na postaji. To je sicer njihov četrti single, z njim pa napovedujejo tudi skorajšnji izid njihove prve plošče. KLARA JAZBEC Klaro Jazbec je širša slovenska javnost spoznala kot eno od tekmovalk šova Slovenija ima talent. V pol-finalni oddaji je s čustveno interpretacijo predstavila svojo avtorsko skladbo Milijon in ena, moderno balado, za katero je zdaj posnela tudi videospot. MATJAŽ KUMELJ IN ALENKA GODEC Matjaž Kumelj, ki nastopa v eni glavnih vlog uspešnega muzikala Mama Mia, in Alenka Godec sta v duetu posnela skladbo z naslovom Kako, zakaj?. Z Alenko Godec se sicer poznata že dolgo, dobra prijatelja pa sta postala prav med sodelovanjem v omenjeni glasbeni predstavi. 107,81 Naš čas, 29. 12. 2016, barve: CM K, stran 14 12 »Tole bom hitro podpisala, me ni strah posledic,« si je rekla ministrica za obrambo, ko je izpolnila prisotno izjavo in postala ena prvih članic šaleškega društva generala Maistra. »Več žensk kot bo v njem, bolj bomo lahko dokazale, da imamo tudi me jajca,« si je najprej rekla po tiho, potem pa še na glas. Seveda ni mislila na tista jajca, s katerimi se v teh dneh ukvarja večina žensk, ko ustvarja praznične piškote, ampak na tista, s katerimi se tako radi šopirijo moški. »Bojana, tega, da seje potekajo tako kot pri meni ure telesne vzgoje, sipa nisem mislil, ko sem kandidiral... Roka gor, roka dol in ponovimo... Roka gor, roka dol...,« se je svetnik Boris Plamberger, profesor športne vzgoje na zadnji seji sveta Občine Šoštanj, ko je brez kakršnekoli razprave šlo mimo osem točk, obrnil na kolegico Bojano Žnider iz vrst Socialnih demokratov. »Treba bo preiti na miselno telovadbo. Boš šla gor ti, ali naj grem jaz?« k k Prvi mož uspešne družbe KLS rr Ljubno in velik lokal patriot Mirko Strašekse je takole potožil Mitju Petrinu, direktorju tovarne BSH Hišni aparati Nazarje: »Tale Ma-■ nager je z objavo 100 najbogatejših Slovencev znova poskrbel za »moj pritisk«. Objavil je, da sem skoraj med desetimi najbogatejšimi. Sedaj pa telefoni kar zvonijo. Vsi bi radi kaj od mene. Ali tile novinarji nimajo početi kaj drugega, kot da po nepotrebnem vznemirjajo ljudi?« Pritajen Petrinov nasmeh mu pri toženju zagotovo ni bil v olajšanje. i'^AS ZANIMIVOSTI Tudi replika Titanika bo trčila v ledeno goro Kitajcem idej ne zmanjka; nedavno so začeli gradnjo nove znamenitosti, za katero računajo, da bo pritegnila pozornost številnih turistov. Odločili so se namreč za repliko znamenite potniške ladje Titanik, ki bo velika kot izvirnik. Ladja dolžine 269 metrov, širine 28 metrov in višine 53,3 metra bo zasidrana na reki Čidžang. A seveda ne samo za ogled od zunaj. Obiskovalci se bodo lahko povzpeli na 145 milijonov dolarjev vreden parnik in na lastni koži izkusili simulacijo trčenja v ledeno goro in postopnega potopa ladje. Turisti bodo na ladji uživali tudi v jedilnici, gledališču, kabinah in bazenu, tam pa bodo lahko tudi prespali. Gradnjo naj bi končali do konca leta 2017. Puranji varnostniki V tradicionalno božično večerjo v Veliki Britaniji sodi puran -te dni torej precej pomembna žival. Vsaj za Toma Copasa, vodjo puranje farme s 24 tisoč purani, ki iz izkušenj ve, da si večerje ne želijo samo ljudje. Pred lanskim letom so mu jih namreč na stotine ukradle lisice in Tom je vedel, da je čas za ukrepanje. Odločil se je za nekakšne »varnostnike«: nakup alpak. Te živali že po naravi branijo svoje ozemlje, s purani se dobro razumejo, na travniku pa ostanejo tako podnevi kot ponoči. »Ni tako čudno, kot se sliši. Alpake po vsem svetu uporabljajo za odganjanje psov in kojotov, s purani pa so na pašniku noč in dan,« je povedal in dodal, da alpake lisic zares ne marajo in so torej pri svojem delu nadvse zanesljive. Avstralci bodo skrbeli za korale, a brez dodatnih sredstev Avstralska vlada se ukvarja z najhujšim beljenjem koral na Velikem koralnem grebenu doslej. Gre za posledico podnebnih sprememb. Strokovnjaki so minuli teden poročali, da je zaradi beljenja odmrlo že približno 67 odstotkov koral na severni tretjini Velikega koralnega grebena. Po vsem grebenu naj bi bilo odmrlo približno 22 odstotkov koral, a znanstveniki se bojijo, da je ta številka precej višja. Vladni ukrepi so razdeljeni v štiri skupine, toda pri nobeni aktivnosti ne gre za neposreden odziv na beljenje koral. »Po beljenju je bolj kot kdaj-koli pomembno prej okrepiti odpornost grebena,« piše v načrtu, za katerega vlada ni predvidela dodatnih sredstev. V poročilu stanja, ki so ga Avstralci pripravili za Unesco, pišejo, da bodo pospešili prizadevanja za izboljšanje kakovosti voda, ter priznavajo, da jim ni uspelo uresničiti ključne točke odzivnega načrta, ki se nanaša na reforme, s katerimi bi zajezili onesnaževanje voda. Odšel iz mrtvašnice Kamil je 25-letnik, ki živi v majhnem mestu blizu Vrocla-va na Poljskem. Konec tedna se je zabaval v lokalni pivnici, vse dokler ga ni po vnosu velike količine vodke obšla slabost, da se je odločil za sprehod po svežem zraku. Zunaj na ulici se je fant zaradi srčnega zastoja zrušil pred očmi drugih gostov, ki so ga do prihoda reševalcev že sami neuspešno oživljali. Kamila niso uspeli rešiti niti v bolnišnici, kjer so po večkratnih poskusih oživljanja nad njegovim življenjem tudi dokončno obupali. Razglasili so ga za mrtvega in ga poslali v mrtvašnico, kjer so ga spravili v hladilno komoro. Istega dne je varnostnik na obhodu iz mrtvašnice slišal prihajati nenavadne zvoke. »Najprej sem bil prepričan, da gre za vlomilce, vendar sem kmalu ugotovil, da zvoki prihajajo iz hladilnice. S tresočo roko sem poprijel za kljuko in odprl ... zagledal sem golo truplo, ki me je prosilo za odejo,« je povedal varnostnik. Nemudoma je poklical policijo in zdravniško osebje, ki so ob prihodu na kraj dogodka zaključili, da je 25-letnik »vstal od mrtvih.« Vrnili so mu oblačila, on pa jih je vljudno prosil, če lahko odide domov. Po temeljitem zdravniškem pregledu so ga iz bolnišnice tudi izpustili. Telovadba manjša tveganje za bolezni Znanstveniki iz Severne Karoline so opravili raziskavo, s katero so potrdili, da telovadba vsaj štirikrat tedensko drastično zmanjša tveganje za Alzhei-merjevo bolezen. »Tolikšna športna aktivnost izostri naše možgane in povečuje njihovo aktivnost,« so ugotovili znanstveniki. V raziskavi je sodelovalo 35 ljudi, ki so jih razdelili v dve skupini. 16 ljudi je v obdobju šestih mesecev vsaj štirikrat na teden telovadilo na sobnih kolesih, tekaški stezi in drugih trenažerjih, skupina 19 ljudi pa je v enakem obdobju delala le raztezne vaje. Na začetku in na koncu raziskave so sodelujočim slikali možgane in pozneje na fotografijah visoke resolucije primerjali anatomske spremembe. Ugotovili so povečanje volumna pri obeh skupinah v predelu možganov, ki mu pravijo temporal lobe in je namenjen kratkoročnemu spominu. Znatnejše so bile spremembe pri tistih, ki so več telovadili. 8. decembra 2016 frkanje » Levo & desno « Modri prenos Modre cone bodo v Velenju tudi v novem letu ostale zarisane, kjer so. Čeprav jih bodo prenesli od občine na Komunalno podjetje. Lovijo čas Urejevalci cest ta čas hitijo. Hitijo s krpanjem lukenj na cestah, da jim jih ne zasuje sneg. Modro in zeleno Velenje je zelo modro, mnogi bi radi, da bi bilo tudi bolj zeleno. Prometno zeleno. Da bi vozniki lahko bolj »jadrali« na zelenem valu semaforjev. Samo da to ne bi pomenilo, da bi še bolj divjali. Padec in rast V skoraj vseh občinah opažajo, da poraba vode v industriji še kar pada. Pa niso le zaradi tega lažje izplavali iz težav. Težko spoznanje Praznični mesec december je mesec, ko so ljudje še bolj zavedo, kako (pre) malo denarja imajo. In so žalostni, ker ne morejo z nakupom še bolj razveseliti trgovcev. Prijaznost Velenje je mladim prijazno; je starejšim prijazno, invalidom in še marsikomu. Le azilantom nekateri ne bi bili? Pa ne le v Velenju. Stres Različne stvari in dogodki povzročajo, da ljudi prizadene stres. In prav stres ljudi tudi res lahko najhuje strese in pretrese. Malo pa je zdravilnih stvari in dejanj, ki nas lahko umirijo. Najmanj od tistih, ki nam stres povzročijo. Malo je veliko V tem zimskem času se lahko v mnogih krajih, tudi pri nas, prepričamo, da lahko majhne stvari delajo ljudem zelo velike težave. Majhni, lahko bi rekli kar nevidni prašni delci v zraku - MP10. Lahko jih je sproščati, težko »uloviti«. Žrtev Kjer se za prvo mesto bojujeta dva (Maribor in Olimpija), tretji nastrada (Rudar). Še očitnega penala mu ne privoščijo. Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 17 1. decembra 2016 «»SÜAS REPORTAŽA 13 Iz strahu v tajnost in nato v svobodo Kakšno je življenje žrtev nasilja v Varni hiši in kako zaživijo, ko zatočišče zapustijo, smo se pozanimali ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami Tina Felicijan Žrtve nasilja v družini so največkrat ženske in otroci, ki prestajajo tako pretepanje, spolno zlorabljanje kot ustrahovanje, poniževanje, izsiljevanje, omejevanje svobode in celo vrsto drugega fizičnega, psihičnega in ekonomskega nasilja. Iz okolja, v katerem se nasilje dogaja, ali od osebe, ki nasilje povzroča, velikokrat ne morejo prav zaradi finančne odvisnosti ali zato, ker enostavno nimajo kam. Takrat se lahko zatečejo v Varno hišo - zatočišče za ženske in otroke, ki so žrtve nasilja. Mir in varnost, a tudi pogoji in pravila Večina žensk v stiski se najprej obrne na center za socialno delo ali policijo, od koder jih v varno hišo usmerijo takrat, ko so razmere v domačem okolju nevarne. Lahko pa pomoč poiščejo neposredno v Varni hiši, je povedala strokovna delavka Aleksandra Mulej. »Ko vzpostavijo stik z nami - to morajo storiti same, druga oseba se namesto njih ne more dogovarjati -, se dogovorimo za uvodni razgovor pred sprejemom, da nam ženske predstavijo situa- cijo, mi pa jih seznanimo z njihovimi pravicami in pravili bivanja. Če je akutno, lahko sprejem izvedemo še tisti dan, ostanejo pa lahko, dokler ne prenehajo razlogi za ogroženost oziroma najdlje eno leto.« Sprejemajo polnoletne ženske z otroki, a fantje ne smejo biti starejši od 15 let. Morajo pa biti zmožne samostojno skrbeti za fizične potrebe sebe in otrok, saj vsaka stanovalka vodi svoje gospodinjstvo. Prispevek za bivanje znaša 30 odstotkov zneska denarne socialne pomoči, za prvega otroka 10 odstotkov zneska in za vsakega naslednjega pet. Ob vselitvi strokovni delavci z > »Marsikatera ženska čez čas ne reče več, da gre v hišo, ampak reče, da gre domov.« Aleksandra Mulej vsako žensko izdelajo varnostni načrt ravnanja v primeru, da nasilni partner poskuša vzpostaviti stik z njimi ali jih celo izsledi. Zato je varovanje tajnosti lokacije varne hiše najbolj pomembno. Varna hiša ženskam in otrokom v prvi vrsti nudi varen prostor, v katerega se lahko zatečejo, da bivajo v miru, sproščeno, brez nasilja. Zagotavlja anonimnost, svetovalne razgovore, strokovno pomoč in podporo ter zagovorništvo in spremstvo pri stikih z institucijami in pri urejanju življenjske situacije, skupinske in individualne aktivnosti za sprostitev, osebnostno krepitev; materialno pomoč in oskrbo pa ženskam, ki nimajo dohodkov. Zato stanovalke ne smejo nikomur povedati, kje so. Ne smejo sprejemati obiskov ali pred hišo kogarkoli pripeljati. »Vsaka stanovalka je odgovorna zase in svoje otroke, za kuhanje, čiščenje, higieno. Bivajo podobno kot doma. Ampak v tajnosti,« je osnovna pravila življenja v Varni hiši naštela naša sogovornica. »Težko ali skorajda nemogoče je popolnoma prikriti lokacijo. Hiše ne moremo popolnoma izolirati, nekdanjih uporabnic je veliko in morda vse ne skrivajo lokacije povsem dosledno.« Če partner pride v bližino hiše, delovnega mesta ženske, jo kjerkoli pričaka, nemudoma obvestijo policijo. Če se ženska na izdani lokaciji ne počuti več varno, jo lahko preselijo v drugo Varno hišo. Zaposlene ženske lahko ob vselitvi obdržijo službo, medtem ko otroke prešolajo. Strokovni delavci jim svetujejo, naj ohranjajo stike z bližnjimi in ljudmi, ki so jim pomagali, a se z njimi srečujejo nekje zunaj. Zaželeno pa je tudi, da se sprehajajo in z otroki obiskujejo od hiše bolj oddaljena igrišča in se ne zadržujejo v bližini ali na istih mestih. »Sicer življenje normalno teže naprej. Svoje situacije ne moreš reševati, če prekineš vse stike, se zapreš pred zunanjim svetom,« pravi Muleje-va. Zato ob vselitvi zastavijo tudi osebne cilje uporabnice programa. Večina na prvo mesto uvrsti pridobitev stanovanja ali službe. Nato s pomočjo strokovnih delavcev korak za korakom sledijo svojim ciljem. Velenjska Varna hiša nudi štiri bivalne enote s kopalnicami in skupno kuhinjo, ki lahko na enkrat sprejme do 15 oseb. Letos je v njej bivalo 14 oseb, od teh so bili trije otroci, hiša pa je bila v povprečju 84-odstotno zasedena. Letos so do sedaj zabeležili nekoliko manj klicev in sprejemov, sploh v poletnem času. Trenutno je eno mesto prosto. V Varni hiši ni razloga za strah Našemu povabilu na anonimno srečanje se je odzvala ena od nekdanjih uporabnic velenjske varne hiše, ki se je sem preselila pred dobrim letom in v Velenju tudi ostala. Partner je nad njo in otroki, še posebno nad sinom, izvajal psihično in fizično nasilje. Skrbeti je morala za bolnega očeta, medtem pa je ostala brez vseh dohodkov, razen otroških dodatkov. Ni ji preostalo drugega, kot da se obrne na center za socialno delo Kontakti Varne hiše v Velenju (03 897 66 90 in 031 243 071), Celju (03 492 63 57 in 051 233 894) in Slovenj Gradcu (02 882 94 35 in 031 234 404). Pokličete lahko vsak delovni dan med 9. in 11. uro ter med 15. in 17. uro. Pišete lahko na varna.hisa@ siol.net in obiščete Facebook profil VARNA HIŠA Celje, Velenje, Slovenj Gradec. začela urejati vse potrebno. »Velenjska varna hiša je zelo lepo urejena. Udobja je vsaj za moje potrebe bilo dovolj. Vseeno so prvi dnevi bili bolj tako tako. Občutki so bili nekoliko neprijetni. Treba se je bilo navaditi nekega reda, na takšne in drugačne ženske. Nato pa sem vzpostavila > »Varna hiša je kot velika družina. Le da se ene ženske temu privadijo, druge pa pač ne. Čeprav so se v njej menjavale take in drugačne ženske, smo se počutili kot doma,« je povedala nekdanja uporabnica. v svojem domačem kraju. »Nekaj časa sem oklevala, a situacija me je pripeljala tako daleč, da sem se ji odločila narediti konec.« Nasilje v družini je prijavila tudi na policiji. Predlagali so ji, naj se umakne v Varno hišo, ker v svojem kraju ne bi mogla živeti v miru. »Najbolj me je skrbelo, da mi bo vzel otroke, saj še ni bilo odločeno, kje bodo živeli. Za otroke bi naredila vse. Zato sem zbrala optimizem, se potrudila in se prilagodila.« Domači kraj je zlahka zapustila, saj tam ni imela nobenih svojcev več. »Ko sem se enkrat odločila, da se moram postaviti na svoje noge, sem se tudi odločila, da svoje novo življenje začnem v drugem kraju.« V Varno hišo so jo sprejeli v tednu dni ter njej in otrokom nudili vso podporo -razkazali so jim mesto, šolo, da se je hitro sama znašla in lahko dobre odnose s sostanovalkami, uslužbenkama in je življenje steklo normalno. Še vedno sem se bala iti na ulico, čeprav moj bivši partner ne živi v Sloveniji. A narava njegovega dela je taka, da nikoli ne veš, kje ga lahko srečaš.« Otrokom je bilo sprva še težje. Potrebovala sta nekaj mesecev, da sta se privadila pravilom in prisotnosti pravzaprav tujih ljudi v stanovanju. »Strokovni delavki sta se trudili, da smo v hiši čim več ustvaijali na delavnicah. Sčasoma sta pridobila prijatelje in se začela igrati zunaj. Zdaj živita brez težav.« Sama je oseba, ki hitro najde in naveže stike z ljudmi, kiji ustrezajo. Zato tudi tu ni imela težav, čeprav ni mogla povedati, kje biva in novih prijateljev povabiti v svoj začasni dom. Ko se je postavila na noge, se je izselila v najemniško stanovanje, kar je bilo zelo težko, saj prejema le socialno podporo in otroške dodatke. Preživnine nima, saj postopek na sodišču traja že tri leta. Zaradi zdravstvenih težav zaenkrat ne more delati, je pa dejavna kot prostovoljka. »Na mesec nam je ostalo 40 evrov za preživetje. Danes, ko smo v občinskem stanovanju, nam je malce lažje.« Na Varno hišo ohranja lepe spomine. »To ni noben bav bav. Ni razloga, da bi se ženske bale vselitve. Marsikatera se ustraši in si premisli, ko spozna pravila bivanja. Ampak mislim, da povsem brez potrebe,« je sklenila naša sogovornica in ženskam, ki doživljajo nasilje, sporočila: »Ne bojte se narediti prvega koraka in prenehajte trpeti. Obrnite se na policijo, center za socialno delo, programe za pomoč. Naj vas ne bo sram in strah, kaj bodo rekli drugi. Naredite nekaj zase. Težko je, ampak se da.« ■ turistični zemljevid Velenje pomagali postaviti na Od 1. decembra TIC Velenje del Zavoda za turizem Šaleške doline - 20-letnico dela pred tem zaznamovali z razstavo in obujanjem spominov Direktor novega Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart se je zahvalil predhodnikoma Alojzu Hudarinu in Urški Gaberšek za njuno delo v TIC-u, kije 1. decembra postal del novega zavoda. Velenje - Tri leta, preden je bil 18. oktobra 1996 ustanovljen TIC Velenje, so tekla prizadevanja za vzpostavitev profesionalnega dela pri razvoju turizma v MO Velenje in Šaleški dolini. Glavna pobudnika sta bila takratni župan Srečko Meh in podžupan Bojan Kontič. »Začeli smo praktično iz nič,« je na prireditvi »TIC Velenje skozi čas« zatrdil prvi in dolgoletni vodja TlC-a Velenje Alojz Hudarin. Zgodbo, ki je po mnenju mnogih pomagala postaviti Velenje na turistični zemljevid, je gradil skupaj s sodelavkami. Izpostavil je Barbaro Pokorny, Mašo Kočevar, Olivero Filipovič, Silvijo Bašnec, Vesno Jeličič in njegovo naslednico Urško Gaberšek. »Turistični razvoj občine Velenje je bil zahteven projekt. Delali smo na dveh področjih hkrati; turistične subjekte smo organizirali na lokalni ravni, hkrati pa smo skrbeli za povezovanje, nove turistične produkte, promocijo mesta in doline. Da je Velenje postalo bolj prepoznavno kot turistična destinacija doma in v tujini, smo naredili marsikaj; bolj smo bili prisotni v medijih, začeli smo pripravljati sejme in druge promocijske dogodke,« se spominja Hudarin, ki je pripravil tudi prvi poslovni načrt razvoja turizma v občini in dolini. Izdelal ga je leta 1995 med študijem na Gea Collegeu. Kmalu po začetku delovanja so v TIC-u začeli izvajati mednarodne projekte. Vzpostavili so računalniško podprt turistični informacijski sistem Crossborder projekt, v katerega je bilo (vključenih 16 občin ob meji z Avstrijo). Zaživel je leta 2002, bil pa je tudi pod- laga za nacionalni informacijski sistem. Med mejniki je omenil tudi tekmovanje Entente Florale, ki je leta 1999 potekalo v Velenju. Mesto je takrat dobilo zlato priznanje in možnost rabe naziva »Urejeno evropsko mesto«. S prizadevanji v turizmu je kasneje sledilo še več laskavih priznanj za urejenost mesta, večkrat je zmagalo tudi na natečaju Turistične zveze Slovenije in postalo najlepše med večjimi mesti. Hudarin se spominja tudi, koliko mladih so izobrazili za delo v tu-ristizmu; vsa leta so sodelovali s šolami in turističnimi fakultetami, več kot 30 študentov, ki niso iz Velenja, je razvoj turizma v njem izbralo za diplomsko delo. Leta 2005 je Hudarin dal pobudi za ustanovitev Skupnosti TIC- -ev Slovenije. »Mnogi so prihajali k nam in se učili, kako smo se razvoja turizma lotili mi, potem pa to prenašali v svoje okolje,« doda sogovornik. TIC, ki dela vse dni v letu, ni prekinil tradicije niti v času obnove Rdeče dvorane leta 2003. Pred njo so postavili rdeč kiosk, točno tisti, ki v teh dneh stoji pred vilo Bianca. »V njem smo med prenovo imeli turistično informacijsko pisarno; bilo je poletje, v njem je bilo do 40 stopinj, nekaj časa smo bili brez telefona, a se nismo dali,« se spominja. In doda, da je preselitev v vilo Bianco sicer prinesla tudi nove naloge, saj so postali skrbnik vile in dogodkov v njej, pomenila nadgradnjo njihovega dela in nov razvoj. To je v svojem nagovoru zbranim na odprtju razstave TIC Velenje skozi čas, ki bo na ogled do konca leta 2016, poudarila tudi Urška Gaberšek, ki jo je po nagovoru zbranim s šopkom cvetja obdaril direktor Zavoda za turizem Šaleške doline Franci Lenart, ki bo nadaljeval delo pri razvoju turizma. Na odru se je zahvalil tudi Alojzu Hudarinu in velenjskemu podžupanu Petru Dermolu, slednjemu za podporo občine za razvoj turizma. Prireditev se je končala z rezanjem torte »Velenje« v mansardi vile, nadaljevala pa v galeriji, kjer je znana bar-manka Anica Oblak mešala tri koktajle, imenovane Velenje, Vila Bianca in My city. Zadnji je nov, v njem pa ni niti kapljice alkohola. a bš Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 14 14 VI PIŠETE "«WAS 8. decembra 2016 Ob koncu ogleda evropskega parlamenta še obvezno fotografiranje z gostiteljem dr. Igorjem Šoltesom Šmarčani v Bruslju Šmartno ob Paki - »Se bom potrudil in poskušal omogočiti občanom, ki so izrazili željo po ogledu evropskega parlamenta, da se jim ta želja izpolni,« je dejal po prireditvi ob lanskem praznovanju 27. aprila, 1. maja in 9. maja v Šmartnem ob Paki evropski poslanec dr. Igor Šol-tes. Obljubo je izpolnil in tako se je zadnji podaljšani vikend v novembru skupina 50 občanov predvsem iz občine Šmartno ob Paki mudila v belgijski prestolnici. Ob tej priložnosti so si poleg parlamenta ogledali še nekatere druge bruseljske zanimivosti in znamenitosti, Atomium ter tamkajšnji božično-novoletni sejem. Organizator izleta - javni zavod Mladinski center Šmartno ob Paki - pa je prav tako poskrbel, da so se na poti do Bruslja ustavili v Nurnbergu. Tudi tu so njihovo pozornost pritegnile tamkajšnje posebnosti ter ponudba in razpoloženje na najstarejšem in menda največjem božično-no-voletnem sejmu v Nemčiji. Čeprav je bila pot, predvsem domov, kar naporna, dobre volje ves čas ni manjkalo. Poleg zanimive izkušnje si bodo udeleženci Mnenja in odmevi Ljubezen ali strah? K pisanju me je navedla informacija, da se tudi v mojem mestu organizirajo ljudje, ki jih je strah, da bi dobili v naše okolje begunce. Notranji Jaz mi pravi, da sem dolžan pokazati drugačen pogled, pogled duše in ljubezni. Papež Frančišek in Dalajlama, tako vam bodo odgovorili tudi vsi drugi duhovni modreci sveta, sta že večkrat na vprašanje, kaj je Bog, odgovorila, da je Bog Ljubezen in da je Ljubezen Bog. Dalajlama je v eni svojih knjig napisal, da je njegova religija sočutje. V knjigi Pot k sreči je opisal pogovor, ki ga je imel z budističnim menihom, ki je 18 let preživel v kitajskih zaporih. »Kako si sploh preživel«? vpraša Dalajlama meniha. »Dvakrat sem bil tik pred tem, da podležem,« odgovori menih. »Kako podležeš?« sprašuje dalje Dalajlama. »Ja, dvakrat sem bil pred tem, da izgubim sočutje do stražarjev.« Ste razumeli? Sočutje je ljubezen, je dajanje ljubezni. Če bi jo izgubil in bi se vanj naselila jeza, strah ali obup, menih ne bi preživel 18 let zapora. Ljubezen ali strah? Sreča ali materialno bogastvo? To sta vprašanji, pred katerima je danes človeštvo, zemlja in vsi, ki sprejemamo ali zavračamo begunce. Vsak človek išče srečo. Sreča je cilj našega življenja. Temelj življenja pa je svoboda. Ne samo fizična, predvsem svoboda naše zavesti. Brez osvobojene zavesti ni sreče. Je samo zadovoljstvo, ko zadovoljimo kako potrebo ega. Vsi ljudje na tem svetu si želimo sreče in svobode. Vsi smo enkratna bitja, vsi različni in drugačni. Različnost in drugačnost je naše največje bogastvo. Samo različnost prinaša nove misli, nove ideje, nove želje in iz njih se rojeva vse novo v našem življenju. Brez različnosti ni rasti naše zavesti, ni boljših odnosov, ni harmonije in ni poti k sreči. Različnost in sprejemanje različnosti je prava svoboda. Danes je človeštvo tako nesvo-bodno, kot še ni bilo. Tega se ne zavedamo, ker za svobodo štejemo to, da lahko mislimo in govorimo vse, kar nas je volja. Svoboda pa je več, veliko več od tega. Naše misli, ki so pravzaprav »načrt« vsega, kar se nam dogaja v življenju, ustvarjamo iz informacij naše zavesti, informacij, ki jih sprejemamo s čutili, in tega, kar nam z intuicijo in občutki sporoča naš notranji Jaz, naša duša. Sodobne ideologije, izobraževalni programi, starši, kultura, tradicija in predvsem vladajoče strukture sveta (ne te, ki nastopajo kot demokratično izvoljene, te so v njih službi) nam z vso medijsko maši-nerijo od prvega dne rojstva - rodimo se kot svobodna bitja - nenehno vsiljujejo miselne vzorce, prepričanja, popačene informacije, norme, predsodke, strahove in ideologije, polne dogem in mitov, ki nas delajo nesvobodne, ker z vso to navlako se oblikuje naša zavest. Prav te v zavesti naložene informacije pa so »gradivo«za oblikovanje naših misli. Kadar se iz naše ujete zavesti, polne vsiljenih miselnih vzorcev, prepričanj in strahov, ko ne znamo več poslušati duše, rojevajo misli egoizma, jeze, zamer, kritičnosti in podobno, in vedno, kadar se naše misli rojevajo iz strahu, so naši občutki slabi, neprijetni. V takem stanju v nas vlada popolna neharmo-nija vibracij energij, kot bi v orkestru vsak igral nekaj svojega. Stres rečejo temu zdravniki, psihiatri in psihologi. Take misli nikoli ne morejo prinesti kaj dobrega v naše življenje, čeprav z njimi želimo pregnati slabe občutke. Prinašajo le še več slabe, večji strah, bolezni in ko duša omaga smrt. Človek ima v svoji strukturi Biti mehanizem, pravijo, da je to govorica duše, ki v nas ustvarja slabe ali dobre občutke. Najvišja stopnja dobrih občutkov sta sreča in radost. Vedno, kadar so naše misli in dejanja v harmoniji z našo Bitjo, z našo naravo, z ljubeznijo, smo srečni in radostni. Ko naš orkester vibracij energij igra harmonijo, v nas teče obilica ljubezni. Ljubezen je to, kar uravnava nas in vse vesolje v harmoničen sistem ravnovesja. Vsi naravni zakoni so ljubezen. Kaj je strah? Pravijo, da je znotraj votel, zunaj pa ga ni. Strah je občutek, je zelo slab in močan občutek, ki ga ustvarja vsak človek sam. Strah ni zunaj nas, je ustvarjen iz naše ujete in nesvobodne zavesti, odtujene od duše. Samo sami lahko osvobodimo svojo zavest in se osvobodimo strahu, če znamo in zmoremo stopiti na pot k Sebi, spoznati našo Bit, moč misli, praznino strahu, lepoto svobode, harmonije, ljubezni. Samo to je pot k naši sreči. Ko v nas prevladuje harmonija, prejemamo obilico življenjske energije (ljubezni) in v nas ni prostora za strah, jezo, zamere, egoizem in podobno. V nas je sprejemanje in dopuščanje. Dopuščanje je modrost ljudi, ki imajo radi sebe, se sprejemajo take, kot so, drugačni in posebni, ne ravnajo, da bi ugajali drugim ali uresničevali njihova pričakovanja. Mislijo in počnejo to, kar jim narekuje njihov notranji Jaz, znajo poslušati srce. Ljudje modrosti dopuščanja sprejemajo tudi druge take, kot so, jim ne sodijo, ne pričakujejo, da bodo ravnali tako, kot ravnajo sami, ali da bi se ravnali po normah ega okolja. Vedo, da drugačnost lahko bogati njih same, če drugačnost sprejemajo z ljubeznijo. Star pregovor pravi, da to, kar da-ješ, to prejmeš, kar seješ, to žanješ. Če dajemo sočutje, če sprejemamo druge in drugačne, bo to prihajalo v naše življenje. Če širimo strah, nestrpnost, sovraštvo, jezo, zamere, se nam bo vse to vračalo v naše življenje. izleta zagotovo zapomnili še po obilici hrane, ki so jo prispevali organizator in udeleženci sami. O tem, kako se je v njihovi družbi počutil gostitelj v parlamentu dr. Igor Šoltes, pa zgovorno priča njegovo sporočilo direktorici javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Mirjam Povh: »Tako prijetne, vedoželjne skupine doslej še nisem gostil, pa sem jih gostil že kar nekaj«. • Tp Če bomo begunce sprejemali z ljubeznijo in sočutjem, bomo od njih to prejemali. Če bomo gojili do njih strah, pričakovali, da bodo ravnali, kot ravnamo mi sami, bomo prejemali prav to, česar nas je strah. Iz nevednosti bodo nekateri potem rekli "Pa saj sem vedel". Begunci so ljudje enaki nam, z enakimi željami. Res je ujetost njihove zavesti malo drugačna. V izgnanstvo, v svet so se podali, da ohranijo življenje in v upanju, da bodo našli mir in srečo, sprejemanje in sočutje. Milijonom ljudi se to dogaja že dolga tisočletja, da morajo iskati življenjski prostor, mir in srečo drugje. Vsi mi imamo to izkušnjo zapisano v naših genih. Se zavedamo ali ne. Svetu že dolga stoletje vlada zavest in politika strahu. Strukture teme, ki vladajo svetu, obvladujejo tudi vse "demokratično" izvoljene strukture, se dobro zavedajo, da jim prav ustvarjanje zavesti strahu zagotavlja moč in nadvlado. Prav ta politika in zavest strahu izganja ljudi v begunstvo, neti vojne, nerav-novesja vseh vrst, ki jih imenujemo krize, tudi uničevanje planeta Zemlje. Postavljanje ograj, povečevanje moči represivnih organov in podobno je politika temnih struktur strahu. Ste že slišali predsednika vlade, da bi se vprašal, kako se počutijo begunci, saj so vendar ljudje? Sprašuje se in strah ga je, kaj bo rekel Bruselj. Je zavračanje beguncev, da bi v našem okolju skromno zaživeli in si iskali pot k sreči, dejanje strahu ali ljubezni? Ne bom sodil. Vsak naj si odgovor najde sam v sebi. Naj prisluhne svojemu srcu. Razumem strah, vem, kaj ga rojeva. Ne »filozofiram«. Pišem o lastni poti in izkušnji na poti k svobodi, harmoniji, ljubezni in sreči. a Silvester Koprivnikar ALMANAH 2017 OBČIN VELENJE, ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V predprodaji samo 22 € | T 03 898 17 50 Vrednota naj ne bo užitek, temveč odnos med človekoma! 1. december - svetovni dan boja proti aidsu V letu 2016 je bilo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prijavljenih že 56 novih diagnoz okužbe s HIV, več kot kadarkoli doslej v enem letu, največ (46) med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi. Tako velik porast novih diagnoz okužb s HIV med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je verjetno odraz v povprečju bolj tveganega spolnega vedenja in tudi uspešne promocije testiranja, ki se odraža z najnižjim deležem zelo poznih diagnoz v zadnjih desetih letih. Spolnost je tema, ki je zelo intimna in se dotika vsakega med nami. Je torej najpomembnejši in najobčutljivejši del našega življenja, vendar kljub veliki sproščenosti družbe večina staršev s svojimi otroki o teh vsebinah še vedno težko spregovori. Zato si mladi znanje in izkušnje pridobivajo neodvisno od staršev. Družbe brez interneta si danes ne znamo niti predstavljati. To je zagotovo najpogosteje uporabljan vir raznovrstnih informacij, tudi o spolnosti. Žal na njem niso le preverjene informacije, temveč tudi takšne, ki mladim ponujajo zelo izkrivljeno podobo spolnosti in odnosa med dvema človekoma, poleg tega so lahko celo nevarne. V tem nekontroliranem polju se največkrat znajdejo prav mladi, ki - razumljivo - ne zmorejo pravočasno prepoznati morebitnih pasti in ne poznajo njihovih posledic. Zato je naloga odraslih, da čim prej posvojimo novodobna orodja ter jih vsakodnevno uporabljamo in raziskujemo, saj bomo le tako kos pogovoru. Splet seveda ni samo temen in nevaren; na njem so tudi za mlade zelo koristne strani in vsebine. Ena takih, ki jo mladim vselej priporočimo, je spletna svetovalnica tosemjaz.net, ki sodi pod okrilje enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje Celje. Namen spolnega zdravstvenega varstva ni le svetovanje in oskrba, povezana z oploditvijo ali spolno prenosljivimi okužbami, temveč tudi izboljšanje življenjskih in osebnih odnosov. Osnovni cilj spolne vzgoje je naučiti mladostnika, da vzpostavi pravilen odnos do spolnosti, pravilen odnos do nasprotnega spola, ki temelji na spoštovanju in razumevanju in hkrati razvije samozavest in realno stališče. Zgodnja celovita vzgoja za zdravo spolnost pri mladih namreč ne vpliva na zgodnejše spolne odnose, temveč se pozitivno odraža v odgovornejšem spolnem vedenju. V povezavi s tveganji pri spolnosti običajno najprej pomislimo na neželeno in prezgodnjo nosečnost ali spolno prenosljive okužbe. Vendar se pri mladih, zlasti v adolescenci, povezujejo s spolnostjo pogosto tudi druga tveganja. Ker ima spolnost velik pomen za samopodobo in samospoštovanje ter oblikovanje medosebnih odnosov, so lahko mnoga od teh tveganj dolgoročna in odločilna za celotno poznejše življenje posameznika in vseh, ki so mu ali mu še bodo blizu. Okužbo lahko preprečite z varnim spolnim vedenjem, to so spolni odnosi z enim samim zvestim spolnim partnerjem, ki je neokužen. Sicer tveganje lahko zelo zmanjšamo s pravilno uporabo kondomov pri vsakem spolnem odnosu. V primeru nezaščitenega spolnega odnosa s HIV pozitivno osebo je možna zaščita z zdravili po izpostavitvi v obdobju do 72 ur. Okužba s HIV je za zdaj še neozdravljiva, vendar je z zgodnjim odkrivanjem okužbe in sodobnim zdravljenjem mogoče dolgoročno preprečevati, da okužba napreduje v resna obolenja. Pravočasno dosmrtno uživanje ustreznih zdravil omogoča kakovostno življenje in skoraj normalno pričakovano življenjsko dobo. Vsakdo, ki ima spolne odnose z okuženo osebo, se lahko okuži s HIV. S HIV se lahko okužijo tudi injicirajoči uživalci drog, ki souporabljajo pribor za injiciranje. Zato je testiranje na HIV še posebej smiselno okrepiti med mladimi in pri osebah, ki imajo večjo možnost izpostavljenosti HIV-u, predvsem med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, med osebami, ki uporabljajo droge, ter med osebami, ki pogosto menjavajo spolne partnerje. Testiranje na HIV je najširše dostopno in ne za zdravnika ne za uporabnika ne predstavlja dodatnega finančnega bremena. Na voljo je tudi anonimno brezplačno testiranje na HIV ter hepatitisa B in C na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Testiranje je dostopno tudi na posebnih testnih mestih po vsej Sloveniji. Obdobje odraščanja je iskanje pravih poti, tudi v ljubezni in spolnosti, v kateri si mladostnik izoblikuje stališča. Gre za proces, ki je tesno povezan s telesnim, duševnim in socialnim zorenjem. Odkrita komunikacija ter medsebojno spoštovanje, ljubeč, topel in odprt odnos - to je najboljše, kar lahko naredimo za mladostnika. Spolnost ni samo biološki akt, ampak je celovit odnos. Spolnost je torej najprej odnos do samega sebe, nato odnos do partnerja, v najširšem smislu pa tudi do celotnega sveta, saj se naše dojemanje ljudi in sveta odraža tudi s spolnostjo. Kombinacija učenja in vzgajanja pomeni, da imajo mladi zdrav pogled na spolnost, strokovne, preverjene informacije ter da je to povezano z vrednotami. a Zdravstveno vzgojni center Velenje, Karmen Petek, mag. zdrav. nege Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 15 8. decembra 2016 ""^Jis NAŠI KRAJI IN LJUDJE 15 Stare težave v Kavčah dobivajo brado 4. decembra 1370 je bil kraj Kavče prvič omenjen v uradnem dokumentu - Svet KS Kavče je pred 10 leti ta dan izbral za krajevni praznik - Praznovali bodo jutri Bojana Špegel Velenje, 9. decembra - Jutri ob 17. uri se bo v domu krajanov Kavče začela svečana prireditev ob letošnjem prazniku KS Kavče. Tudi tokrat bodo program na njej oblikovali predvsem domačini, program pa bo vodil stand up komik Uroš Kuzman. Na odru se bodo zvrstili malčki, ki delujejo pod okriljem vedno bolj aktivnega DPM Kavče, Kavški pevci, pevka Mateja Beuc zer Njivski kvartet, ki prihaja iz sosednjega Podkraja. Čeprav s tem, kar so letos pridobili v kraju, predsednik sveta KS Kavče Andrej Kuzman ni najbolj zadovoljen, je vesel, ker njihove prireditve vedno dobro uspejo. Zato se mnogi že veselijo jutrišnje, še posebej, ker z njo v kraju vstopajo tudi v praznični december. Je modra kavčina na Lentu potomka kavške trte? Pogovor z Andrejem Kuzma-nom začnemo pri dnevu praznovanja. Pove nam, da so ga za praznik izbrali zato, ker so v Pokrajinskem muzeju našli dokument, v katerih je kraj Kavče prvič uradno omenjen v slovenskem in nemškem jeziku. »Gre za pogodbo iz leta 1370, ko je posestnik Guštanjski v Kavčah prodal posest mariborskemu gospodu Gotfridu. Mi celo domnevamo, da modra kavčina, ki raste na Lentu, izhaja iz Kavč, prav iz tega prodanega vinograda, saj je znano, da je bilo to takrat zelo vinorodno območje in da so tu gojili to sorto grozdja. V Forteneškem urbariju je tudi zapisano, da je »kavče« ime tako za vinsko trto, torej modro kavčino, kot za sam kraj,« izvemo. Kot tudi, da še raziskujejo, če njihova domneva o slavni trti na Lentu drži. Ceste ostajajo največja težava Naš sogovornik prizna, da s tem, kar so v infrastrukturi v kraju pridobili letos, niso zadovoljni. Ob tem poudari, da so v minulih letih v kraju postorili marsikaj, za njihove težave je imela posluh tudi MO Velenje. A k te- Predsednik KS Kavče Andrej Kuzman: »Ponosen sem, ker je društveno in družabno življenje pri nas vsako leto bolj pestro.« mu doda: »Tisto, kar nas najbolj moti in boli, ostaja še vedno neurejeno, stanje pa se celo slabša. Govorim o vhodni cesti v Kavče. Na občini pravijo, da je ta del urejen, mi trdimo, da ni. Do pre- nove ob križišču je res prišlo, a pločnik ni povezan s staro cesto v Staro Velenje in je nekoristen, celo nevaren, saj se pločnik konča z opornim zidom, pešec pa mora stopiti na nevarno državno cesto, ki pelje proti Šentilju. Travnik pod cesto na nekdanji Potočnikovi domačiji že dve leti ni bil pokošen, prej pa je lastnik lepo negoval okolico sicer propadajoče hiše. To je zato, ker so pri urejanju ceste to uredili tako, da z večjo kosilnico ne prideš več na domačijo.« Krajani so izvedli dve akciji in poskušali travnik pokositi s kosilnicami na nitko, pa žal ni šlo. Še bolj pa krajane boli, ker se dokončna rekonstrukcija in razširitev 250 metrov dolge vhodne ceste v kraj (do prvega križišča) odmika že nekaj let. »Nimamo več vizije, kdaj bo do teh del res prišlo.« Seveda so tudi dobre stvari. Na nekaj odsekih sicer ozkih krajevnih cest so dobili javno cestno razsvetljavo, tudi ceste postajajo lepše, dobre pa še vedno ne. Zadovoljni so, ker so končno uredili tudi povezovalno cesto med Kavčami in Podkrajem. Čeprav so Kavče majhna krajevna skupnost, je predsednik zelo vesel, da je družabno življenje vsako leto bolj pestro. Sploh, ker gre za kraj, ki je bolj spalno naselje kot ne. Dobro delajo v pododboru društva upokojencev. Vsako leto je več otrok, ki so aktivni v DPM Kavče, njihove prireditve so vedno kvalitetnejše. Velikokrat krajane povabijo na izlete, v povojih pa je tudi delo novega športno in kulturno-ume-tniškega društva ŠKUD. »To še ni čisto zaživelo, a idej in volje je veliko, zato sem prepričan, da bo,« poudari ob koncu pogovora Andrej Kuzman. ■ Društvo upokojencev Ravne že v dobri formi Želijo si sodelovanja s partnerskim DU Šoštanj ter aktivnosti v okviru ŠPZDU V nedeljo, 4. decembra, so se na letni občni zbor v domu REKS sešli domala vsi člani lani ustanovljenega samostojnega Društva upokojencev Ravne (DUR). Po obravnavi poročil in razpravah so sprejeli letni načrt dela za sezono 2017 ter potrdili dosedanje vodstvo. Predsednik DUR Branimir Drev nam je povedal, da je bila večina članov doslej vključena v veliko društvo upokojencev Šoštanj. Ker pa so spoznali, da imajo v svojem kraju zelo dobre možnosti za delovanje bliže svojim bivališčem, so se odločili, da ustanovijo svoje društvo. Seveda bodo še naprej sodelovali z DU Šoštanj, jim bo pa nova organiziranost prinesla več aktivnega delovanja članov. Društvo so ustanovili 3. avgusta lani, letos pa so že lahko ocenili prve rezultate. In ti so dobri. Na nedeljski skupščini so potrdili ambiciozen delovni načrt, ki bo Na nov društveni prapor, ki simbolizira sodelovanje in tradicijo kraja - motiv grba gradu Forhtenek (idejna zasnova študentke domačinke Barbare Trap), je zelo ponosen tudi predsednik Branko Drev morda privabil še nove upokojene sokrajane, saj jim društvo ponuja zares številne rekreacijske, izobraževalne in družabne mo- žnosti ter zagotavlja kakovostno preživljanje poznih let, zdravje in vitalnost. a Jože Miklavc Advetno-božična delavnica Bele Vode - Prvi advent je tu in do božiča ni več daleč. Vsi radi poskrbimo, da so naši domovi v tem času še posebej prijetni in lepo okrašeni. V trgovinah je trenutno moč najti dekoracije vseh vrst. Bolj pristne pa so preproste dekoracije, pri katerih je že na prvi pogled moč opaziti, da je tisti, ki jih je ustvarjal, v njih pustil delček sebe. Društvo Vulkan je zato pripravilo adventno-bo-žično ustvarjalno delavnico s poudarkom na naravnih materialih v bivši OŠ Bele Vode. Medse smo povabile tudi Marijo Bahun, ki vedno po- skrbi za sveže dekorativne ideje. Delavnica je bila pravo doživetje, zabavna, poučna in izvirna, vzdušje pa zelo sproščeno. Žal je bila kar prekratka za uresničitev vseh idej, ki so se sproti rojevale. Čarobnost decembrskih dni pa je v izdelke vendar ujela. a Društvo Vulkan Bele Vode Rotaract zbira cente za srečo Podmladek Rotary kluba vodi dobrodelni projekt Centi sreče za lepše praznične dni socialno ogroženih družin Tina Felicijan Rotary klubi imajo dolgo tradicijo in mednarodno razpredeno mrežo, znotraj katere člani delujejo v različnih starostnih skupinah. Tako Rotaract klub združuje mlade od 18. do 30. leta starosti, Interact pa še mlajše teri so še študenti, drugi že zaposleni, prizadevamo pa si, da smo s čim več različnih smeri, da se med seboj dopolnjujemo,« je povedala članica Maja Jalušič in nadaljevala, da klub pomaga pri raznih dobrodelnih prireditvah, s tem pa si prizadevajo, da bi bila naša družba prijaznejša Čokoladnica Lucifer, Center za nego telesa Zana, Kavabar Čuk Velenje, Mobtel, Okrepčevalnica Nostalgija, MAŠ in Stara kavarna Šoštanj,« je pojasnila Maja in dodala, da so klubovci v prazničnem decembru postali tudi Božički za en dan in z darovi razveselili dva otroka. 17. decembra »Če stopimo skupaj, se povežemo, lahko pomagamo ljudem v pomanjkanju, ob tem pa smo vsi bolj srečni,« pravijo Maja Jalušič in Rotaract kluba Velenje. od 18 let. Na pobudo tedanjega predsednika Rotary kluba Velenje Roberta Goterja so se mladi združili tudi v Velenju, motivirala pa jih je sama ideja rotarijske družine, ki temelji na druženju, mreženju, spoznavanju novih ljudi, dobrodelnosti in možnosti prispevanja lokalni skupnosti. Oboji so ustanovno slovesnost imeli junija letos v Muzeju premogovništva Slovenije, kar je bila hkrati prva prireditev mladih klubov, na kateri so izvedli tudi dobrodelni srečelov, z izkupičkom od prodanih srečk pa so v sodelovanju z Medobčinsko zvezo prijateljev Mladine Velenje omogočili petdnevno letovanje otrok v kampu Mozirje. »V klubu Rotaract Velenje smo mladi, aktivni, ambiciozni in nasmejani člani iz Velenja, ki si prizadevamo za boljši jutri Šaleške doline. Neka- in življenje posameznikov v njej lepše. V začetku decembra je Rota-ract klub Velenje zagnal dobrodelno akcijo, ki so jo poimenovali Centi sreče. »Odločili smo se, da v tem prazničnem času, ko marsikdo potrebuje pomoč, da lahko preživi prijeten božič, stopimo skupaj, združimo moči z lokalnimi podjetniki in se ponovno povežemo z MZPM. Podjetniki bodo namreč od vsake prodane izbrane storitve odstopili nekaj centov, MZPM pa bo poskrbela, da pridejo v prave roke. Za zdaj sodelujejo Kavarna in dopoldne bodo v središču mesta postavili stojnico s čajem in za-kuhanim vinom, izkupiček od prodaje pa prav tako posredovali MZPM. »Z vašo pomočjo lahko pričaramo še kak nasmeh več na otroških obrazih,« je Maja povabila k sodelovanju pri njihovih akcijah. Cente sreče s podjetniki zbirajo do 20. decembra, prek SMS sporočil z geslom CENTI-SRECE na 1919 pa do takrat lahko prispevate en evro za socialno ogrožene družine na območju Šaleške doline. Člani Rotaract kluba Velenje se srečujejo vsako drugo nedeljo ob 17. uri v sejni sobi hotela Paka. »Vsak, ki nas želi spoznati in se nam pridružiti, je vsekakor vabljen na naš sestanek,« poziva Maja Jalušič. a Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 16 16 ŠPORT "^AS Namesto Slobodana Krčmarevica Branko Čavic Po neuspehu proti Krškemu v Rudarju glavnega trenerja zamenjal njegov pomočnik Prejšnji teden je bilo v velenjskem Rudarju zanimivo, a že znano dogajanje. Ko moštvo ne igra, kot se od njega pričakuje, je znan recept: vodstvo kluba pač zamenja trenerja. To se je zgodilo znova v sredo, ko so nogometaši Rudarja v 19. prvenstvenem krogu gostili Krško in igrali z njimi 'samo' neodločeno 2 : 2. Zelo hladno popoldne je ob igrišče pritegnilo le dobrih sto gledalcev, podobno kot krog pred tem, ko so gostili Radomlje. Videli so dokaj zanimivo dogajanje, tudi štiri gole, po dva na vsaki strani. Gostje so bili bliže novemu uspehu proti Rudarju kot obratno. Do 75. minute so vodili z goloma Damjana Vukliševiča in Martina Kramariča 2 : 0, nato pa so domači z goloma Johna Maryja in Bojana Vručina, ki sta priložnost dobila šele na začetku drugega polčasa, rešili vsaj točko, a so tudi po tem krogu ostali dolžniki svojim gledalcem, saj niso prekinili negativne tradicije v dvobojih s Posavci. Odkar Kr-čani od lanske sezone nastopajo v prvi ligi, jih še niso premagali. Na petih dvobojih ni bilo zmagovalca, na dveh pa so slavili Krčani, po enkrat doma in v gosteh. Nov neuspeh je bil gotovo kapljica čez rob, da je vodstvo kluba ukrepalo in pred go- stovanjem v Mariboru zamenjalo glavnega trenerja Slobodana Krčmarevica. Moštvo je (menda začasno) prevzel dosedanji pomočnik 50-letni Branko Čavič. Kot je ob takšnih zamenjavah že navada, so v sporočilu še zapisali: »Slobodanu Krčmarevicu se zahvaljujemo za dosedanje vodenje članske ekipe in mu želimo veliko uspeha na njegovi nadaljnji športni poti.« Že šesti Morda je zanimiv podatek, da ni prvič, da so v Rudarju menjali trenerja pred gostovanjem v Mariboru. Zgolj naključje je, da se je to zgodilo tudi letošnjo pomlad, tri kroge pred koncem prejšnje sezone. Tedaj je Jerneja Javornika, ki je bil trener članskega moštva dobra tri leta, do konca sezone zamenjal njegov pomočnik Ramiz Smajlovič. Pod njegovim vodstvom je Rudar šokiral domače z zmago s 3 : 2 in s tem precej prispeval, da je aktualni prvak moral prepustiti naslov Olimpiji. Poleg tega bo v kroniki velenjskega prvoligaša gotovo ostalo zapisano, da je na njegovi trenerski klopi v eni sezoni srečo iskalo kar pet trenerjev. Po Javornikovem majskem odstopu iz 'osebnih' razlogov s položaja glavnega trenerja in začasni Smajlovicevi menjavi je moštvo na novo (sedanjo) sezono začel pripravljati srbski strokovnjak Milovan Rajevac. Niti še ni dobro zavihal rokavov, že je odšel, ker je dobil mamljivo ponudbo za selektorsko mesto reprezentance Alžirije. Po približno treh mesecih so ga tam sicer zamenjali. Nekateri so verjeli, da se bo vrnil v Velenje, vendar je klubsko vodstvo pripeljalo Kr-čmarevica, ki ga je doletela (kot smo zapisali) enaka usoda kot Ratajca v Alžiriji. Proti Mariboru boljši, a vseeno izgubili Najbrž so si nekateri Rudarjevi ljubitelji želeli, da bi se ponovil spomladanski scenarij. Vendar šok terapija ni uspela. Domači so zmagali z 1 : 0, zadetek pa je devet minut pred koncem dosegel z lepim lobom Luka Za-hovic. Vendar rudarji pod vod- stvom novega trenerja niso razočarali. Nasprotno, bili so boljši in pokazali so izjemno igro, imeli več žoge v svojih nogah, tudi večkrat nevarno zapretili domačemu vratarju Jasminu Handa-novicu, ki je bil ob Zahovicu najzaslužnejši, da so na prvem mestu ohranili prednost točke pred Olimpijo. Za takšen rezultat pa je bil zaslužen tudi najslabši mož na igrišču, sodnik Roman Gla-žar iz Hajdine. Kar trikrat je dišalo po najstrožji kazni, a si ni upal(?) vsaj enkrat pokazati na belo točko. Razmerje neposrednih strelov je bilo v korist gostov (4 : 2). Gostje so bili najbliže zadetku v 36. minuti, vendar je (še) najboljši strelec prvenstva Dominik Glavina zadel levo vra-tnico. 8. decembra 2016 Domači so prvič (Marwan Kabha) zapretili vratarju Mateju Radanu šele v 49. minuti po prvem udarcu s kota. Rudarjev vratar pa se je izkazal z odlično obrambo. Drugi njihov strel pa je bil za rudarje usoden. 'Krivec' zanj ni bil le spretni Zaho-vic, ampak tudi branilci, ki so ob napadu stali predaleč od svojih vrat, in preden so se obrnili, je imel mladi mariborski napadalec že prednost ter s tako imenovanim lobom zagotovil, da je njegovo moštvo še petič zaporedoma zmagalo oziroma je to bila že štirinajsta njihova tekma brez poraza. Gostje se niso sprijaznili z vsekakor nezasluženim porazom. Vrstili so se njihovi nevarni napadi. Že v sodnikovem dodatku se je znašel v bližin bele točke in priložnosti za izenačenje Mary, (pre)močno ga je oviral Marko Šuler, vendar je sodnikova piščalka znova ostala nema. Slovo z zmago(?) Novi Rudarjev trener je po tekmi dejal, da je zadovoljen, vendar je to povedal z grenkim priokusom. »Ne morem se znebiti občutka, da smo bili boljši. Plačali smo davek za zapravljene priložnosti. Proti ekipi, kot je Maribor, moraš doseči zadetek že iz polpriložnosti, kaj šele iz takšnih, kot smo jih imeli mi. Nismo se branili, igrali smo napadalno atraktivno.« In tako bodo igrali tudi v soboto na zadnji letošnji tekmi, v kateri bodo gostili Koper (16.00), je napovedal. Od gledalcev se želijo posloviti z zmago. ■ S. Vovk Pridružili so se spominu na tragedijo Nogometaši Rudarja in Krškega so se - kot so vsi drugi prvoli-gaški klubi in milijoni ljudi po svetu - skupaj z gledalci prejšnjo sredo pred začetkom tekme z minuto molka poklonili spominu na tragično letalsko nesrečo. V njej umrlo 71 ljudi, med njimi tudi večina nogometašev brazilskega prvoligaša Chapecoense, ki so potovali v Kolumbijo na prvo finalno tekmo južnoameriškega nogometnega pokala. Nanj so se uvrstili sploh prvič v zgodovini kluba. Medtem so se v južnoameriški nogometni zvezi odločili, da na predlog Atletica Nacionala, drugega finalista tega tekmovanja, za letošnjega zmagovalca tega tekmovanja razglasijo nesrečni brazilski klub. ■ Rokometašice odvrgle drese Trenutno so članice ŽRK Velenja na 11. mestu, kar pa ne pomeni, da je to realna podoba njihovih trenutnih možnosti. Če analiziramo tekme jesenskega kroga, vidimo, da so Velenjčanke mnogim ekipam dihale za ovratnik in uspele tudi presenetiti. Toda ekipa je mlada in pogosto premalo izkušena. V njej igra polovica igralk, ki so mlajše od 18 let. Še večje težave jim povzroča pomanjkanje denarja, kar ovira bolj kakovostno delo ekipe. Dekleta se seveda po svojih močeh trudijo in iščejo sponzorje, toda to jim jemlje že tako prepotreben čas za treninge. Kljub temu so se odločile, da sledijo vzoru drugih in zagotovijo klubski blagajni še kakšen evro več. S pomočjo donatorjev in sponzorjev so pripravile presenetljiv novoletni koledar, za katerega so se slikale brez dresov. Ob tem so še posebej hvaležne fotografu Boštjanu Vidrajzu, ki je posnel čudovite fotografije, ter vizažistki in frizerki Make up Stanka. S koledarji želijo privabiti podpornike, ki bodo s svojimi prispevki omogočili delovanje članske ekipe in celotnega kluba. Vsi, ki želite pomagati klubu, lahko kupite omenjeni koledar, lahko pa seveda pomagate tudi z drugačnimi prispevki in donacijami. Za več informacij se lahko obrnete na zrk.velenje@gmail.com ali pokličete po telefonu na številko 031 868 633. P. S.: Koledar bo možno kupiti tudi v četrtek, 15. 12., na moški tekmi Gorenja z madžarskim Veszpremom. Takrat boste lahko tudi spoznali članice kluba ŽRK Velenje. ■ Gorenje nadigralo Zagreb Rokometaši Gorenja vrnili Zagrebu za poraz v prvi tekmi-V torek v pokalu s Koprom Rokometaši Gorenja so se v torkovem 12. krogu lige Seha z navdušujočo igro s 27:26 premagali na lestvici drugi Zagreb, sicer hrvaškega dolgoletnega prvaka. Gostje, ki so v sezoni 2012/13 bili tudi že najboljši v tem regionalnem tekmovanju, so gotovo prišli v Velenje prepričani, da bodo enako kot v svoji dvorni (zmagali so s sedmimi goli razlike) tudi v Velenju slavili. Toda Velenjčani so bili tokrat veliko bolj sveži kot zadnje dni novembra, ko so morali odigrati tri tekme tako rekoč po tekočem traku. Tesna zmaga ni pravi kazalnik dogajanja na igralni površini v polni Rdeči dvorani. Zagrebčani so le na začetku trikrat povedli z golom prednosti. V 16. minuti je bil rezultat zadnjič izenačen (8:8). Nato so v naslednjih osmih minutah z odlično igro v obrambi zaprli vse poti do Roka Zaponška, in v 24. minuti s petim golom kapetana Nika Medveda povedli z 12:8. Kazalo je, da bo takšna prednost tudi ob polčasu, toda nekoliko so popustili in na- sprotnik jo je prepolovil. Tako kot na začetku tekme so tudi prvi gol v drugem delu dosegli Hrvati za znižanje na 13:14. Nato so si domači rokome-taši spet zaigrali odločno v obrambi. V 41. minuti so s četrtim golom Vida Levca prvič to popoldne povedli za razliko štirih golov (19:15). Dobrih deset minut pred koncem so po zaslugi vratarja Za-ponška, ki je dosegel gol z metom čer celo igrišče, še četrtič imeli prednost štirih zadetkov (23:19). Nato so sledile minute gostov, ki so se jim v 57. minuti približali na gol zaostanka (24:25). A domači so jim hitro vrnili. Z goloma Blaža Kleča in Nej-ca Cehte so jim spet ušli na varne tri tole razlike (27:23) in velika zmaga je bila njihova. Ta ima še dodatno težo, ker zaradi poškodb niso igrali Janez Gams, Luka Mitrovic, Anže Ratajec, Luka Mitrovic in Alem Toskic. V torek (19.00) bodo rokometaši Gorenja na tekmi osmine finala slovenskega pokala gostili Koper 2013, v četrtek (danes teden) pa v 15. krogu Vesz-prem, najboljše moštvo lige Seha v zadnjih dveh sezonah. Začetek tega dvoboja bo ob 18. uri. ■ S. Vovk Lige Seha Gazprom, 12. krog Gorenje - Zagreb 27:26 (14:12) Gorenje: Zaponšek (11 obramb) 1, Baznik, Ferlin, Cehte 3, Medved 5 (1), Ovniček 2, Pajt, Tajnik, Levc 5, Potočnik , Stojnic 1, Golčar, Mazej, Kleč 4, Nosan, Brumen 6. Trener: Borut Plaskan. PPD Zagreb: Stevanovic 5 obrambe, Skok 7 obramb, Ereš, Vujic, Kontrec 2, Vori 1, Cingesar 1, Markovic 2, Horvat 8 (4), Šušnja, J. Valčic 1, Jotic 3, T. Valčic, Mandalinic 5, Miklavčič 3, Markoski. Vrstni red: 1. Vardar 12 tekem 32 točk, 2. Zagreb 10 - 22, 3. Veszprem 9 - 22, 4. Meškov Brest TAKO so igrali 11 - 20, 5. Celje PL 11 - 18, 6. Gorenje 11 - 12, 7. Tatran Prešov 11 - 10, 8. Nexe 9 - 8, 9. Metalurg 10 - 7, 1, Izvidjac 12 - 3. Sedemmetrovke: Gorenje 2 (4), Zagreb 4 (4); izključitve: Gorenje 6 minut, Zagreb 4. Prva liga TS, 20. krog Maribor - Rudar 1:0 (0:0) Strelec: Luka Zahovic (81.) Rudar: Radan, Iharoš, Billong, Kašnik, Mužek, Bolha, Trifkovic, Babic, Vručina (od 76. Pišek), Glavina, Mary. Trener: Branko Čavic. Vrstni red: 1. Maribor 46, 2. Olimpija 45), 3. Domžale 36, 4. Celje 27, 5. Gorica 27, 6. Koper 26, 7. Ru- dar 24, 8. Krško 21, 9. Aluminij 15, 10. Radomlje 8. 19. krog Rudar - Krško 2:2 (0:2) Strelci: 0:1 Vukliševic (13.), 0:2 Kramarič (43.), 1:2 Mary (75.), 2:2 Vručina (86.). Rudar: Radan, Iharoš, Grgic, Kašnik, Mužek, Bolha (od 67. Grbic), Babic, Lotrič (od 46. Vručina), Glavina, Trifkovic, Eterovic (od 57. Mary). Drugi rezultati: Domžale - Radomlje, 2:0. Rudar - Krško 2:2, Gorica - Aluminij 3:0, Olimpija -Celje 2:1 in Maribor - Koper 4:0. Vrstni red: 1. Maribor 43, 2. Olimpija 42 .. .6. Rudar 24 . Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 17 8. decembra 2016 ŠPORT 17 Rudarke tudi uradno tretje V nedeljo je bil tudi za nogo-metašice Ajdovščine in Fužinar-ja končan jesenski del prvenstva v prvi ligi. V zaostali tekmi 6. kroga so se razšle z 2 : 2. Nogo-metašice Ankarana in Krima pa bodo preloženo tekmo 12. (zadnjega) jesenskega kroga odigrale v začetku marca. Korošice so bile na tem gostovanju favoritinje, saj so Ajdovke v prejšnjih 11 krogih le po enkrat zmagale in igrale neodločeno, kar desetkrat pa so izgubi- Rudarke po velikih spremembah pred začetkom sezone (odhod šestih igralk, menjava trenerja) po jesenskem delu zadovoljne. le. Gostje bi z zmago prehitele Radomljanke na četrtem mestu in se po točkah izenačile s tretjimi Velenjčankami. Po prvem polčasu so gostje vodile z 1 : 0, nato pa je sledil popoln rezultat- ski preobrat. Ajdovke so dosegle dva gola zaporedoma (64. - 11 m, 65.) in povedle z 2 : 1. Njihovo popolno veselje in s tem veliko presenečenje je v 81. minuti z izenačujočim golom pre- prečila Vanja Duronjic, ki je bila v prejšnji sezoni članica velenjske ekipe. S takšnim razpletom so gostje ostale na petem mestu (20 točk). Radomljanke imajo na četrtem točko več od njih, Ve-lenjčanke dve, na vrhu pa bosta prvi spomladanski krog dočakali Olimpija (36 točk) in Beltin-čanke (33). V nedeljo začetek zimske lige Za vse nogometašice pa s prvenstvom vendarle še ni bilo konec letošnjega tekmovanja. V nedeljo (11. decembra) se bo začela zimska liga; pač za tiste ekipe, ki so se zanjo prijavile. V velenjski skupini bodo na pomožnem igrišču poleg domačih nogome-tašic igrale še Mariborčanke in Ravenčanke. Posamezna tekma bo trajala 40 minut, začetek turnirja pa bo ob 11. uri. a vos Velenjčani odlični v pikadu Na dan invalidov pripravili turnir v pikadu Velenje, 3. decembra - V soboto ob 9. uri se je v veliki dvorani Doma krajanov Konovo začel prav poseben turnir. Ob mednarodnem dnevu invalidov, ki je bil prav ta dan, je namreč društvo Invalid Konovo pripravil 3. med-društevni turnir invalidskih društev in zvez v pikadu. Na odru so postavili 4 elektronske naprave za igranje pikada, v dvorani pa se je zbralo 27 ekip iz bližnje in daljne okolice. V njih je bilo 111 tekmovalcev. Predsednik Društva invalid Konovo Ladislav Bračič nam je povedal, da V dvorani je bilo 111 tekmovalcev iz invalidskih društev od blizu in daleč, na odru pa so se merile po 4 ekipe hkrati. je društvo aktivno vse leto. Pogosto njihovi člani igrajo tudi pikado, pripravljajo pa tudi tekmovanja v ruskem kegljanju, streljanju z zračno puško in še marsikaj. Veliko pozornosti posvetijo tudi preventivnim dejavnostim, organizirajo strokovne ekskurzije in letovanja, ki ohranjajo člane društva zdrave in zadovoljne. »Veseli smo, da je odziv na povabilo na naše tekmovanje velik. V vsaki ekipi so po 4 člani,« je še dodal. Kot tudi, da s tekmovanjem zaključujejo praznovanje krajevnega praznika na Konovem. Po tem ko sta zbrane v dvorani pozdravila predsednik sveta KS Konovo Karli Stropnik in podž-upanja Breda Kolar, je vodja tekmovanja Stane Sevšek poskrbel, da je vse teklo kot namazano. Na koncu so najboljšim podelili pokale. Med ženskimi ekipami so bile tretje domačinke iz društva Invalid Konovo. Med moškimi ekipami pa so bili domačini tudi zmagovalci, drugi pa so bili tekmovalci Medobčinskega društva invalidov Velenje. Dva Velenjča-na sta se odlično odrezala tudi med posamezniki; med moškimi je namreč zmagal Branko Stropnik iz MDI Velenje, tretje mesto pa je zasedel predsednik društva Invalid Konovo Ladislav Bračič. ■ bš Jesen na Krasu Ko pride jesen, nas srce začne vleči proti Primorski na Kras. Čeprav je tudi pri nas lepo, smo se, sicer že nekoliko pozno, planinci UNI 3 odpeljali po avtocesti proti Kozini in nato Petrinji, kjer smo izstopili. Na obrobju vasi smo zavili levo mimo cerkvice v gmajno in prišli do steze, ki je vodila skozi kamnite ograde. Markacije so nas opozorile, da smo na delu Slovenske planinske poti, prvi ruj nas je očaral s svojimi barvami. Kmalu smo prišli do informacijske table, ki nas je usmerjala k edini jamski cerkvi v Sloveniji. Urejena je bila verjetno med 16. in 17. stol. Smerne table so nam ponudile možnost pohoda na Slavnik. Kmalu smo prišli do območja pred jamo, v kateri je po legendi v 3. stol. prebival tržaški mučenik iz rimske rodbine. V jamo smo samo pokukali, saj je treba obisk najaviti oz. je verjetno zaradi netopirjev zdaj »mrtva« sezona. Samo tristo metrov nas je ločilo od težko pričakovanega gradu Socerb, od koder se širijo razgledi na Tržaški zaliv in pobočja nad njim. Tu smo si vzeli čas za počitek in uživanje v lepi okolici. Pot smo zatem nadaljevali navzdol mimo istoimenske vasice z oranžnimi Sreča sije iz oči zadovoljnih planincev. kakiji, nekdanjim kalom - napajališčem za živino. Po strmini smo prišli do ceste, jo prečili, pred nami se je na levi bočil črnokalski viadukt, desno od njega pa ciljni Tinjan. Kmalu smo bili v osrčju vasi Osp z značilnostmi krasa, nad katerim se dvigajo mogočne stene, ki so privlačne za plezalce z vsega sveta. Pod vasjo je zanje urejen kamp in možnost sproščanja adrenalina imajo dobesedno kar iz ležišča. Prečili smo dolino in se začeli rahlo vzpenjati. Za nami je ostajal Osp z mogočno udorino in viaduktom. Pred vstopom v gozd so nas sprejeli grmi vedno zele- In memoriam - v spomin Franci Verko - Verč 24.1.1947 - 28.11.2016 Dragi prijatelj Verč! Kot črna slutnja se utrga kamen in prereže zvok. Prsti krčevito grabijo v praznino. Nasmeh izgine v slepo bolečino. Napredujeva. Strmina kamorkoli pogledaš in do koder seže oko. Mimo mnogih zgodb in smrti vodijo prehodi. Šest dni živim le zase in za prijatelja na vrvi ter za naslednji oprimek, ki ga želim doseči. In nad nama je Severna stena Eigerja z vso svojo mogočnostjo in nepremagljivostjo. Pa sva ga z Verčem preživela, Eiger in še številne druge gore, ki bi naju lahko pokončale, če bi se tako odločile. A so nama kljub zdrsom in padcem dovolile na svoje vrhove, nekatere večkrat, druge samo enkrat. Raduha, Križevnik, Štajerska Rinka, Triglav, Paklenica, pa norveški Trolltind in Romsdalhorn in gore v Pamirju je le nekaj najodmevnejših. Kdo ve, koliko je bilo takšnih trenutkov za nama, ko sva molče, potešena, pomirjena, spokojna in velikokrat do skrajnosti utrujena zrla nazaj v dolino globoko pod nama. Med vsemi pa seveda kraljuje 1800-metrska severna stena Eigerja, ki sva jo po Japonski diretisimi zmogla z nadčloveškimi močmi po enotedenskem plezanju od 16. do 22. avgusta 1973. In vsi ti vzponi, ki so naju povezali za dolga leta, so prepleteni z zgodbami, v katerih je eno glavnih vlog igral Verko, Verč, Felici-jan, Mimnek, Mož, Hajro, kot smo ga radi klicali njegovi prijatelji. Med temi zgodbami iz gora, ki so povezane v Verčem, pa še sedaj slišim brnenje njegove rdeče Jave in hrumenje Vartburga. Od Kamniških do Paklenice in Centralnih Alp sva se vozila z njima, poleti in pozimi, v dežju in snegu in nikoli nisva niti pomislila, da bi se to lahko kdaj tudi končalo ali vsaj spremenilo. Kako preprosto in samo po sebi razumljivo se nama je zdelo, ko sva stala na vrhu in gledala druge vrhove, ki so bili najini naslednji cilji. In teh v bistvu ni nikoli zmanjkalo, ker jih je za eno življenje tako preveč. Zmanjka pa časa in s tem življenja - in pride čas, ko ni več časa. Potem pa se je Verč - tako kot prej na gorah - tudi v dolini odločil za svobodo in bil je tako svoboden, da je bil med množico ljudi, ki smo ga imeli radi, v bistvu vedno bolj sam. Sam s svojimi željami, sanjami in hrepenenji, ki jih je na začetku prejšnjega tedna tudi dosanjal. Vsak dočaka svoj konec na zemlji in mi smo že nekaj časa vedeli, da boš počasi odšel tudi ti. Pa kljub temu ni lahko, ko izveš, da se je to res zgodilo. Sedaj je konec vrha, konec stene, samo nebo se vrti z oblaki in tišina molči in tudi jaz obmolknem. Ostajajo pa nam spomini, te slike, ki nas polnijo in grejejo. Verč pa je šel za številnimi prijatelji, ki so že tam nekje na drugi strani: Janez, Bojč, Romč, Cerjak, Marko, Dani, Jaka, Filozof, Edi, Jerca, Ančka.... Počivaj v miru, prijatelj. a Ivč Kotnik nega brinja in drevesa vitkih borovcev, ki dajejo kontrast barvitemu ruju. Tu je bil za nas pravi mali raj in fotografi smo imeli veliko dela. Tudi gobe tintnice se še niso poslovile. Našo pot smo nadaljevati do Tinjana, do cerkvice sv. Mihaela, kjer je tudi žig Slovenske transverzale. Prtljažnik avtobusa je hranil dobrote, ki so jih prispevali naši slavljen-ci in dobro smo se podložili za pot. Nazdravili smo jim in se zelo zadovoljni vrnili domov. Prihodnje leto spet nasvidenje, lepa Primorska! a Marija Lesjak Smučarske karte za Golte 50 % ceneje Velenje, 2. december - V Mestni občini Velenje spodbujajo športno aktivnost občanov tudi v zimskih mesecih. Tako se že petošolci velenjskih osnovnih šol v okviru projekta »Naučimo Velenje smučati« na Golteh brezplačno učijo smučanja in varnosti na smučišču. Mestna občina Velenje pa je tokrat občanom, ki so željni smučanja, stopila še korak bliže. Sofinancirala bo nakup 2 tisoč smučarskih kart. V ta namen bodo namenili 15 tisoč evrov. Od ponedeljka, 5. decembra, bo na Zavodu za turizem Šaleške doline (vila Bianca, Stari trg 3, Velenje) mogoče kupiti smučarske karte za smučišče Golte 50 % ceneje. Cena celodnevne smučarske karte za odrasle, ki velja za vse dni v tednu, bo tako stala le 15 evrov. Občanke in občani mestne občine Velenje morajo za nakup smučarske karte s seboj prinesti osebni dokument. ■ Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 18 18 MODROiELA KRONIKA «»^AS 8. decembra 2016 Divja vožnja 23-letnega Velenjčana Z varuhinjo o trasi hitre ceste Stari znanec policije, ki nima vozniškega dovoljenja, v naselju vozil 119 km/h Velenje, 4. decembra - Policisti Postaje prometne policije Celje in Policijske postaje Velenje so v nedeljo okoli 14.30 obravnavali voznika osebnega avtomobila, ki je med vožnjo po Velenju storil več hujših prekrškov. Najprej je v naselju prekoračil dovoljeno hitrost. Na cesti, kjer je ta omejena na 50 km/h, so mu policisti z laserskim merilnikom hitrosti izmerili hitrost vožnje 119 km/h. 23-letni voznik ni upošteval znakov, s katerimi so ga policisti ustavljali. Z divjo vožnjo je ogrožal tako sebe kot druge ude- Pod vplivom alkohola Velenje, 2. decembra - V petek zvečer je do prometne nesreče prišlo na Goriški cesti. Zakrivil jo je nepravilen premik z vozilom, zaradi česar je udeleženec v drugem vozilu utrpel lažje telesne poškodbe. Alkotest, ki so ga policisti odredili za povzročitelja, je pokazal 0,66 g/kg alkohola v izdihanem zraku. Z rezultatom se ni strinjal, odklonil je tudi strokovni pregled. Policisti so ga pridržali, na podlagi posveta z državnim tožilcem pa bodo zanj podali kazensko ovadbo zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje. V nedeljo, 4. decembra, že ob 9. uri pa so imeli policisti v postopku voznico osebnega avtomobila, ki je že zjutraj napiha-la 1,28 g/kg alkohola. Pridržali so jo, obdolžilni predlog pa jo še čaka. Od dijaka izsilil denar Velenje, 2. decembra - Od dijaka Šolskega centra je v petek znanec z grožnjo izsilil 50 evrov. »Znanca« so policisti zaslišali in zanj podali ovadbo za kaznivo dejanje izsiljevanja. Razbito vetrobransko steklo Velenje, 2. decembra - Neznanec je v Šaleku v noči na petek, razbil prednje vetrobransko steklo na enem od tam parkiranih vozil. O storilcu kaznivega dejanja poškodovanje tuje stvari zbirajo obvestila. ležence v cestnem prometu. Ko je trčil v betonsko korito na Jenkovi cesti in zaradi poškodbe vozila ni mogel nadaljevati vožnje, je skušal s kraja zbežati, vendar so ga policisti prijeli in z uporabo prisilnih sredstev obvladali, so sporočili s Policijske uprave Celje. Gre za starega znanca policije, ki nima vozniškega dovoljenja, zaradi česar mu je bilo do sedaj zaseženih že več vozil. Nazadnje pred nedeljskim dogodkom. Verjetno gre za istega voznika, o katerem velenjski policisti poročajo, da so ga ustavili v sredo, 30. novembra. V postopku se je pokazalo, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja, ugotovljeno pa je bilo tudi, da ima na vozilu nameščene registrske tablice, ki ne pripadajo temu vozilu. Preko evidenc so ugotovili, da so bile na vozilu nameščene tablice ukradene v Žalcu. Policisti so mu avto zasegli tudi v nedeljo. Zaradi storjenih najmanj sedmih prometnih prekrškov pa bodo zoper njega podali obdolžilni predlog na pristojno sodišče. Pobeglim se ne izide vedno Velenje, 1. in 2. decembra - Velenjski policisti so se v četrtek in petek ukvarjali (tudi) s pobeglimi vozniki. V četrtek okoli 7. ure je počilo v krožišču pri Velenjki, kjer je voznik osebnega avtomobila trčil v prometni znak in s kraja odpeljal. Policisti so ga izsledili in ustavili na cesti Vinska Go-ra-Prelska. Preizkusili so ga z alkotestom. Ta je pokazal 0,94 g/ kg alkohola v izdihanem zraku. Zanj so odredili pridržanje do streznitve, napisali pa tudi obdolžilni predlog. V petek zjutraj sta se pripetili dve prometni nesreči s pobegom. V prvi je voznik na Tomšičevi v Velenju trčil v parkirano vozilo. Policisti so ga izsledili in napisali plačilni nalog. Druga nesreča se je pripetila na Cesti Simona Blatnika, kjer sta vozili ob srečevanju trčili z ogledali. Povzročitelj je s kraja odpeljal, za njim pa še poizvedujejo. Zgoreli trije avtomobili Mozirje, 2. decembra - V petek zjutraj je zagorelo v avtomobilski delavnici v Mozirju. V požaru so zgorela tri vozila in več opreme. Zagorelo je zaradi kratkega stika pri napeljavi v enem od vozil, ki so jih imeli v popravilu. V požaru povzročeno škodo ocenjujejo na 60.000 evrov. Cigarete, hrana, kozmetika Žalec, 4. decembra - V noči na nedeljo je bilo vlomljeno v gostinski lokal, ki je v sklopu trgovine v Gotovljah, in trgovino. Iz lokala je vlomilec odnesel več različnih cigaret, iz trgovine pa več prehranskih in kozmetičnih izdelkov. Sestri in očimu ne sme blizu Velenje 4. novembra - Policisti so v nedeljo popoldan na Gorici obravnavali kaznivo dejanje Šmartno ob Paki - Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, njena namestnica dr. Kornelija Marzel ter svetovalki pri Varuhu Zlata Debevec in Sabina Dolič so se pred nedavnim sestali v prostorih Mladinskega centra v Šmartnem ob Paki s predstavniki civilnih iniciativ Šmartnega ob Paki, Polzele, Bra-slovč ter vaške skupnosti Podgo-ra na temo Problematika umestitve tretje razvojne osi v prostor. Na srečanju (bilo je zaprto za javnost) so omenjeni predstavili svoje argumente proti trasi hitre ceste tretje razvojne osi F 2-2 na njihovem območju in očitke zoper delovanje države, predvsem pa ministrstva za okolje in prostor. Kot je mogoče razbrati v sporočilu na spletni strani varuha človekovih pravic, so se na srečanju zavzemali za rešitev, ki bi povzročila manj okoljske škode in vpliva na kulturno krajino, omogočila ohranitev najboljših kmetijskih zemljišč in vodnih virov. Zato si želijo ponovno vrednotenje trase in pravico aktivnega sodelovanja v postopku izdelave Državnega prostorskega načrta. Čeprav na omenjenem ministrstvu zatrjujejo, da je postopek priprave študije variant potekal in še vedno poteka po veljavni prostorski in okoljski zakonodaji, ki povzema in spoštuje tudi določila ter priporočila Aar-huške konvencije, civilne iniciative menijo, da je študija obravnavala predloge za umestitev trase neustrezno predvsem zaradi napačnih vhodnih podatkov. Med drugim so menili, da je delo ministrstva slabo, neodgovorno in netransparentno, določbe Aar-huške konvencije so izigrane v škodo prebivalcev območja. Mnogo pripomb in kritičnih misli so izrazili občani, katerih objekti so predvideni za rušenje. Zagotavljali so, da z njimi ni še nihče osebno komuniciral, zato sta negotovost in strah še toliko večja. Kot še piše v poročilu, se varuh do predstavljenih stališč na srečanju ni opredeljeval, ker postopek priprave prostorskih aktov še poteka. Zagotovil pa je, da bo tudi v prihodnje skrbno spremljal problematiko in posredoval v skladu z danimi pristojnostmi, kjer bo to potrebno. Pri tem je še posebej opozoril na pravico vključevanja javnosti v procese odločanja. Spoštovanje Aarhuške konvencije je nujno potrebno za ohranitev zdravega in človeku prijaznega okolja, za spoštovanje dostojanstva vseh tistih, v katerih pravice se s sprejemanjem prostorskih aktov najbolj posega. ■ tp Talne »pikice« skrbijo za varnost Velenje dobilo prvi prehod za pešce, opremljen s taktilnimi talnimi oznakami -Ob obnovah jih dobijo vsi prehodi v mestu nasilja v družini, kjer je bil brat nasilen do sestre in očima. Policisti so mu izrekli ukrep prepoved približevanja in napisali kazensko ovadbo. Zagorel avto Velenje, 5. decembra - V ponedeljek zjutraj je pri Vinski Gori zagorel osebni avto. Voznik je zaslišal pok v zadnjem delu vozila, zavohal jedko tekočino, vozilo ustavil in ga zapustil. Vozilo je zagorelo. Požar so pogasili gasilci. Vlomilec ukradel avto Šoštanj, 5. decembra - V ponedeljek zvečer je vlomilec skozi slabo zaprto okno prišel v stanovanjsko hišo v Lokovici. Razme-tal je kletne prostore, premamil pa ga je avto znamke Ford Fiesta, registrskih oznak CE ZO -868. V njem so bili ključi avtomobila, zato se je kar odpeljal z njim. Za vozilom in storilcem poizvedujejo. Velenje, 30. novembra - »Lion-si poskušamo s svojimi akcijami pomagati ljudem v stiski. Posebno skrb posvečamo slepim in slabovidnim, ki jih skušamo omogočiti boljše življenje. Že več let smo se trudili, da bi na pešpoteh in prehodih za pešce tudi v Velenju začeli vgrajevati tak-tilne oznake pri rekonstrukcijah cest. Danes lahko povem, da nam je to uspelo,« nam je ob prehodu za pešce na rudarski cesti, ki vodi do Hotela Paka, povedal član Lions kluba Velenje Andrej Glu-šič, ki je tudi predsednik Cone 4 Združenja Lions klubov. Ob njem je bil tudi pobudnik akcije Rajko Djordjevič, skupaj pa sta simbolno predala donacijo Lionsev v višini 3.100 evrov Tonetu Brodniku iz MO Velenje. Denar so zbrali že pred nekaj leti s humanitarnim koncertom, ki so ga organizirali prav za gradnjo taktilnih oznak v Velenju. Te že imajo v marsikaterem ve- čjem slovenskem mestu, sedaj pa se jim pridružuje tudi Velenje. Prvi prehod za pešce, opremljen z njimi, še ni končan. Za zdaj so jih namestili le tik ob cestišču, prečne talne oznake, ki jih pri hoji s podplati ali belo pa- Člana Lions kluba Velenje Rajko Djordjevič in Andrej Glušič sta donacijo v višini 3100 evrov predala Tonetu Brodniku iz MO Velenje ob prehodu, ki že ima taktilne talne oznake. lico začutijo tudi slepi in slabovidni, bodo namestili spomladi. Namen talnih vodilnih taktilnih oznak je namreč usmerjati slepe in slabovidne osebe po poti, kjer tradicionalni namigi (kot so stav- be, robniki) niso na voljo. Prav tako pa se lahko uporabljajo tudi za usmerjanje ljudi okoli ovir, saj gre za tlakovce z večjimi izbočenimi pikami, ki jih dobro začutimo ob hoji. Tone Brodnik, vodja urada za gospodarske dejavnosti na MO Velenje, ki je tudi sam član Lions kluba Velenje, nam je ob tem povedal: »Donacijo bodo dodali znesku, ki ga je za ureditve prvih dveh prehodov s taktil-nimi oznakami prispeval mesti proračun. Podobno bomo namreč uredili še prehod za pešce nekaj metrov višje, pri upravni enoti. Vesel pa sem, da bomo še pred zimo oba prehoda, kjer se je konec septembra zgodila tudi huda prometna nesreča, osvetlili z novo javno razsvetljavo,« je dodal. Ob tem je povedal, da bodo odslej taktilne oznake nameščali ob vseh rekonstrukcijah cest, tudi na Šaleški, ki naj bi temeljito prenovo dočakala leta 2018. Nameščali jih bodo tudi pri rekonstrukcijah pločnikov ob lokalnih cestah. Posebni talni tlakovci pa niso poceni. Kvadratni meter plošč, opremljen z grobimi pikami, stane namreč 25 evrov. a Bojana Špegel Iz POLICIJSKE beležke Terapijo so predpisali policisti Velenje, 30. novembra - V sredo popoldan se je v dežurni ambulanti zdravstvenega doma nespodobno vedel vinjen pacient. Po pregledu, s katerim se očitno ni strinjal, so mu terapijo predpisali policisti. Nemškega ovčarja odpeljali v zavetišče Velenje, 1. decembra - V četrtek zvečer so policisti šli na Aškerčevo po večjega psa, pasme nemški ovčar, ki se je tam zadrževal brez lastnika. Odpeljali so ga v zavetišče Zonzani. Ukrepali bodo tudi zoper lastnika. Sošolec mu je poškodoval oko Velenje, 2. decembra - V petek popoldan je oče policistom prijavil, da je njegovemu osemletnemu otroku v šoli sošolec z dežnikom povzročil poškodbo očesa. Policisti se bodo pogovorili s predstavniki šole, starši, otrokom, napisali obdolžilni predlog in s poročilom seznanili center za socialno delo. Za prispevke ni bilo dovoljenj Velenje, 2. decembra - V petek v jutranjem času sta v Velenju prostovoljne prispevke zbirala državljana Romunije, ki za to nista imela ustreznih dovoljenj. Policisti so jima napisali plačilna naloga. Grozil z objavo fotografij na spletu Velenje, 3. decembra - V soboto zjutraj sta k policistom prišla mladoletnica in njen oče. Naznanila sta dekletovega nekdanjega fanta, ki se nikakor ne sprijazni s tem, da nista več par. Med drugim ji je grozil s tem, da bo na spletu objavil njene fotografije. Začela se je glavna obravnava Romeo Bajde zanikal, da bi partnerko Lidijo Škratek ubil iz ljubosumja Celje, Velenje, 5. decembra - V ponedeljek se je na celjskem okrožnem sodišču z zagovorom obdolženca Romea Bajdeta začelo sojenje za umor iz ljubosumnosti. Obtožnica mu očita, da je 27. decembra lani na poti domov s koncerta v Rdeči dvorani v bližini vrtca v Velenju zadavil partnerko in mater svojih dveh sinov Lidijo Škratek. Obdolženi, ki po oceni psihiatra lahko le dve uri skupaj spremlja sojenje, nato pa potrebuje odmor, je dejal, da umor priznava, da ga obžaluje, ne pristaja pa na očitke tožilstva, da je partnerko ubil iz ljubosumja. Poudaril je, da se je sprijaznil s tem, da je ta imela drugega. V ponedeljek so kot pričo zaslišali tudi tedaj dežurnega zdravstvenega tehnika v velenjskem zdravstvenem domu, kamor je že mrtvo v prtljažniku pripeljal Bajde in tehniku povedal, kaj je storil. Glavna obravnava se je nadaljevala včeraj. a ■ Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 17 1. decembra 2016 «»SÜAS UTRIP 19 Srčna zahvala srčnim ljudem Župan MO Velenje Bojan Kontič pripravil sprejem invalidov in prostovoljcev - Tudi zaradi njihovega dela je življenje v mestu lepše HOROSKOP Velenje, 1. in 2. decembra - V četrtek popoldne je velenjski župan Bojan Kontič v domu kulture Velenje pripravil tradicionalni sprejem ob mednarodnem dnevu invalidov, ki smo ga zaznamovali v soboto, 3. decembra. Ogledali so si predstavo Mali princ Lutkovnega gledališča Velenje. V petek popoldne pa je župan v sejni dvorani mestne hiše pripravil še tradicionalni sprejem za velenjske prostovoljce; ta je bil ganljiv tudi zaradi odličnega kratkega koncerta citrarke Tanje Lončar. Dvorana je bila nabito polna. »Gre za tradicijo, ki je nisem vpeljal jaz, ampak že moj predhodnik. Prepričan pa sem, da si oboji zaslužijo posebno pozornost. Skupaj z invalidi tvorimo sredino, ki jo imenujemo Invalidom prijazno mesto. Zato, da smo dobili ta naziv, smo v preteklih letih izvedli številne ukrepe. Vsi pa pomagajo, da invalidi lažje živijo. Vesel sem, da je v invalidskih organizacijah tudi veliko solidarnosti, pomoči drug drugemu. Trdim, da če je mesto prijazno invalidom, je prijazno tudi do vseh ostalih prebivalcev in prebivalk,« nam je pred petkovim sprejemom prostovolj- cev povedal župan. Na sprejemu prostovoljcev ni mogel mimo zadnjih dogodkov v mestu. Zato je nagovor začel pri beguncih in dejstvu, da gre za ljudi, ki niso sami krivi, da morajo bežati iz domovine, da ostanejo živi. Nasprotovanja azilnemu do- posiljevalcev, ljudi, ki bi bili nevarni. Videl sem ljudi, ki potrebujejo našo pomoč,« je dodal. Poudaril je, da je ponosen, da prav prostovoljstvo dela mesto drugačno od drugih slovenskih mest, saj je močno razširjeno. »Velenje je znano po udarništvu svojih vrstah prostovoljce, pomaga, kolikor lahko. »Zavedamo se, da je tudi zaradi njihovega nesebičnega dela življenje v Velenju lepše. Gre za srčne ljudi, ki se zavedajo, da materialne dobrine v življenju niso na prvem mestu,« je še dodal župan v že- Župan Bojan Kontič se je v petek zahvalil številnim prostovoljcem, ki s svojim delom delajo življenje v Velenju lepše. mu v Velenju ni lahko sprejeti, je poudaril in s prostovoljci delil svojo izkušnjo pomoči v azilnem domu v Celju, ko je lani v času najhujše begunske krize ves dan pomagal prostovoljcem Karitasa in Rdečega križa. »Nisem videl in tem, da tudi danes, ko ljudje malo stvari opravijo brez plačila, posamezniki še vedno veliko naredijo brezplačno, iz notranje potrebe pomagati sočloveku, ki se znajde v težavah.« MO Velenje organizacijam, ki imajo v lji, da v prazničnih decembrskih dneh vsi po svojih močeh pomagajo tistim, ki pomoč potrebujejo, ker »nihče ni tako reven, da ne bi mogel pomagati tistim, ki imajo še manj od nas.«. a Bojana Špegel Sv. Barbara podprla tekače Športno društvo poslovnega sistema Premogovnik Velenje povezuje svoje člane preko različnih preventivnih, rekreativnih, tekmovalnih in drugih športnih srečanj. Ena od akcij je tek sv. Barbare. Tokrat že 12. tek so organizirali v nedeljo, 4. decembra, v sklopu praznovanja sv. Barbare - zašči-tnice rudarjev, saj jih zaščitnica jemlje v prav posebno varstvo. Sama je bila zaprta v stolpu, temnem, kakor so temni rudniški se ie... od 9. 12. do 15. 12. - 9. decembra 1954 so izvolili nov odbor velenjske Svobode; za predsednika so izvolili Zdenka Furlana, za podpredsednika Karla Vrečka in Franja Arliča, za tajnika Maksa Mavca in za blagajnika Janka Borštnerja; - 9. decembra 1987 je Pankrac Semečnik postal novi predsednik občinske konference SZDL Velenje; - 11. decembra 1920 se je v Celju rodil bančnik, zgodovinar, etnolog in kronist krajev Zgornje Savinjske doline Aleksander Videčnik; - 12. decembra 1888 se je na Zdovčevi domačiji v Zavodnjah rovi; ko jo je oče preganjal, pa se je celo odprla zemlja in ji ponudila zavetje, kot ga vsak dan daje rudarjem. Znane so legende, da je svetnica sama prihajala tolažit in obhajat zasute rudarje. Tek je bil organiziran v obliki štafetnega teka mešanih ekip. Ekipa je štela štiri člane, od tega je morala biti v njej vsaj ena pripadnica nežnejšega spola. Vrstni red tekačev je določila ekipa sama, vsak tekač pa je pretekel 3,250 m. nad Šoštanjem rodil kipar Ivan Napotnik; Napotnik je oblikoval kamen, bron, mavec in predvsem les; ob kiparjevi sedemdesetletnici so 12. decembra 1958 v sindikalnem domu v Šoštanju odprli razstavo Na-potnikovih del, ki jo je pripravil Viktor Kojc, otvoritveni govor pa je imel ravnatelj Narodne galerije in Napotnikov dobri prijatelj dr. Karel Dobida; napotni-ku so ob tej priložnosti podelili visoko državno odlikovanje -red dela I. stopnje, občinski odbor Šoštanj pa ga je imenoval tudi za svojega prvega častnega občana; decembra leta 1978 pa so po njem poimenovali nekdanji Kulturni center Ivan Na-potnik Velenje, ki je to ostal do 11. marca 2004, ko se je razdelil na več enot; ■ 12. decembra 1999 je v drugem krogu nadomestnih volitev za šoštanjskega župana zmagal Milan Kopušar, ki je zbral do- Ob Ribiškem domu pri velenjskem jezeru se je zbralo kar 69 ekip oziroma 276 tekačev, ki so zagrizeno »opravili« s kilometri in uro, doseženi rezultati pa bodo še dolgo polnili domače spomine. a Stane Meža Ivan Napotnik (Foto Arhiv Muzeja Velenje) brih 53 % glasov, istega dne pa je bilo v Velenju evropsko prvenstvo v krosu, na katerem je nastopilo 350 tekačev iz 26 evropskih držav; ■ 13. decembra je god sv. Lucije, ki si je po legendi iztaknila oči, da bi se ognila nadležnemu snubcu in ohranila devištvo; dan sv. Lucije je po julijanskem koledarju sovpadal z najkrajšim dnem v letu in ljudska vera je povezala ugaslo luč njenih oslepelih oči z ustrezno dolgo nočjo zimskega sončnega obrata; Lucija med drugim velja za za-vetnicoo šivilj; - od 9. do 13. decembra 1992 je bilo v Velenju Evropsko kvalifikacijsko teniško prvenstvo, ki so se ga udeležile reprezentance Izraela, Estonije, Ukrajine, Hrvaške in Slovenije; predsednik častnega odbora turnirja, na katerem je zmagala Slovenija, je bil predsednik takratne slovenske vlade dr. Janez Drnovšek; - 15. decembra 1992 je odstopila velenjska vlada Franja Bartolca, v začetku leta 1993 pa je novi predsednik velenjskega izvršnega sveta postal nekdanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. a Damijan Kljajič Oven od 21. 3. do 21. 4. Bliža se čas novoletnih zaobljub. Ena od vaših bo verjetno ta, da si boste privoščili več razvajanja in časa, ki ga boste posvetili izključno svojemu dobremu počutju. Decembrski dnevi bodo zelo naporni, zato bi bil res skrajni čas, da se te zaobljube tudi držite. Naslednji dnevi bodo tudi kot nalašč za obisk kakšnega maserja, plavanja v topli termalni vodi ali le sproščujočega klepeta s prijatelji, ki jih že nekaj časa zanemarjate. Ravno v tem času boste spoznali marsikaj odločilnega tudi za prihodnost, o kateri sicer ne razmišljate radi. Raje se prepuščate toku dogodkov. T Ö Bik od 22. 4. do 20. 5. Poraba denarja vas zadnje čase precej skrbi, saj se dobro zavedate, da lahko kaj hitro zapadete pretiranemu plačevanju s kreditnimi karticami. Ker se zavedate tudi, da imate še nekaj dolga in da vam denar ne bo padel z neba, se boste letos izogibali tudi prednovoletnih nakupov. Čeprav čisto mimo njih ne boste mogli iti. Znano je, da ste iznajdljivi, a se vam tudi kaj izmuzne. Kot kaže, se vam priložnost za dobro delo, ki bo tudi solidno plačano, ne bo. Dobro novico, povezano z njim, dobite do konca tedna. Potem boste lažje odprli tudi denarnico. a Dvojčka od 21. 5. do 21. 6. Naleteli boste na manjšo težavo, ki bo povezana z nekom iz vaše družine. Sicer bo težava večja zanj kot za vas, pa vseeno ne boste mogli ostati ravnodušni. S partnerjem bosta združila moči in pomagala po svoji vesti in zmožnostih. To vama bo povezalo. Razumela se bosta, kot žedolgo ne. Na finančnem področju vas čaka večja zmaga, na poslovnem pa se bo rahlo zakompliciralo. Pa ne po vaši krivdi. Vseeno boste prav vi izpadli grešni kozel. Maščevanje pravemu krivcu bo sladko. Najpozneje do torka boste poskrbeli, da mu bo žal za njegovo neodgovornost. © Rak od 22. 6. do 22. 7. V teh dneh se bo na vas zgrnila kopica dogodkov, ki jim sami ne boste kos. Sploh, ker si boste želeli več pomoči tistih, ki bodo po svoje krivi za dogodke. Nikar pa ne jemljite zadeve preveč neresno. Kot kaže, se vam zna, če ne boste previdni, sesuti še ena življenjska želja, ki pa k sreči ni življenjskega pomena. Ko si boste to priznali, vam bo lažje. Boste pa že v nekaj dneh prejeli zelo dobro novico, ki vas bo močno razveselila. Tudi zaradi nje se vam bo od srca odvalil velik kamen. Ljubezen boste še naprej iskali, čeprav jo imate pred nosom. Morda jo najdete še letos. Prazniki bi bili toplejši. Lev od 23. 7. do 23. 8. V teh dneh boste načrtovali, kako boste preživeli čas do konca leta. Vabil imate veliko, le redkih ste res veseli. Verjetno se boste odločili, da se odzovete le na tista, ki so vam jih poslali iskreni prijatelji. Po eni strani boste srečni, ker boste imeli v naslednjih dneh veliko dela. Po drugi pa si boste želeli, da bi spet lahko več lenarili. Sploh, ker vam mraz letos res ne bo godil, v teh dneh pa ga še ne bo zmanjkalo. Uživali boste ob pogledu na nekaj lepega. Segate po prepovedanem sadežu? To je odvisno predvsem od vas. Nasprotna stran je že pokazala, da je zelo zainteresirana. <2 Tngp Devica od 24. 8. do 23. 9. Preostanek meseca in leta vam bo čisto všeč, sploh, ker boste uživali v prazničnih lučkah in na prireditvah, ki jih bo kar nekaj po vašem okusu. Energije boste imeli v naslednjih dneh več kot po navadi, zato pa boste težave čutili drugje. Partner bo povsem odsoten. Obnašal se bo, kot, da vas ni. Ne bo vam jasno, kaj se dogaja z njim. Krivili boste predvsem sebe, a vzrok ni v vas. Da, partner ima slabo vest. Poskušajte čim prej izvedeti, zakaj, saj sedanje stanje že najeda vašo potrpežljivost. Ne reagirajte prehitro. Najprej premislite in potem naredite tako, kot vam bo velelo srce. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Končno boste našli več časa zase in za svoje telo. Razvajali ga boste kot že dolgo ne, kar vam bo res godilo. Ker boste več časa, energije in denarja posvetili tudi svojemu videzu, to ne bo ostalo neopaženo. Dvignilo bo tudi vašo samozavest. Partner bo vesel, ker bo tudi on opazil spremembe v vašem vedenju in podobi. Dobil bo voljo in vam sledil v dobrih korakih. Oba morata v teh dneh bolj paziti na zdravje, saj ne bo prav trdno. Prehlad ni izključen, a to bo še najmanj, kar vaju lahko doleti. Na udaru bodo tudi sklepi. Srečanje v sredo boste vzeli kot nujno zlo. Pa ne bo tako. Zelo se boste zabavali. Škorpijon od 24. 10. do 22. 11. Vsi okoli vas bodo govorili, kako jim dnevi proti koncu leta hitro minevajo. Vam pa se bo zdelo, da se vlečejo kot jara kača. Čakate na dogodek, ki bo zaznamoval preostanek leta, pa še kakšen teden v novem. Zelo ste na trnih. Zato ste raje zelo zaposleni kot pa brezdelni, saj se tako bolj učinkovito zamotite. Veseli pa boste, ker se boste telesno počutili vsak dan bolje. Družina bo vesela, če ji boste uresničili drobno željo, ki se bo takšna zdela le njim. Vam bo velika zato, ker vas bo dogodka strah. Predvsem zato, ker pred domačimi že nekaj časa skrivate, kaj počnete v prostem času. Čas je, da jim to sami razkrijete! Strelec od 23. 11. do 21. 12. Čaka vas nekaj razburljivih dni. Mnogi dogodki se bodo odvili z neverjetno naglico. Čeprav ste po navadi hitri tudi vi, boste tokrat komaj sledili dinamiki dnevov. Ponudila se vam bo odlična priložnost, da svoje delo nadgradite s sodelovanjem z zelo kreativnimi ljudmi. Res, da jih boste k sodelovanju povabili sami, a njihov odziv bo tako lep, da boste več kot srečni. Slabo obdobje tudi težave z zdravjem so za vami, pred vami pa povsem novo obdobje, polno razburljivih doživetij. Vanje več vključujte partnerja, saj ne boste imeli veliko časa za druženje z njim. Kozorog od 22. 12. do 20. 1. S partnerjem boste v preostanku leta po dolgem času veliko skupaj. Če bo na začetku to še težko, ker se že nekaj časa ne razumeta tako kot nekoč, bo v nekaj dneh položaj že povsem drugačen. Kriza bo očitno mimo. Spet bosta našla snov za pogovore in skupne točke, ki vaju bodo povezovale še nekaj tednov. Kljub temu vam bodo oči in misli marsikdaj pobegnile drugam. Še posebej, ker bo priložnosti veliko, sploh na prednovoletnih srečanjih. A do kaj več kot flirtanja ne bo prišlo. Poslovno se vam obeta zelo natrpan teden. Zmogli boste vse, a boste precej utrujeni. Vodnar od 21.1. do 19.2. Dobili ste mamljivo ponudbo. Ne bo se vam lahko odločiti, a se boste morali, saj se čas izteka. Tudi, če boste vedeli, da je odločitev prava, vas bo stala veliko živcev. Zdelo se vam bo, da izdajate sodelavce pa tudi nekatere prijatelje. Zal boste morali vložiti tudi nekaj prihrankov, kar vam tudi ne bo lahko. Zato boste čisto preveč zaskrbljeni. A to boste priznali le partnerju, vsi drugi bodo pač mislili, da ste tečni. Če boste postali brezvoljni, ukrepajte. Tega si sedaj res ne smete privoščiti, saj se boste morali ob novem poslovnem izzivu pokazati v najboljši luči. Opravka boste imeli z ljudmi, ki jih ne boste mogli preslepiti. K Ribi od 20. 2. do 20. 3. Ne da bi sami tako hoteli, boste veliko razmišljali o svojem življenju. Morda tudi zato, ker boste v teh dneh veliko sami. Če vam bo nekaj dni to še ugajalo, boste potemzačeli ugotavljati, da vam manjkajo stikiz ljudmi. Pa netistimi, ki jih srečujetezaradi dela, ampak tistimi, za katere si vse leto nistevzeli časa. In to kljub temu da vam veliko pomenijo. Predpraznični čas je kot nalašč, da to nadomestite. Nekoga, ki ga boste po dolgem času srečali v teh dneh, si ne boste mogli izbiti iz glave. Čeprav veste, da za vaju ni prihodnosti, vam bo pognal kri po žilah. In spet boste sanjarili. r Četrtek, 17. januarja Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 20 TV SPORED 8. decembra 2016 Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.40 Turbulenca: Med preveč in premalo samozavesti 12.20 Človek in zver, dok. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Večni princ, portret Janeza Mejača 14.25 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Moj gost, tv Lendava 15.55 Kdo si pa ti?, dok. odd. 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Živalski strupi - smrtonostni in uporabni, odd. o znanosti 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Integracija v Logatcu 18.10 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Globus 21.55 Vreme 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost: Živalski strupi - smrtonosni in uporabni 01.00 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.25 Strasti, 25/60 01.55 Strasti, 26/60 02.25 Strasti, 27/60 02.55 Dnevnik, ponov. 03.50 Info-kanal TV SLO T 05.30 To bo moj poklic: Arhitekt, inženir gradbeništva 06.00 Začnimo znova, 17/20 06.30 Začnimo znova, 18/20 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Janezek in Samuel, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Pavle, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Negovski grad in jezero v jeseni 08.10 Totalna razprodaja, 9/10 05.55 Čokoladne sanje, 9/10 09.40 Slovenski vodni krog: Poljanska Sora 10.05 Na lepše 10.45 Kino Fokus 11.00 Slovenski magazin 11.40 Status animarum, dok. film 13.25 Planet vrabcev, dok. odd. 14.30 Strasti, 25/60 15.05 Strasti, 26/60 15.40 Strasti, 27/60 16.15 Nova dvajseta (II.), 9/18 16.45 Nova dvajseta (II.), 10/18 17.25 Plavanje, sp v kratkih bazenih, posn. iz Windsorja 18.20 Rokomet, ep (Ž), Španija : Slovenija, prenos iz Stockholma 20.20 Mejniki zvoka: Izvajalec v studiu, 21.10 Avtomobilnost 21.40 Ambienti 22.10 72 ur, franc. am. film 00.20 Slovenska jazz scena: Big band Rtv Slovenija in Tadej Tomšič, 2/2 01.00 Točka, glasb. odd. 01.45 Igralec o igri: 50 let igralske kariere Radka Poliča Raca, dok. f. 02.40 Rokomet, ep (Ž), Španija : Slovenija, posn. iz Stockholma 04.20 Zabavni kanal pop 06.00 07.00 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Zdravo, Tereza! Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Zdravo, Tereza! Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Varuhi podeželja, nan. 24urzvečer Battle Creek, nan. Črni seznam, nan. Hope Springs, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči © 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 11.05 Pop Corn: Bomb Shell, Zmelkoow 12.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 13.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miklavžev koncert 18.20 Bonton: trkanje in pozdravljanje 18.50 Regionalne novice 2 18.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Naj viža: ans. Euro kvintet 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Migaj raje z nami 21.50 Videospot dneva 21.55 Iz oddaje Dobro jutro 22.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.25 Videostrani, obvestila 05.50 Kultura 05.55 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Živalski strupi 12.25 Bučke, satir. inf. parodija 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Kangčendzenga, dok. film 14.25 Kdo si pa ti?, dok. ser. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Skrajnosti sveta: svetloba in tema, dok. odd. 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Alpe, Donava, Jadran 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Piknik s torto, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Kinoteka 23.20 Steze slave, am. film 00.50 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.15 Dnevnik, ponov. 02.10 Info-kanal TV SLO T 05.35 To bo moj poklic: Vzgojitelj predšolskih otrok, učitelj razrednega pouka 05.55 Začnimo znova, 19/20 06.25 Začnimo znova, 20/20 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Janezek in Samuel, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Pavle, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.20 Totalna razprodaja, 10/10 09.05 Čokoladne sanje, 10/10 09.35 Slovenski vodni krog: Drava 10.15 Bleščica, odd. o modi 11.00 Biatlon, sp, sprint (M), prenos s Pokljuke 13.00 Smučanje prostega sloga: smučarski kros, prenos iz Val Thorensa 14.00 Biatlon, sp, sprint (Ž), prenos s Pokljuke 15.30 Plavanje, sp v kratkih bazenih, posn. iz Windsorja 16.15 Na vrtu, svet. odd. 17.00 Nova dvajseta (II.), 11/18 17.25 Nova davjseta (II.), 12/18 18.00 Halo TV 19.05 Robotki, ris. 19.15 Firbcologi 19.40 Infodrom 20.05 Fair play, češki film 21.45 Derren Brown, Ukane, Kako uganiti, kaj je na sliki? 22.40 Polnočni klub: Novčič za srečo 23.50 Točka, glas. odd. 00.35 Jaz sem Janez Janša, dok. film 01.25 Zabavni kanal 03.30 Biatlon, sp, sprint (M), posn. s Pokljuke 04.30 Biatlon, sp, sprint (Ž), posn. s Pokljuke 05.30 Plavanje, sp v kratkih bazenih, posn. iz Windsorja pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Viking Viki, ris. 07.35 Slonček Benjamin, ris. 08.05 Tv prodaja 08.20 Zdravo, Tereza! 08.50 Dr. Oz, am. ser. 09.45 Tv prodaja 10.15 Srčna kraljica, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Ostani z menoj, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Sestrske vezi, nan. 13.50 Zdravo, Tereza! 14.30 Srčna kraljica, nan. 15.30 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Varuhi podeželja, nan. 22.00 24ur zvečer 22.35 Eurojackpot 22.40 Razglasitev vojne, franc. film 00.35 Lov na morilca, nan. 01.30 24ur zvečer, ponov. 02.05 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.20 11.25 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.40 18.45 19.05 19.10 19.55 20.00 21.00 21.05 22.40 22.45 23.45 00.15 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Naj viža: ans. Euro kvintet Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miš maš, Bodimo vidni v prometu Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Popotniške razglednice Regionalne novice 3 Iz glasbenega arhiva: Mediafest Plitvice, 4. del Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Ali me poznaš: Jaz sem jesensko listje 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Studio kriškraš: V mesto po presto 08.10 Ribič Pepe, ponov. 08.35 Mulčki, ris. 08.40 Firbcologi 09.05 Mulčki, ris. 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom 10.20 Osvežilna fronta: Od spleta do kina 11.00 Oddaja o Ježkovem nagrajencu 11.55 Tednik 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.15 Ambienti 15.00 Kako zgraditi planet, 2/2 16.05 O življenju Tomaža Kajzerja, 3/6 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Kulturni vrhovi: Višarje, 2/5 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.35 Trinajst, 5/5 22.40 Poročila, šport, vreme 23.15 Ugrabljeni, am. film 01.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.10 Dnevnik, ponov. 03.05 Info-kanal TV SLO T 06.10 10 domačih 07.00 Najboljše jutro 08.45 Na lepše 09.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera 10.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 1. vožnja, prenos iz Sestriera 11.35 Biatlon, sp, zasled. tekma (M), prenos s Pokljuke 12.25 Alp. smuč., sp, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera 13.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Z), vključ. v prenos iz Nižnega Tagila 13.25 Alp. smuč., sp, VSL (Z), 2. vožnja, prenos iz Sestriera 14.30 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z), prenos s Pokljuke 15.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Lillehammerja 17.50 Plavanje, sp v kratkih bazenih, posn. iz Windsorja 19.15 Infodrom 19.30 Osvežilna fronta 20.05 Nedokončano življenje, am. film 21.50 Zvezdana 22.35 Derren Brown, Ukane, Kako uganiti, kaj je na sliki? 23.25 Aritmija 00.00 Aritmični koncert - Mojcart, ponov. 00.45 Bleščica, odd. o modi 01.30 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), posn. iz Lillehammerja 03.10 Biatlon, sp, zasled. tekma (Z), posn. s Pkljuke 04.10 10 domačih, ponov. 04.45 Polnočni klub: Novčič za srečo, ponov. pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Robocar Poli, ris. 07.15 Gospodična Zuža, ris. 07.25 Lena Lučka, ris. 07.30 Fun with Flupe, ris. 07.35 Radovednica Bibi, ris. 08.05 Telebajski, ris. 08.15 Turbo, ris. 08.45 Gospodična Zuža, ris. 08.50 Maša in medved, ris. 09.00 Objemčice, ris. 09.05 Lego prijateljice, ris. 09.30 Lego Nexo vitezi, ris. 09.50 Divja brata Kratt, ris. 10.15 Kako izuriti svojega zmaja, ris. 10.40 Čudežna ura Yo Kai, ris. 11.05 Tv prodaja 11.20 Naša mala klinika, nan. 12.15 Naša mala klinika, nan. 13.10 Tv prodaja 13.25 Zdravnica malega mesta, nan. 14.20 Zvit in prebrisan, nan. 15.15 Ameriška supervaruška, am. ser. 16.10 Kaznilnica odrešitve, am. film 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Pisma sv. Nikolaju, poljski film 22.15 Stranpoti, am. film 00.45 Šerifova pravica, nan. 01.40 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.40 10.00 10.05 10.10 11.45 12.15 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.25 18.45 18.50 19.55 20.00 20.25 20.30 21.40 23.10 23.40 00.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mis maš, Bodimo vidni v prometu Ustvarjalne iskrice (181), Praznična voščilnica Napovedujemo Videospot dneva Iz glasbenega arhiva: Mediafest Plitvice, 4. del Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Miklavžev večer, ponovitev Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2438. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Ptuj 2016, posnetek 3. dela Jutranji pogovori Migaj raje z nami Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 07.00 Živ žav sledi Ozi bu, ris. 07.05 Poldi, ris. 07.10 Minka, ris. 07.15 Timi gre, ris. 07.25 Kioka, ris. 07.35 Liki, ris. 07.40 Fletni Gaji, ris. 07.50 Fifi in Cvetličniki, ris. 08.00 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 08.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 08.15 Medo in Mica, ris. 08.20 Peter Zajec, ris. 08.35 Tilka in prijatelji, ris. 08.45 Dinotačke, ris. 08.55 Pujsa Pepa, ris. 09.00 Zu, ris. 09.15 Knjiga o džungli, ris. 09.25 Smrkci, ris. nan. 09.50 Frančkov Fonzek, ris. 10.00 Bacek Jon, ris. 10.15 Danov Dinosvet, otr. nan. 10.50 Prisluhnimo tišini 11.20 Ozare 11.25 Obzorja duha: Ustvarjalnost v Cerkvi 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.25 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 14.55 Vikingi, nem. am. film 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Vikend paket 18.40 Tilka in prijatelji, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Več po oglasih, 4/18 20.30 Intervju 21.25 Selfie brez retuše, film Vinci Vogue Anžlovarja, dok. film 22.20 Poročila, šport, vreme 22.45 Mate Bekavac in Orkester Slovenske filharmonije 23.20 Večer samospevov z mezzosopranistko Marjano Lipovšek 23.50 Trenutek vročice, ponov. 00.05 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.30 Dnevnik, ponov. 01.25 Info-kanal TV SLO T 05.50 Duhovni utrip, ponov. 06.05 Kulturni vrhovi: Višarje, 2/5 06.35 Glasbena matineja: Citrar Georg Glasl 06.55 Posebna ponudba, svet. odd. 07.45 Zvezdana 08.45 Avtomobilnost 09.25 Alp. smuč., sp, SL (M), 1. vožnja, prenos iz Val d'Isera 10.25 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 1. vožnja, prenos iz Sesriera 11.15 Biatlon, sp, štafeta (M), prenos s Pokljuke 12.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (Ž), vključ. v prenos iz Nižnega Tagila 12.30 Alp. smuč., sp, SL (M), 2. vožnja, prenos iz Val d'Isera 13.30 Alp. smuč., sp, SL (Ž), 2. vožnja, prenos iz Sestriera 14.25 Biatlon, sp, štafeta (Ž), prenos s Pokljuke 15.00 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos iz Lillehammerja 17.00 Nord. smuč., sp.smuč. teki, sprint, posn. iz Davosa 17.45 Plavanje, sp v kratkih bazenih, posn. iz Windsorja 18.45 Ambienti 19.10 Z glasbo in s plesom 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Človek: Dva obraza človeštva, 1/3 20.55 Program, nem. miniserija, 1/2 22.30 Položaj otroka, romunski film 00.15 Vikend paket, ponov. 01.35 Zabavni kanal 03.00 Alp. smuč., sp, SL (Ž),j)osn. 03.50 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M) 04.40 Plavanje, sp v kratkih bazenih pop 06.00 07.00 07.01 07.15 07.25 07.30 07.35 08.05 08.15 08.45 08.50 09.00 09.05 09.30 09.50 10.15 10.40 10.55 11.20 11.35 12.30 13.25 13.40 14.35 16.25 17.55 18.55 18.58 20.00 22.00 23.00 01.25 02.15 24ur, ponovitev OTO čira čara Robocar Poli, ris. Gospodična Zuža, ris. Lena Lučka, ris. Fun with Flupe, ris. Radovednica Bibi, ris. Telebajski, ris. Turbo, ris. , Gospodična Zuža, ris. Masa in medved, ris. Objemčice, ris. Lego prijateljice, ris. Lego Nexo vitezi, ris. Divja brata Kratt, ris. Kako izuriti svojega zmaja, ris. Super ekipa, ris. Čudežna ura Yo Kai, ris. Tv prodaja Nasa mala klinika, nan. NaSa mala klinika, nan. Tv prodaja Zdravnica malega mesta, nan. Zgodba o Kristusovem rojstvu, am. film Dan najlepsih sanj Štartaj, Slovenija! 24ur vreme 24ur Slovenija ima talent Štartaj, Slovenija! Pisatelj v senci, ang. film Šerifova pravica, nan. Zvoki noči © 05.50 Utrip 06.05 Zrcalo tedna 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.15 Z vrta na mizo 10.40 10 domačih 11.10 Vem!, kviz 11.55 Bučke, sat. inform. parod. 12.35 NaGlas! 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Skriti vrh, dok. odd. 14.25 Kdo si pa ti?, 6/10 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Firbcologi 16.25 Z glasbo in s plesom 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Osvežilna fronta 17.55 Novice 18.00 eRTeVe 18.15 Zajček Belko, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pisave: Mojca Kumerdej, Uroš Zupan 23.40 Glasbeni večer: Ciganka 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Strasti, 28/60 02.15 Strasti, 29/60 02.50 Strasti, 30/60 03.20 Dnevnik, ponov. 04.15 Info-kanal 05.35 05.40 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 11.15 11.40 12.20 13.00 13.30 14.35 15.00 15.10 15.40 16.00 16.25 17.00 17.25 17.55 18.05 18.10 18.20 18.55 19.00 20.00 20.55 22.00 23.05 00.50 01.15 01.45 02.15 02.50 03.40 Kultura Odmevi Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Vem!, kviz Obzorja duha: Ustvarjalnost v Cerkvi Kulturni vrhovi: Višarje, 2/5 Dnevnik, šport, vreme Lhotse 1981 - južna stena, dok. film Kaj govoriš?=So vakeres? Poročila Lučka, tv Lendava Studio kriškraš: V mesto po presto Ribič Pepe Profil Poročila, šport, vreme Posebna ponudba Novice Pavle, ris. Pujsa Pepa, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, vreme, šport Beseda na A, 2/6 Vojna za semena, dok. odd. Odmevi, šport, vreme Pričevalci, dok. odd. Dnevnik Slovencev v Italiji Strasti, 31/60 Strasti, 32/60 Strasti, 33/60 Dnevnik, ponov. Info-kanal OUJ.4U IIIIU-Mlldl TV SLO T Oí in Tn hn mni nnHif Marlikl/i tehnik 05.30 To bo moj poklic: Medijski tehnik 06.00 Začnimo znova (II.), 1/35 06.25 Začnimo znova (II.), 2/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Janezek in Samuel, ris. 07.10 Fletni Gaji, ris. 07.15 Pavle, ris. 07.20 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 07.55 Zgodbe iz školjke: Hov hov in skok 08.25 Za zadnjim vogalom ... je televizija 09.15 Slovenski vodni krog: Tržiška Bistrica 09.55 Tihotapci identitete, dok. film 10.50 Duhovni utrip: Etično poslovanje 11.20 Polnočni klub: Novčič za srečo 12.30 Ljudje in zemlja 13.35 Avtomobilnost 14.20 Strasti, 28/60 14.55 Strasti, 29/60 15.30 Strasti, 30/60 16.05 Plavanje, sp v kratkih bazenih, Rosn. ova dvajseta (II.), 13/18 17.25 Nova dvajseta (II.), 14/18 18.00 Halo TV 19.00 Robotki, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Sara in Raček, ris. 19.30 Studio kriškraš: V mesto po presto 20.00 Zadnji tango v Halifaxu, 5/6 21.00 Program, 2/2 22.35 Spomini: Majda Toplak, 3. del 00.00 Vzporedna ekonomija, ponov. 01.00 Točka, glasb. odd. 01.50 Zabavni kanal 04.40 Plavenje, sp v kratkih bazenih, posn. 05.30 To bo moj poklic: Avtoserviser 06.00 Začnimo znova (II.), 3/35 06.30 Začnimo znova (II.), 4/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Janezek in Samuel, ris. 07.10 Fletni gaji, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Knjiga o džungli, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 07.55 Zgodne iz školjke: Juvi 08.05 Zgodbe iz školjke: Pozabljene knjige naših babic: Sedem let pri beli kači 08.40 Za zadnjim vogalom . je nova zvezda 09.45 Slovenski vodni krog: Radovna 10.30 Naprej h koreninam, dok. odd. 11.10 Hitlerjeva biblija, dok. film 12.05 Dober dan 13.10 Vse je mogoče 15.00 Strasti, 31/60 15.30 Strasti, 32/60 16.05 Strasti, 33/60 16.55 Nova dvajseta (II.), 15/18 17.25 Nova dvajseta (II.), 16/18 18.00 Halo TV 19.05 Robotki, ris. 19.15 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Sara in Raček, ris. 19.35 Pepi vse ve o pesništvu 20.05 Športnik leta, prenos iz Ljubljane 21.15 Smučanje prostega sloga, sp, smuč. kros, posn. iz Arose 22.05 Neusmiljeno poletje, ital. film 23.40 Točka, glasb. odd. 00.30 Kakor krogla po Evropi, zapiski k verjetni zgodbi Antona Ukmarja, ponov. 01.20 Zabavni kanal 04.10 Športnik leta, posn. iz Ljubljane PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Bodimo vidni v prometu 09.40 2437. VTV magazin 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 2438. VTV magazin 10.35 Kultura, informativna oddaja 10.40 Skrbimo za zdravje, Kaj pa moja prebava? 11.40 Vurberk 2016, posnetek 1. dela 12.55 Župan z vami, Franjo Naraločnik, župan Občine Ljubno 13.55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 15.45 Lestvica zabavnih in narodnozab. 16.15 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Očistimo gozdiček, gledališka redstava Vrtca Velenje 18.20 Ustvarjalne iskrice (180), Adventn 18.40 19.55 20.00 21.15 21.20 22.20 23.50 00.20 Adventni čas je tu Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Naj viža: ans. Euro kvintet, ans. Glas Napovedujemo Pop Corn: Bomb Shell, Zmelkoow Jutranji pogovori Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06. 0 07.00 07.10 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 09.45 10.15 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.50 02.25 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 21.00 21.05 22.15 23.15 23.45 pop pop 24ur, ponov. Zebra Zigbi, ris. Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris. Tv prodaja Zdravo, Tereza! Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Srčna kraljica, nan. Ospanizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Polona ga žge Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Dan najlepših sanj 24ur zvečer Battle Creek, nan. Črni seznam, nan. Lov na morilca, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 07.25 07.35 08.05 08.20 08.50 © 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. Viking Viki, ris. Slonček Benjamin, ris. Polona gja žge Dr. Oz, am. ser. 09.45 Tv_prodaja 10.15 Srčna kraljica, nan. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Polona ga žge Srčna kraljica, nan. Ostani z menoj, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Preverjeno 24urzvečer Talci, nan. Črni seznam, nan. Lov na morilca, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči 11.15 11.30 12.30 12.45 13.50 14.30 15.30 16.30 16.55 17.55 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2438. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Bonton: trkanje in pozdravljanje Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Župan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje Regionalne novice 2 Ptuj 2016, posnetek 3. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Zupan z vami: Ivan Suhoveršnik, župan Občine Mozirje 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.00 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, tabornike 18.40 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2439. VTV magazin, regionalni informativni program 20.25 Kultura, informativna oddaja 20.30 Napovedujemo 20.35 Dotiki gora: Storžič 21.00 Znani obrazi: Bernarda Marovt 22.05 Iz oddaje Dobro jutro 23.05 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.35 Videostrani, obvestila 05.35 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Pisave 12.25 Zapeljevanje pogleda 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Gola gora, dok. odd. 14.25 Kdo si pa ti?, 7/10 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Bodibilder, franc. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Primer Galilej - znanost in vera, dok. odd. 23.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.20 Strasti, 34/60 00.50 Strasti, 35/60 01.25 Strasti, 36/60 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 05.25 To bo moj poklic: Inštalater vodovodnih naprav, inštalater hladilnih naprav 05.55 Začnimo znova (II.), 5/35 06.25 Začnimo znova (II.), 6/35 07.00 Zajček Belko, ris. 07.05 Janezek in Samuel, ris. 07.10 Fletni gaji, ris. 07.15 Tilka in prijatelji, ris. 07.30 Knjiga o džungli, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Medo in Mica, ris. 07.55 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Najdiptiček 08.10 Lučka, tv Lendava 09.00 Za zadnjim vogalom . je tihi teden 09.50 Slovenski vodni krog: Pivka 10.30 10 domačih 11.00 eRTeVe 11.30 Kako je padala Evropa, dok. film 12.35 Dober dan 13.40 Vikend paket 15.10 Strasti, 34/60 15.45 Strasti, 35/60 16.20 Strasti, 36/60 16.55 Nova dvajseta (II.), 17/18 17.20 Nova dvajseta (II.), 18/18 18.00 Halo TV 19.00 Robotki, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.25 Ribič Pepe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Ob 100 letnici rojstva Yehudija Menuhina 21.00 Od blizu, pogov. odd. v Vesno Milek 21.55 Bleščica, odd. o modi 22.25 Popšop 23.00 Aritmični koncert - Bilbi in Direktorji 00.10 Točka, glasb. odd. 00.55 Kantata za Janeza Godca, dok. portret 01.45 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Zebra Zigbi, ris. 07.10 Gospodična Žuža, ris. 07.25 Viking Viki, ris. 07.35 Slonček Benjamin, ris. 08.05 Tv prodaja 08.20 Polona ga žge 08.50 Dr. Oz, am. ser. 09.45 Tv prodaja 10.15 Srčna kraljica, nan. 11.15 Tv prodaja 11.30 Ostani z menoj, nan. 12.30 Tv prodaja 12.45 Sestrske vezi, nan. 13.50 Polona ga žge 14.30 Srčna kraljica, nan. 15.30 Ostani z menoj, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.55 Sestrske vezi, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Varuhi podeželja, nan. 22.00 24ur zvečer 22.35 Talci, nan. 23.30 Črni seznam, nan. 00.25 Lov na morilca, nan. 01.20 24ur zvečer, ponov. 01.55 Zvoki noči 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 2439. VTV magazin, regionalni informativni program 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 11.30 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (182), Škatlica presenečenja 18.20 Zogarija (15) 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Vidnost managerk - Pod žarometi 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Pop Corn: Neisha, Inmate 22.05 Videospot dneva 22.10 Iz oddaje Dobro jutro 23.10 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 17 1. decembra 2016 «»SÜAS PRIREDITVE 21 KNJIŽNI kotiček YAMADA, Kobi: Kaj storiš z idejo? ml - Mladina / C-Sz Slikanice zaboji Kaj storiti z idejo, ki se pojavi nenadoma, od nikjer? Tako mala, nebogljena, da bi človek najraje pozabil nanjo. »Sicer pa, mogoče niti ne pripada meni?« se sprašuje mali fantič, ki ga prešine nova ideja. Odločil se je, da ni njegova, da je ne pozna. Vendar ljudje sanjamo. Vse zverinice so posebne, nekatere nas kaj naučijo, druge nam ponagajajo. Brez njih v spalnicah ne bi bilo tako zanimivo. EPHRON, Nora: Moj vrat mi gre na živce. In druge misli o tem, kako je biti ženska od - Odrasli / 821-32 - Kratka proza Avtorica je bila ženska v zrelih letih, scena-ristka in režiserka poznanih filmov, kot so Ko je Harry srečal Sally, Romanca v Seattlu, Čaka te pošta. Poleg drugega je bila pristna Newyorčanka, strastna kuharica ter velika uporabnica kozmetike. se ideja ni pustila, sledila mu je. Fantiča je zaskrbelo, kaj si bodo o njej mislili drugi, zato jo je skril. Ni je omenjal, obnašal se je kot prej, ko je še ni poznal. Ampak sčasoma se je nanjo navadil in se veselil njene družbe. Ideje pa seveda potrebujejo in zahtevajo pozornost ... In rastejo ... Kaj se zgodi z njunim druženjem? Kako nanjo reagirajo drugi? Kaj sploh je namen ideje? In kaj, šment, naj narediš z njo? Ena od najlepših slikanic, ki je primerna tako za male kot za velike otroke. RIPHAGEN, Loes: Zverinice iz spalnice. Od akihe do žbljaca ml - Mladina / C-Sz Slikanice zaboji Slikanica je pravi leksikon zverinic, ki živijo v naših spalnicah. V knjigi najdemo šestindvajset malih pošasti, ki nas motijo med spanjem. Če kdaj ne najdete uhanov ali prstanov, je za to kriv Firbovec. Ponoči hodi okoli in išče svetleče se reči. Nato jih skrije v špranje in razpoke. Če se zbudite skuštrani in zavozlanih las, vas je ponoči obiskal Pajadek. To so mehka in gumijasta bitjeca, ki nimajo kosti. Najraje se zagozdijo pod otroško glavo. In v resnici jim je prav prijetno, če jih nekdo pomečka. Mislite mogoče, da vam škripa postelja? Motite se, to je zvok Škripotulje, ki se prehranjuje z lesom. Najraje ima takega, ki ima okus starih postelj. Škripotulje živijo v skupinah, zato je ta zvok zelo močan. Ko sanjate kaj lepega - ali pa tudi kaj manj lepega - je za to odgovoren Xywyx. To je strašansko pametna zverinica, ki ponoči prebere vse knjige, kar jih najde. Po branju se usede ob človeško uho in vanj šepeta zgodbe. Tako V kratkih zgodbah nas spomni na stvari, ki so vsem ženskam v zrelih letih dobro poznane. Najprej je seveda, že po naslovu sodeč, na udaru - vrat. Ta je namreč velik izdajalec naših let. Vse se da popraviti, tudi podočnjake, podbradek, gube, še celo rešilni pas okoli pasu, vrat pa si ne dopusti sprememb na bolje. In tako sčasoma postanemo zveste uporabnice ovratnih rut in pulijev. Navsezadnje postane obraz laž, vrat pa resnica. Zgodbe govorijo o bolj in manj resnih temah, vsem pa je rdeča nit humoren pod-ton ter globoko zadovoljstvo - biti ženska, ne glede na to, ali imaš dvajset ali osemdeset let. "Sovražim to, da potrebujem očala za branje. Sovražim to, da brez njih ne morem prebrati niti besede na zemljevidu, v telefonskem imeniku, na jedilnem listu, v knjigi ali kje drugje. Pa steklenička tablet! Pozabila sem omeniti tablete. Na škatlici s tabletami ne morem prebrati niti besede. Ali piše, naj vzamem dve na štiri ure ali štiri na dve uri? Ali piše "Uporabno do 8. 12. 17" ali "Rok trajanja potekel. Pika. Konec zgodbe"? Pojma nimam, kaj piše, in to je resno. Lahko bi umrla, ker ne morem prebrati, kaj piše na tabletah ..." a Stanka Ledinek Glasbeno popoldne Ravne pri Šoštanju - Prizadevni člani sekcij Kulturno-umetniškega društva Ravne pri Šoštanju nadaljujejo prizadevanja za pester zadnji mesec v letu. Tako bodo v nedeljo, 11. decembra, ob 15. uri v okviru glasbenega abonmaja pripravili v večnamenski dvorani tamkajšnjega Reksa Glasbeno popoldne. Na njem bodo nastopili ansambli Event, Skor-band ter Naveza. Obljubljajo veliko dobre volje, vsaj toliko, kot je je bilo na nedavni prireditvi KUD Ravne se predstavi in katere obiskovalci so napolnili omenjeno dvorano do zadnjega kotička. Do konca decembra bodo pripravili v Reksu še eno kulturno prireditev. Koncert terceta Katrinas Šoštanj - V sredo, 14. decembra, ob 19. uri bo v Kulturnem domu Šoštanj za abonma Lepi kamen in izven, nastopil tercet Katrinas (Katarina Habe, Petra Grkman, Sanja Mlinar - Marin). Koncert z naslovom Dober dan življenje bo prijetno dopolnil praznično vzdušje, ki vlada v Šoštanju. a tp, mkp CITY CENTER Celje • Četrte k,8.12., Biotržnica • Petek, 9.12., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,11.12. 11.00 Pravljične urice, Lun in škrat Nagajivček • do 31.12. Zabavno fotografiranje (pri lokalu Wannabe) • do 31.12. Lectarjeva ulica in BOŽIČNO NOVOLETNI SEJEM do 31.12. vse nedelje odprto do 17. ure Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentrovem kar-tingu na vrhnjem parkirišču: torek--petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Citycentra. kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 8. december 10.00 Ljudska univerza Velenje Igralne urice 17.00 Društvo Novus, Družinski center HarmonijaVzgoja, kjer se vzajemno razvijajo starši in otroci (predavanje) 18.00 Velenjski grad Pisano slovo od leta 2016 in razstava Jaslice s koncertom Kvarteta Svit Odprtje prazničnih razstav 18.00 Galerija Velenje Na čaju z igralcem Markom Mandičem 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čital. Življenje Velenjčanov v 18. in 19. stoletju, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Bunderla & Godler šov, komedija 19.30 Glasbena šola Velenje Orgelsko popotovanje po Evropi, koncert učencev in dijakov Petek, 9. december 9.00 Ljudska univerza Velenje Možganski fitnes, delavnica 18.00 Velenjski grad Praznično prepevanje na Velenjskem gradu: Vokalna skupina Vox corde 18.00 Kino Velenje Pojdi z mano, velenjska premiera s filmsko ekipo 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 21.00 Klub eMCe plac Cordura release party (Armaroth, Sen), koncert 22.00 Max klub Lačni Franz, koncert Sobota, 10. december 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Cankarjeva ulica Praznični bolšji sejem 9.00 Letni kino ob Škalskem jezeru Najhitrejši krog po kolesarsko sprehajalni poti 9.00 Knjižnica Velenje, preddverje Klic iz omare, sejem igrač in dobrodelni bazar 9.00 Štala Glinšek Konjičkova ustvarjalnica 10.30 Dom kulture Velenje, mala dvorana Vidkova srajčica, plesna predstava za otroke 15.00 Velenjski grad Kaligrafija z Manjo Reherman, delavnica 16.30 Krščanska adventistična cerkev PaLAČENka party 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Glasbeno preigravanje Jam Session 20.00 Dvorana Centra Nova Oridano Gipsy Band (Hrvaška), koncert 21.00 eMCe plac Sound Arson 6.6: Alpha Strategy (Can), Megs, NakaJima, koncert Nedelja, 11. december 10.00 Velenjski grad Babica pripoveduje, pravljični nedeljski dopoldnevi in delavnica 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Boris Oblišar, akustični koncert Ponedeljek, 12. december 10.00 Ljudska univerza Velenje Klepet po špansko s Fernando Rosales 16.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v srbskem jeziku 18.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Moč branja, bralni klub za odrasle 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvor. Zimski tris, koncert pih. orkestrov 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Dr. Nataša Meh Peer: Šolski center Velenje - kozmopolitsko središče ali multietični kotel, predavanje 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvor. Nostalgična komedija, komedija 20.00 Kino Velenje, velika dvorana Ljubezen in prijateljstvo, filmska predstava Torek, 13.december 13.00 Ljudska univerza Velenje Praznične ustvarjalnice, delavnica 17.00 Velenjski grad, Praznična kamra Čas za pravljico 17.00 Krščanska adventistična cerkev Izdelovanje prazničnih voščilnic 17.00 Vila Rožle Torkova peta, ustvarjalno druženje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Eins, zwei, drei! - po nemško zdaj!, zabavna nemščina 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvor. Jazavec pred sudom, drama 19.00 Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma rK Gorenje Velenje: RD Koper 2013 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvor. Georg Glasl, koncert citre Sreda, 14. december 12.00 Ljudska univerza Velenje Leto 2017 skozi oči Djotiša, delavnica 15.00 Velenjski grad Mojstrske delavnice: animacija s Tjašo Selič 15.00 Društvo Novus, Družinski center Harmonija Izdelujemo božično-novoletne voščilnice, ustvarjalna delavnica 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Čarobna pravljična joga 17.00 Dom kulture Velenje, vel. dvorana Čas velikih pričakovanj, dobrodelni koncert in božično-novoletni bazar 17.30 Galerija Velenje Mojca in prijatelji - Zimska pravljica, glasbeno-plesna animacija 19.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Božično-novoletni koncert Orkestra Slovenske vojske ŠOŠTANJ Četrtek, 8. december 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Mestna knjižnica Šoštanj Petek, 9. december 19.00 Kulturni dom Šoštanj Koncert Katrinas, Dober dan življenje Sobota, 10. december 9.00 Trg svobode Božično - novoletni sejem 10.00 Športna dvorana Šoštanj Kadetska tekma Elektra : Hopsi Polzela 19.00 Športna dvorana Šoštanj Članska tekma Elektra : Konjice Nedelja, 11. december 15.00 Dom krajanov Lokovica Letni koncert prosvetnega društva 15.00 REKS Ravne Glasbeno popoldne 16.00 Pred hotelom v Topolšici Božično doživetje v Topolšici Ponedeljek, 12. december 18.00 Ribiški dom ob šoštanjskem jezeru Redni tedenski bridge turnir Torek, 13.december 18.30 Mestna knjižnica Šoštanj Potep po Severni Ameriki -Zahodna obala Sreda, 14. december 17.30 Vila Mayer Želodko se vrne s potepa Lutkovna predstava za otroke v izvedbi Vanje Kretič ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 10. december, 17.00 Kulturni dom Gorenje Pravljične urice; KD Gorenje 21.00 Hiša mladih Študentsko brucovanje; KŠŠF Ponedeljek, 12. december, 19.00 Sejna soba Hiše mladih Svetniška in poslanska pisarna SD Lunine mene 14. decembra, ob 1:06, polna luna (ščip) Odprli razstavo »Premog - črnobeli kruh« Velenje, 7. decembra - Sinoči so v Muzeju premogovništva Slovenije odprli razstavo fotografa Aleksandra Kavčnika. Naslovil jo je Premog - črnobeli kruh. Njegove fotografije so nastale 500 m globoko pod zemljo, v Premogovniku Velenje. Umetnika je predstavila likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, kulturno noto dogodku pa je dodal še kitarist Franjo Jurovič. Razstava bo na ogled do 1. februarja. Jaslice, pisano slovo od leta, koncerti Velenje, 8. decembra - Na Velenjskem gradu uspešno teče projekt Praznična kamra, vse do konca leta pa bodo v njej in drugih prostorih gradu pripravili še niz zanimivih dogodkov. Nocoj ob 18. uri bodo odprli dve tradicionalni razstavi. Društvo Šaleških likovnikov bo pripravilo pregledno razstavo letos nastalih del, ki so jo poimenovali Pisano slovo od leta 2016. Istočasno bodo v spodnjih prostorih Velenjskega gradu odprli razstavo jaslic. Ob njih bodo ta mesec številni koncerti. Ob otvoritvi bo koncert pripravila vokalna skupina Svit iz Bevč. Jutri ob 18. uri bo ob jaslih prepevala vokalna skupina Vox corde, v soboto ob 17. uri pa vas vabijo na glasbeno preigravanje (Jam Session). Vsako nedeljo do konca leta bodo na gradu babice pripovedovale zanimive dolenjske bajke in druge pravljice. To nedeljo ob 10. uri bo pravljici sledila delavnica za družine. Izdelovali bodo lampijone. V nedeljo ob 17. uri pa lahko na gradu prisluhnete še akustičnemu koncertu domačina Borisa Oblišarja. Čas velikih pričakovanj OŠ Gorica Velenje - Šolski sklad OŠ Gorica v sodelovanju z Big bandom glasbene šole Frana Koruna Koželjskega pripravlja v sredo, 14. decembra, ob 17. uri v domu kulture dobrodelni koncert z naslovom Čas velikih pričakovanj. Na njem bodo občinstvo popeljali na slovenske domačije, ga približali obdobju najdaljših noči v letu, ki pa prinašajo tudi najsvetlejše praznike ter najtoplejše in najsrečnejše družinske dni, ko se otroci in odrasli veselijo Miklavža, kolin, božiča, tepežkanja in začetka novega leta. Po koncertu bodo pripravili božično-novoletni bazar s skrbno narejenimi izdelki učencev, staršev, učiteljev in delavcev šole. a mkp, bš KINO spored v mali in veliki dvorani Hotela Paka POJDI Z MANO Mladinski pustolovski triler, 91 minut (Slovenija). Režija: Igor Šterk Igrajo: Ivan Vastl, Mak Tepšič, Ronja Ma-tijevec Jerman, Matija Brodnik, Dare Valič, Ivanka Mežan, Lotos Vincenc Špa-rovec idr. Petek, 9. 12., ob 18.00 - premiera z ekipo Sobota, 10. 12. ob 19.00 - mala dvor. Nedelja, 11. 12. ob 18.15 uri PR' HOSTAR Odtrgana komedija, 95 minut (Slovenija) Režija: Luka Marčetič Igralci: Dejan Krupič, Goran Hrvačanin, Igor Kešina, Miha Brajnik, Mateja Terse-glav, Aljoša Armuš, Haris Rakovič, Mario Čulibrk, Luka Marčetič, Niko Zagode, Yu-liya Molina, Miri Bolte, Jože Robežnik idr. Petek, 9. 12., ob 22.00 PODZEMLJE: KRVAVE VOJNE Underworld: Blood Wars, akcijska grozljivka, (ZDA). Režija: Anna Foerster Igrajo: Kate Beckinsale, Theo James, Lara Pulver, Tobias Menzies, Bradley James, James Faulkner, idr. Petek, 9. 12., ob 20.15 Sobota, 10. 12., ob 22.45 JACK REACHER: NIKOLI SE NE VRNI Jack Reacher: Never Go Back, akcijska pustolovščina, 118 minut (ZDA) Režija: Edward Zwick Igrajo: Tom Cruise, Cobie Smulders, Aldis Hodge, Danika Yarosh, Robert Knepper, idr. Sobota, 10. 12. ob 20.30 MOJ NAROBE SVET -JEŽEK Glasbeni dokumentarni film, 74 minut (Slovenija, Makedonija, Hrvaška) Režija: Petra Seliškar Avtorji in izvajalci glasbe: Frane Milčinski - Ježek, Chris Eckman and The Last Side of the Mountain Band, Kimmo Pohjonen, Tomaž Pengov, Robert Fisher & Willard Grant Conspiracy, John Parish, Cesare Basile & John Bonnar, Jani Hace & Josipa Lisac, Hugo Race and The True Spirit, Ber-nays Propaganda, Teresa Salgueiro, Toni Kitanovski & Cherkezi Orchestra. Petek, 9. 12., ob 20.00 - mala dvor. Sobota, 10. 12., ob 20.30 - mala dv. Nedelja, 11. 12., ob 19.00 - mala dv. PRESPATI PRI PRIJATELJICI Siv sover vilse, družinski film, 79 minut, podnapisi, 8+ (Švedska, Nizozemska) Režija: Catti Edfeldt, Lena Hanno Igrajo: Astrid Lövgren, Lilly Brown, Henrik Gustafsson, Sofia Ledarp, Barry At-sma, Valter Skarsgard, idr. Petek, 9. 12., ob 18.30 - mala dvor. Nedelja, 11. 12., ob 17.00 - mala dv. ZAPOJ3D Sing, sinhronizirana animirana komedija/110 minut (ZDA) Režija: Garth Jennings Slovenski glasovi: Aljaž Jovanovič, Gora-zd Žilavec, Vesna Slapar, Miha Rodman, Lija Pečnikar, Uroš Buh, Goran Hrvačanin, Matevž Mueller, Maja Boh, Ajda Smrekar, Jernej Kuntner, Luka Štucin, idr. Nedelja, 11. 12., ob 16.00 - otroška matineja GREBEN REŠENIH Hacksaw Ridge, biografska vojna drama, 131 minut (ZDA, Avstralija) Režija: Mel Gibson Igrajo: Andrew Garfield, Teresa Palmer, Luke Bracey, Hugo Weaving, Sam Worthington, Vince Vaughn, idr. Nedelja, 11. 12., ob 20.00 MAGIČNE ŽIVALI Fantastic Beasts and Where to Find Them Domišljijska pustolovščina, 140 minut (Velika Britanija, ZDA). Režija: David Yates Igrajo: Eddie Redmayne, Katherine Wa-terston, Dan Fogler, Ezra Miller, Jon Voi-ght, Colin Farrell, idr. LJUBEZEN IN PRIJATELJSTVO Love & Friendship, komična romantična drama (po lit. predlogi romana Jane Austen), 92 minut (Irska, Nizozemska, Francija, ZDA, VB). Režija: Whit Stillman Igrajo: Kate Beckinsale, Chloe Sevigny, Xavier Samuel, Emma Greenwell, Justin Edwards, Tom Bennett, idr. Ponedeljek, 12. 12., ob 20.00 - filmsko gledališče Naš čas, 8. 12. 2016, barve: CM K, stran 22 22 OBVEŠČEVALEC »»^AS 8. decembra 2016 Nagradna križanka »Jeruzalem Ormož« RADIO VELENJE Živahne penine Jeruzalem Ormož očarajo s svojo lahkotnostjo in svežino. Penine imajo dolgo tradicijo, skozi čas pa smo jih povezovali predvsem s praznovanji in prazničnimi obdobji. Danes penine presegajo praznične okvirje in po njih pogosto posegamo skozi vse leto - z njimi nazdravljamo ob različnih priložnostih ali kar tako. Še vedno pa velja, da je mesec, ki ga naj bolj povezujemo s peninami, prav december. Penine iz vinske kleti Jeruzalem Ormož odlikujejo živahnost, svežina in lahkotnost. Ormoški enologi skrbno bdijo nad petimi različnimi peninami, ki se podajo k raznoliki kulinarični izbiri za praznične dni. Med potrošniki v prazničnih dneh že nekaj let zapored kraljuje v rožnato barvo odeta Muškatna penina, ki zapeljuje s svojo lahkotnostjo, osvežujočo aromo in značilno muškatno cvetlico. Postreže se jo lahko kot samostojen aperitiv ali kot spremljavo k sladicam kot je na primer mousse iz bele čokolade ali jagodno-kokosova krema. Penino vedno postrežemo ohlajeno na med 6 in 8°C. Pri tej temperaturi bomo steklenico tudi enostavneje odprli, zama-šek ne bo počil in penina ne bo prehitro stekla iz steklenice. P&F Jeruzalem d.o.o., Kolodvorska cesta 11, 2270 Ormož www.jeruzalem-ormoz.com Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju. Rešitev križanke (izrezano geslo) pošljite na naslov: Naš čas, d. o. o., Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Jeruzalem Ormož«, najkasneje do ponedeljka 19. decembra. Izžrebali bomo tri nagrade. Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. I ÏJÀ M * t Zdravniški nasveti: Boštjan Rožič, dr. med., spec. int. med. in vodja Intenzivnega oddelka i v Bolnišnici Topolšica. Tema: motnje srčnega ritma in bolečina v prsnem košu. Terme Zreče Fizioterapevt svetuje ... mag. Simona Pavlič Založnik, univ. dipl. org., višji fizioterapevt S pravočasno vrhunsko terapijo do hitrih rezultatov. Imate bolečine v sklepih, mišicah, težko hodite in se prepogibate, ne morete spati? Okrevate po poškodbi ali operaciji? V Termah Zreče izvajamo vrhunske manualne fizioterapevtske tehnike, ki jih dopolnjujemo z najsodobnejšo tehnologijo na področju fizioterapije. Manualne tehnike, kot so ortopedska medicina obravnave sklepov, mišic in ligamentov Cyriax, terapija Trigger oz. terapija mišičnih zatrdlin in manipulacija fascije oz. mišične ovojnice, vam bodo pomagale pri akutnih in kroničnih bolečinah v sklepih in mišicah, po zvinih, zlomih, izpahih, pri športnih poškodbah ter težavah s sklepi zaradi obrabe. Pomagali in svetovali vam bomo tudi s predoperativno in takojšnjo pooperativno rehabilitacijo. Poseben poudarek namenjamo individualni obravnavi, ki jo izvaja fizioterapevt s posebnimi znanji in dolgoletnimi izkušnjami na področju ortopedije in travmatologije. Vsaka fizioterapevtska tehnika je povsem prilagojena pacientovemu zdravstvenemu stanju oz. njegovim težavam. Terapija je najuspešnejša, kadar se izvede individualno in v čim hitrejšem času po poškodbi ali obolenju. FIZIOTERAPIJA „TAKOJ" CELOSTNA FIZIOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA V TERMAH ZREČE pri akutni bolečini v križu, išiasu, bolečini v vratu ali v prsni hrbtenici, boleči rami, poškodbi in bolečini v kolenu, zvinu gležja, bolečem komolcu (teniški komolec), zatrdlinah v mišicah. Vsak dan z bolečino je nepotreben! Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu ■■■'.....^JÊÊÊÊF^é KAMNOSEŠTVO PODPEČAN ČETRTEK, 8. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 9. decembra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 10. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 11. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 12. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. wwwJ(a m nosestv.o-pod pecan.si H torek, is. decembra r** Vesna NEGA OBRAZA IN TELESA Obnovitvena in regenerativna nega obraza z diamantnim pilingom ter ultrazvočno terapijo - AKCIJSKA CENA - 25 € Hotel Žalec, Mestni trg 3, Žalec • 051 324 074 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 14. decembra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. UNiFORIST KONCENTRACIJE PM10 V tednu od 28. novembra do 4. decembra koncentracije PM10, izmerjene na merilnih lokacijah v Šoštanju, Škalah, Pesju in na mobilni postaji Šoštanj, niso presegle predpisane dnevne mejne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana DNEVNE VREDNOSTI PM10 v dneh od 28. novembra do 4. decembra (v mikro-g/m3) op. mejna dnevna vrednost 50 mikro-g/m3 ne sme biti presežena več kot 35-krat v koledarskem letu ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 28. novembra do 4. decembra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, obči2-ne Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO, od 28. novembra do 4. decembra (v mikro-g SO2/m2 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Ob nakupu gozdarskega vitla vas OBDARIMO s kardanom ali daljincem 051 647 716 03 777 14 23 prodajalna@uniforest.si www.uniforest.si Akcija velja za modele od 45M/MR do 55M/MR ter od 55H do 85 Hpro in velja do konca decembra 2016. Naš čas, 1. 12. 2016, barve: CM K, stran 17 1. decembra 2016 «»SÜAS OBVEŠČEVALEC 23 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NEPREMIČNINE ODDAMO v najem pisarno, 28 m2, v Starem Velenju, Stari trg 35. Najemnina znaša 160,00 evrov/mesečno. Gsm: 031 418 249 ali tel.: 03 5871 156 ŽIVALI PRAŠIČA, težkega 180 kg, prodam. Gsm: 031 398 506 ZAJCE z zakol ali nadaljnjo rejo prodam. Gsm: 041 799 945 BIKCE, čb, stare od 10 dni do 2 mesecev, prodam za nadaljnjo rejo. Gsm: 031 266 194 mali OGLASI PRAŠIČE težke od 25 do 100 kg in fižol češnjevec v zrnju prodam. Gsm: 041 445 315 NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. RAZNO MAGNETNI smučarski prtljažnik za avto (3 pari smuči), gredenco in mizo s 6 stoli (stilno pohištvo) prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 051 626 788 MASIVNA miza, za udobno in neu-trujajoče delo z računalnikom. Širina 125 cm, globina in višina 75 cm. Črne barva, masivna smreka, z odprtinami za kable.Gsm: O41 692 995 TV APARAT LCD Sony, diagonala 102 cm", v odličnem stanju, črne barve, prodam za 380 evrov. Gsm: O41 692 995 STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI FIŽOL sivček prodajamo na kmetiji. Gsm: 031 350 928 SENO v kockah, jabolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec in več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 10. in 11. 12. - Robert Kralj, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d. o. o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. Nagrajenci križanke »Erico«, objavljene v tedniku Naš čas dne 24. novembra 2016, so: • Peter Laure, Lokovica 85 a, 3325 Šoštanj; • Mira Vrčkovnik, Florjan 289, 3325 Šoštanj; • Rezka Hojan, Kavče 34 b, 3320 Velenje. Nagrajenci bodo prejeli potrdilo za uveljavljanje nagrade priporočeno po pošti. Čestitamo! Rešitev gesla: ČISTILNA NAPRAVA Nagrajenci nagradne križanke »Picadilly, objavljene v Našem času, 24. novembra 2016, so: • Igor Habjan, Cesta Františka Foita 8, 3320 Velenje • Zvonimir Levar, Cesta Talcev 3 b, 3325 Šoštanj • Vida Pergovnik, Ravne 187, 3325 Šoštanj Nagrajenci bodo obvestila za prevzem nagrade prejeli po pošti. Geslo križanke: ČAR JESENI. habit nepremičnine Hnblt, d.o.o. Koroška 43, Veli tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 Prodaja, stanovanje, 1,5-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 49 m2, adaptirano l. 2005, 5/5 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 47.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sobno: VELENJE, DESNI BREG, 69.2 m2, adaptirano l. 2003, 4/4 nad., ED: G (210 -300 kWh/m2a), 65.000 € več na www.habit.si GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Porok ni bilo za objavo. SMRTI Dvoršek Dragotin Karl, roj. 1934, Šoštanj, Florjan 3; Verko Franc, roj. 1947, Šoštanj, Topolšica, Topolši-ca 125. rmn 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA ZAHVALE • OSMRTNICE V SLOVO • V SPOMIN Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si objavite ceneje. radio VGLEKJG 88.9 Mhz 187,8 Mhz Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš sodelavec in prijatelj IZTOK HUDOURNIK Od njega smo se poslovili v sredo, 7. 12. 2016 na pokopališču v Podkraju. Življenje niso dnevi, ki so minili, Iztok, s svojo zavzetostjo in duhovitostjo si pustil neizbrisen pečat v podjetju. temveč dnevi, ki smo si jih zapomnili. (Paulenko) Sodelavke, sodelavci družbe Esotech, d. d., bomo pogrešali tvoj večni optimizem in predanost našim skupnim ciljem. Esotech, d. d. V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek STANISLA V STRAMEC 8. 9. 1938 - 7. 12. 2015 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ohranjate spomin nanj. Naj ti bo lahka domača slovenska zemlja, saj si jo tako spoštoval in branil. Pogrešamo Te tvoji najdražji. ZAHVALA V 83. letu starosti je odšel na pot brez povratka naš dragi mož, brat, stric in svak DRAGO DVORŠEK 11. 4. 1934 - 30. 11. 2016 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tisim, ki močno boli. Hvala vsem za izrečeno sožalje in tolažilne besede, darovano cvetje in (T. Pavček) sveče. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi ZAHVALA ... V nebesih sem doma, od tega ne sveta... MARIJA MEZNAR 18. 11. 1923 - 25. 11. 2016 Ob boleči izgubi drage mame, sestre, babice in prababice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in društvom za izrečeno sožalje, cvetje in sveče. Posebna zahvala patronažni službi, g. Vrabiču za lepe besede slovesa, praporščakom, g. župniku Jožetu Pribožiču za darovano mašo in Mihelcam za ubrano petje na zadnji poti. Vsi njeni. Naš čas, 22. 12. 2016, barve: CM K, stran 24 December bo vesel in čaroben V tem mesecu se bo v Velenju zvrstilo več kot 150 dogodkov, ki jih pripravljajo različni kulturni javni zavodi, društva in gostinci - Dedek Mraz pride 15. decembra - Čarobna promenada zaživi 17. decembra Velenje, 2. decembra - S prižigom prazničnih luči se je v Velenju uradno začel sklop prireditev, imenovanih Čarobni december. Do konca leta se bo v mestu zvrstilo več kot 150 dogodkov, ki jih pripravljajo različni kulturni javni zavodi, društva in gostinci, koordinira pa jih Festival Velenje. Tam so pripravili tudi zloženko z napovedmi vseh dogodkov, ki so jo že prejela vsa velenjska gospodinjstva. Glavne poudarke letošnjega Čarobnega decembra v Velenju nam je predstavila direktorica festivala Velenje Barbara Pokorny. Najprej je poudarila, da v sklop dogodkov sodi tudi pester program v Praznični karmi, ki ga na Velenjskem gradu izvajata Muzej Velenje in Društvo Venera. K temu še doda: »Dedek Mraz bo v Velenje v družbi pravljičnih likov prišel v četrtek, 15. decembra, ob 17. uri. Rajanju na Titovem trgu se bodo pridružili plesalci Plesne šole Spin, Plesnega studia N in Plesne šole Mdance. Takoj za tem bo Dedek Mraz začel pohod po mestu, na MZPM Velenje pripravljajo kar 24 prireditev z obdaritvami predšolskih otrok, obiskal bo tudi vrtce, šole ...« Praznični sejem in Čarobna promenada Drugi pomembnejši datum, ki si ga velja zapomniti, je sobota, 17. december. »Ta dan bomo do- poldne na Cankarjevi ulici pripravili Praznični sejem drobnih daril in dobrot. Popoldan pa bo na Velenjski promenadi vrata odprla Čarobna promenada, v njej se bo začelo decembrsko praznično druženje na prostem ob ognju, toplih napitkih in prigrizkih ter številnih dogodkih za otroke in odrasle. Čarobno promenado smo lani pripravili prvič. Odziv je bil dober, zato smo jo letos še dopolnili,« izvemo. Vabila bo vse do 30. decembra, odprta pa bo med 17. in 22. uro. Vsak dan bo ob 17. uri program namenjen najmlajšim, ki jih bodo letos obiskala tudi pravljična bitja. Predstavili se bodo člani plesnih šol in učenci vseh velenjskih osnovnih šol, zapel bo vrtčevski zborček ... Bogat in raznolik program, namenjen odraslim, pa se bo vsak večer začel ob 19. uri. Zadnja bo na promenadi v letošnjem letu v petek, 30. decembra, nastopila zasedba Don Mentony Band. Organizatorji Čarobne promenade, Mestna občina Velenje, Mladinski center Velenje Vstopili v praznični čas MO Velenje tudi letos ni pretiravala z okrasitvijo mesta Bojana Špegel Velenje, 2. decembra - Drugi dan v decembru se je tudi mesto Velenje odelo v praznično podobo. Na Titovem trgu, kjer je že nekaj dni prej stala srebrna smreka, darilo občana Gori- ne pretirava; zanjo so namenili 40 tisoč evrov. Elektro Jezernik je z drobnimi lučkami, stkanimi v nove podobe, okrasil center mesta in večje zgodovinske znamenitosti. Na nekaterih drevesih je okrasitev bogatejša, predvsem pa drugačna kot v preteklih letih. otroci zaman ozirajo po obisku treh dobrih mož. Če vidimo takšne družine, jim prosim pomagajmo s kakšno malenkostjo, da jim polepšamo praznični čas.« Dodal je, da se bodo velenjske organizacije potrudile, da bo ta čas lepši tudi za socialno šibke. In da mu ravnatelji osnovnih šol zagotavljajo, da v Velenju ni lačnih otrok, ki bi z željnimi očmi gledali vrstnike, ko malicajo v šoli. Obljubil je, da bo tako tudi Po nagovoru župana je množica na Titovem trgu glasno odštevala od 10 do 0. Ko so se prižgale praznične luči, je mesto zažarelo v novi podobi. Titov trg in okolica sta res čarobna. ce, se je zbrala velika množica ljudi. Večina je prišla, da prvič letos vidi, kakšne lučke nas bodo v dolgih večerih in nočeh grele v prazničnih dneh, saj so kmalu po prižigu luči trg zapustili. Očitno koncert skupine AVE ni bil dovolj velik magnet, da bi ostali dlje in se veselili prihajajočih prazničnih dni. S praznično razsvetljavo MO Velenje tudi letos Preden so nekaj minut čez 18. uro po skupnem odštevanju zagorele praznične luči, je zbrane na trgu nagovoril župan Bojan Kontič. Med drugim je poudaril: »Naj bo letošnji december res čaroben. Za vse. Pomagajmo v tem času tistim, ki so pomoči potrebni. Poglejmo okrog sebe in opazili bomo, da med nami živijo družine, v katerih se ostalo. In si zaželel, da bi ljudje čim prej začutili, da se je gospodarska kriza res poslovila. »Moja največja želja pa je, da v decembru gojimo strpnost do drugačnih, pripravljenost pomagati. Želim si, da bi to bil mesec brez hujskaštva, etiketiranja drugačnih, ker je to nepotrebno. Poskrbimo za to, da smo sami takšni, kot pričakujemo od drugih!« a Še zadnji letošnji sejem Šoštanj - Občina Šoštanj pripravlja v soboto, 10. decembra, od 9. ure naprej na Trgu svobode še zadnji letošnji sejem. V bogati in pestri ponudbi bo tokrat poudarek na drobnih darilcih, poskrbljeno pa bo tudi za spremljevalni program. Nastopili bodo pihalni orkester Zarja Šoštanj, mešani pevski zbor Društva upokojencev Šoštanj in Reciklisti, ki se jih morda spomnite iz oddaje Slovenija ima talent, na kateri so se predstavili s starimi slovenskimi popevkami v novi preobleki. Drsajo tudi v Šoštanju Šoštanj, 7. decembra - Včeraj se je v Šoštanju začela deseta drsalna sezona na rokometnem igrišču, kjer je Občina Šoštanj tudi v tej zimi priskrbela pravi led. Drsališče bo predvidoma odprto do konca januarja vsak dan od 9. do 21. ure. Drsališče bo zaprto ob dežju ali večjih snežnih padavinah. Drsanje bo brezplačno. a mkp in Festival Velenje, so program pripravili v sodelovanju z javnimi zavodi in društvi iz Velenja. Dogodki za vse generacije Festival Velenje je v prazničnem mesecu pripravil sklop sobotnih otroških predstav v Čarobnem decembru. 24. decembra bo prva ponovitev lutkovne predstave Hrestač in mišji kralj v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje. To soboto, 10. decembra, si bodo otroci lahko ogledali plesno predstavo Vidkova srajčica v izvedbi KUD Igen iz Celja. Velika družinska praznična predstava bo letos posvečena 100. obletnici rojstva enega najboljših otroških pisateljev Roal-da Dahla. Slovensko ljudsko gledališče Celje bo 29. decembra v domu kulture Velenje uprizorilo njegovo prvo literarno delo za otroke Jakec in breskev velikanka. Dva večja koncerta bosta tudi v Rdeči dvorani; tradicionalno ga pripravlja skupina Šank Rock, Max klub pa pripravlja koncert Bajage, ki je navdušil že lani. Kino Velenje je poleg rednega filmskega programa v decembru tradicionalno pripravil dva praznična sklopa. Od 26. do 30. decembra bodo v Novoletnih filmskih iskricah na ogled otroške in mladinske projekcije, sklop Decembrska romantika v kinu pa ponuja program filmov za odrasle. Čarobni december v Velenju se bo zaključil s silvestrovanjem na Titovem trgu, kjer bo veselo s skupino Mambo Kings. Na sil-vestrski večer pa bo v domu kulture premierno uprizorjena tudi melodrama Gledališča Velenje Učinek kobilice. a B. Špegel Miklavž obdaril vse otroke Velenje, 3. decembra - V soboto popoldne je v okolici velenjske vile Bianca zaživel Miklavžev rokodelski sejem. Ponudba na njem je bila raznolika, prav čarobno pa se je zlil s podobo vile, ko se je spustil mrak. Takrat sta organizatorja - KS Staro Velenje in Zavod za turizem Šaleške doline ob poti do vile prižgala niz bakel, zadišalo je tudi po zakuhančku in toplem čaju. Na prizorišču se je malo pred napovedanim prihodom Miklavža zbrala velika množica. Medtem ko so čakali na prvega od dobrih decembrskih mož, so uživali ob ogledu igrice, ki so jo pripravile vzgojiteljice Vrtca Velenje. Miklavž jim je najprej pomahal z Pred vilo Bianca se je zbralo veliko družin. Otroci so bili veseli daril, kijih je zanje pripravil Miklavž. balkona vile, potem pa je prišel med njih. Prav za vsakega otroka, ki ga je prišel pozdravit v mrzlem sobotnem popoldnevu, je pripravil darilo. Hudički, ki so se trudili, da bi jih prestrašili, pa pri tem niso bili najbolj uspešni. Pričakovanje je bilo preveliko. a bš Veseli december v Šoštanju Člani sveta Krajevne skupnosti Šoštanj želijo leto zaključiti v krogu krajanov, občanov in prijateljev - Prireditve za vse generacije in vse okuse Milena Krstič - Planine Šoštanj - Druženje je cilj vseh dogodkov, ki jih za Veseli december, kot so jih naslovili, v mestu pripravlja Krajevna skupnost Šoštanj, zanjo pa Urška Kurnik, Maša Stropnik, Janja Burkelc in Boris Goličnik. »Pri oblikovanju dogodkov smo mislili na vse generacije in okuse. Želimo si, da bi se na dogodkih družili v čim večjem številu,« že zdaj vabi predsednica sveta KS Urška Kurnik. Prvi dogodek bo v torek, 13. decembra, ko pripravljajo pravljični pohod z baklami na Pusti grad, ob vrnitvi pa zabavo s čarodejem Andrejem. Na Pusti grad se bodo odpravili ob 17. uri s tržnice. Tržnica bo živa tudi v soboto, 17. decembra, od 17. ure naprej. Ponujala bo decembrske dobrote z degustacijami (penine, sire z okoliških kmetij, domač kruh, pecivo, pršut, Loko loko viski ...). Večer bo začinila Klapa Skala, zasedba petih fantov iz okolice Braslovč, najbolj znana po skladbi Tri dni sem ljubil. V ponedeljek, 26. decembra, ob 18. uri bo tržnica oživela z Božično zgodbo. K sodelovanju so pritegnili Turistično društvo Skor-no, ki ima s pripovedovanjem te že veliko izkušenj. Daleč naokoli slovi po Živih jaslicah, gledališču na prostem. Božično zgodbo bodo predstavili v igralno bralni zasedbi in ob spremljavi mešane- ga pevskega zbora Skorno. Decembrski adrenalin bodo stopnjevali s prednovoletno zabavo v torek, 27. decembra, od 20. ure naprej na Trgu svobode. V goste so povabili Modrijane in Rock Partyzane. Modrijani so v Šoštanju in okolici nastopili že večkrat in v Šoštanj radi prihajajo. Po dobrih dveh urah jih bo na odru zamenjala skupina Rock Party-zani, znana po klasičnih rock izvedbah in priredbah. Na trgu svobode bodo tudi zaključili Veseli december in ga še malo potegnili v januar. Krajevna skupnost k skupnemu silvestrovanju na prostem vabi že tretje leto zapored. Za zabavo bosta skrbela domač in nad vse uspešni ansambel Smeh ter glasbena skupina M.J.A.V., vokalna zasedba štirih deklet iz okolice Celja in Žalca. ■