SKUPŠČINSKA PRILOGA LJUBLJANA JUNIJ 1977 Gradivo za seje zborov skupščine občine Ljubljana Center 29. SEJA DRU2BEN0P0LITICNEGA ZBORA 30. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI 31. SEJA ZBORA ZDRU2ENEGA DELA i Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 29. sejo družbenopolitičnega zbora skup-ščine občine Ljubljana Center, ki bo v to-rek, 28. 6. 1977 ob 17. uri v klubskih pro-storih Magistrata. DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 28. seje zbora 2. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah: — Sodnika za prekrške Ljubljana — Občinskega sodišča Ljubljana I — Postaje milice Ljubljana Center 3. Obravnava poslovnega poročila za leto 1976 in programa dela za leto 1977 Skla-da za urejanje mestnega zemljišča ob-čine Ljubljana Center 4. Obravnava problemskega poročila OZD Staninvest 5. Kadrovske zadeve 6. Vprašanja delegatov Predsednik DPZ Marjan Rajnar, I. r. Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center Sklicujem 30. sejo zbora krajevnih skupnosti skupšči-ne občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 28. 6. 1977 ob 17. uri v banketni dvorani Magistrata. •IV DNEVNI RED: 1. Potrditev zapisnika in poročila o izvr-šitvi sklepov 29. seje zbora 2. Obravnava predloga odloka o potrditvi zaključnega računa proračuna in poro-čila o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Center za leto 1976 3. Obravnava predloga odloka o proraču-nu občine Ljubljana Center za leto 1977 4. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah: — Sodnika za prekrške Ljubljana — Občinskega sodišča Ljubljana I — Postaje milice Ljubljana Center 5. Obravnava poslovnega poročila za leto 1976 in programa dela za leto 1977 Skla-da za urejanje mestnega zemljišča obči-ne Ljubljana Center 6. Obravnava problemskega poročila OZD Staninvest 7. Kadrovske zadeve , - 8. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare, I. r. Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center ¦•¦.."¦ . r ¦ Sklicujem : 31. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center, ki bo v torek, 28. 6. 1977 ob 17. uri v veliki sejni dvorani na Magistratu. DNEVNI RED: / t.Potrditev zapisnika in poročila o izvrši-tvi sklepov 30. seje zbora 2. Obravnava predloga odloka o potrditvi eaključnega računa proračuna in poročila o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 - ¦ -*- * 3.0bravnava predloga odioka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1977 4. Obravnava poročil o delu in ugotovitvah: • ' — Sodnika za prekrške Ljubljana — Občinskega sodišča Ljubljana I — Postaje milice Ljubljana Center 5. Obravnava poslovnega poročila za leto 1976 in programa dela za leto 1977 Skla-da za urejanje mestnega zemljišča obči-ne Ljubljana Center 6. Obravnava problemskega poročila OZD Staninvest 7. Kadrovske zadeve ' '*¦'* ,*¦ ' ¦ - '• ¦ 8. Vprašanja delegatov. PREDSEDNIK ZZD -..•'• i . Iva Prosenc, I. r. Obvestilo delegatom Dostavljamo gradivo za 29. sejo družbeno-političnega zbora, 30. sejo zbora krajevnih skupnosti in 31. sejo zbora združenega dela. Oelegate zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obveščamo, da bodo gradivo za 3. točko dnevnega reda »PRED-LOG ODLOKA 0 PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA CENTER ZA LETO 1977« pre-jeli predvidoma 17. 6. 1977. Osnutek odlo- ka o proračunu občine za [eto 1977 je še v razpravi in zato izvršni svet ni mogel pravočasno pripraviti predloga. Delegate vseh zborov obveščamo, da bo-do zapisnike 28. seje družbenopolitičnega zbora, 29. seje zbora krajevnih skupnosti in 30. seje zbora združenega dela prejeli kasneje, ker so seje zborov šele 9. 6. 1977 in zapisnikov nismo mogli pravočasno pri-praviti. Sekretariat skupščine TOČKA 2 PREDLOG Zaključni račun proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 ODLOK O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA OBČINE LJUBUANA CENTER ZA LETO 1976 Na podlagi 155. člena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) in 35. člena zakona o financiranju splošnih ctružbenih potreb v družbenapolitičnih skupno-stih (Ur. 1. SRS, št, 39/74) je skupščina občine Ljublja-na Center na seji zbora združenega dela, dne in na seji zbara krajevnih. sknjjpnasti, dne eprejela ODLOK o potrditvl zaključnega računa proračuna občlne Ljub-Ijana Center za leto 1976 1. člen Potrdl se zaključni radun o izvršibvi proračuna občlne Ljubljana Center za leto 1976, katerega sestami del je tudi zaklju6ni račun rezervnega sklada in posebni računl. 2. člen Doseženi dohodki In izdatki po zaMjučnem računu ta leto 1976 so znašali: I. Po proračunu dohodkd 175.280.846,80 din issdaitki V 175.179.824,90 din presežek dohodkov nad izdatki 101.021,90 din II. Rezervni sklad: dahodki 7.106,136,36 din izdatki 4.154.751,80 din presežek dohodkov nad iadatki 2.951.334,56 din 3. čjen Presežek dohodfcov nad izdatki oziroma neporablje-nl ded sredstev do višine dovoljene porabe po zaključ-nem radunu proračuna za leto 1976 v višini 101.021,90 din se namenl: — skupščinl mesta Ljubljane v višini 25.909,00 ddn — praradunu občine Ljubljana Center za leto 1977 75.112,90 dta 4. člen ¦:*"" Presežek dohodkov nad izdatki po zaključnem ra-6unu rezervmega eklada v višini 2,951.384,56 din se prenese v reaervni sklad proraduna za leto 1977. }•¦ *« ¦:¦¦¦ ¦•>¦ -v 5_ člen ^:.-. „- = ,,.-.-v -i Neporabljena sredstva na posebnih računih se pre-nes&jo kot dohodek za leto 1977. 6. člen T» odlok velja od dneva objave v Uiradnem llstu SRS. SKUPSOINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Stev.: 400-2/77 Datum: -'•jtj- ,-c ..:¦:., .; ¦ ., ..... PREDSEDNIK Hugo Keržan, dipl. Ing. OBRAZLOZITEV ; PREDLOGA ODLOKA O POTKDITVl ZAKLJUCNEGA RACIINA PRORACUNA OBCINE UUBUANA CENTER ZA LETO 1976 Izvršni svet skupščine občtne Ljubljana Center je na podlagi 180. dlena statuta občine Ljubljana Center (Ur. 1. SRS, št. 10/74) na 118. seja, dne 30. 3. 1977 obravnaval poročilo o izvršitvl proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 in ugotovil, da so se dohodki in izdatkl gibali v okviru dogovorjeme porabe. Izvršni švet skupščine občine Ljubljana Center je na podjagi navodila o uporabi navodila o sestavljanju za-ključnih rafiunov proračunav družbenopolitičnih skupno-8ti (Ur. 1. SRS, št. 10/72, 15/73, 17/74 in 11/75) za se-stavo zaključnih radimov proračunov družbenopolitičnih skupnosti za leto 1976 (Ur. 1. SRS, St. 5/77) predložii predlog zaključnega računa proračuna Službi družbenega knjigovodstva, da po veljavniti predpisih prekontrolira za-konitost iavršibve pioračuna. Pregled zaključn^a računa proračuna in rezervmega sklada proračuna je opravlda tovarišica jožica Filalt in-špektor podružnice SDK v Ljubljani na podlagi poobla-stila Stev. 06-899-1-2/77 v času od 20.4.1977 do 10.5.1977. Pri kontroli dohodkov od zap. 1 do 5 ni bilo ugo-tovljenih razlik po ZR/76 in po obrazcu B2. Dohodki pod zap. 6 so se skupaj ujeraali z obrazcem B2. Pri kantroli dohodkov upravnih organov je bilo ugotovJJe-no, da so ti previsoko izkazani v predtogu zakljutoega ra6una za 25.909 pod zap. št. 026 obrazca ZRB tn pre-nizko za enak znesek pod zap. št. 027 drugi dohodki. Zaradi previsoko izkazanih dohodkov upravnega orga-na za 25.909 din se zniža za ta znesek presežek in se ga nakaže skupščini mesta Ljubljane. IzvrSni svet predlaga predlog odloka o potrditvi za-ključnega računa proračuna občine Ljubljana Center za leto 1976 zboru združenega dela in zboru krajevnih skup-nosti v sprejem. IZVRŠNISVET POROČILO O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE LJUBUANA CENTER ZA LETO 1976 Oanova za sestavo proračuna za leto 1976 so blli naslednji dokumenti: — zakon o financiranju splošnih družbeniti potreb v družbenopoliitičnih skupnostih — resolucija o družbenoekonomski politiki in razvo-ju SR Slovenije ter neposrednih nalog v letu 1976 — dogovor o splošni porabl v občinah v letu 1976 — dogovor o sjplošni porabi v abčinah in mestu Ljub-ljanl v letu 1976. Z rapubliško resolucijo je bilo določeno, da mara splošna poraba v občinaii zaostajati za realno rastjo družbenega proizvoda kar za 20 odst., zaradi tega so se proračuni lahko povečali samo za 10,8 odstotka v primer-javl z letam 1975. Da bi se dosegla taka rast splošne porabe so vse občine v Slovaniji v okviru pravic in dolžnosti, ki jih imajo po ustavd in zakonih sklenile dogovor o splošni porabi v občinah za leto 1976. S tom dogovorom je bil doloden procent povečanja za splošno porat>o za 10,8 odst. in za komunatoo de-javnost 8,3 odst. s tem, da se je odstotek povečanja za posamezno občino določil v odstotku glede na pov-prečno praračunsko porabo na prebivalca v republikj oziroma poi^prečno porabo za komunalno dejavnost. (Po-večanje oosiroma ssmanjžanje je znašalo od plus 1,7 odst. do minus 2,5 odst., pri komoinalni dejavnosti pa je zna-šaio povečanje od povprečmo dolodenega odstotka od 0 do plus 10 odst.). , Za Ljublljano je bilo določeno, da se lahko splošna poraba poveča v celoti za 8^ odst. tako za komunalno dejavnost kot za ostalo proradunsko porabo. Po navedenem republiškem dogovom so se ljubljan-ske občine in mesto štele kot celota. Merila za obliko vanje splo&ne porabe v LjubLjani so občine in mesto določile z dogovorom o splošni porabi v občinah in me-stu Ljubljani v letu 1976. Osnova za določitev povečanja splošne po-rabe v Ljubljani je bila povprečna proračun-ska poraba na prebivalca. Ker pa je pcrvprečna proračun-ska poraba na prebivalca v naši občinj najvišja, je bil procent povečanja najnlžji in je znašal 5,1 odst. Med letom pa je prišlo do sprememb višine sred-stev za splošno porabo v skladu z 12. dlenorn dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976. V 12. člerm navedenega dogovora je bilo določeno, da občine, ki do 25. novembra 1976 dosežejo izterjavo davkav najmanj v višini 80 odst., laittko za presežne dohodke iz izterja-ve povečajo proraCun In sicer tako, da del sredstev, vemlar največ 40 odst. uporabijo za iaboljšanje pogojev delovanja upravnih organov. V Ljubljani je bila izterjava davkov oManov dose-žena po stanju 25.11.1976 v višina 91,8 odst. v naši občini pa 90 odst. Poleg tega pa se je obseg dovoljene porabe pavečal še za 2.16 odst. v stoladu z dolo&li prvega in dirugega odstavka 41. člena dogavara o splošnl porabi za leto 1976. Za razdelitev dodataih sredstev za splošno porabo so občine in mesto Ljubljana sklenile aneks k dogovoru o splošnl porabi v občinafo in mestu Ljubljanl. Po ame-njenem aneksu se je sploSna poraba v občini Center poveča-la na račun višje izterjave za 372.000 din in na ra6un valarizacije 648.000 din. Poleg tega se je obseg dovoljene porabe povečal še za 285.000 din za sodišče združenega dela in družbe-nega pravobranillca, ker je bilo na začetku leta prema-lo odobrenega globala za ti dve postavki in za 733.000 din na račun visjih lastnih dohodkov upravnih organov. Ce ujpoštevaimo vse te spremembe, se je obseg dovoljene porabe pavečal za 2.038.000 din, tako da je znašala do-voljena poraba za leto 1976 za občino Cemter 54.884.000 din. Vse te sprernembe so upoStevane v rebalansu, ki ga je skupSčina občine sprejela v mesecu decembru. DOHODKI: ; c :: -, Doliodkl obetoskega proračuna so v letu 1976 zna-šali skupno 175.280.846 din in so bill reallizirani v odnosu na rebalans 101,4 odst., v odnosu na prvotni plan pa 109 odst. Večja odstopanja od prvotjiega plana so se pokaza-la že sredi leta, ko so bile ponovno predpisane akcmtaci-je davka iz skvtpnega dohodka občanov in poleg tega v celoti odstojpljene občini, nadalje so bila večja odstopa-nja tudl pri da^vfeu od negospod.arskih dejavnosti ter pri raznih drugih dohodkih (odvzete razlike v cenah). Zato je bilo potrebno sprejeti rebalaiis proračunskih dohodkov in izdatkov. Gliede na to, da so večja odstapanja od prvot-nega plana zabeležena le pri navedenih oblikah da^vikov, bi nadaljnjo obraeložitev realizacije prorafiunskdh dohod-kov prikazovali le v odnosu na rebalans in to po po-sameznih skupinah da^Vkov. V prvi skupini so zajeti davki iz osebnih dohodkov, kl *o v celoti realizirani 44.349.054 din ali 104,7 odst. V tej skupini nekohko bolj odstopata davelk od negospo-darsklh dejavnosti, kl je realiziran 108 odst. in davek od avtorskih pravic, ki je realiziran 107,6 odst. Kljub te-mu, da smo ob rebalansu upoStevali lO-mesečno realiza-cijo in dinamiko dotoika v zadnjih meseclh tudi za ta dva davka, je končna realizacija vseeno presegla rebalans, ker je v drugi polovici decerntora prišlo do nesorazmer-no močnejših izplačil a/vtorskih honoTarjev in osebnih do-hodkov od priložnostnih inteteiktualnlh storltev, s tern pa tudi večjih nakazil davkov iz teih dveh vlrov. Davek od obrtnih dejavnosti in davek od skupnega dohodka občanov pa sta realizirana v okviru plana. V naslednji skupini prikaaujemo prometne davke, davek na premoženje in davek na dohodke od premo-ženja. V celoti so ti davki realizirani 110.046.827 din ali 99,7 odst Nad rebalansom sta realizirana le davek za promet z nepremičninami (128,2 odst.) zaradi večjega števila kupoprodajnih pogodb ob koncu leta in davek na cestaia motoma vozila (103,9 odst.), ki pa zaradi manj-šega zrteska ne vpliva na kančno realizacijo vseh dohod-kov. V okviru plana sta realizirana prometni davek od prometa proissvodov (99,6 odst.) tn prometni davek od alkoholnih pijač (99 odst.). Prav ti dve obliki davkov pa predstovljata v sfcrukturi vseh proračunskih dohodkov okoli 60 odst. V otovlru plana je toidi davek na dediščine In da-rila (98,8 odst.). Ostall davki te skupine pa so ne-koUko pod planom, to pa iz vzroka, k«r je prl teh davklh prišlo do vračil preveč plačanlh davkov zaradi naknadnih aprostitev (davek od stavb — oprostitve za-radt spomenlškega varstva in davek na dohodke od pre-moženja — aprostitev oziroma odpis davka v zvezi z ugod-no rešitvijo pritožbe zavezanca po dragostopin€im arganu). Tretja skupina zajema upravne, komunalne in sod-' ne takse. Te so v celoti realizirane v višini 11.878.245 din ali 101,5 odst., to je v okviru plana. Nekcrtiko odsto-pajo le sodne takse (108,2 odst), ki so bile v večjem znesku nakazane šele v inesecu decembru. Med ostale dohodke spadajo denarne kaasni (107^ odst.), dohodki uipravnih organov (104^ odst.) in razni drugi dohodki — odvzete razlike v cenah po repub-llški tržni inšpekciji, denarne kazni sodnika za prekrške, itd. (105,4 odst.) in so realizirani nekoliko nad planom, kar pa ob rebalansu zaradi njihavega neenaikomernega dotoka natančneje ni bilo možno predvideti.. . . Natančnejši pregled je raaviden iz tabele. IZDATKI Z rebalansom se je obseg dovoljene porabe povcčal za 2.038.000 din, ' Ta sredstva so bila namenjena prl glavnem name-nu 01 — Dejavnost organov družbenapoLitičniih skupno-sti za pokritje višjih stroškov skupščinskega gradiva in stroškav zborov skupšdine, za valorizacijo osebnih dotod-kov za voljene in imenovane, za izplafiilo jubilejnih na-grad za odkup nacionaliziranih zemijišč in za softoan-clranje INDOKA. V glavnem namenu 03 — Dejavnost diruabenopolitič-nih organizacij so se dodatno dodelila sredstva občinskl konferenci SZDL za redno dejavnost in za začetne stro ike LRP »Glas Ljubljane« in za osebne dohodke obCin-ski konferenci ZSMS. V glavnem namenu 04 — Negosppdarsike investiclje so 5e .dodatno zagotovilia sredstva za delno obnovo 'tele-tonske cesntrale v Kresiji in za sofinanciranje Počitnišike skupnosti ZZB NOV Banjole. Pri glavnem namenu 10 — Komunalna dejavnost so s« povečala sredstva za zimsko službo in za uiporabo vode za fontane. Broračunski dohodki občine so znašali 175.280.846,80 din, izdafikl pa so bili realiairani v višini 175,179.824,90 din. Bazlika med dohodki in izdatki je 101.021,90 din, kar predstavlja pi«sežek proračunskih dohodkov oziroma ne-porabljena sredstva. V letu 1976 je oMdna Genter odvajala 68,26 odst. od vseh dohodkov skupščini mesta Ljubljane za Izvi^ ševanje pravic in dolžnosti, ki so jih občine poverile me-stu in za solidamost oziroma VEajeimnost med občinami. Za skupne mestne zadeve oziroma za solidarnost je obči-na odvedla 120.319.84630 din. Dovoljena poraba za občino IJubljana Center za leto 1976 je bila z rebalansom dolodena v višini 54.884.000 din. K tej osnovi se prištejejo še višje realizirani do hodki upravnih organov v viiini 51.091,00 din, tako da znaša dovoljena poraba za leto 1976 54.935.091,00 din. Izdatki .so bili realiziraini v višini 54.859.978,10 din, tako da zna-šajo neporaibljena sredstva do limita še 75,112,90 din, ki se prenesejo kot dohodek v letu 1977. Natančnejši pregled je razviden iz tabele: REZERVNI SKLAD PRORACUNA ..; Na podlagl 37. člena zakona o financiranju splošniti družbenih potTeb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) mora družbenopoliti6na skupnast izločati v sredstva rezerve vsako leto najmanj 1 odst. skupnih letnih dohoctlcov, ki ji pripadajo po zakonu. Obveznost Izločanja v sredstva rezerve preneha, ko ta sredstva dosežejo najmanj 10 odst. povprečnega letnega zaeslca slcupnih dohodkov v zadnjih treh letah. Sredstva rezerve se uporabljajo: ' ¦ — za izdatke, nastale iot posledica izrednlh Okoli-šfiin, za katera sredstva niso zagotovLjena v proračunu; — za zagotovitev sredstev proračuna, kadar proračoi-nu neenakomerno pritekajo dohodki; — za kritje proradunskega prltnanjkljaja. Pregled dohodkov in izdatkov je naalednji: Realizacija Namen___________________________________za leto 1976 I. SREDSTVA: 1. Prenos sredstev \ ¦ 2.864.000 2.863.696 100 GLAVNI NAMEN 09 - ZDRAVSTVENO VARSTVO , ' ' 45.000 44.005 98 •¦.. GTAVNI NAMEN 10 - KOMUNaLNa DEJAVNOST • *'¦ ! 1 "lU 1.845.000 1.842.249 100 . ¦ GTAVNI NAMEN 11 - DEJAVN0ST KRAJEVNIH SKUPNOSTI ' 4.300.000 4.300.000 100 Vsega sredstva za skupno porabo - ' 9.054.000 9.049.950 100 HI.CDST0PL3ENI DOHCDKI IN-DOPOLNIINA SREDS1VA. '*:¦<>?-). ix?***l al c^jtiAcem^Kt fc..fehiu. • Prispevki proračuncm druglh družbencpolitičnih skupnosti 118.058.000 120.319.847 102 Vsega odstcpljeni dohodkl ±n dcspolnilna sredstva 118.058.000 120.319.847 102 V. DRUGA SREDSTOV t ¦ .».. ,-'._.. Tekoča prora5unste rezerva in obveznosti iz prejSnjih let ____, 172.000 171.298 100 Tekoča prora&anska rezerva ; , ' 156.000 155.554 100 Obveznosti iz prejšnjih let \ 16.000 15.744 98 Krediti, vezana in izločena sredstva * - 540.000 549.610 102 IzloCena srečstva rezerv . . . 540.000 . 549.610 102 Vsega druga sredstva 712.000 720.908 101 ¦¦¦¦¦¦"¦jr-3 Lj2&~' "'' ' .¦ BROTO EAZPOREJENA SREDSTVA (od I . - ^t) 172.942.000 175.179.825 101 TOČKA 4/1 Poročilo sodnika za prekrške Ljubljana za leto 1976 I. SPLOSNI DEL Sodnijk za prekrške je iani pr«»jel v reSevanJu 33.454 sadev, od katerih je bilo 32.932 predlogov pooblaščenih. ar-ganov in 522 predlogov oškodovancev. Od leta 1975 je osta. lo za reševanje še 4.963 zadev, tako da je bilo skupaj aa reševanje v letu 1976 38.417 zadev, kaT je v primerjanri z letam preje, ko je bilo 30.568 zadev, za 7.849 več. To pa pomeni, da bi ob razmerjih, ki jih imamo med rešenimi zadevatni v rednem in v skrajšanem postopku potrebovali še 4—5 sodinikov in odgavarjajoče število drugih delavcev. Poprečno je bilo lani skozi celo leto od 18 sodnikav pri-sotnih polno le 17 (porodniški dopust sodnice Tavčarjeve, daljša odsotnost sodnikav Ludovaika in Bernardiijeve, ko sta pripravljala strokovnd izpit, daljša odsotnost sodndka Lueovnika, zaradi balezni) potem dobimo podatek, da je na vsakega sodnika prišlo poprečno 1.968 zadev, kar zna-Sa pri razmerju 60:40 v korist skrajšanega postopka 787 zadev '¦ rednem posbopku in 1181 zadev v sikrajšanem po-stopku. Po samoupravnem sporazumu o normativih aa delo občinskiti sodnikov za prekrške se število zadev v skrajšanem postopku deli s 4, da bi dobili število zade-v v rectnem postapku, to pa znaša 295. Poleg tega smo pre-jeli lani še 4912 zaprosil tn 4.150 zadev izvrševanja kazni. Po omenjenem samoupravnem sporaeumu je fco še za 92 in 16 zadev v rednem postopku več in znaša torej 787 + 295 + 92 •+• 16, kar znaša skupaj 1.190 zadev v rednem po-stopku v letu 1976 na enega sodnika ali 108 zadev v red-nem postopku na enega sodnika mese6no, kar presega normo 90 po sporazumu, za katero pa smo že ugotovili, da je precej napeta. Jasno je, da vsega tega dela ni bilo moč opraviti, da pa so podatki o pravnomočno rešenih zadevah tudi precej višji od zahtevanih tneril. Kljub temu pa ostaja za leto 1977 precej nerešenih zadev, ki se bodo rnorale na vsak način rešiti v tekočem letu. Prvenstveno smo reševali tiste zadeve, k: jih smatramo za družbeno pomembnejše, vendar pa se postopki pri tem precej za. vlačujejo. Pri takem navalu zadev pa je vsak naš napor za izboljšanje kvalitete dela precej ja/lov, saj smo v mno-go primerih primorani iti v skrajšani postxipek, da nam ne bi zastaralo večje število zadev. Opažamo tudl, da pritok zadev ni enakomeren in čez leto niha, zadnja dva meseca pa ogromno poraste, kar za naše dslo vsekakor ni ugodno. Ker smo zadnji člen v tej verigi, se seveda delo ta dva meseca nesorazmerno preveč poveča, kar se pa ne da izkazati, sa.j je težko kakšna od takih zadev do kanca leta pravnomočna. Temu ao vnrok tako imenovane očiščavalne akcije, ki jih izvajajo naši predlagatelji (postaje milice, Inšpekcijske službe, javno tožilst"o in drugi) ob koncu vsakega leta, ker se priprav-lja letno poročilo. Ker nam torej ravno zadnja dva mese-oa prihaija največ zadev, ki jih mora-mo izkazati kot ne-rešene, so tako vedno velikd zaostanki, kl pa kljub n«po-polni zasedenosti le ne presežejo normale, za katero ra-čimaino, da je med dTO in trimesečnim pripadom. Lant smo od vseh 38.417 zadev rešiH -32-.718, nereSenili pa je ostalo še 5.699 kar pomeni, da je vsak sodnifc rešil 1924 zadev, kar v že preje amenjenem razmerju 60:40 po-meni čez 122 zadev v rednem postopku mesečno pri noT-mi 90, ne računaijoč še pravno pomoč in zadeve iavrševa-nja kaznl. Stanje v reševanju zadev lani je torej naslednje: — ostalo nerešenih iz prejšnjega leta 4.963 — prejeto "' ' 33.454 — skupaij za reševanje 38.417 — rešano - 32.718 — ostalo nerešeno 5.699 Se leto popreje smo ugotavljali razmerje med rednim In skrajšanim postopkom, ki je bilo 52:48 v korist redae-mu. Lani pa smo od vseh 32.718 zadev rešila v redaem pp-stopku 11.145, v skrajšanem pa 21.573, kax daje razmerje 66:34 v korist steraijašnega postopka, vendar pa v papreč-ju s primerjavo z letom preje račnnamo še vedno 60:40. Kaj je vzrok takemu spreminjanju razmerja, je pojasnje-no že preje, Poleg teh zadev smo lani prejeli Se 4.912 zaprosll za praivno pomoč. Služba za izvrševamje kazni je lani prejela 4.150 zadev — nalc^ov \z leta 1975 pa je ostalo nerešenib še 852, kax znaša skupaj za reševanje 5002 zadevi. Od teh je lani re. šeno 4.019, nerešenlh pa ]e ostalo še 983 zadev. Z izvršitvi-j.o je bilo rešenih 3747, zastaralo je 24, vrnjeano med po-stopkom pa 243 zadev. Od 4.150 zadev — nalogov je bito land 3942 za nastop nadomestne kazni zapora, iz leta 1975 je ostalo še 805 na-domestnih kazni, kar znaša skupaj 4.747. Od celotnega števila pa je preostalo nadomestno kazen zapora le 143 obdolžencev, kar znaša 3 %. Procent izvršenih nadcanest-nih kazni zapora je približno enak kot lani, ko je bil 2,97, precej ndžji pa kot leto dni popreje, ko je znašal 3,4. Od 32.718 je bilo lani kaznovanih z zaporam 1047 ob-dolžencev, vzgojnt ukrepi so bili izreceni mladoletnikoim v 523 primerih, ukor pa v 48rkar pomeni, da je bilo osta-lih 31.100 kaznovanili z denarnimd kaznimi, od teh pa kaz. ni ni plačalo v' roku 4.747, kar znaša 15,26 odst. za razliko od leta popreje, ko je ta procent znašal 16,03, kar kljub temu kaže na še vedno precejšnje število kršifceljev, ki imajo malomaren odnos do obveznosti do državnih arga-nov. II. PREKRŠKI PO SKUPINAH V letu 1976 je bilo pravnomočno rešenih 30.867 zadev. Stevito prekrškov po posameznih skupinah je prikazano v posebni tabeli. Kljub temu, da gre pri vseh teh pokazate-ljih le za pravnomočno rešene zadeve kaže na to, da se struktura prekrškov iz leta v leto menja. Po uveljavitvi novega zakona o prekršldh leta 1973 je absolutno in rela-tivno padlo število kršitev protnetne vamosti na javnih qp-stah, ki je anašalo pred tem okoli 70 pa tudi več procem-tov od celotnega števila kršitev in se je približevailo 60 odst., lani pa zopet poskooiilo na 67,61 odst. Razlog je naj-vei v tem, da' so nekatere zadeve, ki so z zakanam o pre. krških in drugimi predpisi prešle v pristojinost predlaga-teljev (organski mandat), zopet prišle v našo pristojnost z odloki Skupščine mesta. Kot prtmer navajamo odlok o ureditvi cestnega prometa v Ljubljana (Ur. 1. SRS št. 10 in 16/76), ki v 21. čl. prepoveduje parkiranja na peš po-teh, plodnikih, zelenicah in parkih, čeprav ni posebnega zakona o prepovedi parkiranja in to določbo sankoianira v 3. točki 51. člena z denamo kazraijo od 100 do 500 din, kar pomeni ,da vse te zadeve rešujemo v našem postopku, lani pa jih je bilo okoli 2000. Dodatna tezava pa je tudi v tem, da te zadeve urejajo komunailoi stražarji, ki voznika ne obvestijo o tem, da je napačno parttrall, temveč si le zabeležiijo številko vozila, nakar sledi predlog. Jasno je, da je potem tudi več ugovorcv, saj se obdolženci kljub hitremu postopku, ki ga izvajamo, ne morejo spomniti za nekaj tednov nazaj, kje so in kdaj so parkirali svoja vo-zila;V celoti pa j« taOTidno, da je v drugih skupinah manj kršitev. Kršitve s področja gospodarstva se v zadnjih treh letih gibljejo v približno enakem številu. Te kršitve tudi posebej registriramo, jih prvenstveno rešujemo ter o njih tudi posebej poročamo drugostopnemu organu. Številke v prikazani tabeli so seveda relaitivne, kar se tiče pojaivov, saj je to odvisno od dejaTOosti in uspešnosti organov odkrivanja, pregona in odločanja, vendar pa narn, računajoč na enako intenziteto le dajejo nekatere pokaza-telje, da lahko iz njih delno sklepamo o porastu ali upa-danjoi števila posameznih kršitev. To velja se-,»eda za vse vrste prekrškov. Kaznovalno poldtiko na vseh področjih naše dejavnosti uravnavamo letno po pregledu podatkov v tem, ali so do-ločeni pojavi v porastu ali v upadanju. Seveda pa tega PPEKRŠKI PO SKUPINAH Skqpina prekrškov 1974 1975 itevilo število 1976 število 1. Kršitve Javnega miru 2. Kršitve pranetne vamostl na javnih cestah 3. Drugi prekrški javne vamosti 4. Prekrški s področja gospodarstva 5. Finančni prekrški 6. Prekrški s področja dela 7. Prekrški s področja prosvete in kulture 8. PrekrSki s področja zdravstva 9. Prekrški s področja soc. varstva in soc. zavarovanja 10. Prekrški obveznosti do dejavnosti organov oblasti in uprave 4.721 19,92 5.162 19,57 4.992 16,17 15.094 63,68 15.979 60.56 20.869 67,61 252 1,05 273 1,04 324 1,05 1.935 8,16 2.437 9,24 2.126 6,89 1 16 0,06 66 0,21 10 0,05 180 0,68 41 0,13 78 0,33 54 0,20 20 0,06 56 0,23 212 0,80 94 0,31 715 3,02 450 1,71 7 0,02 843 3,56 1.620 6,14 2.328 7,55 S K U P A J : . . 23.705 26.383 30.867 K mogoče v celoti tovajati, saj smo zaradi množiGnostii eh pojavov često priinorani skrajševati postopke in kaz. ftavati s kazmimi, ki so še v okviru skrajšanega postopka, da bi nam čim manj zadev zastaralo. Pri kršitvah JRM obra-vnavamo tista dejanja, s teateri-mi se na nedovoljen raačin motita mir in delo občanov, ovira izvrševaraje njihovlh praivic in obveznosti, ogroža splošno varnost ljudit in premožanja, žali javno moralo, ovira izvršltev zaikonitih ukrepov državnih organav in urad-nlh oseb, omalovažujejo taki ukrepi in druga dejanja s katerimi se rušijo družbena discipllna, javna moraila ion mir ljuda v arganizirani družbeni skupnasti. V postopku ugotaivljamo, da je večina storilcev iz so-cialno-ekanomsko neurejemih razmer, pri fiemer iastopata dve skupini stortlcev. Prvo predstavljajo vinjene osebe, drugo pa sezonska detovna sila. Eavno pri sledoji pa stal-no menjavanje zaposlitve in prebivališča često onenM^oča izpeljati postapek do konca. Ljubljana ima manjše število klatežev, kl se poja-vljajo večkrat na leto. Očifeno ]e, da gre najpogosteje za duševno manj razvite osebnosti ala pa za težke »neoždravljive« al. koholike, kl bolj spadajo na zdravljenje kot v zapor. Kot prejšnja leta je bi!o tudi lani najvefi krSlteljev kaiz-novanlh z denarnimi kaimimi od 100 do 500 din, kar 873 ali 17,49 odst. pa je bilo kaanovanih z zapomo kazsndjo, od t^;a 162 z nad 30 dni zapora. Od vseh kršiteljev je bilo le 97 mladoletnikov, katertm je v 73 primerih izrefien vzgojni ukrep, ostalim pa kaani. Iz tabele je razvidno, da so sko-raj vsi prekrški v upadanju, nekaij pa je več potepuštva, precej več pa kaljenja hišnega reda in miru. Zapornih primerov s takojšnjo tevršitvijo je bilo lani 861. Krš*tfe prometne va.rnosti na javnih cestah so najče-šče, saj zwzemajo čez 67 odst. vseh lami obra/vnavanih kr-šiterv. Ž najvedjim procentom pa je zastopano nepravilno ustavljanje in parkrranje, važnja brez vazniSkega dovo-lienja in vožnja vozila pod vplivom alkohola. Prl nepravll-nem ustavlj^anju in parklranj-u pa se zaradi nadina dela dogaja Uidi naslednje: Komunalni stražar kontroliTa npr. parkirane avtomo. bile na pločndkih in si zapiše štev:»ko, potem pa sledi predlo^ za kaaaiovanje po 3. todki 51. člem odloka o ure-ditvi oestnega prometa v Ljubijanl, kjer je predpisama de-narna kazen od 100 do 500 din ne da bi bil o napačnam parkiranju pred tem opozorjen lastnik oz. uporabnik vo-slla. TO isto vozllo, na istem mestu, ob približno enalkem času pa pri sTOjem obhodu zapiše lahko tudi milidnik in mu pusti Ustek o nepravilnem pairkiramju po 2. točki 127. dlena zakona o varnosti oestnega prometa, za kar je pred-pisana kazen v določeoem znesku t. j. 50 dira. Tako se zgodi, da tak voznik poravna mandatno kazen 50 din, po krajšem času pa dobi odločbo sodnika za prekrške, da mora za isto krtitev plačati npr. 200 din. Zadnji dve kršitvi, t. j. vožnja brez voznlSkega dovo-Ijenja in vožnja pod vpliivom alkohola sta bili tudi zad. nja leta najštevilnejSi, vendar pa lahko ugotovimo iz pri-merjalnih podatkav, da sta v absolutoem In relativnam upadanjiu, saj je prvih bllo leta 1974 skoraj 25 odst. vseh kršitev prameta na javnih cestah, lani pa le dobrih 9 odst., drugih pa preje 17 odst. in lani 9 odst. Vinjenost za volanom torej po teh podatkih ne predstavlja več tak* akutnega probtema kot pred leti, ld je btla v stalnem po-rastu. Vožnja bree vooin»ltega dovoljenja pa Ebjub tetnu 1« predstavlja določen problem zlasti zaradi tega, ker se tu pojaivl precejšnje Stevilo mladoletraacov. Od 1896 je bilo lainl 275 mladoletnih kršilcev, katertm je v ve6ini pole« varstvenega ukrepa prepovedi izdaje vozniškega dovoljejna od enega do treh let i7ireč«n tudi vzgojni ukrep apamina. Z obveznim izrekanjem prepovedi izdaje vozndškega dovo-ljenia za eno ali več l«t je takim kršilcem za daljšo dobo onemogočano polagati vozniški izpit. Ostalim kršilcem ˇ toj vrsti prekrška smo izrekaU poleg visoklh denamih kaz-ivi tudl prostostne kaznl do 30, nekaj pa tudi nad 30 dmd zapora, to pa seveds le v izjemnih prtoerih in v speciel-nem povratništvu. IzDredno vetoko povečaoje lcršitev betežimo pod 1), to so druge kršitve prometne varnosti. Prblem je namreč v tem, da se vsa>koletno menjajo predpjsd v prometni var. nosti, ki uvajajo nove kršitve, slstem stattstiftnega vode-nja pa je ostal že vsa leta isti. Iz statističnega prikaiza ni razvidno, koliko pramefcnih nezgod smo obravnavald lani. Za te kršitve vodimo poseb-no evidenco in jih je bilo lani 5407. Verjetno raroo prl teh kršitvah kaznovalna politika nima dorolj vpliva na 2?v4Sainje ali zmajnj&amje števlla prometnih nesreč. Bolij kot kazen je m vsakega udeleženca važno, ali bo nastalo ško-do, ki je mnogokrat visoka, moral poravnati sam, ali tnu jo bo poravnala zavarovalnlca. Odkar so premdje kasko zavaro\Ttnaj tako poskočite, je večina voznikov oz. last-nikov vozil zavarovala svoja vozila le obv»2ino. To pa iina za posledico, da vsak udeleženec dokazuje fcrivxlo soude-leženca, predlaga dokaze, najve^krat prlče, lei so pa vfia. sih dvomljive, kar le lahiko prlCakuj«, da mu bo nastala Skoda povmjena ie jamstva — nasprotnifcovega abvezne-ga zavarovanja. Tak pastapek se seveda zavieče, sej je potreba včasih opraviti ogled na kraju samam ali pa po-vprašati izvedenca, oškodavaimec pa dolge mesece ali pa tudi leta čaka na pravnamočno odločbo, id mu je podlaga za zahtevek pri zavarovalnici. Ravno to zadnje, to je sta. Iiš6e zavarovalnice, da je le pravnomočaa odločba lahko podlaga zb plačilo Skode, se nam zdi neprannino. Največ kršiteljev prometnih pre&pisov je kaznovanih z denamimi kaaffiimi od 100 do 500 din, tafcod za tem pa je ve6je števito kaasnovamdh z denarnimi kazninii od 500 do 1000 diiin. Tridesetim voznikom je izrečena kazen ssapora do 30 dnl, trinatfstim pa nad 30 dni. Bavno pri krši*vah teh predpisov je razvidno, da se zaradi množičnih pred-logov zatekamo k skraj&anemu postapku. Prl drugih prekršklh javne varnosti bi bilo omeniti elasti kršitev predpisov o nabavljanju, posesta in nošemju orožja. Naijveč kršiteljev so zdomci, ki bree prijave pre-našajo orožje čea mejo. Postopek je mogoče uspešno izve. sti le, če je abd. prrveden k sodniku, sicer pa je pozneje nedosegljiv. S tem pa pregon zastara, oročye, ki mu ga je odvzela milioa pa je zadržano tarez pravnamotoe od-ločbe. Prekrški s področja gospodarstva niso tafco števdtai in ravzemajio le otocnli 7 odst. vseh kršitev veaidar pa gre tu za nekatere Skodljive pojave, zaradi katerih imaoo poseb-no težo jn jdh tudi prvenstveno obravnavamo. Najštevil-nejSe so kršitve predpisov o komunalni dejavnosti, o jaiv-nih cestah, o gradnjd In blagovnem prometu. Najsirožje obravnavamo kršifcve predpisov o gradnji, kjer tudl pred-pls dOloča kumulativno kazen zapora In dmarno. Pri teim gre pa najvefifcrat za take kršitelj-e, ki nimajo niikakr&ie. ga stanovanja ali pa sd z mailitnd posegl zboljšuijejo svoda bivaUšča. Tudi prekupčevanje predstaivlja doloaen problem, ven-dar pa amo morali lani precej postopkov ustaviti aarada nepapolniih podatkov ali pomandkanja dokazov. V vseh primerih, kjer je ugotovljena krivda, smo poleg denarnih fauzni iz;r«kaili tudi odvzem predmetov in premoženj®ke koristi tam, kjer se je ta dala ugotoviti. Premoženjsko stanje teh storilcev je bilo pr«cej slabo, zato tudi denar-ne kazni niso biile visoke. Finančnl prekrški predstarvljajo zelo tnali procent vseh krMtev, gre pa najTe6krat za kršltev zakona o obtjavčenju proizvodav in storitev v promefu in sicer za neplačilo aili nepravočasno plačilo prametnega davka. V zagovoru na-vajajo privatni obruiiki, da v precipisanem roku nisoime-li dovolj sredstev. Večina je kaznovanih z denarnimi kae-nimi nad 1.000 din. Prl prckrških s področja dela gre za kršitve predpisov O higiensko.tehničnem varstvu, lci številčno ne predstaiv-Ijajo problsma, so pa zato -vsebinsko težji. Tu so najpo-gostejše kršitoe zakona o vairsbvti pri delu s tem, da se še vediK) uporabLjajo taki objekti, delovni prostari in de-lovne naprave, ki ne ustreza.jo predpisom o varstvu pri delu in s tem ne zagotoviijo delavcem varnega dela. Pri tem pa je največkrat težko ugotoviti odgovomo osebo pravne osebe, kar precej otežava postopek. Danarne ka«-ni so se za pravne osebe gibale od 1.000 do 5.000 dšn, za fizične in odgavome osebe pa do 1.000 diin. Pri prekrških s področja prosvete in kulture gre naj-večkrat za kršitev predipisov o obveznem Solanju ter za kršitev predpisov o tisku in drugih predpisov o javniiih ttiformacijah. V vseh pramerih so bile izirečne dename kazni do 500 din. Pii prekrških s področja rdravstva gre v najiveč pri-merih za kršitev predpisov o nadzorstvu nad živili po predilogih sanitame inšpekcije zajiadi kršitve določb za. kana o zdravstveni neaporečnosti živil in predmetov splošne rabe. Pri tem ugotavljamo, da daijiejio OZD v pro- met blago dvamljive vrednosti aM pa biološko nepritner-no. Več je bilo tudi kr&itev predpisov o varstvu prebival-stva pred nalezljivimi boleznimi. O^aniz^cijam ZD smo izrekali denarne kazni do 5.000, odgovamtai in fizičnim osebam pa do 1.000 ddn. Prekrškov s področja soc. varstva in soc. zavarovanja lani skoraj ni bilo, vemdar pa po vsej verjetnosti ne gre za dejansko zmanjševanje števila teh kršitev, temveč za opustitev odkrivanja in pregona. Prekrški so v glavnem v tem, da zavezanci nepravočasno plaiujejo prispevke za zdravstveno in invalidsko-pokojninsko zavarovanje. Krši-telje kaznujemo z denarnimi kamimi do 1.000 dan. V skupini prekrškov obveziiosti do dejavnostl organov oblasti in uprave so kršitve predpisov o LO, o statistiki, razmih evidencah s področja dela in slične. Pri kršitvah predpisov o LO gre za neizvrševanje obvez do LL>, pri ostalih pa za nevodenje evidence, za nejavljanje prebrva-lišč in podobno. Najštevitoejiše so kršitve predpisov o prebivališču in o osebnih izkaznicah. Največ je bilo izre. čenih denamih kazni do 500 din, za pravne osebe pa do 5.000 din. Iir. PROBLEMATIKA MLADOLETMKOV Mladoletna storilci prekrškov se pojavljajo v grlavnem v prvih dveh skupinah in sicer pri kršitvah vamosti pro-meta na javnih cestah in prl kršitvah JBM. Primerjava s prejšnjimi leti nam pokaže, da števillo mladoletnih storil-cev prekrškov stalno upada. Zaradi pos«bnega pomena ob-ravnavanja mladoletnikov, ki ga poudarja tudi zaikon o prekrških s posebnimi dolo6baimi o postopku zoper mla-doletnike, imamo od ustanovitve sfcupnega organa za kaz-novanje prekrSkov v Ljubljami, to je od leta 1966 daillje v organizacijii predvidanega posebnega sodnika za pre-krške za obravnarvanje zadev mladoletnikov. Ta se v svo. jem delu povezuje z drugiml organi v mestu, kd delajo na podroeju mladitnske fcriminailitete. Lani je bilo cxl ceflotaega števila 559 pravncxmočiiiilh iz-rečenih kazni in drugih ulorepov zaper mladoletnike kar 445 izrečenih zaradi kršitev prometne vamosti na jamnih cestab, od tega pa 275 zaradi vožnje breiz vomi&kega do-voljenja in 12 zaradi vožn^e vozila pod vplivom alkohola. Največ povratnikov ]e tudi pri prekrških vožme motome-ga voeila brez vozniškega dovoljenja. Za te prekrške je po-leg kaizni obvezen izrek varnostnega ukrepa prepoveda iz-daje doTOljenja za dobo od enega do treh let. V več pri-merih so ti kršitelji povratniki — vajenci iz aivtomobdlsike stroke. Nekaterim je izrečen ta ukirep že za več let in jira je tako za daljšo dobo onemogočeno polagati vozniški iz. pit. Smatrarao, da bi moral predpis le dopustiti prosto presojo sodnika, ki naj bi tak ukrep iarekel le v speoial-nem pavratku. Druga skupina, kjer se največ pojavljajo mladoletnifci je področje javnega reda in miru. Lani je bilo na tem področju kar 97 primerov. Največ mladoletnih storilcev krši jaivni red in m:r s tem, da se nedostojno im predrzno vedejo na javnem kraju ter pretepajo, pojavlja pa se tudd vse več kršiteljev — mladoletnikov, M se ukvarjajo s ha-zardom. Prekrške zoper jaivni red in mir storijo mladoletaiki pogosto v vinjenem stanju. Prekrški mladoietnikov so specifični, saij so v za&anu posebne določbe, ki vežejo sodnika, da mora vse zadeve reševati v rednem postopku, poleg tega pa mara v v&Onl primerov tudi pribaviti mnenje skrbstvenega organa. To sicer omogoča pog^lobljeno obravnavanje mladoletnlika, hkrati pa seveda zavlaču^je postopek. Kaznovanje mladoletaika je predvideno le v iBjannih priimerih. Zoper mladoletnike izrekamo največkrat le vzgoj-ne ukrepe. Zato je bilo lani izre^enih v 530 primerih le vzgojmi ukrep, v ostalih 29 pa kazen. Primerjava s prejšrnjimi letj natn pokaže, koliiko je bi-lo pravnomočno iarečenih kaani in drugih ukrepov zoper mlaidoletnike: leta 1963 1.797 leta 1970 1.664 leta 1973 1.042 leta 1974 597 leta 1976 599 Stevilo maadoletnih kršiteljev je torej v upadanju tn zadnja leta nismo zasledili kakšnih predlogov zoper orga-nizirane skupine mladoletnih kršiteljev. Glede na okoliščine, v katerih mladoletaiki storijo pre-fcrške in glede na dosedanje njihovo obravnavanje in opa-žanja v postopkih, predlagamo intenzivnejšo prometno Vzgojo v šolah, masovno vključevanje mladine v telesno vzgoina, športna in kulturna društva, poastritev kantrole nad točenjem alkoholnih pijač mladoletnim osebam, po-ostrttev kantrole nad dogajamji v samskih domovih in ba-rakah, sprožitev iniciative za spremembo zveznega zakana o temeljih varnosti cestnega prometa s tem, da se var-nostni ukrep prepovedi izdaje vozniSkega dovoljenija izre-ka fafcultativno in priporočilo občinskth Zvezam prijate-Ijev mladtae, da preko svojih svetov za delo s starši vključijo v prograin vzgoje in izobraževaoja staršev tudi prometno varnost otrok in opozorila o kršitvah javnega reda in miru. IV. SPLOSNA PROBLEMATIKA a) Problematika dela navzven Hitrost In pravilnost našega dela je večkrat odvisna tu-di od hitrosti m pravilnosti dela nekaterih drugih organov In organizacij. Nao'bolj pereče v našem postopku je vročanje pisanj po pošt.i. 2e vrsto let ugotavljamo, da se priporočene po&lj. ke, ki se morajo osebno vročati, ne vročajo v smislu do-ločb zakonika o kazenskem postopku, kar ima za posle-dico nemožnost prisitae privedbe in s tem komčamja za-dev«. Tudi nov sistem položnlc nam zaidaja precej težaiv. Po-ložnice so kapirne in na tistih izvodih, ki prLdejo k nain, desto rti mo6 razbrati niti zneska še manj pa priimka tn-fco, da sploh ne vemo kdo je poraivnal svojo obveznost. Seveda gre zadeva tako daleč, da pride do izrvTševanja kaznl, ki pozove obdolženca, da mora izdržati naidomest-no kazen zaipora, sam pa zatrjuje, da .ie denarno kaaen pora-smal. Ce v taikem prlmeru tega ne more dokazati, iz. vršiimo nadomestno kazen. Zaradi pravilnejšega in pravočasnega obravnaivanja pro-inetttfih nezgod bi bilo zaželano, da se o vsatoi nezgodi na-jmavi skica, saj je pozneje v postapku brez skic in iziner težko rekonstruirati dc^odek. Tudi točnost prihajanja prič in predilagateljev na zasJišanija je nujna, zlasti pa pri so-očainjiih. Zadnje čase opažamo, da nam organi iz drugiti repub-lik odstopajo vse več zadev in tudi takih, v fcaterih so že sami uvedli postapke, pa so na ugovor raizvoljavili svojo odločbo o prekršku. b) Prohlematlka v organu za kaznovanje prekrškov V oj^anu za kaiznovamje prekrškov je bilo lani zaposle-nfli od 55 do 57 delaivcev, od tega 16 do 18 sodnlkov za prekrške ter okoli 40 ostailiii delavcev. Od 19 mest sodni-kov za prekrške je bilo doslej eno stalno nezasedeno. Zaradri stanja v številu zadev jih letno dobimo v ob-ravnaivo in.ki je opisano na začetku tega poročila, bi se moraila slstamizacija pri nas spremeaiitl. Potreba po delov-nfli mestiih je naslednja: "-' — sodrBki za prekrške 19 23 — vodja admtnistraoi'je i i — računavodslci delavci 2 3 — vodja za tovrševanje kaznl 1 1 — referent za izvrševanje kazsii i l — vo^je vpisnibov 3 4 — tajmrik 1 1 — strojepiske 19 23 — pisamiškl delavoi 8 10 — ekonam • — 1 — kuriT 1 1 — snažilke 2 3 vseh : 58 70 Predlog nove sisternizacije ne upoSteva v celoti zviša-nje števila zadev zadnji dve leti, temveč le deloma. V ko-likor pa bi se v naslednjdh letih še tako skokovito zvaše-valo število zadev, bo treba seveda sistemiaacijo še pove-čati. Naglasiti moramo, da traja stara sistemizacija že več let, kljub stalnemu zviševanju števila zadev. Delo smo amogodili s tem, da smo modernisiirali op-remo m poenostavljali postopke. Seveda pa to ne. more iti v nedogled. Sodniici so preobremenjeni in zaradi tega nujno pada kvailiteta dela, v taki masi pa lahko zaradi pomanjkanja delavcev in preobilice dela pride tudi do napak, ki imajo lahko daJijnosežne posledice. Seveda pa to ne more iti v nedogled. Sodnika so preobretnenoemi in zaradi tega nujno pada fcvaliteta dela, v tafei masi pa la. hko zaradi pomanjkanja delanrcev in preabilice dela pri-de tudi do napak, ki tmajo lahko daljnosežne posledice. Seveda pa so za zvišano sistemizacijo potrebni tudl novl prostori, katere mislimo pridobiti po izselitvi Hildiroiloške-ga zavoda iz te stavbe. Zadnjih nekaj let, to je od polovice 1973 leta dalje smo s pomočjo viSkov lastirih dohodkov nabavili novo notra-njo telefonsko centralo, ki je bila nujna, saj v vseh pri-pornih zadevah in tudi sicer iščemo podatke po telefonu po celi Jugoslaviji, stara telefanska centrada pa ni prene-sla več niti notranjili razgovorov. Poleg tega smo delno opremili prostor za arhdvo, nabavili fotokopirnii stroj, ra-čunske stroje itd. Seveda smo za koriščenje t«ga viška dobili vedno privoljenje mestne skupščine in smo ga stro. gomamensko tudi uporabljali. Najnujnejša dela, ki smo jih predvideli za naslednje obdobje, oziroima za leto 1977 do 1978, pa naj bi bila uredite.v sejne »vorane tn knjižni-ce. Ena in druga sta nam rss nti,jno potrebni. Naša de-lovna skupnost, ki šteje sedaj okali 60 članav, nima nobe-nega prostora za sestajanje, prav tako pa tudi ne strokov-nl kolegr.i, ki se tlači v sobi z okoli lfi kv. m. Strakavne knjižnice nimamo in je zaradi tega zelo otežkočen študij predpisov. Zato smo zaprosili za 400.000 din, da bi si to uredild, vendar na našo zahtevo nismo dobili odgavora. Menimo, da bi bilo tudi v naprej pravilno in smotrno za raizvoj naše službe, da bi nam z odlokom prepustili lastne dohodke, da pa se o viSku odloči na kancu leta. Le tako bo možno še kolikor taliko normalno delovati strolkavno in samoupravno. NaSa delovna skupnost, skrbi tudi za stalno izoibraže-vanje ob delu. Sodniki za prekr&ke večinoma to opravljar jo na kolegijah, kjer pofrlabljaio strokovno znanje In da govarjajo kaznovalno politiko. Za strojepiske smo organi-zirali preko Delavske univerze že tri tefiaje, na katerih se izpopolnjujejo v strojepisju in slovenščini ter pozneje po-lagajo izpite na Republiškem sekretacriatu za pravošodje, organizacijo uprave in proračun. Tudi ostaite pozivamo na dodatno izobraževanje. Narava našega dela je taika, da ob normalnem zvlševanju štcvila zadev vsatoo le*o in ob manjšem zviševanju cen materiala in storitev še nekatoo izhajamo z zvdšanji finančnih sredstev v določenem pro-centu. Kakor hitro pa je zrvišaoje ali število zadev ali pa can materiala all storitev nesorazmerno večje kot se je lahko predvidevalo, potem pa .je nuijino zviSati dotaci'jo med letom, sicer se lahko zgodi, da pride do obratnega nadela plačevanja po delu in sicer taiko, da čdmveč napra- viS tem manjši dohodek imaš. Rartid td pa «e bo krivanja je zlasti v težjih zadevah vse pogostejše in tudi uspešno. Kljub formalno polni zasedbi preiskovalnega oddelka pa je prišlo do večjega izpada zaradi porodniških dopu-stov dveh sodnic. KAZENSKE PRVOSTOPNE ZADEVE: V začetku dobe poročanja je imel kazenski prvostop-ni oddelek v delu 1009 zadev zapadlih v prejšnjih letih. V teku leta 1976 je na novo pripadlo 1631 zadev, rešenih pa je bilo 1463 zadev, tako cia je ob koncu leta 1976 osta-lo nerešendh zadev vsegn 1177 kazenskih prvostopnih za-dev. Kot že omenjamo je bil dan poseben poudarek po-spešenemu reševanju starejših kazenskih zadev, pri če-mer smo dosegli vidnejše uspehe. S tem pa je nujno ne-koliko v zaostanku reševanje tekočega pripada. Svoj pri-spevek k manjši storilnosti je dala tudi pomanjkanje živ-ljenjskih in strokovnih iakušenj sodnikov, saj praviloma na tem oddelku delajo sodniki začetniki. Po strukturi ob- ra,vnavanih zadev ni blstvenih odstopov od prejSnjih let. Prevladujejo kazniva dejanja zoper premoženja in zoper varnost cestnega prometa. V porastu so sicer kazniva de-janja gospodarskega kriminala, pri čemer ]e posebej opo-zoriti na večjo pogostost kaznivili dejanj izdaje nekritega čeka, kot posledlco prehoda izplačevanja osebnih dohod-kov na žiro rafiune občanov. S tem v zveai so v porastu tudi kazniva dejanja ponarejenih hranllnlh knjižic. V letu 1975 kaznivih dejanj polltičnega kriminala to sodišče sploh ni obravnavalo, dočiin je v letu 1976 pripadlo 6 tovrstnih kazaivih dejanj. Vse zaideve političnega krlminala so bile rešene tudi na kazenskem oddelku je pnšlo do storilnosti, deloma zaradi dveh porodniških dopustov, deloma pa za-radi zamud pri izvolitvah sodnikov na izpraznena delov-na mesta. MLADINSKE KAZENSKE ZADEVE: Stevilo mladoletnikov v kazenskem postopku ne kaže kakih posebnih nihanj. V začetku poročanja je bilo ne-rešenih 122 zadev (Km), v teku leta 1976 pa je pripadlo 207 zadev, rešenih je bllo 193 zadev tako. da je ob koncu leta 1976 ostalo 136 mladoletniških zadev nerešenih. Tudi v strukturi obravnavanega mladinskega kriminala ni kak-šnih posebnosti. Prevladujejo premoženjskl delikti. Po spolu mladoletnih storilcev ni sprememb. Približno 13% je mladoletnic. Premik v zvezi z mladoletnimi storilkanii pa je v tem, da so prejšnjih letih izvrševala predvsem lažja kazniva dejanja, dočim so v letu 1976 sodelovale pri težjih kaznivih dejanjih in z večjo intenziteto. Tudi mlajši mladoletniki (14 do 16 let) se pogosto pojavljajo kot sto-rilci kaznivih dejanj, saj je njihov delež v poročanem ob-dobju porasel od lo°/o na 30%. Med mladoletnimi storilci kaznivih dejanj je precejšnje štev:lo tistih, ki so bili ob-ravnavani kot storilci kaznivih dejanj (otrooi) kot 14 let. Kot zanimivost navajamo upad kaznivih dejanj odvzema motornih vozil in porast kazmvih dejanj zoper splošno varnost ljudi in premoženja, zlasti v cestnem prometu. V upadu so tudi kazniva dejanja mladoletnikov — gojencev razlidnih Vzgojnih zavodov, kadar so na begu Kaže, da je vzrok za tako stanje praksa sodišč pn odrejanju pri-porov, ki odvrača gojence zavodov ocl pobegov. PRAVDNE PRVOSTOPNE ZADEVE: Ob koncu leta 1975 je ostalo v delu 1561 nerešenih zadev, med njimi tudi precej s*;arejšega datuma. Sodišče je v letu 1976 prejelo v delu 1716 zadev in rešilo 1854 za-dev tako, da je ostalo ob koncu dobe poročanja nere-šenih še 1423 zadev. Posebej jpozarjamo na velik obseg rešenih zadev, pri čemer nam je uspelo občutno znižati tudi zelo stare nerešene zadeve. Glede na delovanje so-dišč združenega dela med pravdnimi zadevami skoraj ni delovnih sporov. Bazmeroma malo je tudi preživninskih zadev. Prevladujejo najrazličnejši odškodninski spori, predvsem iz naslova obveznega zavarovanja in škodnih dogodkov v cestnem prometu. Spori zlasti z Zavarovalni-co Savo se ne glede na višino vtožbenih odškodnin dolgo-trajni in zamotani pri čemer često prihaja do negodova-nja prizadetih tožnikov, ki prihajajo zelo pozno do od-škodnin. V teh postopkih često v isti zadevi nastopijo iz-vedenci najrazlionejših strok, kar nujno zavleče postopek. Da uspeh dela na pravdnem oddelku ni še večji, je vzrok v odhodu treh starejših sodnikov v teku leta na druga sodišča. Posebno problematiko predstavlja reševanje sta-novanjskih sporov, pa tudl sporov v zvezi z odpovedjo poslovnih prostorov, kjer ne gre toliko za pravna, ampak bolj za dejanska vprašanja tudi socialne narave. V letu 1976 so izostale tožbe za plačilo tekočega in investicijske-ga VTJdrževanja stanovanj, je pa ostalo precej nerešenih pravd te vrste, ki so pripadle v prejšnjih Ietih. 2e v za-četku smo omenili nesorazmeren porast zadev plačilnih nalogov. Tu je šlo predvsem za vlaganje tožb za izdajo plačilnih nalogov založbe Mladinska knjiga v Ljubljani, zaper tožence — naročnike različnih leposlovnih in stro-kovnih knjig za obročno odplačevanje, ki pa se ga zave- zanci niso držali in je tako prišlo do tožbe v Izogib za-staranju. Teb tožb je bilo okoli 8.000. Poleg Mladinske knjige so kot tožniki masovno nastopali še nekateri za-vodi oziroma argaiuzacije združenega dela, ki imajo pra-viloma naročniško razmerje s svojimi strankami — tožen-ci (BTV in podobno). Kljub povečanemu pripadu plačil-nih nalogov pa tožene stranke ugovorov skoraj niso vla-gale, tako, da je velika večina teh plačilnih nalogov po-stalo pravnomočnib., kar ima odraz na delo izvršilnega oddelka tega sodišča v letu 1977. NEFRAVDNE ZADEVE: Obseg dela v zvezi z reševanjem zapuščenih zadev je glede na spremembo predpisov v porastu. Na ekspedito-nost reševanja zapuščenih. zadev vpliva nova zakonodaja v zvezi z dedovanjem kmettjskih zemljišč. Vzrok za zavla-devanje postopka je zlasti v nepreciznosti predpisov ob-6inskih skupščin, ki določajo zaščitene kmetije. Proble-matična je tudl ureditev, da bi dedič — kmet izplačal svo-je dediče v denarju. Stiki zapuščinskega oddelka z mati-čarji so uspešni. Glede drugih nepravdnlh zadev ne ugotavljamo kakSne posebne problematike. Opozarjamo le na nepravočasnost obveščajjja Klinične botalce za psihiatrijo in živ&ie bo-bolezni Ljubljana-Polje, v zvezi s pridržanjem njihovih bolnikov proti njihovi volji. Prihaja celo do opustitev priglasitev pridržanja pacientov na zaprtih oddelfcth z opravičilom, da gre pri pridržalnem postopku zastarel formalizem, k: je v nasprotju s sodobno psihiatridno dok-trino. Pri tem se resno postavlja vprašanje utemeljenosti takega stališča glede na to, da nosi odgovornost za zako-nitost pri omejevanju osebne svobode bolnikov v psthia-tričnih bolnišnicah še vedno sodlšče. V zeanljiSki toijigi kake posebne problematike ni. Ugo-tavljamo le izostanek predlogov za vknjižbo etažne last-ndne. Delo v zemljiški knjigi je v glavnem ažurno, oviro predstavljajo predvsem nepopolne vloge strank, ki zahte-vajo številne dopolnitve in popravke. Na tevršilnem oddelku prav tako ni posebne proble-matike z izjemo neizvedenih stanovanjskih izvršb. Ti predlogi se kljub izvTšilnim naslovam — sodbam, glede na veljavno stanovanjsko zakonodajo skoraj ne morejo Izvršiti, in je tako v stalnem porastu število neizvedenih deložaoij. V zafetku leta 1976 smo imeli 56 takih prime-rov nerešenih na koncu pa že 66, pri četner je očitna na-daljna tendenca porasta neizvedenih deložacij. SODELOVANJE Z DRUGIMI ORGANI IN ORGANIZACIJAMI: Sodelovanje z organi odkrivanja, zlasti organi za no-tranje zadeve, je uspešno kar deloma velja tudi za in-špekcijske službe in službe družbenega knjigovodstva. Stiki z družbenimi pravobranilci samoupravljanja na občinskem nivoju so zadovoljivi. Zagotovljeno je vablje-nje pravobranDcev samoupravljanja, kadar sodelujejo v sodnih postopkih, oz. je podan splošen interes, da se seznanjajo s postopki, zlasti v primerih, ko je na kakr-šen koli način prizadeto družbeno premoženje ali so krše-ni samoupravni odnosi. ZAKLJUCEK: Sodišče ocenjuje, da je svojo funkcijo sojenja in spremljanja družbene problematike tudl v letu 1976 opra-vilo zadovoljivo v okviru danih objektivnlb možnosti. Pri tem se je trudilo, da je svoje delo opravilo družbeno ustrezno in strokovno pravilno. Kvaliteta opravljencga dela, kl se kaže tudi v rezultatih pritožbenih postopkov je zadovoljiva, saj je odstotek potrjenih sodnih odločb v okvlru slovenskega oziroma republiškega povprečja. Gle-de kaznovalne politike moramo reči, da je z vldika obse-ga pritoževanja in pritožbenih rezultatov uspešna. Priza-devnost pri odpravljanju še vedno velikih zaostankov je bila pri celotnem kolektivu sodiSča primerna, vendar ni bilo mogofe zaostankov opravlti na sprejemljivejšo mero, glede na to, da so ti zaostanki posledlca dolgotrajnih kadrovskih tezav zlasti v sodniškem zboru, ki se je zelo pogosto menjal in izpolnjeval predvsem začetniki. Kollkor ne bo prišlo do večjita kadrovsldh premlkov In bistvenlh sprememb v obsegu dela, je pričakovati ob obstoječi pri-zadevnosti tudl v bodoče dokaj uspešno delo sodišča. PREDSEDNIK SODISCA -,' - Anton Rems, 1.r. TOČKA 4/3________________________'1 Poročilo o delu postaje milice Ljubljana Center za leto 1976 SPLOŠNI DEL KADROVSKO ORGANIZACIJSKA VRPAŠANJA Postaja mdiice Ljubljana Cenfcer deluje na območju ob-fttae L^ubljana Center, kjer je )e nekaj vefi kot 38.500 stalno naseljendh prebivalcev na približno 5 kv. tan površine s preko 600 organdzacijami zdruienega dela, TO2D, dmžbe-nopolitičnimi skupnostmi in drugtmi samoupravnimi skup-nostmi. Postaja je v lefcu 1976 apravljala redne in izredne naloge. Pri tem je povprečna letna zasednost 69,3 odstotka, kar je nkoliko bolje kot leto poprej. Samostojmo opravlja delo 51,5 odstotka delavcev, 11,1 odstotka delavcev opravlja delo pod neposrednim mentorstvom starejSih mMščmkov in 6,6 odstotka delavcev, ki opravljajo redno prakso. S 1. 1. 1977 pa se je zasedenost delovnih mest še povečaJa po si-stemizaciji in je trenutno kar 80-odstotna. Ceprav smo med letom predlagaM spremembo sistemizacije dežurnih delov-nih mest in mest v administraciji, le to nd bilo sprejeto. Miladniki v dežurni službi so preobremenjeni in to rešu-jemo s pomočjo drugih miličnikov, kar se pozna pri ope-ratdvi. Po-manjkanje delovne sile v administraciji je češče vzrok za neažurno in povTšno izdelavo admonistrativnah nalog. V letu 1977 smo imeli 5 primerov napada ali prepreditve uradnega dejanja uradnl osebl, toda brez posledlc. Zoper napadalce smo v vseh primerih podali kazensko ovadbo na Javno tožilstvo po 289. ali 289/a členu kazenskega za-kona. S prlhodom večjega števfla mlajših mllienifeov na po-stajo milice nimamo samo problema pri posamezniMh z delovno storilnostjo ali z usmerjanjem pri delovnth na-vadah, temvefi še zlasti nerešene stanovanjske probleme. Ta problematika je zelo kritidna, saj je trenutno 11 milič-nlkov brez družinskega stanovanja, 6 miličrniikov živi z dru-žinami v neprimernih ali celo zdravju škodljivih stanova-njdh. Kljub dejstvu, da smo s pomočjo skupšdine občine in samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Center rešili v preteklem letu tri primere druždmskih sta-novanj s starimi stanovanji, lahko z gotovostjo trdimo, da bo v letu 1977 ostalo 11 do 14 miliSnikov z družinamd brez potrebnega stanovanjskega prostora. Do leta 1980 pa bi samo Postaja milice Ljubljana Center potrebovala 25 dru-žinskih stanovanj za milidnike, 6e bi hoteli le za silo rešiti ta problem. Nekateri miličniki že sedaj stanujejo v majh-nth podnajemniških stanovanjih, kjer plačujejo zelo visoko mese&io najemnino. Večina teh milidnaikov sd žedi službo-vati izven mesta ali kje drugje, ker računajo, da si bodo laže rešili stanovanjski problem. V letu so bili delavci Postaje milice Ljubljana Center 1198 delovnih dni na bolniSkem staležu ali 8386 ur, kar je 0,08 odstotka manj kot leta 1975, vendar so kortstili bolniš-kega staleža nekajkrat manj, ker je zasedenost za 9,2 od-stotka večja. Od, skupnega Stevila opravljenih ur pa to zne-se kar 6,78 odstotka odsotnosti. E>ve tretjini te odsotnosti gre na račun krajših akutnih obolenj, kar je razumljivo, saj so izpostavljeni vsem vremenskim razmerain. Ostali del se porazdell na zdravljenje proti alkoholizmu, zlomov in drugih želodfinjb. obolenj. Glede na specifične pogoje dela v mestnem predelu se posamezni miličniki pritožujejo na psibično obremenditev ln želodčne bolečine. Opravlli smo skupno v preteklem letu 98.305 delovniih ur, ad tega pa 1.440 v podaljšanem delovnem času, kar prtde dnevno 2,2 ure na posameznlka. v mesecu juliju je bila dnevna obremenitev 10,4 ure, v septembru pa 9,1 ure na posameznika. Posebej moramo poudariti, da smo dobršen del nadurnega dela kompenziradi in s tem skuša;li dosefil zadovoljdvo zdravstveno stanje. Ve« kot polorlca ml-ličnikov pa je nedvomno opravila več nadurnega dela, ven-dar zanj niso zahtevali nadoraestila, samo da bi zadovolj^ivo rešili dobljene na&og«. Postaja milice Ijubljana Center skrbi za racdonalno uporabo sredstev za tekoče vzdrževanje, kakor tudi za na-bavo novih sredstev v smislu stabilizacijskih ufcrepov. S tehnidnlmi sredstvi smo sedaj najlabše opremljeni z bresf-žiftnimi terenskimi UHV zvezami, ker so sedanje izhrab^ Ijene, nabava novih pa ne poteka po predvidenem progra-mu. V letu 1977 predvidevamo, da bomo zamenjali iatro-šeni osebni av+cmotoil z noviin. Po našem mnenju je sodelovanje Postaje miiice, kaikoir tudi njenih notranjih struktur z družbenopolitienlmi in dru-gimi orgama, OZD, TOZD ter samouipravtumi organi na dob-rem nivoju, poteka ps tudi v smeri neposrednega medse-bojnega dogovarjanja. Po srednjeročnem in sploh razvoj-nem programu mMice, da se le-ta čimbolj prtbliža ljudem, bomo še nadalje razvijali vlogo in mesto varnostnega oko-llša. Pri tem razvoju pa bodo akt.ivno udeležene družbeno-politdčne skupnosti, družbenopolitlčne organizacije in dntgi krajevni subjekti. V tem obdobju predvidevamo, da bd za-gotovili takšen razvoj na krajevnih skupnostih »Stati Vod-mat«, »Poljane« in »Prule«. Po že dosedanjih razgovorih bl razvoj bil videti takšen: Vodja varnostnega okoliša naij bd stanoval na območju krajevne skupnosti, kjer je nj^ov vamostni okoliš. Zraven stanovanja bi moral imeti ope-rativno pisarno in še samsko sobo, kjer bi stanoval mrii<5-nik, ki je določen za opazovanje tega terena. TehniSna in druga operativna oprema bi se razreševala po pridobiivd prostorov. Takšen razvoj je predviden za ožji mesfcni pre-del, medtem ko zunamje občine že ustanavljajo v nekoliko oddaljenih krajdh operathnne oddelke. Za realizaaijo progra-ma naj bi v prvl vrsti poskrbela družbenopolitifina skup-nost z njenimd potttično-izvršilndmi organl in krajevniml skupnostmd. Ceprav je bil storjen vellk premik na področfa kreplt-ve družbene samazaščite, tako v pravnem in vsebtnskem pogledu, se nam dozdeva, da se nl s takšno zavzetostjo nadaljevalo povsod po sprejetju družbenega dogovora o družbeni samozašditi. Posamezni podpisniki dogovora ali sporazuma pa sploh nlso ravnali po vsebind akta, kair velja za Krajevno skupnost »Ajdovščina«, kjer sploh nimajo ko-mdsije ali dnigega ustreznega telesa za področje družbene samozašeite, saj takšne podatke so nara posredovali ob pogovoTlh. Ni izkljiičeno, da ni v obCtni še ved takšnlh subjektov. Zakon o družbeni samozaščjfci, varnosM in nofran,)jli zadevah nam prinaša novosti, posebej pa še komponento o narodni zašfiti v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, kar vse je potrebno dosledneje usklaridti do 31. 12. 1977. Prav na tern podrodju celokupne varnosti ne bi smeli odgovoml čakati na rok, čeprav vemo, da se je k temu vprašanju pristopdlo z vso resnostjo. Za sprejem v organe za notranje zadeve smo preko leta obravnavald 11 vlog ai jih 7 odstopdli Republiškemu sekre-tariatu za notranje zadeve, drugi niso izpolnjevali osnovnih zakonskih pogojev za sprejem. Za šolanje v naše vrste, v kadetsko šolo, smo pridobili 6 kandidatov, kar je nekoliko več kot ietxj poprej, čeprav smo se pri tem precej angaži-rali. Učenci po kančami osnovni šoli se le poredko odločajo za to šolo. Vzrokov za to je več, vendar menimo, da so glavni speoifičnost dela, velika izbira poklicev v mestu in navsezadnje tudd mnenje občanov. Obravnavali smo 5 prltožb obCanov na PM in 3 TTJV Ljubljana, ki so se pritožili zoper postopkc mdličTilkov Po-staje milice Ljubljana Center, vendar menimo, da je pri-tožb bilo še več, toda so jih zadovoljivo rešili že kar miffie-ni!ki. Nedvomno je teh pritožb še več prl kršditvah Iz pred-plsov o vamosti prometa, kar pa nimamo posebej zabele-ženo. Ob reševainju pritožb je bilo ugotovljeno, da sta dve upravičeni in smo tudi izvedli ustrezne posbopke in ukre-pali. POSEBNI DEL » •- - ¦¦¦ GIBANJE KRIMINALITETE Goapodarski kriminal je novejšega datuma in predstav-Ija poseben problem pri raziskavi. V organih za notranje stadeve imamo specializirano službo, ki se ukvarja s pre-prečevanjem in raziskavo na tem področju in je nekje nor-malno, da miličniki rešujejo lažje primere, hujže primere, Ta jlh zaznajo, pa sporočijo pristojni strolcovnl službi. Kljiub temu pa se pozna na tukajšnji Postajd milice občuten pre-mik v pozitivneim smislu, saj smo v primerjavi z laaskim let.om samostojno obravnavaii kar 100 odstotkov več kaanti-vth dejanj s tega področja. To pa pomeni, da smo se ne-koliko bolj anga&rali na področju gospod&rskega krimina-la, kakor tudi izpopolnili znanje, ki je potrebno za raziska-vo teh kaaaiivih dejanj. Za primerjavo bomo navedli nekaj številk. V letu 1875 smo samostojno obravnavali 7 kaznivlh dejanj s tega pod-ročja in poslali pristojnim strokovnlm službam pribldžno toliko začetnih zaznav, v letošnjem letu pa smo samostojno obravnavaili 14 takih kaznirih dejanj In poslali ustreanim strokovnim službam 5 začefcnih zaznav. Zavedati pa se mo-ranio, da" bd bilo delo bolj iispešno, če bi imeli dovoflj časa posvetiti se tej raziskavi, kar pa nam omemogoča obilica drugih nalog, ki jdh mora opravljati Postaja miHce s sploš-nim delovnim podroCjem. Pripoinnitd moramo, da so ta kazniva dejanja na območju Postaje milice Oenter v raipid-nem porastu, kar je razvldno iz nanizanlh preglednic. Naj-brž ni v porastu število kaznivih dejainj, temveč jc rezul-tat tega večja angažiranost vseh služb, ki so odgovorne za prepreCevanje in odkrivanje tovrstnih kazndvih dejanj. Na splošno ugotavljamo, da je kriminatoa dejavnost na imšem obmo6ju v precejšnjem porastu, saj smo samostojno v lanskem letu obravnavali le 1.585 kaznivih dejanj, letos pa 2.025 kaznivih dejanj, kar predstavlja 440 kaznivih de-janj več. Skupaj z drugimi službami na obmodju Postaje milice, pa smo obravnavali 2.635 kaznivih dejanj, kar pred-stavlja 200 kaznivih dejanj več kot lani. Iz navedendh šte-vilk je razvidao, da se Postaja miltce pri razasksuvi vse bolj angažira in poskuša erimved zadev rešdti sama. Iz strukture krajevnih dejanj je razvidno, da se vrste kaanivih dejanj Stevilčno spreminjajo, saj je opasati, da so tatvine v padcu, vendar pa nas to ne sme zavesfci in smo prepričani, da so v porastu, stastični prikaz pa je tak za-radi tega, ker Ijudje manjšdh tatvin iz taJdh ali drugačndh razlogov ne prijavljajo. Nasprotno pa lahko ugotovitno, da so nekatera hujša kazniva dejamja v porastu. Prav zaracli tega smo se pri tej raziskavi bolj angaži-rali in dosegli temu primerne rezultate taJto po represivni, kot preventiivni platl. Posebno pozornost smo polagali na krepit«v zavesti posameanikov v delovndh organizacijah kot zunanjih, kakor tudi organlaiTanJu družbene samozaščit«. JAVNI BED IN MIR ' ' '' ' • Vsi podatki, s katerimi razpolagamo, narn pokaže.jo, da je obmoCje Postaje milice Ljubljana Center močno ob-remenjeno s kršitvami javnega reda in miru. Velik delež je predvsem v zelo velikem števtlu privlačnih objektov, na primer trgovin, gosfcinskih lokalov itd., kateri s svojimi spectfičnostmi vsekakor vplivajo na porast ali upadanje kršitev jaanega reda in mim v Aoločenem obdobju, ter v velikem gibanju ljudl, saj grc dnevno čez obmoCje Postaje milice Center preko 100.000 ljudi. V letu 1976 smo skupaj z železni&ko postajo malice Ljubljana na območju skupščine občine Ljubljana Center podali 1.518 predlogov s 1.817 kršitelji sodnikotn za pre-krške za uvedbo upravno kazenskega postopka. Saimo Po-staja milice Ljubljana Center pa 1.206 predlogov s 1471 kr&telji. Primerjava kršitev javnega reda in miru na območju občine Ljubljana Center v zadnjih letih je naslednja: v letu 1872 1.752 v letu 1973 1.775 v letu 1974 1.737 v letu 1975 1.489 in v letu 1976 1.518 Kršitve so v letu 1976 v pritnerjavi z letotn 1975 v rah-lem porastu, jih je pa občutno manj kot v prejšnjih letih. Teh kršitev je verjetno tudi več, toda miličniki vseh niso zaznali. V mnogih primerih pa tudi občani kršitev ne prt-javljajo. Število predlogov za uvedbo upravnokazenskega postap-ka po posameznih varnostnih okoliših, ki se pokrivajo i območjem posameznih krajevnih skupnosti je razliena. število predlogov po posameznlh krajevnlh skupnostlh (varnostnlh okoliših) prikazuje tabela 1. Tabela 1: PREDLOGI PO VARN06TNIH OKOLIŠIH Varnostni okoliš 1974 1975 1976 VOCMAT 85 60 60 TABOR 112 . 54 54 KOL0DVDR 4§t '¦¦ 347 + 344 + 285 312 ŽPM AJDOVŠČINA 408 259 302 GRADIŠČE 227 103 128 :.' PRULE 48 14 18 STARA UUBLJANA .... -213, ¦ 391 • 202 POIJ&NE ¦' iŽS *"92' 89 OSTfcLI 2 9 SKUPAJ: 1.735 1.489 1.518 Iz podatkov je razvidno, da je največ kršitev javnega reda in miru na varnostnem okolišu Kolodvor, in sicer 656, sledijo pa vamostni okoliš Ajdovščina 302 in varnostni okolaš Stara Ljubljana z 202 kršitvamd. Vse omenjeni var-nostni okoliši so izredno obremenjeni z dnevno migracijo obCanov, prav tu pa se nahaja tudi največ privlačnih ob-jektov. Na vamostnem okolišču Kolodvor pa se nahajft tudi železniSka in avtobusna postaja, kar predstavlja po-sebno speoifičnost. Vrste kršitev v zadnjih letih prikazujemo v tabeH 2. Iz tabele Je razvidno, da je bilo kršitev več, kot pa poda-nlh predlogov, ker so posamezni predlogi vsebovall vei prekrškov. Tabela 2: VRSTE KRŠITEV Prekrški zoper javni red in mir 1974 1975 1976 Pretepi, drzno in nedo-stojno vedenje, kalenje nočnega miru Ned.vedenje do milič- 928 964 1016 nikov 215 162 15 ? Vdajanje prostituciji 2 2 8 * Potepuštvo,delcttirzništvo 395 348 406 f Točenje alkoholnih pijač '¦ vinjenim in mladoletnikcra 47 13 56 ;* Ostali 201 220 16 SKUPAJ: 1.788 1.709 1.661 Jx podatkov je razvidno, da so vsi hujši prekrSlci v po-rastu (pretepi, kaljenje nočnega miru), precej pa so poras-le kršitve klateštva in prosjačenja. Prav med omenjenlm] kršitelji zasledimo največje števiio povratnikov tako kazni-vih dejanj, kakor tudi prekrškov. Zanimivo je, da je v teh struktura kr&teljev več kot 50 odstotkov takih, ki so spo sobnd za najrazJdčnejša dela, vendar se zaposlitvi izogibajo. Menimo, da bi moraJi vsi faktorji na nivoju občine temu problemu posvetiti več pozornosti kot doslej. Prav tako vidimo, da so v močnem porastu ugotovljene kršitve toče-nja alkolnih pijač pijanim in skupinam, v katerih se pijane osebe nahajajo, ter mladoletnikom. Temu problemu smo v pretekiem letu posvetili več pozornosti kot prej, saj vsi podatki kažejo, da je eden izmed poglavitnih vzrokov, da priihaja do negativnih pojavov ravno alkoholiziranost obča-nov oz. kršdteljev. Predvsem bi morald na tem področju preventivnega delovanja odigrati pomembno vlogo ravno gostinslri cllavci, ki bi se morali zavedati, da ravno alko-hoUzirani občani storijo največ kršitev javnega reda in miru, vendar lahko opazimo, da kljub ostrim zakonskim in drugim sankoijam, le-ti še niso storili tistega, kar se od njdh pričakuje. Tu lahko iščemo tudi glavni vzrok, da je največ kršrtev javnega reda in miru ravno v gostinskih. lokajih, oziroma v njihovi neposredni bližinl in da je veli-ka večina kršiteljev v trenutku storitve prekrška alkoholi-zlrana. Kršitve po krajih kršiiev (brez železniške postaje nillj-ce) prikazuje tabela 3. Starostna struktura kršiteljev je prlkazana v tabeli i. Tabela 3: KRŠITVE PO KBAJU V LETU 1976 Vamostni okoliš v lokalu na cesti v stanov. VC»MAT 25 30 14 TABOR . . 16 23 15 KOIDDVOR " - 148 185 11 AJDOVŠČINA 195 98 9 O&DIŠČE 55 64 9 PRCJLE 4 4 10 STARA UUBIJANA 85 94 23 KffiJfiNE 39 43 27 SKUPAJ: 547 541 118 Tabela 4: STABDSTOA STRUKTUKA KRŠITEIJEV v letu 1976 ~ ! '. \ 7~3 S t a r o s t vamostni oKOxis ^ l8 ^ 18 ^21----Hid _________________let do 21 do 25 25 let VOEM&T . 4 6 16 47 TABOR '¦ ' ' " ¦i"' 16 27 28 KOLODVOR 9 56 97 252 AJDCVŠČINA 10 43 82 227 GRADIŠČE 14 45 47 66 PRULE 1 3 6 16 STARA UOBLJANA 4 24 45 170 POLJANE 6 21 16 66 SKUPAJ: 48 214 336 872 V lebu 1976 je Postaja miiice Ljubljana Center dala v pridržanje Iz raznih razlogov po 121. in 131. členu zakona 5 družbend samozaščdti, varnosti in notranjih zadevah 605 oseb. Največ izmed teh je bilo pridržanih z namemom, da ta s tem preprečali nadaljnje kršenje javnega reda in miru. Po 80. členu zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranj^Ui zadevah pa smo največ oseb pridržaili zaradi savaxovanja političnih predstavnikov in zaradi ugotovitve btovetnosti. Ce primerjaino omenjene podatke iz pretelcle- ga leta (pridržanlh 996 oseb), opazhno, da je bflo pridr-žanih manj oseb. Bazlog za takšno zmanjšanje je v t®m, ker menimo, da je to eden izmed hujših posegov v osebno integriteto vsakega posameznika, zato v pridržanje odreja-mo le tiste občane, ki s svojim vedenjem in kršitvaml ka-zejo, da bodo s fcršttvami javnega reda in miru nadaijevaii. Več kot v pretekllh letih pa smo sodelovali fcudl z zdrav-sfcveniTTid ustanovamj, saj smo več krSiteljev odpeljall v bolnlšnico all na dom, ker menimo, da so določene kate-garlje kršiteljev Iz raznalj razlogov neprimerne za pridr-žanje. Zaradd nasitoiškega obnašanja smo podali kazensko ovacibo po 292/b iSlenu kazenskega zakoniica v 16 prtmerih na pristojno janmo tožilstTO. Poleg vsega omenjenega smo nudili asistenoo sodnim rn upravnim organom v Skupno 456 primerih, in sdcer v 76 primerih pri prtsdlnl izprazndtvi stanovanj, v 380 priinerih pa smo reševali odredbe za privedbo in prisilne privode. V letu 1976 je bilo znatno veC prisilnih izpraznitev stanovanj, vendar se je na tem podrodju dela le občasno vključevala socialna služba. Poleg vsega omenjenega, smo opraviM tudi Se druge na-loge iz javnega reda in miru, ki pa so posebnega pomena. VARNOST PKOMETA Prometna ureditev Ljubljane je po spremembi prorr^t-nih razmer z uvedbo novega prometnega režlma nekoliko boljša, kot je bila v preteklosti, vendar s stanjem, kakršno trenutno je, ne moremo biti popotooma zadovoijni, saj je še cela vrsta pomanjkljivosti, katere bo potrebno odpra-viti. • Po uvedbi novega prometnega režima, s katerim je bil na našem območju vsaj v središdu mesta, omejen promet z osebninil in drugimi voziii, so se nekatere ulice, na pri-mer Miklošičeva in Poljanska, ki so v preteklih letih bile eden izmed glavnih vzrokov, da je prihajalo do zastojev, sedaj dokaj razbremenile. Težave pa so nastale na vseh vpadnicah, ki so morale sprejeti odvečni promet. Nekatere ceste, na pritner Aškerčeva, Karlovika, Prešemova, Titova, Masairykova tn še nekat«re, so preobremenjene in kot take v dnevnih zgostitvah nezmožne sprejeti tolikšno število vozil, kot jih trenutno je. Nedvomno je, da so omenjene ceste nujno potrebne preureditve m modernizacije, ker ravno zaradi omenjenih »ozkih grl« prihaja do prometnih zastojev. Na območju obdine Ljubljana Center se je v letu 1976 pripetilo 2.424 prometnlh nesreč. Od tega Stevfla jih je Po-staja milice Ljubljana Cent«T obravnavala 443, druge pa Postaja prometne milice mesta Ljubljana. Ce primerjamo omenjene podatke s podatki iz leta 1974, viclimo, da je bilo v 1976. lefcu 38 nezgod manj, prav tafco pa je manjše šte-vilo mrtvih in poškodovanih kakor v letu 1976. Materialna škoda, ki je nastala pri nezgodah v letu 1976 znaša 9.893.680 din, to je več kot v letu 1975 (8.449.540 din), kar pa je ra-zumliivo, glede na večjo podražitev avtomobilov, avtomo-bilskih delav in različnih storitev. Prometne nezgode glede na udeležence In posledice pri-kazuje tabela 5. Tabela 5: UDELEŽENCI 1N POSLEDICE PRCMETNIH NEZGOD Udeleženci PM CENTEK In PPM4 L0UBLJANA pranetnih nezgod smrtne hude lahke 1975 76 75 76 75 76 Pešci 8 2 43 37 133 122 Otroci - 1 1 Kolesarji 2 2 11 12 81 57 Vozniki avtatob. 3 - 9 15 . 55 60 Sopotniki - - 11 9 56 74 SKUPAJ: 13 75 73 325 313 Med povzročitelj'! prometnih nezgod so na prvem me-stu vozniki motornih vozal. Te nezgode imajo najveekrat za posledico samo materialno škodo. Voznikom motomih vozil sledijo pešci in kolesarjd, Iri so najčešče tudl telesoo poškodovani. Fovzročitelje prometnlh nezgod prikazuje tabela 6. Tabela 6: POVZROČITELJI PBOMEmTH NEŽGOO Povzročitelji pronetnih nezgod PM CENTER 1975 1976 PPNM IJUBLJANA 1975 1976 Vozniki mot.vozil 403 420 1904 1862 Pešci 12 13 61 40 Kolesarji 10 9 25 25 Sopotniki 1-4 2 Otroci 1 1 5 Ostali 5-36 27 SKUPAJ: 431 443 2031 1981 Največ prometnih nezgod se je pripetilo v času med 12. in 20. uro, sledijo nezgode med 6. in 12. uro, najmanj nezgod pa je bilo med 20. in 6. uro. Vzroki prometnih nezgod, ki jih je obravnavala Posta-ja milice Ljubljana Center, so bilri naslednji: vzrok v letu 1975 v letn 1976 varnostna razdalja 132 142 vzvratna vožmja 23 33 '. ' . izsiljevanje prednosti 60 82t- i hitrost ' 31 Sw .;. neprevidnost 105 lOJt-,, prehitevanje , — 11. ;, vinjenost ' 4 16' ' Ostali ' 76 25 Skupaj: 431 443 Prometne nezgode, ki jih je obravnavala Postaja milioe Ljubljana Center, so se pripetile na na&lednjih križiščih, cestah oziroma cestnih odsekih: kraj v letu 197S v letu 1976 Ajdovščina 5 2t Bavarski dvar _\. ^; • '•'$' . ' 'lf' Delavski dom ~ *'"„¦' ' ; 'M ^ '^ ' '11 ' Zaloška cesta : 10 ''•¦'-- 7 Prešemova cesta 38 - 30 Titova cesta " ' - 3S ""¦¦'•¦ 32 Masarjrkova cesta # * " ' 10 Njegoševa cesta 8 10 Slomškova ulica 5 • ' 3 Gosposvetska cesta 8 6 Trg revolucije 10 2 Miklošifieva cesta 15 32 Karlovška cesta 23 36 Poljanska cesta 10 U, šubičeva ulica — ' 4 Ostale ceste 245 236 Zaradd vinjenosti je bilo v preteklih letih izrečenih na-slednje Stevilo ukrepov: — v letu 1974 voznikl motornlh vozll - 110 vozniki koles 32 — v letu 1975: vozniki motorndh vozil 37 voznlki koles 16 — v letu 1976: voznikl motornih voail 81 vozmki koles 16 Tabela 7 prikazuje število in vrste idsrepov, kd so Jtti miličniki Postaje Milice Ljubljana Center izvedli zoper fcr-šitelje cestno-prometnih predpisor. Posebej moraino pouda-riti, da so poleg represivnih ukrepov še 11.399-fcrat voz-nike in druge udeležence prometa za lažje kršitve le opo aorili ali preventivno zabeležfli. Takšnih preventivnlh aktiv-nih ukrepov je še več, vendar miličniki vseh ne beležijo. Opravljeno je bilo več organiziranih kontrol prameta in urejanje prometa, kar tudd lahko priipišeiiiio k preventdvnani ukrepom. ... ._ ,_ ..,,.,.. Tabela 7: VBSTE TN &m/HO UKHEPCV Vrsta ukrepov 1974 1975 1976 Število predlogov 298 237 860 Plačilni nalogi 3680 1829 2818 Število denamih kazni 4250 5038 5590 Vsota denarnih kazni: din: 289.190 281.670 293.860 Po sprejetju odloka o ureditvi cestnega prometa v Ljubljani in določila, da urejajo mirujoči promet komunal-ni stražarjd, je bOa precejšnja razbremenitev ugotavljanja in reaiizaoije lažjdh kršitev. Ceprav so tu še razne, bolj vsebinske, kot krajevne pomanjfcljivosti, je takšen načtn reSevanja prometnega režlma edino pravllen, kl tudd zago-tavlja dokajšnjo mero možne realizacije. OSTALA DE.IAVNOST Na postajd milice Ljubljana Center je 84 odstotkov Ma-nov organizacije ZKJ, 100-odstotno članstvo v OO ZS in 53,46 članov OO ZSMS, čeprav so vsi mlajši miličniki čdand te družbenopolitične organizacije. Nekoliko manjše je član-stvo v OO ZK od leta 1975, to pa predvsem zaradd prihoda mlajših miličnikov v to orgajuiEacijsko enoto. Odhodd miliKS-nlkov v druge organizacijske onote so povzročilii, da niso delegacije popolne in tako delovne kot v popotaem sestaivu lahko pričakovati. Poleg te politične samoupravne orga-nMranosti deluje na Postajd mdlice še delegacija delovn« enote, ki je povezana po delegatskem sistemu Uprave jarne varnosti. Predvsem ta delegacija rešuje vse notranje samo-upravne potrebe. Dobršen del miličnikov je vkljiučenih v družbenapolitiene organizacije na občinskem nivojiu aM po kraju bivanja ali pa kraju službovanja. Tudi za leto 1976 lahko ugotovdmo, da so mHifimfel pri-pravljeni opravljati redne in izredne naloge, razen morda kakšnega posameznika, kar je prisotno pri mlajših miliB-nikih. Miličnifei poleg obilice rednega dela težko spremljajo naglo spremembo zakonskih in podzakonskih aktov in bo potrebno najti 6imboljšo rešitev, da bodo tako strokovno, kakor družbenopolitično lahko dobro delovaM. Z uveljavlt-vljo celokupnostd varnostnega sistema bomo še naprej sfcr^ beli za dobro sodelovanje na vseh nivojih in ponekod 2» prešli na skupno reševanje nalog. POSTAJA MILICE LJUBLJANA CENTER TOČKA 5 Poslovno poročilo za leto 1976 in program dela za leto 1977 sklada za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana Center IZVLECEK IZ POSLOVNEGA POROČILA SKLADA ZA LETO 1976 I. STATUS SKLADA Kamunalni sklad obdine Ljubljana-Center je ustanovil občinski ljudski odbor Ljubljana-Center na svoji seji, dne 13. 4. 1959 z nalogo, da gospodari s stavbnimi zemljišči, jih pripravlja in ureja za novogradnje in vodi investitorske posle za gradnjo tn rekonstrukcijo komunalnih naprav ter objektov na abmočju občine. Od ustanovitve dalje je Komunalni sklad doživel veL reorganizacij predvsem zaradi pogostih sprememb pred-pisov s področja urejanja zeniljišč. kakor tudd zaradi ekonomidnosti in racionalnega poslovanja. Medtem, ko je v prvem obdobju, to je do 1. 3. 1962, vršil vse admini-strativne in tehnične posle občdnski upravni organ — odde-tek za gradbene in komunalne zadeve pri ObLO Ljubljana-Center, je bila za potrebe izvrševanja nalog Komunadnega sklada formirana posebna administracija, upravljanje in vodenje pa je bilo še nadalje poverjeno upravnemu odbo-ru kot organu družbenega upravljanja. Clane upravnega odbora je nmenoval Občinski ljudski odbor oziroma kasne-je občinska skupščina. Dne 23. 5. 1963 je občinska skupščina na podlagi splošnega zakona sprejela odlok o urejanju mestnega zem-ljišča na območju občine Ljubljana-Center (Glasnik št. 36/63), istotSasno je bil razveljavljen odlok o komunalnem prispevku, katerega je sprejel občinski ljudsld odbor že maja 1960. Z novim odlokom je bil Komunalni sklad pooblaščen urejati mestno zemljdšde na območju obdine. Zaradd vskladitve dela in poslovanja Komunaliiega sklada in njegove direkoije z določili Zakona o urejanju mestnega zemljišča, z določili Temeljnega zakona o finan-siranju poliUčnih skupnosti in z določili Temeljnega zako-na o samoupravljanju delovnih Ijudi v organih, je skupščl-na občlne Ljubljana-Center na svoji 33. redni seji dne 28. 1. 1965 sprejdla odlok o sprememb: in dopotaitvi Odloka o ustanovitvi Komunalnega sklada občine Ljubljana-Center in ga preimenovala v Sklad za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana-Center. S sprejetjem omenjenega odloka je bila dokončno urejena organizacija in status Sklada ter njegovo poslova-nje v smislu takratne zakonodaje. Upoštevajoč tesno pove-zanost poslovanja in problematiko urejanja mestnega zemljišča s stanovanjsko in poslovno izgradnjo na območju obdine, je skupščina občine Ljubljana-Center dne 26. 4. 1965 sprejela Odlok o spremembi zg. cit. Odloka (Glasnik št. 25/65), s katerim je bilo opravljanje administrativnih, tehničnih in računovodskih poslov za Sklad za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana-Center prenešeno na Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore, kd je vršil te posle na osnovi pogodbenega razmerja z Upravntm odborom Sklada do konca leta 1965. Zaradi vsesplošne gospodarske reforme, posebej pa zaradi reforme na področju stanovanjskega gospodarstva ter sprememb dejavnosti Zavoda za stanovanjsko gospo-darstvo in poslovne, se je le-ta preimenoval v Stanovanj-sko podjetje »DOM« Ljubljana. Upravni odbor Sklada za urejanje mestnega zemljišča občine Liubl.jana-Center je vsled t%. cit. spremembe predlagal Skupščini občine Ljub" ljana-Center spremembo odloka o ustanovitvi Sklada v tena smislu, da Stanovanjsko podjetje »DOM« Ljubljana prevzame vse obveznostl do Sklada, katere je po Odloku opravljal Zavod za stanovanjsko gospodarstvo in poslovne prostore. Skupščina je predlagano novelo Odloka sprejela in objavlla v Glasniku št. 26/66. Ker se je dejavnost Sklada za urejanje mestnega zem-ljišča občine Ljubljana<;enter vse bolj širlla, sta Upravni odbor Sklada in Stanovanjsko podjetje »DOM« Ljubljana težila k popolnejši organizaciji, ki je pogojevala zagotovitev ustreznega števila strokovnega kadra za kvalitetno oprav-ljanje z Odlokotn naloženih nalog. Tako je delavski svet Stanovanjskega podjetja »DOM« Ljubljana v soglasju s skupšdino občine Ljubljana-Center sklenii, da se za učan-kovitejše izvrševanje prevzetih obveznosti organizira samo-stojno službo v okviru Stanovanjskega podjetja »DOM«. Prav tako je podjetje priskrbelo službi tudi poslovne pro-store na Resljevi 7. Za izvrševanje nalog je bilo v enoti sitsemiziranih osem delovnih mest in bivši referat se je preimenoval v službo za gospodarjenje s stavbnimi zem-ljišči. Iz tabele o realizaciji Je razvidno, da je realizacija pri tako organteirani službi naraščala, v letošnjem letu pa je kljub skromni kadrovski zasedbi (od 8 sistemiziranih delovnih mest so bila zasedena samo 3 delovna mesta z rednim delovnim fiasom in delovno mesto administratorja s polovičnim delovnim časom) uspelo realizirati letni plan tako v linančnem, kakor tudi v programskem obsegu. leto realizacija indeks 196« 1967 1968 1969 1970 1971 - 1972 1973 1974 1975 1976 9,714.675,43 10,725.753,91 5,444.439,01 6,994.664,09 5,639.522,51 11,329.414,90 10,370.848,70 20,851.293,48 29,044.109,23 38,900.200,28 38,126.739,83 100 110 56 72 58 W im 214 300 400 393 Z združitvijo stanovanjskih podjetij na območju mesta Ljubljane je Stanovanjsko podjetje »DOM« prenehalo pbstojati in konstituiralo se je novo podjetje OZD »STAN-INVEST LJUBLJANA« s sedežem na Kersnikovi 6/IV., kl je praviloma prevzelo vse pravlce in obveznosti prejšnjega Stanovanjskega podjetja »DOM« do Sklada za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana-Center, vendar bl bilo nujno sprejeti tozadevni odlok. Ceprav je OZD »STAINVEST LJUBLJANA« prevzel pravice in dolžnosti SP »DOM« do Sklada, je ostaJo še vedno odprto vprašanje statusa Sklada. V tem Casu je bil v pripravi Zakon o upravljanju ta razpolaganju s stavbnitn zemljiščem. ki je bil tudi v mesecu maircu 1.1. sprejet (Ur. I. SRS, št. 7/77). Po veljavnem zakonu delovnj ljudje in občani prek svojdh KS ter delavci temeljnib in drugih organizacij združenega dela kot uporabntki stavbnega zemljišča skupaj z delavci komunalnih organizacij, k' upravljajo komunalno dejavnost v zveai urejanja stavbnega zemljišča in delavd organizacije za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča upravljajo in razpolagajo s stavbnim zemljiščem: 1. v občini 2. v samoupravni komunalni interesni skupnosti (ki orga-nizira enoto za upravljanje s stavbnlm zemljiščem) 3. v samoupravni interesai skupnosti za gospodarjenje s stavbntai zemljiščem (stavbna zemljiška skupnost). Glede na to, da mora biti enota komtinalne sfcupnosti za opretnljanje stavbnih zemtjišč oz. stavbna zemljiška skupnost ustanovljena po veljavnem zakonu do 31. 12. 1977, se je nujno opredeliti za najustreznejšo rešitev pri upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemtjišeem in tako bodo razrešena tudi vprašanja okrog statusa Sklada. n. DELO UPRAVNEGA ODBORA ----- ....... Upravljanje Sklada za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana-Center vodi Upravni odbor, v ta namen imencrvan od skupščine občine Ljubljana-Center za dolo-čeno mandatno dobo. Upravni odbor šteje 11 članov, Po preteku mandatne dobe članom Upravnega odbora je skup-ščina občine Ljubljaaa-Center podaljšala mandat vsem 61anom. V preteklem letu je bllo 12 sej Upravnega odboira, na katerih je bila obravnavana vsa tekoča problematika, kot je razvidna uz zapisnikov, kl obsegajo 74 strani. Upravni odbor je v posebno nujnih primerih sodeloval pri neposrednem reševanju. III. REALIZACIJA FINANCNEGA NACRTA A. DOHODKI '"' C Osnovni vir dohodkov Sklada za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana-Center predstavljajo prispevki investitorjev k stroškom za urejeno, ali deloma urejeno mestno zemljišče, bodisi po zapadlih obveznostih, spreje-tih iz prejšnjšh let, ali obveznostih iz tekočega leta. Iz tega. naslova je bilo v letu 1976 zbranih 22,982.057,00 din od planiranih 23,500.000,00. Realizacija odstopa za cca. 500.000,00 din od plana, ker dolžniki niso poravnali obve-znosti, vsled še nezaključenih pravdnih sporov. Odstali viri sredstev Sklada v letu 1976 so bili: prene- Sena sredstva lz preteklega leta, odprodaja poslovndh prostorov v podhodu »Ajci...Seina«, najetje kiedita pri Ljubljanski banki za pripravo zemljišča CS-1, delno porav-nani dolgovi, vračanje anuitet ia drugi nepredvideni dobodki. Po planu za leto 1976, sprejetem na 50. redni seji Upravnega odbora z dne 25. 3. 1976, in izvršenem reba-lansu plana so bdli dohodki planirani v višini 40,000.000,00 din, realizacija dohodkov pa je bila izvršena v viiini 38,126.739,83 din ali 98 % od planiranih dohodkov. B. IZDATKI Izdatlci Sklada za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana-Center so bili za leto 1976 predvideni v višini planiranih dohodkov, in sicer v višini 40,000.000,00 dinar-jev, realizacija izdatkov pa je bila i2vršena v višini 34,527.837,00 dlnarjev ali 86 % od postavljenega plana. Vzrok manjše realizacije izdatkov napram dohodkom je predvsem v tem, da so nekateri investitorji del svojih pogodbenih obvez iz naslova prispevka izpolnili koocem leta tako, da sredstev ni bilo mogoče pravočasno razspo-rediti oziroma potrošiti, in drugič, da je Sklad zadržal na računu sredstva za plačilo naročenih nalog, ki pa niso bile lzvrSene v t«kočem letu in tako so bila tudi sredstva pre-nesena v letošnje leto. Poleg tega pa gre za manjši zne-sek kot stalno rezervo Sklada na tekočem računu. Podrobnejša členitev realizacije je razvidna iz tabel 1 in 2 ter vsebinskega prikaza v poglavju IV. Tabela 1: KEALIZACIJA DOH0DK07 SKLADA. V LETO 1976 DOHODKI Pl^ Realizacija 1 " _________________________________________posamezno_____________skupaj_______lzvr.plana 1. Prenos sredstev iz preteklega leta 1.141.679,38 1.141.679,38 1.141.679,38 2. Sredstva amort.stanovanj vloženih v sklad hiš 370.000,00 ¦ 3. Prisp.za urej.stavb.zanlj.za leto 1976 a/ Eazni investitorji 12.000.000,00 11.230.990,00 11.230.390,00 4. Prisp.za urej.stavb.zanlj.iz pret.let 1.8^0.000,00 1.751.067,00 1.751.067,00 5. Odprodaja stanovanj - - - 6. Namenske vloge . _fl . .^ .. ._ r>.i * " ' 254.400,00 254.400,00 1. Izgradnja kom.obj. in podhočJov - - - a/ Odprodaja trg.dela podh.Ajdovščina 1.700.000,00 8.641.435,75 8.641.435,75 8. Najem kreditov . . ...] ,, a/ CS-1 Vodnat ..7 ;, .'., 21.750.000,00 13.791.665,20 13.791.665,20 -• 9. Kazni drugi dohodki 1.200.000,00 - - ____'/'"' a/ Najemnine ' ' - 273.519,85 1.315.502,50 [ '¦ b/Dobljena posojila od gospod.org. ' - '. 80.000,00 - c/ Odplačila pos. civilno pravnih oseb - - 64.168,90 - d/ Odplačila pos. gospo.org.-glavnica - ¦ 252.104,05 . — e/ Q3plačila pos.gosp.org. - obresti - 7; 24.037,00 ' — f/ Uporabnina za stan.last sklada - ¦•. 400,00 .; ¦ ¦ ' — g/Iicitacdje - varščine :'•..'.' - " " 504.000,00 ' ' — h/ Obresti od avista sredstev ~ 85.757,80 - . 10. Nepredvideni dohodki ' 38.320,62 31.514,90 S K U P A J : . 40.000.000,00 38.126.739,83 38.126.739,83 98% •tebela"2. HEMJZRCIDA TZE&TKOV SKLMA V IETO 1976 I Z DATK I Plan Realizacija % posamezno___________skupaj________tzvr.nlana 1. Urbanistična dokunentacija . ..... 500.000,00 2. Priprava in čiščenje zemljišč '': 23.900.000,00 3. Odkup stavbnih zemljišč 200.000,00 4. Nadanestna stanovanja • 6.400.000,00 '. a/ Nakup nadcmestnih stanovanj - b/ Dana posojila za nadctnestna stanov. - c/ Ostali stroški v zvezi z nadon. ' stanov. . -- 5. Ureditev okolice novozgrajenih objektov 1.200.000,00 6. Izgradnja kam. vodav in naprav 4.500.000,00 a/ Podhod Ajdovščina . - izgradnja jav.dela podhoda - - izgradnja trg.dela podhoda - - obvezni prisp.za energetiko b/ Izgradnja ostalih kcm.vodov in naprav - 7. Funkcionalni izdatki 1.430.000,00 8. Kazni izdatki V^- ¦ a/ Odplačila posojil , 1.755.000,00 - dolg , • - obresti . ¦ . •¦ b/ Vračila varščin c/ Bančna provizija Nepredvideni izdatki 115.000,00 412.307,90 1.656.928,10 15.112.364,05 8.491,90 47.081,30 574.597,70 11.881.351,50 424.013,10 20.353,00 1.100.575,45 1.719.500,00 677.797,12 837.627,08 30.000,00 22.220,80 2.628,00 412.307,90 1.656.928,10 15.167.937,25 574.597,70 13.426.293,05 1.719.500,00 1.567.645,00 2.628,00 S K U P A J : 40.000.000,00 34.527.837,00 34.527.837,00 86 IV. REALIZACIJA PROGRAMA ZA LETO 1976 1. Urbanistična dokumentacija V letu 1976 je bilo planiranih za urbanistično doku-mentacijo 500.000,00 din. Od planiranih sredstev je bilo porabljenih le 412.307,90 din, kar predstavlja cca 88 % rea-lizacije. Razlog za nerealiziran plan je predvsem v tem, da urbanistična dokumentacija ni bila v celoti izdelana in tako ni nastopila obveza poravnave izvršenih del. To se nanaša na tehnični del zazidalnega načrta za zazidalni otok COl-17. Tako je bila v letu 1976 pridobljena naslednja urbani-stična dokumentacija: — idejni projekt stanovanjske zazidave CS-1 Vodmat — zazidalni preizkus za zazldalni otok CO 1-21 — predlog ureditve stanovanjskega naselja med Roško, Saranovifievo, Kumanovsko in Streliško ulico — programski del zaziidalnega načrta za kare CO 1-17 — programski del zazidalnega nafirta za kare CS-6 2. Priprava in čiščenje zemljišč Programirana sredstva za kritje stroškov priprave in diščenja zemljišd v višini 23.900.000,00 din niso bila v celoti realizirana, kajti dotok sredstev je bil pri postavki nižji kot cca 10,000.000,00 din in je tako znašal le 12,982.057,00 din. Koriščenje teh sredstev je prikazano v dveh postav-kah zaključnega računa, in sicer pri postavkl »priprava in čiščenje zetnljišč« v višimi 1,656.928,10 dm, kar predstavlja predvsem izplačila odškodnin ter pri postavki »nakup nadomestnih stanovanj« v vižini 8,712.364,05 din, iz česar lzhaja, da je bila postavka »nakup nadomestnlh stanovanjK talfco presežena za dt. znesek. Razlog prekoraditve postavke je predvsem v tem, da je za dokončno pripravo zemljišča za gradnjo potrebno precejšnje Stevilo stanovanj, katerih pa na tržišču v času potreb ni in tako so prav stanovanja največkrat vzrok za nepravočasno predajo stavbnih zemljišč investitorjem. Realizacija programa priprave in čiščenja zemljišč zaje-ma: 1. CS-2 — gradnja poslovno-stanovanjskega objekta »ROG« — priprava v zaključni lazi, zemljišče pridobljeno, potrebno je izvršiti cenitev kultur na vrtovih, kar bo zaključeno do spomladi 1977. leta. 2. CS-1 — »Vodmat« — zemljišče za realizacijo gradnje I. faze pridobljeno, niso pa dodeljena nadomestna stano-vanja, ker bodo vseljiva od aprila do junija 1977. 3. CO1-13 — priprava zemljišča — izgradnja podhod-nega sistema I. faze v zaključni fazi. 4. CO 1-21 — izvršena delna priprava zemljišč, in sicer: dodelitev nadomestnih stanovanj strankam v objektih Res-ljeva 30—32. 5. CS-3 — pričetek priprave zemljišča za gradnjo Doma mladine v trgovini in gostinstvu. Realizirana pa ni priprava zemljišča za gradnjo ben-cinske črpaike ob Masarykov! ulioi na CO 1-21, vsled ponov-nega postopka za odvzem uživalne pravice, na osnovi odločbe inštančnega organa, kakor tudi priprava zemljišča za ureditev okolice novozgrajenega objekta »F« na Feran-tovem vrtu, ker ni bilo mogoče doseči sporazuma z lastni-ki stanovanj, h katerim sodijo predmetne drvarnice, kljub variantnim predlogom. Zatorej bo potrebno v tem prime-ru določitl lokacijo v neposredni bližini objekta, kamor naj bi se prestavile drvarnice. Prav tako je Sklad pripravll zemljišče na (X) 1-17 za gradnjo poslovnega objekta za Centromerkurjem, vendar vsled nedokončno rešenega urbanističnega vprašanja pred-metnega zemljišča ra bilo mogoče oddati; abstaja namreC problein spomeniškega varstva obstoječih objektov na severni strani Trubarjeve ulice od bivšega hotela Soča do Moša Pijadejeve ulice, kajti ti objekti so popolnoma dotrajani in stanovaloi žive v nemogočih pogojih. Zatorej bi bilo potrebno prisoten problem fiimpreje razrešiti in zadevo kompleksno obravnavati, kajti le na ta načln bi v obfiind hitreje dosegll pozitivne rezultate na področju ureditve Centra. 3. Odkup stavbnih zemljišč Sredstva, namenjena za odkup stavbnih zemljdšč v vlSlni 200.000,00 ddn, niso bila potrošena, ker postopki za odvzem zemljišč iz posesti taivšlh lastnikov niso bili zaikiljufieni v tekočem letu. 4. Nadomestna stanovanja Za nadomestna stanovanja, ki vkljudujejo tudi poso-jila in stroške preselitve, je bilo po pragramu zagotovlje-nih 6,400.000,00 din, medtem ko je bilo potrošenih v vlšini 15,167537,25 din, kar pomeni skoraj 2 krat več od planira-nih. Manjkajoča sredstva so bila črpana iz postavke »pri-prava in čiščenje zemljišč«, kot je razvidno iz same realizacije dohodkov in izdatkov. To je pomembno za nadaljnje delo v letu 1977. 5. Ureditev okolice novozgTajenih objektov Za izvršitev programiranih del je bilo v letu 1976 predvidenih 1.200.000,00 din, vrednost Izvršenih del pa je le 574.597,70 din. Vzroki za manjšo realizacijo ureditve okolice novo-zgrajenih objektov so specifični, zato jlh navajamo po posameznih objektih: CO 1-9 — Ureditev okolice poslovno-stanovanjskega objekta »D« na Ferantovem vrtu Zunanjo ureditev poslovno-stanovanjskega objekta »D« na Ferantovem vrtu je Sklad v celoti izvedel v letu 1976, stroški izvedbe so znašali 575.000,00 din. Končnl obračun je bll izvršen v začetku letošnjega leta. Tehnični pregled zunanje ureditve je bil izvršen 28. 2. 1977, medtem ko je uporabno dovoljenje bilo pridobljeno v aprilu 1977. COl-9 — Ureditev okolice poslovnega objekta »F« na Ferantovem vrtu Tudi zunanjo uredtev poslovnega objekta »F« na Fe-rantovem vrtu je SkJad izvedel v letu 1976. Celotni stroški izvedbe so znašali 514.034,95 din. Končni obračun je bil izvršen v začetku letošnjega leta. TehniCni pregled zunanje uredltve Se ni bil izvršen. COM7 — Ureditev okolice poslovnega objekta Moše Pija-de št. 5 V letu 1976 je Sklad skupno z SO Ljubljana-Center pripravil programske osnove za to zunanjo ureditev. Na osnovi potrjenega programa je Sklad naročil izdelavo pro-Jekta zunanje ureditve. Projekt je pridobljen v marcu 1977. Trenutno se vodi postopek za pridobitev gradbenega dovo-ljenja. Se vedno je na ureditvenem območju gradbišča K. P. Kanalizacija, kl gradi kanalski zbiralnik. COl-8 — Zunanja ureditev »DRAME« ¦ - V letu 1976 je Sklad skupno z vsemi prizadetimi pri-stopil k določitvi programskih osnov za zunanjo ureditev Drame. Po sprejetju programa zunanje ureditve je Sklad v aprilu 1977 naroftil izdelavo glavnega projekta 2iunanje ureditve. Po približnem teračunu bodo stroški te zunanje ureddtve znašali cca 3.000.000,00 din. Sklad bo finansiraJ zunanjo ureditev v višini plaCanega prispevka, ostato razliko pa bo treba pokrivati iz drugifa virov. 6. Gradnja komunalnlh objektov in naprav ter podhodov 1. 1. CX) 1-13 — izgradnja podhodnega sistema AJdovfidna I. fazft Z ureditvijo zemljiišea OO 1-13 je Sklad pmieett v letu 1974 v sodelovanju z Ljubljanskiin investicijskiim skladom v smislu potrjenega zazidataega načrta, katerega realizaci-ja je pogojevala prestavitev vseh primemih katnunataiih vodov, ki potekajo po kareju, M ga obravnava zazidalni naftrt, v ustrezne instalacijsike kolefctorje in uapoeobi objekte kolektivne komunatae potrošnje. Sodelovanje med Skladom in LJubljanskim Investfdj-skim zavodom temelji na osnovi pogodbe 1-3-72 z dne 17. 4. 1972 o oddajd zemljišča CV 1-13, po sklepu Skupščdne obdi-ne Ljubljana-Center. S cit. pogodbo se je LIZ obvezai nositi stroške izgradnje naprav individuatoe in kolekttvne komunalne potrošnje, med drugim tudi stroSke izgradnje instalacijskega kolektorja na odseku Slavija^—^Metalka po Titovi cesti ter kanalskega zbiralnika po Dalmatinovl uli-ci ter participirati 50 % potrebndh sredstev za izgradojo javnega programa podhodnega sistema Ajdovščina z ustre-znimi vstopi In izstopi. Investiborji za gradnjo podhoda I. faze na Ajdov&Sni so bili prvotno trije: Skupščina mesta Ljubljana, Sfcupšfi.-na občine Ljubljana-Center ter Sklad za urejanje mestnega zemljišča občine Ljubljana-Center. Glede na operativne možnosti, za zagotovitev finančaiii sredstev, je prevzel investitorstvo Sklad za urejaeje mest-nega zemljišča občine Ijuhljana-Center. Da bi zagotovidi optdmalen potek del, je koordinacdjo prevzela posebna komisija pri Izvršnem svetu SOb IJub-ljana-Center, Sklad pa je btl zadolžen predvsem za to, da je zagotavljal potrebna sredstva in izvrševa! tiste sklepe komisije, ki niso bili v domeni projektanteke organizacije in LIZ. V tej zvezi je Sklad pribavll lokaclj-sko dokumentacijo in naro^U idejni in glavni projekt skladno s sklepi konrisije, ki je odločala o vsebinslrih in funkcionalnih podrobnostih. Po načinu zibranja ponudbe iavajalcev so bila dela po dogovoru z LIZ oddana GIP Gradisu kot najugodneij-šemu ponudniku, za izgradnjo tako instalacijskega kolek-torja, kakor tudi podhoda Ajdovščina I. faza. Izvajaiec je z gradbenimi deli na osnovi sklenjene pogodbe za pod-hod Ajdovščina pričel 10. 7. 1974 ter dela po pogodbi, tj. , gradnje javnega dela v celoti in poslovnega dela do III. faze, zaklju&l v nekoliko zaikasnjenem roku, čemur so bile vzrok obširne arheološke raziskave, cxistranjevange masiva tramvajske proge, gradnja začasne preusmeritve kanalizacije, neugodne vremenske razmere, konglomerat in pomanjkanje investicijsklh sredstev. Vsled citirane gTadnje je bila Titova cesta zaprta za ves promet od 10. 6. 1974 po odločbi do 10. 10. 1974, vendar dejansko do 15. 12. 1974, ko je bilo izdano upo-rabno dovoljemje. Sklad je zaprosil kot sknajnd roik zaprtja ceste do 15. 12. 1974, tj. 6 mesecev, upravni organ pa izdal odločbo z rokom 4 mesece. Za gradnjo podhoda je bil s strani Izvajalca iodeJan izredno napet terminski plan, saj je vseboval podaljšan delovni čas na 12 ur dnevno, vkljuCeval vse proste sobote in predvldeval v kritičnih fazah delo v dveh Izmenah ter ni predvideval rezervnih. dni zaradi vremenskih neprilik. Izkazalo se je, kot že navedeno, da je bil terminski plan prekoračen za 31 delovnih dni. Zamudo so pov2ax>6ili sle-deči izvajaloi in dela: ArheoloSke izkopanine: 5 dni — arheološko zanimivo plasti so se pojavile v nepredvidenih globinah. Rušenje objekta Titova 22 — Metalka: 1 dan zatnude pri rušenju objekta. Prlmarni vodovod: 4 dnl — izvajalec MONTER Zagreb je neopravlčeno kasnll s pričetkom del za 4 dni. Izolacija toplovoda: 5 dni — kapaciteta izvajalca abso-lutno premajhna — KEL. Prestavitev telefanske instalacije: 6 dni — kriva tako PTT kot TEGRAD, ker se nista pravočasno sporazumela za improvizirano rešitev v danih pogojih. Dodatna dela, kanglomerat, dež: 10 dni — obseg dodatnih in nepredvidenih del znaša v fizičnem obsegu skoraj 25%, to je predvsem rušenje teraeljev tramvajske proge, izkop predvidenega konglomerata v globiind 8—11 m, prestavitev kanalizacije, obseg del pri rekonstrukciji cesti-šča Titove ceste in večkratno močno deževje, ki je one-mogočilo mindranje, rušilo brežine, oviralo dostopnost težkim strojem. V planiranih 122 dneh je bilo skupno 67 dni deževnih, kar je med najbolj mokrimi obdobji v zadnjih 50 letih in celo najbolj moker mesec oktober. V januarju 1975 je Sklad skupaj z SP »DOM« razpisal Javni natečaj za odajo poslovnih površin v podhodu Ajdov-šoina. Natečaj je bil odprt do junija 1975, vendar kljub temu ni bilo pravih. rezultatov, kajti oddanih je bilo le 5 lokalov od skupno devetih, kar je imelo za posledico, da je moral Sklad kot investitor nadaljevati z izgradnjo poslovnega dela podhoda »Ajdovščina«. Poleg navedenih težav je Sklad poletl 1975 naletel prt gradnji podhoda še na dodatne težave v zvezi z novimi predpisi o zagotavljanju sredsbev za investicije. Do spre-jetja nove zakonodaje se je gradnja finaneirala iz teko-čega priliva sredstev na žiro račun Sklada. To po novem zakonu ni bilo več mogoče. Nekateri izvajalci so ta trenu-tek tekoristili in z deli niso pričeli, ali so celo prekinili z že začetimi deli, dokler niso imeli zagotovljenih plačilnih pogojev. Nadaljnje težave so nastopila tudi pri omejitvi ozlro-ma prepovedi uvoza, kar je imelo za posledico spremem-bo projektov prezračevanja in ogrevanja na domačo opremo, dopolnitev instalacijskih projektov ter ureditev stropav. Frecej težave je povzročil tudi dobavitelj granditnih plošč in izvajalec kamnosešklh del — INGMAG iz Josipdola na Pohorju s tem, da se ni držal dobavnlh rokov. Kljub vsem opisanim težavam, ki so vseskozi bile prtsotne, je bil izvršen tehnični pregled 16. 3. 1976. Zaradi odprave manjših napak pa je bilo uporabno dovoljenje izdano 7. 4. 1976 in odprt javni del podhoda. S pričetkom obratovanja podhoda ni bilo rešeno vpra-šanje vzdrževanja javnega dela, kar vse kaže na nadalje-vanje težav. Sklad namreč sedaj skrbi za dokaj normalno obratovanje, vendar nima možnosti in ni pristojen, da prevzame vzdrževalna dela in jih celo finansira, ker nima namenskih sredstev. 1. Funkcionalnl izdatki Funkcionalni izdatki so bili planirani v višini 1.430.000,00 dinarjev, realizirand pa so v višind 1,719.500,00 din. Razlika med planiranimi in realiziranimi izdaifei je nastala, ker je plačilo za zadnje tromesečje leta 1975 bilo izvršeno v letu 1976. 8. Razni in nepredvideni izdatkl Programirana sredstva za pokrivanje raznih nepred-videnih obveznosti v višini 1,870.000,00 dinarjev so bila rea-lizirana v višini 1,570.273,00 dinarjev. Sredstva so bila predvsem potrošena za odplačilo anuitet od najetih kredj-tov, vračila zapadlih varščin, sodni str^ški za izterjavo neporavnanih izvedencev, bančne obresti in za pokrivanje manjših obveznosti, nastalih v tekočem ietu, ki niso bila posebej programirana. _ ' ¦ ¦-,.sir-;—^\- IZVLECEK IZ PROGRAMA DELA SKLADA ZA LETO 1977 ......K , I. UVOD Pri gospodarjenju s stavbnimi zemljišči v družbeni lastnini na območju občine Ljubljana Center, ki predstav-lja mestno jedro in je v glavnem pozidano z bolj ali manj dotrajanimi objekti, ]e nujno posvetiti kar največjo po zornost smotrni urbanizaciji, kajtt od t^a je odvisen obseg In intenzivnost gradnje stanovanjskih, poslovnih in drugih družbeno pomembnih objektov. Fri tem je posve-Cati posebno skrb izgradnji objektov individualne in ko-lektivne potrošnje, saj ti predstavljajo temelj za nadaljnji razvoj. Le pravffilno zasnovan urbanizem in obenem je druž-beno verificiran urbanistični dokument, ki je kompleksen in obsega poleg oblikovane plati tudi komunalno, sociolo-ško in ekonomsko obdelavo, je lahko osnova za pos^e pri pripravi zemljišč in s tem realizaciji gradnje. Priprava zemljišč na območju ob6ine Ljubljana-Center za novogradnje je izredno zahtevna, ker je kot že navede-no, povezana z rušenji obstoječih objektov, poslovnih in stanovanjskih. V tej zvezi predstavljajo največji problem nadomestna stanovanja in reševanje premoženjsko prav-nlh odnosov. Nemalokrat se dogaja, da zaradi neizdela-nih urbanističnih dokumentov prihaja io prodaje cbjek-t»v, ki so po GUP predvideni za odstranitve, kar ima za posledico adaptacijo objekta in s tem povišanje vredno-sti, ki v končni fazi bremeni novogradnjo. Zaradi takih primerov bi bilo nujno razmisliti o preprečitvi prodaje takih objektov na območju občine oz. doseči predkupno pravico občine ali od nje pooblaščena organizacija. Seveda pa je z ureditvijo zemljišča še niz problemov, ki jih obravnavata tako poslovno poročilo kot tudi pro-gram dela za 1977. II. URBANISTICNA DOKUME^fTACIJA Planskl dokumenti za novogradnje na območju občine Ljubljana-Center so vezani na izdelavo in dopolnitev, ur-banistične dokumentacije. Slednja pa je pri sami tehnični izvedbi razdeljena na programske osnove in tehnično iz-delavo zazidalnega načrta z vsemi potrebnimi sestavnimi elementi. Pomanjkanje podatkav in razvojnih programov de-lovnih organizacij in asociacij združenega dela kot tudi občanov v KS, predstavlja veliko oviro pri pravilni pri-pravi predlogov plana družbenega in prostorskega razvoja. S podporo odbora za prostorsko planiranje Sob Ljub-ljana Center je leta 1973 bil izdelan regulacijski načrt, ven-dar ni vseboval bistvenega sestavnega dela tj. ekonomske presoje in analize zahtevnosti tega novelaoijskega programa in kot tak ni bil sprejet ter družbeno verificiran. Ta dokument pa je z zakonom o prostorskem planira-nju dobil spremenjeno težo in ga je Odbor za prostorsko planiranje preimenoval v Prostorski del družbenega plana občine LJubljana-Center in zanj tudi naročil izdelavo prve faze tj. analizo stanja in uskladitve s srednjeročnim druž-benim planom občine. ki je bil sprejet na obeh zborih skupščine občine Ljubljana-Center. Ta zahtevni dokument pa terja daljšo dobo za izde-lavo dokomčnega predloga, zlasti še, ker je osnovni doku-ment razvoja mesta tj. generalni urbanistični plan iz leta 1966 tudi že zastarel in odstopa od današnjih potreb in staiija razvoja mesta. Območje občine Ljubljana-Center je s podrabnim na-črtom razdeljeno na 44 zazidalnih otokov, za katere pa ni v celoti predpisana izdelava zazidalnih načrtov, ampak velja tudi za njih stanje mirovanja. Za zazidalne otoke, kjer velja r&žim prepovedi parcela-cije, je predpisana izdelava zazidalnega nnčrta. Ti otoki so: CS-4, COl-9, COl-8, COl-4, COl-14, COl-15, COl-17, COl-21, COl-22 in CS-6, CS-101. Nekateri od teh zazidalnih otokov imajo izdelane zazidalne naCrte, vendar niso bili sprejeti in potrjenl. Stanje se bo delno izboljšalo, ker so zazidalni otoki COl-8, COl-9 ln CS-6 v fazi končne obdelave in bo mogoča razgrnitev in potrditev zazidave v letošnjem letu. Za zidalne otoke COl-17, COl-21, CS-2, CS-3, je pred-videna izdelava programskega dela, dopolnitve in spre-membe urbanistične dokumentacije na podlag; usklajenih interesov pa za otoke COl-3, COl-10 PTT, T-3 Petrol, COl-15 in COl-14 IZTR. V okviru programa prenove me-sta Ljubljana za zazidalne otoke COl-18, COl-19 pa je predvidena prav tako dopolnitev urbanistične dokumfcn-tacije. Prioritetne naloge v skladu t družbenlml potrebaml so predvidoma: 1. Regulacijski načrt oziroma prostorskl del družbenega plana občine Ljubljana Center — kot osnovni aoKument za lzdelavo zazidalnih načrtov, iz katerega je rrvTžno pridobiti družbeno dogovorjene in usklajene programske osnove. 2. COl-17 — Izdelan in potrjen programstai del zazidalne-ga načrta, ki mu je dodati ekonomsko presojo zahtevnostl novelacije, v izdelavi tehničnih del zazidalnega načrta 3. COl-21 — Prograrrurana izdelava programskega dela zazidalnega načrta za COl-21. 4. CS-3 — Program izgradnje družbenih objektov iz pro-graina samoprispevka I. in glede na ajih zahtevnost na območju tega zazidalnega otoka je narekoval izdelavo zazidalnih arhitektonskih situacij, ki so že v izdelavi. 5. CS-101 — Za zazidalni otok velja režim prepovedi graa-nje ta parcelacije. Zaradi interesov občanov in krajevne skupnosti ter Sklada pa je pristopiti k izdelavi program-skega in tehnionega dela zazidalnega načrta. 6. CS-1 — Vodmat — Izdelan je predlog dopoinitve zazl-dalnega načrta. ki je v fazi potrjevanja, vendar zaradi ob-delave samo kareja »e« je razprava pokazala, da je potreb-no programsko dokumentacijo ZN razširiti na kar naj-večje območje. 7. CS-6 — Zagririalnj načrt je v končni Lazi izdelave. III. PRIPRAVA STAVBNIH ZEMLJISC Operatlvne naloge: 1. Izgradnja 10-letnega programa cestnega omrežja v Ljubljani preko investitorja. SIS za izgradnjo cest v Ljub-ljani narekuje povečano intenziteto dela Sklada za urejanje mestnega zemljišča. Gre predvsem za uredltev premo-ženjsko-pravnih odnosov za nepremi6nine, prizadete z re-konstrukcijo Prešemove in Levstifcove ceste v iznosu cca. 46,000.000 din. 2. Rekonstrukcija POLJANSKE CESTE. StroSki pripra-ve zemljišča so ocenjenl na 170.000.000 dinarjev. 3. CS-6 — Po potrditvl zazidalnega načrta, kar priča-ktiiemo v mesecu juniju, bo stekla priprava zemljišča za gradnjo stanovanj, skladno s srednjeročnim programom občine. 4. COl-17 — Pri izdelavi tehničnega dela zazidalnega načrta je potrebno izdelati tudi ekonomsko piesojo in oceno stroškov zahtevnosti novogradenj na kompleksu za-zidalnega otoka. Nujno je rešiti vprašanje nepremičnine v upravljanju delovne organizaclje »MARMOR« kot tudi porušitev stanovanjskega objekta Moše Pijade 34, zaradi sanitarno urbanističnih pogojev pri dograditvi in vselitvl objekta SPIZ. Trubarjeva cesta kot sestavnl del urbanistične obde-lave, je poseben problem v zvezi z varstvenim režimom ambientalnih vrednosti, ki pa je tesno povezana z odprt-jem kareja ob objektu Centromerku, kjer je predvidena novogradnja poslovnega objekta. Sklad je v ta namen že investiral preko 1 milijon dinarjev in s tem v zvezi pri-čakujemo pospešeno rešitev tega problema, za kar pa je že Izražen interes investitorjev. 5. COl-21 — V letošnjem letu naj bi bil izdelan ta potrjen zazidalni načrt, ki daje možnost ureditve že dolgo odprtih vprašanj nadomestitve izplačila po sklenjeni po-godbi med Skladom in Plinarno še v višini 1 milijon in pol dinarjev, katere pa Sklad pred potrditvijo zazidalnega načrta In sklenitvijo pogodb o pripravi zemljišča z clrugi-mi interesenti nima na razpolago. Na istem kompleksu se navezuje tudi vprašanje finančne nadomestUve za nepre-mi6nine podjetja »MARMOR«. 6. CS-3 — Sklad bo v letošnjem letu uredil in pripra-vll zemljišče za gradnjo po enotni obračunski osnovi stro-Skov za kvadratni meter zemljišča lokacije za Dom trgo-vine in gostinstva za prizidek k osnovni šoli TT, za WZ, za telovadnico Zdravstvenega šolskega centra in pa za gradnjo parkirno garažnega objekta. 7. CS-l — V zvezi z izgradnjo stanovanjske soseske Sklad nadaljuje s pripravo zemljišča za izgradnjo drugega stanovanjskega bloka po zazidalnem nadrtu. 8. T-l — Sklad pričakuje, da bo že v tem letu po trebno pripraviti in urediti zemljišee za gradnjo telesno-kioltumega centra ob Prešernovi cesti. Zazidailni načrt oz. zazidalne zasnove še niso potrjene in investitor Telesno-kulturna skupnost še ni pridobil ustrezne verifikacije za-zidave in vseh potrebnib. finančnih sredstev. IV. ODKUP MESTNIH ZEMLJIŠC Predvldevanja o izplačilu odškodnin za odvzem užival-oih pravic bivšim lastnakom na nacionaliziranem stavb-nem zemljišču v letu 1976 se niso uresnriila, ker upravnl postopki niso bili zaključeni v tekočem letu, se sredstva prenašajo v leto 1977. V. NAKUP NADOMESTNIH STANOVANJ Nakup nadomestnih stanovanj v letu 1977 je prilago-jen planu rušenj, vprašanje pa je, če bo možno nakup realizirati, ker so vsa stanovanja z rokorn vselitve v letu 1978 že rezervirana. Za realizacijo programa v letu 1977 je potrebniilb. cca. 40 stanovanjskih enot, različne strukture, od tega so za ca. 20 stanovanjskih enot že sklenjene icupoprodajne po-godbe, obveznosti pa so v glavnem poravnane. Ker novlh stanovanj na tržišiču ni, se bo nujno poslu-ževati nakupa starih stanovanj in še to nd privatnega sek-torja, ker sicer zadrtanega programa ne bo mogoče rea-IMraU. VI. UREDITEV OKOLICE NOVOZGRAJENIH OBJEKTOV 1. COl-17 Poslovni objekt Moše Pijade St. 5 Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo Sklad že t prvi polovici letošnjega leta pristopil k dokončni izvedbi zunanje ureditve poslovnega objekta M. Pijade št. 5. 2. COM7 Poslovni objekt SPIZ Sklad bo v maju naročil izdelaro projekta zunanje ureditve. Po pridobitvi gradbenega dovoljenja bo pristopil k Izvedbi v drugi polovici letošnjega leta. 3. COl-8 DRAMA V letošnjem letu bo Sklad pridobil projekt zunanje ureditve Drame. Po aproksimativnem predračunu bodo stroški po varianti s kvalitetnejšimi materiali znašali 3,000.000,00 din. V zvezi s tako visoklmi sredstvi, ki so po-trebna za to ureditev, bo nujno voditi razgovore o parti-cipaciji k stroškom, in sicer s SO Ljubljana-Center in Dramo, oziroma kultumo skupnostjo. Sklad kot investitor zunanje ureditve Drame razpolaga s sredstvi samo do vl-šine prispevka po pogodbi, to je 875.375,00 din, ki pa n4 v celoti plačan. V drugi polovici letošnjega leta bo Sklad pristopil k delni zunanji ureditvi, in sicer na delu med Nemžko hišo in prizidkom Drame. VII. GRADNJA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV TER PODHODOV — Gradnja podhoda pri KOZOLCU na Bavarsfcem dvoru. K pridobitvi, oz. naročilu glavnega projekta za podhod pod Titovo cesto pri KOZOLCU Sklad ni pristopil v letu 1976 zaradi tega, ker še vedno niso znani investitorji po-slovnega dela podhoda. Brez investitorjev tudl ni j.iožno izdelatl celotao finanCno konstrukoljo javnega In poslov-nega dela podhoda. VIH. FINANCNI NACRT ZA LETO 1977 A. DOHODKI Plan dohodkov Sklada za leto 1977 temelji zlasti na naslednjih virih: — prispevki investitorjev k stroškom za urejeno stavb-no zemljišče, natnenjeno predvsem za stanovanjsko grad-njo »ROG«, Vodmat in v manjši tnert za rekonstrukcijo Prešernove oeste in Poljanske ceste. — prispenrki po pogodbah z investitorji iz preteklih let. Tu gre predvsem za obveznosti investitorjev, ki so že zapadle oz. zapadejo v letu 1977. — odprodajo programskega dela podhoda Ajdovščina — namenske vloge investltorjev za opremljanje zem-IPSč, na katerih se bo gradnja pričela v letu 1977 — krediti za pripravo zemljišča II. faza Vodmat ta komunalno opremo zemljišča CS-2 — Trubarjeva cesta — ter raznl drugi vlri (obresti od kreditov, najem-nim). DOHOOKI X. Prenos sredstev iz pretaklega leta 3.598.902,83 2. Sredstva amortiz. stan. vlož. v sklad hiš 370.000.— S. Pnispevek za urejanje stavb. zemljišfi za tekoče leto 19.400.000.— 4. Prispevek za urejanje stavb. zemljišč iz preteklih let 1.500.000.— 5. Odjprodaja stanovanj — 6. Namenske vloge investi. za opromo zemljišč — prispevek za razš. reproduk. 900.000.— 7. Podhod »Ajdovščina« — partacipacija LIZ k javnemu delu — odprodaja poslovnega dela 4.500.000.— 8. Krediti: a) CS-1 Vodmat — priprava b) CS-2 »ROG« c) COl-21 »plinama-Marmor« 13.500.000.— 9. Razni drugi dohodki 1.200.000.— 10. Nepredividem dahodkd 31.097,17 Dodtaodki skupaj: 45.000.000.— B. IZDATKI iBdatki so planirani v višind dohodkov. Osnovni krite-rtj prl planiranju izdatkav je v tem, da se zagotovi nada-Ijevanje dn dokončanje že aačetaih del v letu 1976, kar de-jansko predstavlja pokrivanje že sprejetih obveznosti. Straški investicij, katere predvidevamo v viSinl din 16.000.000,00, so podrobneje razvidni iz programa tiela za leto 1977. Stroški lnvesticijskih del ne pokrivajo dejanskih potreb in so formirani le na podlagi razpoložljivih sred-stev v letu 1977. IZDATKI (v 000 din) , , ',".., "V; V ;.]*¦•-. L TJrbanistična dokumentacija ,. 2.000 2. Priprava in &ščenje zemljJšS " _." > •'* 16.000 3. Odkup stavbnih zemljišfi '¦',.. ^00 4. Nadomestna stanovanja ' .. 7.000 5. Ureditev okolice novozgrajenih objektov *' . l 1.000 & Izgradnja komunalndh objektov in naprav ', ',,' ter podiodov ' 6.800 a) Kole&tor po Tibow in Dalmatinovi ullci 1.400 b) Podbod »Ajdovšfiina«: — javni del • 7 4.000 - — poslovni ded „500 •> oprema stavbnih zemljise po planu IPK 900 T. Punkcdonalni izdatki 1.600 8. Razni izdatki in odplaftflo aoultet ' ' ' 7.100 9. Nepredvldeni izdatkl " 700 Izdatkt skupai: . 45.000 ZAKLJUČNE MISLI Komunalni sklad. oz. Sklad za urejanje Ftavbnlh zem-ijiSč obdine Ljubljana-Center, je bil ustanovljen z nama-nom, da prevzame skrb za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči na območju občine. Ta funkcija ima že od vsega zadetka poudarjeno obe-ležje posebnega družbenega interesa, je pa hkrati, posebej pa še na območju naše občine, izjemno zapletena in zah-tevna. Obstoječa lzraba zemljišč na obmodju občine Ljublja-na-Center je rezultat več kot tisočletnega razvoja, icar po-meni, da je zemljiSde, ki zajema jedro mesta LJubljane tako glede lastniško pravnih odnosov, kakor tudi v pogle-du zazidave, izredno razčlenjeno. Tako stanje pa seveda ob vsakem ukrepu, ki inklinira k spremembi, zahteva upo&tevanje širokega kroga intere-sov, ki zajemajo tako obfiane posameznike, kakor tudl širše skupnosti vse od KS preko obfiine, tnesta in repub-like. Ker kot že rečeno, predstavlja zemljišče oMine Ljub-Ijana-Center tudi srediSče glavnega masta republike, je dosedanja razvojna politika, ki je bila uokvirjena z GUP ter preoizirana s pregledom regulacijskega načrta jz leta 1973, bila zasnovana tako, da je pretežni del občine Cen-ter izgrajevati v smislu jedra glavnega mesta republike. Skladno s tako intencijo je bilo ^i-ajenih ve* kom-pleksov kot n. pr.: Klinični center, RTV, Trg revolucije, v zasnovl oziroma v I. fazi izgradnje pa je PBK in Ba-varski dvor, vključujoč PTT center in kompleks centralne železniške ter avtobusne postaje. Karakteristično pri prizadevanjdh za izgradnjo teh kompleksov je, da je bil dosledno postavljeo v ospredje najširši družbeni interes z vidika republike, kar je v pre-teklem obdobju terjalo zanemarjenje dkonomskih princi-pov, lokalne ekonomike, pogostx> celo do take mere, da so bili le s težavo pokriti neposredni stroški priprave In opre-me zemljišča samega, praktifino dosledno pa je hila zane-marjena zahteva po urejanju širše komunalne in prometne infrastrukture, izjemo v tem pogledu predstavlja kom-pleks Trga revolucije. Izgradnja prej navedenlh kompleksov je terjala tudi zagotovitev ustreznlh kapacitet za nastanitev delavcev na novo zgrajenih predelih, urejanje parkarnih povrSin itd. Sprido omejenosti razpoložljivega prostora je prevla-dalo stališče, da je iz območja obdine preseliti pretežnl del industrijskih obratov, namenjenih neposredni proizvod-nji, kar je imelo za posledico odselitev r>z. opustitev pro-izvodnje Tovarne koles ROG, Tiskarne »DELO«, Tovarne bonbonov »5UMI«, Tovarne »ANGORA«, GIP »GRADIS«, naprav za proizvodnjo mestnega plina, obratov mestne elektrftme, Tiskame in knjigoveznice »Jože Moškrifi«, pre-seljena pa bo tudi Kemofarmacija, Podjetje »Marmor«, Kemična čistilnica »Labod«, selijo se tudi številni manjSi družbeni in obrtniškd obrati. Praktično ostaja na območju občine Center samo š» industrijski obrat Tovarne »ISKRE« Vega in pa del obra-t»v Kartonažne t»varne. Intencfje GUP In predlog regulacijskcga načrta pred-vldevajo, da bi občina Center sprejela na svojih razpo-ložljivih površinah pretežni del objektov, ki jih potrebuje-jo kulturne insfeitucije republiškega in mestnega rauga, zdravstvene institucije republiškega in mestnega ranga, dalje upravne institucije republiškega in mestnega ranga ter koncentracijo bank in trgovine. GUP oz. regulacijski načrt sta s tako usmeritvijo ra-6unala predvsem na še razpoložljdve proste povrSine oz. na tlsti del datrajanih objektov, ki nimajo zgodovinske vrednosti in ki jih je racionalno rušiti. Ob tran pa je bilo predvideno, da se v celati rekon-struirajo vsi objektd, ld imajo kakršenkoli zgodovlnskl ali kulturni pomen, oz. še več, da se revitaliztrajo dolo-Sena področja mesta kot n. pr. kompleks Grad, s starim delom tnesta. Predlog regulacijskega načrta je bll le delno izvred- noten, nflcoli pa niso MH ocenjeni kompletnl stroški za ajegovo realizacijo. Tako tudl nikoli ni bila izdelana ešo-aomska presoja možnosti za realizacijo predvidene zasno-ve, iz česar sledi, da so bili vsi zazidalni ukrepi izvrteni na temelju kratkoro&iih ocea. Omejenost prostora in stara zazddava imata za posle-dico, da je pretežru del obstoječe komunikacijske m>eže neustrezen zahtevam sodobnega prometa, kar je terjalo rigorozno spremembo prometnega režima, ki pa je močno omejila možnosti kroženja vozil v mestnem jedru in je aaradi pomanjlcanja primernih površin oe. objektov za parkiranje vsaj začasno napravila števitoe trgovske, bančne In druge obrate manj zanimive za občane. To je skupaj z vplivi ekonomske recesije dovedlo do blstvenega zmanjšanja interesa za gradiijo trgovskih in banCnib. kapacitet na območju občine Center, zlasti še, ker je te kapacitete mogoče, zaradi strogih urbanističnih me-ril, graditi le v okviru ostro začrtanih gabaritov, ob rela-tivno visokih stroških priprave zemljišč. Gre torej za gradnjo dragih abjektov, ob ne preveč rožnati perspektivi na dober poslovni uspeh v najbližji prihodnosti. Tako smo se znažli pred dejstvom, da smo najboljše Se proste površine skoraj v celoti že pokrili z infrastruk-turnimi objekti, ki so sicer izredno pomembni in potreb-nd, za.^ospodarstvo občine pa pomenijo sorazmerno malo. Izgradnja poslovnih površin postaja iz dneva v dan bolj problemattčna, tudl zaradi tega, ker je praktično v neposredni bližini mestnega jedra na območju občin Mo-ste, Sidka, zlasti pa še Bežigrada že v grainji oz. so zgra-jena poslovna središča razmeroma velikih Kapacitet, ki spriSo ugodne lokacije ter dobre dostopnosti, predvsem pa nizke cene priprave zemljišd, že odtegujejo in bodo še v večji meri poslovni interes iz občine Center. Stanovanjski fond na področju občine Center je v možnostih za reprodukoijskl prostor omejen, zaradi tega je svoj čas prevladovalo stališče, da naj bi na tem območ-ju gradili razmeroma malo stanovanj, ta pa kvalitetna. Ta intencija je bila v glavnem upoštevana, seveda pa je pri tem bilo zanemarjeno izredno pereie vprašanje po-sodabljanja stanovanjskega fonda v objektih, zgrajenlh pred 1914, kd še vedno predstavljajo po obsegu izredno pomemben fond, kateri pa v celoti terja modernizacijo. Zaradi omejenosti prostora za reprodukcijo se podob-no kot v neposredni proizvodnji tudi pri poslovnih objek-tlh gospodarskih orgaruzacij kaže pomemben odliv sred-stev. Isto velja za sredstva namenjena za fzgradnjo sta-novanj. Na temelju navedenega bi lahko povzeli: a) mestni del Ijubljanskih občin tvori med seboj funk-Cionalno In ekonomsko povezano, neločljfvo celoto, ki jo Je kot tako obravnavati v samoupravnem, urbanistično-komunalnem in ekonomskem pog:ledu. To pomeni, da je vsako pomembnejšo naložbo tako s stališča proizvodnth, upravn'h in in*rastrakturnih objektov tretiratl iz enovlte-ga stallšča mesta. b) sprožiti je vprašanje verlflkacije predloga regula-cljskega načrta in ga konfrontlratl s podobntmi doku-menti sosednih občin. Prl tem je seveda treba poleg urba-nisUčno-komunalnih, zemljiških, prometnih In druglh vidi-kov obravnavati ekonnmsko usklajenost, posebej še z vi-dika realnih materialnih možnosti. , V tem okviru je prav posebej proučiti utemeljenost iuvanja številnih rezervatov (železnlca, .1LA, gospodarske organizacije in drugi), ne da bi ta pravica predstavljala kakršnokoll materialno obremenitev za užlvalce, predstav-lja pa izredno veliko funkcionalno in inaterlalno breme za širšo družbo. c) vpraSanje statusa Sklada je nujiio rešiti sktadno z zahtevamJ Ustave in Zakona o združenem delu, Zakona o komunalnih dejavnostih posebnega družbene«a pomena In Zakona o urejanju ter gospodarjenju s stavbnimi zem-Ijišči tako, da bo v celoti zagotovljena samoupravna pra-vica občanov in delavcev, po drugi stranl pa da bo for-mlrano operativno strokovno jedro, ki bo proučevalo problematiko Iz kompleksnega vidlka gospodarjenja z ur-banlm ter komunalno urejenlm prostorom in pripravljalo predloge za sprejemanje samoupravnlh odločitev. TOČKA 6 Problemsko poročilo OZD Staninvest Izvršni svet skupš6ine občine I^ubljana Center je na 97. sejd dne 13. 10. 1976 obravnaval poslovno poro6iJo DO Stainvenst Ljubljana in sklenil, da mora Stainvest priprar viti problemako poro^ilo, ki bo odgovarjalo na vrsto vpra-šanj, aktuadnth v krajevmh skupnostih. Prejete pripombe, vprašanja in stališča krajevnih skup-nosti občine Ljubljana Center bi lahko strnili na naslednje: — Stantnvest še ni organiziran v smislu novih ustav-nih načel in v smislu zakona o združenem delu ter ne pri-znava sarnoupravnih pravic hišnim svetom. Treba bi bdlo poslovanje prilagoditi potrebam stanovalcev (KS Stara L>ubljana); — ali je TOZD za obratovanje hiL (hiSniki in snažUke) potreben ali ne? Dejstvo je, da ta TOZD hromi in duši samaupravo v hdšah, ker postavlja hišni svet pri poslovanju pred izvršeno dejstvo (KS Stara Ljubljana in KS Tabor). — Treba bi bilo reorganiairati in kvalitetno izboljšati storitve TOZD gradnja in vzdrževanje objektov, predvsem pa omogočiti hišnim svetom svobodno izbiro izvajalcev tekočih popravil im investicijskih del (KS Stara Ljubljana in KS Tabor). — Za TOZD organizacija vzdrževanja (pogodbeni izva-jalec stanovanjskih skupnosti), je predvsem ugotovlj^io, da nima ažurnih evidenc, da poročila o sredstvih HS ne prilrajajo tekoče in celo z večmesečno zamudo, da hdžnim svetom prepočasi prenaša sredstva na njihov žiro radun in da so seznami dolžnikov stanarin pogosto slabo čitljivi ter tudd netočni. Ugotovljeno je tudi, da bi bilo treba teh-nidno službo 6im bolj približati hišnim svetom s pomočjo krajevndh skupnosti (KS Tabor, KS Prule in KS Poljane); — in konkretna vprašanja, kot npr. zakaj so hdši od-klopjli elektridni tok in vzeli snažilko z motivacijo, da sta-novalci ne pladujejo obratovalnih stroškov, zakaj ni izdelan plan za saniranje starih hiš, zakaj se hižnd evet in Stan-invest ne dogovorita, kdo od njiju naj bi vzdrževaJ zelemice, zakaj niso bila izvršena vsa investicijska vzdrževaina dela in podobno (KS Poljane in KS Prule). Statusna osnova za obstoj bivših stanovanjskih podjetaij ]e bia temeljoi akon o gospodarjenju (gospodarsksm poslo vanju) s sitanovanjskimi hišami v družbeni lasfcnini iz leta 1965, uveljavitev novih ustavnih določil ter zakon o gospo darjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnind iz leta 1974 pa je stanovanjska podjetja organiziTal in jdh kot take praktiCno ukinil, saj so bila sredstva sklada stanovanjsklh hiš in pravic ter obveznosti prenesena na novoustanovljene stanovanjske skupnos-ti In zbore stanovalcev oz. hlšne sve-te. Danes v delovni organdzaciji Staninvest Ljubljana res v pretežni meri združujejo delo delavci bivših stanovanjskih podjetij, toda v povsem drugi funkclji kot pii stanovana-skih podjetjih. Punkcijo upravljanja in odločanja so pre-vzele osnovne samoupravne celice (zbori stanovalcev oz. HS, staaoranjske skupnosti), za funkoijo izvajanja narodil in dela pa se naj bi organizirad slrupaj z drugimi fevajaJci Stainvest. To pomend, da je Staimvest prešeJ na odnos na-ročnik-izvajalec, ko mora narodilo strokovno, hitro in kva-litetno izvršiti. Navedeno dejstvo so povsem točno ugo-tovilS v KS Kolodvor, saj med drugim navajajo: »Menimo, da obravnava Staninvest v KS pride v poštev le toliko, v kolikor kot pc^odbeni odnos med samoupravno stano-vanjsko skupnostjo in Stenmvestom ne dos^ra tistih kva-litet servisnih uslug, ki so začrtane v pogodbd. Sedanjl Statovest ni bivše podjetje DOM, iti je razpolagailo s sta-novanjskim fondom in sredstvi, pa zato menimo, da obsto-jijo bistvene razlike v tem pogledu samouprave v stano-vanjskem gospodarstvu. Ce pa bo na dnevnem redu prob-lematika, ki zavira delo v hišah, zavira delo SSS, zavira ozirama onemogoča pregled sredstev itd., smo pa vedmo pripraivl.ieoi taiko problematiko konkretno posredovati.« In kako Je Standnvest uposobljen za hdtro in kvaaitetno iavajanje naroftil? 1. Organiztranost Začetna organiairanost Stainvesta je izhajala iz anallz pred spojitvijo Dcana in Fonda in bila rezultat integrac&j-skeg procesa, kar pomeni, da je bila bolj rezultat vizije in pogledov delavcev — izvajalcev kot pa rezultat kancepta in politike stanovanjskih slcupnosti in drugih naročnikov, da bi ti lahko dosegli maksimalno zastavljene eilje. Ogantoiranost Stainvesta v sedanji obliki ima le začas-no verifikacdjo, ki so jo dale skupnosbi prvič septembra 1975 in drugič v začetku leta 1976. Medtem je Zavod za produktivnost dela izdelal predlog organizacijske strukcure DO Staninvest (julij 1976), kjer predlaga v zasnovi 2 orga-nfeacdijski strukturi: — ali da ostane Staninvest v sedanji ohliki kot cetota, — all da postaneta TOZD gradnja in vzdrževanje ob-jektov in TOZD za obratovanje objektov (hižniki ta sna-žilke) samostojni delovni organizaciji, ker nista tako izra-aito družbenega pomena kot drugi TOZD v DO Stanivest in ker TOZD Gradnja opravlja že sedaj več kot dve tretjini svojega prograrna za zunanje naročnike, TOZD obratovanje pa je iaraaito storitvena dejavnost, ki jo opravlja TOZD po sfclenjendh pogodbah. Zavod za produktOTnost dela ]« dal prednost prvd vati-anti, po kateri ostanejo vse dejavnosti v DO združene kot celota, ker je to družbsno prtmernejše tn dolgoroftno per-spefcbivnejSa rešitev za koristl družbe in delovne orga-nizacije. Vzporedno z izdelavo predloga arganizaoijskih struktur Zavoda je naša delovna arganizacdja piipravljala analize o prednost&h m slabostih posameznih organazaoijskth struk-tur In kot zadnja je bila izdelana »Načela, osnove in ukre-pi za izboljšanje izvajanja samoupravnlii odlofiitev na sta-novnjskem področju v IJubljani« od 10. 1. 1977, kjer so postavljena načela sodelovanja in predvideni ukrepi ter jas-no zadrtana ločnica med sprejemanjem ciljev, politike in naročanjem del ter izvajanje teh del. Na podlagl vseh teh razprav, predlogov, mnenj in ne nazadnje stanja na terenu je posebna delovna skupina pri stanovanjskih skupnostah pripravlla dne 14. 1. 1977 predlog o arganiziTanosti za delovanje na stanovanjskem področju, Jcjer je koncept ta, da se Staninvest razdeli v enoto stro-kovnih služb (delovno skupnost) stanovanj&kih skupnostl ter v delovno organizaoijo Stainvest, v kateri so TOZD gradnja in vzdrževanje objektov. TOZD obratovanje (hišni-W in snažMke) ter TOZD samski domovi in poslovne ^rad-be. Bredlog je še v razpravi in Se nd dobll dokonene ob-Bke. Pri njem se lahko pojavijo problemi: — neracianaJmost, gledano s stališča mesta oz. petih ob&n za.radi ponovdtve enakega dela na petih mestih, — neenoten metodološld pristop, pri tem pa tudl raz-liftnl kritertji pri reševanju enakth all podobnih primerov, — težave pri kadrovskl zasedbi, saj se Stevllo delovnih mest panavlja in poveftuje, — težave pri organizaoiji tarajanja storitev na hižah, saij je kapaoiteta obrtndh storltev v LJubljaoi aelo majhne ta jo razdrobljenost še povefiuje. Na kanou lahko ugotovimo, da organlziranost Stan-tovesta še ni postavljena, fieprav ta deluje s sedanjim pred-metom poslovanja skoraj dve leti. Delavoi Staninvesta bo-do sprejeli predlog dokončne organiziranosti tvorno in z vso odgčm>mostjo, ker sedanje stanje hromi delo, lma pa laliko še to posledico, da se bo dajanje najraaličnejših po-datkov, analiz in STedstev (predvsem radunsko fdnanč-niih izdelkav) v prehodnem obdobju, če že ne poslab-Saio, zagotovo ne bo izbolJSalo, kar nam stanovalcd, HS ta KS tudi najbol] offltajo. Z. Kadrovska struktura Danes ]e Stanmvest še organizaolija, kl opravlja dejav-nost posebnega družbenega pomona in kot taka še bolj na očeh javnostl kritdke kordstnlkov storitev. Ugotovljeno je, da struktura organlzatorjev delovnega procesa ter drugih delavcev Staninvesta ni ustreana. Za spremembo kvalitete dela pa so osnovni pogoj ustrezmi kadri, ker se lahko le na ta način uvedejo nove metode In novi načini dela. Danes ugotavljamo, da je fluktuacija delavcev Stanln- vesta popreCna, Cemur Je najbrž vzrok neatrakttvnost dela (posebno področje dela), specdfika dela (potrebni so široki kadrovski profili in istočasno specializlranost), dostikrat neutemeljema kritika za opravljeno delo ter verjetno ne nazadnje dokaj majhna podpora družbe za njihovo delo vanje. Nadalje lahko ugotOTimo, da smo tmeli v zadnjem obdobju več kot 50 razpisov in objav za prosta delovna mesta poleg osebnega angažiranja vodilnih delavcev za pri-dobitev kadra, kjer pa je rezultat več kot porazen. Niti en nov delavec nd zasedel vodilnih delovnlh mest, za delo. na drugiii delovndh mestUi pa se večtaoma prijavljajo kadri z neoistreano strokovnostjo. Ta problem j€ najbolj pereč v računovodstvu. KakrSnakoll bo nova arganiziranost na stanovanjskem področju, kjer je predvsem nujno dosefii pn izvajalcih kvaiitetno in ažurno izvajanje staritev in servisiranje samo-upravnih subjektov, so za izivajanje dela nujni kadri vseh profilov. To pa bo mogoče le z ustrezno politidno akcijo na vseh nivojih. 3. Tehnična opremljeuost Gospodarski start Staninvesrta je bil vse prej kot ugo-den. Dedišdtna bivšdh stanovanjsklh podjetij je bila mt-nimalna, ker je bila politi'ka preteklih let taka, da ni daja-la poudarka osnovnim sredstvom, ainpak se je skoraj ves dohodek prelival nazaj v sklad stanovanjsklh hiš, z obrat-nimi sredstvi pa tuda ni razpolagal v zadostni merl. To se sedaj najbolj odraža v TOZD gradnja in vzdrže-vanje objektov, saj ta TOZD ni sodobno opremljen, manjka mu kvalitetnih strojev za nove nafilne dela, kar pa ima, je skoraj že dotrajano in potTetaio zamenjave, fci pa je ije moore izvršiti zaradi prenlzke akumulativnosti. Poseben problem pa je mehanografska obdelava podat-kov. Bivšd stanovanjski podjetji sta obdelovali podf.tke, pripravljali inkaso Mstke, pripravljali preglede o stanju sred-stev v WSi itd. prl Mehanografskem centru v Ljubljani. Zaradi povsem različne vsebine dela od druglh partnerjev, zdrvaženih v tem centru se je moralo stanovanjsko pod-Jetje DOM i2lo61td in je hotelo predti na svoj sistem, ki pa nd bll uvožen zaradi posebnlh uvoznih po gojev sprejetih v letu 1975. Koncept Stainvesta je bil, da postavi (oz. naja-me) sdstem, kl ba obdeloval in knjiižU podatke s pomoCjo termlnalov, ki bl btll iz razloga, da se delo pribllža sta-novalcem ta hdšmim svefcom, postavljeni po sektorjih v ob-6inah. Tako bd bdl odpravJjen sedanji nafiin vnašanja podat-kov s pomočjo luknjanih kartic in bi obdelovali dokumente po bančnem princiipu, to je takoj po nastanku poslovnega dogodka, ko se vsi dokumenti takoj obdelajo in je takoj znan novi saldo sredstev. Do realizacije ni priSlo, ker nis-mo doblli ustreznega soglasja kljub temu, da smo infoTmi-raii vse dejavnike. Danes je stanje še slabše. Trenutno go-stujemo na mehanografskem stroju Astre, kjer imaino v zakupu 90 ur obdelav mesečno, eeprav bi potrebovali preko 100 ur. Nudijo nam slabše — no«ne ure in tennine ko sami ne delajo, ob tem, da nam dajo že vedeU, da bomo morall poiskajti drugačne možnosti, ker smo za njih prevelik od-jeomalec strojndh kapaoitet. Rezultat takega dela pa ]e razviden iz pripomb kra-jevnth skupnosti, kjer pa se poleg slabše kvalitete izdelkov in prevelikih zalcasnitev Se pojavlja znatno večji strošek, ker je cena zakupljenih ur višja kot pa bi bila najemnlna. lastnega stroja za obdelavo podatkov po sprejetem kon-ceptu. 4. Pogodbene obveznostl za dela na skladu stanovanjsklh hlš Delavoi Staninvesta so prenesli sredstva sklada »tano-vanjskih hlš na samoupravne stanovanjske kupnosti konec decembra 1975. Predhodno ]e bilo treba združitt sredstva siklada stanovanjskih hiš bivših stanovanjskdh podjetij in sredstva 28 stanovanjskih enot pri delovnih organizacijah, nato pa ta sredstva deliti na 5 stanovanjskih skupnosti, kjer pa neikateri obračuni (npr. amortizacije po vlagate-ljih) Se danes niso zaključeni. Vsem tem dokaj pozno opravljenim finandnim opravilom botrujejo nejasnosta in razllčim tolmadenja SDK za poslovanje stanovanjskih skup- nosti, (npr. kontnl plan, ker je začasni v naspiotju s pred-pisi o vodenju dohodkov po pladam realizaeiji, obradun amortizacije novih stanovanj, obravnava dohodka najenmah in stanarin po plačani all fakturirani realizaciji). Prehodno obdobje je minilo. Dokaj velik zaostanek, U so ga povzročile spajanje obeh stanovanjskih podjetij In sredstev pri stanovanjskih enotah pri delovnih organi-zacijah, obraduni in razčiščevanje sredstev po stanovanj-skih skupnostih, nejasni metodološki pristopd, začasno or-gamiziramje računsko ftnančne službe, ki opravlja storitve za. SSS itd. so v pretežni meri nadomešdene. Kolikor hi uspell dobiti ustrezen manjkajoči kader in strojne kapaci-tete, bi lahko začeli izvajati storitve ažurno — tekoče, v prehodnem obdobju največ z enomesečno zamudo pri obve-Sčanju samoupravnih subjektov. Seveda pa je nujno za enoten metodoloSki pristop za celotno Ljubljano imeti tudi enoten koncept pri naročilu dela! Kot primer pa naj navedemo, da pa tudl tak pristop povzroča dodatno delo in nezadovoljstvo stanovalcev npr. sprejem odloka o povišanju stanarine s 1. 5. 1976 in raasod-ba ustavnega sodišča, da povišamoe velja od 1. 6. 1976 da-lje. To je pomenilo, da rnoramo za 28.000 stanovanjskili enat poleg rednega dela pripraviti poračum stamarin. Sta-novalci menijo, da je tak poračun sam po sebi lahek in hiter,. dejansko pa moramo izdelati programe za mehano-grafski poračun, preveriti vsa vplačila za ta mesec, vse preselitve v občini in med občdmaini ter saidirati dejansko pravico do preveč plačane stanarine. To je samo eden iz-med primerov, lahko pa bi jih našteli še več kot npr. toč-kovanje, sklenitev stanovanjskih pogodb, ugotavljanje zase-denosti stanovanj (nosilcev stanovanjske pravice in etažnlh lastnikov), samovoljno preseljevanje, neobveščanje o zame-njavah stanovanj, do samovolje stanovalcev pri tolmačesnju pozithmfli predpisov. S. Izvajanje naročil za htšne svete Zbori stanovalcev in hiSni sveti planirajo letno obra-tovanje stanovanjskih hiš, napravijo finančne načrte, dolo-Kjo višino mesečnih akontacij po stanovanjih in sklenejo pogodbe z dobavitelji storitev iz področja obratovanja. Taka dobavitelja sta tudi TOZD obratovanje ohjektov (hišniki, snažilke) in TOZD gradnja in vzdrževanje. Do organiziranja TOZD obmtovanje objektov je prišlo predvsem iz razloga, da se normalizara stanje na tem po-dro6]u. Zakon je HS nudil dve možnosti ali da sami skle-nejo sporazum med seboj z delavci, ki delajo na skupnih dellh in napravah hiše ali da delo narofiijo drugod pafi tam, kjer delavci navedenega proflla zdmžujejo delo. O možnostih so stanovanjske skupnosti in naša organizacija obvestile januarja 1976 vse stanovalce, saj je bilo tiskanšh več kot 30.000 izvodov s to problematiko, kjer so priloženi tudi teksti pogodb, ki jih lahko hlšni svet sklepa z izva-]alci. Skladno s tem je naša delovna organizacija opravtla svoje delo. V lanskem letu je prišlo do sklepanja pogodb (kjer so se včasih dogajali tudi manjši spodrsljaji — n. pr. Tabor). Sedaj je stanje tako, da TOZD obratovanje dela le na hišah, kjer je med hišnim svetom in TOZD sklenje-na pogodba za izvajanje opravil navedenih v pogodbi. Pla-čilo storitev pa je odvisno od kvalitete dela in obsega normativov dela, cene, tedenske frekvenee opravil in iz-stavljenega delovnega naloga delavcem za izvajanje aei po pogodbi ter pravice hi&nega sveta, da opravljeno delo po-trdi ali za sporni dei reklamira. Kljub sklenjenim pcgod-bam pa niso vsi hišni sveti skladno z zakonom o zago-tavljanju plačil zagotovili sredstev za plačilo obveznosti po pogodbah, tako da je samo v občini Ljubljana Center v lanskem letu neporavnanih obveznosti za več kot 900.000 dln. Tak odnos do teh delavcev kaže na to, da v >reliko primerih stanovalci zahtevajo samo svoje pravice, odkla-njajo pa obveznosti, ki izvirajo iz zakonodaje in sklenje-nih pogodb. Enako se dogaja tudi TOZD gradnja in vzdrževanje objektov, ki mora in tudi opravlja vse tiste storitve v hi&, ki za druge delovne organizacije in privatno obrt niso lnteresantne in jih odklanjajo. ¦ • - ZAKLJUCEK Ne zanikamo, da nl v naši delovni organizaciji velik« malomarnosti pri delu. Za odpravo le-teh analiziramo vzroke, ki se kažejo all pri individualni malnmarnosti de-lavca do dela ali pa v sistemski nedorečenosti med upo-rabnikl In izvajalci storitev. Predvsem siednje pa povzroča, da je tako v dnevnem časopisju kot tudi dnigje prisotna želja In miselnost po bivših stanovanjskih podjetjih, ko se je lahko za z odlokoin določeno stanarino in višlno obra-tpvalnih stroškov zahteval poljuben obseg opravljenlh sto-rltev. Ugotovimo lahko, da kolikor nas je v začetku ovira-la bivša miselnost pri delavcih Staninvcsta, nas začenja sedaj prl izvajanju storitev ovlratl neosveščenost stana-valcev. LJubljana, 25. 1. 1977 STANINVEST LJUBUANA Izvršnl svet skupščine občine Ljubljana Center je na svoji 125. seji, dne 18. 5. 1977 obravnaval problematiko poročila OZD Stanlnvest Ljubljana. Izvršni svet je ob obravnavi poročila menil, da st» pomembni predvsem dve osnovni vprašanji: — organiziranost organizacije, ki naj bi opravljala pomembno dejavnost posebnega družbenega pomena; — tekoče poslovanje organizacije; Glede vprašanja organiziranosti delovne organizacije, ki naj bi opravljala dejavnost posebnega družbencga po-mena, je odgovornost dvojna. Na enl strani so odgovornl delavci Staninvesta, da predlagajo organiziranost delovne organizacije v skladu z določill zakona o združenem delu. Posebej se morajo organiziratl za dejavnost posebnega družbenega pomena in posebej za dejavnostl, kl tega značaja nimajo. Pozna-vajoč In izbajajoč iz svoje prakse morajo ocenlti, katere dejavnostl gre opredeliti kot dejavnosti poscbnega druž-benega pomena. Te dejavnosti bt morda veljalo organizi-rati kot delovno skupnost. Tudi nl potrebe, da delavcl Stainvesta s svojim predlogom odlašajo, pričakujoč, da bodo bodočo konstltuiranost Stainvesta razčistile razprave v samoupravnih stanovanjskih skupnostib, družbenopoll-tičnib skupnostlh in drugje. Vprašanje morajo takoj raz-čistitl in se temu primerno organizirati. Za stanje, kakršno trenutno je na tem področju, pa nlso odgovorni samo delavcl Staninvesta. Za organizacijo dela na tem področju smo odgovornl tudi v organih druž-benopolitlčnlb skupnosti, predvsem pa v samoupravnih stanovanjskJh skupnostih, krajevnib skupnostili in hlšnlh svetih. Gre za to, da vsi organi opravijo delo, ki je v skladu z njlhovimi pooblastili in obveznostmi. Samo tako se bomo lahko tudi na področju stanovaiijskega gospo-darstva bolje in učinkoviteje organizirali. Samoupravne stanovanjske skupnosti se do Staninve-sta, kl jim opravlja strokovna dela, ne bi smele tako obnašati, kot se. Očitno z nezaupanjem gledajo na orga-nlzacijo strokovnega dela v organizaciji Staninvest. Samoupravne stanovanjske skupnosti je treba opo-zorltl, da so nezakonlte njihove enoletne pogodbe s Stan-investom. Odloeiti se morajo, katero organizacijo bodo pooblastile za opravljanje strokovnega dela In to tudl storiti. Samoupravne stanovanjske skupnostl morajo prevzetl aktivno vlogo pri organiziranosti Staninvesta. lmeti morajo namreč vellko večji direktnl vpliv na dejavnosti posebne-ga družbenega pomena, ki jih opravlja ta organizacija. Glede vprašanja tekočega poslovanja Staninvesta Je očltno, da strokovno nl dobro rešeno. Prav zaradi tega se tudi pojavljajo mnogl nesporazutni s liišnimi sveti. Po-trebno je, to pa je odgovornost in eminentna naloga de-lavcev Staninvesta, s hltrejšim tempom modernizirati or-ganizacijo poslovanja. Staninvest mora proučiti, kakšoa sredstva so za to potrebna, ker je boljša organiziranost za tekoče poslovanje naloga, kl jo ne gre odlašati. Reše-vanje te naloge vpliva na odnose Staninvesta s samouprav-nlmi stanovanjskimi skupnostml In hlšnimi sveti. Ljubljana, 18. 5. 1977 IZVESNI SVET TOČKA 7__________________ Kadrovske zadeve Na podlagi 89. člena zakona o osnovni šoli (Uradni ltet SRS, številka 9/68) in 155. člena statuta skupščine občine Ljubljana Center (Uradnj list SES, štev. 10/74) je skupščina občine Ljubljana Center na seji zbora združe-nega dela dne , na seji zbora krajevnih skupnosta dne in na seji družbeno-polltič- nega zbora dne sprejela SKLBP > "4 o razrešitvi ravnatelja in imenovanja V. D. ravnatelja Os-novne šole LEDINA v Ljubljani, Komenskega 19. Razreši se dolžnostl ravnatelja osnovne šole LEDINA ROS MILENKO. Za vršilca dolžnosti ravnatelja osnovne šole LEDINA, Ijubljana, Komenskega 19 se iinenuje VRSNAK ANDA. SKUPŠCINA OBCINE LJUBUANA CENTER Stev^ PREDSEDNIK: Datum: Hugo Keržan, dipl. Ing. OBRAZLOŽITEV: predloga sklepa o razrešitvi ravnatelja in imenovanju vršilca dolžnosti ravnatelja Osnovne šole LEDINA, v Ljub-ljanl, Komenskega 19. Komisija za volitve in imenovanja je od dosedanjega ravnatelja osnovne šole LEDINA, Roš Milenka, sprejela obvestilo, da je invalidsko upokojen in prosi skupš6ino občine Ljubljana Center, daga razreši dolžnosti ravnatelja. Svet osnovne šole LEDINA je predlagal komisiji za volitve in imenovanja, da do imenovanja novega ravma-telja imenuju VRSNAR ANDO za vršilca dolžnosti ravna-telja. Imenovana tovarišica je predmetaa učiteljica ma-tematike in fizike in apravlja funkcijo pomo&uka rav-naitelja na tej šoli. O zadevi je razpravljala komisija za volitve in imeno-vanja na seji 31. 5. 1977 in predlagala skupščioi občine Ljubljana Center kot je v predlogu skiepa. KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA Odgovori na vprašanja delegatov 1. VPRAŠANJE: «. seja ZZD, dne 28/2-1977. k. d. St. 41: AU je določena namembnost prastorov v tjubljanskem gradu? ODGOVOR: službe za urbanizem pri Skupšdini mesta LJubljane: Delegatrf Skupščine mesta Ljubljane so v gradivu za aprilsko sejo, ki je bila dne 28/4-1977 prejeli predlog pro-grama namembnosti dela ljubljanskega gradu in finaneoi plan sanacijskdh del v letu 1877. Predlog programa in stališča Izvršnega sveta Skupšči-ne mesta Ljubljane so delegatt zbora občin in zbora zdru-ženega dela Skupščine mesta Ljubljame sprejeli. Skupščina občine Ljubljana Center pa bo zaradi sofi-nanciranja sanacije Ljubljanskega gradu to problernatafoo še posebej obravnavala na eni izmed prihodrajih sej. 2. VPRAŠANJE: 28. seja ZZD, dne 22/3-19TJ, k. d. št. 46: Delegat Marjan Kastedic je na 28. sejd zbora združenega dela skupščine občine Ljubljana Center v imenu 46. konfe-rence delegaoij postavil naslednje delegatsko vprašanje: Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana je v mesecu novembru 1976 poslala vsem temeljnim organizaoijam zdniženega dela, delovnim skup-nostim, krajevnim skupnostta in samoupravnim intere-anim skupnostim samoupravni sporazum o ffinanctrahju programa i-azvoja PTT prometa obmodne SIS za PTT pro-met Ljubljana za obdobje 1976—1980. Ker se s strani orga-nizaoij združenega dela postavljajo vprašanja sdstemsko pravne veljavnosti sporazuma in plačevanjaa obveznosti za leto 1976, želi konferenca odgovor na sledede vprašanje: Ali je samoupravni sporazum o finaciranju programa razvoja PTT prometa območne skupnosti SIS za PTT pro-met Ljubljana za obdobje 1976—1980 v sJcladu z zakononj o združenern delu in ustavo: ODGOVOR oddelka za splošne zadeve. Za oceno ustaviiosti in zakonitosti samoupravnega spo raauma o financiranju programa razvoja ptt prometa za obdobje 1976—1980 za območje obdin Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana šiSka, Ljubljana Vič-Rudnik, Cerknica, Domžale, Grosuplje, Kani-nik, Kočevje, Latija, Logatec, Ribnica in Vrhnika je pri-stojno Ustavno sodišče sooialističue republiike Slovemije. Oddelek za splošne zadeve ugotavlja, da je financir* nje gradnje, refcanstrukcije in vzdrževanje poštndh, tele-grafskih in tel^onskih zmogljivosti dejavnost posebnega družbenega pomena. V območni skupnosti cSand ugotav-ljajo in določajo svoje skupne interese in zagotavljajo po goje za njilrovo uresndčevanje. Ce organizacije združenega dela ptt prometa ne morejo zngoioviti iz svojega dohodka izvajanje zadev posebnega družbenega pomena po spreje-tih programlh, iz katerih je razviden obseg finanoiTanja obstoječih zmoglji-vo&td ptt storitev ter razžirjene repro dukoije se v skladu z 16. filenom Zakona o samoupravndh interesrtih skupnostih za poštni, telegrafski in telefanski promet (Uradoi Hst SES, St. 24/75) člani sporazumejo o načinu in pogojdh združevanja potrebnih sredstev oziroma o drugih oblikah in vtrih financiraiija. Soglasje k dolgo-ročnim programom dajejo občinske skupščine tistih ob6in, na katerih obmodju deluje območna skupnost. Obmofina SIS za ptt promet Ljubljana je predlagala vsem TOZD, DO, delovndin skupnostim in krajevnim skup-nostim v podpis samauipra/vmi sporazum o finanoiranju programa razvoja ptt prometa za obdobje 1976—1980 za območje obdine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Center, Lju-bljana Moste-Polje, Ljubljana Vič-Budndk, Cerknica, Dom-žaJe, Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Logatec, Rib-nica in Vrhoitea. Kot osaovo za adruževanje sredstev je sporazum določil ceno storitev oziroma ustvarjend telefon-ski impulz uporabnikov ptt storitev I. in II. skupine. Ob-čani v krajevnd skupnosti, ki imajo montirane telefomske aparature v stanovanju (I. skupina) naj b4 prispevaH za razvoj telefonskih kapacitet nevračljiva flnančna sredstva v viSini, 0,10 ddn po ustvarjenem telefonskem impulzu, de-tovne in druge organizacdje ter obrtniki (II. skupdna) pa 43,52 % od fakturiranega zneska za porabljene telefonske impulze v preteklem letu iz svojega dohodka. Sporazum nadaije določa načdm pla&la prispevka (te-kode po fakturah oziroma po zaključnem računu) oprosti-tev plačila prispevka, v kollkor eden adi več podpisnikov skupaj financira investicijskl projekt, nadzor in se konča s končno določbo, da je sklenjen, ko ga podpdšejo pred-stavniki podpisnikov, začne veljati osmi dan po objavi, upo-rablja pa se za obdobje 1976—1980. Iz povedanega lahko zaključimo, da se ne more posta-viti vprašanje sistemske veljavnosti sporazuma, kot akta, na podJagi katerega se sredstva združujejo, pa naj gre za prispevSk občanov aJi pa za prispevek iz dohodka temeljinah organdzacij združenega dela, vpraSljiva pa so vsekakor me-rila kdo naj prispeva sredstva za financvranje prograina, kdo in na kakšcn način bo o tem odločal, veljavnost spo-razuma in njegova uporaba. O sredstvih občanov, ki jih po določbah sporazuma piispevajo iz svojih n©to asebnih dohodkov, prafetično gre torej za samoprispevek določenih kategorij občanov (tdsfcih, kd telefon že imajo), ne marejo odločati organi krajevne skupnosti, temveč se le-ti lahko odločijo le osebno, bodisi na referendumu ali z drugo obliko osebnega izjavtjanja. Vprašanje prispevka OZD iz njthcvega dohodka je pre-veriti glede na predpise, kd veljajo do konca leta 1977, s 1. 1. 1978 pa tudi z določbaml zakona o združenem delu; vir sredstev pa bi lahko bil do 31. 12. 1977 ostanek dohodka. Tudi obrtniki se lahko Ie osebno izrečejo za prlspevek. Samooipravni sporazum se po izjavi strokovne službe SIS že izvaja. Za veljavnost sporazuma se namreč ne zahteva niti navadna večina udeležencev tega sporazuma. Sporazum je bll objavljen v majskl številfci (5) Signalov, vendar je po-trebno ugotoviti, da iz objave ne izhaja kdo ga je podpisail ozirorna v kakšnem števllu je bil podpisan, tako, da je sporna tudi saina objava sporazuma. Oddelek za splošne zadeve je sklenil na temelju 411. člena Ustave SRS in 11. ter 13. člana Zakona o postopku pred Ustavnim sodišfiem Socialdstične republike Slavenije (Uradni list SRS, St. 39/76) podati pobudo za oceno usta-vnosti in zakondtosti zadevnega sporazuina, vendar je v pogovoru s strokovnimi sodelavoi Ustavnega sodlSča SRS dobil infcffmacijo, da je že v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti ustrezni samoupravni sporazum območne SIS za pbt promet Celje, kj vsebuje iste osnove za zdru-ževanje sredstev za financiranje programa. Z oziTom na to, da so tudi ostate območne skupnosti pristopile k uveljavljanju svojih sporazumov, bodo tudi za njih uporabljiva stališča, ki jih bo Ustavno sodišče SRS zavzelo do samoupravnega sporazuma obmoftne SIS za ptt promet Celje. 3. VPRAŠANJE — 27. seje KS, dne 22/3-1977, KS Kolodvor: Delegacija KS Kolodvor je na 27. seji zbora krajevniih skupnosti skupščine občine Ljubljana Center postavila na-slednje delegatsko vprašanje: Stanovanjsko podjetje DOM in POND sta se združiia t enotno organizaoijo v Ljubljani v STANINVEST v mese-cu maju 1975. STANINVEST še ni konstituiran ndtd še ni registriran. S tem v zvezi delegacija postavlja Izvršnemu svetu Skup-ščine občine Ljubljana Center naslednje vprašanje: Kakšni so razlogii, da Izvršrai svet Skupščine občine Ljubljana Center ne da soglasja k intemim aktatn STAN-INVESTA? ODGOVOR "'¦ . ' * oddelka za sploSne zadeva STANINVEST Ljubljana, delovna organizacija za orga-nizacijo in izvedbo vzdrževanja zgradb in organnzacijo novo-gradnje iz Ljubljane, Kersnikova 6/IV je bila ustanovljena s sldepcun o spojitvi 29. 4. 1975, katerega so sprejeli deaavci Stanovanjskega podjetja DOM in Staoovanjskega podjetjja FOND. Delavci v delovni organizactji STANINVEST so organl-ziraii 5 TOZD in nato takoj pristopili k izdelavi eanno-upravnih splošruh aktav, t. j. samoupravnega sporazinna o združevanju statuta DO in statutov TOZD ter se zanadil po-moči in zaradi iKklajevanja določenih staiiSfi pri jadelaivi aktov obrnili tudi na strokovno službo pri oddelfcu za siplošne zadeve. Pri tem pa se je predvsem obravnavaio vprašanje, kako zagotoviti calje organdzacije, da bodo le-ti zagotavljaii uresničevanje družbenih ciljev. Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hdSaimd v druž-beni lastnini (Uradni ldst SRS št. 37/74) namreč v svojem 39. členu določa, da je organdzaoija združeinBga dela, katore dejavnost j« vzdrževanje stanovanjskih hdš, organizacija, M apravlja dejavnost posebnega družbenega pomena. Pri tem se je zastavilo vprašanje, katere izmed TOZD v delovni organizaoiji STANINVEST opravljajo dejavnost posebn^a družbenega pomena, kako organizirati udinko-vito izvajanje del za samoupravne stanovanjske skupnosfci ter kako zagotoviti neposreden vpliv uporabimkov njihovnh storitev pri soodiočanju. Dogovori in iisklajevanja pri oblikovanju gornjdli vpra-šanj so potekali tako v oddelku za splošne zadeve tulkaj-šnje občine, v stanovanjski"skupnosti mesta Ljubljaoe, kot tudi v drugih inštiituoijah. Po uskladitvi staJišč o navedeni problematiki so delavci v TOZD delovne ocgaoizaaije STAN-INVESTA v aprMu 1976 sprejeli statute TOZD in samo-upravni sporazum o združevanju v delovno organazacijo t©r v njih opredelali: 1. da so dejavnosta vseh TOZD posebnega družbenega pomena; 2. da sodelujejo v arganih upravljanja DO ia TOZD delegati samoupravnih stanovanjskih skupnosta; 3. da delovna organdzacija sklene s samouipravniiml stanovanjskimi skupnostmi pogodbe za opravljanje strokov-nih nalog in apravil v zvezi z gospodarjenjem s stanovamij-skimi hdšami v družbend lastoini, TOZD pa s hlšnimi svetl oz. posamemimi stanovadci v okviru svojih pooblastil. Samoupravni sporazum o združ»vanju v delovno orga-nizacijo je v svojem 77. 61enu določal, da nadin delegiramja delegatov samoupravnih stanovanjskih skupnostl dolofidjo samoupravne stanovanjske skupnosti. Zato so delavcd takčn] ob sprejemanju samoupravnih sploSnih aktov zaprosili sa-moupravne stanovanjske skupnosti, da dolofiijo način dele-glranja delegatov v DS, delovne organizacije tn jtoi sporo čijo Imena deilegatov. Nekatere samoupravne stanovanjske skupnostd, s kate-rimi ima delovna orgainizaoija STANINVBST sklenjene po-godbe za opravljanje del, so sporočile itnena svojih dele-gatov v organe upravljanja STANINVESTA šele po nekaj-kratnih urgencah. Tako delavski sv»ti v TOZD in DS de-lovne orgamizacije vse do julija 1976 niso bili konstitudrand in tudi niso mogli sprejetd odločitev, ki so posebnega druž-benega pomena in, ki se sprejemajo v soglasju z delegati delovne skupnosti TOZD in delegati družbene skupnosti. Zato tudd ni bilo sprejet statut v tistem delu, ki se nana-šajo na posebni družbeni pomen. Kljub temu, da statuti in sainoupra/vni sparazum niso bili sprejeti po določilih pcHritivndh Eakonskih predpisov in določii, je delovna organizacija po dogovoru s strokovno sliužbo oddelka za splošne zadeve v jttniju 1976 poSlaia v pregled te akte komisiji za pregled saimoupravnih atotov pri Skupščini občine Ljubljana Center. Komdsija za pregled samoupravnih aktov organizacij združenega dela je obravmavada samoupravne splošne afcte delovne organizaoije STANINVEST na svoji 20. sejd, dne 26. 10. 1976. Pri tem so člani sprejeli sklep, da se imenuje delovno telo sestavljeno te predstavnlkov komteije, delovne organiaacije STANINVEST, sindika/ta in dlana izvržnega Bveta skupščine obdtne Ljubljana Center, ki bo natandneje pregledala vsa dotočila samaupravnih splošnili afctov in posredovala svoje pripombe na nasledmjo sejo kojnisije. Medtem pa so se v samoupravni stanovanjski skupno-«ti mesta Ljubljane začeli razgovori o novi organizaeiji delovne organizacije STAINVEST, za-kon o združenem delu pa je bdl tife pred sprejemom, zato je delovno telo, fci ga je ^nenovala komisija za somujpravne akte predlagalo ko-mišitfi in predstavnikom delovne organlzacije, naj delavci t TOZD uskladijo samoupravne splošne akite z Zaikonom O združeneim delu in usklajene splošne akte predložijo v pregled komisjji. Komdsija za pregled saimoupravnih sploš-nih akbov je predlog osvojila. Na sestanku dne 10. 1. 1977, na katerem so sodeJovali predstavniki skupščin tn izvršilnih odborov obiiinskih in mestne stanovanjske skupnosti ter voditai delavoi delovne organtzacije STANINVEST ter predsednlkd organov uprav-Ijanija in sekretar aktiva ZK STANINVEST, je bila ponov-no obravnavana že opisana problematJka in predlagane nove oblike organiziiranja te delovne organizaoije. Stainje odlofianja o najiistreanejSi orgmMrtaiosU dalov-ne organlzacije traja tako od začetka spojitve obeh atano-vanjskih podjetij. Kljuib prizadevanju, tako delovne organi-zacije, kot stanovanjske skupnosti mesta še do danes ni bila dorečena kdnčna oblika organlziranostl delovi\e orga-nlzaoije In povezanost s stanovanjskimi skupnostmi, ker izvršaemu svetu skuipščine občine Ljubljana Center \z na-vedenih vzrokov tudi niso bili predloženi dokončni uskla-jeni samoupravni splošni akti delovne organizaclje, nanje m niogel dati sog^lasja oz. sprejeti svojih pripomb. 4. VPRAŠANJE — 27. seja K5. dne 22/3-1977, KS Stara Ljubljana: Kaj je s sredstvi revitaldzacije Stare Ljubljane? ODGOVOR: Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Cemter. Prva skupščina samoupravne stanovanjsike skupnostd Ljubljana Center je izvolila tudi odbor za prenovo. Piwlu-dovalo je namreč prepridanje, da problemov dotrajanlh stanovanj&kih stavb ni vefi mogoče reševati s klasičmim iti-vesticsijsklin vzdrževanjem. Začetek del na področju prenove je bato picaiirako dedo, »aj prenove ni posanala niti zakonodaja, zato za prenovo tudi ni bilo namenskih sredstev. Naša skupSčina je zaito spieoela odločitev, da sredstva odpravljenih stanovanjsikih skladov, s kateriml raapolaga naša skupnost, najnenl za prenovo in za nakuip nadomestnih stanovmj za potrebe pranove. V stanovainjskii skupnosti vseskoai aktiTOO deluj«-mo na uveljaivitvi prenove in za zagotovitev materiatae osnove issvajanja prenove. Sem Stejemo reševanje števiiliniih fconkretoih vpraSanj do tskanja sistejnatskih re&itev in da-janja pobud za dopolndtev stanovanjske zakonodaje. Kljub števUndim problemom in ovlrain v prvem obdobju pa so dosežend po«iembni rezultatl pri zagotavljanju finančnih sredstev za izvajanje prenove: — tjubljanska banka, podružnica za stanovanjsko kre-ditirainje je prenovo vnesla v svcjo poslovno politiko in že odobrila 14,000.000 din. Ta sredstva tvorijo skupno s sred-stvi odpravljenih stanovanjskih skladov osnovo za izvedbo za letošnje leto programirajiih nalog, — prlpravljen je dopotajen Saimoupravni sporazum o osnovah plana. V tetn sporazumu je predvideno, da se 0,6 odst. sredstev od osebnih dohodkov združuje za po-trebe prenove, — v javni razpravi sta odlok in samoupravni spora-zum o prenosu izven proračunskih sredstev, pravic in ob-veznosti sklada za intervencije v gaspodarstvu vn. dela sklada skupnih reaerv občine Ljubljana Center. Predvi-deno je, da se sredstva omenjenih sfcladov namenijo za potrebe prenove starega mestaega jedra in obnove Ljub-ljanskega gradu. V kolikor bodo delovni ljiidje in občani naše občine ln Ljnbljane soglašali, da se predlagana sredstva združujejo za pranovo, bo zagotovljen vir sredstev, ki bo omogo&l načrtoo ta postapno prenovo starega mestnega jedra. 5. VPRAŠANJE — 27. seja KS, dne 22/3-1977, KS Stara Ljubljana: Delegacija meni, da bi se morala sredstva najemnine in stanartne hlše dati v upravljanje hiši, v kateri se sred-stva pobirajo. ODGOVOR Samoupravne stanovanjske steupnosti Ljubljana Oenter V kolikor bd vsaka hiša raapolagaila v celobi s sred-stvi najemnin in stamartn, ki se v hiši zberejo, potem bi bile stare hiše zeJo prizadete, ker zberejo občutno manj »redstev, kot jih za vzdrževanje potTeb-ujejo. Zato zakon določa, da se stanantae in najemnine združujejo pri sta-novanjskii akupnosti iin nato usmerijo za izvedbo najnuj-nejSih del. Na ta način je zagotovljena solidarnost med noviml ta stairimi hišami. Po sklepu naše skupščine usmerjanio del stanarin iin najemnin direktno v razpolaganje zborom stanovalcev v hišah, del pa po predhodnem usklajevamijii na zbore sta-novailcev krajevnih skupnosti, kjer del^aM zborov stano-valcev hlž odnosno HS usklajujejo prioriteto del, Minimalni del sredstev pa zadrži po sklepu naše skupščine odbor za gospodarjenje v svoji pristojnosti za ititervencijista dela. Preostali del stanairine ln najemnine pa predstavljajo za-konske to podbene obveasnostd. Podnobnejža delitev stanarin in najenmin pa je vsako leto objavljena v občinskein sindikalnem glasilu SZDL »Dogovori«. Objavljene odgovoie j« verilioirail Izvržni svet Slcupžči-ne Ljubljana Center. DOGOVORI — SKUPŠCINSKA PRILOGA — UREJA SEKRETARUT SKUPSCINE — Tisk ČGP DELO, Ljubljana, junlj 1977