146 številka. Tečaj XXII. t'Afcjti po trikrat mm tadaa T taatto im-ah tMklh, iatrtkfb iii Zjattanja iiiuaja ia- ofc fi. ari »jatraj, faiarna ft a ot> 7, Tv.itir, — Obajna isdaaj« «t«as : )l*dilliMI« , t. 1. — , iBTsa A V1«ti)e (. 1.5« M tn UE«3»1 . . . ».— , , . 4.i0 piala 'j praatar, kalikar ak>ag» aavadaik tr« ti **nUaft, aaairtaiaa ia jarna sakvala, osaai afflaai it4. aa raiaaaia pa Tx»*-J«i o Vai 4apui na) a« paliti jaja oT-dnifctT aiiaa Catama it. IS. Taaka pi*E»o aaa Z »iti fraakavaaa, kar n«f ranfcoTana aa .; iir»)«a»ii, Rakaaiai >* u« »raftajo. NsBaimna, raklaoaaaija ia afiaaa aprt-)ta« mprmvtiimtv* aliaa Maliao pi«» aaU kit. S, II. aadat. Uaraiaiao ia agla«< ja plaiavati lata Trat. Odprta rakt«aa aija aa prova poatniaa, fllatll« tltvtukt«! p«HIUh«0« drnAtvi sa PrlMcrtka, r «*•»•»« J4 Slovanski odgovor na nemški izziv. V plenarni seji avstrijske delegacije dne 2. decembia j« prišlo do važuili izjav. Dogodkov v tej seji fcmo se in doUkuili na kratko, vendar menimo, d« bi ne bilo neumestno, ako se še nekoliko pobavimo z enuncijacijami \l te stje. Na dnevnem reda je bila razprava o proračunu ministarstva za voatije »tvari. Po uravi »tvari bi bili morali govoriti o naši vianji politiki, e naših zvezah v obrambo države za vse slučaje, o naših ednošajih do drutih držav, e načinih, kako bi se dali najbolje varovati naii gospodarski in trgovski interesi aa velikem svetovnem" trga, kake bi se dalo razširiti tržile naii predakciji, naii trgovini, naii ebrti itd. itd. itd. Toda le mal del razprave je bil pesvečen tem razpravam, marveč so se gospodje delegatje večinoma bavili z notranjimi stvari. Baviti bi se morali z vnaojimi stvarni, a bavili se se se v resnici z notranjimi. A ravno to dejstvo, da korporacija, kateri je namen baviti ae z vnasjo politike, ni mogla drugače, nego da se je na razsežen način bavila z notranjimi hom*tijami, ravno te dejstvo je glasen in najea memento državnikom avstrijskim, ds je netranja kriza akutna in da ni smeti dalje odlagati % rtfcnjem te krise. Znano je, da se nemški politiki sklicujejo na zahteve svetovnih ednošajev in na naše vnanje zveze, kadarkali hočejo posebno podpreti svojo trditev, da Avstrija ne bi si mogla vzdržati meči in ugleda kakor velevlast brez — hegemonije Nemcev. Oni trde, da sti vnanja ia notranja politika v tesni zvezi med seboj, da morati biti v ieglasju; sosebno pa trde to, da mora biti notranja pelitika odvisna od vnanje I Ia z elastičnostjo telovaden v cirkusu prikajaje petem do zaključka: ker je država Avstro egerska v zvezi z Nemčije, mera biti aem-ika tidi nje notranja politika 1 PODLISTEK ------- 6 Zvonar-topoičar. Pa Šenoi paslareail Vaiaslavov. „Hs !• zaorili so ponosno svetovalci, „prav je, pošljimo top". „Prav je", modroval je sodnik, ,top tako nima posla, sam cigan bi ga ne knpil iz blata za podkeve. To je tudi nekaj vredno, da grmi po avetu in ae stane nas nič*1. „Toda, bodite nrrni, bratja", opominjal je Grudnoj, dižd veliki svr j kažiprst po dalžini svojega no^a. aTep je slabli od neme iiviae. Ne more grmeti in streljati sam od sebe. Kje imamt tepni-čarja, ki pa bode prižigu? Ha?!" „H«l" ponavljali so svetovalci začudeno. Vsi 8o o\tmolkn-:li. „HU 1* oglasil se je cehmeštar Celinid, za-bodivši kažiprst v zrak in skočivši na noge „Top-sićarja išćrte ? Imam ga, imam ga. Hm ! Dobrilo-vič, na« /vonar. Kaj ? On užiga topiče o svetem , Rešnjt-ni Telesu, o Božiču, o U^tajenjt, o trgatvi. Hm I Kai ?• .Vidiš vragalw je vskliknilsednik, „res je". ; »Res je 1" potrdili le svetevalci jednoglasno. \ n Poslići zvonarja Janka 1", zapovedal je sodnik Kaštelana. .Došel je Janko Dobrilovii pred svćt in po* | klonil se zmerno. „Kaj je vaša milostljiva zapoved P" je vprašal. ' To staro, a vendar nezmiselno pesem je pel tudi nsmški delegat G r o s s v emenjeni plenarni seji avstrijske delegacije. Goveit o zvezi med nami in Nemliio, je menil, da take zveze merejo obstati le tedaj, ake slone na široki podlagi od naroda do naroda. Iz tega da sledi, da le čnt jedinstva med Nemci Avstrije in onimi v Nemčiji je tista vez, ki atrja to zvezo. Potem je dr. Gross izjavil bojazen, da li bode sploh mežno vzdržati to zvezo ob dogodkih, kakor se se isti začeli razvijati sedaj v Avstriji ? 1 Govornik je menil seveda dogodke v parlamenta ia aa Češkem. Točil je britke solze na razvalinah parlamentarizma in bolestno se ma je krčilo srce, ko je pripovedoval, kako da so api-kelhaube" policijstov atepile na mesto reda v parlamentu. O dogodkih v Pragi pa je rekel, da isti uničujejo agled naše države pred svetom in je dvomil, da-li bsdeta naša zaveznika tadi odslej ) smatrala Avstro-Ogerske sebi jednakoveljavno Pt O zakljačnem zatrdila dra. Grossa, da se I bodo Nemci berili tadi nadalje mož ob možu, da j hočeje izvojevati ta boj do skrajnih posle-I 4 i c, ako se ne umakne pred njimi sedanji zistem : j o tem zatrdila ae treba govoriti mnogo, ker to je j že stara stvar, star predmet v inventarja naših ; bojev: nemška gospedatvaželjnost. Saj vemo le ! pieiakio, da avstrljstvo onih »enaSkiu »truj, ki na v noveji dobi potegnile na-se vodstvo liberalnih, ; nacijonalnih in — židovskih Nemcev, sega ravno do ene meje, kjer se nehuje nemška hegemenija. Onkraj te točke, kjer nemško nadvladje naleta aa ' odpor, tam se nehije tudi avstrijstvo teh izvestnih ! Nemcev. Ta bejni klic dra. Grossa nas torej ni ; presenetil in se nočemo dalje baviti ž njim. Potrebne pa je, da spregovorimo par besed o : večnem zatrjanju Nemcev, da vnanja politika mora biti v seglasji z notranjo. Te je res do neke mera, : toda ni res, kakor izvajajo Nemci se svojega ' strankarskega stališča. Potrebno je, da prebivalstva | ,Hin", je rekel sednik, .Janko, ti veš, kaj ' | je top ?• j .Vem". „Top ima laknjo spredaj ia zadejw. „Vem". .Topa treba prabu in roke, ki nžiga prah". 1 „Vem". „Turki bi ne radi vsnli na nas, a mi pe-j iljemo top, da ne pridejo na nas. Veš?" „Vem". aV vsem mesta ni dnše raznn tebe, ki bi znala nžigat top." .Vem" .Pojdi ti z našim topem pod Sinek". „Ne ibidem". .Zakaj ?" ,Ne pojdem. Pojdite ssmia. „Dobro 1 A naša koža?" „A meja koža?" „Damo ti zlat cenik. Je li, bratje je vprašal sednik. „Dame!" potrdili so vsi, „Ne pejdem!" je edvrnil zvonar. „Dva cekina". „Ne pojdem". „Pet lw „Ne pojdem." „Deseti" „In zopet ne pejdea." „Bejii se?" seglaša z vnanjo politiko države. Tako soglssje je res najbelje jamatvo za ugled države. Sedaj pa vprašamo: ali je mežno tako so^laije, ako bi t imena vnanje politike zahtevali tak« notranje politike, ki bi zopet zahtevala od večine prebivalstva, da se mora odpovedati svojim idejalom, svoji narodnosti in pogojen svsjega obstanka ?! Getevo ne I Taka notranja politika ne pev*pešnje soglasja, ampak — ogorčuje! Neko seglasje mara biti med vnanjo politiko in notranjo, namreč v tem zmisln, da je notranja politika taka, da vzbuja simpatije in zaupanje do vnanje politike 1 Ali pa bi mogla vzhajati med Slovani — in ti so ponavljamo, večina v državi — zaupanje do vnanje pelitike taka aetranja politika, ki bi zahtevala v imenu prve take žrtev od večine prebivalstva, v kakoršno ne more privoliti noben narod, ako ni že obsodil na smrt samega sebe?! Ki bi zahtevala od večine, da mora za večno tiščasi svojo glavo v jarma manjšine ? ! V tako žrtev nismo pripravljeni avstrijski Slovani. Zahteva Nemcev, da notranja politika mora biti nemika radi naie zveze z Nemčije, jt torej pogubna v prvo z državn-ga stališča, v drago pa je pogubna tudi se stališča zveze sama, ker vzbuja med večino prebivalstva strah ia nezaupanje pred to zvezo. Lahko rečemo torej, da najveći ikadljivec na dreresu nafte zveze z Nsmiijo so ravne Nemci satni, ki hote podpirati svoje he-gemonistiške zahteve s tem, da se sklieujejo na zahteve naše vnanje politike, kar vzbuja v Slovanih pred vsem to domnevanje, da radi zvsze s Nemčijo niti ne smejo misliti na to, da bi kedai prišli do svojih pravic. Iz tega sledi, da le ona notranja politika v Avstriji je prava, ki upliva aa Slovane pomirljivo in jim odganja skrb radi svojega narodnega obstanka. Najbolje sredstvo za spoprijai-nenje Slovanev z zvezo z Nemčijo, in po takem za seglasje med notranjo in vnanje politiko je torej jedino le: notranja politika jednakopravičm vnemi „Vraga se bojim. Bi že šel." „Torej kaj?" „Dajte mi Marioo Celinićevo*. „Ah!" začudili so se svetovalci. „Ob I" zasrdil se je Ciliaić, „na vrbi ne ra* stejo hruške". „Pa si kupite hruške od Tarka pod Siskom", je odvrnil zvonar. „Daj, majster", zapresil je sodnik. „Ne dam I* otresel se je CMintd. „Daj J" pedpiral je prešnje Gradnaj, „za oblino je, za Zagreb". „Ne dam 1 ne dam l" „Daj! daj! daj 1" kričali so svetovalci soglasno. Celmić »e je penil, ebrisal je rokavom znoj s čela, zadri se ter izbruhnil besed*: .,K vragu, — dam! Ali — ako pojde zvonar ped Sisek ter na« prinese cel top nazaj. Torej naj mu bede Marica, moja hči, ker je za ebčino. Bes ga plentaj!* „Take bedi !u je pristavil sodnik. „Tako! Amen!" se pristavili svetevalci. „Pojdem, hvaljen Jezus Kristus!" poklonil se je zvonar. „Še istega dne so priveli meščanski hlapci star top z vozom v Sisnk k bauuvi vojski, a na veza je sedel zvonarJanko, nesć seboj blageslov Cslinidsve Marice. (Pride ie.) Prava slana, ki mori tako soglasje, ho krivičae zahteve NVacev ia njiLt politik« zatirasja avcitrij-skib Slovanov. To S) dokazali na |asen ia izboren način tadi slovanski delegatje dr. H e r o 1 d, dr. K r a m a f io grof Dzieduszycki t omenjeni plenarni seji avstrijske delegacije. Nemški objoataež Gross je dobil prafi slovanski odgovor. Najprvo je povedal dr. Herold Grossn, da njemu (Herolda) sedostaja listega daru hinavstva in pretvaranja, s katerim se je odlikoval nemški delegat, ko je jokal aa propadanju avstrijskega parlamentarizma in o žalostnih dogodkih ua Češkem. Hercll je povdarjsl, da ni res, da bi bili stražniki porušili ugled pailameutarizuia, marveč bo porašili istega: na^ilstva od strani obstrukcije, hripui prizori ia nečuveni dejanski napadi na predseduištvo. Potem je vskliknil dr. Herold ozirom na dogodke v Pragi, da se hoče črnim slikanjem teh dogodkov doseči le to, da bi svet. pozabil na dogodke na Dunaju in t Gradcu. Dr. Gross ja studii tadi s koalicijo Slovanov. Dr. Herald pa je vprašal, da-li imajo samo Nemci pravico do koalicij? Ali ni naravneje, da ae slovanski zastopniki režejo med seboj, aego da bi se Tezali jeden proti drrgomo P t Koalicija, kattro hočemo mi na podlagi jednakega pokoljenja, ja idejalna, vzvišena koalicija anih, ki spadajo skupa) pa plemenu. Na to je dokazoval dr. Herold, koli ko da se je že grešilo v imena tistega Bstarega avstrijskega daha", na katerega ae sklicujejo Nemci ▼ jeduomer ; onega duha, ki hoče, da bi jedna narodnost gospodovala uad^diago. A mi smo že siti tega, da bi še nadalje nosili tujo hegemon jo. Danes, ko s« že maja vsaka avtoriteta, ko niti ne vemo več, da-li je ta narodno, ali pa neko drago, veliko nevarueje družabno gibanje, danes naj bi ne klicali v baj preti Slovanov ai ministra za ▼nanje stvari, ui gospode iz gospodske zbornice. Tako, kakor želimo mi, da bi naša vuauja politika slonela na miroljubni podlagi do vseh vlasti Evrope, tako, kakor hočemo uživati pravi mir med narodi in svetovni mir, tako hočemo da je „naša notranja politika v zvezi z vnanjo toliko, v kolikor mora biti mir med narodi v Avstriji temeljni pogoj notranjemu razvoju. To so bile zlate besede dra. Herolda. Tako je povdarjal tudi Poljak grof Dzieduszjcki, da avstrijska politik* icora biti ie — avstrijska. Na Češkem mora priti do sprave med obema visoko razvitima narod ma. Kdor nače sprave, ta ne slaži ni tej državni H o rici, ni monarhiji, ui lastnemu naroda. Ake nočemo, da bi ilo vse na kosčeae, potem ni smeti potezati nožev v parlamentu, niti ni smsti z abstrakcijo ovirati države v izpolnjevanj« svojih petreb. V imeun pameti, v imeni blaginje države, v imena dostojanstva poslancev samih in v imean reda v človeški dražbi je polival gref Dzieduszycci, da naj se vendar enkrat Nemci ločijo od zaslepljenosti, v kateri menijo, da bi mogel jeden sam narod v državi narekovati vsej večini. V l*pem soglasju s temi izvajanji je bil -udi govor delrga.a dra. Kramara, ki je dokazoval, kako potrpežljiva je bila večina zbornica. Ali slednjič vendar ui mogla in ni hotela trpeti, česar ue hi hotel trpeti nouen posamični človek. Kar se je godilo posledaje dni v Pragi, t® je bila le naravna posledic« prejšnjih dogodkov Komaj da so Čehi starih prve korake v dosego jednakopraf-nosti z drugim*, narodi, pa že ta ooj! I.t nam ie govore, da je obstanek Nemcev v nevarnosti! Ne učitajte nam, da hočeino, da Avstrija hodi slevausaa. Mi nočejo slovanske Avstrije, ali ug* ne bi mogli dopustiti nikakor, da Avstrija postane nemška dr ž av a, ker bi s tem zgubila svoje temeljne pogoje. Na nas je je, da dokažemo ravno na naši monarhiji, kako se more ustvariti mir med različnimi narodi, mi moramo ustvariti državo, ki bode pravična vsem jednako. To je naš program nasproti vnanji politiki. Mir, vedno mir, in nič druzega! Ako bi hoteli vnanjo politiko proglasiti izključno domeno le jednega naroda, ako bi hoteli postaviti načelo, da je vnanja politika avstro-ogerake monarhije srčua stvar le jednega naroda, potem bi se morali odlo no i/.reči proti tema, in taka politika ne bi našla nikdar večine za-se v avstrijski delegaciji, v kateri so zastopaai vsi avstrijski narodi. To je iuš program ! Tako je vzkliknil dr. Krama?, zaključivši svoj govor. Mi pa dostavljamo še, da so bili govori Čehov dra. Herolda in Kramara in Poljska Dzie-duszyckega pravi slovanski odgovor nemški objestnosti. DOPISI. Z Dunaja. (Občni zbor podpornega društva za slovenske visukošolce). [Izv. dop s.] Ta občni zbor se je vršil roinolt-ga meseca na Dunaja ob mnogobrojni udeležbi tu živečih udov. Predsednik g. Pukl se je spominjal britke izguba, ki jo je diušiva adala smrt društvenega u<»anovnika in vel kega dobrotnika, metropolita in knezonadšk»fa dr. Al. Zorna. Blagemu pokojniku v zahvalen spomin so vstali vsi navzoči. Teleč. g. dr. Sede j je poročal namesto tajnika. Ta se je spominjal v ognjevitih besedah vrlin blagega pokajnika, katerema je naše društvo položilo lovorjev venec s trobojnico na krsto. Mnogo ndov udeležilo se je pogreba na Dunajn. Velč. g. dr. Sadej je v župni cerkvi nemškega vit. reda za aks. kaezonadškofa dr. Z>rna služil sv. mašo mrtvašnico. Isto je storil za pokojnega predsednika Ivana Navratila. Iz poročila je dalje posneti: Kakor uatauovnik je diuštv« pristopil g. Jakob Grad en, župnik v p. v Ljubljani — s petdeset gold. Vera darila so poklonili: Premil. knez in škof lavantinski dr. Mihael Napotnik, gg. dr. Jar-nej Glaučnik, odvetnik v Mariboru, Ivan Perdan, predsednik trgovinske zbornice v Ljubljani, in dr. P. Turner. V drž. zbora je mej slovenskimi gg. drž. poslanci nabiral diaštvoni istanovnik drž. poslanec g. V. Pfrifer. Največ« darilo je iz domovine ono dež. zbora Kranjskega (900 gold.) Največo svoto je tudi letos nabral v Mariboru (108 gold.) vrli domoljub g. France Dolenc, trgovec. Za drnštvo so letos še nabirali gg. dr. Job. Kolšek, odvetnik v Laškem trgn, Vinko Kolšek, e. kr. notar v Idriji, dr. Ant. Mihalič. zdravuik v Ljutomera, Peter Kraigher, trgovec v Fostojini, Tone Flis, knjigovodja na Vrhniki; dalje ao nabirali visokoiolci pravnika Jak. Zaje in Fr. Novak, modroslevoa Filip Gasparin in Makso Piraat, med. Ivan Orel. Za ustauovnlno postali so vrli novomelkl akademiki večjo svoto in gasp. dr. Keger iz Cirknega. Darove poslali so sledeči denarni zavodi: Slavne posojilnice v Geljn, Maribora, Ptnjn, Ljutomeru, Brežicah, Slov. Bistrici, Celovcu, Gorenji Radgoni, v Ljubljani, Vrhniki, Logatca, Žalca, si. gewerb-licher Aush lf«cassen-Verein v Ljubljani in si. družba sv. Cnila in Mereda. Skoro vsi slovenski časopisi so drnštvo podpirali z objavo notic itd. Te ao: „Slovenec", .Slovenski Narod", „Domovina", »Slov. List«, „Stidst. Post", .Slov. Gospodar", „Mir", „Zora", ,Sočau, „Edinost" in drngi. Hvalo j« izreklo drnštvo rojaki g. A. Rimrichn, ki tako cenn društvu oskrbuje tiskovine. — Ker osuovna glavnica le počasi narašča, prosi slavni odbor vse pre ožne rodoljube in si. denarne zavode, da blagovolć o cesarjevi BOletnici mnogo številno društvu pr.stopiti kakor astanovniki. Te zapiše odbor posebe v spominski knjigi. Draštvo šteje že lepo število tacih, katere je podpiralo mej študijami in ki so že v stalnih službah ? r«zti h krajih domov ue. Ti bodo gotovo radi podpirali namene društva. Odbor prosi podpore posebno ae ou«, ki so štndirali na Danaju, ker ti vodu najbolje, kako se godi ubogemu dijaku na Dunaja. O vsestranski podpori budemo naj pieje m v okoni priti tožbi, de. se. le preveč dijakov zgublja in-j študijami. Dijakotu treba ne samo doiire duševne, ampak tudi tečne telesne hrane. Da do^6 to, naj skrbć vsi rodoljubi ! — Poračilo vč. g. dra. Sfdeja bilo je sprejeto eno* glasao z barno pohval«. — O društveni imovini poročal je blagajnik monsignor Fr. Jančar. — Osuovna glavnica znašala je koncf m lahkega leta 4615 gl. 37 novč. Letos je narasla za 195 gold. Glavuica torej zuaša 4741 gl. 17 nč. Razpoložene glavnice je lani ostalo 306 gl. 81 nvč. Prispevki adov, podpornikov ia dobrotnikov so letos znašali 1279 gl. 92 uč., obresti pa 121 gl. 32 nč. skupaj ! 1708 gl. 05 nč. Iz te svote s j se pokrile podpore in stroški 1190 gl. 64 nvč. Ostalo jo torej čiste ; rapoložuine 517 gl. 41 nč. — Po deželah je društvo prejelo: Iz Kranjskega 514 gl. 60 ač., iz Šta- jarskega 3fi0 gold., iz Primorskega 85 gold., iz Koroškega 35 gld. 50 nč. Na Dunajn je bilo nabranih 284 gold. 82 novč.; nekateri rodoljubi na Dunaju pa so dijake podpirali tudi z obleko, z hrano, stanovanjem itd. Razne posojilnic* so darovale 185 gl, doktorji rajnih fakultet 280 goli. čest duhovščina 281 gld. Dijaki «ami so nabrali 134 gld. 54 nč. — V 10 odb. sejah bi 1 -*> je razdeljenih 1859 ebednic (po 25 ne.)=464 g!. 75 '»č. za kolegnine, takse, tent* mina, oblake in stanarino pa 625 gld., skapai torej 1089 gld. 75 nč. Vssh podpirancev je bilo 50 ia sicer s Kranjskega 37, iz Štajerskega 6, iz Primorja 5, iz Koroškega 2. Po študijah je bilo 22 juristov, 12 filozofov, 8 tehnikov, 4 medici nci, 3 veterinare! in 1 slu3at9lj nmet.ne obrtne šole. Tadi to poročilo je bilo eno« glasno sprejeto. Pri volitvah bil je g. J. Pukl enoglasno zopet predsednikom izvoljea. Isto ako po prarilh i.'.stopi?ši odborniki gg. dr. Primožič, dr. Sezhau, dr. Janko Pajk in Žiga Sežun. PoHtiik© irosti. ▼ TRSTU, dne 6 dacambra W>7. K peloža u Kako bi rekli, da oznanimo stisko, v kateri se nahaja baron Gaatsch? R»kli bi, da sta ž«> ukap hrbat avstrijskega in pa!ica ogerskoga ministerstva. Baron Gaatsch ae je obvezal nekako, ali vsaj vzbidil je splošn i domnevanje, da ma je glavna naloga, da dovele do re-šenja nagodbeaega provizorija parlamentarni u potom, te je, da dovede atraake parlamenta d * tega, da vsprejmejo pravočasno zi.časno pogodbo z 0-gersko. Zapričel je pogajanja na desni ia levi tako pridno, da ni smeti odrekati pripoznanja njegovi pridnosti. Ali vspehi nikakor ne odgovarjaj* tej pridnosti. Današnja poročila z Dunaja ne vedo drage tolažbe, nege to, da se pogai^uja Še niso definitivno razbila. Ali kaj je to za barona Baufifr-ja, ki je že dal razglasiti v oficijoznem listu „Bn-dapester Correspoudenz", da v današnji seji oger-skega parlamenta predloži poseben zakon, s katerim Oger^ka samostojno določi začasno razmerje med Ogersko in Avstrijo glede trgovine in avatro-ogenke banke. Kde ne ve, kaj bi značilo to P To bi bil prvi korak do personalne unije, to je, do onega razmerja, ko bi bili obe državni polovici zvezani le po osebi cesarjevi. Ako pri do do tega, moramo refti, da je kabinet barona Gautacha začal svoje delo pod jako žalostnimi avdicijami: v znaki preke sodbe in personalne inijo. Poljski klub je bajo glede predsedništva pri' jenjal v toliko, da bi dovolil predsedniku Abraha* moviča dopnst za prvi čas ter da ae razveljavi sklop o pooštrenja poslovnika, nasvetuvanem po grofa Falkenhaynn. Glede jezikovnega vprašanja pa ae drži storjenega sklepa: da to vprašanje morajo rešiti Čehi ia Nemci med seboj. Tnli gledi mi-nistra-rojaka se drži poljski klnb sklepa, da ne sme nobeden njega členov vsprejeti te časti in ust opiti v ministarstvo Gautichevo; poveri se baje ta posel jednemu višemu uradnika poljske narodnosti. Imenujejo se kakor kandidatje za to čast nekateri aekcijski načelniki v raznih minilterstvih. Te dni so skašali listi raznesti vesti, kakor da postopajo Češki velikaši v sedanji krizi samostojno in nnodtisno od češkega kluba. To ne odgovarja resnici, kajii klub veleposestnikov m klub čeških poslancev imata sknpna posvetovanja ia vlada popolno soglasje med njima. Spl»h je sedaj ves nai<> d češki tako jedin med seboj kakor že dolgo ne. Iz delegacij. Kakor znane, so s ? porabili povodom zadoj.h demonstracij v G a icu b isauski vojaki, da uduie te demons'racije. Nas op bo* senskrga polka pa je tamošnje Nemce silno razburil, tako sicer, da častniki tega polka niti uiso smeli v nekatere gostilne, ker so jim gostilničarji kategorično zabranili ustop. Tej uevolji n<-nH*ega prebivalstva v Gradcu je dal primernega izraza t avstrijski delegaciji delegat Hofnana Welleuhof, ki je zajedno vprašal, da-li je vporaba boseoskih čet pri nas dopuščena po državnem pravu Na to je sprožil vprašanje o uravnavi doholkov ulov iu sirot vojaških uslužbencev ter je nadalje ape* liral na vojno upravo radi jezika v avstrijski vojaki, v kateri naj bi bil isti izključno nemški. Delegat Kitftan je kntikoval uastopaaje vojaštva v Pragi in je pritrjal pređgovorniku, da je bila napaka, da se je rabila bosenska vojnka za zatrenje nemirov v Gradca. Govornik je| omenjal na to jezikovno vprašanje v vuj*ki in je rekel, da b. morala biti »trogo ločen* polkovm jezik tn jezik poveljstva ter da bi morah č.isiu.ki bit; zmožm polito fuega jezika. Delegat Kaiaer (nemško naroden) je povdarjal, da je bilo razmerje vojake s prebivalstvom vsikdar izborno. Govornik je zahvalil vojno upravo na nje porooči ob priliki elementarnih nesreč letošnje poletje, a je izjavil zajedno, da on in njegovi to-vaii t vendar ne m »rejo glasovati za vojui proračun, in sicer radi tega ne, ker je razmerje mej Aastnjo in Ogersko, v kolikor se tiče razdelitve stroškov, krivično. KršSansko-socijalni Scheichor in Aiuiann nočeta iz istega uzioka glasovati za vojni proračun. Delegat Kaiser in nemškonaradni Kienmann ielita, da se službena doba v vojakih zniža na dve ieii. Delegat Gnievosz-Olanov (iz poljskega khiVa) je izjavil, da Poljaki v&ikdar store za vojsko, kar bode v njihovi moči. Na to se je zaključila glavna raaprava. Jutri v torek je zopet seja. Poslanec Menger in jezikovne naredbe. Kakor poroča »Slov. Narod" je poslanec dr. Meuger ostro napadal desnico, na skupščiiii „Reform klaba*, da je ona zakrivila sedanji žalostni položaj v Avstriji in da otežuje še sedaj nimisterskema predsedniku Gautschu rešitev velikanske naloge s tem, da noče dovoliti, da se izpremeni predsedstvo zb .rnice, ter da noče odnehati radi češko moravskih jezikovnih naredeb. Sicer pa se mi iz zaupnega vira poroča, je dejal Menger, da je najvišji sodni dvor že proglasil neveljavnimi jezikovne naredbe. Koliko da je resnice na vsej tej stvari, s tem si ne budemo bel li glave. Verjetno pa je, da je Menger izustil tak uezmisel, ker je ž« izustil dokaj drugačnih. Toda fletkan pa je ta Mengerček! Gl«) si ga nol Torej le zato, da bi Nemci mogli zopet ugaujati svoje stare burke v državi, naj se delnica kar na njihovo povelje uda in naj vrže se predsedniškega stola viteza Abraham »viča in naj odneha tu li od jezikovnih naredeb ! Li ves tisti slatt in dragi čas, ki se je potratil v državnem ibo tu na vrlino gmotno škodo prebivalstva, naj bi se bili poslanci dasnice pogani ah /a pravico le v ta nameu da bi konečno o istopili od svoja oblasti g. M-ngerju in konsortecn v prdog 1 To, kar zahteva gosp. Menger, bi bilo zares nevredno nas h zastopnikov in Monger in kompanija bi se jim lahko krohotali v pest, in se jim rogali pred VSem svetom. Do te točke bi jo radi pritirali Menger m k oupamja. 3**0 na ue*aj pozabljajo gospodje Meug-r m konsorti, namreč to: da Slovani avstrijski mso več tisti politiški otroci, kakorinji so bili nekdaj. Različne vesti* Nikdar!? V nedeljo dne 28. m. o. je zborovalo aut semitsko drnžtvo tržaško. K«r isto šteje lepo število Slovencev in je dosedaj popolnoma na laški podlagi, sklenilo je nekaj na^ih pametnih mož, da bodo zahtevali, naj se društvena pravila spremene v toliko, da se napravjo za Slovence — slovenska pravila. Ko je predlagal gosp. S. to premembo, čuti je bilo malone splošne odobravanje, — celo nekateri pošteni Italjani so ploskali odobravaj« ter klicali, da je predlog po trj >i>. Predsednik pa se je uprl predlogu, češ, da ni a svoj m mestu, da se ga pa lahko predloži prihodnjemu občnemu zboru. To je potrdil tadi navzoči c. kr. vladni zastopnik. T> bi bilo dakle se m' i u-kakem normalnem t\ru, t -da abnormalno je :t4^topl<>g, odgovorilo se mu je od strani vodstva: Nikdar in nikoli ne bode v našem društvu slovenskih pravil!! Tiki s» ti tržaški laški krščanski socijalisti! Za -se so pripravljeni, samo v to ne, da bi bili pr< vit'uam Sloveucem! Brez pravičnosti do Slovencev niti ni misliti na sodelovanje Slovencev, a bi> sodelovanja Slovencev se krifianuko-socijalno gibanj • v Trsti ne more povspeti n ti do naj-skiomat.oih začetnih vspehov. Kako naj označimo tor , i ako odurno postopanje krščanskih socijalisto v las. h t Komedijo igrajo in nič druzega, kakor jo igrnjejo našo narodnost in izzivajo s ko brez vsakega pomena, aakor se je dogodilo t . v omenjeni gostilni. Lah&nčiči naj pi m slijo. d.-. i.&d> drugi ljudje nimajo ravno vode v «»niiti i*j ! Naj pota *li|e, d t tudi drugi imajo v set i Čut samoljubjal Nič jim ne pomaga: konečno v-udar le morali računati z dejstvom, da je poleg njih še drugih ljudij na tem ozemltu. In 'i .drut; ■ s* ue damo žaliti od nikogar! In m t a u /a d^nea Brejski. Dogodki na Češkem. Razburjenje se ue noče pomiriti. Od različnih ki k.- prihajajo poročila o večih ali manjih izgrelih. V Mladi B le^la^i so pobili okna na nekaterih židovskih hišah in so skušali celo, da bi porušili i te. — V Jičinu so se ljudje zbirali v velike'« «t-vila, toda uasilstev ni bilo nikakih. K-r so ;a mestna društva »sprejela jamstvo za vziiža'ije inim, amaknilo se je vojaštvo z ntic. — V Qalfi(in/.u ui bito reč izdat-nejih izgredov, le na jedni hi«i »o razbili ukua. — V Katnihori so v nedeljo zvečer mladi ljudje pe- vali po ulicah narodne i i a so pobili nekaj sip. Istotako se j« godi'o v Bei* avi. Tudi v znane« Hebt, a • rako rekoč prisvojili prvenstvo v letošnj h deraonsirae jih, zbralo se je miaola ned*ljo kakih 800 o-eb pred spomenikom cesarja Jožefa. Prepevali -«o nemško pesmi in so kričali „Hochu — cesarju Jožefu. Ali ni to grda demonstracija ozirom na sedaj živečega vladarja našega f! To že ni veiTbreztakt iost, to zasluži pač neko drugo ime. Dogodki v Gradcu in Italijani. K*kot s no že poročali, dogajale so se povodom dogodkov v drž zboru dunajskem, v G adcu burne demonstracije in da so te demonstracij* uprizarjali v prvi vrsti delavci in dijak*. Na teh rabukah je izgubil živ'je-nje neki nemški delavec Retter. ki je bil ustreljen po vojakih. Temu delavcu, katerega smatrajo sedaj Nemci „narodnim mučenikom" — ker že mora imeti svoj naslov, temu delavcu so priredili som 1 ljeniki velikanski pogreb, katerega s« je baje u la-ležilo nad 50 tisoč Ijndij z županom, m atnim nastopom in deželnim odbornikom Derschatto na čela. No, pogreba se je udeležilo tadi italijansko dija-štvo vseučilišča graškoga. Graška „Tagespost" pa prideo hujska proti Slovaa^m in je dosegla marsikateri lepi vspeh «»vo}aga hujskanja. Saj se že nemški dijaki kar posvetujejo, kako naj bi ttMto-fali proti slovanskim dijakom in le-ti morajo b*ti pripravljeni na vse, ako se stvari hitro ne pre> mene drngače. Dosedaj se je pokazalo Junaštvo* germanskih vite?.ov v tem, da so ukradli .Triglavu" tablo z vrat in da je namestništvo tir povedalo veselico, katero je hotela prirediti akade-mična podrnžuica sv. Cirila in Meiods. Ta nsmest-uištvena propoved je podkrepljena motivacijo, da je neumestno veseliti se v tako kritičnih ča-dh, ko je nemštvo (To pa, te ! Stavec.) tako razburjeno. No, o taj motivaciji ne bodeme govorili dalje; saj vemo, po čem diši tista trditev, da so Nemci zatirani. Tem bolj pa bi se morali čnditi hinavatm italijanskih dijakov v Gradcu, ako bi — no, aao bi nam sploh ne bila znana prihu-ljenoat italijanskega elementu, kjer le ta ima v roki žezlo. Ital. dijaki ao se z nemškimi vred udel-žili pogreba ustreljenega Retterja in kdo je bil ta Better? Ta človek je bii baje jeden največjih socijalističkih hujskaćov in dasi ma je bilo komaj 19 let, je bil ie večkrat zaprt radi tatvine ia tadi v prisilni delavnici jo že bil. Ta človek je povodom izgredov v Gradcu hujskal najbolj ia je prisilil vojake, da so streljali, ker je aajgrje psoval iste in jih ometa val kamenjem. In takemu individuva po-magajo izkazovati čast italijauski dijaki! Seveda so morali storiti to, da se ae zamerijo svojim nemškim tovarišem in da izrazijo svoje soglaianje ž njimi v aovražtvu do Slovanov. Saj proti Slovanom je bil naperjen ves vihar teh demonstracij. In Italijani so bili takoj pri rokah. No, temu se ni čuditi, ako pomislimo, da so oni krepki in pogumni le tedaj, kadar jih ščiti tuj hrbet. V takih slučajih jim ni mnogo niii de političnega, ni do osebnega poštenja, ker v takih slučajih so in bodo vedno le pravi pravcati Italijani .se svojo po mačje za* vratno aravijo. Izpred porotnega sodiš&a. Mst merea*tr*ji zopet pod Rudinijr-m. Rim K Kralj Umberto je vsprej»l danes vega tjfttfUnika n^mš-te^a pl SaU' Sia I«ltNcha. Madrid 5 Ministarski predsednik Sagasta je oboM ;n je moral ostati v pestelji. Brzojavka iz Havane javlja, da je v provinciji Mantazas začela ietev. MT slabotne bolehav« vsled poraanikanja krvi na živcih, bled« in sla-•labotne otroke ; izvrstnega okusa ia preiskašenega učinka j« železnato vino lekarja Picculija v Ljubljani. (Dunajska cesta) priporočano od mnogih edravninov. — Polliterska itekleaieu velja 1 gld., pet pelliterskih steklenic 4 gld. 50 kr. tPKOfini^a in v ia>i. ije-vvi 9.48 9 53 PSenioa « r 19.76 ift niaro 30 75 za maj 31.25 za september 32— mimo f b aa Driavai dol* v papir;« „ „ a »rabr* Avstrijska. raut* t ila. O. deoambra Kreditne akaija Londan 10 Lat. Napoleoni . . 30 mark 100 italj. lir a kron*V pradviai 102.2a 102.15 1 ?'J 62 102.25 RO 120 10 v.65 11.75 46.49 aj daaea 162 15 102 20 122. M 102.20 •51.— 120 35 0.55'/ 11 80 45.50 M. 0. dr. pomočnik na porodili in zdravnik za ženske. ulica Carintia štev. 8, ordinuje od 9—10 iu od 2—4. Za uboge od 8. do 9. ure zjutraj. $ PROČ S PETROLIJEM! % Kazsvotljajta a plinov«« oiabi »a na vsaki sve-tilki na petrolej ter spooobna za volike ia naj-kna proataro Za poulično ras«vatljnvn poročann in Tarna proti vetra, no občin-m neobhodno potreba«, Gori navadnim upiriioin in ne eksplodira. Zab ^a : IVAN H. POHLY V TRSTU 7ia Cmrinfia 12. & Ca « A V A f? R. DITMAR Svetilnice, katere svetijo močneje kakor vsi drugi priznanizi-stemi na petrolij, o lje in električno luč. Priporočljive posebno za javne prostore, vrtove, tovarne, delavnice, itd. TRST Piazza Poiterout štev. 6. M^giKtl N VVVVVVVVV ^»ZALOGA POHIŠTVfl'IN OELEOAL <3> Rafaela Italia <£> <3> Via Malcanton H. I. <£> <3> Zaloga jM»liiitva za jedilnice, spalnic* iu <3> sprojfainiča, iimnic in pereiiir, ogledal in železnih blnjrauj, po cenak, ia se ni bat ^rv pr konktrence. - 1-3<^9 SO C9 C9 ^ ^ ' v > CO ^CJ z Air od za uniformiranje in civilna krojačnica FRANA JIRAS ulica Caserma it. 9 priporoča aa za napravo uiifarm In civilnih oblek. Poatreiba poltena. Zaloga vaeh vrst za uniforme po originalnih tovarniških cenah. r>*><><><><><><><><>4><><* J Hotel Volpioh 2 j,pri črnem orlu4 (Aquilanera)X $ TRST « Z Via S. Spiridione, Corse, Via S. Nicoli, a V najbolj v središču V popolnoma na nov opravljen. A ^KOPEUI, VOZ K VSEM VLAKOM.? f V pritličja .Restavracija Pilsen" 9 ^ od F. Volpicha. A *'><><><><><><><><><><><><+ Tffin« oeno (Ceneae razMMja aa debila in 4 carino vred.) Samadl pridelki. Oaa« fnr. do far. Pital: ...............100 K. 11.76 12.- Mandoloai......... „ 8.50 8.75 »vetlorudeJi........ 9 —. —.— aaaadoliai ........ „ —, ■ —.— kanarček......... „ —.— —.- bohinjski......... „ 10.— 1025 bali teli ki......... „ •.— —.— „ mali......... „ 8.50 8.7S Koleni, dolgi........ „ 0 25 9.50 n akragli........ „ -.— aaeSani hrvatski...... „ 7.— 7.26 ntajerski...... „ — Mulo fina itajorsko ....... „ «5. - 70-— Ječmen fit. 10.......... „ 10.75 „ •......................1150 n 8......................1S.50 Ealja kranjsko.......... w 5.75 6.— Rapa , .......... „ 5.25 5.50 Krompir. ........ „ 8.— 3.C5 Proso kranjsko......• . . . „ 9,— 9.50 Leča, kranjska......• . . . „ —~ - .— apah .......... „ 59.— 59.60 Kait ........................52.80 53.60 KaTt Moocn ........... „ 150. 152. - Cejlon Piant. fina...... ^ 165.— 168,- . Pori......... „ ISO,- 182.- Portorioco......... h 158.— 160,— .T»ya Malang........ „ 118.- 119.- Guatemala......... „ 11«.— 117,— San Domingo........ „ 124-— 125— Malabar Plant........ „ —.— n "»ti*6........ » — •— —■>— Lftgnayr(\ Plant....... „ —, — —* n nativo ....... „ —.— —.— Bantos fini......... „ «8.— 99v- „ Hrodnjo fini...... , »2.— 93"— „ nrodnji ........ . 85.— 86.— „ ordinar........ r 78.— 80.— Rio oprani......... r —.— — „ najfiniji......... „ 96.— 97. - „ srudnji......... „ 84.— 85.-- Slfdkor Centrifugal I. vrsto .... „ 3rt.S0 36.76 Concasft6....................37.50 37'76 ▼ glavah....................«8 50 39— razkonani........ „ 38.50 38.76 Klk italijanski fini..................21.50 — .— „ srednji....... „ 20.50 — Japan flni . ........ » 17.50 — — „ srednji........ „ 1B.50 —. • Raneoon e*tra . ........ „ 14.50 —.— 8 I.......... " 13.75 —- II. ... •..... „ 10.75 — .— petrelej lUBki » nodib....... „ lb.25 —.— v zabojih od 29 kil. . . . „ 5.50 Olji italijansko najfitinji...... „ 74.— 76 - . Hrednjefino..... n 68.— 68.— bombažno, amerik...... N 29 — 30.— dalmatinsko......... „ —■—• —■ — Limoni Masinski ........ „ 4.— 5.— Pomaranč« „ .................3.— 4 — Kandullnl Dalmatinski I 100 K. —— —.- Bari . . ( „ 77. 78.— Pinjoli ............. . 86.— 88. •» S^itanlna ......... . „ 48. - E2. Vamparll noTi.......... „ 33 — . — Oib ba ........................45. - 45.— Kodra galioa ...................23.-- Polanovk« srodnje velikosti .... „ 39.— 40 — B0U6I Dalmatinski novi............—■ — • — , Puljeiki.......... ;. 12.50 8; 0kT0 PulieSke ..................13.26 13.50 » Griko v vencih. ... , 15 50 15 7j velike . ....... „ 39 - 40.__ »al.......... n 40.- 41. . Slanlkl v velikih sodih...... » '.— « T '/, ..................^ Zvaplo . • . ...................—__ stroje za poljedelstvo in CENE Z NOVA ZNIŽANE Stiskalnice za grozdje, diferencijalna sestava. Ta sputava stiskalnic ima nujvećo pritiskujočo moč izmed vseh drugih, kakordnib - koli stiskalnic. Stiskalnice ze masline, hidravliške stiskalnice, brizgaljke proti peronosperi, Verniorelove sestave. Tu moje brizgaljke so znane kakor najbolj&o ter naj cencj se; avtomatične brizgaljke, tlačil niče s pripravo za tlačiti jagode, stiskalnice sa seao, triere itd. v najboljšem proizvodu. Ig. Heller, Dunaj Cenike in spričevala zastonj! II/, Praterstrassa 49. IfiČem zastopnikovi — Čuvati ae je poaarejaaj I_ \inogradstvo Laatoik k#Mvr«ii usta ,Kdino8t . travami in adf««*«" aradaik : fran Oeiaik. — rukama Doleao f Tr»t«.