St. 13. V Trstu, v soboto U. februvarja <885. Tečaj X EDINOST GlaMrtf Slovenskega političnega društva za Primorsko cdiMrt J« mu*.» • edinost« izhaja 2krat na teden vsako sredo in aab«t» o poludne. Cena za vse ( vsi ioriii aa noiiliaio Urndnlitvn .vi. T.rr.nt.. .m,,™ ti * ^ leto je <» pld., za poln leta 3 gld.. za četrt letat gld. SO kr. - Posamezn« šleviik* 8e frankiran Rokooi.l nu?!!!?« !i t- ■ *nuov,a t1p<>k»llav«.ak mora biti dobivajo Pri onraviiiStvu in v trafikah v tr.tu r>o » kr., v Gorici in v Ajdovščini 'o niil in no.lanice) »e zarfzii ' i sh jt^k ~ !*"r*i\j™!1* vfhl° un2:,!,~ «kr - vnrnftnt««. reklamacije in inaerate prejema Opravaiitve, via Terreatfl, »Nova tlakama*, j Sikami v^ko bi^ao ^ ~ p™ cen6; pn kratkih oglasih z drobnimi Slovenski poslanci v drž. zboru. Odkar posluje Taaffejevo minister-stvo Slovenci vedno pričakujemo bolj — Sega, in naši državni poslanci so vedno zvesto podpirali to ministerstvo v me-nenju, da vendar enkrat pride vrsta tudi na Slovence, da so jim uresničijo vsaj najnujnejše želje in zahteve. Mej temi željami so v prvej vrsti šole na podlagi narodnega jezika in pa ura-aovanje sci Slovenci v materinem njih jeziku. Za Kranjsko se je v tem obziru nekoliko doseglo, ali na Primorskem, Štajerskem in Koroškem se ni Slovencem ne v šolah ne v uradih stanje prav nič zboljšalo, ampak se je pu-fičalo vse pri starem z razliko, da se je začela Nemščina posebno na Primorskem priporočati z največim po-vdarjanjem. Naši državni poslanci so torej videli, da na tak način ne bode moglo iti dalje, kajti oni ne bi bili mogli položiti z mirno vestjo svojih letos jenjajočih mandatov v roko svojih vo-lilcev, ako nebi jim mogli tudi reči, da so poskusili skrajne korake v dosego najvažnejših narodnih pravic. Kmalo potem, ko se je začela letošnja sesija, posvetovali so se Slovenski poslanci, kaj jim je storiti, da vendar kaj dosežejo za svoj teptani narod, in napravili so spomenico na ministerstvo, v katerej so razodeli naj-skromnejše svojo terjatve ter minister-stvu dali razumeti, da od uvažavanja zadnjih je odvisno še nadaljno postopanje z ministarstvom v vseh slučajih. Prišla jo potem na vrsto postava o kongrui, in naši Slovenski poslanci, mej njimi tudi Nabergoj, zahtevali s? PODLISTEK. Viktorica. (Odlomek iz «Babice».,) (Dalje.) •Kako pregrešne besede, to je peklenska napast) Kateremu človeku bi take besede na u isel prišle! — Nesrečna deklica, kaj si mislili), da si mu verovala I* tožila je kuma. «Bog, kako ne bi verovali njemu, kateri vam pra^i, da vas ljubil« «Le prazne marnje, nič druzega, le golo slep.rstvo! Hoče te prevariti.« (■Tudi jaz sem mu to rekla, ali on jn na Boga in svojo duSo prisegel, -ia me je uže ljubil, ko me je prvikrat videl in da me samo za to ni ogovoril in tega ne povedal, ker tne ni hotel priklenoti na nesrečno svojo osodo, katera ga poveodi pro-ganj t in mu ne pušča sreče uživ ti. Ah, jaz več ue vem. k;ij mi je vse povedal, uže to me je do solz ganolo. Vse sem mu verovala. reki. mu, da sem se ga bala, da sem se iz sameva strahu zaročila; povedala sem se mu, da nosim na srcu ška-pulir, iti ko «a je zahteval, dala s-m mu ga», reče Viktorica. • Ah, ti moj OdreSenik«, žalovala je kovać'ca «ona mu da stvar, kat»ro je Ogrela na svojem srci! Uže si v njegovej oblasti, Bo j ti iz njegovih krempljev ne pomore, ćisto te je očaral.. «On je rekel, da so ti čari — ljubezen; n »j nič »ruzega ne verujem)), odgo dovoli Viktorica. nekatere promemhe in da postava precej stopi v veljavo. Temu so je ustavljal neučni minister, češ, da vlada iz finančnih obzirov more postavo popolnoma izvršiti le v treh letih, in da ako zbornica tega ne sprejme, ne bode vlada mogla priporočati postave nuj-višjej sankciji. Pri glasovanji so Slovenski poslanci glasovali proti miui-sterstvu in sprejeta je bila postava z nekaterimi popravkami, posebno pa s tem popravkom, da se kongrua precej uvede in no polagoma. Postava pojde zdaj v gosposko zbornico in skoraj gotovo je, da so tam sprejme v zmislu vlade in še enkrat vrne poslanskej zbornici, kder se morda stvar še poravna, ako ministerstvo mej tem časom posebno se Slovenci doseže kako poravnavo. Ali to ne pojde, ako so vlada Čisto nič ne ozira na težnjo Slovencev, katere so slovenski poslanci vladi predložili Da bo temu res tako, in da jo začela mej zadnjimi in vlado neka napetost, to je pokazala zadnje dni debata v proračunskem odseku, v katerem sta se prijela naučni minister in dr. Tonkli. Zadnji je poprašal ministra, ali se vlada misli ozirati na resolucije od večine drž. zbora sprejete od 29. aprila 1882. in 5. marcija 1884., v katerih je drž. zbor vladi preporočil, da uvede slovenski jezik učnim jezikom na vseh onih učiteljskih pripravnicah, kder so odgojujnjo učitelji za slov. ljudske šolo in enako tudi na spodnjih 4. razredih gimnazij v Gorici, Pazinu, Mariboru in Celju (Kaj pa Trst?). Minister Conrad je na to pra-šanje odgovoril, da je resolucija pre- splošno držana in da seza predaleč,1 ter da kar je mogoče v Kranjskej, ni mogoče na Primorskem, v Stajerskej in Koroškej, ker so v teh deželah razmere vse drugačne. Tudi v Kranjskej se je slovenščina kot podučni .jezik le za poskušnjo uvedla in je treba še čakati na uspeh; ali užo zdaj more on konštatirati, da ni pravega uspeha, ker vseučiliški profesorji v Gradcu in na Dunaji tožijo, da abi-turijenti z Kranjskega niso toliko zmožni nemščine, da bi mogli z uspehom poslušati nauke sveučilišč. Na to je dr. Tonkli odgovoril, da od tega ministra ni sicer pričakoval ugodnega odgovora; ali tega pa tudi ni pričakoval, da bo minister na tak način bil v obraz ustavi in § 19. te ustave. Vsi razlogi ministrovi so ničevi, ker Slovenci imajo zadosti učnih moči in tudi učnih pripomočkov, vso to se je uža tudi priznavalo od strokov-njaške in od strani veČine dež. zbora; nadalje slov. in hrvatsko ljudstvo tirja vse to in dež. zbor goriški je soglasno sklenol, da so ima vlada prositi, naj uvede v srednjo šolo oba dež. jezika kot učna jezika; gledo na vse to tirja, da se še letos začne v prvem letu gimnazij v Pazinu, v Gorici, Mariboru in Celju z materinem kot učnim jezikom; kajti slov. ljudstva je treba spominjati so tudi tedaj, ako kaj pravičnega zahteva, a ne le tedaj, ako ga vlada treba. Ali čudi se, da minister govori o slabih uspehih na kranjskih gimnazijah vsled uvedbe materinščine v nižjo razrede tamošnjih gimnazij, saj je vendar znano, da obstoji ta naredba še «0, o ljubezen ; jaz bi mu povedala, kaj je ljubezen; ali zdaj je vse zastonj, kaj si vender storila! To je pravi volkodlak; zdaj ti bode kri iz telesa pil. in ko ti vso Izpje, zadavi te, in tvoja duša se po smrti ne bo imela miru in pokoja. In kaka sreča te je čakala 1» Viktorica se je kuminih besed prestrašila, pa kmalu zopet reklu : «Zdaj je vse zastonj, jaz pojdem za njim, in ako bi me v pekel peljal. Vse je zastonj. Pokrite me; rnrazi me!», tvče po kratkem molku. Kuma je navalila na-njo odeje, kolikor je je bilo, ali Viktorico je vedno mraz tresel i nobeue besede ni več izpregovorila. Kovačica je imela Viktorico prav radai in dasi se je na-njo raztogovila, da je dala škapulir od sebe, vender se jej je z*lo smilila deklica, o katerej je menila, da je izgubljena. Od vsega t^ga, kar j-^j je Viktorica povedala, ni nikomur nič razodela. Viktonci je ležala od tega dne kakor mrtva. Ni govorila, le bljla je v vročnici nerazumljive besede, zahtevala ni ničesar, pazila ni na nikogar. Kovačica se ni ga nola od nje in vso svojo umetnost poskušala, da bi deklici pomogla. Pa vse zastonj ; roditelja sta bila vsak dan žalost-nejša in ženin je vsak dan otož iiŠi od nj^ hodil. Kovač'Ci je odmajevala z glavo in si mislila: «To ni samo ob sebi; kako ni moglo biii, da jej ne bi pomagala nobena reč. katere so tolikim pomagale. Voj ik jo je očaral, to je to !» — Take misli je imel i po dnevi in p > noči, in ako je po nakljufibi jedenkrat po noči pogle iala skozi okuo in videla na vrtu ztgrnenega možu kateremu so proti njej obrnene oči svetele, kakor živo oglje — ona vsaj si je na to rotila le par let in da dotični dijaki so še ls v 3 razredu gimnazij, ne pa na vseučilišču. Če je tora j res, da se pritožujejo profesorji graške in dunajske univerze, da Kranjski dijaki ne znajo zadosti nemščine, pripisovati je to pač še starej nemčcvalnoj sistemi, no pa uvedbi slov. jezika v nižih razredih gimnazije. Kar pa se tiče opazek, da se na Koroškem, Štajerskem in Primorskpm šolske oblastnijo izrekajo proti tem naredbam, treba jo pred vsem vedeti, da uradniki tako plešejo, kakor jim od zgoraj piskajo in da večina teh uradnikov niti ni zmožna dotičnih deželnih jezikov. Edini merodajni činitelj je ljudstvo in so njega zastopniki, in ta činitelj terja narodni jezik v Šolah, vlada pa tega prvega činitelja ne smo na na noben način prezirati. Poročevalec Jireček se je tudi popolnoma zlagal s Tonklijem, kar je dokaz, da bodo vsi slovanski poslanci v drž. zboru podpirali težnjo Slovencev. Ali reči se mora, da je imel minister Conrad jako nesrečen dan, ko jo govoril o kranjskih dijakih na univerzah ter s tem prejasno odkril, da se no more izviti iz predsodkov proti Slovencem. Da prav slovenski dijaki znajo boljše nemščino, nego marsikateri nemškega rodu, to je uže davno znano in pripoznano na Dunaji in v Gradcu: A Kraner und noch Aner, aber deutsch kanner. Dr, Tonklijev odgovor je sicer oster, ali zaslužen v popolne j mori. — Da more minister tako brez vsake podlage zanikati našemu narodu najsvetejše pravico, to je zaloštno, in uprav zato moramo — bila je prepričana, daje resnična njena misel. Imela je tedaj veliko veselje, koje nečega dne Mikeš novico domov prinesel, da so dobili lovci ukaz da odrinejo. »Zastran mene naj vsi tukaj ostmejo, da pa taoii-de, ljubše mi je, nego da mi kdo sto zla-tov podari. Tega nam je vrag na vrat prinesel. Meni s^ vse zdi, kar je pri nas, da Viktorica nI. kar je bila, in da jo je vender le očaral!« rekel je oč*. in mati in kovačica sta mu pritrdili. Ali kovačica je upala, da se obrne vse na dobro, ker je vragova moč odvrnena. Vojaki so odšli. To noč je bilo Vikto-rici tako hudo. da je hotela kovačica po izpovednika poslati; ali pioti jutru jej je odleglo in nekoliko dni potem je i/, postelj« vstala. Kovačica sama je okrevanje pripisovala temu, da se je Viktorica vragove moči iznebila, vender je rada slišala, ko so Ij dje govorili: «Ta kovačica, to je umetnici, ako nje na bi bilo, ne bi več trave tlačila Viktorica.. In ko je to tako povsodi slišala, vero?ala je naposled uže sama, da je res deklico otela. Ali ni bi bilo še vse dobljeno. Vikto rica je bila sicar uže po konci, hodila je tudi uže na dvor, ali vsacemu se je z lela ysa promenjena. Kar nič več ni govorila in nihče jej ni bil več mari, oči so jej z i-terunele. Kovačica pa je tohžila vse, to uže mine i ni se jej več zdelo potrebno, bdeti pri njej; sestra Marija je zopet ž njo spala v spalnici, kakor poprej-. Prvo noč, ko sta bili deklici sami, sela je Marija k Viktoiici na posteljo in vpra šala jo z Ijubezujivo besedo — bila je jako dobra duša — zakaj je tako čudna in ali kaj progreši? V.ktorica se je va-njo ozrla, ali odgovorila ni nič •Vidiš. Viktorica, jaz bi ti rada nekaj povedala, ali bojim se, da bodeš hu Ia.* Viktoiici je odmajala z glavo in rekla: «Le povej, Marija!« •Ni v. čer, predtio so vojaci odšli,« začela je M»rija; jedva je to izgovorila, po-pala jo je Viktor ca za roko i naglo vprašala: «Voj ici so odšli? kam?« «0 'šli so. kam — tega ne vem.. »Hvala Bogu!* v/.dahne Viktorica in leže v posteljo. •Poslušaj. Viktorica, pa ne jezi so na-me; jaz vem, da nisi moiHa trpeti črnega vojaka in da mi zameriš, da sem ž njim govorila » ■ li si ž njim govorila?« naglo zopet vpraša Viktorica in vstane. • I nu, kako pa sem mu mogla odreči, ker me je tako lepo prosil; ali kar ozrla se nisem va-nj, jaz pa sem vselej utekla, dokler me ni na vrtu zatekel. Dajal mi je neke korene in prosil, da bi jih tebi kuhala, da ti pomorejo; jaz pa sem mu rekla, da nič o i njega ne vzamem, bala sem se. da ti ne <>& cepetcu. Ko pa nisem nikakor hotela vzeti korena, rekel te: »Tedaj mi stori vsaj to dobroto in ponči Viktoric1, da odidem, pa nikdar ne pozabim te u a, kar sem obečal; naj tuli ona ne pozabi, da se bova zopet videl«!* To sem mu pritrdila, in zdaj ti to p<»ročun. • Ali nič se ne hoj, saj on več ne pride in imela bod Š mir,, reče Mirija. • Dob o, Mtnja, dobro, ti si pridna; lepo si poročda. Idi zdaj spat, idil« reče na to V ktorida in jej pogladi okrogla ramena. Marija jej uravna vzgla^je, želi lahko noč in leže. (Dalje prih.) slovenskim poslancem le čestitati, da so vkrenoli pot, katera jo edino prava nasproti možem, ki se zdrzevajo tako brezobzirno odgovarjati na naše opravičene prošnje. — Odgovor ministrov dr. Tonkliju le Se bolj opravičuje postopanje naših poslancev. Najbrže, da se zopet poravna ta rarpor mej vlado in slovenskimi poslanci; ali mogoče je, da pride celo do krize, in da kakšen minister odškoči; ali Slovenci morajo za zdaj doseči saj one skromne terjatve svojih pravic, za katero se je uže dvakrat potegnola večina drž. zbora. Mi so nadejamo torej, da zadnjo odločno postopanje naših poslancev, katerim mi nismo hoteli nikoli dajati posebnih svetov, ker smo bili prepričani, da bodo postopali, kadar pride čas za to, — vendar uže Slovencem prinese to, česar največ žele in potrebujejo: ozbiljno uvedbo materinščino v šole in urade. Politični pregled. Notranje dežele. Alej veČino državnega zbora in vlado so se strune tako napele, da lahko katera poči, desnica je sploh nezadovoljna z vlado, ker ta danih zagotovil ni spolnila tako, kakor so je bilo nadejati. Posebno neza-dovoljn. pa so slovenski poslanci, ki v resnici niso dosegli nič, če tudi so se toliko trudili in vlaio vseskozi podpiral-. Hudo jih je razžalil v proračunskemu odseku naučni minister, ki je izjavil, da so slovenske pii ilelke na ljubljanskej gimnaziji le za poskuSnjo in da te rode slab sad, kar pričaj . vseučlliški profesorji v Gradcu, da slov enski dijaki iz Ljubljane ne znajo dovoli nemščine. Ta izjava je neki dr. Tonklija k.ir pretresla in odgovoril je le to, da iz slovenskih paralelk fte noben dijak ni prišel v Gradec, ker še ni tri leta, kar so bile ustanovljene. — Poroča se, da so slovenski poslanci podali posebno spomenico vladi, drugim poslancem na desnici pa naznanili, da si pridifć prosto glasovanj-. Iz tega je umevno, zakaj so vlad ni predlogi o kongrui pali in zakaj se )e poslanec Obreza, ki je bil vp;san kakor govornik za predlogo o pristojbinah, besedi Odpovedal. Vlada mora tedaj kaj storiti, sicer zgubi večino. Državnemu zboru je 10. t. m. vlada predložila načrt glede zavarovanja delavcev v primerjjaji bolezni. Poslanec Tausche je predlagal, naj se uvede mestna pristojbina za vse z Ogerskega v Avstrijo dohajajoče pridelke. Minister poljedelstva je odgovoril na interpelacijo zastran nasa-janja amerikanskih trt. Zakonski načrt zastrau oprošČenja koleka m olajšav pri izknjiževanji majhnih dolgov se je brez ugovora sprejel, kakor ga je promeuila gosposka zbornica. Prav tako tudi pogodba glede varstva podmorskih kablov io vladini predlog glede pomnoženja kuprenega drobiža. Potem se je predi ga o kongrui sprejela v tretjem čitanji. Nato je prišla ua vrsto novela o pristojbinah. Prvi je go voril Kali proti noveli ter naglafial, da, nema poguma, da bi zanjo govoril, ker ljudstvu nalaga nova večja bremena in socijalizmu na desno in levo vrata odpira, nazadnje je naglaSala, da se enakotežje v državnem gospodarstvu ne doseže, dokler bo vsaka stranka zbornice zase zahtevala olajšave. Poslanec Steudl je poudarjal, da bi bil izdajica rojstvenega svojega mesta, ako bi dovolil tako obremenjen^; on predlaga, naj bodo zapisniki javnih skladišč glede prodaje blaga prosti pristojbine in svari pred nadaljevanjem doseoanje finančne pobtike. Poslanec Trojan je govoril za predlogo in opazil, «ia ima tudi on več želj k posameznim paragrafom, a te sproži pri podrobnej razpravi. Govornik je omenil, da bo v predlogi tudi olajšave ju da ie iz finančnih ozirov potrebna. — Včeraj ju bila zopet seja. V odspku za vredbo rek v Galiciji je 10. t. m. poslanec Russ predlagal, naj se razprava o vredbi rek v Galiciji odloži In «d vlade zahteva, da v prihodnjem zase- danji predloži načrt, po katerem naj se reke vrede po vsej državi. Gro? Taaffe pa se je odločno potezal za predlogo, rekel je, da se je o t<*j zadevi ule nekoliko storilo s zakonom, po katerem se vrejajo hudourniki. O potrebi vredbe rek v Galiciji pa ni nobene dvombe, ker povzročujejo toliko povodenj in zato je vlada dolžna, podpirati predlogo, kakor je to storila za Tirolsko; politiškega značaja, kakor se je vladi očitalo, pač taka predloga ne more imeti, V proračunskem odseku se je odpove-dai grof Clam, ki je bil izvoljen za generalnega poročevalca, temu poslu; odsek in vlada sta izrekla svoje obžalovanje zarad tega ter mu izrekla priznanje zarad njegove neutrudljivosti. Poslanec MatuS je bil potem izvoljen za glavnega govornika. Mej razpravo je naznanil minister za bo-gočastje, da ima glede vredbe judovskih verskih občin uže skoraj dovršeno zakonsko predlogo, katera se predloži, če ne uže zdaj, pa gotovo v prvem prihodnjem zasedanji. Potem se je izročil i vladi prošnja finančne straže za enako plačo, kakoršno im« žend uuierija, da jo uvaži m se vsaj nekoliko ozira nanjo toliko, kelikor je le mogoče. V dunajskem mestnem svetu je bil 9. t. m. zopet izvoljen županom dosedanji župan Uhl z 90 glasovi izmed 119. Vnanje dežele. Is Rima se poroča, da bo italijanska vlada od državnega zbora zahtevala dvajset milijonov lir kredita za ekspedicijo v rudeče morje. Državni zbor ta kredit gotovo dovoli, in če bo potrebi, čemer se ne bo izogn iti, tudi Šj več, ker Italijanom je greben tako vzrastel, da uže sanjajo o svetovnej vladi starih Rimcev, če tudi se v sedanjem italijanskem rodu pretaka prav malo starorimske krvi, vsaj junuŠke ne! Tudi toliko pošteni so bili stari Rimljani, da so pri osvojitvah tujih dežel vsaj kak vzrok, če tudi je bil večkrat iz trte zvit, poiskali, da so vsaj na videz oteli čast, če so si kako deželo osvojili. In takrat so bili še časi robstva in malikovanja. A sedaj, ko imamo Kristovo vero, ko se toliko čisla svoboda, nagluša pravica; sedaj se Italija še za to ne briga in mnogo bolJ nepošteno vede; ona pošilja brez vzroka roparske čete v tuje kraje, ker jej je pretesen italijanski čevelj. Takega počenjanja je uže navajena, uesla jej je dobiček, ali maščevalo se bode, ker to je greh. in greh kazni ne otide. Italija, katero |e otel tuji meč, morala bi ponižna biti — napuh jo zopet trešči v propad. Turška vlada je zopet v Rimu protestirala zoper to, da Italijani zasedajo pod turško oblastjo stoječe luke i mesta na rudečem morji), poslala je tudi tožbo egiptovskega kralja o tej zadtvi vsem velev-lastlm. V P*ri$u delajo delavci in socijalist' vladi vedno večjo preglavico. Delalcev je mnogo brez dela in kruha, toraj je naravno, da so orodje socijalistom, ker pregovor pravi, da v sili — hudič muhe je. Će se tedaj delavci, ki nemajo kruha, družijo z socijalisti, tedaj to ni nič nenaravnega. 10. t. m. je bila nekaka rabuka katero so provztočili taki ljudje; veliko razsajalce.v je bilo Bicer zaprtih, a to nič ne pomore, pri prvej priliki bodo zopet, i ž njimi tudi drugi Še hujše razsjali i to se bode ponavljajo v vedno raztočej množini, tako sicer, da se unaine revolucija, če vlada in francoski državni zbor ne najdeta zdravila za to zelo nalezljivo in hudo bolezen. V Parizu je 11. t. m. preiskavala policija stanovanja anarhistov i necega avstrijskega anarhista zaprla. V Sudan pošilja angleška vlada v vsej naglici vojakov, kolikor more, da se Um reši angleška čast, ker zelo se je bati, da Mabdi polagoma ugonobi vso angleško vojsko. — VVilson i njegovi vojaki, ki so si po razbitji parnlkov varstva iskali na otoku Šabluka, bili so srečno oteti, par-uik »Lord Beefcford« jih je pripeljal srečno v Korti; Mahdijevl vojaki so mej potjo na parnik streljali, vendar se je parnik otel, če tudi je bil v vebkej nevarnosti. Zadnje novice iz Sudana potrjuje j", da je Gordon mrtev. Beguni iz Kartuma namreč pripovedujejo: Ko je 26. januvarja Faragh paša sovražniku vrata odprl, zapustil je Gordon naglo svojo palačo, da pozvč, kaj pomenja gibanje v mestu, a bil je na pragu v vrat zaboden. Bili so tu li vsi njegovi vojaki posekani, in celo ženam in otrokom se ni prizaneslo. Vsled te dogo.ibe je angleška vlada primorana maščevati se ter si Sudan podvreči. Tega ne zahteva le angleška Čast, temuč tudi državna potreba, ker sic m* bi sa ves muhamedanski svet Angležem uprl. DOPISI. Iz lokav*ke okolice na Krasu, 9. svečana. — Ker je biio lepo vreme na praznik sv. Štefana, šel sem v bližno prijetno vas «Lokev» zaradi nekih opravkov. O h 9. uri v jutro dospem v vas, ko je veliki zvon v zvoniku vabil k sv. maši. Več ljudi iz bližnjih vasi je prišlo v Lokev k sv. maši, ker so z veleli, da je tamošnji učitelj privabil precejšno število pevcev, (večina mladeniče'), ter jih vsak večer neutrudljivo podučeval skupno s pfejŠnimi pevci. Ko stjpiin z mojim prijateljem v prostorno in lepo odičeno crkev, donele so uže velečastno orgle in petje je bilo res izvrstno. Najbolj veličastno pa se je razlegal po cerkvi «Benediktus« (Blagoslovljen, kteri pride v imenu Gospodovem). Ganljivo je bilo slišati krepko doneče glasove domačih pevcev. Za tako petje tire vsa čast in hvala tamošnjemu g. učitelju in pevovoiiju I. Lebanu, ker skrbi za podučevanje lepega crkvenega petja. Pozneje sem prišel neko nedeljo po sv. Treh kraljih zopet v to vas in bii tudi tam pri sv. maši, pa petje je bilo dosti slabše od onega v božičnih praznikih. Na prašanje, zakaj ni več tako izvrstnega petja, odgovorili so mi nekateri, da so se stari pevci z novimi, tako rekoč, na tihpm sprli, češ, da lehko oni sami petje opravljajo, in one beliče od cerkve sv. Mihaela tudi sami služIjo. Rad bi vprašal stare pevce, ali mislijo oni biti do sodnega dne na koru? Polagal bi lokavskim starim pevcem na srce, naj se zedinijo z novimi, da bi vsi skupaj in zmiraj boljše poveličevali službo božjo, kakor minole božične praznike, z lepo ubranim In vežbanim petjem. NarodoviČ. Iz koperftkega okraja« 8. febr. — (Veselica, v Dekanih 1. febr J — Draga Elmostl Kakor ti je znano, cenjeni bralec, prvi dan tega meseca ni bil nič kaj prida za izlete. Dasitudi je ves dan iz temnih oblakov škropilo, vendar se nas |e zbralo toliko, da smo lahko zaprli narodno «Mi smo štirje--» in hajdi proti precei oddaljenej vasi Dekani. Ko smo se pripeljali do zaželenega cilja, stopimo po kratkem odmoru v lično nališpano dvorano gosp. Grižon-». Tu je bilo precejšno Število občinstva. Godba je zaigrala Jenkov vsem Slovanom priljubljeni »Naprej«. Gospod J. Piciga je zbrano občinstvo vljudno pozdravil in opomnil napredka tužne Istre, katero hočejo Italijani Slovencem in Hrvatom kar požreti, da bi mogli po tein reči, da je italijanska zemlja. Za pozdravom se je vrst lo peije, godba, o k a te rej moram reči, da v malo le tih se je tako izurila, da jej malo katera kmečka godba tekmuje, kar ua soditi po iara-nej Ricci-jevej »Gavatini« iz opere «Sca-rainucia» in »Sto čutiš« od Jenkot-a, katerega je omenjena godba izvrstno igrala Igro: »Pol vina, pol vo ie» so igralci in igralke izvrstno, a vendar nekoliko prehitro in gospicl tudi pretiho izgovarjale, kar rad sam priznavam, -č-li so se zavedati, z Gorazdom smejo reči «Mi vstajamo«; zbirajo se v čitalniške družbe, z nedolžnimi in duha oživljaio- čimi veselicami osladjujejo si živenje. pod-učnim branjem in govori bistre si um, nagovarjanjem podbujujejo drug druzega, navduševanjem branrć si srca, sezaje si v krepke desnice kličejo si; «Ne u iajmo se!» Zato rodoljubi tako toplo priporočajo snovanje čitalnic tam, ltder jih še ni, in zato vsakemu rodoljubu srce vskipi od radosti, ko sliši, da se je k neštetim Čitalnicam piidružiia nova sestrica, novo narodno ognjišče, ki bo ogrevalo otrpnele ude slovanskega telesa, užigaje v srcih slovanskih gorečo ljubezen jo svojega doma. Tako novo narodno ognjišče se je ustanovilo pred nekoliko Časom v Kubedu, in včeraj se je na njem prvič užgal domo-Ijublj i ogenj. Priredila je kubedska čitalnic i prvo svojo besedo. O Ibor je skromno ompnil, da bo to le mala beseda, nekak poskus, nekako vežbanje moči, ki dozdaj še niso nikdar javno nastopile. A recimo naravnost, beseda ni bili le besedica, temuč prava pravcata Beseda, — ne le poskušnja ali vežbanje, temuč dovršena narodna predstava, kolikor se namreč z ozirom na krajne razmere sme zahtevati. Podobo našega presvitlega cesarja, cesarje viči in cesarjevičine, napisi: Dobro došlil Slava Slovencem, krasili so dvorano, poluo občinstva iz domačega kraja, ki je pazljivo poslušalo navdušene govore in krasne pesmi. Skoraj vse točke programa so zvr-šili prosti Kubedci sami, — in to prav dobro, slišal se je splošen glas mej poslušalci, da se kaj tacega nismo nadejali. Raz ven nekoliko gostov iz soselnih župnij in našega ljubljenega deželnega poslanca, pozdravljenega z burnimi živio-klici, bili so tudi poslušalci domaČi ljudje prosti kmetje, ki so prav iz predstave dejansko uvideli, da slovanski km-1 ni tako zabit, kakor si ga lahončiči domišljajo, ampak da je bistre glave, ki se hitro in dobro nauči prepevati lepj pesmi in nastopiti kot javen govornik. Prvi govornik je pozdravil Kubedce in jim toplo priporočal, naj se mnogoštevilno oklenejo svoje čitalnice, k ler si bodo razsvetljevali um, blažili srce, gojili domoljubje, da bodo zmiraj bolj svoji na svojih tleh, ne pa podlaga tujčevej peti. Kakor nekako pritrjenje je zadonel Vili ariev ■ Ne udajmose 1» Zatem je A. Mihec dekla-miral Gorazdov «Mi vstajamo«, tako navdušeno. da je moral ponoviti vso točko. In zopet se oglasi močni pevski zbor z veličastno Zajčevo «Bože živi!« A. Skrgat je v lepo zloženem govoru unemae poslušalce za narodno reč, ker nismo mal.., šč..., ampak čvrsti sinovi slavne majke Slave, udje velikega naroda slovanskega razprostrtega od Triglava Čez vrhe Balkana, od našega jadranskega riš, in ganljivo deklami ral Gregorčičevo «Po bitvi«. Potem je prišla na vrsto pesem «Kviško bratje!« in tombola. Vse priznanje o iboru, pesebna pohvala pevcem in pevovodju, — a čitalnici — živi! cvetil napreduj! Planina, 8. februvarja. — (Dobrodelna zabava).—Uiejeminola skoraj več-uost, kar nisem v cenjeni, nam tolikanj preljiibijeni list ničesa pisal; v Črnilniku se mi je napravila goščava — in ri|a se je polastila peresa, da še niti praskati ni hotelo. I tudi kaj b:l bi poročal, saj je vesoljni svet pisaril, da je sneg, a le večni sneg, in da je ta nesrečni sneg bel, a ne črn. Tako so se vsakdanje mi-Ii sukale iu poročale, kakor je velika krogla — zemlja — z nami plesala. Da se pa predpustom sliši beseda »ples«, tedaj v istim dovolj —, akopram ga vselej godba ne provzročuje. Plesali smo, a na godbo; to se je v tem nesvetem predput-tu pa tako le godilo: Dne 7. t. m. so napravile mlade, vročekrvne moči —, unetje je ceio leu nekoliko zuntznenih Planincev stajal, — večerna zabavo. Ni bilo uže mnogo let tako prijaznega in zabavnega večera. V gostilni najpriletnišega Slovenca, uosp. Antona Lavriča, sešlo se je nas jako lepo število domačiuov različnega stanu, m tu li drage nam goste smo mej saboj imeli. Stopivši v sobano iznenadilo je nas kaj vtselo — gledati velikanski razloček vzunajue zimske narave in pustobe — koja je bila tu v prijazno potniad spremenjena. Okolo zrcal, svetilnikov, — krasni zeleni venci s prekrasnimi cveticam'; vse je bdo v dišavi; — bbščeča svitluba je dajala pa vsej tej krasoti nekojo blagotvorno toploto, Oitolo duri, oken in na stenah polno temno zelenega smrečja. B lo je kakor krasni rajski vrt —. a tamkaj je menda Adamu i Evi atigolj z gorečim mečem godel, — kako sta plesala, tega ne vem! Pri nas je bilo, to se ve, vse drugače: Iz kotiča so doneli krepki glasovi izvrstne godb«,— sukalo se je mnogo spa» • jenih v nežnem pleni. Mladost je praznovala svoj prazn ki PriletmŠi pa so gledali in v mislih zrli na nekdanje svoje srečne ure. Videl se ;e ves kro^ krasne polovice, keja je ta večer izključljivo le v milej slovenščini kramljala. Za plesom pride počitek in ta se porabi za preblagi namen. Prične se »šaljiva loterija«, koje Čisti dohodek je namenjen za razne potrebe uboge šolske mladine. Smeha je pilo dovolj! Izvrstno so bili dobitki odbrani, da so obličja navžočih igralcev v nerastrgljivej smešnej n »t Scuole Israelltiche prijeti radi tepeža. — Nesramen tat je nek 21). letni fakin Nikolaj A. iz Trsta, ki je hotel ukrasti z nekega voza na Korzu škatljo in sicer popoludne ob 4 uri. Zasa čili so ga in peljali v zapor. —- Urar Janez P. 39. let star, dobil je neko uro v vrednosti 12 f. v popravo. Uro je zapravil in sedaj so ga deli pod ključ. Izpred porotne Modnlje. Joa-kin Beltante, italijanski Dodanik, bil je kriv spoznan zločina ponarejanja denara in obsojen na 7 mescev težke ječe, putem pa na izgnanstvo. — Dva fakinu, Emest Riosa in Jožrf Saghina, oba Še mlada TrŽa-čanabila sta zatožena, aa sta se vdelejiia velike tatvine, zarad katere je bil nek Jožef Gouiua na 3 in pol leta težke ječe, in k ljubu temu, da so priče izrekle, da so videle omenjena dva vedno skupaj z Godino, in da je Rosa celo ponujal na pro-uaj več reči vkradenih na rovaš Godini, sta oba zatoženca trdovratno tajila in trdila, da niti ne poznate Godine, vsled cesar rita bili po porotnikih spoznana nekriva in spuščena iz ječe. Čudna tudi ta, Vabilo k veselici, ktero napravi • Narodno bralno društvo« v Orehku v nedeljo 15. februvarja 1885. v prostorih g. J Premi ov-a. Spored: Govori, pet|e, deklamacije, igra in ples. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustopnlna za ude 20 kr., za neude 30 kr., z rodbino po 20 kr. več. — Ustop k plesu po 40 kr. od plesalca. Ustop je dovoljen samo povabljenim. K tej veselici vabi n ijuliudneje. O tbor. Vabilo k Maškuradi, ktero napravi čitalnica v Jurski bistrici v ueoeljo 15. fe-hruvarja 1885. Začetek oi> pol 8. uri zvečer. Ustopuina za ude 40 kr., t; rodbino 60 kr., zi neude 60 kr., z rodbino 1 gld. CJ.stopnina za posamezne maske 20 kr. K obilni udeležbi najuljudneje vabi. Odbor. Valili« k vesebci, kojo priredi Čitalnica v JJoiini dne 15. tebi uvaja l885 ob 6 uri zvečer Spored; 1. Danes tukaj — (zim) Kocijančič 2. Deklamacija: Dražba -— G e^orčič. 3. Pred slovesom — (poluz-Itor) Geibie. h. Deklamacija: Graničar — Geg iar. 5. l/.poved — (zborj Kocijančič. 6 Ijra. Bob U Kranja. 7. Sokolska — (zboi) Focrster. 8. Tombola na 4 dobitke. Uitopnina 20 kr. Sedež 10 kr. Kartela 10 kr. K obilnej udeležbi vabi Obor. Vremensko prorokovanje. Mathieu de li D: 6me pioioKuje za mesec februvar tako-le vreme: Oi 1. do 6. po vsej Evropi *ttl>o vreme, mraz, burjo, deževje, sneg. Lepo vreme o t 6. do 15. v srednjej Evropi, ali sneg in hu io zimo na severu. Lepo vreme po vsrj Evropi od 15. do 22. t. m.. Ni morju pa bule nevihte, jadransko ino;j'- jako viharno.— Spremenlj vo vreme od 2'2. 1.111. do 1. februvarja, močni ve irovi. S kratka: Slabo vreme o 1 1. do 6.. lepo od 6. do 15,, še lepše od 15. do 22.; slabše vr«me deževje in vetrovi od 22. do kont-c t. in. Trž nt (»oročilo Kava — ralahova kupčija, vsled česar se cene zopet pomikajo nazaj. Prodalo se je te dne HIOO vreč kave Rio po fr. 4850 do f. 62. 1000 vreč Santos po f. 51 do 60. Sladkor.— Srednja kupčiji; ali odločna tendenca za viŠ" cene. Prodalo se ju 4000 vrfč sladkorja po f. 1850 do 21 50. Sadje — močno praSanje po pomerančah in limonih.— Danes stanejo pomaranče in limoni f. 3 do 6, mandlji f. 7i do 78, fije v vencih f. 17, rožči I. vrste f. 6 do 6.50, opaša f. 11 do 14, C7ebe navalu, f. 10 do 13, Elerae f. 16 do 30, Sultanina f. 18 do 36. Olje — jedilno najfinejše Corfii f. 56, navadno f. 42 do 48, namizno f. 70 do 104. PetroZje — stilno na f. 9.50. Domati pridelki, — fižol rudeči f. 10.50, bohinec f. 11.50. koks f. 12.50; maslo malo iskano, cena slaba; prodalo se je nekoliko masla Štajerskega I. vrste po f. 84 d > Sfl. Žito — popolnoma zanemarjeno, nobena prodaje, cene slabe. Les — že precej obrajtan. Se no — dobro konjsko f. 1.40 do 1.70. Borsno poročilo. Za inji dni je bila borsa bolj mlahovj; kurzi državnih papirjev pa so pri vsem tem vzdržani. Dunajska llorsa dne /J jauHtarja. Enotni drž. dolg v bankovcih 83 gld 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru 84 » — » Zlata renta......106 » 55 • 5®/0 avst. renta .... 99 » 05 » Delnice narodne banke . . 805 » — >• Kreditne delnice .... 303 » 50 » London 10 lir sterlin . . 123 » 90 • Napoleon....... 9 » 77'1, » G. kr. cekini............5 » 80 » 100 državnih mark . . . 60 » 35 » Sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam po tem potu, da mi je v četrtek, 12 t. m umrl olotni sinček VIKTOR. Trsi, 14. februvarja 1885. Viktor Jtofcnc. (••••OOOOOK Podpi-ani si čestita, naznanjati slavnemu občinstvu, da je odprl v soboto 14. t. in. KOMtlino v Via SurKente Št. 5; točil bo.le dobra istrska vina po primerno nizkej ceni; preskrbljen je z izvrstno kuhinjo, postrežba dobra in točna. Priporočam se vsim prijateljem in znancem, da me se svojim pohodom počeste. Anton Lulik, gostilničar. obče dobro! Mesnica S. TR AVAN-A trg sv. Jakoba št. 114. Prodaja mesa prve vrste a 40, 48 kr. sprednji kos, a 60 — kr. zadnji kos, Ker se na trt'U sv. Jakoba plači je manjši dac se me-c lehko po tej ceni prodaje. i m N O Q_ 00 m r n 1884. razstava v Kalkuti (diploma s kolajno'. VLAHOV lek odobren po c. kr. vladi, priporočen od zdravniških strokovnjakov, patento-van od zjedinj-mlh drŽav Ameriških. Dosi^ni uspeh: vsakorina nerazpo-ložnost, neprebavljiv vost kolika, gljlste, krvavica, (hemoroide), povračljlve mrzlice . vodenica pranica, IphoJ. slabost, čiščenje krvi. Cisti polagoma in okrepčuje zdravje. - Z vsako staklenico vred dobi se tudi navod, kako se ima rabiti lek. Pozor proti ponarejeRju I Da bi dobivanje leka olajSal zalaga ž njim izdelovatelj vse kuvanc, mirodijuiCH, sladičarijo in likerije v glavnih mestih po cclem »vetu 31--48 Tvornica t Romano Vlahov v Šibeniku Glavna zaloga v Trstu ulica S. Laizaro Št 00 N >SE525Z52SZ5ZS15i95Z52525252525252* B Agencija za posredovanje u službah i kod stanovanja E. GEROMINI-JA priskrbuje službe svake vrste u Austriji 1 inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najiigodn jimi pogodbami. Piazža Ponterosso br. 2. I. kat. 13 •25252525 Z525252525I252525252525252525< ^^^^^ LitmoTljfo <747. * Albert jfe Samassa * c. k. dvorni zvonar FABR1KANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gasilnice izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hldrofori vezovi za vodo, vrstne škropilnice kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 2—12 Crkvene svečnike in druge priprave iz brona. Sc^afUe in oroSje vodovode. Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, aa gnojnico, za podzemeljske namen«, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz Uonopnine in gumiia itd. po najnižjih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo lahko na obroke. The Singer Manufacturing & C o KOVA JORk samo za. JEDAN FORINT na čedan može se dobiti šivaću makinu ■Singer original*, bpz povišenja dene. Garancija 5 ^o i. Poduka u kući hadn\a. The Singer Manufacturing & C o Corso, Palazzo Salem. Igle za makinu «Smger» 3 novč komad, ducet 30 novč. aa »T«iinj v Čudovite kapljice Sv. Antona Padovanskega. To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejmi pomoč ir» ni tre ha mnogih'b*- _ sedi, da se dokaže njihova „ . ... . , čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše Želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemorojde, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim bolesnim m proti glistam, pri žonakih mlečnih nadležnost h zoper beli tok, božjast, zop. r seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo (JS) Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in poSiljatve pa edino v lekarn ici Cristo/oletti v Goria, v Trstu v lekarni E. Zanetit i G. B. Rovis, G. B Faraboscki in JU. /tavatint. Ena steklenica stane 3Q novcev. varovati se je pokvanenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo go-jjUta, dasi nimajo nobene moči in vrednosti. Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. Varatr. zu.imfc« i f* . . Cvet zoper trganje po dr. Maliču, le odločno najboljše zdravilo zoper protin ter rermatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih , oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo ^asa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu zoper trganje po dr. Mališuu s zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. Planinski zeliščni sirop kranjski, izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; l stekl. 56 kr. Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. 5—20 Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje, najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke In bezgavne otekline 1 stekl, GO kr. Anaterinska ustna voda, najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr. Kričistilne kroglice, c. kr. priv., ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se nže tisočkrat sijano osve-dočile pri zabaaanjl človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaŽonem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah il 21 kr; jeden zavoj s C škitljauii 1 gld. 5 kr. Razpošiljava ae le jeden zivoj. NaroČila iz dežele izvrše takoj v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6zy-ja na mestnem trgu v Ljubljani. izjih štva J' mZ Piazža della Stazlone V TRST TJ. Priporoča ie le posebnosti: Katramova voda ^r^rke^tapija'^! Hlebčki Ravasini ^K^SS lju In bolezni v grlu. Ribje olje ,laravn0-I'TO*>i»ovo barve, ki vonja Adontina Itavasini prav malo po ribi, prlatno, brez v*a-kena slabt>Kii oktnn Najb'iljSi lak proli jetti, tr^nnju, izpohotn, slabo-, ti Itd. Itlllio nlin mefcino z jodom in leleznl o, lok po "»I*-- eoni in gotov, prlporoGljlv druCinnm, lati'ra imajo otro'.;i> z dvojnimi udi in no morejo sh- 1 'i. lok proti »oboliolu, »dini pripoinoBek,ka-t ri precej ostavi bolečino pnjlllh zob. Eliksir in zobočistni prali 7nsl5S vidrlavanje zobovja in dobre vonjave v iatlh. Dišeča glicerina JSSaff^iMS" pri" PraSatl vedno po toli posebnosti na i mu MAHKA. RAVASINI, lekarna „Alla Oirutina", Plazsa ilolla Stazione. /, ilojf.i mineralnih vol, posebnojti d>inia?a in inostranske, kemični i/.delki in in rodijo. i/ileUi iz elastične gumu, ranoeelniSko orodje, dlSu -e milo in driifri izdelki lekarne itd. Vsaka naročba se precej izvrši. želodečna esenca lekarne Pioooll ja »pri angelun na Dunajskej cesti v LJubljani ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno in premenjavno mrzlico, zabasanje, hemerojido, zlatenico", migreme, Ud. In je najboljši pripomoček zoper gliste pri otrocih. Steklenica 10 kr Kdor je vzame več, dobi primeren odpust. Blagoiodni gospod Piecoli v Ljubljani. Vaša želodečna esenca je jedino zdravilo, ki mi pomasta pri moji bolezni v želodcu. Vsaki krat kadar jo rabim, čutim olajšanje in zboljšanje. Josip Sovdat, Župnik, Kamrje, pošta Crniče. Tukaj velja izrek: »Čast zaslužnu« Vaša želodečna esenca, katero smo jaz in mnogo druzih bolnikov rabili v bolezni, je prav čudovite moči, posebno pri Želodečnih boleznih. A. Lupetina, župnik, kršan na Primorskem. Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarničarjavPiccoli-ja hitre in prečudne zdravilne moči. Z njo ozdravilo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da no bi kdo prišel k meni, ki me prosi ia ledno steklenico Želod<čne esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih. .4. Wlassish, župnik-kan. Plaminj, Primorsko. Antlrrheumon najboljše zdravilo proti pre-hlujenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnic, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh Steklenica 40 kr. Pastllje santoninske; (kolesci zoper gliste) izkušeno zdravilo zoper gliste škatljica 10 kr, 100 koščekov C0 kr. 1000 koščekov 5 gld. Salloitne pastile proti prehlajenju najboljši pripomoček proti davici (difteritis), plučnim, E ranim in vr.itnim bolečinum, zoper kašelj in ripavost, škatljica 20 kr. Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim ' boleznim, za-sliženju, knSIju, hripavosti, dušljivemu kašlju itd. Odrničetu naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci ša toliko žličic. Steklenica 3G kr. Tu navedena, Kakor vsa druga zdravila se zmiraj frišna dobe v lekarni O. r^iocoli-j Gt «pri a ii gel u » LJUBLJANA, Dunajska cesta. Naročila Izvršujejo se s prvo pošto proti povzetju zneska. Zaloge v Trstu so v lekarnah pl. Leuten-burg Foraboschi, Prendini. Ravasini in Zanetil ter v vseh boljših lekarnah Istre in Primorske. 10-30 I fHiiii!il5MM@sasiSil!i) IZedjunarodna linija Iz Trsta 7 Navi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni pumiki te linija voz jo redno v Novi-Jork in vspremajo blajjo in popotnike po najnižjih cenah in 7. najboljšo p -strežbo. 2—6 Y NOVI-JORK. Odhod iz TRSTA. Parnik »Teutonla« v 15. dan marča. Popotniki naj se obrnejo na J. Terkuile, generalnega pasažnega agenta. Via dell'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU. Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld. Zara;ii vožnje blaga obrne naj se na Emilia ii<» d* A nI. Poglayen, generalnega agenta. E. Del Monte v Trstu ulica Torrente poštna pošiljatev 1 košarica oranž 30 kom. a koš. f. 1''0 1 • • 40 m « • « l C0 1 • • 41 < I • < l'i«0 Porto 7a poŠto prosto in ZHdacano. Zeleznična pošiljat-ev: 1 zaboj oranž 'iOO kom. a zaboj f l 25 1 « « 240 « ■ « « 3-50 1 « • 350 « • > ■ 3 25 Samo zaboj prost. Oddano na kolodvoru v Trstu. F. Del Monte Trst. \ Tehtnice Vsled naznanila magistratovega zade-vajočega pregledovanje in potrjenje tehtnio in ntelev vsako baze se podpisan; PETER TOMADESSO tehtničar priporoča p. n. gospodi inunovanih tehtnic in ntežev po najnižih cenah Inje pripravljen do poprave posoditi eno ali več drugih tehtnic v delalnici P. Toma de s so, Via delle Beccherie nasproti starej proda-jalnici v Trstu 10-8 NOVOST!!! Pečat „TRST" najprikladnejSe darilo, jako koristen, zadržujoč vse, kar je potrebno v pisarni, kakor : pečat iz kavčuka, t avtomatičnim barvilom, poro in svinčnik, vsh v najebgnntnejšej obliki is nikla in pregibljivo, da se more hraniti v žepu. Nadalje okusno izdelani pečati v obliki medaljonov,ur, škatlj ceza Žvepljenke in razni drugineinl pečati. Pri odlikovanem grafičnem zavodu IIEN. FREISINGER-JA Lloydova palača ulica „Mercato vecchio" št. 4 Y TRSTU. 60 visokih odlikovanj. i ■ vatia Hoffa zdravilno pivo iz sladnega izvlečka 1 steklenica G0 nč. Ivnna Hoffa koncentrovani sladni izvleček 1 stekl. 1 fr. 12, nč. ml., st, 7U nč. Ivan Hoffa bonboni iz sladnega izvlečka za prsi po 00, 30, 15 in 10 nč. pristni le v modrih zavitkih Ivana Hoffa zdravilna sladna čokolada kilo 1. fr. 2 40, II. fr. l'tiO, '/4 kilo I. fr. 1-30, II. 90 n8. Medicinsko kapacitet^, kjikor profesorji: Dr. Baniberger, Sehrčtter, Schnitz-ler, pl Rokitansky, pl. Basch, Fincer iti mnogo druzih na Dunoji; v Berolinu gg. Dr Frerltshs.pl Langenbeck. Virchov, Osk. Li> breich, in mnogo druzih priporočajo isto pri mnogih boleznih z vidno dobrim uspehom. Zdravilo za popolno odravlzjenje sušice, slabo prebavljenje, netečnosti in onemoglosti. Gospodu IVANU IIOFFU, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, ces. kralj, dvornemu založniku skoro vseh suverenov evropskih itd. itd. Dunaj, I. okraj. Graben, RrflunerstrassB St. 8. Vaš Ivan Hoff-a koncentrovani sladni izvleček me je izvanredno okrepčal, moram Vam za ta Izvrstni iu dobrodelni preparat izreči mojo zahvalo. Prosim pošljite mi zopet 10 stekb-nic konc. sladnega izvlečka. Gorica v dan aprila 1832. leta. Spoštovanjem Constantin vitez pl. Dabroivski/, c. k. stotnik V blag. gosp. Ivan Hoff! Ker je merii in mojemu sinu vaša odlična Ivan Hoffova zdravilna sladna čokolada in zdravilno pivo iz sladnega izvlečka ne-vrjeten vspeh Imela in zdravje popolnoma dosegla se Vam tisučkrat zahvalnim. Kor ms moj želodec zopet noč in dan muči, prosim mi 12 velikih steklenic koncontrovan^ga sladnega izvlečka proti poštnem povzetji doposlati. 4--5 Derniš 10. januvarja 18S1. S odličnim spoštovanja Feodoro Petranoriu, trgovec Derniš Dalmacija. V.bi K ! — « |h;i m on^ovoro'urnariu VIKTOK DOLENC tiskarna V. DOLENC v Trnn