83 številka. Trst, v sredo dne 23. marca 1904 Tečaj XXIX Izhaja vsak dan V »adi ob nedeljah in praznikih) oh 5. uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. i*MlMZne številk« *e prodajajo po 3 novč- (6 stotink) . Moph tobakarnah y Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, -•lji, Kranju, Mariboru, Celovcu. Idriji, Št Petru. Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. ln narOČbe »prejema uprava lista „Edinost", atloa Moim piccolo stv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. •ne oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domači oglasi po pogodbi. TELEFON Stv. 870. Edinost Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moč i Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 Kron, 3 mesece 6 kron Na naročbe brez doposlane naročnine se apiava ne ozira Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefra nkavanc pisma se ne sprejemajo In rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo IIbU UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanca itv. 12 Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN GODNIK. — Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna komorci** lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 13 Poštno-liranilnični račun št. 811.652. Vojna v vztočni Aziji. (Brzojavne vesti.) {General Kuropatkin IRKUTSK 22. General Kuropatkin je dcspel semkaj ter idpotuje dalje proti baj-kalski postajf. Korejska odlikovanja SEUL 22. (R uterjev biro) Markiz I to je bil odlikovan z redom čeepljevega cveta, odlikovanjem, ki te p(deljuje samo knežjim osebam, japonski poslanik je dobil |red korejske deželne zastave prvega reda. Markiz Ito j« retno priporočal korejskemu cesarju, naj prične uvajati reforme in Bicer polagoma, da ne nastanejo z prena^lenimi odredbami zmešnjave kakor se je to dogodilo leta 1*95. Japonci so zadi/.ali amerisanskega vojaškega atašeja pri Pengjangu ter so ga zaprositi, naj se več ne poda k sprednjim stražam. Kozaki v Niučvan' u LONDON 22. »DaiJj Chrtnicle« poroča z Niučvanga : Semkaj Bta došla dva polka Kozakov 8 4 topovi. Dela na vtrdbah se nadaljujejo. Glasom poročila i« Šangaja so baje Japonci prekoračili reko Tatimg ter se spopadli z Rusi. Sedaj jim je baje prosta pot proti soteski Motieo, kjer se nahaja mcčni oddelek ruske vojske. Ruske vojne ladije. BISERTA 22. Ruska kiiž.rka »Aurora« s tremi torpe lovkami je dospela semkaj. NIUĆVANG 22. Reuterjev biro) Včeraj ob 7 in pol uri zjutraj eličalo 83 je na obrežju, približno iz daljave »i milj proti jugu 14 tt elov s topovi. Radi meglenega vremena je bilo nemogoče, razločiti predmete na širokem morju. Avstrijska zbornica. Brzojavno poročilo ) DUNAJ 22. Med ulugami se nahaja interpelacija pori. Dobernigga in drugov na naučnega ministra glede gradnje novega poslopja za državno ljudsko šolo v Puli ; dalje interpelacija poti Cjncija ia drugov na naučnega ministra in minis ra za finance glede sank<* je zakona o uč.t-ljski plači, ki ga je sklenil t r *Uki deželni zbor; potem in-terptlac-ja po«!. Spiočiffa iu drugo/ na mini-sterskega predsednika kakor voditelja mini-steritva za pravosodje glede oddaje kance-iiisKih • est na deželnem eod>5u in trgovinskem sod šču v Trstu in okrajnem sodišču v Kopru, prosilcem, ki niso v jezikovnem pogledu vsposobljeni. Dcslovno čitanje ulog je trajalo d) 3. ure popoludne, nakar so sledila 4 poimenska gUsovaoja. Trgovinski minister je podal zakonski n črt glede razš rjenja tržaške luke. Predsednik je na to prečita 1 dopis ministerskega predsednika, glasom katerega je odloženo zasedanje državnega zbora. Pred- sednik je želel p »»lancem vesele praznike ter je zaključil sejo ob 4. uri 35 minul. Ogrska zbornica. (Brzojavna poročila.) BUDIMPEŠTA 22. Poročevalec Neme-nvi je izjavil, da se nahaja v odseaovetn poročilu še pov šana civilna lista. Ker je spre jem tega proračuaekega postavka odvisan od poprejšnega glasovanja zakonskega načrta glede vrdjenja c vilne liste, prosi, naj odsek to točio postavi v prvotno visokost. Po&l. Bartha je odobraval, da je poročevalec povdarjal vsaj te sklepe in navodila principijelnega značaja. i Govorni k pa obžaluje, da ni omenjeno poroČ.lo, v katerem se nahajajo ti sklepi in navodila, b lo pred'oženo zbornic-. Govornik je pojasnil gospodarski položaj države, [ter s številkami dokazal, da kaže na eni Btran. položaj obrtnih podjetji in finančnih zavodov minimalno produktivnost, na drugi strani, se ima bilježiti glede poljedelstva ne Bamo velika depresija nego naravnost nazadovanje. To je ' jasno dokazilo naj zahteva opozicija samostojno carinsko ozemlje. Govorn k je odklonil ko ntčno v imenu Košutove stranke proračunski zakon. PobI. Saghy (narodni disident) je od klonil v imenu svojih drugov predlogo ter se pridružil izvajanjem predgovoru, ka giede predložitve prejšnegi cdsekovega poročila. Posl. Cst rnoch (ljudska stranka) je izjavil, da o iklanja predlogo m da odvrača odgovornost za dolgo dobo Ux ttinja. Pob', grtf Betvanv (naredni disident) je zagovarjal uravnavo piač uradnikov na državnih železnibth in je pretresaval vtč socijalno-političnih reform. Finančni minister Lukacs je c menjal, da je vlada kakor odškodnino za zakasneno vrav-navo plač dovolila železniškim uradnikom izredna povišanja v službi. Vlada se vedno j eča s tem vprašanjem. Dalje je minjster omenil, d.i ni kriva carinarsKa zveza z Avstrijo, ako niso obrtnij-Bka podjetja v ogrski produktivna to se večkrat dogaja tudi v deželah, ki imajo več obrti nego Ogrska. V zadnjih letih se je narodni :metek na Ogrskem celo zvišal a nikakor zmanjša1. Minister je priporečal, naj zbornica sprejme predlogo. Razprava je bila na to prekinjena, Prihodnja seja jutri. Brzojavne vesti. Iz pruske zbornice. 11EROLIN 22. Proračunska komisija poslanske zbornic« je dovolila milijon marš kakor prvi obrok prispevka zi kraljevo palačo v Poznanju, z določilom, da i>o ves državni prispevek znašal le 3 milijone mesto 5,150.(^0 mark. Iz angleških zbornic. LONDON 22. Zgornja zbornica je o i klonila po dvednevni debati s 97 proti 25 glasovom predlog Coleridge ja, ki se izjavlja PODLISTEK. « Teodora. Povest H rvat« ki apisal ETgrenij Kumieie, prevel J. S. Drugi del. »Mačja godba« bi bila trajala dalje, da ni začel padati dež Okoli druge po polunoči je stara Evfe-mija trdno zaspala na divanu v Malvinini Bobi. Južni veter ee je bil že zategnil v reški zaliv m zamolklo in jednolično je šumelo okolo hiše in gondo dež v vratnice oktn. — Lilo je kakor iz škafa, a tu pa tam je bilo čuti iz dežja in piša tudi gromenje ie daljave. Vea voda s strehe Dakiceve hiše se je zlivala v cisterno, ki se je polnila po'a-goma. Malvina, sedeča na pos'elji, je gledala nepremično na svoje dete, ki je mirno spa- valo. Njeno srce se je stezalo krčevito, ustnici sti jej sedaj pa sedaj zadrhteli, v grlu jo je stiskalo, a na obrazu jej je bil grozen strah. V ušesih jej je šumel zaglušen krik, v , glavi jo je mučila huda bolečina, spuščala se je nanjo črna tema in je zagrinjala od vseh strani ; v tej temi je videla dve ogljeni pla meni, veliki očesi svojega moža, ki sti se jej približevali in iskrili jezno. Stresla se je povsem životu, nepremični očesi kakor da sti nekaj zagledali, ogledala ee je okolo Bebe prestrašeno, obšla jo je groza, vsa se je vnovič stresla, očesi sti jej naglo potemneli, za hip se je vspela na postelji, nsgnila se je nad dete, stegnila roki, kakor da hoče nekoga odriniti cd sebe. Gledajoča neprestano nepremično pred se se je dvignila, ostala iz po* stelje, pograbila dete, izišla tiho na hodnik, odprla vrata, izišla v vrt, pak je pohiteli« do grla cisterne. To grlo, od koder se je zbirala voda, jej je bilo visoko do boka, a vse ie enega kamena, lepo isklesano in preluk- proti uvedbi kitajskih delavcev v Transval, dokler se tej deželi ne da popolno reprezen* tativno pravieo. V spodnji zbornici je bil po živahai debati s 299 proti 242 glasovi odlonjen predlog Campbell.-Bannerman, naj se izreče vladi grajo, ker je dopustila, uvesti v Transval kitajske delavce. Tekom debata je grajal Mayor Seelev vladno politiko in izjavil, da položi svoj mandat, v svrho, da se zv6 za mišljenje volilcev. , Cesar Fran Josip. DUNAJ 22. Cesar je obiskal danes po-poludne, kakor je to storil že druga leta pred velikonočnimi prazniki, bivši dvom1 dami cesarica Elizabete, grofici Irmo Sztarav in Ido Ferencty. Balkansko vprašanje. PETROGRAD 22. Dunajski dopisnik >Novoja Vremja« brzojavlja svojemu listu, da je od autoritativne strani pooblaščen izjaviti, da je poročilo o pogajanjih med Avstro Ogrsko in Italijo glede balkanskega vprašanja neresnično. Za taka pogajanja ni bilo niti ni nobenega povoda. Predsednik Loubet. PARIZ 22. V političnih krogih sezago-tovlja, da sploh ni bilo govora da obišče predsednik Loubet tudi papeža povodom potovanja v Italijo. Pogreb vojvode Kambrižkega LONDON 12. Po mrtvaški Blužbi božji v \\ estminsterski opat ji 89 je vršil slovesen pogreb vojvode Kambrižkega v navzočnosti kralja, kraljice in drugih domačih inozemskih gostov. Stavka zidarjev. OSEK 22. (Ogr-ki koresp. b ro.) Danes zjutraj so začeli zidarji na gradnji pionirske vojašnice zopet stavko, ker uporablja podjetnik ogrske zidarje. Tekom dneva se utegnejo iz ozira na solidarnost pridružiti vsi zidarji. Ogrske delavce varuje redarstvo. Obrtni svet. DUNAJ 22. Jutrejšnja »AViener Zaitung objavi imenik članov, ki so izvoljeni in imenovani v ( brtni svet. Oinovalni občni zbor sa vrši 12. aprila. Pastirski list tržašio-fcoperstep škofa. »Naša Sloga« je priobčila nastopni eia-nek : Stara je navadi, da izdajajo škofje za postni čas takozvani pastirski list, ki se pred postom čiti v cerkvah ia tudi rasdelji med vernike, da ga zamorejo čitati sami in tako la?je umeti nauke, ki jim jih o tej priliki podajo nj h viši pastirji. Prejšnji tržaško-koperski škofj8 ho pošiljali svoje pastirske liste tudi našemu uredništvu, ki jih je priobč lo v izvadku v listu ali pa jih tudi prinašilo v celoti kakor prilogo. Sedanji škof, oziroma sedanji škofijski ordinarijat nas ni poslal svojega pastirskega nano, tako, da bi mogel skozi nje tudi de-beleji človek. Malvina je bila bosa in golih ramen. — Lasje so j*j bdi zbrani v beli mrežici. Dež je lil, kakor da se je utrgal oblak, široki piši juga so po trenutkih zašumevali nad hišo in drevjem v vrtu. Bila je temna noč. Nad zemljo so se spustili črni in gosti oblaki, v daljini je zabliskalo in je obsvetlilo Daki-<5evo hišo, drevje, ki S9 je upogibalo pod vetrom, in Malvino poleg belega grla cisterne, v katero je pluskala voda s strehe skozi široko cev. Malvina se je pripognila nad grlo, pogledala v črni propad, kjer je voda temno zazelenjevala, kadar je bliskalo, in vsa se je stresla kakor da jej je srce počilo. Za hip je ostala nepremična, a ko je zopet zabliskalo, j« vprla očest v radečkaati obraz deteta, je poljubila in pritisnila na prsi. V zamolklem šumu vetra je bilo čuti krik deteta : V tem je pridrvila na prag vrat Francika in je vekliknila prestrašeno: »Gospa — za Boga!« lista. Morda je tudi to znak ča^a in označe-nje postopanja sedanjega tržasko-koperskega ordinarijata. Nas list ee je res preselil v Pulo, v drugo škofijo, toda, kakor je znano, čita se ga največ v tržaško koperski škifiji. Mi se do zdaj nismo ozrli na ta pastirski list. Dines prinašamo o njem članek, spisan izven našega uredništva, od odlične naše osebe v tržaško-koperski škofiji. V pastirskem listu prečastnega in presvetlega tržaško koperakega škofa Frančiška Ksaverija (Nagla) priporoča ee izlasti poslušnost nasproti cerkvi. »Kdor cerkve ne posluša, bodi kakor pogan in očiten grešnik (Mat. 18, 17)«. »Poslušajte torej glas sv* cerkve in ubogajte brez prigovora!«. »V prvi vrsti je treba apolnovati cerkvene zapovedi«. »Cerkveni duh se kaže tudi v pokorščini do predstojnikov sv. cerkve, do škofov ic do bv. očeta papeža«. »Katoliški kristjan je dolžan i pokorščino sv. očetu ne le v verskih resnicah, ampak tudi v nravnih naukih, v l»OgO-služnih obredih in v vsem cerkvenem redu. Povelju papeževemu se morajo umakniti vse tozadevne posebne želje, kajti on stoji na duvarnici in presoj uje z višjega stališča, kar je na korist in zveličanje duš. Ako se njemu odreka pokorščina, kam pa naj se obrnemo ? Ako torej sv. Oče kakor za-konedavec v bogoslužnili stvareh namesto starih običajev daja določene pred-predpise, tedaj se mora vsak katol.čan izkazati poslušnega otroka in storiti vse, da se uveljavijo ti predpisi«. Oni debelo tiskani stavki potisnili so nam v roko pero, da napišemo nekoliko vrst. V zadnji čas se mnogo govori, p:še in razpravlja o ednem delu bogoslužja, namreč o bogoslužnem jeziku. Poklicanci in nepokl.canc" pišejo o tem ; pišejo na način, kakor da bi v katolški c?rkvi imel biti samo en bogoslužni jezik in aaziv-ljajo »b r e z b o ž n i k o m in carinar-j e m« enega, ki noče tega priznati, ki hoče I na pr., da se služba božja zemore in ima vršiti tudi na starosIoven3kem jeziku. Tu pri-i hajajo v postov v prvi vrsti Hrvatje, potem i istrski Hrvatje in Slovenci in oni v tržaško-koperski škofiji, kateri hočejo, da se jim ohrani njihova tisočletna pravica, oziroma, da se jim povrne, v kolikor se jim je vzelo brez vsake njihove krivde in proti njihovi volji, proti katerim ae pa glede tega vprašanja vz-digajo vsakovrstni nepoklicani in nevedneži. Tako na pr. dunajski list > Vaterland«, kakor je to priobčila »Naša Sloga« v svoji 5. letošnji številki od 4. fsbr. Ta l st dunajske kamarile je pisa), da se in)ra hrvatski narod glede vprašanja bogoslužnega jezika brez vsacega pridržka pokoriti izjavi najviše cerkvene oblasti. »Naša Sloga« je tedaj pokazala iu dokazala, da listu »Vaterland« ni na tem ležeče, da se morajo Hrvatje pokoriti sv. Stolici, ampak na tem, da se v cerkvah zatre slovanski Malvina je pritisnila dete na prsi in v isti hip je obupno pogledala v črno nebo, nagnila se nad grlo, odrinila se z nogama in se prekopicnila v cisterno. V cisterni, ki ni bila polna, je zaploskalo zamolklo, prasnivši plju-sek vode ob zidove. S pljuskom je bilo čuti obupen klic, grozen vskrik — samo eden. Franciko je obšla groza. Pohitela je do cisterne, se nagnila nad grlo, pak zakričala v cisterno: »Gospa, goBpa!« V cisterni je Lbila Črna tema, a v tej temi, v vodi je vpazila Francika, kako se je nekaj zbelilo, Malvinina roka ali noga, kar je zopet izginilo v isti hip. Sadaj je bilo tiho v globoki cisterni; samo to se je čulo, kako se steka v njo voda s strehe Dakičevn hiše. — Gospa, gospa ! Oh, dragi Bog, kaj ste storili ? Ah, gorje meni, kaj sem videla ! Gospa, goBpa ! je kričala Francika v cisterno, kjer je odzveneval njen glas zadnje besede. (Pride še.)] bogoslužni jez k, kateremu je list » Vaterland« zakleti sovražnik. Pokazala in dokazala je nadalje, da sv. Stolica ni protivaa t»e v istem slovanskem jeziku peva sv. maša, da se čita sv. evangelje, stari in novi zakon, dobro preveden in iztolmačen ter da ae pevajo druge sv, službe. Papež Benedtkt XIV. je svojim apostolskim pismom od 25. augusta !754 tudi posvetil slovansko bogo-elufjp. (Pride še.) Stusko-japonska vojna. Trst, 22. marca 1904. Sfdaj se pripoznava tudi od Japoncev prijatni ttrani, kar so že od začetka pred-vidiali vsi poznavatelji ekonomskih odnošajev inzularnega cesarstva, priznava ee Datnreč, da se mora Japonska že sed j boriti z velikimi financije'n mi težavami. Iz Tekija samega javlja sedaj Reuterjeva pisarna, da ee neprestano vrše posvetovanja med vlado in načelniki strank : od kje in kako nabaviti potrebna sredstva za pokrivanje nadaljnjih vojn h s roškov ? ! Vepth teti pogajanj pa da je — in to govori cele knjige — ta, da se je vifctla odrekla namerovanemu monopolu na sol in davku na svilo, a v nadomestilo da hoče povišati zemljišeni davek. Zastopniki interesovanega prebivalstva, povdarjajo vedno glasneje, da naj vlada ne išče pokritja nadaljuj h vojnih troikov v uvajanju novih davkov, ampak naj izda »bone«, katere naj porazdeli na *-eč let, ali z drugimi besedami : naj dela dolgove, ki se bodo plačevali pozneje. To se pravi, da je Japonska na poti proti svojemu popolnemu gospodarskemu ruinu. Iz l<9rolina in Londona razširjajo vest, ki bi bila — ako resnična — usodnega pomena za operacije Japonske na morju. Ta vest pravi namreč, da se je poveljniku port arturseega brodovja posrečilo prodreti Bkozi črte japonskega brodovja in se združiti z vlad.vo^teškem brodovjem v severnem vodovju. Tako združenje bi bilo velikanskega pomena in bi pomenjalo popolno spremembo polcžaja na motju Kisom v prilog. Ce je res, da je večina japonskega brodovja tako havarirana, kakor b« glasneje in glasneje povdarja od raziiih strani, potem ni ravno izključeno, da se je admiralu Makarovu res posrečilo to važno podjetje. Vendar treba odo vest vsprejemati le z veliko rezervo izlasti zato, ker ni še nobenega oficijelnega ■poročila od ruske strani. Do pred par dnevi je bilo blizu splošno j to uverjenje, da je odstranjena nevarnost večih komplikacij radi rusko japonske vojne, to je, smatrala s« je za gotovo, da ostane ta ogenj lokaliziran obračun med Rusijo in Japonsko. Par dni sem pa prihajajo jako vznemirljive vesti iz Kitaja, ki govore o veli ni verojetooeti, da se Kitaj zameša v to vojno Japonski v prilog. Seveda ni smeti tudi teh vesti jemati za gotov denar, ker utegnejo imeti le tendeccjo vplivanja na evropsko javnost Japoncem na korist. Ali če bi 83, ali če se je Kitaj res odločil za vmešavanje in za kooparacijo, mogle bi navstati velikanske, danes še nedogledne posledice. Pred vsem pa bi moral ta dogodek odpreti oči vgem japonofilom v Evropi in v Ameriki in jih dovesti do spoznanja, da ni to le prazno govorjenje, ako se opozarja na velikansko nevarnost v kulturelnem in ekonomičnem obziru, ki jo predstavlja združena rumena za našo belo raso, in da ee igrajo z cgajem vsi oni, ki kakorsibodi delajo na to, j da bi Rusija podlegla v tem boju. Gradnja novih ruskih ladij. Iz Petrograda javljajo, da se v Nikola« jevu ob Črnem morju, gradijo sedaj v vsej naglici nastopne nove vojne lad)je : brzovozne trpedovke »Zorkij«, »Sadornij« in »Zvonkij«. Troški za te gradnje bodo znašali 1 500.000 rubljev. Dalje gradijo na isti ladijedelnici devet oklopnjač, vsaka z okroglo 12582 to- govorniki polni prisrčnosti, spravljivosti in želje, da bi pogajanja do vedla do popolnega vspeha. Ljubljansko glasilo pa pridodaja tem splošnim opazkam tudi konkretne podatke. Italijanski poslanci Be obvezujejo delati za osnovo pravne fakultete v Ljubljani, jugoslovanski poslanci pa za tako italijanske fakultete v Trstu. Italijani so pripravljeni pri* voliti v osnovo okrajnega glavarstva za tržaško okolico in v osnovo slovenskih paralelk na nemški gimnaziji v Trstu. Slednjič hočejo Italijani zajamčiti svobodo slovenščini, oziroma hrvaščini v deželnih zborih v Trstu in v Istri. Mi moramo priznati v svojo sramoto, da nam ni znano nič konkretnega, niti o tem o čemer so se gospoda pogajali na Dunaju, kamodi, da bi vedeli, kaj in koliko so Ita-Ijani pripravljeni privoliti. Ali če je to vse, kar mislijo dati, meramo že hitro izjaviti, da se prav lepo zahvaljujemo na takem »kompromisu«. Mari je na Goriškem vse v najlepšem redu ? Kje je Goriška, kaj js z Goriško? nelat, s 10*.600 konjskih sil, molkih milj j To vprašujomo v imenu slovenske Jaolidar- noBti, ki nam je vs kdar v vrhni princip! In v Istri naj bi se zadovoljili že s tem da vozne brzine, z dvajsetimi velikimi in 22 malimi topovi, 4 mitrelezami in 7 aparati za lanciranje torpedov. Težave, ki jih morajo premagovati Japonci t Koreji. Iz Petrograda javljajo od avtoritativne bi naši poslanci smeli govoriti tudi v svojem jeziku ? ! Enakopravnost našega jezika je sveta tudi nam — ali na vsej črti na vseh poljih in ne samo v deželnem zboru. V borbi za pravo našega jezika pa ns smemo, poza strani, da morajo Japonci na pomikanju ^ Qa Btotine druzih krjviCy ki tigge naš svojih čet premagovati velike težnve in silno Darod y Iafcri ob tla kulturelno in ekonomično ! trpeti. Poti ni, ali če so, so taki, da se itla- j N a yBej grti treba v B a j ublažiti sti ob deževnem vremenu sploh ni možno ^^ neizmerno bedo, to sramoto, ta gibati po njih. Japonci nimajo zadostnih evropeki škandal! transportnih sredstev, njihov materijal na A ko Bmo ^ Q tem> kar men;jo gQ. konjih je slab. Provijani in prtljago preva- gpodje privoliti nam tižaškim Slovenc?m se žejo n« vozeh, katere vlečejo po tri osebe pa refj niem0 mogU vzdržati Bmeha. Slovenske (kali!), oziroma ima vsaki kombatant svojega V9porednice na 8rednjih šolah in okrajno nosača. To pa je veliko zlo. ker ti nosači in glavarfctvo Bta re8 dva naša etara in zelo važna vozači podvojujejo število onih, ki --- jedo. pogtulata> Ali tu Dam italljani dovoljujejo rejo dati in kar sg 1 e i s k s t i ud nevarnost pomenjajo ti ljudje, ko začenja e. k. v | a d i t Ali bi se nam smejali: Ita-enkrat grometi. Najverjetneje je. da večina lijani w Jmeli dobj~ek y žepu> mi pa v _ njih začne bežati. A ni treba mnogo dom"- 0klakih ? šljaje, da si predstavljamo, koliko zmešnjave proBimo vendar! Sporazumljenje, ki naj bi r j ■> ' j • postulata. Ali tu nan Živež, ki ga vozarijo in nosijo ti >kulic, ga s e s a r n e m 0 pojedo — večinoma oni sami ! In koliko . • • •_____i ; r ' bi si mi morali lahko provzroči beg tisoče v ljudij tudi med kombatanti. PoTeJjnik Ketrizana — oglušil. Soproga poveljnika preslavne vojne la-dije »Retvizan« se je povrnila iz Port Ar- se doseglo, bi bilo naperjeno proti vladi. A kje je, vprašamo, na svetu vlada, ki bi hotela plačevati stroške zveze, ki se je ustanovila — proti njej ?! Kar se pa tiče jamstva svobode za slo" turja v Petrograd. Ona pripoveduje, da je venščino v deželnem zboru tržaškem, izjav-bilo povodom prvega napada Japoncev na ljamo odkrito, da temu ne verujemo! Pred Port Artur gromenje topov tako silno, da je vsem pa izpovedujemo glasno in jasno, da bi D)9 soprog oglušil. mi z vso odločnostjo odklanjali vsaki kom- ———■—^— promis glede Trsta, ako nima na prvem me- Glede italijanskega vseuelliSkega 9tu slovenske ljudske šoiei! To Je . naš postulat nad vsemi postulati in le ču- > pra>a» a, i , 0, dimo se, da entrin-efc, v »slovenskem narodu« se je zaderski »Narodni list« postavil na • u i j - i- j i j ^ u« ne omenja z nobeno besedo našega ljudsko- korektno stališče. Oinenivši, knko vztrajno io . , . - - ' J šolskega vprašanja. živo agitacijo vzdržujejo Italijani za osnovo italijanskega vseučilišča, in kako se je vlada slednj č odločila za Rove rt t, piše rečeni list, Nemiri V Zagrebu, da tega ni storila vlada iz obzirnosti do V soboto popoludne je bil mir po za-Hrvatov in Slovencev, ampak le iz strahu, grebških ulicah, tako tudi v nedeljo. Kedar-da ne bi ; tržaško vseučilišče postalo trosite- etvo je ukrenilo vee potrebne korake, da ljtm italijanskega irredentizma, Italijani pa prepreči nove izgrede in morda tudi ponav-so odklenili ta danajski dar in so s tem ljanje predlanskih september^kih dogodkov, večim navdušenjem nadaljevali fgitacijo za katere so hoteli »čisti« vp-izoriti. Redarstvo italijansko vseuč.lišče v Trstu. in orožnistvo je zaselo vse važne t'ičke v Potem nadaljuje »Narodni list« do- mestu, trije b.atalijoni vojakov eo bili kon-slovno: »Nasproti italijanskim aspiracijam je signirani v vojtšnicah, neksj stotnij pa raz-nam težko zavze'i svoje posebno stališče, deljenih po mestu. Vendar ni prišlo več do ker mislimo, da bi 8 tem mogli le preja- izgredov. Od neke strani &e je razširjala dieirati položaju naših soplemenjakov r vest, da hočejo v soboto zvečer tudi soci-Trstu in t Istri, ki so t prvi rrsti po- jalno - demokratični delavci aktivno poseči klieani, da dado direktivo vsemu na- vmes ter pomagati »čistim«. To pa ne odrodu, kako naj se vede ob tem vprašanju, govarja resnici, ker je vodstvo dalo svojim Oni so tu, ki najbolje poznajo situvacijo, a členom nalog, naj se ne udeleže demonstra-med njimi je politikov, ki so na glasu radi cij. Na čaBt hrvatskim socijalnim demokra-Bvoje bistrovidnoni ; pak, kar odločijo oni, tom moramo povdariti, da so izrečno odkla-treba, da je ves narod žojimi. Neumestni njali vsako zvazo s »čistimi«, nasveti od zunaj provzročajo konfuzijo in V nedeljo zvečer so hoteli Frankovci morejo oslmbiti njihov ugled pred na- napasti palačo Dioničke tiskarno, kjer se nasprotnikom. To je nase stališče, ki je zav- haja uredništvo »Obzora«, toda redarstvo in zimljemo ob tem vprašanju«. orožništvo sta za časa preprečila to na- In — korektno stališče ! dostavljamo mi. kano. Uredništvu »Narodnega lista« smo dolžni V nedeljo popoludne namreč so imeli hvale v imenu narodne stvari, da je v re- »čisti« shod v Mirogoju, kjer so sklenili snem kritičnem momentu izrekel besedo v vdariti zvečer na zgradbo. Ob 7. uri in pol direktivo našt javnosti. Naša javnost naj zvečer je začela od štirih strani prihajati sluša njegov glas, saj je očevidno, da je mož, naročena poulična druhal, katero bo vodili ki je io pisal, rodoljub in.... politik ! SporaziiMljeaJc med Stevaai In t|m||l--1 juuijui* vseučiliščni »čisti« dijaki. Toda redarstvo in orožništvo jih je razkropilo. S tem so. kakor ae dozdeva, končane te eramotne demonstracije. Samo po noči se je dogodil obžalovanje V »Slov, Narodu« čitamo, da so bili vreden alučaj. Nekoliko dijakov realistov se na pogajanjih, ki bo ae vršila te dni med ju- je nahajalo v neki goatilni v Gajevi ulici, o j goaloTanakimi in italijanskimi poslanci, vsi čemer je svedela nasprotna stranka. Ko so realisti zapustili gostilno, bili so na ulici napadeni od ljudi, ki fso gotovo čakali Danje. Ko so pa dobili realisti pomoč, so se napadalci hitro odstranili, toda se zopet hitro povrnili oboroženi s palicami. Toda redarstvo je spopad preprečilo. Predvčeraj zjutraj se je zbralo v vseučiliščni avli 54 dijakov »čiate« stranke, kjer jim je dalmatinski dijak Fattori prečital resolucijo naperjeno proti hrvatskim realistom in Srbom. Samo 54 jih je bilo ! To so ostanki od ostankov nekdanje množice med dijaki, kije sledila »čiBtim« ša nedolgo temu. Tudi mladina je začela odpirati oči. Kar jih je poštenih Hrvatov med dijaki, kar eden za drugim zapušča tabor dinastije Frank, ki je očevidno v službi tujinetva. Mi zaupamo dobremu geniju naroda hrvatsko-srbskega, da za Frankovo dinastijo pride kmalu popolna — detronizacija. Dnevne novice. Boljša kratka sprava, nego dolga pravda ! Tako svetuje »Slovenec« ozirom na pogajanja med Italijani in Slovani. Gotovo, da je boljša »sprava«, samo, da je res — sprava. Sictr pa bi men'li mi; da ne bi bilo škodljivo, ako bi začeli ta zlati nauk praktično izvajati — obe stranki na Kranjskem. In tamkaj bi b la »kratka sprava« še v naj-nujnejo krščansfco dolžnost, ker je »dolga pravda« — med brati ! Iz mestne delegacije. V svoji seji dne 10. t. m. je mestna delegacja sklenila: Za zgradbo vremenske opazovalnice v javnem vrtu se dovolj njo 500 K pod pogojem, da bodo vsi napisi samo italijanski. Prošnjo društva »As?ociazione Patria« za prispevek 20.000 K za osnovo rikreatorija pod upravo lajikov so izročili posebnemu odseku. Odobrili so trošek 125 K za 4 svetiljkb na Kon-tovelju in 1062 K za podaljšanje nepeljave plina po hribu Montorsino. Namestnik je že odobril sklep mestne delegacije, s katerim je bila vsprejeta ponudba vodovodne dru/be »Aurisina«, glasom katere prepusti poslednja občini potrebno vodo za Opčine proti 4% cd dob čka. Cesarski na» mestnik je tudi odobril sklep, da delegacija kupi za 5000 K načrt, izdelan cd iste družbe za vodovod v gornji okolici. Opravičena beseda graje. Prejeli smo : Gospod urednik 1 Kako prijeten in razvedriv je izlet v naš (ime dot:čnega kraja izpuščamo za danes). Tudi Vi si ga večkrat privoščite, kaj ne?! Ali recite mi po pravici: Niste li bili neprijetno ditnjeni, kadar Vas je ob uhodu v vas obkolila truma otrok se svojim »la me da un soldo«, in sedaj v pomladi z UBiljevanjem cvetlic, in to še v laškem jež ku ? Xi moči in ni moči odpraviti jih z lepa ! A da bi jih b'lo le en par ! Po 15—20 jih naskaka na eukrat. Ce ste dali jednemu, hoče drugi, tretji in tako naprej, da postaja ta navada že jako nadležna. A ta razvada ni le nadležna za obiskovalce naše okolice, ampak je na kvar poslednji in — mladini sami ! Koristi pa nima nikdo od onih novcičev. Obračam se torej do gospodo / učiteljev in svečenikov z iskreno prošnjo, da bi s primernim poukom delovali na to, da se odpravi grda razvada, ki je nadležna za izletnike, škodljiva za okolico in demoralizato-rična za mladino. Prodane dnše. Pišejo nam : Minole nedelje so se sešli v Rooolu v gostilni gospoda Gregoriča pevci »Bratovščine sv. Cirila in Metodija«, »Kola« in »Zvonimira«. V zravem nahajajoči se gosiilni je pa bil pevski zbor (Coro) prodanih duš, ali po domače : cikori-jašev »s hriba«. Mi bi pustili te prodance pri miru, ko bi isti ne žalili; ker pa že izzivajo — smo jim na uslugo. Naši pevci so prihajali v gručah mimo krčme, v kateri so sedeli cikorijaši. A ko je šla v bližini neka družba našincev, je menil neki cikorijaš : »Tam-le gre lepa družba, toda ti niso naši, ampak — osli ! !« To je Blišal neki mimoidoči in je kasneje sporočil piscu teh vrstic. Bjg ne daj, da bi bili doznali o tem pevci imenovanih društev ! Za enkrat smo molčali, toda nikdar več. Cikorijaši pa naj bodo gotovi, da jim bo o prvi priliki, ko bodo še iskali — poplačano z obrestmi vred ! Le korajžo prodanci ! Večna Izzivanja krvavih izgredov po regnicolili. Da je bilo opravičeno naše domnevanje, ki smo je izrekli včeraj, da so nam- reč regnicoli izzvali poboj minole nedelje, na tem ni možno dvcmiti več, ker izhaja to tudi iz dolgega poročna, ki je prinaša — včerajšnji »Piecolo«. Poročevalec »Picsolov« je zaslišal razne osebe na Opčinah, a velevažno je že dejstvo, da od Italijanov, ki so bili udeležni kakor si bodi, ae ne ve nobeden čisto nič spominjati ker vsi pravijo, da so bili grozno — pijani. Iz izjav capoville in orožniskega straž-mojstra je razvidno, da so regnicoli izzivali že v soboto zvečer v gostilni capoville. Orcžnik pripoveduje, da je eden Italijanov zagnal čašo v družbo hrvatskih delavcev in je enega teh zadel tako, da se je Ča=a razbila. Capoviila pripoveduje, da je eden Italijanov v soboto zvečer v njegovi gOBtilni podegel »zi šalo« po litru hrvatske družbe in ga nudil svoji družbi!! Capovilla priznava možnost, da so regnicoli kričali »Viva 1' Italia !« Sicer pa goap. capovilla — saj Be poznamo — hvali regnicole, da so dobri in mirni, docim bo Hrvatje. . . . (tu je tudi »Piecolo« postavil le nekoliko pik.) Stražme-štar pa pripoveduje, da je na prepiru v soboto zvečer drugi regnicolo potegnil nož proti nekemu Slovencu iz Novega mesta, ali nekdo, ki je bil blizu regnicola je istemu zastavil roko, da je nož padel na tla. V nedeljo popoludae pa se prepir ni začel v gostilni capoville, ampak v društveni krčmi nasproti cerkve, a do poboja je prišlo pred cerkvijo. Kdo je ranil onega Degrego, ki so ga prepeljali v bolnišnico to ni znano še. Aretinanih je bilo pet regnicolov in en Slovenec.. Vse to izhaja iz poročila »Piccolovega« poročevalca samega, oziroma iz izpovedeb raznih oseb, ki jih je zaslišal. Ni dvomiti torej, da so regnicoli nesramno izzivali ia da so oni bili prvi, ki so potegnili 'n ranili naše. Mi pa smo doznali iz ost domačinov, da regnicoli niso kričali le »Viva Italia«, ampak so v soboto in v nedeljo izzivalno kričali, da tosonji-hove zemlje, da tu bo oni — gospodarji! In to smatramo mi absolutno verjetnim, da enaao povdarjajo regnicoii tudi v mestu, kjer koli so na delu v dotikah Be Slove nc. O krvavem činu, ki ga je izvršil neki regnicolo nad Slovencem Ivanom SLarcem na »osm ci« št. 189 v Barkovljah (pr. Cjakih(, smo sporočiii na kratko že včeraj. Pozneje smo doznali : V rečeni »osmici« je pila družba regnicolov n posebej družba domačinov. Regnicoli so peli tal'janske pesmi in sedaj pa sedaj krčili: p. iki de ščavi, kva komande m o n o i ! Naše j« to užalilo in gori omenjeni Siarec je stopil bliže k družbi regnicolov vskliknivši po italijanski : Mari mislite, da ste v Italiji ?l« To je bilo dovolj, da sta menjice na Dunaju 24.25, dohodki banke —.—, izplačila banke 300.—. Stanovitna. Tržna poročila 22. marca. Budimpešta. Pšenica za april K b.18 do 8.19, za oktober od 8.16 do 817 Rž za april K 6.52 do 6.53, za oktober 6.64 do 6.65. Ovesza april K 5.41 do 5.42, za oktober 5.55 do 5 56 Koruza za maj K —.— do —.—, za julij —.—. Ha vre. (Sklep.) Kava Santos good ave-rage za tek. mesec po 50 kg 39.25 frk, za maj 39.75. Pšenica: ponudbe arednj« ; povpraševanje slabo, neoživljeno Prodaja 22.000 met stotov, slabo, vzdržano, deloma nižje , stala žita mlačneje. Vrema lepo. Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za marec 33—, za maj 33 '/2» za september 34Va, za dec. 35 Vzdržano ; kava Rio navadna loco 29—32, navadna reelna 33—36, navadna dobra 37—39 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za marc 16 90, za maj 17.05, za avgust 17.45, za oktober 17.70, za dec. 17.75, za februvar 17 95 ; mirno. Vreme : lepo. London. Sladkor iz repe surov 87/i6 Sh, Java 8.10 l/j Sh. Stanov. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.—, za september K —.-- do —.—, marec-avg. 66.50 do 68.—. Concassč in Melispilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— do —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. New-York. (Otvorenje). Kava Rio za bodoče dobave, vzdržano, 5 st. zvišanja. Pariz. Rž za tekoči mesec 15 15, rž za april 15.—, za maj-junij 15.15, za maj-avgust 15.— (mirno). — Pšenica za tekoči mesec 22.—, w * mfli"iivsr Lembahu, dohodek plesnega venčka 10 K, vrednostnih listin se je prištel znesek kron siadkor surov 88° uso nov 211/,—213/* 2 768.121:85, tako, da znaša ta zaklad sedaj za tekoči mesec 25.25 --, za april 25.37'/s (Trdno), v ico7QQM.m za maj"avS- 26—12V„ za okt.-jan. 27.37»/„ rafiniran K 16,278.9o2:01. 56i/ 57_ Vreme: lepo. Preskrbovalna blagajna za društvene Trgovina z lesom. Cene kranjskega in Štajerskega lesu v poslednjih 8 dneh, postavljenega na kolodvor v Trstu. (To so za sept.-december 35.— (Stan.). (Stan.), bel KI. Pis v Cerknici 20 K, Mohorjani v Ratečah 4 K, Peter Švegelj, župnik v Moravčah 14 K 12 st., M. Teodorovičeva darilo ^ ------- —— — ---------, od konesrtn 16 K, Fr. Slatner (nabiralnik) 5 uradnike znaša kincem leta 3903 znesek K K 17 st., Miha Barbo, župnik v Horjulu 4 3,797.498.— K, veselični odsek čitalnice v Novem mestu Zakladi za jamčenja znašajo koDcem leta 70 K, Mohorjani v Batah 3 K, Moh. v 1903 znesek 227.329.923:25. _ _ „ , „ . « Ar ni- it 17 1 «_••* 1 1 * 'i cene po katerih plačujejo tržaški trgovci z lesom.) Dražgosah 3 K, Moh. v D. M. Polje 17 K, Čisti dobiček upravnega leta je znašal ^ ^ r= 25x26mm K 0G_10S 1200< Moh. v B-snili 7 K. P. Alfonz Svet, župnik K 3,398.834.— od katerega zaeska se je do- >f if 3/^= 19X^0 „ */14' v Ptuju 10 K, dr. Stempihar v Kranju 5'K ločilo K 817.979.— zavarovancem b pravico « slairete „ 14^15" 714> Ivan Debevc v Vipavi 4 K, T. Pavslar v do dobička, K 423.808.— pa v nepremični jeiovi remeljni (morali) 70X70 m™ Kranju 10 K, dr. Dečko v Celju 20 K, J. rezervni zaklad in oni v pokritje eventuelnega « «0X86 " Bocel v Železnikih 2 K, Aaton Kobi na padanja obrestne mere. Ostala svota se je do- j ^ ^ 40X80 „ Brpgu 10 K, Valentin Krisper v Radečeh ločila izplačati delničarjem in sicar od 5000 " 45X90 " 20 K, Dragotin Dolenec na Dunaju 1 Laka delnic vsaki po 400 fr. v zlatu. j " ^ ^ 10X10 „ Svetec 10 K, Josip Apih, prof. v Celovcu Občni zbor je potrdil letno poročilo ter ^^ ^ ^^ _9 K 44_46o/( 20 K, dr. Jakob Sket prof. v Cilovcu 10 se ob jednem zahvalil ravnateljstvu in vsem n mila« (tavolete) lirv. 3,l0' ~/3—10 „ 18—18.50%, K ; za Koledar in veled okliba 130 K 80 v. uradnikom na vspešnem delovanju. B 1 a j ni š t v o družbe sv. Cirila in —— 75—82 „ 56—60 n 60—66 K 52—54 „ 26—28 „ 66—70 „ 33—35 „ 82—86 „ 41—43 " j K 2S— 30 m3 M e t o d j a. Razne vesti. Vladivostok imenujejo Kitajci še dandanes Kaistanvai. Nekdaj se je zval Vladivostok Port May. Stari angležtci in amerikanski mornarji ga zovejo še dandanes s tem imenom. Ruska beseda Vladivostok znači : GoBpodar vztoka. Da je temu tako, nam je priča tudi sedanja rusko japonska vojna. Vladivostok in Port Artur bi izlasti hoteli Japonci dobiti v svoje roke. Vladivostok ni samo pomorska trdnjava, ampak je tudi zna-wenito trgovinsko mesto. Računa se, da v to pristanišče prihaja poprek na leto 200 par-nikov b 200.000 tonelatami, nevštevši sem razne jadrenjače in Kitajske »džonke« kratke plovitbe. Iz tega sledi, da je trgovina v Vladivostoku zelo živahna. Velika trgovina in obrt ste izključno v ruskih rokah, Kitajci in Mandžurci se bavijo največ z malim obrtom in malo trgovino. Vse zdravo 1 Zdravnik (ki je srečal vratarja bolnišnice) : »Slišite vratar, kako je, je-li v bolnišnici vse — zdravo ?« Dosedanja ruske in japonske izgube na morju. »Moskovske Vjedomosti« so na temelju točnih in zanesljivih podatkov ocenile ruske in japonske izgube na morju na sledeči način : Na ruski strani sti uničeni dve ladiji (77.000 tenelat), dve ete zaSasno odvedeni na popravek (19.000 ton.); Japoncem je uničeno 9 ladij (12.000 ton ), 5 jih je pa odvedenih na popravek (52.000 ton.) Vsega je uničenih in poškodovanih 27.000 tinelat »a 4 ruske ladij« in pri Japoncih! po sklepu lista. Rusko-japonska vojna. Nov napad na Port Artur. BEROLIN 23. »Wolfov b 16« ima brzojavko iz Mukdena : Včeraj po noči so prišle pod Port Artur japonske torpedovke. Ruske straž ae ladije in baterije so streljale kroz 20 minut. Ob 4. uri z utraj so japonske ladije ponovile nspad. Ob 7. uri zjutraj ae je prikazala sovražna €s&adra, a prad djo so prišle 4 avieo-ladije. Ob 1». uri je začela e^kadra j streljati na notranje pristanišče. Ruske ladije bo odgovarjale. bistr. 8;l0' k 12.50—13.50% Poltramiči (fileri) .... 3/3, a/4, 7», od K 26—30 Trami..........*l5 od 7)9 K 66—72 m- Bordonali 27XS'2 in naprej 8-12 m. K 26—28 m33 Odkar smo zadnjič poročali, se cene niso spremenile. PovpraSanja vedno malo, kupčija neznatna. Zaloge so doro preskrbljene. Na zdar ! Bog in narod! S. S. y H. Borzna poročila dne 22. marca. Tržaška borza. Napoleoni K 1H.07 19.10, angležke lire K —.— do —.—, Londjn kratek termia K 239 J*0 240.50, Francija K 95.40—95.60, Italija K 95--95.35, italijanski bankovci E —.— —.—. Nemčija K. 117.35—117.65, nemški bankovci K--—.—, avstrijska ednotna renta K 99.40 99.70, ogrska kronska renta K 97.90 98.20, (talijanska renta K 99.50 100.00, kreditne akcije K 642.— — 645.— državne železnice K 637.-- 6 J9.—, Lombardi K 79.--81.—, Llojdove akcije K----.—. — Srečke: Tisa X —.— ——, Kredit K —.— do —.—, Bodenkredit 1880 K ——.—, Bo-denkredit 1889 K —— ——, Turfke K 124.— do 126.—. Srbske —— do —.—. Dunajska oorza ob 2. uri popol.: danes 99.4r. Državni dolg ▼ papirju „ v srebru Avstrijska renta v zlatu ▼ kronah 4'/. Avgt. investicijska renta 3»/,*/, Ogrska renta v zlatu 4°/0 „ v kronah 4*/. „ renta 3'/, včeraj 99.45 99.40 119.05 99.45 91.15 117.85 97.95 89.70 99.45 119.10 99.43 91. iO 118.— 97.95 89.55 Več sto divjih kostanjev, krepko drevje za drevorede in nasade ima na prodaj T r ž k o oskrbni-š t v o v Postojni. OOOOOOOOOOOOOOOO Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi ' ulica Tesa št. 52. A == (v lastni hiši.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se ni bati nikake konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po posebnih načrtih. Rtu trovan oenlk brezplačno in franko. Proda se košnja v velikem obsegu za tekoele in rtideče p?se : r--pn<» f»e uie ; raznih trav in V3 h vrst salut dobivajo po nizkih cenah pri 3osipu Kordinu v tjubljani, pred Škofijo št. 4 Kupuje pa brinjevo olje po visoki ceni. Zaloga obuvala. Hff ■ ■ 1 M 111 |/ Zaloga obuvala. Piazza Muava št. 1. j]J lVlAJJJilZl Via deHe Poste št 3. - Velika zaloga vsakovrstnega usnja najboljših tu- in inozemskih tovarn. -Tovarna nadplatov ter vseh predmetov te stroke. Ugodne cene. i i ♦ i s i * s * * * Zaloga Katari izVozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) Piv© = v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi Dobroznane katrani nate paštilije Kavasinl, koje ee izdeiujejo z izvlečkom k t mičrio čistega norveškega katrama, imajo same na sebi že intd.cinaino moč, dtbr«; zdravijo vsakovrsten kašelj, vse bolezni dihalnega org&na ter zlasti odpravijo katare, bronhijalne, želodčne in Črevesne zasližfnja. Elita škatljica z navo lilora 80 stot. Zahtevati je le paštilije z vžganim imenom „Ravasini"* ter zavračati vsakovrstna ponarejanja. Po poŠti pošilja proti povzetju najmanj 3 škatljice. Glavna zaloga: Lekarna Ravasini v Trstu. Vdobivaju se v TRSTU v lekarnah : Antoniazzo Skedenj, Biasoletto Ponterosao, Gmeiner ulica Giulia, Jeroniti ul. Casernju, de Leitenburg pri javnem vrtu Leitenburg trg S. Giovanni, Picciola Barr. vecchia, Serraralo ul. Pešce, Suttina Corso, Vidah & Vardabasso pri sv. Antonu nov.; v GORICI : Cristofoletti in Pontoni; na REKI: Prodam in Schindler. in v glavnih lekarnah v A vstvo-Ogerskej. Glavni dobitek kron 40.000 kron Srečkanje nepreklicno 23. aprila 1904. iz tovarne Bratov Reiuiughaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga jftattonijeve Qiesshubler vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti št. 9 in 10. Srečke za ogrevalne SObe .iOBjp Bolaffio, Mandl & Coi Jgn. Neumann, Henrik t l-trmn Schiflmann, S. Tavella, Mercurio Trieatino, JJU I KTUHU F]gH di 0 ZuculilJ) menjalnica v Trstu Dobitki, ki sestojajo od efektov, se ne morejo dvigniti v denarju. Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ljekovitom vodom radnicom čista alkaličko-muriatička fe -i • k. * . v . ■e - ^ C i. J Andemo de Franz. V dobroznani gostilni »Andemo de Franz« v ulici Geppa št. 16. ee to? i: o vij-avsko belo.....po 44 nvč. i-tza na dom.......»40 > -irski teran I. vrste ...» 40 > za na dom.......»32 > nad 10 litrov......»28 » Pripcroča se krčmarjem in trgovcem za prodajo na debelo, klavnemu občii sivu pa za mnogobrojni obisk. Na razpoltgo so vedno v>pla in mrzla jed:Ja. Krčma }e odprta vsak t ečer do polnoči. Udani Josip Furlan, krčmar. Jtpatovačka kiselica nije samo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i naj-koristnija i najglasovitija liekovita voda, koja je od prvih liečniekih autoriteta preporučena i djeluje nenadkriljivo kod bolesti želudea. piuća. grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca, hemeroida (zlatne žile), natek ih i zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VAĆKE KISELICE 4, ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. Alii Rudolf Aleks. Varbinek zaloga glasovirjev najboljših tu- in inozemskih tovarn == Borzni trg št. 1. II. nadstropje = (nasproti sladčičarne Urbanis). Razposojevanje, menjava, prodaja proti takojšnemu plačilu, kakor tudi na obroke. Konkurenčne cene Rezervni zaklad: nad 550.000 kron TRST - Ul. Farneto 8. - TRST priporoča svojo zalogo jeatvin, koloni j ali j, vsakovrstnega olja, najfineje-testenine po jako nizkik cenah, nadaj le moko, žito. kavo, sladkon. Razpošilja blago tudi na deželo j bodisi na drobno ali debelo. Stanje iranilnjl M' 18 milijonov kron Pavel Gasturirth Trst, ulica Madonnina 3. Zaloga |»ohištva, popolnih sob. Dunaj — Trst. Železno pohištvo, zreala iz Belgi e — Podobe v izboru in tapetar ja. — Ure šivalni stroji za dom in obrt po najugodnejših cenah. X X X X X Mestna hranilnica ljubljanska na Mestnem trgu zraen rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Kentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga za račun i la vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Dt-narne vlosre se sprejemajo tudi po po^ti 111 potom e. kr. poštue hranilnico. Posoja se na zemljišča p > 43 t°0 na leto. Z obre .tmi vred pa plaća vsak dolžnik toliko na zna-ajo obresti in to odplačilo ravno ">",0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg kapital, da poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in sicer po 47-% do 5%. = Pozor! Josip Gregorič trgovec z oljem, kisom in milo ter kolonijalnim blagom v Trstu, ul. Barriera vecchia št. 4 Priporoča svojo dobroznano prvo slovensko zalogo vsakovrstnega jedilnega olja, občuje se strankami vedno v slovenskem jeziku. Pošilja na dom po nnročbi. Komur je na srcu geslo »Svoji k svojim« naj ne zamudi se zglasiti ee m»»»»Mf »» Prodajalnica izgotovljenih oblek „Alla CM Hi Trieste" = tvrdke XX EDVARD KALASCH XX ^ Via Tor rente št. 40 X S nasproti gledališču „GOLDONI" ^ s krojaSnico, kjtr s* izvršujejo <>r»leKe po meri in n»jugodu*jših cenah. V* prodajalnici ima tudi zalogo pe-rila za delavski stan po izvanredno A niskih cenab. l/.bur i><>ljs>it in navadnih Hnr>vij. JJ VELIKI IZBOR -T&B X izgotovljenin hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki na-^ pravilo po m-ri. Avtorlzovaua krojaenica. X«XX«X««««KK«««« Spominjate se sirot! Sirotinske srečke (Kinderheim-Lose) za sezidanje doma za sirote. 1500 vrednostnih dobitkov v skupnem znesku K 60.000 — Glavni dobitek v vredno* i K 25.000. Cena srečlcam po 1 &ono. — SrečKanje nepremično 22. aprila I90t- Vdobe se v vsoh tobakarneh.. Uprava sirotinske loterije krščanske zveze dunajskih gospa, Dnnej, I., Neuer !Markt »» se URAR F. PERTOT priporoča vel.ki izbo- ur : Ornega, Seli« 11* hause Longlnes, Tavauiies ir