ra liUt AJ ‘UDIJSKA KNJI** jfjllx- • Stev. 118 (2428) PHIHOBSKI DHEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Tu ne gre za Trst! Venomer omenjajo: Reka, Pulj, Zadar, Dalmacija... To je poglavitno! [Iz litouega govora) Poštnina plačana v gotovini Spedizione In abbon. post. 1. gr. TRST, torek 19. maja 1953 Cena 20 lir TlTov odgovor de gasperiju glede trsta: Nikoli ga ne ho dobil pomeni, da je problem Trsta odvisen od mene v‘'r*ra^ *r<**m' k* kilo nalboli pometno, da se uveljavi mirovna pogodba, da bi bil dosežen sporazum, da bi rstu guverner, s katerim bi se strinjale vse države - Še boljša rešitev pa bi bila tista, kakršno sem že ponudil: °vladanje, da bi imeli v Trstu izmenoma upravo Jugoslavija in Italija s Popolno samoupravo tržaškega prebivalstva-To bi bila najboljša rešitev" naše£a ^Pisnika) C&3'-18- - V Slavon- *lfca nr i ,e bila v nedeljo J^ovitv ava 10’ obletnice tousa nov i ■ •slavonSke-a S81® več, kl se je ie ude' ^ n*,, ^ot 300.000 ljudi. Spvor;pre§Iedno množico je i ki ?redsednik republike i ?0tranio«.?,...0J3rav!!laval važna ■ ®°iitična in zunanjepo- ; 2 ?rasania- !ito Pourta8-!1’ Predsednik ! “SoslovanJ • da 17 milijonov ?btno aZ- ustvarja močno in Casfc iD^2avo ki ne bo v hudih tujih sii , ?a v rokah raznih Ujarni. 7f,unP.erialističnimi tež-t®# zrjs. naTliih nevarnosti je kfeuhrv,1 mnogo> odkritih in da je \h- Tov. Tito je dejal, s;rašna 48 zagrozila takšna avija n^v.arilost. da bi Jugo-l^ljskih a kolonija kre- , ujena mo6°čnikov. Rešila jo “biost a^utnost, moč in od-iOI11Ur’ n bo borila proti vsa «at čeprav bi bil tisoč- 1» je tQ Pejsi od nje. Rešilo 5? »aroHi'3 s° bili jugoslovan-Novn- j Popravljeni, da se ?‘lo .«“,.boriio za ono, kar je V boju. ^trata**1^ njihovo. . ____________ S04' Jusn.i ta.in ki ga vodijo Stajah i Vl.]1 P° radijskih J°?oče ' p° tisku in na vse ,rnost Jcine. je bila ta ne-!,'a i» _ Pravljena, kajti zma- »at vtri! ieial: M; rc resnica 0 odnosih o Jugoslaviji- Predsednik Tito’go-z Italijo in 1, K)r . j»a a.!1'0. se dandanes zunaj IN r,isi strani takšni ki bi t^lja? c odtrgali nekatera (V0 iti n. Pisei°. pripovedu-1 jojte, «... 'ern kaj še vse. Po-daliji Lse dogaja v Italiji, plitve, v?anio m; sedaj zopet 5'etai0 ,er tudi nas vselej ?tvni zim Vo''tve, smo mi tu ? Plačal,!* Partner, ki naj (^Pcrii,, !?a30'. recimo g. De kos i 6 za to. ali bomo M de £?oslaviie tistemu, ki t Volu, i moral zmagati na Ni ,^ah. Zategadelj so to L8 »e vo''tve. Toda mi fka0 ničesar dali. da bi >o «W?a.?al na naš račun, ne {»?avedainali- kar ie naše- Na' N inaat°' da to ni več Paši- Pa n 'neičeva Jugoslavija, viia socialistična Jugo-ii?reU z ‘indmi, pripravljenimi , svojo -do zadnjega, varu- . 5vojoSlado zadnjega, ... ^jo aornovino. prepojeno bat?j,,že postalo smešno, ka-IS^iitev 3)0 na račun naše do- ji ttL^ipov«^33 vsega ne pišei,° b ujei° sedaj na teh !*č Sedaj je tamkaj Do^set' različnih strank: prva da bo sleherni držav- - S, čm'* rvrhan krožnik klo->lj nga pravj_ ,ja p0do dr-!? s. (.Jedil samo bel kruh in in i? bosta cedila z ust 'Mo j, 'eko. Ljudstvu obljub-pjime.dmnosti, ne obljubljajo h1- bi bJ*m ne dajejo tistega r-, y' ,?ato pa obljubljajo \ t-N i°. da bi dobili gla- ..Meie1?. liudi. SC..‘istimi, •* >r^:,j.lm morali dati: razde-1° veleposestnikov med l^fcdjih Jajo ki na volillnih vise mogoče ob-.. thaj' ie dejal maršal Tito, l^ein u Gasperi, ki je na kaša .zborovanju dejal da -tev ^nsta ni odvisno od • temveč od Tita. ti’° ^.n Jbisli — je dejal tov. iSsno da je vprašanje Trsta 'i c o £d mene, potem ga ni-,ko je 0 dobil- & prnen.il grožnje vode- V1 Doli*** nii Srih i1$?.ih M«di v Italiji, v S Volih‘Zdijo da če bi zmagali A jv.. ab informbirojevci. bi alabše za Jugosla-kva]. le maršal Tito nada- Sf^o sedaj zgodovinski ? lai tržaški - • - - Ss tega vprašanja. Le. smo osvobodili Trst. 1 da pripada Trst J«tn v.xJv brez ozira, da je v Alica . Italijanov, saj sta vsa Aska J? celotno zaledje slo-ih te ’ vfra' zahodni zavezniki wa®i drugače. Nismo > v?riobiti Trsta za Jugosla-A°šweli pa so, da bi bilo J, v'.,?!0 bi ?a dali Itali-1sl'ava Priznavajo, da ima S‘ja Pravico zahtevati - 1 je njegovo prebival- 1 bi Jdd.nostno mešano. In to IVst ® 1 neko novo rešitev, ra 2arazglasili za svobodno štAžkim Clst0 nevtralno cono. k isli ?rcem smo se s tem pa ’ da bi ohranili mir, sl, vsei„. Pomeni, da smo se cenili -t odrekli Trstu. Toda b?t z tPo, da ne bomo ni-boLdSa ,,J iem v roki reševali šA ozem?sanja> da bi dobHl 4hdalWeL sai bi bila to tu?1) bra?,.,' Pripravljeni smo C' kar 2 orožjem v roki V,nekai’mamo' ne da bi pri LvA, rf 1 v?č vzeli, ne glede tv‘Ibtiijv,, nrsmo zadovoljni z VjiA. kaa dzemeljskimi rešilo. Sada,, c-o T,i rine 12_ nas 'šziiT' da 1- vzell> ne gieae 'Vjlbbijv,, nrsmo zadovoljni z , ozemeljskimi reši-ar gre za Jugosla- ^il so^.dPjlmi volitvami !? AnptVelesile ZDA, Fr da ^Jilja. izdale deklara- ib hb , - i - u7a,., celotno Svobodno Ni bil a ]e Pripasti Italiji, den^. d? tako rečem, vo-* da hi j njim nekaj i podkupili, da bi De Gasperi zmagal, da ne bi zmagali informbirojevci ali drugi. Umljivo ie, da se ne moremo strinjati s tristransko deklaracijo: Ker pa vztrajamo pri tem načelu — še zmeraj' trdim, da bi bilo najbolj pametno, da se uveljavi mirovna pogodba, da bi bil dosežen sporazum, da bi bil v Trstu guverner, s katerim bi se strinjale vse države. Se boljša rešitev Pa hi bila tista, kakršno sem že ponudil pred dvema letoma: sovlada- nje da bi imeli v Trstu izmenoma upravo Jugoslavija in Italija s popolno samoupravo tržaškega prebivalstva. To bi bila najboljša rešitev. Ce g. De Gasperi govori o etničnem načelu, mislim, da bi morali v takšnih primerih vselej dodati tudi ekonomsko načelo. Kdo ima največ ekonomskih interesov v Trstu? Gotovo ne Italija, ki je vselej, tudi pod Mussolinijem zapostavljala Trst, pač pa Jugoslavija. Ce hočemo, da bi veljalo ekonomsko načelo, ima v Trstu Avstrija vsekakor več interesov kakor Italija. No, najdimo torej neko drugo rešitev in upoštevajmo ekonomsko načelo. Toda g. De Ga-speri noče upoštevati tudi ekonomskega načela. Takšno ((etnično« načelo je zanj zgolj volilno geslo in nič več. pesek v oči ljudem v tujini. Mi smo za etnično načelo, toda za pravično etnično načelo, in ne za takšno, kakršno si zamišlja g. De Gasperi. Tovariši in tovarišice! Tu ne gre za Trst. temveč za nekaj drugega. Mar ne vidite, kaj vse pišejo? Venomer omenjajo Pulj. Reko, Zadar, Split, Dalmacijo. To je poglavitno. Ce Vzamemo v roke dokumente takrat se^ nismo strinjali in se vidimo, kako se je po prvi sve- tudi sedaj ne strinjamo. Takrat so prehitro izdali takšno deklaracijo in mislim, da jim je leta dandanes še bolj neprijetna kot nam, kajti mi tega ne priznavamo, oni pa se je težko javno odrečejo, saj bi v tem primeru v Italiji ta ali oni to izkoristil. Razumem tudi te njihove težave. /Ve bodo nas več pobijali in požigali Toda dandanes De Gasperi, Facciardi in drugi ne govore več samo o Trstu. Trst — je dejal Pacciardi na nekem zborovanju, če hočemo, ga bomo vzeli čez noč. Mislim, da je dal zelo slabo izjavo, saj bj to lahko imelo slabe posledice. Trsta ne more dobiti čez noč; a kaj je z našimi ljudmi v Trstu? Mar mislijo, da bomo dovolili, da bi jim požgali domove in da bi jih pobijali kot prej? Ne, mi tega ne bomo dovolili. Sedaj pravijo, da morajo dobiti tudi cono B. O coni B naj ne govorijo.. Cona B sploh ne prihaja v , poštev. S tega mesta jim danes sporočam: cona B ne prihaja v poštev. (Tako je, — ploskanje in zlogovanje: Heroj Tito!) De Gasperi zahteva Trst, Pacciardi pa že s tem ni več zadovoljen. Ali je sploh kdo tam, ki bi mu lahko nudili roko in se z njim dogovorili? jaz ga ne vidim. Oni stalno govore, da je krivdna na naši strani, če ne pride do sporazuma. Toda mar jim nismo več kot enkrat ponudrii. da bi se sporazumeli? Tovariši in tovarišice! Zadnji čas v Italiji mnogo pripovedujejo, zlasti pa govori g. De Gasperi, da bi želel, da bi se uporabilo etnično načelo, se pravi, da bi tisti kraji, kjer prebivajo večidel Slovenci, pri-padli Jugoslaviji, tisti pa, kjer je večji del Italijanov, pa Italiji. Le da on dodaja k temu etničnemu načelu tako imenovano nepretrgano etnično črto. Glejte, kako pametna je ta zahteva. V Trstu so n. pr. večidel Italijani. Toda od Trsta do Kopra, Zavelj, Skednja itd. pa žive sami Slovenci, čisto krvni Slovenci, povezani z zaledjem. De Gasperi pa zahteva, da bi to prav tako dobila Italija, da bi lahko povezali tudi Koper, in Koper z Izolo in Pi. ranom itd, To ((nepretrgano etnično načelo« je njegova formulacija ki je jaz in noben pa. meten človek ne more priznati Sedaj pa venomer manevrira/ jo s tem etničnim načelom, kakor da nismo za to, da se uporabi etnično načelo. Ce gremo za tem, smo pripravljeni. Ce tako gledamo, bi bilo celotno ozemlje od Trsta do Tržiča na še, saj tamkaj ni Italijanov, temveč sami Slovenci. Torej nai’ bi dobila Italija Trst, toda celotna obala in morje naj bosta naša. Tedaj pa bodo imeli odrezani Trst in bodo lahko pluli vanj samo s čolni, Ali dalje med Trstom in Koprom, v osem milj širokem pasu — ni Italijanov. Tam prebivajo strnjeno Slovenci. Tu imajo torej Ko pe.r' Pirap in Izolo, če hočemo tako deliti po etničnem načelu. tovni vojni odvijala komedija s temi deželami. Videli bomo, da se dandanes ponavlja isto, z malenkostno ražliko. Italija je takrat dobila slovensko in hivatsko zemljo (seveda je to sedaj jugoslovanska zemlja) kot plačilo za sodelovanje z zahodnimi velesilami v vojni proti Nemčiji in Avstro-Ogrski. Tistim na Zahodu ni bilo mar, čigavi so to interesi: plačali so Italijanom z našo zemljo. Italijani so dobili, kar so hoteli. Ne le da so dobili tisto, kar je bilo določeno v londonski pogodbi, marveč še več, saj je bi; v Beogradu takšen režim, ki ni znal oz. ni hotel braniti naših interesov. In, tovariši, ko govori sedaj De Gasperi, da bi bilo hujše, če bi prišli fašisti, da bj bilo hujše, če bi prišli v Italiji informbirojevci na obiast in da je najbolje, da so na oblasti demokrati, mu odgovarjam takole: do prihoda Mussolinija na oblast je bilo to vprašanje že rešeno. Najbolj demokratična vlada, ki je bila takrat tam na krmilu — najbolj demokratična po njihovih pojmih — v kateri so bili Sforza, Giolitti in drugi, je odtrgala Istro, Reko in druge naše kraje. Odvzela je čisto naše kraje. Kakšna je torej razlika med njimi in fašisti? Isto zahtevajo tudi dandanes. To je le volilna spletka, s katero bi radi oplašili sv.et, češ da v Italiji lahko vnovič zmaga fašizem. Dajte ljudem jesti, dajte jim per- spektive in fašizem ne bo zmagal. Le-ti pa jim ne dajejo perspektiv, ker varujejo interese ozke ‘klike, razreda velike buržoazije, tovarnarjev in lastnikov latifundij, ki imajo velikanske površine zemlje, medtem ko ljudje v Južni Italiji umirajo od lakote. lo je trd oreh! Polomiti si bodo zobe Ko je prišel Mussolini na oblast, je to politiko samo podaljšal. Reko, ki je bila razglašena za neodvisno mesto, je n. pr. na fin način ugrabil in priključil Italiji. Dejal je, da Reka ne more obstajati, ker ni prometa v pristanišču in tovarne ne obratujejo, in — jo je priključil. Posledica je bila. da je postala Reka umirajoče mesto, da ni mogla napredovati, saj je bila odrezana od svojega naravnega zaledja, od Jugoslavije Ce bi hotela Reka uspevati, bi morala imeti stik z zaledjem. Enako pa bo tudi s Trstom, če bodo storili podobno kot z Reko. Dalje, Mussolini je imel leta 1924, v parlamentu govor (čeprav se je pred tem dogovoril z jugoslovansko vlado, češ da je vse urejeno in da nima več nikakršnih zahtev), v katerem je dejal, da svoje pozornosti, svojega vpliva ne morejo usmeriti na Zahod, saj so tamkaj stari narodi, pač pa na Vzhod, ker je bilo tukaj nekaj sklenjeno na hitro roko Mussolini se je kasneje tudi držal tega kurza. Ko nam De Gasperi sedaj očita imperializem in nas imenuje imperialiste, ko sedaj n. pr. grozi zaveznikom v zvezi z albanskim vprašanjem, se pravi, ko govori pred zavezniki, da je nevarnost, da bo Jugoslavija zasedla Albanijo, se moramo spomniti, da je prav te besede uporabljal Mussolini leta 1926., ko je poslal zaveznikom noto, v kateri pravi, da mora izdati določene ukrepe, da bi zagotovil Italiji neodvis- nost, kajti jugoslovanski imperializem ogroža majhno, slabotno Albanijo. In kaj se je pripetilo? Poslal je v Albanijo svoje strokovnjake in za njimi vojaške izvedence. Pozneje leta 1927. je šel še dalje, dokler ni naposled zasedel Albanije v celoti da bi ((ohranil njeno neodvisnost«. Enako govori danes De Gasperi. V tem grmu se torej skriva zajec. To so njihove zahteve. To so stari imperialistični cilji italijanske vladajoče buržoazije, vladajoče kliike. To je Mussolinijev duh, ki ga sedaj opevajo v cerkvah in mu postavljajo spomenike. Le-ta vlada dandanes v Italiji. To je isti imperialistični pohlep, kakršnega so imeli poprej. S tega mesta pa jim sporočamo: slabo pot ste izbrali, gospodje! Tukaj je tako trd oreh, da si boste na njem ne le polomili zobe, marveč tudi izgulbili glave. Tukaj nimate kaj več iskati. (Tako je. Zlogovanje. Heroj Tito). (Nadaljevanje na 3, etra/ni) V Ankari ratificiran balkanski trojni sporazum Izredni seji, na kateri je turška velika narodna skupščina ratificirala balkanski pakt, je prisostvovala tudi jugoslov. parlamentarna delegacija ANKARA, 18. — Velika turška narodna skupščina je danes ratificirala sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Izredni seji skupščine je prisostvovala tudi celotna jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki je zdaj na obisku v Turčiji. Prihod jugoslovanske delegacije v dvorano so turški poslanci sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem. Seji je prisostvoval tudi predsednik turške republike Dže-lal Bajar. V imenu vlade je govoril zunanji minister Fuad Kepru-lu, ki je pozval poslance, naj ratificirajo pogodbo, ki prispeva h krepitvi prijateljstva in miru med tremi državami na Balkanu. V čast jugoslovanske parlamentarne delegacije je priredil predsednik turške skupščine Koraltan svečano kosilo, katerega so se razen članov delegacije udeležili tudi jugoslovanski veleposlanik Radovanovič, turški zunanji minister Keprulu in številni drugi zastopniki turške vlade in parlamenta. V svoji zdravici je predsednik parlamenta Koraltan dejal, da pomeni prijateljstvo med obema državama veliko ohrabritev za vse, ki ljubijo mir. Vodja jugoslovanske delegacije Moša Pijade pa je iz- Churchill o britanskem stališču do razgovorov za premirje na Koreji Poudaril je, da britanska -vlada zahteva vso pravico do izražanja svojega mnenja • Britanski tisk obtožuje ameriško zunanje mi' nistrstvo - Gen. Harrlson na posvetovanju z generalom Clarkom TOKIO, 18. — Voditelj delegacije združenega poveljstva v Panmunjomu general Harrison je včeraj prišel v Tokio na posvetovanje z generalom Clarkom. Jutri se bo Harrison vrnil na Korejo z navodili za nadaljevanje pogajanj o premirju. LONDON, 18. — Danes je' v spodnji zbornici Churchill od. govarjal na vprašanja v zvezi z razgovori za premirje na Ko. reji. Med drugim je izjavil: «Kar se tiče posvetovanj, si vladi Združenega kraljestva in Združenih držav o pogajanjih za premirje stalno izmenjavata poglede. Kar se pa tiše splošne politike, ne bom govo. ril, ali so bila posebna posvetovanja o kaki posebni priložnosti ali ne. Rad bi v tej zvezi ponovil, kar sem povedal prejšnji ponedeljek. Rekel sem; Spomniti moram zborni, co, kot sem to že večkrat napravil, da imajo Združene države mandat Združenih narodov in nosijo devetnajst dvaj. setin vsega bremena v krvi in denarju (na Koreji). Stvar to. rej ni taka, da bi mi imeli kal ko pravico ali odgovornost odi ločati, ampak je naša dolžnost, da jim (Amerikancem) povemo, ko se nam nudi prilika, svoje mnenje odkrito in jasno, ne da bi se s tem ločili od na. šega velikega zaveznika«. Na dodatna vprašanja o u-krepih, ki jih je podvzel, da bi obrazložil stališče britanske vlade, kot se je pokazalo v de. bati preteklega tedna, je Churchill rekel; «Upam, da mi. sme BEVAN POZIVA na sporazum z Egiptom Eg ptovski protest britanski vladi zaradi Incidentov ob Sueškem prekopu KAIRO, 18. — Minister za narodno preusmeritev Fuad Galal je sporočil, da je egiptovska vlada izročila te dni britanskemu poslaniku v Kairu tri protestne note. Zadnjo so izročili včeraj zjutraj in v njej protestirajo zaradi «neke britanske vojaške akcije proti železniški postaji v Abu Ham. mad pri Tel El Kebiru, ki se je zaključila z aretacijo postaj, nega načelnika in podnačelni-ka» S prejšnjimi notami pa so protestirali, (iker so britanski oddelki 14. maja, na večer pred začetkom ramadana, streljali proti vasi Karf Abdu pri Suezu, in ker so angleški vojaki na področju prekopa od 3 do 12 maja izvršili 43 napadov na egiptovske civiliste«. Minister Galal je tudi izjavil da so britanski oddelki, oboroženi z brzostrelkami, včeraj nadaljevali s preiskova. njem vozil, ki so prihajala na področje prekopa, na blokih, ki so jih postavili na avtomobilskih cestah Kairo . Izmajli. ja in Kairo . Suez. Minister je tudi dejal, da sta govora poslancev Crossmana in Bevana v spodnji zbornici napravila ugoden vtis na uradne kroge in javno mnenje v Egiptu. Bevan je.namreč v svojem govoru med drugim izjavil: ((Vojaška baza na področju .Sueškega prekopa nima nobene koristi za Veliko Britanijo, če je ta ne obdrži s pristankom egiptovskega naroda«. Dalje je Bevan izjavil, da Veliki Britaniji ne bo ostalo drugega, kot da se umakne, če se ne do’ seže sporazum z egiptovskim narodom. Ce pa se izzove upor egiptovskega naroda, zato ker ne bo zadoščeno njegovim na rodnim težnjam, tedaj bo mor' da Veliki Britaniji mnogo teže umakniti se. Clan egiptovskega revolucionarnega sveta major Salan Sa lem, ki se je tudi pogajal ž britanskimi predstavniki o Su. danu, je dopisniku tednika «Rose el Voussef« izjavil; «Ne bomo pristali, da bi se z Britanci ponovno pogajali, če ne sprejmejo naše zahteve za ta-kojšnji in brezpogojni umik z egiptovskega ozemlja. V zadnjih šestih mesecih smo iz vedli potrebne priprave žara/ di položaja, ki bi lahko nastal v primeru, da bi Britanci vztrajali na svojem sedanjem stališču. Začeli bomo borbo v trenutku, ki ga bomo mi izbrali, in ko bodo končane naše priprave in bomo imeli pol. no zaupanje v same sebel Ljudstvo se mora pripraviti na dolgo in ostro borbo« Salem je nato pripomnil, da če bo Amerika ((nadaljevala svo-jo politiko pomoči Egiptu, kakor je napravila za vprašanje Sudana, bo deležna sodelovanja in prijateljstva ne samo Egipta, pač pa vsega arabskega in muslimanskega sveta«. zbornica v tej zadevi zaupati«. V odgovor na neko drugo vprašanje pa je Churchill rekel; «Mislimo, da naše stališče, kot sem ga povedal v preteklem tednu, proučujejo in upoštevajo v obsegu, ki sem ga zahteval. Mislim, da bi ne bilo dobro za nas, ko bi delali vtis, da sitnarimo dalje, k-o Pa se nikakor ne mislimo umakniti s stališča po primernih kanalih.« Na vprašanje, ali bo predlagal Združenim državam, da bi bilo priporočljivo povrniti se na predloge, ki jih vsebuje in. dijska resolucija, ki jo je spre. jela glavna skupščina Združenih narodov, je Churchill rekel: «v kolikor še nisem mislil na to, bom to upošteval«. V odgovor na druga vpraša, nja pa je Churchill rekel: «Ne želim postavljati nobenih zahtev, ki bi šle preko tega, kar sem že izjavil in nocoj znova prečital, namreč da zahtevamo zase vso pravico do izražanja svojega mnenja po kakršnih koli kanalih, ki se nam zdijo najboljši in najverjetnejši za dosego naših ciljev. Taka je pot, ki smo jo ubrali, vendar pa ne zahtevamo vež pravic, kot nam pripadajo«. Kakor je zriano, ni samo v Veliki Britaniji, pač pa tudi v drugih državah prevladalo ne. zadovoljstvo zaradi politike a. meriškega zunanjega ministrstva v korejskem vprašanju. Kakor se je izvedelo v Londonu, so nekatere države Com-monwealtha jasno povedale, da se ne marajo strinjati s tako prakso. Govor predsedni. ka indijske vlade Nehruja so v Londonu sprejeli s posebnim zadovoljstvom. Britanski nedeljski tisk posveča posebno pozornost na. sprotjem, ki so v zadnjem času nastala v zvezi z razgovori o Koreji. «0,bserver» piše med drugim, da so ameriški pogajalci verjetno zgubili stik z javnim mnenjem držav članic Združenih narodov, v katerih imenu se oni sedaj pogajajo o Koreji. Ce pride do prekinitve razgovorov, nadaljuje list, bo. do mnogi pošteni ljudje v zahodnem svetu sodili, da je tre. ba zvaliti krivdo prej na ame. riško ministrstvo za zunanje zadeve nego na kitajsko-sever. nokorejsko delegacijo. «Sun-day Picturiel« in «Reinauld News» naravnost obtožujeta ZDA in trdita, da današnja a-meriška politika lahko razbije vse možnosti za mir na Koreji. ((Reinauld News» dodaja, da so ameriški pogajalci na Koreji sedaj tisti, ki postavljajo o-vire. ri je izjavil, da mu bodo njegovi razgovori V Bagdadu pripomogli, da ((formulira ameriško politiko do držav Srednjega vzhoda«. Francoska skupščina razpravlja o proračunu PARIZ, 18. — Zaradi brezbrižnosti francoskih volivcev pri včerajšnjih občinskih volitvah za pariška predmestja se je kominformistom posreči, lo dobiti polovico od 60 sveto, valcev v seinskem departmaju. Volitev se je namreč vzdržalo 45 odstotkov volivcev. U-radni podatki so sledeči: kom. informisti 29 setovalcev, socia. listi 10, demokristjani (MRP) 6, združena lista radikalov, neodvisnih, degolistov in degoii-stičnih odpadnikov 15. Nocoj se je v francoski skupščini začelo razpravljanje o raznih predlogih vlade za zmanjšanje proračunskega pri. manjkljaja, ki se računa, da bo konec leta znašal okoli 804 milijarde frankov. Prva težava bo nastala, ko bo morala skupščina glasovati o Mayerjevi zahtevi za posebna pooblastila v finančnih zadevah. V skupščini je bila vedno močna opozicija proti taki zahtevi. Znano je, da je prav v zvezi s tako zahtevo pinaye-va vlada padla. Mayer zahteva pristanek skupščine, da lahko izdaja zakone z dekreti za znižanje državnih izdatkov v prihodnjih štirih letih. Druga težava bo nastala v zvezi s predlogom vlade za zvišanje davkov na bencin in na težka vozila. Finančni odbor skupščine je zadnje dni zavrnil številne finančne ukrepe, ki jih je predlagal Mayer, toda ta misli kljub temu predložiti skupščini svoj program v prvotni obliki. Predvideva se, da bo Mayer med razpravo v skupščini, ki bo trajala več dni, prisiljen večkrat postaviti vprašanje zaupnice. Vlada je v sredo pooblastila Mayerja, da zahteva glasovanje o zaupnici vsakikrat, ko se mu bo to zdelo potrebno. Dullesovo potovanje po Srednjem vzhodu BAGDAD, 18. — Ameriški državni tajnik Foster Dulles je včeraj prišel v Bagdad, kjer se je razgovarjal z ministrskim predsednikom in drugimi vladnimi funkcionarji. Danes je Dulles prišel v prestolnico Saudove Arabije, Riad, Ob prihodu je priredil tiskovno konferenco, na kate- Oatis v New Yorku NEW YORK, 18. — Ameriški novinar William Oatis, ki so ga v petek izpustili iz_ praških zaporov, je danes prišel z letalom v New York. Pred odhodom iz Londona je Oatis ponovno odklonil vsako izjavo v zvezi z obtožbami o vohuntvu. Odložena odločitev o prizivu zakoncev Rosenberg lo 5 mrtvih in 145 ranjenih. Spopadli so se namreč pristaši političnih organizacij, ki zahtevajo avtonomijo za Nigerijo in britanski Kamerun z letom 1956, in nasprotniki avtonomije, ker so domače oblasti prepovedale zborovanje poborni-kov avtonomije. BERLIN. 18. — Peti sestanek štiristranske konference za varnost letalskega prometa v Nemčiji bo 19. maja popoldne v prostorih sovjetskega glavnega štaba v Berlinu pod predsedstvom sovjetskega generala za letalstvo Fodgornija. KAIRO, 18. — Arabska liga javlja, da se bodo načelniki glavnih štabov arabskih držav sestali 25. junija v Kairu in se razgovarjali o vojaškem sodelovanju ter o koordinaciji obrambnih načrtov razil veliko zadovoljstvo, da je prišla jugoslovanska delegacija v Ankaro prav v času, ko je turška narodna skupščina ratificirala balkanski sporazum. Zatem je poudaril: «V zgodovini človeštva je bilo sklenjenih nešteto sporazumov, ostali pa so trajni samo tisti, ki so bili resnično ustvarjeni na podlagi iskrenih čustev resničnih skupnih interesov in ki jih je podpiralo vse ljudstvo. To je nedvomno mogoče reči tudi za balkanski sporazum«, je zaključil Moša Pijade. Komentar «Borbe» BEOGRAD- 18. — Noojšnja «Borba» ugotavlja v zvezi z ratifikacijo balkanskega sporazuma v Ankari, da je bilo danes končano s formalne strani to, kar so na pobudo treh miroljubnih narodov ustvarili njihovi državniki. Prijateljstvo treh narodov in njihova ljubezen do svobode dajeta sporazumu mnogo večji pomen, kot je to izraženo v samem besedilu. «Borba» zaključuje, da so bili v preteklosti učinkoviti in koristni samo tisti sporazumi, ki so bili sklenjeni na pobudo iz ljudstva. Tak sporazum je tudi balkanska pogodba. Zakonodajna odbora Zvezne ljudske skupščine sta danes načelno sprejela zakonski predlog o kmetijskem zemljiškem fondu, ki predvideva omejitev kmetijskih posestev na največ 1Q ha obdelovalne zemlje. Določanje meje v goriških Brdih LJUBLJANA, 18. — Italijan-ško-jugoslovanska mešana komisija sestavljena iz strokovnjakov obeh držav, proučuje vprašanje dokončne določitve meje v goriških Brdih in poskuša popraviti razne nepravilnosti v določitvi mejne črte v teh krajih. Kot je znano, pušča sedanja meja v goriških Brdih Jugoslaviji v glavnem le hribovite predele, medtem ko pripada nižina, kjer je obdelana zemlja last slovenskih kmetov iz Brd, Italiji. Prebivalstvo pričakuje, da bo prišlo do pravičnejše ureditve meje v njegovo korist, zlasti ker mu sedanja meja onemogoča stike z Novo Gorico, ki je gospodarsko in kulturno središče teh krajev. Tretji kongres invalidov Slovenije LJUBLJANA, 18. — Včeraj se je v Ljubljani pričel tretji kongres invalidov Slovenije, katerega je otvoril predsednik invalidske zveze tov. Krese Franc-Coban. Tov. Marijan Brecelj je pozdravil kongres in poudaril, da je invalidska zveza sredi intenzivnega dela, kar kaže, da prihaja v novo razdobje ustvarjalne iniciative delovnih množic. Organizacijsko poročilo je podal tov. Krese. V popoldanskih urah so se delegati poklonili na grobu tov. Kidriča. Pet škofov kandidiralo na madžarskih volitvah BEOGRAD, 18. — Nocojšnja «Borba» piše v zvezi z nedeljskimi parlamentarnimi volitvami ha Madžarskem da ni bilo na kandidatnih listah imen mnogih bivših ministrov in približno 200 dosedanjih poslancev, ki so padli v nemilost. Toda med kandidati so se pojavila imena petih škofov med njimi treh katoliških, ki so s pastirskimi pismi agitirali in vabili vernike, naj glasujejo za Rakosijev ((socializem«. To dejstva dokazuje, zaključuje «Borba», da sovraštvo Vatikana do Jugoslavije nima ideološke podlage, temveč da šo vzroki tega sovraštva popolnoma drugje. Gruberjev obisk v Zahodni Nemčiji BONN, 18. — Avstrijski zunanji minister dr. Karl Gruber je danes prišel v Bonn na uraden obisk. Spremljata ga njegova žena in podtajnik: v zunanjem ministrstvu dr. Kreisky. Na postaji so ga sprejeli kancler Adenauer, podtajnik v zunanjem ministrstvu Hallstein ter druge vladne in parlamentarne osebnosti. V bonnskih vladnih krogih poudarjajo Gruberjeve izjave pred njegovim odhodom v Bonn. v katerih je dejal, da je namen potovanja ((pokazati, da so se avstrijsko-nemški odnosi normalizirali in da je avstrijska politika realistična politika, i(uzaradi tega ne teži ne po «anšlusu», ne po ((ločitvi« po neke vrste kitajskem zidu«. Uradno poročilo bonnske vlade poudarja med drugim, da so bili normalni diplomatski odnosi med obema republikama do sedaj nemogoči zaradi določb štiristranskega dogovora zasedbenih sil v Avstriji in tudi zaradi tega ker ni bila še sklenjena državna pogodba. Dr. Kreisky je izjavil, da bodo v Bonnu ((proučili skupne nemško-avstrijske gospodarske interese ter politične interese obeh držav na področju mednarodne politike«. Dodal je še, da bodo med razgovori med drugim razjasnili, kako naj se v bodoče «uredi vprašanje nemškega diplomatskega predstavništva v Avstriji, ki ga dunajska vlada tako želi«. V Londonu so se danes sestali namestniki treh zahodnih zunanjih ministrov, da se pripravijo na konferenco o avstrijski državni pogodbi, ki se bo nadaljevala 27. maja v Londonu. Do sedaj ni še znano, ali bo Sovjetska zveza na konferenci zastopana. Ridgway in Gruenther o ameriški pomoči tujini General Ridgway se zavzema za ohranitev ameriške pomoči tujini« Kakšna je vojaška sila ZSSR? - Izjave gen. Gruentherja WASHINGTON, 18. — Danes NEW YORK, 18. — Ameriško vrhovno sodišče je danes prekinilo delo za en teden, ne da bi kaj sklenilo v zvezi s prizivom zakoncev Rosenberg, ki sta bila pred dvema letoma obsojena na smrt zaradi atomskega vohunstva. Vrhovno sodišče že v tretjič proučuje to zadevo. Spopadi v Nigeriji LAGOS, 18. — V soboto je v severni Nigeriji prišlo do hudih neredov, pri katerih je bi- je pred zunanjepolitično komisijo ameriškega predstavniškega doma, ki razpravlja o pomoči tujini govoril dosedanji vrhovni poveljnik atlantskega poveljstva v Evropi general Ridgway, medtem ko je v Parizu približno iste misli izrazil v razgovoru z novinarji njegov naslednik, doslej načelnik štaba general Gruenther. General Ridgway je dejal, da je treba še mnogo storiti, preden bodo države NATO imele soliden obrambni sistem, da bodo naloge odslej v mnogih ozirih še težavnejše in da je zaradi tega bistveno važno, da se ameriška pomoč državam atlantskega pakta nadaljuje. Poveljnik SHAPE je dejal, da so sredstva, s katerimi bi bilo^ treba odgovoriti sovražni grožnji, še vedno nezadostna. Danes še ni in tuiji za določeno razdobje še ne bo rezervnih suhozemskih sil, ki bi jih bilo mogoče v primeru grožnje premeščati iz ene države v drugo. Vendar se bodo sile, s katerimi SHAPE danes razpolaga, «sijajno obnesle«, če bi bile napadene. Ridgway je nato navedel nekaj podatkov o sovjetski vojaški moči. Dejal je, da razpolaga ZSSR s 175 divizijami, ki jih podpira 20.000 letal prve linije in pomembno število letal v rezervi. Sovjetska mornarica razpolaga s 350 podmornicami, od katerih jih je nekaj najmodernejše vrste. 30 ruskih divizij je razmeščenih v Vzhodni Evropi; 22 od teh jih je v Vzhodni Nemčiji. Sovjetsko letalstvo se je v zadnjih letih moderniziralo in spopolnilo z reakcijskimi letali. Satelitska vojaška sila je v zadnjih letih narasla od 45 na približno 7Q divizij, ki so organizirane, oborožene in iz-vežbane po sovjetskem sistemu in uporabljajo sovjetska taktična načela. Nato je Ridgway prikazal oborožene sile, s katerimi razpolaga njegovo poveljstvo. V zadnjem letu, je dejal, je bil dosežen stalen napredek; učinkovitost teh čet se je povečala in izboljšala se je izvežba-nost. Poleg tega je bilo vzpostavljenih nekaj novih divizij. Šibka točka teh sil je letalstvo, ki je kljub ameriški pomoči nezadostno. Atlantski svet je v aprilu določil cilje, ki jih je treba doseči leta 1953 in začasne cilje za leto 1954. Toda tudi če bodo ti cilji doseženi. ne bo SHAPE razpolagal z ’ ono minimalno silo, ki bi z gotovostjo preprečila hude udarce v prvi dnevih Sovražnega napada. O vprašanju nemškega prispevka k atlantski obrambi je Ridgway menil, da je delo začasnega odbora evropske o-brambne skupnosti toliko napredovalo, da ne bi smelo biti več preveč odlašanja z usta-no vitij o nemških vojaških oddelkov. Nemški prispevek je bistevno važen za obrambo osrednjega sektorja evropskega bojišča. Ridgway je zaključil, da še ni prišel čas, ko bi države NATO lahko zmanjšale svoje obrambne napore in zaradi tega je težko v zadostni meri ceniti ameriško vojaško pomoč. Nadaljevanje te pomoči je dejal poveljnik SHAPE, je izredno važno za varnost ZDA in vse atlantske skupnosti. Nato je Ridgway odgovarjal na vprašanja poslancev. V odgovor na neko vprašanje je dejal, da so podatki, ki jih je navedel o sovjetski vojaški sili, enaki kot že leta 1947 in da povečanje sovjetskega vojaškega potenciala ni številčno, temveč obsega predvsem modernizacijo orožja in opreme in znato izboljšanje izvežba-nosti čet. Na vprašanje, kakšne posledice bi imela za varnost ZDAJ sovjetska zasedba zahodne Evrope, je Ridgway dejal, d« bi bila nevarnost izredno velika in da bi se morale znatno povečati žrtve ameriškega ljudstva v denarju in v človeških življenjih. Zaradi tega tudi še ni prišel čas, ko bi bilo mogoče misliti na umik ameriških čet iz Evrope, kar se bo lahko zgodilo šele, ko se bodo evropske države sposobne same braniti. V Parizu pa je novi poveljnik SHAPE general Gruenther dejal, da ZSSR skupno s sateliti še vedno razpolaga x znatno močnejšimi suhozem-skimi letalskimi silami, kot pa dežele NATO, da pa se je položaj v zadnjih treh letih znatno izboljšal, o sovjetski vojaški moči je Gruenther navedel iste številke kot Ridg-way. Dodal je še, da bi ZSSR lako v 30 dneh po začetku sovražnosti razpolagala s 300 divizijami. ZSSR ima sicer veliko številčno premoč v letalstvu, ki pa po kvaliteti zaostaja za letalskimi silami NATO. Na mornariškem področju je položaj precej boljši. Na koncu je Gruenther poudaril, da je nevarnost napada na Zahodno Evropo zdaj mnogo manjša kot pred dvema letoma in da se zahodni obrambni napor zaradi tega ne bo mogel zmanjšati prej kot v dveh ali treh letih, pa tudi potem bo treba obdržati doseženo stopnjo obrambne pripravljenosti še za nekaj let; obenem je tudi priznal, da se morajo zahodne države pri tem boriti s številčnimi gospodarskimi in socialnimi ovirami, PRIMORSKI DNEVNIK EJ = 19. maja Na današnji dan sta leta 1942 dve četi štajerskega bataljona napadli Ljubno v Savinjski dolini. Danes, torek 19. maja Celestin, Yit®slaJ„.one ot Sonce vzide ob 4.30 m :a Lun, 19.33. Dolžina dneva ».»a. 01, vzide ob 10.09 in zatone ?b Jutri, sreda 20. maja Bernardin, Milodar PO TRI IN POL MESEČNI ZAKASNITVI URADNEGA POTRDILA 53.000 TON OBLJUBLJENIH GRADENJ NE REŠUJE KRIZE LADJEDELNIŠTVA Tudi če bi se napovedane gradnje začele ta-koj, bi ladjedelnice ne bile polno zaposlene JUTRI OTVORITEV PREDILNICE V soboto smo objavili uradno poročilo ZVU, da je conski poveljnik končno podpisal ukaz, ki predvideva finansiranje gradnje 45 tisoč ton večjega in 8 tisoč ton manjšega ladjevja. O načrtu za gradnjo o-menjenega ladjevja je bila javnost prvič obveščena 28. januarja tega leta, ko je novi rimski funkcionar — ravnatelj za finance in gospodarstvo ZVU ing. Sartori na tiskovni konferenci obrazložil proračun za prvo polletje 1953. Ob isti Eriliki je ing. Sartori tudi o-razložil nov načrt za gradnjo omenjenega ladjevja. Od tiskovne konference pa do podpisa ukaza so minili dobri trije meseci in pol. Postavlja se vprašanje, zakaj je bilo treba toliko časa, da je prišlo do podpisa omenjenega ukaza? Kje so vzroki, da je moralo preteči več kot četrt leta, dokler so se obljube spremenile v resničnost (oziroma v objavljeni ukaz)? Nimamo pa opravka samo s tromesečno zamudo podpisa ukaza, temveč predvsem s popolnim zastojem pri sprejemanju novih naročil. Po govoru ing. Sartorija je vsakdo pričakoval, da bodo začeli takoj, oziroma vsaj v najkrajšem ča. su, graditi obljubljeni 2 petrolejski ladji in tretjo tovorno ali petrolejsko ladjo in končno še 2 mešani ladji za Tržaški Lloyd. O vseh teh ladjah pa sedaj po preteku treh mesecev še vedno ni ne duha ne sluha. Stanje v najvažnejši tržaški ladjedelnici Sv. Marka je sledeče: V ladjedelnici dokončujejo dve motorni tovorni ladji po 3.700 ton za «Alexandria Nav. Co.» in «Misr. Soc. Mari-time*. Prva ladja je bila konec marca 87,50 odst. dokončana in druga 77,40 odst. Kot vidimo, bosta obe ladji kmalu dogotovljeni in izročeni lastnikom. Poleg teh dveh ladij grade še dve petrolejski cisterni (prva 31.500 ton, druga 18.800 ton), ki bosta dokončani v oktobru ali novembru. Razen teh dokončujejo še dve manjši obrežni ladji za Indonezijo (po 450 ton). Podatki zgovorno potrjujejo, da je stanje v ladjedelnici Sv. Marka kritično in da bo ladjedelnica brez dela, če “ne bo prav kmalu novih naročil. Nič boljši pa ni položaj tudi v ostalih tržaških ladjedelnicah. Ze pred dnevi smo objavili vest tržaške gospodarske agencije «ASTRA», ki pravi, da bodo v začetku maja pričeli graditi obljubljeni mešani potniško - tovorni ladji za «Tržaški Lloyd», toda sedaj gremo proti koncu maja. o graditvi obeh ladij pa se ne govori več. Celo če bi pravočasno pričeli graditi vseh obljubljenih 45.000 in 8.000 ton ladjevja, bi tržaške ladjedelnice ne bile polno zaposlene. Tako pa je bodočnost tržaških ladjedelnic več kot žalostna. Tržaške ladjedelnice rabijo državno podporo, ker morajo delati s previsokimi proizvodnimi stroški in to ne morda zaradi tega, ker bi imele zastarele naprave in niti po krivdi delavcev, tehnikov ali inži-nerjev, temveč izključno zato, ker so vključene v italijanski davčni in carinski sistem. Za- jedelnice ne sicer najbolje a I rali prebivalci iskati vodo vse vendar le zadovoljivo zaposle- drugod, le v domači vasi ne, ne. Sedaj pa ko v Trstu uka- kajti vodnjaki so se posebno zujejo iz Rima poslani uradniki, je za reševanje tega tako pomembnega vprašanja videti le malo zanimanja. Zato vse skupaj potrjuje splošen vtis, da imamo opravka ne samo z nesposobnostjo temveč z načrtnim tiranjem tržaške ladjedel-niške industrije v propad. Končno vodovod hidi na Prebeneg Končno bodo pričeli z gradnjo tolikokrat obljubljenega vodovoda na Prebeneg, ki je ena izmed najvišje ležečih vasi na našem področju. Posebno v poletnih mesecih so mo- ob suhem vremenu popolnoma izsušili. Z deli bodo pričeli že v prihodnjih dneh. Napeljava vodovoda bo veljala 33 milijonov lir, ki jih bodo porabili v glavnem za položitev 2 km cevi ter za zgraditev treh vodnih zbiralnikov. Nove cevi bodo imele zmogljivost 1.16 1 vode na sekundo. Predvidevajo, da bodo trajala dela približno šest mesecev, tako da bi bil vodovod dokončan do konca tega leta. Pri delih bo zaposlenih okrog 3o delavcev. Istočasno bodo povečali tudi zmogljivost vodovoda v Mač-kovljah, saj sedanja napeljava ze zdavnaj več ne odgovarja potrebam te vasi. -r. V tržaškem industrijskem pristanišču bodo jutri otvorili novo predilnico , gasilske in protiletalske organizacije nesli štafetne palice skozi Por. torož, Izolo v Koper. V Kopru pa je bilo veliko zborovanje, kjer so ob prihodu štafete govorili predsednik okrajnega ljudskega odbora tov. Kralj-Petek, predstavnik Socialistične zveze delovnih ljudi Mario Abram, v imenu jugoslovanske armade pa je govoril podpolkovnik Milan Crnomarkovič. Med proslavo je prišla na Titov trg tudi delegacija tržaške napredne mladine, ki je prinesla čestitke za maršala Tita_ Ob 9. uri so vse štafete skupne s štafeto jugoslovanskih letalcev odšle do Dekanov, odkoder bodo danes zjutraj nadaljevale pot do Rižane. Danes bodo predali štafetne palice tekačem iz sežanskega okraja, ki jih bodo ponesli naprej. NadšteTilnf birokratski aparat zaposliti t donosnih podjetjih! ( KRITIKE IN POROČUA ~) GODBENI IN PEVSKI KONCERT V NABREŽINI Nastopili so: godba na pihala ter zbora * AVGUST TANČE» IN «1G0 GRUDEN> Zaradi pomanjkanja uslužbencev pri ustanovi mestne čistoče opravljajo delavci^ ogromno število nadur, kar jih fizično uničuje. Ustanoviti bi bilo treba še nova občinska podjetja, kjer bi zaposlili odvečne uslužbence Na razpravi o proračunu na | danes v občinski upravi zapo. tržaškem občinskem svetu je I slenih 3486 oseb za katere bo bilo mnogo govora tudi o številu osebja zaposlenega v oh činski upravi. Skoraj vsi govorniki, med njimi tudi predstavniki večine so ugotovili da je občinski birokratski a-parat prevelik, ker predstavlja glavno postavko občinskega proračuna v izdatkih. Vsi občinski redni dohodki ne more. jo kriti stroškov za plačevanje občinskih nameščencev. To dejstvo ni razveseljivo ne za občinske finance, ne za dav. koplačevalce, ki morajo rediti tako velik birokratski aparat. Toda vprašanje znižanja števi. la občinskih nameščencev ni tako lahko. Dejstvo je, da je radi tega morajo tudi tržaške ladjedelnice kupovati drag italijanski material in plačevati izredno visoke socialne in davčne prispevke. Nasilna povezanost Trsta z Italijo je torej krivec za krizo tržaških ladjedelnic in je obenem vzrok, da so ladjedelnice odvisne od državnih prispevkov za kritje razlik med proizvodnimi stroški, ki jih imajo tržaške in tuje ladjedelnice. DVA IZLETA KMETIJSKE6A NADZORHIŠTVA Spodbuden ogled naprednih gospodarstev Pomanjkljivost organizacije je bila v tem, da je bil na razpolago samo en tolmač za slovenščino V zadnjih dveh nedeljah je kmetijsko nadzorništvo priredilo poučne izlete po našem podeželju, katerih so se udeležili člani nadzomištva, kmetijski strokovnjaki, kmetje in novinarji. Namen izletov je bil prikazati, kaj se je v zadnjih letih napravilo za zboljšanje kmetijstva pri nas ter spodbuditi še ostale kmete, da bi po zgledu naprednih kmetovalcev zboljšali svoja posestva. Med izletom so kmetijski referenti dajali potrebna pojasnila izletnikom, zlasti kmetom, ki so si z zanimanjem ogledovali razne naprave, hleve, vinograde itd. v krajih, v katerih mnogi od njih sploh še niso bili. En avtobus je bil poln skoraj samih Kraševcev, katerim je po domače dajal pojasnila in navodila dr. Baša. Med drugim so si udeleženci ogledali moderno urejen svinjak pri zdravilišču v Nabrežini, klet pri Štolfi v Saležu, V preteklih letih »o bile lad- cvetličarstvo pri Regentu v OB ZBORU MLADINSKIH BRIGAD KI BO V NEDELJO 31. MAJA 1953, ORGANIZIRA TRŽAŠKA MLADINA MNOŽIČNI IZLET V SEŽANO SPORED: Dopoldne: Odlikovanje brigadirjev in brigadirk, ki »o sodelovali tri alf večkrat na mladinakih delovnih akcijah v Jugoslaviji, Popoldne: Nogometna tekma, motodirke, strelske tekme, dvoboji v šahu, namiznem tenisu, balincanju itd. — V dvorani koncert mladinskih pevskih zborov. Nastop folklorne skupine in tamburaških zborov. Ples. * * * Vpisovanje za MESTO: Na sedežu mladine v Ul. Machiavelli 18/11 od 17. do 19. ure: pri Sv. Jakobu v Ul. Montecchi 6/II soba štev. 23 od 17. do 20. ure: v Skednju na sedežu OF v večernih urah. V LON.TERJU na sedežu prosvetnega društva od 19. do 21. ure. Na OPČINAH na sedežu od 20. do 22. ure. V TREBČAH pri Anici Kralj v večernih urah. V PADRICAH pri Ivanki Grgič, štev. 35. V GROPADI pri Zofiji Križmančič, štev. 40. V NABREŽINI v Kulturnem domu «Tgo Gruden*. Za SEMPOLAJSKI SEKTOR pri Vidi Furlan v Sem- polaju. Za PROSEK - KONTO VEL vpisuje Viktor Stoka od 20. do 22. ure. Za SV. KRIZ pri Švabovih. Za sektor SESLJAN, VIZOVLJE, MAVHINJE pri Mariji Gorjan v Sesljanu. Za MEDJO VAS pri Liljani Legiža. Za SALEZ, SAMOTORCO, ZGONIK, GABROVEC pri Gržonovth v Saležu. , Za COL - REPENTABOR vpisovanje pri Skamperlu v večernih urah. * * • Tpliovan|aiezakl|nčl|o v »redo 20. t.m. Devinščini. nov vinograd na posestvu Buda na Katinari, Kjer je kmete zelo zanimal nov način vzgoje trt za bela in črna vina: v Boljuncu so si natančno ogledali postajo za umetno oplojevanje živine, pri Orehu novo traktorsko postajo ter občinski hlev, ki ga ima v najemu Ente Tre Venezie. Sli so nato čez Miljske hribe, kjer so se zanimali za komasacijo parcel za nov vinograd pri Sv. Kolombanu, novo ureditev vinograda z jarki za namakanje pri Hrvatinu Pierotu; pod Camporami so si ogledali posestva ing. Sergasa, pri Orehu pa novo škropilnico. Na prvem izletu so bili tudi pri ribiški postaji v Stivanu. Dobro je, da je kmetijsko nadzorništvo organiziralo te izlete, poudarjamo pa, da bi morali slovenskim kmetom strokovnjaki razlagati v njihovem jeziku, tembolj, ker so obiskali večinoma le slovenske kraje. Zal pa je izmed strokovnjakov pri kmetijskem nadzorništvu le eden Slovenec. DANES GLASOVANJE o občinskem proračunu? Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Po prvem delu seje, ki bo posvečena vprašanjem svetovalcev in rednim upravnim zadevam. bodo občinski odborniki odgovorili na govore občinskih svetovalcev o letošnjem občinskem proračunu. Pričakujejo. da bodo danes občinski odborniki zaključili s poročili in da bodo v sredo, po izjavah o glasovanju ki jih bodo podali predstavniki vseh list, dali proračun na glasovanje, Podpredsednik cone včeraj prevzel posle Ob navzočnosti šefov posameznih odsekov in uradov ter predsednika cone je danes zjutraj prevzel posle novoimenovani podpredsednikadv.Lucia-no Persoglia. Po uradni predstavitvi vseh navzočih je predsednik cone dr. Miceli poudaril, da bo lahko novi podpredsednik * svojim znanjem in izkušnjami pripomogel fc uspešnejšemu delovanju predsedstva cone. Odv. Persoglia se mu je za te besede zahvalil ter izjavil, da bo storil vse, da se bo poslovanje uradov predsedstva izboljšalo v korist vsega prebivalstva. občina letos plačala 2 mili. jardi 993 milijonov lir. Po podatkih demokrščanskih svetovalcev so od 1947. leta do letos namestili 500 novih uslužbencev več, kot jih je zahtevalo naravno pomlajevanje. V razpravi o proračunu je prišlo tudi na dan, da je število delavcev zaposlenih v občinski upravi ostalo isto in da je danes njihovo število celo premajhno za kritje vseh potreb. Za primer je bila vzeta občin, ska ustanova mestne čistoče. Od leta 1950 do leta 1952, je bilo pri tem podjetju upokojenih ali redno odpuščenih z dela 222 delavcev, v istem ča. su pa so namestili le 210 novih delavcev, vo o proračunu, pregledal vse možnosti sanacije visokega primanjkljaja naše občine. Na «Medicinski visoki šoli* m Ljubljani je promoviral za doktorja vsega zdravilstva Tržačan tov. DIMITRIJ ZDI. Mlademu doktorju iskreno čestitajo kolegi. To podjetje, lei zaposluje skoraj stoodstotno same težake in nekaj šoferjev, je danes v veliki stiski, ker mu' primanjkuje delovne sile. Delavci so primorani opravljati veliko število nadur, kar jih fizično in zdravstveno uničuje. Poseb. no je to škodljivo, če pomisli, mo na nehigiensko delo, ki ga ti delavci opravljajo. Ugotov Ijeno je bilo, da je eden od delavcev tega podjetja opravil v marcu kar 137 ur nadurnega dela. Preračunano je, da opra. vijo delavci v tem podjetju povprečno mesečno 27.000 ur nadurnega dela, za kar bi občinska uprava lahko zaposlila 335 novih brezposelnih delavcev. Vsak delavec podjetja mestne čistoče pa napravi pri. bližno po 80 ur nadurnega de. la mesečno. Takšno delovno razmerje v omenjenem občinskem podjet. ju je popolnoma nesocialno in celo nezakonito, ker je po delovni pogodbi predpisano, da delavec lahko dela tedensko največ 12 ur nadurnega dela. To močno izkoriščanje delovne sile pri občinskem podjetju za mestno čistočo povzroča tudi resne zdravstvene posledice, kar nam dokazuje dejstvo, da je mesečno pri tem podjetju skoraj tretjina delavcev na bo. lovanju. Tudi drugi občinski oddelki ali ustanove nimajo zadostnega števila delavcev. Kljub .temu, pa je večina občinskih svetovalcev, ki se je udeležila razprave o proračunu ugotovila, da ima občinska uprava preveč nameščencev. Zato mo. ramo nujno priti do ugotovitve, da je občinska uprava v zadnjih letih natrpala urade izključno z novimi uradniki in tako povečala birokratski, ne. produktivni aparat. Istočasno pa je danes nemo. goče rešiti vprašanje prevelikega števila občinskih uradni, kov z odpusti z dela. Takšna rešitev bi samo pomnožila že tako visoko število brezposelnih, ki danes stalno raste zaradi krize v veliki in mali industriji. Nekateri svetovalci so sicer predlagali, naj bi občina postopoma zmanjševala birokratski aparat z upokojitvijo starih nameščencev. Ta postopek pa bi bil preveč dol. gotrajen. Poleg tega pa je občinska uprava večkrat primorana, da takoj nadomesti upo. kojenega nameščenca zaradi njegovih strokovnih posebno, sti. Zato bi bilo nujno, da bi ob. činska uprava decentralizirala upravljanje občinskih podjetij. Poleg tega pa bi morala občinska uprava iskati nove načine koristne zaposlitve delovne si. le v okviru občinskih podjetij samih. Potrebno bi bilo ustanoviti nova občinska podjetja, kot na primer podjetje za pre. delavo smeti, podjetje za u-pravljanje t« industrijske pre. delave, občinsko pogrebno podjetje, občinske lekarne itd. itd. Vsa ta podjetja, če bi bila Jiostavljena na ekonomski pod. agi in če bi uživala upravno avtonomijo, bi lahko zaposlila določeno število občinskih u-radnikov, ki so danes odveč v občinskih uradih. Poleg tega pa bi zaposlili še določeno šte. vilo sedaj brezposelnih delavcev. Zato bi bilo dobro, da bi ob. činskj odbor, ko bo analiziral vse predloge, ki so jih dali ob. činaki svetovalci med razpre- Tovornik brez šoferja po 20 m vožnje v vrata Zgodaj popoldne, ko so delavci zaposleni na Šalita Ubal. dini v Miljah nakladali na to-vorniij nekaj materiala, se je vozilo nenadoma začelo premi, kati in brez šoferja, ki je bil na cesti, zdrvelo navzdol in po 20 metrih vožnje trčilo v vrata stavbe št. 8 iste ulice. Avto last 25-letnega Giulia-na Milla iz Cerej pri Miljah je utrpel veliko škodo. V nedeljo 17. maja t. 1. je bil v Nabrežini godbeni in pevski koncert, ki ga je organiziralo godbeno društvo iz Nabrežine. Pri tem koncertu sta sodelovala tudi pevska zbora »Avgust Tanče* in «Igo Gruden*. Hvale vredna je zamisel skupnega koncerta. S takimi nastopi naši prosvetni delavci jasno izpovedujejo, da je treba sodelovati tudi mimo ideoloških nasprotij. Sicer nam ni popolnoma jasno, če je godbeno društvo zasledovalo ta cilj, ko je prevzelo organizacijo nedeljskega koncerta. Dejstvo pa je, da je celotna prireditev izzvenela v tem duhu. To dejstvo potrjuje sodelovanje vseh večjih prosvetnih skupin iz Nabrežine, ki jih sestavljajo pripadniki najrazličnejših prepričanj. Koncert je otvorila godba z odlomkom iz PRODANE NEVESTE, v katerem češki skladatelj Smetana takoj ustvari veselo in vedro razpoloženje. Sledila je u-vertura iz opere Čajkovskega »FEODORA*. S to skladbo je godba brez dvoma žela največ priznanja. V izvlečku iz Donizettijeve opere »LUCREZIA BORGIA* je občinstvo imelo priliko slišati solo krilnega roga. Solo bi prišel povsem do izraza, če bi o-memjeni solist igral zadržane tone enakomernejše. V prvi točki koncerta je nastopil kot dirigent DEVETAK JOSIP, ki z veščo roko vodi nabrežinsko godbo. Godba je glede na število instrumentov nepopolna, kar seveda vpliva na akustično neravnovesje. Tudi instrumenti niso enotno uglašeni. Vkljub temu je treba pohvaliti stremljenje godbenikov m dirigenta, ki se lotevajo resnih kvalitetnih skladb. V drugi točki sporeda smo imeli priliko slišati pevski zbor «AVGUST TANČE* Iz Nabrežine, ki ga vodi izkušeni pevovodja FABRIS FRANJO. Zbor je disciplinirano zapel štiri skladbe, od katerih so bile tri izrazito domorodnega in širše slovanskega značaja. Prva je bila na programu RASANOVA koračnica »KVIŠKU BRATJE*, nato pa je sledila pesem H. Volariča «KDO JE TA*, ki izkazuje velike sposob- IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODiSCfl DANES OBSODBA USLUŽBENCEV TEHNIČNEGA URADA TRUST Sodišče je spoznalo vse za krive podkupovanja in sprejemanja denarja Čeprav predsednik še ni izrekel obsodbe uradnikov, ki so bili zaposleni v tehničnem uradu Trusta, je vendar gotovo, da bodo vsi obsojeni. Kazni bodo izrečene šele danes ob 15. uri. Včeraj zjutraj je predsednik, kakor je na angloameri-ških sodiščih navada, obrazložil odločitev sodišča. Po opisu pravnih argumentov je predsednik prešel na krivdo obtoženih uradnikov ter prišel do zaključka, da so vsi krivi obtoženih dejanj. Anacleto Facchi-ni, Giulio Cattelani, Mario Franzutti, Marchi Giovanni in Giacomo Sinigo so krvi, ker so se pustili podkupovati in so sprejeli, kakor je sodišče ugotovilo med razpravo sledeče vsote; Cattelani 8.350.000, Franzutti 5.728.000. Facehini 3.480.000, Marchi 2.495.600 in Sinigo 450.000 lir. Sodišče je nadalje spoznalo za krive, ker so prejeli denar od nekaterih soobtožencev tudi Trombo, kateremu je Franzutti dal 350.000 lir, Maria Piemonteseja, ki je sprejel 300.000 lir od Cattelani-ja in Franzuttija in končno še BRIGADIRJI, POZOR! Vsi tisti, ki so trikrat ali več sodelovali pri raznih delovnih akcijah v Jugoslaviji, naj se zglasijo na sedežu mladine v Ul. Machiavelli 13-11, in sicer do četrtka 21. t. m. med 17. in 19. uro. S sabo naj prinesejo potrdila ali knjižice o delu na raznih objektih, ki jih je gradila jugoslovanska mladina. Sinigo, ker je od Castellanija in Franzuttija prejel400.0001ir, Takoj po predsednikovem govoru so obtoženi, kakor je navada na sodišču, poklicali razne priče sebi v prid ali pa sami spregovorili z namenom, da jim znižajo kazen. Isto so storili tudi odvetniki, nakar je predsednik odgodil razpravo in sporočil, da bo danes popoldne izrečena obsodba. KRIZMANCIC PRED POROTO Zaključeno zasliševanje obtožilnih prič Ko je v petek zvečer predsednik odložil razpravo proti Križmančiču in njegovi ženi je narednik Marcolina dobil nalogo, da najde človeka, ki je kupil Križmančičev voz. Do tega je predsednika prisilila Krašovčeva izava, da je Križ-mančiča že 1947. leta prodal svoj voz neki osebi iz Ospa. To trditev je obtoženec potrdil. vendar je pojasnil, aa si je takoj kupil podoben voz. Krašovec pa, ki je bil ponovno poklical pred sodnika, je tedaj izjavil, da o tem ni vedel ničesar, in da se ne spominja, da bi videl kak voz pri Križmančiču. Verjetno zaradi tega odgovora se je tožilec razburil in naprosil sodišče, da bi mu dali kopijo Krašovcevih izjav, da bi ga lahko obtožil lažnega pričevanja in zatajitve resnice. Obramba se je temu uprla, medtem ko se je sodišče pridržalo pravico do odločitve. Razprava se je nadaljevala tudi včeraj zjutra, vendar je bila zelo kratka. Narednik Marcolina je svojo nalogo izvedel ter je našel kupca Križ-mančičevega voza v Francu Pangercu iz Doline, ki je izjavil, da ga je kupil kakih 20 dni pred preselitvijo obtoženca v Skedenj. Zadnji priči in sicer nar. Ferri in Ivanka Ivančič por. Resinovič nista povedali nič novega. Prvi je potrdil, da je Križmančič prijavil izginotje očeta, toda šele, maja meseca medtem ko je Resinovičeva, ki je teta obtoženca, pojasnila, da je vest o izginotju starega Andreja izvedela že naslednjega dne na pokritem trgu, kjer ima stojnico. To vest so ji prinesle razne ženske. Ker se je hotela prepričati o resničnosti vesti, je obiskala Sacchijevo v mlekarni in ta ji je govorice potrdila, medtem ko je mali Klavdij povedal, da je «nono šel v Črni kal v Jugoslavijo*. S tem je bilo zasliševanje obtožilnih prič končano, razen seveda zdravniških izvedencev, ki jih bodo zaslišali danes zjutraj. Ves dan bodo za-slišavali priče v korist obtožencev, nakar bodo razpravo verjetno preložili na drugi teden, ko bo spregovoril tožilec in nato še obramba. nosti prezgodaj umrlega slovenskega skladatelja H. Volariča. Volaričevi pesmi je sledila zabavna Vodopivčeva pesem «Boter polž* katero je zbor lepo in doživeto odpel. Zbor je zaključil svoj nastop s pesmijo RASANA »Ob Adriji sinji*, katero so pevci peli s posebnim navdušenjem, kajti besedilo obravnava obstoj Slovencev na tržaški obali. Zbor sestavlja Okoli 30 pevcev. Glasovno ni izenačen po zaslugi ženskega dela zbora, od koder se ču-jejo pogosto posamezni glasovi. Moški de! zbora je mnogo boljši, čeprav je moških v zboru številčno manj. V tretji točki je ponovno nastopila godba, ki je odigrala skladbo «£late sanje* ter fantazijo iz Verdijeve opere »Tra-viata*. Po godbi je nastopil drugi pevski zbor, ki deluje v Nabrežini in sicer «IGO GRUDEN* ki ga vodi Karel Boštjančič. Dočim je «AVGUST TANČE* izbral za nastop večinoma skladbe, ki so bile komponirane že pred davnimi leti, je «IGO GRUDEN* posegel po pesmih, ki so novejšega izvora. Poleg tega pa je zbor polagal važnost na petje koncertno prirejenih narodnih pesmi. Prva pesem je bila Vrabčeva »SLOVENSKA PESEM*, ki Je komponirana v polifonem slogu in ki je polna najrazličnejših kontrapunk. tičnih fines. Zahtevna pesem terja od pevcev veliko interpretativno izkušenost, kajti vsebinsko dramatična «Slovenska pesem* prikazuje celotno borbo in odpor našega ljudstva proti okupatorju v zadnji svetovni vojni. Tej pesmi sta sledili dve narodni pesmi v koncertni priredbi Karla Boštjančiča. Prva je bila vesela koroška narodna «PRISEL LJUBI JE POD OKNO*, druga pa sentimentalna prekmurska narod, na »TECE MI VODICA*. Za zaključek je zbor zapel pesem «NAS KRAS*, ki jo je za zbor in harmoniko priredil zborovodja pevskega zbora »IGO GRUDEN*, Pesem je posebno navdušila poslušalce, ki so zahtevali ponovitev. Zbor je sicer ni ponovil, je pa dodal še »PESEM NABRE-ZINCEV V NEMŠKI INTERNACIJI*. Tudi zbor «IGO GRUDEN* ni glasovno uravnovešen. Dočim je ženski zbor dober in vsebuje v glavnem same mlade pevske moči, je moški zbor številčno vsekakor prešibak. Nabrežinski koncert je zaključila godba s potpurijem »JUGOSLOVANSKE NOTICE* ter s koračnico «TRIGLAV», Ob koncu našega poročila bi radi opozorili na nekaj malen. kosti. Za podobne koncerte naj bi se pritegnili še razni solisti (klavir, violina, harmonika itd ). To bi prav gotovo popestrilo program. Pevci v Nabrežini naj bi premišljevali o morebitni združitvi obeh zborov. Godba naj bi mislila na samostojne koncerte na trgu v Nabrežini, kajti zaprte dvorane niso najprimernejše za koncertiranje godb na pihala. Občinstvo naj spoštuje prosvetno delo svojih vaščanov ter naj v večji meri obiskuje vse koncerte in kulturne prireditve v večji meri, kot je bilo to na nedeljdkem koncertu. ( GLEDALIŠČE VERDI) Nadaljuje se pri gledali- ški blagajni, prodaja vstopnic za šesti koncert pomladne simfonične sezone Tržaške filharmonije pod vodstvom dirigenta Luigia Toffola in s sodelovanjem pianista Artura Benedetta Michelange-lija, ki bo Jutri ob 21. uri. Program obsega dela Cberubinija, Mozarta, Levila in Liszta. V ponedeljek, 25. maja bo v, AVDITORIJU ob 20.30 KONCERT GODALNEGA ORKESTRA IZ CELJA Sodelujeta pianistka Mar-ženka Sancinova in basist Aleksander Kovač Spored obsega dela domačih in tujih skladateljev ter narodne pesmi. Vstopnice bodo v prodaji jri SHPZ v Ul. Roma 15/11 v .soboto in ponedeljek od 11. do 13. ter od 17. do 19. ure, v nedeljo od 11. do 13. ure. SLOVENSKO GLEDALIŠČE KOPER PREMIERA v sredo 20. maja 1953 ob 20. uri REPRIZA v četrtek 21. maja 1953 ob 20. uri Avtor: Roman NJewiarowicz H0LLYW00D Režija: Lojze Standeker. Scena: Josip Brocca. Osebe: Tompson - Ernest Zega; Mary - Majda Skrbinšek: Jack - Viljem Tomšič: Mach Nils - Janez Varšek. V obupu si je vzel Življenje Nekaj minut po 9. uri je ne. ka ženska opozorila 39*letnega Pietra Benussija iz Ul. Media 9, da je njegovemu staremu o. četu, stanujočemu v V. nadstropju, verjetno slabo. Benus. si in 29-letna Ana Indrigo por. Kokel, stanujoča prav tam, ki je slišala vest, sta stekla v pe. to nadstropje in ker sta našla odprta vrata, sta vstopila. Oba sta prijela starca, 80-letnega Franca Kosovela, ki je bil na. slonjen na vrata in ga hotela odnesti v posteljo misleč, da mu je res slabo, toda nista ga mogla premakniti, katji njegov vrat je bil zvezan s tanko vrvico, ki je bila privezana nad vrati. Oba sta Kosovela rešila vrvi in ga položila na posteljo ter obvestila o zadevi Rdeči križ in policijo. Zdravnik je ugotovil, da je nastopila smrt zaradi zadušitve, nakar je po. licija uvedla preiskavo. Ugotovili so, da je Kosovel več let bolehal in da je večkrat pokazal, da ima namen vzeti si življenje. Komaj je včeraj njegova žena odšla po opravkih, se je Kosovel, ki je oče osmih otrok — vsi poroče. ni in stanujoči drugje — verjetno iz obupa zaradi bolezni obesil. Truplo so kasneje odpeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice. Razna obvestila VABILO SOLNIKOM Poverjeni odbor slovenskih šolnikov javlja, da bo v četrtek, 21. maja ob 19.30 v risalnJci Višje realne gimnazije v Ul. I.azzaretto Vecchio 9.-II. desno drugi sestanek vseh slovenskih šolnikov, kakor je bilo domenjeno na prvem sestanku. Ker je sestanek bistvene važnosti, vabimo slovenske šolnike, da se sestanka v polnem številu udeleže. POVERJENI ODBOR SLOV. SOLNIKOV. RODITELJSKI SESTANEK Starše gojencev Dijaškega doma opozarjamo, da bo prihodnjo nedeljo, 34. maja zadnji roditeljski sestanek. OBČINSKA DRAŽBA Tržaška občina obvešča, da bo v četrtek 21. maja 1953 od 12. do 13. ure v dvorani št. 202 občinske palače javna licitacija med podjetji, ki naj bi dobavila pohištvo za opremo šolskega poslopja «G. Carducci*. Vse potrebne informacije dobijo zainteresirani na uradu za pogodbe št. 203. Godi se v filmskem mestu HolIywoodu v današnjih dneh. Razsvetljava: Zmago Slavec. Sepetalec: Lojze Usenik. PLANINSKO LETOVANJE Tudi letos priredi Planinsko društvo v Trstu svoje letovanje na BLEDU v tedenskih izmenah v času od 12. julija do 6. septembra. Pojasnila in vpisovanje na sedežu PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 - tel. 6491, vsak delavnik od 18. do 19. ure. Osvobodilna fronta I. OKRAJ V sredo 20. t. m. ob 20. uri bo sestanek aktiva I. okraja v Ul. R. Manna 29, Vabljeni so poleg članov izvršnega in okrajnega odbora vsi člani sektorskih odborov I. okraja in aktivisti. Priporočamo gotovo udeležbo. Ljudska prosveta PREDAVANJE O KIRURGIJI Akademik prof. dr. Božidar Lavrič bo predaval 23. maja ob 20. uri v mali gledališki dvorani v Kopru o napredku kirurgije po drugi svetovni vojni. Predavanje bodo spremljali diapozitivi in film. Vabljeni že cedaj naši zdravniki in zdravstveni delavci z vsega STO ter z Goriškega. ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV V sredo 20. t. m. točno ob 18. uri seja vodilnega odbora na sedežu. Izleti ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. in 18. maja t. 1. se je v Trstu rodilo 13 otro-k, umrlo je 13 oseb, porok pa je bilo 9. POROČILI SO SE: trgovec Gal-llano Vlttort in gospodinja Anita Ancona, narednik ameriške vojske F. Jr. James Tomlin in gospodinja Adriana Guštin, kaplar ameriške vojske L. Pr. VVilllam Llbby in gospodinja Luciana Frl-sorl, učitelj Luciamo Valenti in gospodinja Clara Gulda, mehanik Pietro Luigl Bonetti in gospodinja Cecilia Klec. UMRLI SO: 77-letni Carlo Bru-nello, 8CMetn! Antonio Catlttl, 84-letna Vlttorla Venler vd. Angeli, 66-1 etn a Vittoria Viezzoli por. Ruzzier, 47-letna Virginia Tuml-nello por. Cattaruzza, 81-Iefcna Margherita Maria Spampanl por. Boschi, 79-letna Virginia Zecohin! vd. Cechich, 80-letna Giuseppina So&slch vd. Makovec. 61-letnl Er-cole Dimtni. 89-letna Maria Ber-ne vd. Mitri, 48-letna Giovanna Furlan por. Furlan. 71-letna Giovanna Romano vd. Romano, 84-letna Giuseppina Nemitz vd. Ca-steilani, TELEFONSKE ŠTEVILKE ZA PRIMER NUJNOSTI Rdeči križ: 66 60 Gasilci: 2 • 22 Policija 2 - 23 IZLET PD NA PLITVICKA JEZERA Planinsko društvo v Trstu prireja tridnevni izlet na Plitvička jezera. Odhod v soboto 30. maja ob 14. uri, povratek v torek 2. junija. Pot vodi skozi Reko, Kraljevico, Senj na Plitvička jezera, ter skozi Zagreb in Ljubljano v Trst. Pojasnila in vpisovanje pri PD v Trstu v Ul. Machiavelli 13 vsak delavnik od 18. do 19. ure. IZLETI MOTOKLUBOV V SEŽANO V nedeljo 31. t. m. organizirajo naslednji motoklubi članske izlete v Sežano, kjer bodo ta dan mo. torne dirke In druge prireditve: »AMATORI* — Vpisovanje na sedežu kluba med 17. in 19. uro do 20. t. m., »ADRIJA* — Vpisovanje na sedežu v Dolini in v ostalih vaseh v večernih urah do 21. t. m.. »MLADOST* — Vpisovanje na sedežu kluba v Nabrežini za nabrežinski predel; za Sv. Križ pri tov. Ladiju Sirku; za šempolaj-ski sektor pri Lučku Kantu; za Mavhinje, Cerovlje in Vižovlje pa pri IZdravku Urdihu. Vpisovanja se zaključijo 20. t. m.. •JADRAN-OPCINE* Vpisovanje na sedežu med 18. in 20. uro. IZLETI V OPATIJO Adria-Express organizira enodnevne Izlete na kopanje v Opatijo začenši s 7. junijem t. 1. Cena 800 lir. MOTOKLUB »SKEDENJ* organizira 31. t. m. Izlet v Ljubljano. Vpisovanje na sedežu v Skedenjskl ulici 122 do 20. t, m. od 18.30 do 20.30. H I N O Rossettl. 16.30: «Ne boste me ubili*. John Garfield, Brenda Marshall, VVIlliam Lundiigam. Eicelstor. 16.00: «Odkar si moja*, Mario Lanza. Doreta Morrovv. Barvni film. National«. 16.30: »Krilati ribiči*, Walt Disneyev, barvni film In »V prepadih Rdečega morja*. Fllodrammatlco. 16.30: »Napad a-pašev*. R. Joung, J. Carter, J. Buetel. Barvni film. Arcobaleno. 16.00: «Zločln stoletja*, George Murphy, Virginia Glirao-re, »Demoni Astra Roiano. 1«.W “Ul ‘ a,ss ...» Stewart Granger, El (W, ker, Janet Letgh B:* jd,jjvt-Ariston. 16.00: .*?®?p0v»ell, M1, ga moža*, Wlin«1 P na Loy. „pf,,;toDa5 1,1 Armonia. 15.30: »P - Co]nian, francoskem dvoru*. «. F. Dee, B. Rathbone i Jav0, Aurora. 15.30: Mu n* Vera Ralston. Fred w fJipi. Victor Mc Laglen. Bar . Garibaldi. 15-00i -tonem Raf Vallone, Antoneu* Tamara Lees. , p0i Str Impero. 15.45: »P«3111 p letja*. vapitant*’ Ideale. 16.00: »Junaški Barry S Tracv, M. Rooncy« more, F. Bartholomjb • a# fljjš I tali a. 16.00: «D»pet!#1 Lollobrigida, Gabriele ^ Mladini izpod 16 I« dano. ptltpe” 16.00: "5*hu- v Vlaje.” 16.00: «Sabu Vittorio De Sica. Kino ob morju. I6-30,**N' lov*. Nadia Gray, J*01 J. M. Calhum. Masslmo. 16.00: ^ občenca*, Senen-John Garfield. Moderno. 16.00: »Mol0' Brando, Teresa Whi Ujj * Savona. 15.00: «N® ., nasilju*. Mac , Aexis smith. Barvni^,«* Secolo. 16.00: «Pot nP® Vallone, Elena Varzi-Vittorio Veneto. cles in lev*. Je*1 „ Victor Mature. _.rrj\ ut*. Azzurro. 16.00: «NaS9 nu». D. Adrews, D. F. Granger, P. Dovv-Belvedere. 16.00: «Br*«' £ Tucker, E. Q’Brien. * Barvni film. , o*. Ocieon. 15.30-18.3M1-*' it! ša leta našega živU^ „ na Loy, Frederic M3 o)joBJj Radio. 16.00: zoro*. Mark Stevef?' 0’Brien, Gale Storm. TOREK, 19. ma,a Lp CONE . 254,6 m ali , »fj 7.00 Poročila. 7.15 Sl» l4.3j rodne. 13,30 Poročil3- uvtftu športnega sveta. "L-jaiili arije in dueti iz »»"f ..... »rdr Ke in zaoavne ne vesti. 20.00 Cavalleria rustican3-, jjN-j Leoncavallo: I P32lia,3i0 GSČ igramo, vi piešite. ‘ »jj r za lahko noč. 23.J0 ^ čila. 30,1™%^*; 11.30 Lahki. orkestrl-cl^ vsakega nekaj. 13- štm.ili željah. 14.15 Glasba z3-, Vu vtrje. 17.30 Plesna r f Bela Bartok: Koncer ^ettt jt sH esd3 gTasba^llO^OO Lepe mej« Ul Jncert *3>§j in orkester. 18-51 Nemški plesi. 19-® ppStr3 gospodarstvo. 19.I5JuXj|jt,jjš glasba. 20.00 Lepe me‘“ p: glasovi. 20.45 Lah- jjjU. 21.30 Večerne melop'J' v (* fi zar Franck: Simfonh3 j# 22.44 Phil Spitalny kester. » trb*t m. .}jt{j) 11.30 Brahms: Sim1’® lS jtr e-molu. 13.25, 14-45-. f^IIiviu. lo.n-h 1 ^’ . . /41” |/©» poročila o kolesarski ", „fK liji. 18.00 Napolitanki i> V 18.30 Simfonije m P 19.20 Koncert sopraniste ^ glie in tenorista r■tef 0- 20.30 Melodičen orkes ^ goli ja. 23.30 Plesna * S L O t K * 12,2,4 % 327,1 m, 202,1 m- jl0vejL. 12.00 Pester ^r„ ine tUd vokalne in instrum m , or* ^ 12.30 Poročila. 14-4° Za&rf Andre Kostelanetz. 1 sRi k ( o glasba. 16.10 PoP°W.aitv. '"»e!#1 del slovenskih peretna glasba. 18'7- Uu,»* zbor »Pletenina*. ..^ M ,,«»■ 18.40 Koncert P>an vn3 Irf Lipovška. 19.10 prdk>2» 20.00 Odlomki iz ,Poo In klasičnih OP«*- 6 $ in plesna glasba, koncert. E TJ 31. MAJA IN »• IZLET V NOVO MN« 0d MOST NA i, (SV. W TOLMIN KOBARID BOVEC j.jt^ IZLET ROVINJ 31. MAJANJU? v pui.0 t * do 21- *• 0 Vpisovanj« pre«l»- -.j, 31. mam**' * SEŽANO a ^ Vpisovanje 30. MAJA -j- v Gorski dnevnik IS- maj« »M l mn a predlogih VCUURCHILLOVil GOVORU (Nadal Jevanje s 1. strani) hadaljeva *«■« je"nmr“in3U svoie9a 90-je omenil sporazum med atujo, Grčijo in Turčijo, petl italijanskim tsfc- j, \!tt.cnim apetitom. Prav odsnr „ J? nesmiseln njihov je ne*™™ i temu sporazumu, lem govoriti tudi o ko ’; a bl Italija branila ta-... 0,J ®na «L,jubljanska ?rata», t, rTit0 -ni1' lahfct, ial pu’1".3' ysP Slovenijo. Mar-- 3e dejal, da bomo bra- 1’0! trn« sa7n* tudi to, in, če-sjem "e- 2 veiikim navduše-l nrJi tud* De Gasperi-Nntn ■ morebitno agresijo, te govoril o nedavnem tuoru It- n PTedsednika vlade Ve-ftilla anite gospoda Chur- fife°V?lite’ tovariši m . - -v»», m, ln tovan- kdami /e sedai z nekaj be-d°taknem še nekaterih p, prodnih problemov, ki le/tl0 jUadvse pomembni. Vi Mat’ d<1 te boj za mir izredno kia\”™e- da ie celo nekaj «ela 1701,0 vojna nevarnost vi-zraku. da je bila tako- »e|t0* !etu • a Pragu. V zadnjem 'tet n P0\\.°dkar je napredni edlnrv, ve*t* meri pripravljen * L‘lO UTirpfi o« „ u n«Oorf°i uPreti se slehernemu ^aainemu poskusu, je voj- *« ne«-. poskusu, je voj->iemn -nost Polagoma čeda-ic 2*» Toda, vi vidite, da 'to ?es. «i rešeno korej- irio .asan3e. Tam je še ve- vprašanje ujetni- '»o ttd. n« “kaj h; gouor ll^hill Vas ki rad opozoril ga je imel iam — v britanskem “lojen, entu, govor, ki je po “sjDnn, ranenju eden izmed tain:,heipbnejših govorov v redno i h' To te bil iz- ker n P govor in jaz sem, teinie m P- Churchilla in boke °nPle.Škega naroda, glo-tor - Prepričan da je ta go-Preiet tetl teženj, saj je Žiti mir en° samo mislijo, re-človeštvo doseči li- Pred^i-’-. obvarovati človeštvo “ijo, da >!°’ nekako ntetj m j se narodi sporazu-V , jned seboj. "jul z ' pa se ne bi stri-,0“i fi7i. .aarchillom in to motki!! ni vi Pooedati. G. Chur-k 0nzadosti natančen, ko *!l Prprf?} 0 *em> naj bi se se n nlsri + o viVt airti 'i(i]ik'J'‘lavn^ki nekaterih naj-hv. (j najpomembnejših dr-2tPrtimi v **’ razP°vartali za ?auPanL!a,l,C0 rečem, da z ne-'anje .1 gledamo na vpra-'a tani.70r?2uma med velikimi “elitju 17,11 Prati, na pogajanja “Hi? 7za zaprtimi vrati. Ce-slake iJi.e-adelt> ker imamo 9on0r; kusnje s takšnimi raz-Cilll! »»j grujem, da g. Chur-fl0, in ■ rnisli nekaj druge-^tDljen^- ■’ da b' bil vzpo• želi jmativno videli, kaj ,e PrauiinCe te tako, sodim, da [ačeti „;?• Sat ie treba nekje. “odejo eti je treba, ali se °bčutiij az9°Variati in da bi n° Pro«*rip' Sem pa odloč-'Prejej; dfjnn, dg bi tamkaj 'Odepd, 0“‘°čajoče sklepe, ki '»delo,,, druge narode, brez “aš ,?nta le-teh. V tem je kurcbi?/11' Proti temu, da ‘tanek zahteva takšen se-lal bi l^a nimam kaj reči, de-'lo> 4e h■n° *°’ bi bilo usod- !?Varjai se vnovič veliki do- ii nj,Jult na račun malih, da (»ni,.:, o usodi malih. Jaz i________ “i nn?Jn Pravimo, da so majlt “»ej tlasti oni, ki “e i 1,0ji , godovini pokazali >n'lrVeč svot° življenjsko silo, f? Se svojo sposobnost, ‘JlidstJan}i upravljajo in dajo ^ 171 ho- “ar0ripspevek, da lahko takšni \ „ OOVofijo v svojem ime-“jifioo Pa da drugi govore v t otin 1 imenu. Ce gre za to, ž7 Parno utrip, je to dobro. največ. Nismo se lotili ustanavljanja zadrug zavoljo tega, ker moramo le-te že načelno ustvarjati, saj je tako v .Rusiji, pač pa smo jih ustanavljali zato, da bi imeli več kruha, da bi bilo več kmetijskih pridelkov več živine, a ne zato, da bi samo obstajale zadruge. Ni stvar v tem, pač pa v tem, da pri nas narašča število prebivalstva v mestih, da je pa h Pieio hladno vojno. To “ Rye^eni zavirati napredek ie govoril še o notra- Av^šf_nlih FLRJ: !)te°)La.r^i 'n tovarišiče! Dovo- mi ®ehaj, da vam povem “ašij. al besed o nekaterih “luke ?roblemih Imamo svoje sv-1" te“ave. Imamo pa tu-a-...® Veselje, toda imamo 6osti ram težav in muk. Reči * teča*’ Coppijevo prednost e in ga že skoraj dohiti. - ajj pi to opazi, sicer zbeži., ne več toliko, da bi s®jetooi. dve minuti pred f Švicar je torej danes P yfl tem «giru» premagal ki pa je podlegel tu 1 6„, ri. Ta ima zares trden da opravi letošnji najbolj časten način. ^ Z zmago v dirki na _ meter se je povzpel splošne ocene Koblei obenem tudi posestnik - p_ majice, kot prvi inoze® ^ ko so se v teh dYe_ „ceiie ki ie zelen* zvrstili na vrhu spl°3n® ej jep De Santi, ki mu ie us^ oSyo. podvig, da si je Pono'!”en0 rojil v Roccarasu izguoiJ bj[ za majico. V Grosset ^ prvi med vsemi Corrie ’ jgjo njegovo prvenstvo Je cjlj le do prihoda Koblet3 v Follonici. jo Jutri še 106 kilometre ^ Pise in potem zasluze počitka — po 1660,5 km-A* SPLOSNA OCENA ^ ETAPI RIM - GROSSE*^! GROSSETTO - FOLD-' 1. KOBLET 43-51’ 2«"' .); 2. De Santi, zaostan Fornara 36”; 4. co^het ** 5. Corrieri 2’43”; 6- f* s 0)<‘ 3’26”; 7. Van Est 3’37’! ’, l* tali 3’43”; 9. Brasola M’jli-Milano; 13. Magni 8” nardi 8’23”; 22. Geminia11 69. Van Steenbergen zadnji 106. Escolano. OCENA ZA *UjCBjfic* 1. Koblet (zelena ® pjH’ 2. Bobet L.; 3. Van Est. tet; 5. Ockers. OCENA ZA NEODVlS\jcJ); 1. Brasola Elio (bela f yr Milano; 3. Zampim-letto; 5. Conterno. OCENA ZA M°sT 'pjč 1. BARTALI (Cor^,e ’ tali, Bresci) I31.48’*3.> 0^’ 2 BIANCHI (CoPPt-Carrea) 131.4819”; U 3. FRANCIJA 52’3l' Pontet, Geminiani) n>r>’ Roma, Franchi) 131-5 gjntJ’ 5. LEVRIERI (I* Zampini, Pettinati^ 6. 7. GANNA; 9. rhf.no; ..LLTER; 11. TORPA^0o5; ŠVICA - GUERRA; 13- p^Nl 14. HOLANDSKA; 15- G[jA‘ JA - FIORELLI; 16. bE GIRARDENGO. Zopet Korol3n pred Izolo Enajsto kolo v gometni ligi ie 1 hodni 5 * odigrano samo v z pini, kjer so za. poskrbeli J®s®nl^vz’eli vot Vf svojem igrišču je « K tekmi « in lo tudi bodo Goričam jn mom igrali brez e_ , ,v0 ' ji nili z eno točko. beli je spet prevzel Korotan, ki je vis^ p3 nal s Postojno, za ni ^ vrstijo Izola, Zelezn' itd. , slika5 V vzhodni skup ^ popolnoma ),as“®’r8di neffirff s ker )e utr jasna, K° nCre»3 ( tekma v Ptuju za«^ 1 gi« c, nrerlčasno zakljucg0vall I sti predčasn. pa so vseskozi voriti. Gregorčič . Izola Postojna : K^"3 Proletarec : Sla J Krim : Zelezn^ ,0:0) - d .D 1 ■ 0 T E N I S :a *s Tretji dan, Davisov pokal J ^pi goslovanski tenj* petr^i no točko po zaslbi)i še » s« Na sporedu ta dve igri PoSfm 8:6; končali tako e bdeS8la Petrovič - A panal 6:2, 6:1; HaiU®* - ju- 3:6, 6:2, 6:4. 6. • rešil c jgral Petrovič, ki■ J je ualcot „vjpe, ” k3' goslovanske^ -brad0’ aJi ^ mnogo bolj * žara ^ prejšnji daI'’jIa bitlca zpiadl I ie bil .„ pe jgfC' ga čena. ker je t0 Vsekakor 1 lV6vre^ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In »4-638. — Poltnl predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 73-38 — OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18 — Tel. 73-38 — Cene oglasov: Za vsak mm vlSine v Širini 1 stolpca trgovski 60, finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 25.. din. — Tiska Tiskarski zavod ZTT — Podružn. Gorica Ul. S. Pellico MI. Tel. 33-82 — Rokopisi se ne vračajo. ------------------------------------------------------------------------------------------- —---------------■ ■■ --- eSečPO 'iVV* NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. F~ed ljud. repub Jugoslavija: Izvod 10’ &«((&*** i*1 PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega I" p Z()Z-Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 20-009 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tisk