208. štsviSka. Trst, v četrtek 28. julija 1904. Tečaj XXiX. Izhaja vssA dast fV taH ob aed&ijah in praznikih) ob 5. ori, ob ponedeljkih oh 9. uri zjutraj. Že* a seme itevliks se prodajajo po 3 mov5. (6 stotink) > m> ncgih totakarnrh t Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, )». Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, £t. Petni, Sežani, Nabrefini, Novemmertu itd. 189 in s&ro£be aprejeina uprava Usta „Edinost", fifet *clgieš^š tudi drugih jezi kov. Tu govore ruski, tam dveri eleganten čaataik svoji dami francoski, tam z pet vp!je in prodaja kd> kitaj*k', ta drugem koncu zopet slišiš goverili japorsk:", angleški in Lig ve kaj sa vse, cel Babel. S tiuioaj in mrr g mi udarci in sunki, Korejske čete na strani Japoncev. FEIROGRAD 27. Djaai&no je, da se osem korejskih polkov bojuje v japonski armadi, in sicer 1 bataijon v armadi Kurcki-jevi, ostali v Kor*j:. Ruske zgube pri Đačičavu. PETROGRAD 27. Glasom brzojavke iz Mukdena sta b la v boju pri Dačičavu ranjena dva generala, potem nekoliko častnikov in 250 vojakov. Parnika »Holsatia« in »Formosa« puščena na [svobodo. LONDON 27. Glasom poročila detlega L1 ydeu iz Sueca je dospel tjekaj parnik »Holsatia« z mcžtvcm ruskega dobiovoljnega brodovja. Na to sta bila oba parnika »Holsatia« in >Formo;a« puščena na svobodo. Angležka oklopnjača v japonskem morju. LONDON 27. Iz Hongkotga so sporo čil?, da je angležka oklopnica »O^ean«, spremljana od treh uničevalk torpedov, od-plula v Jokohamo, da ščiti angležka parnike v operacijskem okr-jžju admirala Skrydlova. Parnik »Formosa« zaplenjen. SUEC 27. (Reuterjev biio.) Rusi so v Rudečem morju zaplenili parnik »Formosa« društva »Peninsular and Oiiental L ne«, ki j a dospel semkaj pod rusto zastavo in z ruskim mcžtvcm. SUEC 27. Parnik »Formosa« je zaplenila pomoŽDa križarka »SmolenBk«. Štrajk v BoryslaTU. BORY3LA V 27. Včerajšnji dan in mi-no!a neč fta prešla popolnoma mirno. Sinoči je bil shod, ki je bil le slabo obiakan. Govorniki so pozivali dalavcp, naj vstrajajo obe-taja jim konečno zmago. Po dovršenem shodu so se udeležniki vrnili mirno dorrov. Mesto v plamenu. PRAHATIC 27. Mesto Winterberg je v plamenu. — Natančneja poročila manjkajo. 3Icsto Sokolov pogorelo. RZEZOW 27. V Sokolovu je pogorelo 600 hiš, mtd temi cerkev, sodišče, šola, davkarija, občieska hiša in notaii*a\ Škoda je ogromna. Namestnik je pcslal pcgorelcarn 3000 kron. Brzojavne Vesti. Deželnozborska volitev. ČERN'OVICE 27. V mestu Suczava je izvoljen deželnim poslancem samostojni kandidat odvetnik dr. Josip Weidcnfeld. V Ra-davcu je bil izvoljen nemški kand dat Edvin pl. Land\vchr upravitelj c. kr. žrebčarije. Spor med Francijo in sv. Stolico. RIM 27. Govori se, da se jo vršilo včeraj pod predsedstvom papeževim posvetovanje kardinalov, ta katerem je bil določen odgovor ra ultircatum francczke vlade ter odposlan v Paiiz. V Rm s.a prišla Abtč Bour-lier, dijontkl vikar 20 Abbč Jon, tajnik škofi La Nordesa. Škof Le Nordez t Rimu. DIJON 27. Tukajšnji škof La Nordez je nocoj odpotoval v Rim. Umor belgijskih misijonarjev na Kitajskem. PARIZ 27. »Tempa« je prejel iz Tient-siua Bledeče poročilo: Francczka vlada je kakor z&ščitnica katolikov na Kitajskem ukazala svojemu odpoelencu v Pekingu, naj zahteva za umor belgijskih misijonarjev popolno zadoščenje. . ■■ ----- ki Bva jih odnesla iz te gnječe, sva končno vendar prišla na Bvobodr, to ee pravi izven bazarja, na Bvobodno ulico. Seveda je bilo tudi tukaj še precej Jjudi, vendar takega hrušča in trušča ni bilo kakor v bazarju. Telege, neke vrste ruskih vez, so švigale po cefet, konjiki so jezdarili sem ter tja, in med temi so sa spretna vilo in izogibale no-silnice, ki so jih nosili kitajski kuli, t. j nosi!c:. Ti kuli sa odlikujejo s posebno vetrajnostjo in žilavoBtjo; tiko n. pr. tečeta dva z nosilničnimi drogovi na ramah po celo uro neprenehoma, kakor da bi niti ne čutila utrujenosti. Sploh se more pripomniti, da ee Kitajci in Japonci odlikujejo po nenavadni vatrajnosti, tako, da v tem ozira dnleko nad kriljuje druge narode. In ravno v sled te njihove laetnosti imajo tu pa tam Kitajce jako radi, kakor pridna delavce, posebno pa še, ker jim plačujejo maogo manje nego pa Evropejcem. V jedni takih nosilnic je f-lonela imenitna dama ; lase je imela vpletene na umesten japonski način, ves obraz je bil pobarvan na nekak nač n, da je ugajal tudi Evropejcu, med tem ko sa nam Lavadni naČn mongolskega lepotičenja kaj kmalu Brezzmiselna politika avstrijskih Italijanov. n. P«_lsg vedenja Slovanov ob vprašanju italijanskega vseučilišča je navel dr. Bennati na občnem zboru italijanskega političnega društva za Istro v Kopru še sto drugih okolnosti in še eno po vrhu, zakaj da ni možno misliti Ea kako sporazumljenje med obema j plemenoma v Primorju. Ne bi imelo zmisla, ako bi se hoteli tru-. diti z zavračanjem vsega, kar je navajal dr. j Bennati očividno tudi b tem namenom, da pokaže s gnorom, kako zvesto in budno stoji sedaj to politično društvo na braniku italijanskih interesov, ali, če hcČemo točneje po-| vedati : kako izboren predsednik temu društvu je op, dr. Bennati ! Z dejstvi in z ve-; ljavnimi argumenti ni mogel sicer dokazati ni opra\ičenesti, n; potrebe tistega srditega boja proti Slovanom, v katerem so prišli n£Ši primorski Italijani do žalostne slave. No, v zadrego vendar ni prišel, in dokaz, kakor ga je hotel on imeti za trditev, da se Slovani ni možno nikako sporazumljenje, ee mu je po-1 sreoil povsem. Ker je že bila huda stiska i glede veljavne argumentacija, pa si je Ben-' nat: pcmegal z drznimi insinuvacijami! Naj-' nehvaležneji posel pa je, razpravljati z ljudmi, ki drzno insinuirajo, čim ne morejo česa dokazati. Taka drzna inBinuvacija, mimo katere vendar ne moremo, ne da bi jo zavrnili, je bila na pr. ona, čel, da emo mi zavezniki i vlade proti Italijanom, zbrg česar da smo mi ljubljenci in varovanci vlade, ki trosi neizmernega denarja za slovanske šole v primorskih pokrajinah, dečim se Italijanom odreka ne le vseučilišče, ampak tudi druge šole. i Od davnih časov nus tlači neBrečni av« atrijski zistem v teh pokrajinah, ves aparat državne uprave je vedno deloval na naše raznarodovanje in našo pogubo. Neovržna,cpo današnjem fak t čnem žalostnem stanju podkrepljena resnica je, da se imajo Italijani v Primorju zahvaliti le neporušni benevolenci avstrijskih vlad in visokih d u naj* skih krogov sploh, da imajo, da-si manjšina v deželi, toliko politične moči nad nami Slovani, da nas morejo tiščati ob tla politično in narodno. Naj vrč radi obzirnosti avstrijskih vlad ia dunajskih visokih krogov sploh do naših Italijanov, je avstrijska državna uprava nudila nam vsikdar kamen mesto kruha. Pa naj smo se že oglašali z zahtevami ali kulturne, ali jezikovne, ali gospodarske naravi. Prva zahteva Italijanov do avstrijskih vlad je bila, naj nam ne dopuščajo, da bi Ee politično in kulturelno razvijali. In vlade so se vsikdar pokorile tej italijanski zahtevi. Ker pa je kulturelni in politični razvoj vsacega naroda v zavisnosti od njega gospodarske moči, so zahtevali Italijani tudi, naj Be nam Slovanom odreka vse, kar bi nas moglo gospodarski okrepiti ! Produkt takega zahtavanja Italijanov in pokorjenja vlad tem italijanskim zahtevanjem je tudi res še danes ta : da smo zanemarjeni in zaostali na VBeh rečenih poljih — v kolikor si nismo pomagali sami, iz lastne moči, po lastnem prizadevanju za primerne organizacije. Će smo danes nekoliko na boljem, smo dosegli to z lastnim delom, lastnimi žrtvami in — ob združenem naaprotovanju Italijanov in vlade. Kaj naj zalučamo torej tistemu Benna-tiju v zobe radi grde insinuvacije, češ, da smo mi varvaaci avstrijskih vlad, fivoriti v tej državi, ki da z vlado konspiriramo proti kulturnim potrebam Italijanov ? ! ; i pristudi. Ne tako na tej Japonki ; obrazne poteza so Lbile prikupljive, nekako Š3 bolj otroško nedolžne, vendar so že izražale žensko dozorelost; nad očmi bo bs ločile lahno zavite obrvi, oči fame pa, ob ikovano kakor mandel, so izgubile deloma že svoj karakte- j ristični moDgolski značaj ter se v vsej Bvoji jednoti bližale evropejskim. Osenčene eo bile z dolgimi, svilnatimi trepalnicami ter so dajale očem oni hrepeneč značaj, ki dela vsako c amo tako interesantno. Oblečena je bila na evropejski način v neke vrste ohlapno bluz:), ki je njene čari bolj razodevala, nego zakrivalo. V svesti si svoje lepote je pustila krožiti svoje temne o2i po vsej ulici, in če so te zagledale kakega možkega, vzdignile so se one trepalnice na pol in ia oči je šinil očarljiv, keketen pogled. Ta njen pogled, tako žareč in žgoč, me je spomnil na Haru, in ne da bi mi kdo kaj omenil, pokizsl eem jo Saratinu : »Glej, Haru !« »Po čem pa sodiš, da bi bila ravno ta Haru«. »Moja slutnja mi pravi, da je to ona Japonka, b katero sem Be že včeraj in danes Husko-japotiska vojna. Trst, 27. julija 1904. Saj smo vedeli. Domnevanje, ki smo je napisali včeraj na tem mestu, je potrjeno. Dvomi naši, da bi bili Rusi grozno poraženi pri Dačičao, so bili opravičeni. Naša domnevanje je bilo: Rusi niso bili poraženi, pač pa so ee umaknili. Včeraj smo menili, da treba čakati na rusko oficijelno poročilo. To je ža pred nami. To poročilo pravi, da bo se Rusi povsem mirno umaknili proti severu. Ruska brzojavna agentura pa javlja, da eo imeli Japonci velike izgube, porušenih jim je bilo mnogo topov in vozov za transporte. Ru3ke čete so dobile ukaz, naj se umaknejo proti Eev6ru. Ruske izgube bo zutšale 50 mož ! Ta številka govori jasno in prepričevalno, da se Rusi niso umaknili zato, ker so bili »grozno poraženi«, ampek ker so dobili tak ukaz, to je, ker zahtevajo namere Kuropatkina, da se ruske sile koncentrirajo tako bavil. Moja slutnja, pravim, in ta me redko vara ; že pri Bajkalu sem imel nekako felutnjo, in res je poginil Peter«. »Oe je to res Haru, potem jaz jako dvomim, da bi bila ta dražaztoa Japonka taka sovražnica Rusov, ki jim želi na veak način p?gubo in emrt. Nasprotne, zdi sa mi vtlika prijateljica Rusov; saj si videl one goreče, ljubezojive poglede, s katerimi je gledala na kozaške Častnike in na naju«. »Seveda sem jih opazil, in ravno radi tega sem misli!, da je to Haru. PomiBli, da so ti pogledi vaba in limanice, na katere naj bi se mi vsedli. — Sicer pa, ljubi moj Sa-ratin, čas bo že, da se odpraviva domov, Bicer bi morali čakati na naju«. H;tela sva torej domov, ter še marsikatero razdrla po pot: ; tako je n. pr. zatrjeval Saratin popolnoma resno, da bom pri Haru jaz v večji nevarnosti, nego pa Haru eama, kajti, on baje opaža, da pogledi krasn9 Haru pri meni niso bili brezuspešni. Med takimi pogovori sva prišla domov. Aksinija je bila veselo presenečena, ko je videla naju v novih, lepih oblekah, ter se je tudi izrazila o tem. (Pride še.) preti severu, kjer pride do velikih odločilnih bitk. Neko zelo vešče pero v »Agrsmer Tagblattuc slika topeče dogodka na jako poučen način. Prihodnji dogodek te bo nikakor uničenje ruskih sil, ampak umikanje istih iz južne Mandžurije. Tu ee ima izvršiti strategična sprememba fronte. Sedaj ae vle-Četi sovražni fronti od jugozapada proti severovstoku; porneje pa si bosti slali ca-epioti od severa proti jugu, Ćtte 17. moskovskega voja odidejo iz Mukdena proti prelazu Motie?, da začne sestavljati novo fronto. Ćđ se Kuropatkiau posreči spraviti svoja čete v to novo fronto, pridejo ista v jako ugodne pozicije navpično k svojim zvezam. To bo najlepši strategiČni vspeh. Nu, pa saj prizniva tudi »Neue Freie Presss«, da zahteva ves sedanji položaj, da skuša Kuro-pfctkin svoje čete potegniti od juga proti severu in jih tam koncentrirati. Kuroki pa skuta preprečiti to umikanje. Iz t?ga je jasno, da umikanje Rusov samo ca sebi ne znači nevspeka, kamo-li poraza, marveč bo ti, ako se uajikanje posreči, kakor namer-jano, velik strategičen vspeh. Rusko vladivostoško brodovje in ono iz Ornega morja razvijata dalje nepričakovano energijo. Ker so Rusi znani po svoji trezno sti in ni verjeti, da jih v tako skoro neverjetno podjetnost sili le drznest, ei človek res ne more dati pojasnila, od kodi in zakaj taka energija. Mari p a ni bilo brez podlage domnevanje, ki je je izrekel neki visok častnik v Tr?tu — domnevanje namreč, da rusko brodovje pripravlja svetu veliko pre eenečenje. Karakteristika Japoncev. General Rencenkampf, ki je bil nedavno temu nekolike ranjen na nogi, in ki je sadaj v bolnišnici, je podal nastopno karakteristiko o Jtponsih : Pregovor : »natančen in metodičen kakor Nemec« je zastaral. Japonci so v tem pogledu prekosili Nemca. Japonske utrdba so najspretneje prirejene. Poleg mrtvih Japoncev je cele kupe praznih patron. Taka preobilica streljiva je v zvezi s počasnostjo Japoncev v kretinjifa. Previdnost Japonca na akcijah meji že na strahopetstvo. Kadar hočejo Japonci zase ti kako od Rusov zapuščeno mesto, gresta vsikdar najprej dva Človeka, oblečena po kitajski, ki rabita bi-nokel. To sta japonska častnika. Potem jima sledi kakov konjenik. In ko sta mu nekaj šepnila na uho, drvi ta k japonskemu oddelku, ki čaka previdno v primerni daljavi. Potem se bliža ta oddelek, toda od vseh strani ga obkrožajo posamični vcjšSaki na konju in pešci, ki so nekaki vohun?. A v mesto ne gredo popred, nego je nastala noč. Japonci so nevarni po svoji zvijačnosti in skrbnem pripravljanju za vojno, ali nedostaje jim potrebne drznost«. Japonec je suženj plana in t»aze. Ti dogodki pričajo, da je nsrod italijan kron)!! V Gradcu pa tvorijo na primer !e i ski do grli pogreznjen v gnilav in nemoralo, */«> na Vao skupnih dohodkov. Raz da iz'aati siromašni sloji v južni Italiji ni-4 lika med dokladami na užitninski davek v majo nikakega zmisla, kaj j a prav in kaj ni I Trstu in onimi na Dunaju je naravcoat go-prav, da nimajp nikacega zaisla za svojo rostasna »Triester Zeitung« priobčuje tozs-sramoto. Nu, po tem takem tudi pobeglemu devno tabelo, iz katere poscemljemo te le ministru Nasiju se ni bati nič hudega. Sij ] izglede : od vola do 400 klg. žive težo ee slabši vendar ni, nego je Palizzolo. Socjali plačuje na Dunaju doklade na užitnino 2 K stični »Avanti« piše ogorčenjem o teh dogod- ; 10 s*,ot., v Trstu pa 7 kron ! Od mlade živine kih in to pot ima gotovo vse dostojne ljudi do 120 klg. žive teže 78 stot.. v Trstu — sveta na svoji strani. f 2 K 60 stot. ! Od telet in prašičev za 160 In časopisje naroda, ki proslavlja z jav- klg. ca Dunaju 2 K 40 stot., v Tratu pa— nimi manifestacijami ter obnplje s častmi 8 K. Res je sicer, da je za nekatere pred-tolovaja, ubijalce, morilce, ljuii, katerim se mete doklada na užitnino na Danaju neko-cedi s prstov kruto prilita človeška kri, tako ! liko veča nego v Trstu, ali razlika je le mala časopisje ima ee toliko ž.dostiega poguma j in ne spreminja dejstva, da je ekupai doho-in nesramnosti, da se zgraža nad odnošaji v dek tržaške občine od doklad na užitnine Rusiji, in da seda na sodni stol nad dobrim narazmerno več;, nego oni dunajske občine, nravstvenim narodom ruskim ! ! J Ali niso le te doklade, ki v Tr3tu tako silco ^——————podražujejo vsa živila, ampak so tu tudi ve- I)rohlie politične Testi. ! ° ve5e samostojne doklade, nfgo drugje. t-v v « , , , . , Ta je d. pr. taksa na tlak. Za vsacega konja Dezelnozborskevolitvena J r. . Š, . - .. . , za vožnjo in za luksus ee plačuje tajerske m. Agitacija izia^ti zx na novo ... . nrio^n" Kinr> A š* Irrrtn u t tu letno j . . . . . v , rr pristojbino 48 kron, za kGnje, ki sa na jemljejo uvedeno snlosuo ekup:no se je ze začela. £a r * J J J , , V . . , , j-j- i- o. po 18 kron, za vola letnih 10 kron. Dalje se mandat v tej ssupini bodo kanliairali Slo- r . . „ r» x x j * * plačuje tu tak30 za polivanje, potem mitnina venci g. Frača R o š a, župana in posestnika r j r j r v Trbovlju. Rohnenie nemških fanati«, . . , v. , a , • • • • • i • • manie obremenjeni, nego draeie po občinskih kov v S 1 e z i i i prot! mrvi pravice, ki jo J j > & bi t hoče dati vlada Cehom in Poljakom na uči za tlak. Da bi dokazala, da bo tržaški občani davkih in po troških za amortiziranje posojil, x vx—u x j t a j - - - > j municipalna delegacija ni vzela v račune do-teljišcih, traja dalje. Sedaj žugajo celo, da r . . , _. ... i,- tr klad na užitnino, ki pa so veliko veče, nego prestopijo v najstrožjo opozicijo proti Koer- ' 1 ° ber u in da ga hočejo strmoglaviti. Bog sam v .. * j . , . , .. j, x ■ A tu treba še posebno upoštevati, da eo jim daj to misel. Mi jim prav odkritosrčno; v " ^ , , ,. druga mesta, n. pr. Gradec in Dunaj, že privoščimo popolnega vspeha na tem podjetju. ° * Jt A1. , .. j j .... v v rešila na uprav velikanski nscin vprašanja Ali bojimo se, da se domislijo se pravočasno, r . .... > T?- . i - . • ■ «i. x .. . glede aaanirania in prometa, dočim sa je v kaj jim je Koerber in kaj bi zgubili znjim I & j r » j , Tretu še jafco malo zgodilo v tem pogledu. Ruskonaučnoministerstvo^ . , .. v , . Ce prav se je zadnji cas kaj storilo, so se bavi sedaj z vprašanjem g ede vpeljave i ven(^ar le obče šolske dolžnosti v Rusiji. V to svrho ,Vf . , , J ..... ki so nujno potrebna se stališča varovanja je ukazalo ministerstvo upravam ljudskih šol, 1 naj mu dopošijejo natančne podatke o številu za šolo doraslih otrok in o eventuvelnem številu šolskih poslopij, ki bodo potrebna, ako sa izvede načrt obče šolske dolžnosti. Italijanska šola v Albaniji. Turčija je dovolila italijanski vladi, da zamore v bodočem oktobru ustanoviti v Valoni italijansko šolo. Nove volitve v Italiji. Iz Rima javljajo, da je uradno določeno, da se bodo še prav od začetka ona velika dela, ki so nujno potrebna se stališča javnega zdravja, kakor n. pr. kanaliziranje, asaniranje starega mesta itd., in katera dela bodo združena z velikanskimi troški. Tudi na drugih poljih javne uprave bo treba storiti marsikaj, kar bo zahtevalo žrtev. Občinska uprava se n. pr. posebno baha se svojim šolstvom. V resnici pa je v Trstu pošteno štetih 8000, čitaj in izgovori: osemtisoč otrok, ki so po zakonu dolžni obiskovati šolo, a rastejo vendar brez elementarnega pouka. Vse te naloge bodo zahtevale velikih vršile nove volitve za parlament meseca avot, a potem še le, ko se ta vprašanja re-marca 1905. Zborn ca, ki je bila izvoljena gjj0, bomo mogli še-le soditi, da li so prabi-leta 1900, bo poslovala do zadnjega dne in Valoi Trsta manje obremenjeni, nego v drugih to je prvi slučaj, da bo umrla naravne smrti. ' mestih po komunalnih davkih in po troških Ta sklep ministerskega predsednika Giclittija z& plačevanje komunalnih dolgov?!! ni mnogim poslancem po volji, zlasti ne onim Celjski Nemci — pogoreli. Za dan najakrajneje levice, ki so se nadejali, da bodo 25. t. m. je zaani vsenemški kričač in drž. volitve že v oktobru in so se nanje že pri- j p09iacec gtein sklieai javen shod. Ali Slo-pravili. venci in socijalni demokratje eo sa dogovorili, Spor med francozkoinVati-daso prišli v velikem številu na zborova-kanom. Iz Pariza javljajo, da je na potu 1 lišče. Sicer vojeviti sklicatelj, videči t', ni v Pariz odgovor bv. Stolice. Valiian se pfi-1 hotel otvoriti zborovanja. Potem pa so Slo-zvija na dejBtvo, da ima sv. Oficij nad 1 venej in aoojjalnj demokratje izvolili pred- Kuit urim in nravstvena slika iz Italije. Rafeel Pal zzolo je pripoznan načelnik mafija v Siciliji in je bil — poslanec v italijanskem parlamentu. Ista grozna tolovajska zveza, ki čuje na ime mafija, je v letu 1893 zavratno napala in umorila svojega nasprotnika cav. Notarbartola, ia s cer se je rgodilo to na potovanju, v železniškem vozu. Palizzolo, kakor znan inspirator mafije, je bil cb- , tožen kakor intelektuveini provzročitelj umorstva na Notarbartolu. Palizzolo pa je bil obtožen &3 radi nekega drnzega umorstva. 11 let je mintlo, odkar je bil Notarbartolo umorjen, a Palizfolo je sedel tri leta v ječi. Ze tj znači, kakova ie italijanska justica. =tvo pa, da bo poretn ki v Fiorenci rešili krivde Palizzol? in njegove sokrivce, oziroma direktne krivce, postavlja krcno na glavo temu nečuvenemu škandalu. Ali če je že to škandal, katerega je težko označ.ti, pa bi zastonj iskali besede, da bi primerno izrazili svoj etud na tem, kar se je po oproščen i u godilo v Paiermu, v glavnem mestu Sicilije, kjer ima mefija svoje torišče. Velikanske mnež ce so ss z godbami in zastavami valile po ulicah in so kar bruhale iz sebe radost ca oproščenju — glavarja tolovajev. Mncžica je prirejala Palizz^lu v.harne ovacije, slavili eo ga govorniki — med njimi tudi neki gref Bslforte — in dame na balkonih so navdušeno mahale z rcbci. Paliz-zolu v prilog so začeli nt brati denarna prispevka. Slično so slavili Paiizzjla po veeh siciljskih mestih in o prihodnjih volitvah v italijanski parlament ga hočejo v Paiermu kandidirati v vseh štirih volilnih okrajih ! škofi vrhovno oblast v stvari vere. Službeno se javlja, da noče francozka vlada niti slišati o kakem pogajanju z Vatikanom. Dne 2. avgusta se bo vršilo mini-sterako posvetovanje, na katerem se bo razpravljalo o odgovoru sv. Stolice. sedo štvo. Nemci pa so odkurili z neznansko dolgimi obrazi. Zoorovanje seje vršilo v miru in redu od 8—10. ure zvečer. Govorila eta dvn slovenska in dva socijalnodemokratiška govornika. Govorniki so se v mnogih toSkah strinjali popolnoma, sicer pa so varovali svoje politično fctal.šče. Vsi so bili jediui v tem, i da celjska gospodovalna magistratova klika ne zastopa ljudstva, ampak le prusjaške tendenc je, .da torej nima pravica nastopat:. Da-lavci eo as mirno razišli pevaje delavske pesmi in »Lapa naša domovina« ! — To je bil pravi dies ntfiatus za celjske Nemce in nemškut8rje. Preiskave v poslopja društva »Griu-nastica«. *Piccolo« javlja, da so hišae preiskave v poslopju društva »Ginnastica« že dovršene in zaključene. Preiskovalni sodnik dr. Barz&l da je že prijavil redarstveni oblasti, da se more poslopje zopet izročiti načsUtvu razj uščenega društva dokler razpu-šČenje ne postane pravokrepno. Dalje javlja »Picco'.o«, da je preiskovalni sodnik dovršil Ž3 tudi zaslišavanje obtcžercev in prične sedaj z zasipavanjem prič. Šolsko porodilo o stanju ljudskega šolstva okraja sežanskega v letu 1903 do 1904 Sestavil c. kr. okrajni šolski nadzornik Matko Kante. Prejeli smo: Tas:o se zove brošurica, ki jo je ob zaključku šolskega leta založil c. kr. okrajni šolski svet v Sežani in tiskala goriška tiskarna A. Gabršček v Go-rioi. — »Sjlako portčiio« ima sledečo vso-bino : I. Vprašanje in odgovor v ljudski soli. Sestavila Ana Klančičeva, učiteljica v Sa užitnine? Te žani. II. Šolske oblastnije. III. Pregled učiti Skupnih dohodkov Seljstva v okraju. IV. Pregled šckke mladine, lijone od devetih milijonov šolarskih knjiža;c, Eolskih knjig za uboge, Domače vesti. Vladika Strossmayer je že toliko okreval, da se je mogel sprehajati po slatinskem parku. Vladika j s sedaj izven nevarno3ti ter pride v soboto v Zagreb, a v ponedeljek Ee povrne v Djabovr. Finančno položenje tržaške občine. »Triester Zaitung« je priobčila III. članek o tčm predmetu. Iz istega posnemamo : Da se je v zadnjih letih vendar našlo pokritje za velika prekoračenja proračuna in za primanjkljaje v računskih saključiih, in to je pomoglo le posojilo 24 milijonov kron. Sedaj pa je to posojilo izcrpljeno do kakih 2 in pol milijona kron in s tem je izginola možnost pokrivanja. Ker vziio velikemu posvečenju dohodkov ni bilo možno priti v ordinariju do ravnotežja, navstaja sedaj neizogibna potreba, ali da ee v ordinariju uvede izdatno štedenje^ ali pa se povišajo občinske doklade na direktne davke. V svoj i spomenici trdi municipalna delegac j*, da so v Trstu občinske djklade na direktne davke znatno manjše, nego v drugh avstrijskih me3tib. Djčiaa se te doklade gibljejo drugod med 135 in 50°/0, znašajo v Trstu ie 47°/0. Nemški tiat priznava, da je to resnica. Ali kako je s dokladami na znašajo v Trstu tretjino občine (tri mi šolskih vrtov in poslopij v letu 1903—1904. V. Ovca. (Učna slika). Spisala Bilbina Epp c , učiteljica. Marljivost. Spisal I. V. Da bi izražali svojo sodbo o tem poročilu, to ne spada v naš delokrog. Vendar si u*ojamo izreči sledeče : Spis A. K. o vprašanju in odgovoru v Ijudaki loli ima do'.>er namen, a vidi se, da je posnet (reete »prestavljen«) po raznih nemških virih, kar tudi gospiea pisateljica tega spisa sama priznava na 1. strani. V spisu 83 grmanizmi kar lahko primejo, kar zcači, da gospica ne pozna dobro svojstev obeh ježkov. — Spis »Ovca«, ki ga je spisala g.ca B. E,, je dober in tudi v jezikovnem oziru mu ni veliko očitati. V=e • kako je jez'k bolji od gospice A. K. — Spisu »Marljivost* bi lahko marsikaj očital?. VspriČo izrazov »dosezati, popolnovati, nado-meatovati« (atr. 34), se nas ja polastila prava nevolja, kajti g. I. V. piše : »Otroci na Krasu so večinoma slabo nadarjeni, to pomanjkljivost je treba s pravim sredstvom dosezati, popolnovati in nidomestovati«. — Kaj ti-cega, takov »nonaens« v šolskem poročilu ! Mi bi rekli, da pomanjkljivosti treba odstra-njati, ne pa »dosezati, popolnovati ia nado-mestovati« ! Sploh se nam ta apis zdi tak, di bi mu veliko koristilo, ako — bi ga na bdi priobčili. Vroče je, silno vroče, sicer ne bi »Piccolo« morda vendar natvezal svojim čitateljem take neumnosti, kakor je sledeča : V petek, ko se je jelo mračiti, so prišli na b:žjo pot v Barban kmetje iz doline dekanske in iz Marezig z dvema svojima svečenikoma in so hoteli v f-prevodu prehoditi mesto, pevaje v svojem nerazumljivem jeziku, a na Čelu jim zastava s šestimi trakovi v ruskih barvah. In oba kmečka pastirja (meni svečenika) eta se dobro zavedala, kako brez-obrazna nesramnost je to, kajti, čim je jeden njiju pogodil, da so občinski redarji zapazili ono rusko zastavo, je (svečanik namreč) v vsej naglici dal sneti ruske trakove in jih je stlačil v Žep.. Povejte nam, ali na se smejemo glasilu, ki vziic svoji tisočletni kulturi prinaša taka neuaano3ti, ali naj obžaljujemo občinstvo ki fe daje krmiti s tako hraco! Kraj vsegajtega pa bi utegnili biti krivi proroki, ako bi hoteli trditi z gotovestjo, da gospodje na tržaškem ordinarjatu ne uvedejo kako »hochnotpeinliche^Uatersuchung« — govorimo po nemški, da nas bodo laglje gotj-veje razumeli — radi tega oslovskega poročila v »Picco'u«. Neumnost gor, ntumnott doli, italijanstvo je faktor, ki nekaj tehta na tržaškem ordinarjatu in »Piccolo« je njegov (italijanstva namreč) veliki prorok ! Dijaškemu podpornemu društvu v Trstu so pristopili vsled poziva pripravljalnega odbora priloženega 16. t. m. našemu listu ter iatoČasao doposlali dotične udarne ntši upravi : 1.) r e d n i členi: gg. D.*. Osokar Rybar, odvetnik. Dr. Gustav Gregor n, i d-vetnik in Ivan Farcžid v Trstu ; preč. g. Matija Sila, župnik dekan v fiTomaju ; S -ikov.Č Karol trgovec in pcse3bnik jv Grnern-kaiu v l3tri in Fr. Lasič c. kr. polit, komisar na Krku. 2.) Podporni členi : Andrej Z nk, m33tni kaplan, Bjžo (Nntale) Bott, kavarnar, Josip Rože, mizarski mojster vsi v Tratu ; Josip Andrejašič iz Ornegakala in Fran Meden trgovec v sv. Križu pri Trstu. Ker je pripravljalni odbor razposlal potom našega lista okolo 3000 pcz'vov 8 pravili ia poštnimi položnicami, se nadeja, da se v kratkem odpovejo vsi drugi rodoljubi Čim prej, da bo mi žno sil.cati ustanovni občni zlJor s čistao udeležbo eieuov. Opomba: Redni žlsni plačujejo po 10 K, podporni členi pa po 2 K na let« , ustanovniki pa 100 K enkrat za vselej. Kdor je zgubil poštno položnico lahko pošlje denar na upravo našega lista ali pa na »Djaako podporno društvo« v roke dra. Gustava Gregorina po peštni nakaznici. Poslednjemu naj se pošiljajo tudi naznanila pristopa, ako se Loče plačati u dnino pozneje. Delavsko konsumno društvo pri sv. Jakobu naznanja p. n. gg. udom, da se jo za nedeljo dne 31. julija t. 1. naznanjeni izredni občni zbor odnesel na nedeljo 7. avgusta in sicer radi tega, ker je v nedeljo 31. t. m. ob isti uri procesija sv. Jakoba. — Vsi oni gg. udje, ki niso še dobili vabila, naprošeni so, naj ss blagovolijo otrniti na odbor, kjer isto dobe. Odbor. S potovanja. (Zvršetek.) V Srbiji imajo svobodno kolportažo : zato prodajajo listo po ulicah in javnih lokalih. — Pii nas š? ni gimnaziju ali realki ter so dobili spričevalo tega, da-si smo !baje veliko bo\j moderna prvega reda s povprečno najmanje »zadovo-država, nego li Srb ja. ljiviaai cenzurami« ; e) če ee vpis ne izvrši Ko so listi objavili zaiaji poraz Japon- neposredno iz kakega drugega učnega zavoda cev pri Port-Arturu je zavladalo veliko je predložiti dokaz o dosedanjem neoporečnem veselje med v^emi kr< g beligrsjskimi — ka- vedenju ; f) morajo biti prosilci vsaj toliko kor pri nas ! vešči nemškemu jeziku v besedi in pismu, da Srbska sodišča počivajo sedčj, za časa morejo žerod]začetka slediti pouku in ga u metre h mesecev. Vročina je v Belemgradu t;ka, vati. — da je dne 14. t. m. nekega revnega težaka Vsprejemni izpiti za šolsko lleto 1904- sedečega na bregu Save, zadela solnčarica 1905. se bodo vršili od 13. do 15. eep- ter je nesrečnež pal v vodo in umrl. V Savi tembra. in Donavi Re skoraj sleherni dan ke lo vtopi Vročica in suša. Silno vročino imajo v Reki sta namreč mrzli in Ijudij ki se hodijo Cjlovcu. Nekaj tednov kaže toplomer popo- kopat, prijemlje često krč, čemur posledica je ludne 27 do 30 stopinj. veliko število utopljencev. j Jz Ambrusa na Dolenjskem poročajo, da Predno se oddaljim od Belegagrsds, naj je bila minolo soboto tam taka vročina, da Š3 povem, da =e brez potnega linta ne more Be je med košnjo vnela trava, katero so kosci v 8rbijo, ker A^trija siroto p. zi na t--, da komaj pogasili. bi kdo ne prešel srbske meje brez dovoljenja. VBied strašne vročine se v Parizu one- uredništva lista »II socijalni demo- a Camber« Sole« (doli 20 korakov daleč od Sole«. Demonetrantje: kratje in neodrešsnci. Način: vpitje »morte (smrt Camberju), »abbasso il »Sole«) in drugo. Konec: kccslu po 11. uri, ah malo prej, ko ie začelo deževati. Aretovanih : mnogo. Ranjenih: 0. Posebnosti: Demonstrantje eo bili navadni otročaj«. Naša opomba: Bog je dal dež. Upati je torej, da se booo možgani demonstrantov ohladili in da bo veled tega kmalu konec teh komedij. Saj je čas! Parnik »Knight Commander<, ki so ga Rusi te dni v jnpouskem morju pogrez Tovarsia pohištva Aleksander Levi a? A. nzi ■ ulica Tesa št. 52. (v lastni hiši.) ZALOGA; Piazza Resaris (šcisko poslopje}* Cene, da se ni bati iiik:ike ^ Sprejemajo se vsakovrstna dela luci po posebnih načrtih. Eastrcvan oeaLs forcsplaono la fra^«D. jri . .. , a . n li, je bil dospel dao 2. ftjbruvaria t. 1. iz Kdor misli prtk> Donave al, Save, naj » svesti d. dan 200 do 300 oseb, m,d njimi je Bombaja v Tr«t ter fe usiJral t 8Vohodoi torej preskrbi potne liste. -- J— ori------"*- 1 -* ? Družicam I^adid in N koli«5 izrekam na dan 30 nevarnih slučajev, 12 jih pa Baj,u^ ob pomo]u ŠL 2 Prireljal je bil blago , . _ , , _t M dan umre od 8oln6*ric®- Vročina znaša vj ua ragun avBtrijbkega LIovda. Vozil je 2716 tem mestu prisrčno zaiua-o za vse dobrote senci 39 stopinj Celzija. • tonelat in 83 posebe (gospodoma) za spremljanja po Valed izvanredne Buše se je raka Laba i ' . , .. T ~ .. , . , Belemgradu in okolici. Bog plačaj ! 8koraj FO?olnoma izsušila. BI zo Draždan je f1"**, ^^ ^ K?ajS° " Staje;6kem Sedaj sa povrnem nazaj na fcrvatska tla. Voda tiko nizka, da hodijo po njaj otroci za P°r°5nJO' ** " pJJaViIa ^ ™c*"dlh Pe" V Jankovcu v Slavoniji je izstopilo več ci- zabave ronospora. Perje je porumenelo kakor v je- ganov. Zunaj je navstalo vpitje in Jokanje.) Na Dunaju traja vročina dalje. V torek j8g°de J" odPad*j°' Vinski pri- Ko sem povprašal po vzroku, se mi je po- ob 10. uri zjutraj je kazal toplomer 34 sto- ^TJ^^T^ * ^rotu. Tam vdobito vsake vrste vedalc, da c ganke jokajo od veselja, ker so piDj Celzija in sicer v severni senci. ®D' J ' Krump.r pa že, se njih dragi §po odsotnosti več meaecev \z Nove Gradiške na Hrvatskem poro- ^rnili iz — ječe v Mitrovici ! gajQ : Tukaj je nastala strašna suša, ki je do V Jesenovcu na Hrvatskem so pripeljali Bedaj uničila tretjino koruze. Cešplje, ki so kržtkem z0Pet občinske volitve. Nemčurji že na naš vlak mladega moža, katerega je malo obilno rodile, odpadajo, njihov pridelek se je 8ed°j etrastno ag^'raju. piej obetrelil neki Jeseničan. Dan prej sta ee za polovico zmanjšal. Na grozdju se je poja-! 25 000 TreČ riža je došlo iz Santosa v sprla in nasledek je bil — streljanje ! Ra- vij3 DOVa bolezen. Trst z Lloydovim parnikom »Istriac. Rž je njenec je oženjen. V telesu je imel 5 strelov, Deček 14-15 let. dečsa z dežele. Kja pove uprava »Eiinoati«. sedaj v zemlji gnjije. V Dobrli vasi na Koroškem bodo Požari. V Badenu pri Dunaju je v to-;nameDj€n za ^kajšnji trg, katere mu sedaj zdravijo [v zagrebški bolni- rek zft5el gQreti Ggenj bq kmfllo poga_ j Samomor. Včeraj v jutro ob 7. uri in šnici. Narod, narod, k e d a j tuješ ? se epa me- Svoji k svojim "tSTjg OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa kam ? — Grem kupit par Čevljev! — Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25. po domače obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Rehar. sili. Ud tam so morali pa gasilci t*koj v Po1 BO grobokopi kat. pokopal sča pri sv. Ani bližnji Pfaffanstatten, kjer je pogorelo 15 hiš. »»Sii na nekem gre bu Už Čega priletnega mc ža, V Ljubljani smo videli velikanske pri- Gašenje je bilo zelo težavno radi pomanjkanja kateri si je bil zabol v bvo stran prsi dolg prave za nedeljski sokolski shod; žal, da smo vode ogter moL ponesli 80 ga takoj V bolnišnico morali iti m mo in tja, kamor nas je zvala y pfciji Da Moravakem je v p0nedeljek P« 8V. Miriji Magdaleni. Tam so zdravniki 1 -Z30St- zgorel8 tretjina vasi. preiskali nesrečneža ter konstatovali, da je než Ob zaključku naj še omenim, da je le- jz Sjpronja na Ogrskem poročajo, da ranil razno ž vljenake orgaae in da možo ni tma po veeb opisanih semljah dobra. j(J pcgorelo v mestu £ ^nstadt, kišteje3000 več mogoče re.4iti življenj«. In re9 je nesreč- z.ta ia ssdja je Fov*>d v iz^bilici. Tur- prebivaioeV) na(i 5q hifi než umrl že dve ur pjzcejp. Bil je to Ivan ščica je tu H kazala najboljša. y G5diĐgu na Q^kem ja v noči od (Mj« ** Čttrti Stran:.) Meso ;e Bdemgradu : goveje po 90 para 25 f m zgord ^ ^ ^ ^^ _______ Q qJ Be je ^ ^ d gQ njet!Qa 80 par,, evm.ko pa po 1-10 p.™.„Ln; *orda .0 ogromne zaloge žit,. Udtelia 8 ovec3ke?a Jez,ka 86 1 T7so Z C83bit° jEdino3ti«. Zastopnik ozir. potovale C večje trgovine na Kranjskem, vešč slo-venstega, nemškega in madjarskega jezika, tudi v pisavi sposoben, iz boljše rodovine, pošten in zanesljiv fan% 25 let star, popolnoma izvežban v manifabturni in specerijski stroki, bi želel priti v Trst, ali v Gorico. Svojo službo bi mogel zamenjati v 4 teinih. išče za 2 ali 3 ure na | Najboljša spričevala so na razpolago. fOgO i ra upra\o »Edi-; Kdo? in kje? pove iz prijaznosti uprava „Edinosti". veselice miaole nedelje, oaroma so pr pla- žarib. Tako je v Kaptolu pri Požegi pogo- Najboll ierlnostaven, n«j,olidnejši i dovišeni amerikanski pisalni stroj prve vrste ja čali vstopamo gg. : Furlan Marija krčma- relo 23 h e Z gospodarekimi poslopji, šktdj BBMIMrrl ion/1 « -------«« ----j —. __ rica 3.80, Vatovec I. M. velepostBtn:k 2 K, je nad 100.000 Lron, Simon Skrinjar, Fran Maroki Obrov, Gre-1 Velik vihar s točo in nalivom je raz- Zadnji amerikanski model! VI .REMINGTON" Mod gor Babič, Leopold Martelgnc in Zafrei p.i sajtl preteklo soboto po nekaterih krajia v5 1 K; Jakob Vatovec in Iv. Lsvičar po K Furlaniji ter v Fojani in Barbani, deloma v| 1.20; Miloš Kamušč;č 80 stot.; M. Mandic, Medani in V^ipolžah, več v Musi, najhuje v Stopar, Bacčlč, Vekoslav Kodrič, Krže, Ant. L čaiku in Sovodnjhh ter v bližnji okolici. 1 •Jer č, ŠLcfin Prelc, Fr. Zgonik in Ssaoko Škoda, katero je napravil vihar in toča, sa Godina po 60 stot.; M.ha G.g č, Jos p Gre- ne ve se natančno ceniti, pa je prav velika gor.c, Gregor Isl nič, Štolfa (uiar), Ivan poselmo v L čniku in Sovodnjah. Gorica je Fraukovič, Vinko Godina, Dragotin Sluga, dobila nekoliko dežja, ki je ohladil tiati večer ; Mictek, Josip Negcde in Fran Kocijančič po drugI dan je bilo zopet vroča, kakor prej, in 40 stot.; J. J, N. N. Ćuk, S: kar 3ih j0 bi!o še na polju. Trajala jej morajo predložiti Sv-oje prošnje najdalje do 15. 22 minut. septembra na ravnat^lj&tvu gori rte nega za-! Dež ! Dež ! D^ž ! Po dolgotrajni suši in vodš. Kdor ho5e biti vaprejet v prvi raz- ko jo vroč na postila prav neznosna dočim red kakor reden učenec mora: a) dokazati je pretila, da postane še hujša, je začsl sinoči da je dovršil [4. razred kake gimnazije ali okolo 11. ure in pol padati v vetru droben, reaik«, ali druge, vsaj prlbl žao toliko vredne blagodejen dež. Nt bo je bilo tedaj le deloma predstudije, najmanje pa meščansko šolo z zastrto z oblaki. Pozneje je pa dtž postal zadovoljivim vb;,ehom ; l) da je dovršil IG mečneji in debeli oblaki so sakrili vse ob-eto, ali da je doviš v istem solarntm letu ; nebje. Ob 1. uri po polunoči pa je dež jenjal, c) mora predle žiti izjavo očetovo ali varuhovo a veter je postal močneji. Vendar je oetalo gleda vstopa v zivod in plačevanja tr, škov nebo še vedno pokrito z oblaki, za osfcibo za časa učenja in za pt uk, d) Sinoćnja demonstracija, mora pole ž ti VBprejemci izpit. Od tega it- Začetek: ob 10. uri in pol. pita so oproščeni le cn:, ki so doviš li drugi Kraj: ul ca dei Gelsi in ulica del semester 4. razreda na kakem tuzem=kem Toro na križpot h z ulico Chiozza, to je TRAKOVI za kopiranje ali brej! ko j-iran a za litcgrafiranje ali bektografi-raoje za pisalne stroja vseh sestavov kakor: Atller, Under-wood, Remington, Hammond, Oliver, Ideal itd. s jamstvom od K 3"— naprej. Blazine za stroj „Y0ST r e c k e : Tisa K 324.-328 —, Kredit K 460.— ,, Bodenkredit 1880 K 303 — 312.—, Bo- -nkreiit 1889 K 291.— 301.—, Turške K 126.50 ... li*»X0 Srbske —.— do —.—. Dunajska oorza ob 2. url popol :. včeraj danes L z£avzd dolg v papirja IUO.tjO 100.15 ~ v srebrn 100.20 100.15 Avstrijska renta ▼ zlatu 118.80 118 80 v kronah 4e/. 29.35 99/ 5 ^vesticijska renta 31/,'/. 91.15 »1 J) O*- La renta v zlatu 4C/, 11^.70 118.75 „v kronah 4% 97.15 97.15 renta 31/, c8.90 88 85 Akuje nacijonalne banks 1605— 1^03.— Kreditne akcije 637.25 63430 ix>cdon, 10 Leu. 239 8 i1/, 239 8o»f jnr »r*ornih mark li7.25 117.^0l, M n^.rk 23.47 23.40 *20 frankov 19 02 19 03 10 it*!. Ur 96.05 95 — Vcssnfc cekini 1132 11.31 Farižka In londonska bcr?a. F ar iz. (Sklep.) — francozha nn;a 97.57 5"', hafrjaraka renta 102.70, Španski ezteriear 85.40 fckcije otomanske banke 56b.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne ieletn.C. i 75.— Lc-rabsrdi —.— uni^cirana tcrika renta 85.45 ».erjice na London 252.<>0, avBl rijeka zlat?, rcrti 301 65 carska 4°/t zlata renta J 00.70, L£nderttnk —.— turške srečke 121 —, parižka banka 11.62, itali'an-fce m^ridiionalne akcije —-—, akcije Kia I lilo I3.i2. Slabotna. London. (Sklep) Konsolidiran dolg 88 — Icn-bardi 3l t srebro 26*/4, Spaaska renta 84ita-lijanrka renta 102—, tržni diskont 2menjice ds 1 ►lulaju —.— dohodki banke —.— izplačila bankt —. lllafna. Tržna poročila 27. julija. BudimpeSta. PSenici ta oktober 9 84 do 9Jj5 Rž ra oktober 7 60 do 7 61. Oves za oktober rv 6.72 do 6.73 Koruza za julij —.— do —.—, za avgust 133 do 6 34. P enica : ponudbe srednje; povpraševanje ► laboti o, mirno. — Prodaja 25.000 meierskih stot. ne-preaenjeno. Drugi žita nespremenjeno. Vreme : vroče. H a v r e. (Sklep.) Kava Santo« good avt rage za tek. mesec po 50 Kg 4175 Irk, za sept. 42.-- H ambur g. »Sklep pop.) rvava Saa^s joo. average za julij 341 4 za september 343 4, za dec 35',., ta marec 36—, vzdržano. Kava Rio navtdaa loto1'34—35, navadna reelna 36—3», navadna door* 39—40 Hamburg. (Sklep) Sladkor za julij 19 it avgust 1J.25, za sept. 19 30, za ottot>er 19.Ć5, t* dec. 19.55, za marec. 20.—. Stalno. Vreme: lepj. Sladkor tuzemski. Centrifugalfile, promjtEc K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 6».—. Concassć in Melispilt: prompmu K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— d: —.—, marec-avg. 68JO do 69.30. London. Sladkor iz repe Burov 9"•/„ Sk Java 10 6 £h llirno. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bedeče dobave, vzdržano. 10 st. zvijanja, 5 st. zvijanja. Pariz. RŽ za tekoči mesec 15 15, rž z» avgust 15.75, za sept>okt. 15.—, za september-de-cember 15 26 mirno). — Pšenica za tekoči mesec 21.70, za avgust 21.80, za sept.-okt. 22 25 zt september-oecember 22.50 (stalno). — Moka za t« -koči mesec 30.05 za avgust 29 85, za sept. okt 29.90 za sept -december 29.90 (stalno). Repično olje za tekoči mesec 48.50, za avgust 4S.^5, za sept.-december 49 50 z\ januvar april c>0.25 (mirno. Cspirit za tekoči meeec 43 25, za avgust 42.— za sep t.-december 37.—, za januvar april 35.75 (mlačno). Sladkor surov 88° uho nt v 25", —25V , (mircc;, be. za tekoči mesec 273,, za avgust 271,, za okt! -jan. 29—, za januvar-april 293/4 (mi:co) ra- Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Kova redna, hitra £n direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Ncvim Jorkom. Hitri in elegantni paroik pre-1 krdtk-.in zdrkueu 4(K() ton. olpluje u+ie 30. julija v Nori i'ork. Pošlnina znaša iti. razred K 180.---I. razred K 300.- Potrežba in brana (vsak dan svež kruh in meso) dobro viuo, zdravniška službe. Parniki ao ^ električno razsvetljeni in ventili.an:. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. 2 ■ ™ o ^r ss o "o X s; © — Q O mt Z/2 Zlatar DRAGOTIN VEKJET (G. Vecchiet), TRST. — Corso štv. 47. — TRST. Priporoča evojo prodajalnico zl&tanine, srebrnine in iepnih ur. — Sprejema naročbe, poprave arebrnih in blatih predmetov ter poprave žepnih nr. Kupuje staro zlato in srebro. KT Cene zmerne. Ilica 40. — Zagreb — Ilica 40. priporoča svoje točne, solidne in cenene proizvode. Cenike brezolačno in franko. O o o o o izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi Na milijone gospodov in dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je „Feeolin1* najboljši kozmetik z a kožo, lasi in zobe. Najgrši obraz in Dajostudnejše roke zadobe takoj ari-stokratičuo finost in obliko z rabo ^Feeolin a". „Feeolin" je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo r F e e o 1 i n au popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni Črvi, ogorenja, rudečice na nosu itd. rF e e o 1 i n" je najboljše sredstvo _ za očiščenje, vzdrževanje in olepšanje Ias;, zabranjenje iste proti cdpadanju, plešami in boleznim v glavi. „F e nejše in najboljše sredstvo za čišćenje zob. Kdor redno rabi „Feeolin" in \ aooiva se V IJILlOgUl niiruuuutcnu, pjiiiuxiicjijt»Li iu icauijj.h-1. Feeolin" je tudi najoarav-mesto mila, ostane mlad W Trgovcem z jestvinami V Kozini in okolici priporoča svojo veliko zalogo moke iz parnih mlinov Schoeler & C.O dvornih zalagateljev v Ebenfurtu in na Dunaju = I¥AN ŠIŠKOVIČ = trgovec v Kozini. iz tovarne Bratov Reininghaua Steinfeld pri Gradcu. zaloga Jtfattonijeve gissshublcr vedno sveže kisle vode po zmernih cenah pri ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 13 M. SALARINI v ulici Ponte della Fabbra St. 2. (Vogal uL Torrente.) Prva zaloga izgotovljenih oblek za moške, dečke Jope črne in barvane v velikem izberu ee od satena in platna, kostumi sateu al platneni za otroke. Velik izbor snovij za obleke po meri, ki se izgotove v laatnej krojačn.3 ; 600 oblek po K 10 za moške, 400 po K 8 za dečke. Zaloga je j vedno obložena z izlelki najboljših to varen Češke Kormina in Cervinjana. PODRUŽNICA; „ALLA CITTA Dl LONDKA tli. Poste nnove št. 5. (vogal ul. Torre bianca) U Svoji k svojim ! M. Stop p ar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sveže sladčice. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. GGBIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z neomejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v lastni hili. -- Hranilne t loge sprejemajo ee cd vaacega če tudi n: c au društva in aa obrestujejo po 41/a°/o> ne r*a ^ se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se ssrao članom in sicer na menj ce po 6 °/0 in na vknjižbe po 5 Vs°/o Uraduje vsaki dtn od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in prs z ni kov. Stanje Mlin vloi leta 1902. Kron 1,479.000 Paštno-lraii. račun štY. 831215. Grand Restaurant Hacker © Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. Nalašč pripravljena večerja za čas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! M" Največji konforf! "^fg Postrežba točna i ficilht Vreme: oblačno. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI t&Sr Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Kupuje in prodaja TU Trate rent, zastavnih piaem, p rij ori ve t, komunalnih obligacij, srečk, delnic, Talut. novcev in ddvie. ?rosa6ee izdaja k mkoma ir&basjn. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnevčnje zapa.o - kii p ene. _:—-- Daje pradnjme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznf _ Izgubi - V;rtkuiujo in divlnkulujc vojaške ženltnlneko kavcije. Zjj&ojjvi ia j.ti caoaio, Bor?-is. naročila. Podružnica v Spljetu g Denarne vioge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodt in • ofciesiim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do --------------= dne vzdiga. ~ " P?onaet a čeki in nakaznicami. Nj.