II. leto. Štev. 18. 1915. Maj. 2. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Zomaerike* .’ ! 3 K. da naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . .2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih. Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdl k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov so pošilajo . . . . . . . . . . . .4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . ........5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „Nišče me ne pita: kama ideš?“ — Ján. XVI. — Pa je to nájvékše Pitanje! Kam ideš ti ? Kama ovi drügi; kam idem jas sám ? Nanč apoštolje so ne pitali Jezuša, kama ščé odidti! Nikáki prá-vijo, ka záto, ár so tak znali. Zná biti. Da bi ga pa te spitávali to konői, kak je kaj tam, kam se je on napoto. Jeli je tam lepše i boše, kak naše -sprotdetje, jeli je veseleše kak naša žétva, trgátev i brátva, jeli je prijaz-nejše, kak dobro oskrblena zima pri toploj péči. Pa so ga toga vsega nikaj ne pitali. So to tüdi vse znali ? Záto moremo vervati, ka so ga nanč ne prav razmeli. Njim se je skoro tak vidlo, ka to na veke more tak trpeti, ka de od mrtvih sténjeni Jezuš med njimi hodo, njim ribe povnoža, kda; do lačni pa de je na bregi z kréd nažgánim ognjom čakao. Misli so njim bilé zemelske, skrb za vsakdenéšnjo hráno je dolizavézala njihove pámeti, záto njim na dale právi: hasni vam, naj jas odidem! Kak pa, ka njim hasni, ár te, kda je šo gori, so prisiljene bilé njihove oči za njim glédati tá gori na tisto pol, na štero so dozdaj ne dosta mislili. Pámeti so se njim nadignole pa eden del njihovih Jezuša lübéčih src se je odmekno od té zemle pa je iskao previditi tisti oblák, šteri Jezuša skrio pred očmi njihovimi. Po takšem so se návčili apoštolje, ka je tam gori nikaj vékšega, nikaj bole želé vred-noga, kak bogat lov ríb, kak náj lepša žétva i nájobilneša brátva. Liki z cela so se ešče nanč te ne mogli odtrgnoti od zemlé, dokeč je ne prišeo Obeseli-teo, ki njim je tüdi pámeti odpro ino njim je razložo, ka je dom tam gori, ka je zemla samo za potnike, ár ki míri ščé vživati sád svojih trűdov, tisti more svojo pol že od mladosti má, ali konči od časa, kda zrelo pamet dobi, tá gori zravnati z pámetjov i srcom. Apoštolje so dobili to pamet pa so šli za njöv. Tüdi so návčili nás na to, ka je domovina tam ta práva, ár tiste ne more vzéti ni šče onim, ki so že tá prišli. Samo ka za tisto domovino se moremo tü na zemli vojsküvati. Pa ne mesece, niti leta dni, nego celi žitek. Ne vöre na hipa, kda bi té boj henjao, boj, šteroge pelamo za večno domovino, svoje nemrtelne dűše. Ki henja i mir sklene z šatanom v tom boji, on je zgübjeni. Ár tü je nanč to ne mogoče, ka bi što drügoga poslao mesto sebé v boj. Vsaki ga sám more pre-státi, či je moški, ali Ženska, mládi, ali stári. Pa je ne vsikdár lehki! Kelko je ranjenih, kelko je mrtvih že v tom boji! Pa Vnogi ranjeni je na toj poti, ka več nikdár ne ozdrávi. Telko je pa li ležeši od telovni bojov, šteri se drži j o za zemalsko domovino, ka v tom düševnom boji samo on spádne, ali dobi rano, ki to sám ščé. Ki pa nešče, on niti rane dobili, niti spádr noti ne more. Záto de nam dobro paziti, naj nám ne bode pravo nikdár Jezuš, ka | smo si ne premišlávali i ne pitali njega nikdár v srci svojem: kam ideš, ali Gospodne, kam si odišeo ? Pitajmo ga pogosci: Kama si odišeo Gospodne ? Presveti nam pamet, podigni nam srca, ka mo si premišlávali od tvoje domovine. Vej smo že dobili Dühá své-toga ino smo čüli návuk tvoj, šteri nam káže pot za tebom ino nam po-vé, ka je tista domovina, v štero si tí odišeo, tüdi naša domovina, v štero tüdi mi moremo ednok pridti po rédno prestánom boji zemelskoga žitka. Dobro de záto sebé tüdi nam pitali. Človek, kam ideš ? Zakaj si se narodo, Zakaj trpiš, Zakaj merjéš, ka je tvoj námen na zemli? Pa nam to tvoj návuk tüdi pove: Námen človeka so vekivečna nebésa. Za njá je stvorjeni, v njá more príti. Pot nam je pokázao Jezuš z svojim živlenjom na zemli, priliko i náprave nam je v roke dao za njo pa či mo šli po njoj, naš tüdi pripeto tá v tisto lepo domovino, kama je on odišeo. Bojna. Pomlad vesela je k nam priro-mala. Pomladilo se je vse. Srca i düše tüdi? Tüdi pri milijonah. Milijone je strašna bojna spokorila, ščistila i pripelala nazáj k Bogi; što no stojezere v večno domovino, štere lepote brez toga boja nikdár ne bi vžívali. Pomlad za düše je té boj. — Štere pa neso se pomladile, se posekajo, kak sobo drevo, samo potrpimo. Ne bodimo. nepotrpežlivi, ne čednimo se, Zakaj ne gene vnoge tá strašna ne-vola, Zakaj pijančivajo, kártajo, krád- 2 NOVINE 1915. maj. 2. nejo, poplesávajo i nečištoče vgánjajo i naduže? Potrimo. Naj se dobro vöposü-šijo, naj ne ostane na njih nikaj dobra, naj do samo za kőr, te se že posečejo. — Dobre düše, ve pa pridite vsaki dén té mesec majnik Marijo častit, Onoga mater, ki je svet odrešo i prosit, pro-sit goréče zaželeni mir. Pomlad na bojnom poli tüdi kuša razviti živlenje, ali nestrpno je ono. Kak dnes rožica glavo požené, je vjütro že vse razt-lačijo. Istina, ka zvün Karpatov i Flandrije ne ga vekših bojov, vendar pa popolne mirovčine tüdi nej. Menjši spopadi so na celoj liniji, ka teliko pomeni, ka na što ino stojezeri štiri voglatih kilometrah je „veséla Pomlad“ Samo po iméni domá. Važnejša poročila zadnjih dnévov so sledéča: Pri UŽoki je ruski napad odbiti. Na stotine mrtvecov so ruse zgübili i 1200 jih je v našo zevzétništvo prišlo. Rávnotak so odbili naši rusi pri Turki i v Ung županiji proti Užoki prodirajoče. Rusi za polake. Rusi so za stra-dajoče poláke, ki na právom kráji reke Visle prebivajo, poldrügi milijon pudov mele spravili vküp, v varšavs-kih občinskih skladališčah pa májo 800 vagonov pšenice za hranjenje si-romaškoga lüdstva. Nemška podmorska ládja zgrabila angležki parnik. Edna nemška podmorska ládja je zgrabila Glenaarae imenüvano angležko ribičjo ládjo i jo od škotskoga obrežja vlekla po Sever-nom morji v edno nemško pristanišče ne da bi jo Angležke vojne ládje opazile. Prevážanje strliva i Amerikanci. Amerikansko lüdstvo je proti preva-žanji strliva, ali nej vse. 431 novin izdajátelov je poziv poslalo na amerikansko lüdstvo, naj proti prevážanji strliva nastopi, naj hitrej bo konec boji. I kaj se je zgodilo? Brym ameri kanski državni tajnik je grof Bernstorffi, nemškomi poslanci té odgovor dao, ka Amerika ne sme brániti prevážanja strliva, ar bi stem potom prelomila svoje nepristranstvo. Čüden odgovor. Naténčen odgovor na nemške vláde Pitanje pa bo dala amerikanska Vlada. Napád na Dardanele. Na otokah Lemnos i Tenedos so zavézniki že vse pripravili za vojska stanüvanje. 130 jezér vojáščine se správla zdaj tü vküp, štera po sühom napadne Dardanele. Rávno tak velika vojska bo Šla tüdi z Ruskoga po sühom. Do 300, lehko do 500 jezér lüdih správijo tak vküp, šteri do po sühom napadali türsko glávno mesto. Po morji pa ladje, na Čarnom ruske, pri Bosporusí, na Egejs-kom i Mariborskom pa angležke i francozke. Proti tomi napádi če le obstáne Cárigrad, boz naménje ne-premagljivosti türskih trdnjáv i mod-roga ravnanja nemških pa türskih vojáških poveljnikov. V Flandriji so nemci v ednom kráji prek Ipern prekopa prišli, zevzéli občino Lizerne, vlovili 2400 vojákov i zaplenili 35 štükov pa vnogo drügoga strliva. Angležka vojska na Francozkom. Angleži so spravili trétjo armado na Francozko. Ruska pomoč v Karpátah. Poroča se, ka rusi dobivajo na Karpatsko boji šče zuova pomoč i potomtoga bodo njuvi napad! pali srditt. Car v Lembergi. Car je pohodo Lemberg. Na kolodvori je zajtrk opravo, zatém pa šo v cérkev k božoj slüžbi. Po božoj slüžbi je lüdstvi té reči pravo: »Hvala za lübezniv sprejem. Živila nerazdeljena, zmožna Velika-Rusija." Dom i svet. Na smrt obsojen napadalec. Angležka sodnija je na smrt obsodila napadalca egiptovskoga. vladára, kedive zvánoga i ga ‘dála obesiti. Naš trononaslednik v Bukovini. V Delatyni prek reke Pruth so novi most napravili namesto staroga', šteroga so rusi podrli. Pri slovesnosti otvoritve je navzoči bio tüdi naš prestölonas-lednik, nadvojvoda Karol Franc Jožef, ki je pri vojáškom poveljništvi bio na obedi. Po obedi je slovo vzeo od general Pflanzer-Baltina i ga srčno poh-valo, ka jo Bukovino i Južnozahodno Galicio očisto sovražnika. Most je zváni po trononasledniki „ Karol Franc Jožef most*. Pali so vkanjüvali. Lukács éš Társa imenüvána budapèštinska tvrdka je za vojsko takše kavinske kocke prevážala, štere so nikaj nej vredno bilé i ž njih skühana kava je tak slaba bila, da so jo vojáki mogli tázlejáti. Tvrdka je približno dvámilijona takših kbck pre-vozila vojski i je držávo više 100 jezér koron vkanila. V Miskolci so Tandlich Armin, Wilhelm Herman, Bloch Armin, Weid-lich Pavbl, Nagy Mikloš i Berzy Šándor trgovce prijali, ár so vojski v konzervnih škátlicah namesta živeža pesik i pepel prevážali. Tandlich, poglavár té od razbojnikov hüjše bande je lansko leto ešče popolnoma siromak bio, zdaj pa, kda so ga prijali, je meo 400 jezér koron penez pri sebi. Bloch Armin je 30 jezér slabih günj Spravo vojski. Dr. Gergely Dezső fiskáliš mun-kácski, je tüdi med vkanjüvalci bio i naj ostroj roki právde vujde, se je preminoli mesec v dolstrelo. V Budapešti je Neuhauser Béla mesar té dnéve tak vonjéče meso ščeo spravili v kasarne, ka je zdüha v nos vdárila mimoidočim. Popriliki je mimo šo tüdi eden strážamešter, ki je meso dao, čerávno je mesár z cele moči ščeo to zabraniti, preglednoti, vničiti, mesára pa pred sod postaviti. Hack Róbert v Temesvári je pri prevážanji saláme držávno zakladnico vkano 1128 K. Sodnija gst na povra-čitev té svote z interešon vréd osodila, zvün toga na 500 K plače, ednoletno vozo, pétletno zgübo svoje čésti i svojih političnih pravice to je zgübo je votum. Pohválnost naše vojsko. Naš držávni zbor i plemenitaške hiše zbor je vojáškomi poveljništvi poslao brzo-jav, v šterom so toplo zahvali za vi-téštvo naših vojákov v tom že devet mesecov trpéčem boji. Miroslav Veliki knéz se na poklon srčno odklono v brzojávi. Amerikanski Slovenci i horvatje so v Chicagi zbor držali, v šterom so ostra obsodili srbe i ž njimi držéče pa izrázili navdüšeno svojo vdanost do Franc Jožefa, našega apoštolskoga krála i aujstrijskoga casara. 4000 jih se bilo na zbori. Za dár bolnišnicam vseh vojskü-vajočih se držáv dájo nizozemski ali hollandski vrtnárje celi mesec máj rože. Darovitnost nemškoga casara. Viljem, nemški casar je na vojne namene znova darüvao 2 milijone márk. Celi njegov dár zanesé dozdaj 6 milion mark.Edna marka je 1K 20 f. Zvüntoga na lástne stroške gordrži iz 24 kol stojéči vlák za prevážanje ranjencov. Ministerska odrédba od krumplov. Minister je odrédo, ka vsaki more krumple notrijaviti i višešnje Deželno-mi Gospodárskomi Odbori prekdati za 11 kor. po metercenti. Za to ceno se moro do železniške postáje spravili krumpišje. Zapomnimo pa, da je ta cena samo za to državno küpčijo določen v zasebnoj küpčiji se sme spremenilo 1915. maj. 2. NOVINE 3 Molitev k Kralici mirá. Zdrava bodi zmožna Kralica mirá, svéta Mati boža! Pri Srci presvétom tvojega božanskoga Sina, vladára mi-ra Te prosim, zadobi nam, najkonča svojo srditost i naj vláda nad nami mir njegov. Spomení se milostivna Devica Marija, ka je nigdár ne bilo čüti, ka bi Ti koga zavrgla, ki se molo za tvojo obrambo. Nav-düšeni od takšega vüpanja, hitim k Tebi, ne zavrži prošnje moje, mati vekivečne Reči, nego me polsüšaj i mi-lostivno poslühni, o milostna, o sladka Devica Marija ! Amen. (300 dnévni odpüstki. Pius IX., sept. 23. 1846.) Pozvánje pod orožjé. Na Vogrskom so dužni mája 15-ga pod orožjé stopiti leta 1891 i 1895-ga rojeni črnovojniki, to je 24 i 20 let stari. V Austriji pa brez odlášanja so dužni v vojsko stopiti leta 1896, 1895 i 1891-ga rojeni črnovojniki, čeravno so dozdoj na Vorgskom. pre-. bivali. • Prostovoljci, ne gledoč na njuvo rojstno leto, so dužni tüdi maja 15-ga v vojaško slüžbo stopiti. Na rávno té dén so pozváni tüdi pod orožjé tisti reservisti, ki so dozdaj nej dobili podvčenja vojáškoga i tisti dühovniki črnovojniki, ki dühovniške slüžbe ne oprávlajo. Pozváni moro zgornjo i spodnjo dobro obleko, škér za jesti i na dvá dni stroška z sebov vzéti. Nepokorni so velikoj kázni podvrženi. Podpora za delanezmožne vojáke i njuve domáče. Za časa boja i. ešče polleta po dokončanom boji dobijo vojáki, ki so dela i slüža nezmožni poslali, kak i njihovi domáči, držávno podporo. To podporo dobijo tüdi tisti, šterih voják je spadne. na bojišči, mro v bolnišnici, ali je pa premino. Ki se šče podpore vdeležiti, more posvedočiti. Ka jo zaistino potrebüje i je njegov vojak mrtev, ali pa premino. Podpore svota séga od 12 kron do 120 koron na leto i so ž njé niti nezákonska deca nej vünzaprta. Dogodki z boja. Genlivi dogodek s francoskoga bojišča. S francoskoga bojišča je pisao eden nemški vojak sledeče. Dnes, to je 19. januara, so podali naši lüdje od 11. stotnije francozom roke. Ležali smo najmre komaj 30 mctrov daleč od fran-coske postojanke, lejko smo si gučali edni z ovimi. Ednok nam je samo skričao eden francoz, naj nehamo strelni, ka pokopamo sküpno tri mrtve nemce, ki so ležali v prostora med nami. Prenehali smo s strelanjom. Deset francoskih vojakov, med njimi en častnik, je odložilo orožjé. Na našoj strani ravno telko. Podali smo si roke, zakopali mrtvece pa si menjali cigare pa novine. Pogovarjali smo si tüdi od te i od one reči. Francozi so pravili, ka ne bodo strelali več, či tüdi mi ne bomo. Podali smo si zatem roke, prijali znova za orožjé pa odišli nazaj v svoje jarke. Vüš — rešitelica živlenja. Kak znano, je vüš prava šiba bota za vojsko, zlasti či je Istina, ka v no-vejšem časi trdijo vučeni zdravnicje, ka najmre ona prenaša pa širi nasedlivo bolezen, šteroj je ime tifus. Pa kak vsaka slaba stvár, tak zna postati včasi tüdi vüš človgki dobrotnica. To se je pokazalo na ruskom bojišči. Eden gre-nadirski polk je šo naprej na sovraž-nikovoj zemli. Ednoga vojaka, ki je doma z berolinske okolice, je nedove-doč začnola grizti .vüš pod kolenom. Prigno se je zato, ka bi pregnao ne-prijetno srbeščico pa se je poškrabao. V tistom megnjenji je pa zabr-nela ober njega krugla, pa je vojak, ki je stopao za njim, spadno mrtev na tla. Tak je poslala vüš rešitelica živlenja. Vojaške šale v vojnem časi. Štirje vojaki so prišli v oštarijo i pokazali oštarjaški štiri lepo oskűbene i za pečénje pripravlene debele kokoši; prosili so jo, da jim zraven spečé té kokoši. Té čas so se zalevali z vinom, i gda so kokoši pečene bile, je trbelo šče več vina; oštarjašov račun je na-raseo i njegov obraz se je širio od zadovolnosti, da dobi kaj dobička v teh hűdih časah. Naednok samo nikak skriči od vrat: »Alarm, tovarišje«. — / Vojaki skočijo, prevržejo štele i béžijo v noč. V krčmi so se zosagali, ka se je zgodilo, ali so rusi vdrli v deželo ? Pa so prišli drügi vojaki, šteri so nikaj nej znali od alarma; oštarjašov obraz je postao iz širokoga dugi. Ženi je pa priletela kak blisk grozna miseo: Štiri kokoši so prinesli — ona tüdi ma štiri kokoši, mogle bi biti tak velike i de- béle kak té... Bežala je na dvor k hlevom — kokoši je nigde nej bilo! Vojaki so je odnesli i pojeli. Bojišče po bitki. Eden dühovnik nam sledéče piše: Bojišče po bitki je nikaj čüdnoga! Na vsakšem mesti, kam se zglédneš, vidiš ranjence i mrtve. Med njimi ležéjo prevrnjena kola, mrtvi konji i orožjé vsake vrsté. Kem dale smo šli, tem več smo najšli posejanih mrtvih tel. Tü so se borili prsi ob prsi, z bajoneti. Šče zdaj jé krv v mlakah. Tü smo najšli dosta mrtvih i ranjencov. Žalostno je mimo takših vojakov iti; gda že deleč odideš, se ti li vidi, da čüješ njuvo ječanje i zdihavanje. Vojakom, ki so smrto ranjeni vsi kušajo pomagati. Vsi sanitéjci majo pri sebi morfij i či najdejo ranjenca, šteroga ne morejo več zvračiti, njemi dajo morfij, naj njemi olehšajo smrt. Na širokom bojišči šče jih pa vnogo jé, Šterim se da pomagati. Gda sunce zasija, sanitejci z pomočjov psov iščejo ranjence. Na veke prihajajo nove vesti od ranjencov. Konjeniki iščejo ranjence. Ništerni bi za stálno rešen bio, če ne bi prišla kesno pomoč. Na bojišči po bitki nèga več sovražnika i neprijatela, vsi so betežni, záto svoražnike ránjené tüdi vküp poberéjo. Duge vrste vozov v šterih ranjenci sedijo i ležéjo, že zapüščajo bojišče i vedno drügi prihajajo. Mrtvi so živim nevarni! Záto stavlajo vojake, šteri skoz mašerajo, naj pomagajo zakopati i tak tüdi ta spravijo lüdstvo iz bližanje okolice. Kopajo se duge, globoke jame i v njé denejo mrtvece. Do osem se jih dene v edno jamo. Jama se naglo napuni i se kopajo drüge jame. Mrtve konje pa v küp poberéjo, z vejami pokrijejo i te je zažgéjo. Od časa do časa se čüje strel pušk. Strelajo konje, šteri so težko ranjeni i njim ne more več pomagati. Sledkar pa prido trenski vozovi, šteri pobirajo sable, puške, turbe, telečake i plašče. Zdaj šče težko ranjeni so, ki čakajo, da jih odpelajo. Lehko ranjeni so že odpelani, vendar pa jé tüdi nikaj takših ranjencov, štere je nišče nej najšeo, te se med zgüblene računajo. Prebivalstvo kraja se povrne po mali. Hiže njuve so zgorele, živina spoklána, ali če je sovražnik premagan, se začne v vési novo živlenje. (Dale.) 4 NOVINE 1915. maj.2. Slovenskim Materam. Junake gojile ste matere vé, Junake, ki znájo zdaj mreti; Ste telo pa düh njim tüdkrepki dalé. Ki nemre se z nikim zatreti! Sovražnik se zobstom sipávle na njé. Ne poznajo rejči: „Nazáj le!" Vaš düh njim ojači že trüdne roké. Pa s krvjov plačüjo stopáje. Vaš düh 8e razvija v karpátskih goráj! Vaš düh njim srcá napunjávle. Stem dühom včinijo li vsaki stopáj Pa bijejo boje krváve. Vgrmlenji tak groznom neštetih topov Nevstrašno pa močno stojijo. Ár znájo, ka čuva pravični je Bog, Pa molijo vrelo i milo. Vé matere! vé ste té düh njim dalé 1 Njih zmaga je vám tüdi sláva! Vaš düh čuva v njih zdaj domačepoló; Je čuva mogočno brez stráha. Pa glás toga düha ne prejde nigdár; Na veke de iivo v spominí. Ne vgásne té sláve bliščeči se žár: Pri njem do ee greli vam sini. Vaš késni odvetek de glédao na vás I spevao od vaše de sláve. Dom clobodni hválo vas bode na glás Pa z vencom ovijao vam gláve! Od méne pa vzemte to pesem vspomin; — Vnjoj venec sam želo vam splesti — Vnjem rože so same z domáčih kraj in; Tolažbo vnjih šteo sam prinesti. MIROSLAV. Glási. Od naših vojákóv. Tkalec Vilmoš, črensovski rk. vučitel i kántor je v ramo streljen, zevzéti i se nahaja na Ruskom v Moskvi. — Csepreghy Karol, belinski rk. vučitel i kántor so v ruskoj vozi. Na-hájajo se v Ažiji, v Wladiwostoki. — Cvetko Jožef, ,v celoj trnarskoj občini poštüvan i prilübljen mož, jedini sin svojih starišov, je v glavo streljen, mro v Kárpátih. Glás je poslao domo ' Horvat Matjaš, rodom z Trnja, ki je predtem bio brat pri lazaristah v Celji. Tolvajija. V čerensovcih je sedem hiž okrádjenih. V šestih, kak pri Gá-bor Jožefi, Žižek Agi, Tompa Mariji, Tkálec Trezi, Kozlar Trezi i Hajdinják Matjaš! je obleka spodánja odnešena. Ženske so jo vünej nehale, ár je mokra bila, tem ležej se je zato na keléče roke gorzgrabila. V sédmom mesti sta pa ednoj Siroti Hozjan Martina dovici dve kr o ni odnešenive, štere je mela krédi no posteli, da bi je betežnomi sini poslala v bolnišnico, Tatvine kri-vijo ciganice. Strelo so je v roko Gerič Náci na Gornjoj Bistrici znabitim klüčom. Strláj njemi je roko vse rázmrcváro, ka so ga ponoči mogli prek naraščene More k zdravniki voziti. Bitje do krvávoga v cérkvi. V črensovskoj cérkvi sta se dvá žižkovska dečka do krvávoga zbila dnes tjeden. Bitje s naznanili sodniji. Akademija v Veržeji bo taki po velikoj božoj slüžbi i nej popoldné. Akademija se právi predávanje, štero tak izvrstno razumijo salezijanci zvršiti, Potrdilo. Dolnjelendavska bolniš-nica z zahvalnoštjov potrdi, da je z Vélkepolane po rokáh g. vučitela Pal-ler Kolomana sprejéla 75 belic i 17 litrov graha. Novi štemplni na potrdila so v promet prinešeni po 60, 80 fil. i 50 kor. Ki se rad pravdá, bo mogo ne ednok za 50 kor. štempl küpiti. Cena mele v županiji Želoznoj. Pšenična za kfihanje 65 k. 20 fil., — za krüh 44 k. 16 fil., edne vrste gladko mleta 46 k. 98 fil., po 100 kilab. Ržena 42 k. 41 fil., ječména 42 k. 12 fil., kukorična 47 koron po 100 kil. Ta cena je za veletrgovce. Máli trgovci jo smejo 4 — ali 5% dragše tržiti. Nabiranje rimpape. Rimpapa so za taljanske od potresa ponesrečene dozdaj blüzi edno milijon koron nabrali. Wilson pozdrávlja belgijikoga krála. Wilson, predsednik Zjedinjenih držav je sledéči pozdráv poslao na rojstni god Alberta, belgijskoga krála: „Poklon, prijátelstvo, dobra vola.* Odlikovánje. Schaffer Števan ob-činski namestni župan je odlikovan z srebraim križecom na tráki vitéžke svetinje zavolo batrivnoga i uspešnoga obnášanja tákrát, kda. so rusi v Ho-monno vdrli. Pečeni krumpli v Budapešti. Mája l-ga so začéli na peštinskih vulicah pečene krumple tržiti, .naj si siromaško lüdstvo má krtth z čem nadomestiti. Nepráve dvekoronske banke kro-žijo. Práve se tak poznajo, ka májo sledéče napise: A, 1025. 133.840. — B. 1006. 679.044. — 1144. G. 000.005. Kuzmanek v Woronesi. Kuzmanek bivši poveljnik psemislski je správljen v Worones, kde prece prosto sme hoditi. Novinarje za nedelski počitek. Vogorski novinarje so oprosili Harkányi Janoša, ministra trgovinskoga, naj tis-karne po nedelaj ne do smele več delati, kak je to pred bojnov bilo. Z ruskoga zevzetništva na Kitajsko so odskočili trijé naši častniki i prišli srečno v glávno mesto v Peking. Električni voz v vodi. Električni voz se je prevrgeo v Berlini po noči vodo Spreehe. Pét lüdih je mrtvi, več pa ranjenih. Šteri več spijé? Poleg računa, kak štera držáva potroši opojne pijače, spádne na Ieto na ednoga človeka: litrov litrov litrov vina pive žganice na Francozkom 140 33 7 „ Belgijskom 4 218 7 „ Nizozemskom 2 — 7 „ Taljanskom 112 % 1% „ Švicarskom 68 64 5 „ Danskom — 95 14 „ Angležkom 5Y2 139 51/9 „ Nemškorp 7 120 8 „ Austrijskom 19 43 10 „ Vogrskom 22 10 8 „ Švedskom — 57 8 „ Ruskom — 47a 5 „ Norveškom 16 — 3 Roparstvo. V vidoncih pri Vrečič Alojziji je vudné, kda so domáči vsi na njivah bili, nikši tepeš z napira-čom odpro zapor, vdro v hišo i ž njé odneso svétešnji krajnščák pa žépno vüro. Pri sosed!, Vrečič Balaži je rávno tak napravo, samo ka poleg krajnščáka i vüre ešče 6 kor. 40 fU. penez tüdi odneso. Krivca so dozdaj ešče ne zasledili. Pobožnost za mir pri Sebeščani. Drügo nedelo po vüzmi, na tak zváno »toplo proško“ so pri Sebeščáni pobožnost za mir oprávlali. Vršila se je pa tá pobožnost tak, ka so se pobožnost tak, ka so se bobožni romarje z romarcami na pies zavrtičnoli v logi i od veselja malo ne kam bili, ka je zdaj Vnogi ne kára i njim Vnogi ne bráni nevarnoga razveseljávanja. Med plesom so pa praj té vrele dobre düše oblübo na-redile ka na mesti plesa križ dájo gorposta-viti, če ešče ne de konec boji pa do one naduže mele počenjati, kaj do ščele. Té križ bi pa késnim potomcom naznanjao, kak so vbojnom leti na „ toplo proško“ pobožnost za mir ob-slüžavali pri Svetem-Šebeščani. Prošcenje bo v Črensovcih’ mája 9-ga, v Bogojini pa 13-ga, Pokoro delat vsaki sme priti na proščenje, pijanči-vat, čas si krátit i razvešeljávat se nišče nej. Ki té namen má, naj domá ostáne. Nájnoveše. V Karpátaj je Hoffmannov oddelek znova važne postojanke vzeo rusi ino več jezero moštva i več častnikov vlovo. Protinapád rusov so jasno odbili. Novi napád proti Dardanellam so napravili zavézniki. Pri Gallipoli pol-otoki so v 4. mestaj kušali na breg spravili vojsko, ali törki so je vse v morja zlüčali. Potopili so tüdi 12 ládj, na šterih so angleži pa francozi vniti šteli. Léon Gambetta grozno francuško oklopleno ladjo je na Jonskom morji naj daleč od Talijanskoga edna naša podmorska ladja potopila. Na francuš-koj ladji je bilo 700 vojakov, pa 24 Veliki šlükov. Rešeuo je 170 lüdi, ovi so v valovji smrt gori vzeli. Hazai Samuel minister domo-branstva je naznano, ka 18 pa 42—50 letne črnovojnike do komaj 15. augusta bráli pa nájhitrej' či v novembri prido na bojišče. To pa tüdi samo tak, či de krvávo potrebno. Pošta. Štefan Serec. Lousville. Dobo sem na Novine i liste 22 K.,.na ranjence 19 K., na meše 9 K. Više je prišlo 7 koron to je 57 koron po pošti. Tei 7 koron sem obrno na samostan. Od Antoná nikšega glása ne vém že več mesecov. — Za vse Bog pláti. Pavlin-jek Marija. Skakovci. Peneze za večno meše sem od poslao misijonarom. Možá išèem gor, že dobiš glás. Korošec Jürij Ritkarovci. 5 K. na liste sem dobo. Njomatott az Egyházmegyei Könjrmjounda körforgó gjconaajtőján Saombatheljen.