PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLII. št. 282 (12.607)
Trst, sobota, 29. novembra 1986
Po emociji v Gorici prevladala treznost
MARKO VVALTRITSCH
V	mestu ob Soči prevladujeta torej treznost in realno gledanje na tukajšnjo stvarnost. Predsinočnjim so trezne misli prišle do izraza v Občinskem svetu in tudi v Pokrajinskem svetu, potem ko je v prvem trenutku pri nekaterih na Občini in na Pokrajini prevladala emocionalnost, tako da so, par ur po tragičnem dogodku v Tržaškem zalivu, enostavno odpovedali vsakovrstno sodelovanje s sosednjo Novo Gorico in z Jugoslavijo nasploh. Goriška občina je enostransko odpovedala politični sestanek mešanih komisiji Gorice in Nove Gorice, Goriška pokrajina pa, prav tako enostransko, Trubarjevo razstavo v Palači Attems, ki so jo prirejale nekatere tukajšnje slovenske ustanove, Pokrajina pa je bila pokrovitelj. Sicer je prišlo še do drugih odpovedi, vendar je bila tu odločitev dvostranska. Tako je bila sporazumno med Občino Romans in Novogoriško občino odložena prejšnjo soboto slavnost pobratenja Romansa s Šempetrom, prav tako sta Goriška letoviščarska ustanova in novogoriška Gospodarska zbornica odpovedali za prihodnji teden napovedano predstavitev skupnega turističnega projekta.
Nekaterim, ki so želeli eklatantno prekinitev stikov, se je posrečilo odložiti tudi sestanek na vladni ravni, t. j. v četrtek na goriški prefekturi napovedan sestanek mešane italijansko-jugoslovanske komisije za videmski sporazum. Na drugi strani pa so funkcionarji italijanske policije in finance šli, prav tako v četrtek, v Novo Gorico na sprejem, ki ga je tam priredil novogoriški župan.
Stališča niso torej enotna.
V	goriškem občinskem svetu je zelo jasno prišla do izraza volja po nadaljnji krepitvi sodelovanja med Gorico in Novo Gorico, saj sta ti dve mesti že dolgo pred podpisom osimskega sporazuma vsestransko sodelovali. Osimski sporazum je bil samo zakonita potrditev že ustaljenega sodelovanja. Večina diskutan-tov v goriškem občinskem svetu, tako tistih večinskih strank kot tistih opozicijskih strank, je namreč dala ad acta emocijsko prekinitev odnosov, ki jo je pred tednom dni sklenil občinski odbor. V prvi vrsti s konservativne desnice, t. j. s strani liberalcev, je prišla prva po-niembna ugotovitev. Dogodek v Tržaškem zalivu je treba gledati v pravi luči, ne pa pod povečevalnim steklom. Jugoslaviji, Sloveniji še Posebej, morata Gorica in Italija v tem trenutku notranjih gospodarskih in drugih težav nuditi roko, ne Pa kazati hrbet. Taka stališča so izpovedali tudi drugi svetovalci razen fašistov, ki so zahtevali revizijo Osima in revizijo meje. Marsikomu, tudi iz vrst ožjega odbora, taka stališča o prijateljstvu brez dvoma niso prijala. Previdno pa so •Polčali. Pravilno je bila poudarjena tudi prijateljska gesta gradeške-9a župana, ki je na pogreb ubitega ribiča povabil koprskega župana.
Seveda ostaja še vedno, v trenutka ko pišemo, odprto vprašanje Trubarjeve razstave. O tem bo v Pokrajinskem svetu govor na pri-nodnji seji, ki bo najbrž prihodnji teden.
Duhovi, prežeti z emocionalnosti0, se torej na Goriškem umirjajo, "tekaj dni se je zdelo, da je Gorica neka^0 središče protijugoslovanskih stališč. Treznost prevladuje, Feprav se vsi v Gorici zavedajo, da o° marsikje treba pričeti znova. Z dobro voljo in pošteno odkritostjo ?a obeh straneh se bo dalo zgraditi marsikaj skupnega. Dogodki zadnjih dni pa so pokazali, da nacio-dalistične strasti iz prejšnjega sto-(otja še vedno lahko nevarno raz-duhove. To pa nikomur ne
koristi.
Vlada odgovarjala na vprašanja o incidentu ob istrski obali
V poslanski zbornici podčrtali potrebo po čimprejšnjem sporazumu o ribolovu
Cuffaro in De Carli o nerešenih vprašanjih osimskega sporazuma, med katera sodi tudi zaščita slovenske manjšine - Poročilo podtajnika Cattaneija
SANDOR TENCE
RIM — Tragični incident vzdolž istrske obale, v katerem je izgubil življenje ribič iz Grade-ža, je včeraj dopoldne odjeknil tudi v poslanski zbornici, kjer je podtajnik za zunanje zadeve Cattanei (KD) še enkrat pojasnil vladno stališče in istočasno odgovoril na številne interpelacije v zvezi s tem dogodkom. Razprava v parlamentu je potekala v kolikor toliko zmernih tonih, saj je obsodbo incidenta, če izvzamemo poseg poslanca MSI in nekatere neumestne puščice samega podtajnika, spremljala ugotovitev, da ta dogodek ne sme prejudicirati dobrososedskih odnosov med državama, ampak ju mora spodbuditi, da čimprej rešita vsa odprta vprašanja, začenši s problemom ribolova. Vsi so se vsekakor strinjali, da je bila uporaba orožja na meji neupravičena in povsem neumestna ter zahtevali od jugoslovanskih oblasti temeljito preiskavo o dogodku ter hkrati ustrezno kazen za morebitne odgovorne.
Podtajnik Cattanei, ki je zastopal ministra Andreottija, je uvodoma podčrtal, da vlada še čaka iz Beograda podrobno poročilo o poteku dogajanj in da se v tem trenutku ne more naslanjati na prve rezultate koprske preiskave, »ki so za sedaj pristranski in torej še nesprejemljivi«. Poseg po orožju na meji civilnih držav je na vsak način nedopusten, »zlasti zato, ker je šlo samo za
nekaj kilogramov rib« in tudi zato, ker so odnosi med državama zelo dobri. Vzamemo na znanje, da je veleposlanik Skataretiko takoj obžaloval incident in posegel pri Andreottiju, tudi v imenu zunanjega ministra Dizdareviča, »ne razumemo pa nekaterih polemičnih tonov in izjav, ki s tem v zvezi prihajajo iz Beograda«. Italijanska vlada hoče utrditi dobre odnose z Jugoslavijo, je navedel podtajnik, predvsem pa čimprej rešiti problem ribolova v Tržaškem zalivu in s tem v zvezi predlaga učinkovitejše stike med obmejnimi varnostnimi telesi, da se v bodoče preprečijo podobni incidenti. Vlada bo vsekakor v pričakovanju razčiščenja, je zaključil Cattanei, sprejela nekatere energične ukrepe za zaščito italijanskih ribičev. Zaenkrat ni jasno, kateri so (ali bodo) ti ukrepi, ki jih vladni predstavnik tudi v pogovoru s časnikarji ni hotel pojasniti, medtem ko so, kot znano, fašisti in tudi nekateri demokristjani na krajevni ravni predlagali, naj Italija ostreje za-straži meje na morju in naj patrolni čolni odslej naprej spremljajo ribiče pri njihovem delu. Podobni ukrep je Rim sprejel le za časa najhujših polemik ob »ribiški vojni« s Tunizijo.
Goriški poslanec KD iz Gorice Rebulla je podčrtal, da obmejno prebivalstvo ni vajeno takih dogodkov in zato ne more razumeti, zakaj so jugoslovanski miličniki pravzaprav sploh strelja-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Manjšina ne sme biti talec v odnosih med državama
RIM — V razpravo o interpelacijah in vprašanjih v zvezi s smrtjo gradeškega ribiča, ki je bila včeraj v poslanski zbornici, je posegel tudi tržaški komunistični poslanec Antonino Cuffaro, čigar poseg objavljamo skoraj v celoti.
Potem ko je, mimo njihovih ustreznih tonov sprejel na znanje izjave pa tudi ukrepe, ki jih je podvze-la vlada, je Cuffaro soglašal s potrebo po temeljiti objasnitvi tragičnega dogodka in po obvarovanju črke in duha osimskih sporazumov za še nadaljnje razvijanje prijateljskih odnosov z Jugoslavijo, ki niso dragoceni samo za sosedni državi, ampak tudi za mir in varnost v Evropi.
Poslanec Cuffaro je poudaril, da kršitev teritorialnih vodazaradi ribolova ne more v nobenem primeru opravičiti rabe orožja; pojav o prestopanju meja je gotovo razširjen tudi na drugih območjih in do njega
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Portorožu zaključeno zasedanje mešanih zbornic
Gospodarstveniki obeh strani opozorili na velike možnosti razširitve sodelovanja
VLASTA BERNARD
PORTOROŽ — Morda je prav aktualni, občutljiv trenutek v odnosih med sosednjima državama vodil gospodarstvenike mešanih zbornic Italjug in Jugital, ki so zaključili svoje 53. skupno zasedanje v Bernardinu, k še bolj treznemu in dejavnemu pristopu za reševanje skupnih problemov. Umirjenost, razsodnost in še posebno močno izražena volja po sodelovanju, ki je prevevala oba delovna dneva, je še enkrat dokazala, da se dejanski življenjski interesi obeh strani ne morejo uresničevati brez mirne in odprte meje. Ta je še posebno nepogrešljiva pri gospodarski dejavnosti v vseh njenih oblikah, prav tako, kot je v obratni smeri prav gospodarsko sodelovanje eno najtrdnejših jamstev za mir in sožitje ob meji.
Obmejna blagovna menjava, nove in dolgoročne oblike sodelovanja in kooperacije, s posebnim ozirom na področje tehnologije in bančno-finančnih odnosov, so temeljni elementi, na katerih so sloneli razprava in zaključki dvodnevnega zasedanja. K temu moramo dodati še eno, vse bolj aktualno potrebo in zahtevo, ki je sicer že prišla močno do izraza na lanskem milanskem skupnem zasedanju: številna zastopanost gospodarskih predstavnikov iz južnih delov Italije in Jugoslavije v Portorožu, je bila otipljiv dokaz njihove želje po navezavi tesnejšega sodelovanja, pri čemer se zgledujejo tudi po vzorih sodelovanja ob severni meji.
In prav to sodelovanje, v katerem so iz leta v leto bolj vidno in vplivno udeleženi slovenski gospodarstveniki iz Italije, je bilo tudi tokrat v središču pozornosti, zahvaljujoč tudi organiziranemu nastopu predstavnikov SDGZ in članov tržaške, goriške ter videmske delegacije milanske zbornice Italjug. Ce je bila ena od veznih niti srečanja v obojestranskem poudarjanju neizkoriščenih potencialnih možnosti gospodarskega sodelovanja, to še toliko bolj velja za obmejno gospodarsko sodelovanje, ki ni samo priročen barometer splošnih trendov, temveč predvsem življenjska nuja prebivalstva na obeh straneh državne meje. Lahko bi celo rekli, da je bila tokrat ta zavest skoraj otipljivo navzoča in da je torej s posebno prizadetostjo dokazala resnico, ki jo nekateri sicer zavračajo, a je ne morejo zanikati: ob naši meji ni in ne more biti gospodarskega razvoja, če ne bomo razvijali obstoječih in poskrbeli za nove, dolgoročne povezave preko nje.
Nihče si niti približno ni skrival tolikih težav, ki so po letu dni od zadnjega dvostranskega srečanja še vedno ali na novo na dnevnem redu. Izhajajo iz tolikih objektivnih in tudi iz mnogih subjektivnih situacij. Mešani zbornici, katerih namen in vsa dejavnost je prvenstveno usmerjena prav v ugotavljanje in odpravljanje teh problemov ter v spodbujanje k rasti, širjenju in ustvarjanju odnosov, sta tudi tokrat opravili svojo kritično analizo in si zastavili vrsto konkretnih in promocijskih nalog, za katerih uresničitev pa bo potrebno sodelovanje ne le gospodarstvenikov in ustanov obeh držav, temveč tudi mnogo potrpežljivosti in politične pripravljenosti obeh strani.
Aquinova odstavila dva ministra
MANILA — Predsednica Filipinov Corazon Aguino je včeraj sporočila, da je zamenjala dva člana vlade in da je bivši obrambni minister Enrile uradno predal dolžnosti svojemu nasledniku generalu Rafaelu Iletu. Predsednica je po televiziji sporočila, da hoče spremeniti vlado v »učinkovito sredstvo napredka«. Že prejšnji teden pa je po televiziji povedala, da je zahtevala odstop celotne vlade in da je takoj sprejela ostavko Enrileja, ki naj bi po vztrajnih govoricah pripravljal državni udar s pomočjo vojakov, nezadovoljnih s politiko nacionalne pomiritve, ki jo predsednica vodi s komunističnimi uporniki »nove ljudke vojske«.
Po štirimesečnih pogajanjih je vlada dosegla z uporniki sporazum o nacionalnem premirju, ki bo trajalo 60 dni, začenši s 10. decembrom. Aguinova je nadalje povedala, da je z novim obrambnim ministrom Iletom in poveljnikom glavnega štaba generalom Ra-mosom sklenila sporazum, ki bo v prihodnjih letih omogočil »svobodo in državno varnost«.
Nekaj pred tem televizijskim sporočilom je Enrile odšel k Iletu, 66-letne-mu generalu, ki je diplomiral na ameriški vojaški akademiji v West Pointu, in mu sporočil svojo ostavko, njegov naslednik pa mu je v imenu Aguinove izročil najvišje civilno odlikovanje.
Ohladitev odnosov ZRN - Sirija: obe strani izgnali diplomate
Slalom za Svetovno serijo
Križaj in Stenmark spet na samem vrhu
□ □ □
Namizni tenis: ženska A liga
Krasova dekleta danes v Milanu
□ □ □
Odbojka: v ženski B ligi
Drevi v Nabrežini Meblo proti Ferrari
Reagan pokopal sporazum Salt 2
VVASHINGTON — Reaganova administracija je včeraj tri tedne pred napovedanim rokom uradno izročila letalstvu v oporišču Carlsvvell 131. strateški bombnik B-52 z manevrir-nimi raketami. To kršitev sporazuma Salt 2 je SZ najodločneje obsodila, svoje nezadovoljstvo pa so izrazili tudi zahodni zavezniki.
V ZDA pa se že vsiljuje domneva, da je skušal Reagan s to odločitvijo vsaj nekoliko odvrniti pozornost časopisja in javnega mnenja od tako imenovane »Iranian-Contras-Connection«. Po vsem sodeč pa mu to ne bo uspelo, demokrati so že poudarili, da ne bo Reagan izničil dosedanjih sporazumov, glede iranske afere pa že padajo konkretnejši sumi tudi na druge člane Reaganove administracije.
NA 2. STRANI
BONN — Sirska vlada je pozvala tri zahodnonemške diplomate, naj v enem tednu zapustijo Sirijo. Damask je s tem odgovoril na predvčerajšnjo izključitev petih sirskih diplomatov iz ZRN. Sirska uradna agencija je nadalje sporočila, da je Damask odpoklical svojega veleposlanika v Bonnu in sklenil znižati število članov svojega predstavništva v zahodnonemškem glavnem mestu.
Odločitev bonske vlade Damaska ni presenetila. Takšen povračilni ukrep je celo pričakovala, odkar je sklenila zamrzniti odnose s Sirijo in izključiti pet Asadovih predstavnikov. Bonn je ta korak izvedel po razsodbi berlinskega sodišča, ki je ugotovilo, da je Sirija vpletena v atentat 29. marca letos na arabsko-nemško družbo, v katerem je bilo ranjenih devet oseb.
Med sodno obravnavo so dokazali, da je atentat pripravila sirska obveščevalna služba in da je sirski oficir It-ham Saed, proti kateremu so izdali zaporni nalog, v poslopju sirskega veleposlaništva v Vzhodnem Berlinu izročil bombo dvema Jordancema, ki sta jo prinesla čez mejo in jo razstrelila.
Ni še znano, če bo sedanja zamrznitev odnosov imela dolgotrajne posledice, toda glasnik kanclerja Horst je že povedal, da nemške oblasti ne bodo priznavale sirskih službenih potnih listov, ker se teh dokumentov pogos-toma poslužujejo Arabci drugih držav, in preklical izvajanje razvojnih programov s Sirijo v okviru gospodarskega sodelovanja med obema državama.
Friedrich Horst nadalje pričakuje od Sirije, da bo svojo obsodbo mednarodnega terorizma dejansko pokazala tudi v odnosu do svoje obveščevalne službe.
• Razprava v poslanski zbornici
Da bi odvrnil pozornost od stopnjevanja iranske afere
NADALJEVANJE S 1. STRANI
li. Naša stranka podpira odločno stališče italijanske vlade, je nadaljeval Rebulla, medtem je precej razočarana zaradi odgovorov in izjav, ki prihajajo iz Jugoslavije. KD zahteva temeljito preiskavo in se zavzema za sodelovanje s sosedi, zato mora Beograd čim-prej razčistiti »črni madež«, ki ga je pustila smrt mladega Bruna Zerbina.
Komunistični poslanec Cuffaro je soglašal, da niti kršenje državnega ozemlja na tako odprti meji, kot je italijansko-jugoslovanska, ne opravičuje rabe orožja. KPI zahteva poglobljeno preiskavo in pozdravlja dejstvo, da se je pogreba nesrečnega ribiča udeležil tudi koprski župan, kar priča, da obmejno prebivalstvo obžaluje dogodek ter si želi sožitja in sodelovanja. Ljudje, ki živijo vzdolž meje na tej in na oni strani so potem tisti, ki na lastni koži plačajo in trpijo zaradi takih incidentov, ki jih je treba enkrat za vselej preprečiti. Italija in Jugoslavija, je podčrtal Cuffaro, ne moreta samo abstraktno govoriti o prijateljstvu, ampak morata stvarno rešiti vsa odprta vprašanja v skladu z osimskim sporazumom. Komunisti ostro zavračajo de-magoške pristope in obsojajo tiste, ki mislijo, da so pripadniki manjšin neke vrste talci pri reševanju spornih vprašanj med državama, kar bi bilo sramotno in nedopustno. Med neizpolnjenimi obvezami iz Osima spada tudi vprašanje globalne zaščite Slovencev, je zaključil Cuffaro, ki je ob koncu namenil še kritično puščico predsedniku dežele Biasuttiju. Zdi se mi, je dejal poslanec KPI, da je Biasutti ob tej priložnosti zavzel dokaj neuravnovešeno stališče.
Tudi demokristjan Coloni je pozitivno ocenil prisotnost koprskega župana na pogrebu v Gradežu in v svojem posegu izhajal iz ugotovitve, da mora Jadran ostati »morje miru in prijateljstva«. Poslanec je ostro obsodil incident in podobno kot vsi kolegi zahteval točno preiskavo o dogodku, na katerega je rimska vlada primerno reagirala. Šlo je vsekakor za grenko izkušnjo, ki jo je treba čimprej premostiti.
Poslanec PSI De Carli je obsodil in obžaloval dogodek in pozval državi, naj čimprej rešita odprte probleme, med katerimi je na prvo mesto postavil ribolov. Med nerešena vprašanja sodijo tudi avtoceste in zaščita slovenske manjšine. Meja med Italijo in Jugoslavijo mora ostati še naprej odprta, čeprav v tem trenutku obstaja nevarnost, da se odnosi med državama ohladijo, kar je treba na vsak način preprečiti. Socialistični predstavnik je izrekel zaskrbljenost nad načinom, kako je doslej koprsko sodišče obravnavalo ta dogodek.
V razpravo se je na kratko oglasil tudi republikanec Di Re, po mnenju katerega ni šlo za osamljeni dogodek, saj ima žal grenke precedense. Treba bo uokviriti in čimprej rešiti vprašanje ribolova, da se spet vzpostavijo pogoji za dobrososedske odnose. Posegla pa sta tudi radikalec Tessari in demopro-letarec Pollice. SANDOR TENCE
• Manjšina ne sme
NADALJEVANJE S 1. STRANI
je prišlo v kakšnem primeru ter v obratni smeri tudi v Tržaškem zalivu, nikdar pa ni mogoče dovoliti, opravičiti ali tolerirati, da se strelja in ubije. Vztrajamo pri naši zahtevi, je nadaljeval, da jugoslovanskeoblasti razčistijo vse odgovornosti z ustreznimi posledicami na sodni ravni in s primernimi ukrepi preprečijo ponovitev incidentov, tako da ne bo ta meja še naprej samo najbolj odprta v Evropi, ampak da postane tudi najbolj varna. Znani sta nam mednarodna mirovna vloga Jugoslavije in tenkočutnost jugoslovanskih oblasti do prijateljskih odnosov z našo državo, je dejal poslanec KPI, zato tudi pričakujemo pozitiven odgovor.
Dogodek je povzročil vznemirjenje in bolest med prebivalstvom tostran in onkraj meje ne glede na etnično pripadnost in sprožil solidarnostno manifestacijo, ki so ji bili na čelu župani tržaškega okoliša. Žalovanje za pretrganim mladim življenjem je pogumno tolmačil sam koprski župan s tem, da se je udeležil pogreba; to je gesta, ki smo jo zaradi njenih političnih razsežnosti in humanega pomena zelo cenili. Tragični incident je izzvenel v svarilo nam vsem: ni dovolj razvijati prijateljske stike in množičnost obmejne izmenjave, ampak se je treba lotiti vseh še nerešenih vprašanj. Mi hočemo, da se sodelovanje in kooperacija razvijata na vseh področjih in prepričani smo, da tako čutijo in hočejo tudi jugoslovanski narodi in sama vlada.
Med odprte probleme sodi izgoto-vitev dogovorov o ribolovu med EGS in Jugoslavijo in ga je treba rešiti. Italija sodeluje na pogajanjih v prvi osebi na račun Evropske skupnosti, toda pogajanja se zavlačujejo, marsikaj je treba razjasniti, nastop naše vlade pa ne izgleda prepričljiv. Tu pa je še en problem, ki zadeva poslansko zbornico: res je, da jugoslovanska stran še ni ratificirala sporazuma iz februarja 1983 o začrtanju ribolovne-
ga pasu v Tržaškem zalivu; res pa je tudi, da naša zbornica prav tako še ni odobrila zakonskega osnutka štev. 3289 o ratifikaciji (in dveh drugih, ki zadevata osimsko pogodbo), ki ga je senat odobril pred več kot letom dni. Ker je v dvorani navzoč tudi predsednik komisije za zunanje zadeve posl. La Malfa, naj to priložnost izkoristim za poziv k pospešitvi postopka za odobritev osnutka o ratifikaciji. V tej dvorani si je nekdo upal povezati tragični incident z zaščito slovenske manjšine v Italiji in torej tudi italijanske v Jugoslaviji, češ da gre za žalitev narodnih pravic in demokratičnega prestiža naše države, s tem pa dal razumeti, da je treba zaščito zakasniti ali jo celo odkloniti. Na ta način je pripadnike manjšinskih etničnih skupnosti obravnaval kot talce v problematiki sosedskih odnosov. Zgražamo se nad tem sramotnim napadom na ustavo, nad tem atentatom na pravico, ki jo imata ne glede na meddržavne odnose manjšini tostran in onkraj meje do popolne zaščite, katere nujnost odločno potrjujemo tudi ob tej priliki. Sramota je, da je to vprašanje v Italiji 40 let po razglasitvi ustave še vedno odprto, da se neki temeljni državni zakon še ne izvaja in da se med manjšinami poudarjajo razlike in diskriminacije.
Na vse demokratične politične sile apeliramo, da se ta zakonodajna doba ne izteče brez rešitve tega problema.
Ugotoviti moramo, da so politične sile v Trstu ob tem žalostnem dogodku v pretežni meri ohranile ravnovesje in pokazale čut odgovornosti. Važno je, da so v tržaškem občinskem svetu izglasovali enotno resolucijo in nanovo potrdili načelo odprte meje in prijateljskih odnosov z Jugoslavijo.
Ne zdi pa se nam, da takšno ravnovesje prežema tudi stališče, ki ga je zavzel predsednik deželnega odbora: vlado in politične sile svarimo pred špekulacijami in zlorabljanjem. Pokazalo se je, da je šovinistični plevel pripravljen zastrupljati in udariti, zato je vlada dolžna biti budna in že v kali zatreti provokacije, ki bi lahko imele zelo hude posledice. To, kar hočemo, je, naj se problemi začnejo reševati, naj se na odprta vprašanja da odgovor in naj bodo oči zazrte v prihodnost ob razvijanju sodelovanja in potrjevanju politike miru, prijateljstva ter omikanega sožitja, ki naj nam omogoči doseči višje družbene in človeške cilje.
Ameriški predsednik Reagan je pokopal sporazum Salt 2
WASHINGTON — Na letalskem oporišču Carswell so včeraj ameriški vojski izročili strateški bombnik B-52, ki lahko s seboj nosi jedrske manevrirne rakete. S tem je Reaganova administracija kršila sporazum Salt 2 o omejevanju jedrske oborožitve iz leta 1979. Sklep so v Moskvi najodločneje obsodili. V svojem komentarju je agencija Tass navedla, da je Reagan v šestih letih svojega predsednikovanja v bistvu izničil vse, kar so za popuščanje napetosti storili njegovi predhodniki. S svojim sklepom pa je dokazal, da Amerika ne spoštuje sprejetih obvez in je nezanesljiva kot sogovornica pri razorožitvenih pogajanjih. V teh šestih letih je SZ po trditvah agencije predlagala cel niz sporazumov od zamrznitve jedrskih poskusov do omejevanja vojaške dejavnosti v Indijskem oceanu in prepovedi uporabe kemičnega orožja, Reagan pa je dosledno zavračal ponujeno roko. Posebni sovjetski odposlanec Lomejko je včerajšnji dan označil kot »črni petek za človeštvo« in poudaril, da je Reagan pokopal Ženevo in Reykjavik. Vseeno pa v SZ upajo, da ni še vse izgubljeno in da bodo v najslabšem primeru sedaj zamujene priložnosti nadoknadili po odhodu Ronalda Reagana iz Bele hiše.
Precejšnje nezadovoljstvo so gjede ameriškega sklepa izrazili skoraj vsi zahodni zavezniki. Nekateri priznavajo, da je SZ morda že predhodno kršila Salt 2, kar pa ne zmanjšuje razsežnosti tega za popuščanje napetosti nevarnega ameriškega sklepa.
Glede vprašanja, zakaj se je Reagan odločil za to potezo sedaj, ko bi morali bombnik izročiti vojski šele 22. decembra, pa v ZDA prevladuje prepričanje, da je skušal s tem vsaj nekoliko odvrniti pozornost javnega mnenja in časopisja od tako imenovane »Iranian-Contras-Connection«. Po vsem sodeč pa mu to ne bo uspelo. V demokratskih vrstah so že napovedali odločen boj za spoštovanje dosedanjih ameriških razorožitvenih obvez še pred Reaganovim odhodom, kar jim bo do neke mere uspelo, saj imajo demokrati večino tako v predstavniškem domu kot v senatu.
Za Reagana pa je še manj spodbudno dejstvo, da časopisje odkriva nova ozadja iranske afere. Trenutno sta na prepihu predvsem direktor CIA VVilliam Casey in šef kabinetnega sveta Donald Regan. Oba naj bi bila do potankosti seznanjena z dejavnostjo podpolkovnika Northa in šefa sveta za nacionalno varnost viceadmirala Poindexterja. Na dan prihajajo tudi prvi dokazi o vpletenosti podpredsednika Busha, dva funkcionarja Bele hiše pa sta včeraj trdila, da je bil tudi predsednik obveščen, nista pa potrdila, ali je bil seznanjen tudi s tranzacijami nikaragovskim contrasom.
Skupaj z administracijo pa je kot kaže v težavah tudi Izrael. Pošiljke orožja so se namreč začele že leta 1981. Z njimi je Izrael s privoljenjem Pentagona in državnega tajništva ZDA moderniziral svojo oborožitev, saj je Iranu prodal svoje staro ameriško orožje, ZDA pa so mu poslale najsodobnejše.
PRI napada vlado
noče pa
RIM — Petstrankarsko zavezništvo se vse bolj razkraja, nihče pa noče prevzeti odgovornosti, da ga dokončno pokoplje. Spadolini, ki ni prav zadnje kolo koalicije, je na sinočnjem vsedržavnem svetu PRI rekel, da so simptomi razkrajanja brezštevilni, da je večina v razsulu in da bodo predčasne volitve neizogibne, če ne bo korenite revizije metod in programov. V isti sapi je dejal, da je PRI proti predčasnim volitvam in dal razumeti, da zdaj noče formalno sprožiti krize, češ, mehanizem za iztek zakonodajne dobe bomo sprožili, ko se nam bo to zdelo umestno. Dodal je, da PRI odklanja vsako slepo obvezo do vlade, ki bo po marcu 1987 zamenjala sedanjo. Z dru-
še krize
gimi besedami: ob nastopu štafete bo PRI podprl novo vlado »kritično in od zunaj«, razen če ne bi za pogajalno mizo znova preverili vseh vidikov koalicije, tako tudi krmilo vlade.
Spadolini je obtožil KD, da hoče »likvidirati laično izkušnjo« in dodal, da je postal dialog s to stranko silno težaven: »PRI ni varianta PSI, ni pa niti obvezen zaveznik KD.« Nasprotno pa so se odnosi PRI-PSI omehčali (čeprav republikanci nočejo izginiti v »laičnem kotlu, ki je sad uninominalnega sistema«) in stranki iščeta neko »operativno soskladje«. To je svarilo De Miti: preferenčne osi s KD je konec in nikjer ne piše, da mora Craxija naslediti demokristjan.
Italija in Francija našli skupen jezik
PARIZ — Italijansko-francoski vrh se je končal v obojestransko zadovoljstvo, čeprav so pogovori zajeli široko paleto problemov, od dvostranskega gospodarsko-tehnološkega sodelovanja do sredozemske krize, terorizma, odnosov Vzhod-Zahod in drugih mednarodnopolitičnih vprašanj. Craxi je zadovoljen, ker je Mitterrand pristal na njegov načrt o ustanovitvi meddržavnega organizma za blažitev konfliktov v Sredozemlju, Mitterrand pa, ker je Craxi osvojil francosko tezo, da gre konvencionalno razorožitev od Urala do Atlantika obravnavati na ravni KVSE, ne pa NATO-Varšavski pakt.
DECEMBER ’86
CCT
Certificati di Credito del Tesoro — desetletni
•	Varčevalci jih lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca ddtalia in kreditnih zavodov po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršne koli provizije.
•	Kupon je leten: prvi zapade 1. decembra 1987.
•	Naslednji šestmesečni kuponi bodo enaki
doprinosu BOT na 12 mesecev, bruto 6,25% davka, plus premija. Ta znaša 0,75 točke.
•	V primeru, da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno.
•	Imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto vnovčijo.
Emisijska
cena
99%
Ponudba od I. do 5. decembra
Prvi letni kupon
Rok
bruto
neto

Zaključeno portoroško zasedanje mešanih zbornic Italjug in Jugital
Konkretni predlogi za razširitev menjave in dolgoročnega sodelovanja
VLASTA BERNARD
PORTOROŽ — 53. skupno zasedanje mešanih trgovinskih oziroma gospodarskih zbornic Italjug iz Milana in Jugital iz Beograda je tudi v svojem zaključnem delu potrdilo obojestransko pripravljenost za odpravo težav v medsebojnem gospodarskem sodelovanju in se odločno zavzelo za njegovo širjenje. Vzpodbudno konstruktivno ozračje, ki je takoj v začetku del prevladalo kljub obsodbi tragičnega incidenta v Tržaškem zalivu, je spremljalo tudi razpravo v delovnih skupinah - za blagovno menjavo in obmejno sodelovanje, za višje oblike gospodarskega sodelovanja in za bančno-finančno sodelovanje - ter se jasno odrazilo v vsebini zaključnih dokumentov.
Že v plenarnem delu zasedanja so številni poročevalci in razpravljale! izrazili nezadovoljstvo ob doseženi ravni blagovne menjave, ki ne samo da ne dosega rasti iz preteklih let, temveč daje predvideti, da bodo njeni rezultati ob zaključku letošnjega leta celo nižji. Toda, v delovni skupini za blagovno menjavo in obmejno sodelovanje so hkrati opozorili na istočasno ohranjanje trgovinskega ravnovesja med državama in se zavzeli za njegovo obdržanje. Glede na pogoje komplementarnosti med obema gospodarstvoma pa so ocenili, da bi bilo potrebno povišati udeležbo dvostranske trgovinske me-njaveglede na globalno menjavo Italije inJugoslavije z ostalim svetom.
Zelo odločno je bilo nadalje izraženo priporočilo -tudi z ozirom na razširitev Evropske gospodarske skupnosti - naj Italija še naprej, tudi v lastnem interesu, podpira Jugoslavijo pri pogajanjih za obnovo sporazuma z EGS za prihodnje petletno obdobje.
Obe mešani zbornici sta pozvali pristojne oblasti, stanovske organizacije in druge ustanove, naj poskrbijo za sektorska srečanja za dosego dveh poglavitnih namenov: da bi odpravili morebitne negativne ovire pri blagovni menjavi med državama in da bi ugotovili nove možnosti sodelovanja, s katerimi bi lahko to izmenjavo povečali.
Poseben pomen obe strani še nadalje posvečata gospodarskemu sodelovanju ob meji, ki temelji na meddr-
žavnih sporazumih in poteka po tržaškem in goriškem avtonomnem računu ter po sejemski kompenzaciji Alpe-Adria. Znano je, da se je promet po teh računih letos skrčil glede na pretekla leta in da je dosegel le 16 odstotkov globalne menjave. Tej koristni obliki sodelovanja morajo odgovorni organi nujno posvetiti potrebno pozornost v optiki podpisanih sporazumov ter poiskati čimboljše oblike za nemoten razvoj blagovne menjave, kot tudi za razvijanje dolgoročnega sodelovanja na obeh straneh meje. Za odstranitev konkretnih problemov pa zaključni dokument opozarja na izredno nujnost čimprejšnjega začetka drugega zasedanja Mešane komisije za obmejno sodelovanje in menjavo, ki mora imeti vse pogoje in pooblastila, predvidena z medvladnim dogovorom.
V prizadevanjih za intensifikacijo sodelovanja med južnimi predeli obeh držav in glede na komplementarnost ter na potencialno zmogljivost tamkajšnjih tržišč, sta se obe zbornici zavzeli za izdelavo programa razvoja tega sodelovanja in koledarja skupnih pobud, med katerimi je tudi izmenjava obiskov delegacij, ki naj bi preučile probleme posameznih sektorjev. Prav tako primerno bi bilo povečati sodelovanje v okviru sejemskih manifestacij v Italiji in Jugoslaviji, tudi s pomočjo finančnih prispevkov in skupnih prireditev, kakršna je na primer pristaniška Transadria.
Zelo zanimivo je poglavje zaključnega dokumenta, v katerem je poudarjena potreba po največjem možnem sodelovanju med znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami, kot elementu najvišjih oblik sodelovanja med državama. V tem okviru sta se zbornici obvezali, da bosta za svoje prihodnje skupno zasedanje pripravili ilustrativno poročilo o uresničenih primerih tovrstnega sodelovanja.
Zaključki dvodnevnega dela torej tudi tokrat temeljijo na globokem prepričanju obeh strani o naraščajoči nujnosti sodelovanja in povezovanja, ki ni samo notranji imperativ gospodarskega razvoja, temveč zlasti nujen pogoj, ki ga zastavljajo sodobna svetovna gospodarska gibanja.
Z majhnimi koraki do velikih ciljev
KOPER — Okrog sedemstočlanski kolektiv koprskega Iplasa bo dan pred Dnevom republike proslavil novo, pomembno delovno zmago. Ob obratih na ankaranskem križišču bodo slovesno otvorili še enega - obrat »Polikol II.« Slavnostni govornik na otvoritvi bo predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj.
Kot je povedal predsednik poslovnega odbora Iplasa Sergej Čehovin na nedavni konferenci za novinarje, na ankaranskem križišču v prostorih nednjega tozd Apoliuretani, katerega proizvodnja ni bila dohodkovno zanimiva, vpeljujejo novo proizvodnjo, katere temeljna značilnost je izredno visok delež lastnega znanja. Strokovnjaki Iplasa so obstoječi proizvodni program disperzij, lepil, veziv, konzervansov in podobnega dopolnili z novimi specialnimi proizvodi maloto-nažne kemije. Gre za kemikalije za obdelavo tehnoloških in odpadnih vod v energetskih in drugih obratih, program ilokulantov za obdelavo pitnih, tehnoloških in odpadnih vod v železarnah, rudnikih, tovarnah usnja, izdelke za papirno industrijo za prehrambeno industrijo, kozmetiko int. vsega tega, kar zdaj Iplas ponuja in kar naj bi še ponudil, na domačem trgu ni moč kupiti. Proizvodni program »polikola« trenutno obsega kar 200 različic disperzij, lepil, veziv in drugih proizvodov, ki jih pri nas ne izdelujejo, čeprav jugoslovanske potrebe za različne proizvode segajo od nekaj sto do nekaj tisoč ton vsakega od proizvodov. V nov obrat je Iplas vložil okrog 2,5 milijarde din večinoma lastnih sredstev, že zdaj pa imajo zagotovljeno, da bodo vsaj polovico proizvodnje lahko tudi izvozili. Trenutna zmogljivost novega obrata je okrog 10 tisoč ton teh izdelkov letno, vsaj polovico pa naj bi jih izvozili. Za prihodnje leto je že dogovorjen izvoz
v vrednosti 2,5 do 3 milijone dolarjev, kar bo sedanji izvoz Iplasa (9 milijonov dolarjev) znatno povečalo, hkrati pa popravilo devizno bilanco, saj Iplas za svojo proizvodnjo potrebuje kar za 18 milijonov dolarjev uvoznih surovin. Seveda gre pri tej »negativni« bilanci dodati, da Iplas s svojimi proizvodi krepko nadomešča uvoz surovin, polizdelkov, ki jih potrebujejo drugi proizvajalci, katerih proizvodnja »sloni« na kemičnih surovinah.
Dodajmo še, da v Iplasu - kot so povedali na konferenci za novinarje -posebno pozornost namenjajo tudi varovanju okolja, saj so letos za sanacijo naprav in izboljšanje varstva okolja letos investirali kar dve milijardi dinarjev.
DUŠAN GRČA
V Ukvah začetek tečaja slovenščine
UKVE — S ponedeljkom 24. novembra se je v Ukvah pričel teče j slovenskega jezika za otroke, ki obiskujejo domačo osnovno šolo in za tiste, ki obiskujejo srednjo šolo na Trbižu. Letošnji začetek pouka se je v primerjavi z lanskim precej zakasnil. Krivda ni pri organizatorjih, ampak v dejstvu, da so šolske oblasti šele pred kratkim izdale ustrezno dovoljenje za uporabo šolskih prostorov v popoldanskih urah. Naj pri tem dodamo, da je občinska uprava Naborjet - Ovčja vas takoj dala soglasje za uporabo šolskih prostorov, v katerih se bo poleg slovenščine pričel pouk tudi za glasbo, verouk in za ročna dela.
Ob vpisu te znamenitosti v svetovno dediščino
Škocjanske jame - biser slovenskega Krasa
Božanstva na kovancih
ILIRSKA BISTRICA — Preteklo nedeljo so v domu JLA v Ilirski Bistrici odprli numizmatično razstavo Božanstva in poosebljanja na antičnem rimskem denarju, avtorja Albina Pogačnika. Pripravilo jo je Primorsko numiz-ttiatično društvo v sodelovanju z Gorenjskim muzejem v Kranju pod pokroviteljstvom Poslovne »enote ^Splošne Banke Koper« Ilirska Bistrica ki jo posvetilo praznovanju Dneva republike. Odprta bo vsak dan do vključno nedelje, 30. novembra.
Rimski denar sodi med najpomembnejša zgodovinska pričevanja, kar so jih zapustili Rimljani. Kovali so ga od 3. stoletja pred našim štetjem pa do zloma države. Tedaj je imel mnogo večji pomen kot pa danes, bi je v prvi vrsti politično in versko komunkacij-sko sredstvo, ki je obveščalo prebivalce obsežnega Rimskega imperija o važnih državnih dogodkih - o novem cesarju, o njegovih naslovih, zmagah, oznanjal je sklenjen niz...
Posamezni kovanci so prave male Plastične umetnine, ki prikazujejo celo galerijo rimskih božanstev ter poosebljenih čednosti in vrlin.
Tovariš Pogačnik je rimske kovance iz svoje bogate zbirke razporedil po motivih bogov in poosebljanj. Tokrat s° prvič predstavljene hrbtne strani novcev, saj na prednji strani novec na-vadno prinaša obličje cesarja. Hrbtna stran pa na zanimiv način pripoveduje o življenju tedanjih vladarjev, o njiho-yih stvaritvah, duhovitosti takratnega človeka, skratka, prikazuje nam rimsko življenje v podobah.
METKA ČELIGOJ
MATAVUN — »Čudovito. Česa takega še nisem videl. Bil sem v več svetovno znanih jamah, toda le to je jama. Brez glasbe, bifejev, kiča, ravno prav osvetljena, pristna,« je navdušeno hvalil Škocjanske jame H. Becker iz Bayerna, ko se je pred nekaj dnevi s posebnim dvigalom peljal iz Škocjanskih jam. Nič manj navdušeni kot on niso bili drugi delavci (okrog stopet-deset jih je bilo) firme Waibel iz Ba-yerna, ki preživljajo počitnice na Krku pa so danes obiskali Škocjanske jame in Lipico.
»Tako vsi govorijo, vsi so navdušeni, včasih pa delno razočarani nad notranjsko Reko, ki je »zgradila« jame, danes pa je Reka edina njihova pomanjkljivost,« pravi Stane Cencič, dvanajst let turistični vodič po jamah. Seveda on, pa tudi vsi drugi, ki imajo kaj opraviti z jamami čakajo in upajo, da se bodo zadeve v zvezi s sanacijo notranjske Reke začele hitreje reševati da grda pena, umazano rjava Reka v Veliki dolini ob Tominčevi jami, pod Tomassinijevim mostom ne bi več pokvarila veličastnega vtisa, ki ga jame naredijo na obiskovalca.
Škocjanske jame, ki so jih okrili 1823. leta so dolge vsega okrog 5,1 kilometra, 2,3 kilometra jih je na ogled turistom, katerim prihodnje leto kani-jo ponuditi že krožno pot okrog Velike doline in ogled Tominčeve jame, t. i. prazgodovinske jame, saj so v njej našli okostje jamskega človeka, pa tudi jamskega medveda. Prvi, ki so se pred 193 leti podali V jame so bili domačini bratje Cerkvenič in Nedoh.
Tudi drugi jamarji so bili z njimi in skupaj so 1851. leta odkrili Sumečo jamo, dolgo približno dva kilometra in kar 42 let so potrebovali, da so se ob reki prebili do sifona, kjer Reka ponikne in nadaljuje pot v kraškem podzemlju do Devina, kjer se ponovno pojavi kot Timava. Obiskovalci jam so najbolj navdušeni takoj po vstopu v jamo iz doline Globočak, ko jih vodiči popeljejo v Tiho jamo oziroma kapniški del Škocjanskih jam. Podzemni kraški svet se jim razkrije v vsej enkratni lepoti, prisotnosti, zaradi katere je poseben medvladni komite pri UNESCU uvrstil Škocjanske jame na spisek spomenikov svetovne naravne in kulturne dediščine.
»Zavedamo se, da je to za naše jame izjemno priznanje, veseli smo tega, hkrati pa se zavedamo tudi tega, da to
za nas pa tudi sežansko občino in Slovenijo nasploh pomeni veliko obvezo. Jame moramo ohraniti take kot so - z ekološke plati razmere v podzemlju pravzaprav izboljšati - hkrati pa ta prečudoviti svet pokazati čimveč ljubiteljem narave. Pri načrtovanju razvoja jam kot turistične zanimivosti bomo morali biti zelo previdni,« pravi Drago Rebec, direktor tozda Gostinstvo v DO top Portorož. V sežanski občini so že leta 1980 sprejeli odlok o zavarovanju Škocjanskih jam in z njim predvideli poseben režim urejanja prostora, posegov v prostor, letos pa naj bi odlok še dopolnili in med drugim zavarovano območje, ki obsega zdaj tudi tri vasi (Matavun, Škocjan, Betanja) z 240 hektarov razširili na 340 hektarov.
Najlepše jame na svetu, kot radi povedi speleologi, zlasti dobri poznaval-
ci Krasa, je lani obiskalo okrog 50 tisoč ljudi. Letos je številka že večja od 62 tisoč in do konca leta pričakujejo 65 tisoč obiskovalcev. Za prihodnje leto planirajo obisk 86 tisoč gostov, velika večina med njimi pa naj bi bili individualni gostje, saj imajo agencijskih gostov relativno malo. Sicer pa se na novo turistično sezono v Škocjanskih jamah intenzivno pripravljajo, v Matavunu namreč gradijo nov sprejemni center, s katerim bodo rešili kopico problemov, ki so jih imeli doslej, saj ne avtobusi, ne avtomobilii v poletnih mesecih niso imeli dovolj prostora, informativna pisarna je bila premajhna, sanitarij praktično ni bilo, gostilna pri jami pa še zdaleč ni mogla sprejeti vseh gostov, niti zadostiti povpraševanju. Za nov sprejemni center, ki bo imel več kot sto parkirišč za osebne avtomobile inj 30 parkirišč za avtobuse, bodo v top Portorož morali odšteti vsega okrog 700 milijonov dinarjev. To bo druga etapa naložb v turistični razvoj Škocjanskih jam, saj so letos uspešno zaključili prvo z izgradnjo posebnega dvigala, s katerim vsem obiskovalcem olajšajo izjemno naporen izstop iz jam. Vse do letos so morali obiskovalci po izstopu iz jam premagati 90 metrov višinske razlike po strmih stopnicah, zdaj tega »mučenja« (občutnega zlasti v poletnih mesecih) ni več, z dvigalom so premagali mnogo težav. In vsi, ki imajo karkoli opraviti s Škocjanskimi jamami, upajo, da bodo težave uspešno premagovali tudi v bodoče.
DUŠAN GRČA
RADIO in TELEVIZIJE, VIDEOREGISTRATORJI, HI - Fl, ELEKTR0G0SP0DINJSKI STROJI
novosti 1987
Cene »discount«
tako za gotovino kot na obroke.
Naša kakovost in podoba sta nespremenjeni
V ponedeljek, 1. decembra, bo trgovina odprta!
UNIVERSALTECNICA
RADIOTELEVIZIJA, ELEKTRONIKA: Trg Goldoni 1 VIDEOREGISTRATORJI, HI-FI: Ul. Zudecche 1 GOSPODINJSKI STROJI: Korzo Saba 18 CAR STEREO: Ul. Machiavelli 3 TRST
Izjave predsednika Pokrajine o incidentu v Istri
Locchi za preverjanje sporazumov in za obnavljanje odnosov ob meji
Na predsinočnji seji tržaškega pokrajinskega sveta je razpravo, ki je privedla do soglasne odobritve resolucije o tragičnem incidentu v Tržaškem zalivu, ki je terjal življenje mladega gradeškega ribiča, uvedel predsednik Locchi z daljšo izjavo, v kateri je obnovil potek dogodkov in izrazil svoje ocene glede posledic in perspektiv. Poudaril je predvsem, da je problem ribolova ze dolgo predmet spora zaradi prehajanja teritorialnih meja, da pa nihče ni verjel, da bi poleg zaseganj ladij in glob lahko prišlo do človeške žrtve.
Locchi je pri tem izrekel zelo ostro obsodbo dogodka, ker sta streljanje in usmrtitev ribiča nesprejemljiva, ne le s človeškega, a tudi z juridičnega vidika. Protestne reakcije krajevnega javnega mnenja je ocenil, mimo nekaj obsojanja vrednih pojavov vandalstva, kot omikane in zrele, kot so bile resne in odgovorne reakcije krajevnih uprav in Dežele. Pri tem je pohvalil odločnost predsednika deželne vlade Bia-suttija in ministra Andreottija, ki se bosta sestala s tem v zvezi danes v Rimu, da pregledata vse odnose in problematike, ki zadevajo italijansko-
jugoslovanske mednarodne sporazume, zlasti onega o ribolovu.
Prišel je namreč čas, je naglasil predsednik Pokrajine, da se opravi pregled splošnega stanja in da se razmisli o delovanju raznih mednarodnih instrumentov, ki zadevajo mejo in našo deželo: osimskih sporazumov, zlasti njihovega ekonomskega dela, videmskega sporazuma ter tržaškega in goriškega dogovora o avtonomnih računih. Pregledati je treba njihovo delovanje, je poudaril Locchi, in jih po potrebi izboljšati, da bodo zares ustvarjali tisto obojestransko korist, zaradi katere so bili zamišljeni. Zlasti je seveda nujno skleniti nov sporazum o ribolovu, oziroma ratificirati (kar italijanski parlament še ni storil) sporazum z dne 18. 2. 83 o Tržaškem zalivu.
V svojem posegu si je pa predsednik pokrajine zaželel, da bi prišlo v prihodnjih tednih do potrebnega raz-čiščenja med vladama obeh držav, da se obnovi vzdušje, ki naj omogoči razvijanje pobud in stikov prek meje, ki jih je načrtovala tudi Pokrajina. Ravno tragična smrt gradeškega ribiča, je zaključil Locchi, nam mora narekovati dolžnost, da si prizadevamo ponovno graditi tisto vzdušje sloge in napredka, ki je v namenih in željah našega prebivalstva. Pred glasovanjem so enotno resolucijo obrazložili z različnih gledišč predstavniki vseh svetovalskih skupin.
Zaprli urade Šolskega skrbništva
Strukture tržaškega Šolskega skrbništva razpadajo na prafaktorje. Kot smo o tem že poročali pred kratkim, je stanje že tako zaskrbljujoče, da se lahko le čudimo nesprejemljivemu zavlačevanju nujno potrebne rekonstrukcije in prav tako nujnih popravil prostorov, v katerih delujejo uradi šolske upravne strukture.
V stari terezijanski palači v Ul. Duca D'Aosta sta vlaga in leta botrovala temu, da je omet najprej nabreknil nato se vsul, da so sanitarije popolnoma neuporabne (razpolagali so z enim samim straniščem na 40 uslužbencev), skladišča in arhivi pa v tako nemogočem stanju, da si to res težko predstavljamo.
Prav zaradi neznosnega in obenem neverjetnega stanja struktur, so se uslužbenci tržaškega Šolskega skrbištva odločili za očitno učinkovito protestno akcijo. S pismi in javnimi izjavami, so privabili v svoj »brlog« gasilce, predstavnike varnostnih komisij, predstavnike Pokrajine in zdravstvenih ustanov. Ti so razpadajoče prostore obiskali včeraj dopoldan in so že po bežnem ogledu uradov in arhivov izdali nalog za zaprtje tega sedeža Šolskega skrbništva. Vhodnih vrat sicer še niso zapečatili, vendar so uslužbencem »prepovedali« vstop v urade, ki jih bodo verjetno dokončno zaprli v prihodnjem tednu.
Predstavniki KG S, KZ, KZKV, SKGZ in rajonskega sveta pri Anzellottiju
Sinhrotron zahteva resnejše soočenje
Izredni komisar Območja za znanstvene in tehnološke raziskave Fulvio Anzellotti je včeraj sprejel na Padričah predstavnike Kmečke zveze, Koordinacijskega združenja kraških vasi, Kraške gorske skupnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Vzhodnokraškega rajonskega sveta. Hotel jih je predvsem seznaniti z novostmi v zvezi s sin-hrotronskim svetlobnim generatorjem, ki naj bi ga zgradili blizu Bazovice. Toda sestanek je kaj kmalu prerasel vnaprej začrtane meje, saj je na njem jasno prišlo do izraza vse tisto, kar pri uresničevanju sinhrotrona najbolj žuli neposredno prizadete krajane, celotno slovensko narodno skupnost in tudi tisti del tržaške javnosti, ki je najbolj občutljiv za delikatna ravnovesja v naravnem in človeškem okolju.
Anzellotti je povedal, da bo znanstveni odbor, ki pod predsedstvom nobelovca Carla Rubbie načrtuje stroj, v kratkem zaključil svoje delo. Njegove predloge bi moral nato odobriti medministrski odbor oziroma vlada, ki bo priskrbela polovico denarnih sredstev za uresničitev načrta, in sicer 75 milijard lir. (Drugo polovico bi morale prispevati krajevne ustanove in uprave, zlasti Dežela.) Medtem je že bila ustanovljena družba, ki bo upravljala sinhrotron. Gre za delniško družbo »Sincrotrone Trieste«, pri kateri ima Raziskovalno območje 51 od sto delnic, družba SPI skupine IRI 24,5 od sto in prav toliko deželna finančna družba Friu-lia. Predsedstvo upravnega sveta »Sincrotrone Trieste« je, kot smo svoj čas že poročali, prevzel sam Rubbia.
Raziskovalno območje bo v kratkem izdalo brošuro v italijanščini in slovenščini, v kateri bodo na poljuden način prikazane osnovne značilnosti tržaškega sinhrotrona. Anzellotti je udeležencem sestanka izročil nekaj krtačnih odtisov brošure ter jih povabil, naj posredujejo svoje morebitne pripombe, preden gre besedilo v tisk. Poleg tega je omenil, da bo Raziskovalno območje odgovorno za urbanistično ureditev zemljišč, na katerih bo sinhrotron zgrajen. Poudaril je, da bodo zgradbe zasedle samo eno tretjino od 45 hektarov, ki bodo za stroj zaseženi. Glede uporabe neizkoriščenih površin pa je Anzellotti izrazil pripravljenost Raziskovalnega območja, da se dogovori z organizacijami in ustanovami, ki so bile zastopane na včerajšnjem sestanku.
Predsednik KGS Miloš Budin, tajnik SKGZ Duško Udovič, tajnik KZ Edi Bukavec in predsednik KZKV Karlo Grgič so se zahvalili izrednemu komisarju za vabilo na sestanek in za informacije, ki jim jih je posredoval. Vsi pa so se v svojih posegih zaustavili ob vprašanju, ki našo javnost posebno zanima, se pravi ob predlagani lokaciji sinhrotrona v bližini Bazovice. Izrazili so nasprotovanje tej namestitvi in prepričanje, da bi stroj lahko zgradili v mejah starega Raziskovalnega območja in da te možnosti niso v zadostni
meri vzeli v poštev znanstveniki in tehniki, ki so sodelovali pri izoblikovanju stališča Rubbiovega znanstvenega odbora. Zlasti Budin je pri tem opozoril, da so stališča izvedencev hudo enostranska, ker se ne ozirajo na naravno in še manj na človeško okolje, v katerem bi sinhrotron nastal.
Res je, da se mora o tem vprašanju zdaj izreči Tržaška občina in nato Dežela, kot je na včerajšnjem sestanku pripomnil Anzellotti, češ da se ga zadeva zdaj ne tiče. Toda zanimivo je, da je namestitev stroja blizu Bazovice omenjena kot povsem mirno dejstvo v brošuri, ki jo Raziskovalno območje namerava izdati. V svojem posegu je Udovič označil kot nekorektno takšno poročanje in dejansko je na sestanku bilo sklenjeno, da bo besedilo brošure dopolnjeno s strnjenim prikazom stališča, ki ga zlasti slovenske in nekatere naravnovarstvene organizacije zavzemajo do vprašanja lokacije.
V drugem delu srečanja je beseda tekla tudi o problemih, ki niso neposredno povezani s sinhrotronom. Tako je Grgič v svojih dokaj ostrih izvajanjih opozoril, da je Raziskovalno območje ob svojem nastanku pred štirimi leti sprejelo nekatere zahteve krajevnega prebivalstva, ki še danes niso uresničene. Omenil je tudi vrsto ukrepov in drugih dogodkov v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem Raziskovalnega območja, ki so povzročili škodo krajanom, predvsem pa je izrazil upanje, da bi se v bodoče ne sestajali zgolj za izmenjavo informacij in stališč.
Na včerajšnjem srečanju je ostalo marsikaj nedorečenega. Komisarju Anzellottiju se je namreč mudilo. Pojasnil je, da bi se moral zvečer sestati z Rubbio v Ženevi. Pričakovati je, da se bodo včerajšnji pogovori v kratkem nadaljevali.
Drevi koncert mezzosopranistke B. Fink
Danes ob 20.30 bo v Peterlinovi dvorani (Ulica Donizetti 3) celovečerni koncert mednarodno uveljavljene mezzosopranistke Bernarde Fink. Ker morda ta pevka tržaški javnosti ni znana, jo je treba vsaj delno predstaviti. Bernarda Fink se je rodila v Buenos Airesu v Argentini. Svojo glasbeno dejavnost je pričela z zborovskih petjem, in sicer v slovenski pevski skupini Karantanija. Diplomirala je na Višjem inštitutu za umetnost pri gledališču Colon, kjer je tudi nastopila v Menottijevi operi »Amalija gre na ples«, Mozartovi »Čarobni piščali« in Beethovnovi 9. simfoniji. V opus argentinske mezzosopranistke spadajo tudi različna dela latinskoameriškega baroka ter dela Schuberta, Bacha in Rossinija.
Svoje glasbeno znanje je Bernarda Fink izpopolnila na številnih tečajih za interpretacijo pri najboljših argentinskih in švicarskih mojstrih. V zadnjih letih se ta mezzosopranistka uveljavlja tudi v evropskih opernih središčih. Njene nastope je strokovna kritika vedno zelo ugodno ocenila. Na natečaju Novi argentinski lirski glasovi je ta operna pevka prejela 1. nagrado za mezzosopran.
Bernarda Fink bo na današnjem celovečernem koncertu izvedla skladbe Franza Schuberta, Johannesa Brahmsa, Huga Wolfa, Alojzija Geržiniča, Lucijana M. Škerjanca ter Gustava Mahlerja. Pri klavirju bo pevko spremljala priznana pianistka Blaženka Arnič iz Ljubljane. Nastopila bo tudi v Ljubljani in v Celovcu.
■ Tržaška občina je sporočila, da je uničevanje smeti ustavljeno zaradi stavke uslužbencev upepeljevalnika. Odtod poziv občanom, naj smeti po možnosti začasno zadržijo doma, dokler se služba ne bo normalizirala.
Kmečke prispevke je treba plačati do ponedeljka
V ponedeljek, 1. decembra, zapade podaljšani rok za poravnavo prvih treh obrokov kmečkih prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Kmetje, ki niso dobili položnic na dom za leto 1986, naj se nemudoma obrnejo na SCAU, oziroma na Patronat, da jim izstavijo duplikat. Po novem zakonu prinese en sam dan zamude globo 25 odstotkov.
ERS KVIZ □ KARST BROTHERS KVIZ □ KARST BROTH
za jutrišnjo oddajo (30. novembra). Dopolnite manjkajoče:
Osel gre samo enkrat na led, drugič...
Če boste do jutri odkrili pravilno dopolnitev, telefonirajte od 14.30 dalje v oddaji Ma ka ste m...? na št. 631065.
Za pravilne odgovore so tedenske nagrade plošče, LP in kasete, za naj duhovitejše pa tri končne nagrade (walk-man).
Pogovor s tržaškim županom Staffierijem
Perspektive in težave na tržaški občini
Po dolgotrajni politični krizi, ki je ohromila delovanje dveh največjih krajevnih uprav, tržaške Občine in Pokrajine, dejansko od začetka leta, sta se konec septembra naposled umestili novi upravi. Spričo dejstva, da nova odbora nista ob umestitvi predložila posebnih programov, smo imeli za potrebno, da po dveh mesecih, ko so se lahko novi upravitelji že nekoliko uživeli v svoje delo, postavimo tržaškemu županu Staffieriju, predsedniku Pokrajine Locchiju, slovenskim odbornikom v obeh upravah in predstavnikoma opozicije nekaj vprašanj, ki naj našim bralcem po možnosti pojasnijo razmere in perspektive v delovanju obeh uprav, ki jih bomo zaporedno objavljali v prihodnjih dneh.
Gospod župan, upoštevajoč dejstvo, da vaš odbor ob umestitvi ni predstavil specifičnega upravno-političnega programa, bi vas radi vprašali, kateri so po vašem mnenju glavni problemi, s katerimi se nameravate spoprijemati in katere obveze boste zaradi tega začeli izvajati?
Dejstvo, da nisem predložil programa je pripisati zgolj naključnim vzrokom, ker je bilo pač tako nujno odobriti proračun, ter zadevna razprava in nerodnost, da imenovanje odbora ni bilo takoj izvršljivo, sta mi onemogočili predstavitev. Vsekakor mislim v kratkem predložil programsko izjavo. Pri tem bi dejal, da je v »okostju« programa vsebovana kontinuiteta s programov prejšnje uprave, v »mesu«, v zvezi s tem, kaj je storiti takoj, pa bo nekaj novega, še zlasti pa v »živcih«, ker gre za novo občutljivost glede tega, kaj je mogoče storiti. Hotel bi, da bi program vseboval tisto, kar je mogoče storiti, pri tem pa se dobro zavedam omejitev, tako časovnih kot finančnih, ki se postavljajo našemu delu.
Glavni problemi zadevajo vse področje skrbstva, kjer padajo na Občino ogromne naloge, ki morda niso samo njene, a jih mora izvrševati. Nato bi omenil vprašanje prometa in parkirišč, ki so povezani tudi z ozdravitvijo mestnega središča, pa dopolnitev velikih infrastrukturnih del, ki jih ne moremo pustiti vnemar. Nova obveza zadeva predvsem načrt za parkirišča, ki ga bomo predložili, pa tudi preustroj občinskega upravnega aparata z dejansko vključitvijo informatike. Skrbstvo, ureditev mestnega prometa in preureditev uprave so torej tri obveze, ki jih je treba izpeljati skupaj in čimprej.
Koalicija, ki podpira vaš odbor razpolaga s podporo skoraj dveh tretjin občinskega sveta, kakršne še ni imela nobena uprava. Menite, da je v njej dovolj sloge in da bo obstala za ves čas do poteka mandatne dobe občinskega sveta spomladi 1988?
Če bi ne verjel v dobro vero vseh sil koalicije, da ji omogočijo trajanje do naravnega konca mandatne dobe, bi moral zapustiti to mesto takoj. Glede sloge naj povem, da je koalicija nastala po mnogih težavah, toda sedaj se utrjuje vsak dan bolj. Bil je sicer težak porod, toda po mnogih polemikah iz tistih časov smo sedaj vsi postavili noge na tla, ker se zavedamo, da je bilo treba mestu zagotoviti stabilno upravo.
Občinski svet je nedavno odobril proračun za letošnje leto, ki je pa že pri koncu. Kako se namerava vaša uprava ravnati za prihodnji proračun in kako misli vanj vključiti predvidene programske obveze, upoštevajoč stvarne finančne zmogljivosti?
Strašljiva resnica je, da potrebe naraščajo vsak dan sproti, da terjajo občani čedalje več storitev, ne samo po kvantiteti, ampak tudi po kakovosti. Če naj uporabim podjetniško izrazje, smo priča stalni rasti stroškov za enoto produkta, ki bi terjala, če bi se obnašali kot podjetje, da postavimo uporabnike pred vprašanje dohodkov. Tega pa ne moremo storiti, in če bosta vlada in parlament še vedno zaostajala za stvarnostjo krajevnih uprav, bomo vedno capljali za potrebami. Nazoren je zgled napovedanega davka Tasco, ko po 5 hipotezah o uvedbi tega novega občinskega davka ni bilo iz tega nič in smo bili prisiljeni povišati dajatve za smetarsko službo. Ko me torej pravilno vprašujete, kako bomo vključili vse potrebno v proračun, .vam moram odgovoriti, da bo zelo težko. Delali bomo »umetnine«,
skušali bomo izrisati proračun čimbo-Ije, s posebno pozornostjo pri vsaki postavki. Toda problem je splošnejši, treba je odločiti, kaj bo s krajevnimi upravami. Iste odgovore bi vam bržkone dal tudi župan Budimpešte.
Kakšni mislite, da morajo biti odnosi z rajonskimi sosveti, s precej drugačnimi stvarnostmi vasi na območju občine? Kakšni z manjšimi Občinami naše pokrajine, s samo pokrajinsko upravo in pa z Deželo?
Glede odnosov s sosveti mislim, da sem že dokazal, kaj mislim. Določil sem, da se mora odbornik za decentralizacijo vsak teden sestajati s tremi sosveti, da jih torej vsak mesec zasliši vse. Župan pa se bo srečal z vsemi predsedniki sosvetov vsakih 45 dni. Pomembno je predvsem, da »živimo skupaj«. Kar zadeva stvarnosti na kraški planoti, pripadajo tržaški občini in ne sme biti nobene razlike v obravnavanju. Predstavljajo pač drugačne potrebe, kot so različne tudi med mestnimi rajoni, ki jih je treba pravilno upravljati in reševati z enako pozornostjo.
V stvarnosti, kjer glavna Občina pokriva sedem osmin pokrajinskega ozemlja, bi bili nori, če ne bi vzpostavili neposrednega in stalnega razmerja z manjšimi Občinami, in vsi skupaj s Pokrajino. Smo vsi v isti barki in je jasno, da so problemi, ki jih moramo hkrati obravnavati jaz in Locchi in ostali, seveda ob spoštovanju pristojnosti in enakopravnosti. Z Deželo je odnos nekoliko bolj kompleksen, saj mora Trst, kot glavno mesto Dežele, zahtevati, da je njegova vloga spoštovana in ovrednotena, in to na vseh ravneh in v odnosu do vseh gospodarskih in družbenih stvarnosti. Trst mora Seveda ob pravicah sprejemati tudi dolžnosti, ki izhajajo iz te vloge.
Kako ocenjujete delovanje občinskega sveta?
Povedal bom, da sem človek, ki dela trdno in hitro. Zato sem svet postavil pred težko nalogo, da nadoknadi zamujeno upravno delo in sem k temu pozval svetovalce. Zdi se mi, da je bil odziv zadovoljiv: lahko bi (kot vedno) storili še več, a ni slabo.
Kakšna je pa vaša ocena o upravnem aparatu? Je predvideti hitro dopolnitev staležev in njih prilagoditev funkcionalnosti služb, tudi upoštevajoč zaposlitveno vprašanje?
Opravili smo že dobro delo, ko smo dosegli s sindikati sporazum o čl. 40 delovne pogodbe, ki odpira pot za notranje in javne razpise za razmestitev in namestitev osebja. Spričo dosedanjih razmer stroj še funkcionira, toda z gledišča potreb občanov nikakor ne dovolj dobro. Po ureditvi stale; žev bo torej treba izvesti preustroj osebja in uvesti informatiko, nakar bo moral stroj delati dovolj dobro. Šele tedaj se bo odprla možnost namestitve okrog 800 ljudi, kolikor je prostih mest.
Kakšen bi moral biti odnos Občin® z občani slovenskega jezika in njih posebnimi potrebami, zlasti v zvezi z delovanjem uradov in služb? More« mimo običajnih 100 milijonov letne podpore, nekaj storiti za Slovensk0 stalno gledališče, ki mu grozi zapr' tje, upoštevajoč, da je Občina član konzorcija, ki ga upravlja?
Glejte, stvari se rad lotevam direktno, z njihovim pravim imenom. K®* Župan moram reči, da je treba ohrani; ti razmere kot so, ne da bi česarkoh spreminjali, da bi ne vzbujali nasprotnih usmeritev. Kar zadeva pa problem globalne zaščite, je stvar razprave krajevnih političnih sil, vlade in pari3; menta. Želim si le, da se ne dovoli nit' večini niti manjšini, da nepravilno špekulirata o tem, kar bi bilo strašno. Žal mi je, da mnoge od tradicionalnih političnih sil so vedno špekulirale 5 tem, medtem ko večina prebivalstva ni čutila te potrebe. Ne grem pa v p°; litično polemiko, ker župan mora bit1 župan vseh.
Ker rad vedno odgovarjam odkrito, vam povem, da še ne vem, kako lahko nastopimo, spričo težav, ki jih imam0 s proračunom, glede krize Slovenskega stalnega gledališča. S problemom gledališč se bomo morali spoprijeti, toda ne bomo mogli storiti vse, kar b1 radi.
Pogovor zapisal Lucijan Volk.
Jubilej proslavili sinoči z akademijo na Opčinah
ŠZ Sloga -15 let plodnega dela
S slavnostno akademijo v Prosvetnem domu na Opčinah je sinoči ŠZ Sloga počastilo 15. obletnico svojega obstoja. Prireditev je bila resnično lepa ter v slavnostnem vzdušju, saj so se je, poleg odbojkarjev in odbojkaric - članov združenja - udeležili starši, številni prijatelji iz vseh vasi Vzhodnega Krasa, tja do Repna, kjer združenje deluje, pa še številni predstavniki športnih društev in drugih organizacij.
Glavni govornik na akademiji je bil Ivan Peterlin, ki je tudi tajnik združenja. V svojem posegu se je zaustavil pri številnih etapah rasti združenja, ki se bavi, je dejal, z odbojko in to tako uspešno, da se lahko ponaša ne samo z dobrimi odbojkarji in odbojaricami, s kar 1600 nastopi v 15 letih, temveč tudi s številnimi priznanji in naslovi tako državnega kot deželnega značaja. 15 let je že dovolj dolga doba, da lah-
ko ugotavljamo, je dejal, da je bilo naše delovanje pravilno, uspešno in da moramo po tej poti združevanja slovenskih odbojkarjev in odbojkaric v bodoče še nadaljevati.
Govoru so sledili pozdravi nekaterih predstavnikov športnih društev, med temi so prinesli pozdrave tudi predsednik skupščine ŠD Fužinar z Raven na Koroškem Jože Žunc, s katerim je Sloga že 5 let pobratena. Pozdravil je tudi pokrajinski odbornik za šport Cavicchioli, darila in cvetje pa so prinesli tudi predstavniki športnih društev z Vzhodnega Krasa. Med številnimi gosti so bili tudi podpredsednik deželnega odbora FIPAV Domeni-co lacolino, za ZSŠDI podpredsednik Jurij Kufersin, za ZTKOS pomočnik sekretarja Marjan Jemec, predstavniki Sklada Mitje Cuka, predstavniki upravnega odbora openske Hranilnice in posojilnice ter še številni drugi. Ob tej priložnosti je ŠZ Sloga prejelo še brzojavki deželnega odbornika za šport Maria Brancatija ter občinskega odbornika za šport Giorgia Salvagna.
V kulturnem programu sta na slovesnosti nastopila najprej mladinski pevski zbor Vesela pomlad, ki je pod vodstvom pevovodje Franca Pohajača zapel vrsto lepih slovenskih pesmi. Za konec akademije pa je nastopil še mešani pevski zbor Primorec-Tabor, ki ga vodi Matjaž Šček. Nastop mladih pevcev obeh zborov se je lepo uokviril v celotno prireditev, ki se je končala še s prijetno družabnostjo. (N. L.)
Včeraj v pristanišču začetek del za razširitev sedmega pomola
S postavitvijo prvega opornega stebra so se včeraj začela dela za razširitev sedmega pomola tržaškega pristanišča. Podjetje Micoperi, ki si je zagotovilo naročilo za dela na javnem natečaju, je že v prejšnjih dneh pripravilo delovišče in postavilo ustrezne skrukture, včeraj pa so se dela tudi konkretno začela. Ko bodo dela končana, bo sedmi pomol širok 400 metrov in bo največji terminal za kontejnerje v Italiji, saj jih bo lahko sprejel kar 9.600.
Kot rečeno, so včeraj postavili prvi oporni drog, skupno pa jih bodo postavili okrog 1.500, na katere bodo položili kakih 1.200 plošč, od katerih meri vsaka 9,9 kvadratnega metra. Gre za posebne betonske droge, ki so dolgi 35 metrov in merijo v premeru 180 cm. V spodnjem delu so nekoliko širši, kar poveča njihovo stabilnost na morskem dnu, v katerega so vkopani okrog 6 metrov globoko.
Razširitev sedmega pomola bo stala okrog 130 milijard lir; del vsote je že na razpolago iz sredstev Ministrstva za javna dela in FIO (sklada za povečevanje zaposlovanja). Načrt predvideva v prvi fazi tudi gradnjo cestne povezave, postavitev dveh novih ploščadi za ladje ro-ro ter postavitev tračnic vzdolž južnega brega.
Srečanji o vprašanjih prizadetih in ostarelih
Delegacija Enotnega pokrajinskega odbora prizadetih je včeraj obiskala tržaškega župana Staffierija, s katerim se je pogovarjala o najbolj perečih vprašanjih, ki tarejo prizadete osebe. Predstavniki odbora, ki združuje osem različnih kategorij prizadetih, so postavili vrsto zahtev in predlogov, na primer glede dostopa prizadetih v javna poslopja ali premikanja vozičkov na mestnih pločnikih.
O vprašanjih prizadetih, pa tudi ostarelih, je bil govor tudi na Pokrajini na pogovoru med predsednikom Locchijem in pokrajinsko federacijo CGIL, CISL in UIL, ki namerava sprožiti širšo akcijo za reševanje hudih družbenih problemov Trsta.
■ V prejšnjih dneh so se sestali člani socialistične celice tržaškega sedeža RAI ob navzočnosti pokrajinskih namestnikov tajnika PSI Coslovicha in Perelli-ja. Na srečanju je bila poudarjena predvsem potreba novih menažerskih prijemov v državni radiotelevizijski ustanovi, ki naj bo kos mednarodni in notranji konkurenci. Kritične osti so letele tudi na račun razdeljevanja minut in sekund po ključu strankarskih volilnih odstotkov ter strankarske opredeljenosti časnikarjev.
Govor je bil seveda tudi o vprašanjih tržaškega sedeža s posebnim poudarkom na pomanjkljivem organiku in na potrebi po kritju odgovornih mest.
Pozitivna pobuda za boljše delovanje naših višjih srednjih šol
Na srečanju z višješolci starši sestavili povezovalni odbor s predstavniki dijakov
Na pobudo predstavnikov staršev, ki so bili izvoljeni v zavodske svete slovenskih višjih srednjih šol ha Tržaškem, je bil v četrtek na liceju Prešeren sestanek s predstavniki dijakov v razrednih svetih. Starši so se odločili za srečanje s predstavniki dijakov, da bi se po zadnjih protestnih akcijah dijaškega gibanja podrobneje seznanili z njihovimi zahtevami, s položajem na posameznih zavodih in z drugimi °dprtimi vprašanji na naših višjih srednjih šolah. Odprt in odkrit pogovor med predstavniki staršev in dijakov, ki je sledil uvodnemu posegu predsednika Zavodskega sveta liceja Prešeren Sase Rudolfa, priča, da je mogoče podreti zid nerazumevanja med tremi osnovnimi komponentami šolskega življenja
in ustvariti dialog med šolniki ali nasploh šolsko strukturo, dijaki in starši. Da bi do takega dialoga tudi konkretno prišlo, so Se na sestanku domenili o sestavi posebnega odbora med predstavniki staršev v zavodskih svetih in predstavniki dijakov, ki bo povezoval razne pobude za rešitev odprtih vprašanj štirih slovenskih višjih šol na Tržaškem.
Na sestanku so se predstavniki dijakov zaustavili predvsem ob prostorskem vprašanju na zavodih Zois in Stefan. Staršem so obrazložili, zakaj so se odločili za protest (stavko in zasedbo poslopja zavoda Stefan), na izrecno vprašanje pa odgovorili, da je Koordinacijski odbor dijakov (le-ta je namreč oklical zadnjo stavko) odprt vsem dijakom, ki so jim pri srcu nerešena vprašanja šole in želijo v tem pogledu nekaj storiti. Poudarili so še, da je stavko nato tudi potrdila skupščina dijakov.
Glede prostorskega vprašanja na zavodih Stefan in Zois je bilo omenjeno, da je Pokrajina že namenila 30 milijonov lir za popravila v drugem nadstropju. Z deli naj bi začeli v začetku prihodnjega leta. O porazdelitvi novih prostorov se bosta morala zavoda medsebojno domeniti: pri tem je izšla želja, da bi prišlo med ravnateljstvoma obeh šol do boljšega dialoga kot doslej.
Predstavniki dijakov so nato seznanili starše še z vrsto drugih akutnih vprašanj. Takšno je na primer pomanjkljivo obvladovanje slovenščine nekaterih profesorjev, nadalje pomanjkanje slovenskih učbenikov predvsem za nekatere tehnične predmete. Na zavodu Zois se dijaki sprašujejo, kako bo z neopravičenimi urami. Pri tem se je zastavilo vprašanje, kdo je sploh pristojen za dosojanje neopravičenih ur. Na vseh šolah bi tudi želeli izvedeti, kako bo letos s
šolskimi izleti. Nemajhno vprašanje predstavlja tudi telovadnica. Naše višje srednje šole nimajo na razpolago telovadnice, ki bi bila vredna tega imena.
Po vseh teh navedenih primerih so predstavniki staršev priznali, da so bili doslej premalo obveščeni o šolski problematiki. »Dijaki so nas s svojimi protesti prisilili, da razmišljamo o šoli,« je bil o sklepu sestanka komentar enega od staršev. Ce je tako, pomeni, da so dijaki s svojimi protesti nekaj vendarle dosegli: v šolsko življenje so pritegnili starše, ki so stali doslej vse preveč ob strani šolskega dogajanja. Sestava odbora med predstavniki staršev in dijakov kaže, da četrtkov sestanek ne bo ostal muha enodnevnica. Predstavniki staršev v zavodskih svetih pa bodo še nadaljevali na poti zbliževanja z našo šolsko stvarnostjo: v programu imajo še srečanje z ravnatelji in s profesorji višjih srednjih šol.
Ob navzočnosti Giancarla Pajette
Jutri manifestacija KPI o 40 letih republike
Jutri ob 10.30 bo na Pomorski postaji deželna manifestacija KPI z naslovom "Štirideset let republike: nacionalno vprašanje, sodelovanje med narodi in deželna avtonomija". Govorili bodo Gianni Cuperlo, Aleksandra Devetak, Ugo Poli, Roberto Viezzi in Mario Lizzero - Andrea, zaključni poseg pa bo imel posl. Giancarlo Pajetta.
Claudiu Magrisu letošnja literarna nagrada Bagutta
Marisa Magris je včeraj v Milanu dvignila literarno nagrado Bagutta, ki jo je njen mož Claudio prejel za knjigo Donava. Poleg Magrisove je na sliki predsednik nagradne komisije pisatelj Mario Soldati. Nagrajena je bila tudi Franca Grisoni, zmagovalka s knjigo Boba Bagutte prvencev.	(Telefoto AP)
■ Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da v nedeljo, 30. novembra, zapade rok za vlaganje prošenj za finančne prispevke šolskemu turizmu za šolsko leto 1986/87.
Danes javno srečanje v UL Capitolina
KPI o problemih Tržaškega Lloyda
Na sedežu KPI v Ul. Capitolina bo c^nes zjutraj ob 10. uri javno srečanje 0 problemih pomorstva, s posebnim Poudarkom na Tržaškem Lloydu. Sre-canja, ki sodi v okvir priprav na 2. Nedržavno konferenco o pomorskem ?°spodarstvu, se bodo udeležili vsedr-^avni in evropski parlamentarci, deželna svetovalska skupina KPI in sen. P°vrano Bisso, ki vodi posebno delov-ao skupino pri vsedržavnem vodstvu Predsedoval bo deželni tajnik Ro-berto Viezzi.
Obvestilo Sindikata slovenske šole vzgojiteljicam
Tržaško tajništvo Sindikata slo-v®bske šole obvešča vzgojiteljice, ki °oiskujejo pripravljalni tečaj v organizaciji SSŠ, da zaradi tehničnih ežav odpade predavanje v sredo, 3. |.ecembra. Predavanja se bodo nada-Nvala v torek, 9., in v sredo, 10. de-cetnbra, ob 17. uri v istih prostorih. JTedavala bo prof. Dragotina Mar-k°vič iz Kopra o temi "Predšolska
taktika".
® Neznanci so v četrtek skozi okno balkonu vdrli v stanovanje 72-letne j/orme Negri vd. Vianello na Scali ahti 19/1, Prebrskali so vse prostore, bhesli pa le moško zapestno uro.
Lojze Spacal 1935-1986 v galeriji Cartesius
Drevi ob 18. uri bodo v mestni galeriji Cartesius odprli monografsko razstavo posvečeno Spacalovim delom od leta 1935 do danes. Celovit pregled njegovih grafičnih del bo tako omogočil, da si v sklopu razstave »Lojze Spacal 1935-1986«, ogledamo bistvo njegovega umetniškega tolmačenja kraške stvarnosti.
Monografska razstava nudi tudi priložnost, da spoznamo umetniški razvoj Spacalove poetike Krasa in kraških ljudi. Sončne akrilične barve se pretapljajo v sivino krnskega kamenja in ustvarjajo v gledalcu čuden in dokaj prijeten občutek, da gleda na steni obešen drobec njemu tako dobro poznanega Krasa. Sapacalova monografska razstava v galeriji Cartesius bo odprta do 12. decembra.
Koristna revija o vprašanjih zaposlovanja v naši deželi
Na policah vseh kioskov v deželi FJK se bo jutri pojavila nova revija z naslovom »Delovno mesto v FJK« (II pošto di lavoro nel FVG). Publikacija obravnava problem zaposlitve v naši deželi, navaja podatke o številu brezposelnih, o sektorjih, ki še potrebujejo nove uslužbence in delavce, o Deželni agenciji dela ipd.
Novo revijo je včeraj popoldne v Novinarskem krožku predstavil odgovorni urednik Carlo Giovanella. Publikacija bo izhajala dvakrat mesečno. Najpomembnejše poglavje »Delovnega mesta v FJK« bo posvečeno navedbi deželnih in državnih natečajev, delovnih ponudb in povpraševanj ter štipendijam.
Srečanje se je zaključilo s posegom deželnega odbornika za delo in skrbstvo ter občinskega odbornika za urbanistiko Lucia Vattovanija, ki sta poudarila pomembnost te informativne revije.
Viozzijeva zapuščina muzeju Schmidi
Dve leti po smrti tržaškega skladatelja Giulia Viozzija je njegova vdova Gemma Kenich Viozzi darovala glasbenikovo zapuščino Mestnemu gledališkemu muzeju C. Schmidi.
Zbirko gledališkega muzeja bodo tako obogatili Viozzijev zasebni arhiv, njegova pisma, fonoteka, registracije vseh njegovih skladb, izredno bogata knjižnica ter klavir, ob katerem je komponiral.
Na Škofijah ob Dnevu republike SFRJ
Srečanje obmejnih organov s tostran in onstran meje
Dan republike v Jugoslaviji so eraj slavili tudi na obmejnem pre-du pri Škofijah, kjer so se srečali lijanski in jugoslovanski obmejni gani na tem prehodu. Karabinjer-finančniki in cariniki so čestitali tem prazniku jugoslovanskim ko-gom, nakar so imeli skupno kosi-Srečanje je potekalo v prijateljem in tovariškem vzdušju med idmi, ki so v vsakdanjem stiku z [jo, da bi se ti prijateljski odnosi tem kot na ostalih obmejnih pre-dih še bolj utrdili
Tržaška sekcija gobarskega druš-r G. Bresaola obvešča svoje člane
in vse zainteresirane gobarje, da bodo družbeni sestanki potekali v župnijski dvorani S. Luca v Ul. Forlanini na Me-lari. Prvi sestanek društva bo v ponedeljek, 1. decembra, ob 19. uri. O gobah in ambientu, v katerem uspevajo, bo predaval Bruno Derini.
Godbeno društvo Nabrežina izreka globoko sožalje svojemu članu Armandu Mozanu ob izgubi drage matere.
jp, SLOVENSKO ^ STALNO „ „ ^'GLEDALIŠČE r V TRSTU
V
KULTURNEM
DOMU
od 3. do 8. decembra, ob delavnikih ob 20.30, ob praznikih ob 16. uri
FRANCA RAME v
IL RATTO DELLA FRANCESCA -(UGRABITEV FRANCESCE)
Avtor in režiser: DARIO FO
Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od danes, 28. t. m., od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
gledališča
VERDI
V	torek ob 20. uri (red A/B) premiera Wagnerjeve opere IL VASCELLO FAN-TASMA. Dirigent in režiser Gustav Kuhn.
V	sredo, 3. decembra, ob 20. uri ponovitev Bellinijeve opere NORMA. Dirigent Romano Gandolfi, režiser Mario Za-notto. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo gledališka skupina VENETO TEATRO predstavila delo G. Galline LA FAMEGIA DEL SANTOLO. Režija Luigi Sguarzina. V abonmaju odrezek št. 3. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 2. do 11. decembra bo Teatro Regi-onale Toscano predstavil delo S. Becketta FINALE Dl PARTITA z R. Rascelom in W. Chiarijem. Režija G. Di Leva. V abonmaju odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 69406).
V	sredo, 3. decembra, ob 21. uri edina predstava: RECITAL CHARLESA AZ-NAVOURJA. Predprodaja vstopnic od danes dalje pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 16.30 in 20.30: C. Goldoni, DRUŽINA STARINARJA. Igra F. Andreasi. Režija G. Tedeschi. Druga predstava
v abonmaju. Prodaja vstopnic pri UTAT - Pasaža Protti 2 in uro pred pričetkom predstave pri blagajni gledališča.
Ponovitev jutri ob 16.30.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	ponedeljek, 1. decembra ob 17. uri in v soboto, 6. decembra ob 19.30: BALETNI TRIPTIH. Ponovitvi baletne uprizoritve.
V	petek, 5. decembra, ob 20. uri: KONCERT SIMFONIKOV RTV LJUBLJANA.
Mala dvorana
V	torek, 2. decembra, ob 19.30: KLAVIRSKI TRIO IN KLAVIRSKI KVINTET iz Celja. Na sporedu F. Mendelssohn, N. Firšt in F. Schubert.
V	sredo, 3. decembra, ob 20.30: ANDREJ TROBENTAR - avtorski večer.
Srednja dvorana
V	Srednji dvorani in Mali dvorani bodo 4., 8., 11. in 12. decembra bomo predvajali celovečerne filme GEORGA VVILHELMA PABSTA (Zahodna fronta 1918, Pandorijina skrinjica 1930, Tovarištvo 1931, Skrivnost neke duše 1926).
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela EDO MURTIČ.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
Slavistično društvo sporoča, da je v Semeniški knjižnici v Gorici (Ul. Semi-nario 7, II. nadstr.) do jutri,30. t. m., odprta razstava o življenju in delu F. B. Sedeja. Urnik razstave: danes od 9.30 do 12.30 in od 16. do 18. ure, jutri pa samo dopoldne.
V	galeriji Cartesius bodo danes, 29. t. m., ob 18. uri otvorili razstavo tržaškega slikarja LOJZETA SPACALA. Razstava bo odprta do 12. decembra.
čestitke
Danes praznuje v Gropadi 45 let naša draga žena, mama in nona KLARA STARC. Vse najboljše, polno zdravja in obilo sreče ji želijo mož Angelo ter hčere Suzi, Cinzia in Manuela z družinami.
Vsem našim borštanskim 60-LETNI-KOM, ki bodo danes veselo praznovali, iz srca želimo še na mnoga leta.
SLOVENSKO STALNO.,. ^GLEDALIŠČE r V TRSTU
MIHA MATE'
ŠIROKA
USTA
Izvaja: Stane Starešinič
Danes, 29. t.m., ob 20.30 v Domu A. Sirk v Križu
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV
15.00, 22.15 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 127': r. Jean-Jacgues Anna-ud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EKCELSIOR I - 17.00, 22.15 Sensi, er., It. 1986: 97'; r. Gabriele Lavia; i. Gabriele Lavia, Monica Guerritore, □
EKCELSIOR II - 17.30, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
FENICE - 17.30, 22.15 H caso Moro, dram., It. 1986, 115’; r. Giuseppe Ferrara; i. Gian Maria Volonte, Mattia Sbra-gia.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Oltre ogni limite, dram., ZDA 1986, 90'; r. Robert M. Voung; i. Farah Fawcett, James Russo, □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 II com-missario Lo Gatto, kom., It. 1986, 100'; r. Diono Risi; i. Lino Banfi, Maurizio Ferrini.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 The Hit-cher - La lunga strada della paura,
dram., ZDA 1986, 97'; r. Robert Har-man; i. Rutger Hauer, Jennifer Jason Leigh, □
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Highlan-der, dram., Avstral. 1986, 115'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
EDEN - 15.30, 22.00 Blue jeans, porn.,
□ □
MIGNON - 16.00, 22.15 Fantasia, ris. 1940, 120'; prod. Walt Disney.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Cruise, Kelly McGills.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Karate Kid IL, dram., ZDA 1986, r. John G. Avildsen; i. Ralph Macchio, Tomlyn Tomita.
LUMIERE FICE - 15.30, 22.00 Morte di un commesso viaggiatore, dram., ZDA 1985, 120'; r. Volker Schlandorff; i. Dustin Hoffman, Kate Reid.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 Demoni 2, srh., It. 1986, 100'; r. Lamberto Bava; i. David Knight, Bill Rhodes, □
RADIO - 15.30, 21.30 Titillation, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 1. decembra, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. LONGJUICH - P. BORGO-NOVO (klavir in oboa).
Glasbena matica Trst. Sezona 1986-87. 3. abonmajski koncert. V torek, 2. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu DANIEL RIVERA - klavir. Na sporedu skladbe F. Liszta. Predprodaja vstopnic v Galeriji Protti 2, tel. 65700 do torka, 2. decembra, in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
GLASBENA
MATICA
TRST
Sezona 1986-87
J. abonmajski koncert
V torek, 2. decembra 1986, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
DANIEL RIVERA
KLAVIR
Na sporedu skladbe F. Liszta
Predprodaja vstopnic v Galeriji Protti 2, tel. 65700 do torka, 2. decembra, in uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
KD V. VODNIK
priredi
Srečanje z borci, aktivisti in interniranci
jutri, 30. novembra, ob 17. uri v društvenih prostorih v Dolini.
Častni gost letošnjega srečanja je tovarišica MARIJA VILFAN. Pel bo mešani pevski zbor
PRIMORSKO iz Mačkolj Vabljenil
Državna nižja srednja šola »SIMON GREGORČIČ« - Dolina
vabi na
Spominski večer ob 80. obletnici pesnikove smrti
danes, 29. novembra, ob 20.30 v občinsko gledališče "F. PREŠEREN" v Boljuncu
ČASTNI GOST: Tone Partljič, predsednik Društva slovenskih pisateljev Ljubljana
LEPLJENKA: "In ta obraz prepoln miline je slika naše domovine". Režija: Sergej Verč
MLADINSKI PEVSKI ZBOR Glasbene matice - Trst, dirigent Stojan Kuret
Krožek mladih komunistov
prireja danes, 29. t. m., ob 20.30 v
Ljudskem DOMU V KRIŽU
PLES
Z ansamblom FARAONI
Vabljeni!
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča vse tiste, ki bi se odzvali na literarni natečaj Pokrajine, naj pošlja-jo svoje prispevke na naslov: Provincia di Trieste, Tajništvo predsedstva pokrajinske uprave, Natečaj "Božič: praznik za vse?", Trst - Ul. Geppa 21. Rok za dostavo prispevkov zapade 13. decembra.
KD F. Venturini obvešča, da je v teku vpisovanje za silvestrovanje. Člani, ki so zainteresirani, naj se javijo v Kulturnem centru A. Ukmar-Miro pri Domju do 8. decembra. Po tem datumu bo vpisovanje odprto vsem.
Si rojen leta 1956? 30-letniki pripravljajo večerjo. Interesenti naj se javijo do 1. decembra na tel. 229346 (Žarko) in 226332 (Ivica).
Ob zlati poroki
MARIJE in PEPIJA
iz Križa
jima želijo vse najboljše hči z možem in vnuka
Pred 50. leti sta se vzela
MARIJA CERKVENIK
in
JOŽEF GUŽIČ
Obilo sreče, zdravja in skupnega spoštovanja jima želijo hči Giana, vnuki in zet
Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 1987
CELOLETNA ..................... 95.000 lir
MESEČNA ....................... 13.000 lir
Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 95.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1987. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka.
Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 764832 Urnik od 9. do 12. ure
Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 - Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure
Raznašale! Primorskega dnevnika
Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348
Tržaška kreditna banka:
Tekoči račun št. 1192
Hranilnica in posojilnica na Opčinah:
Tekoči račun št. 1718
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka - Gorica:
Tekoči račun št. 8333
Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob:
Tekoči račun št. 654/23
včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 29. novembra
NINO
Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.24 - Dolžina dneva 9.01 - Luna vzide ob 4.24 in zatone ob 14.44.
Jutri, NEDELJA, 30. novembra
ANDREJ
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.02 najnižja -23 cm, ob 7.20 najvišja 56 cm, ob
14.15	najnižja -58 cm, ob 20.32 najvišja 25 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 10 stopinj, zračni tlak 1032,7 mb ustaljen, veter 45 km vzhodnik severovzhodnik, burja s posameznimi sunki do 70 km na uro, vlaga 37-odstotna, nebo skoraj jasno, morje razgibano, temperatura morja 13,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Dimitri Batti, Paolo Valtolina, Fabrizio Nadalin, Alessandra Tavolato, Daniel Ghezzi, Krzystof Fles-zar, Rosamaria Braut.
UMRLI SO: 74-letni Carlo Zamboni, 90-letna Maria Soravglie, 62-letni Danilo Lazzari, 66-letni Vittorio Laneri, 75-letni Giovanni Cecconi, 89-letni Carlo Svagel, 66-letni Carlo Gombač, 88-letna Anna Gullin, 97-letna Antonia Abrami, 97-let-na Caterina Tavani, 87-letni Luigi Ficiur, 74-letni Nereo Contento.
OKLICI: uradnik Claudio Preprost in uradnica Donatella Martini, uradnik Luca Brezza in uradnica Alessandra Ca-valieri, delavec Rodolfo Sirca in pomočnica Maddalena Leonardi, elektrikar Daniele Damato in brezposelna Teresa Dia-ferio, finančni stražnik Bruno Ottaviani-Giammarco in uradnica Nives Covacci, delavec Roberto Maghet in gospodinja Barbara Marussi, uradnik Giuseppe Triglia in uradnica Elisabetta Palatiello, trgovski posrednik Emanuele Festa in pletilja Vincenza Pepe, elektrovarilec Giorgio Chinchio in točajka Viviana Ferraro, geometer Claudio Sandrin in uradnica Eleonora Maier, upokojenec Giovanni Maddaleni in gospodinja Maria Bradamante, upokojenec Giuseppe Plet in pomočnica Rita Bemobič, uradnik Elio Vergna in brezposelna Jolanda van der Salm, prodajalec Roberto Masala in prodajalka Patrizia Noto, agent J.V. Paolo Carrettin in gospodinja Viviana Carli, avtoličar Danilo Bosdachin in točajka Lucia Meot, ladjar Raffaello de Banfield Tripcovich in gospodinja Maria Delle Grazie Brandolini d'Adda.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 24., do sobote, 29. novembra 1986
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Largo Sonino 4, Trg Liberta 6, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje), Korzo Italia 14t Ul. Giulia 14.
NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Lungomare Venezia 3 (Milje), NABREŽINA (tel. 200466), BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
izleti
Slavistično društvo obvešča, da kdor želi organizirati izlet v Trubarjev mlin na Raščico, naj se najavi vodiču po telefonu: Andrej Perhaj 003861/781006 (od 10. ure dalje, razen ob ponedeljkih).
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi izlet v Rovinj 8. decembra 1986 z obiskom Rdečega otoka blizu Rovinja. Vpisovanje v četrtek, 4. decembra od 10. do 11. ure na sedežu društva v Ul. Cicerone 8 v Trstu.
Franco
i za
ZASTOPN
TRST — Ul
Stefania Millo
jesenska in zimska oblačila
za ženske in moške
UL. FLAViA Dl STRAMARE 107 (ŽAVLJE): TEL.: 231118
Konfekcije
FANY
razne prireditve
Jutri, 30. t. m., bo prof. MARINKA PERTOT predvajala v barkovljanskem društvu v Ul. Cerreto 12 diapozitive o KRAŠKI FLORI IN VEGETACIJI. Začetek ob 17. uri. Vabljeni!
V	Slomškovem domu v Bazovici bo jutri, 30. t. m., ob 17. uri SLOMŠKOVA PROSLAVA. Nastopili bodo: moški pevski zbor P. TRUBAR iz Velikih Lašč, otroški zbor SLOMŠEK ter prof. METOD BENEDIK, ki bo govoril na temo TRUBAR IN SLOMŠEK ZA SLOVENSKI NAROD.
Sekcija VZPI-ANPI Opčine vabi na svečanost s položitvijo bronastih plošč z ulitimi imeni padlih borcev, ob 15-letnici postavitve spomenika padlim v NOV, jutri, 30. t. m., ob 15. uri. Spregovoril bo Drago Gorup. Zapela bosta moški in ženski pevski zbor Tabor. Svečanost se bo nadaljevala v Prosvetnem domu s predstavitvijo publikacije Bitka za Opčine. Udvodna beseda zgodovinar Samo Pahor. Zapel bo mešani zbor Primorec - Tabor.
V	Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 bo danes, 29. t. m., ob 20.30 srečanje z BERNARDO FINK, mednarodno uveljavljeno pevko iz Argentine. Spremljala jo bo pianistka Blaženka Arnič.
Amaterski oder J. Štoka priredi jutri, 30. t. m., ob 17.30 v Ljudskem domu v Križu Pregarčevo ljudsko igro v domačem narečju ŠAGRA. Vljudno vabljeni!
V	Marijinem domu pri Sv. Ivanu - Ul. Brandesia 27 bo jutri, 30. t. m., ob 17. uri PROSLAVA OB 80. OBLETNICI SMRTI PESNIKA SIMONA GREGORČIČA z naslovom "Nazaj v planinski raj".
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja v sredo, 3. decembra ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani predavanje z naslovom FLORA IN VEGETACIJA NA TRŽAŠKEM KRASU. Predavala bo prof. Marinka Pertot.
KD Kraški dom vabi ob priliki Miklavževega sejma knjige na SREČANJE s pesnikom Miroslavom Košuto in ilustratorko Liano Drašček, ki bo v četrtek, 4. decembra, ob 18. uri v Bubničevem domu v Repnu. Vabljeni otroci in starši.
šolske vesti
V sredo, 3. decembra, ob 12. uri bo v prostorih osnovne šole v Rojanu PROSLAVA ob obletnici poimenovanja šole po bazoviških junakih. Prisrčno vabljeni!
_________mali oglasi
PRODAM fiat panda, rdeče barve, avgust 1984 v dobrem stanju. Tel. 766649.
NABREŽINSKA GODBA išče slike in dokumente, ki zadevajo preteklo društveno delovanje. Naprošamo vsakogar, ki bi imel omenjeni material, naj se obrne do članov društva ali naj se zglasi na društvenem sedežu ob ponedeljkih oz. četrtkih od 20.30 dalje (ali telefonsko na št. 200929 in 200541 — * * * * v večernih urah).
IŠČEM skladišče od 150 do 300 kv. m v najem. Tel. 040/228390.
PRODAM avto, ford escort, ghia, rumene barve, letnik avgust 1979. Tel. 200583.
PRODAM po ugodni ceni vespo 125, ET, 3, letnik '82, prevoženih samo 9.006 km. Tel. 910835 ob uri kosila.
GOSTILNA NA KRASU išče izkušeno natakarico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika , Ul. Montecchi 6, 34137 Trst , pod šifro "Natakarica".
PRODAM Y 10 fire, autobianchi, rdeče barve, prevoženih 11.000 km, letnik 1985. Tel. 251050.
V	NAJEM dajem skladišče, 140 kv. m, v pritličju in 1. nadstropju. Tel. 228390.
VESPO 125, TS, letnik 1977, na novo prebarvano, v dobrem stanju z vetrobranom, rezervnim kolesom, čelado in s plačanim zavarovanjem do julija 19°'' prodam za 750.000 lir. Tel. 418315 (ur' nik trgovin).
SMUČARSKO OPREMO in druge športne artikle dobite v trgovini PROFESSIONAL ŠPORT, Ul. Udine 45/a. Tel-418315.
GOSTILNO dajem v najem pošteni osebi. Za informacije telefonirati na *' 305430.
LEPI IN ZDRAVI lasje z zeliščnimi preparati DERBE. Parfumerija Kozmetik 90 - Opčine.	_
NEDOGRAJENO STANOVANJSK1/ HIŠO prodam v Saležu št. 11. Inform3 cije po telefonu na št. 003864/39604.
IŠČEM zazidljivo parcelo za 1-stanovan) sko hišo v Barkovljah ali na Opčin3 ali v Repnu. Tel. 412031.
V	RONKAH prodam prosto stanovanj^ 80 kv. m: 2 spalnici, dnevna soba, ku*1 nja, kopalnica, garaža in klet. Tele!03 rati na št. 0481/83909 ali na 5l' 0481/82253.
OSMIČA je odprta v Borštu pri ZaharJ '
VAJENCA, starega 15-16 let, išče karoserija na Krasu. Tel. 226161.
_______________________D. Z O. Z.________
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
UVOZ - IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9 Telefon: 69316 - 69558 - 61579 Telex: 460559 - PP 185
Filiala GORICA-Piazzale Martiri per la Liberta cTItalia 5
Soah: živo pričevanje o uničenju
»Želel sem posneti filmsko delo, ki naj bi povrnilo v vsej svoji obsežnosti trenutek sodobne zgodovine: delo naj bi bilo istočasno zgodovina in razmišljanje o zgodovini, seveda na nivoju dogodka samega.« S temi besedami je režiser Claude Lanzmann označil svoj film Soah, kar pomeni v hebrejščini uničenje. Film opisuje pobijanje evropskih Židov v poljskih taboriščih in sloni izključno na pričevanjih preživelih: svoje spomine obujajo Arbeitsjuden, torej Židje, ki so jih Nemci izbrali, da so pomagali pri "delovanju" taborišč; marsikaj se še spomnijo poljski kmetje, ki so živeli v bližini taborišč; precej spretnosti (skrite kamere in izdajanje za "filonacista" s strani režiserja) So terjala pričevanja krvnikov, ki so se izmuznili mrežam pravice.
In tako je postala idilična slika poljskih nižin in gozdov spet živo prizorišče srhljivih pričevanj ob zopetnem in neizpodbitnem dokazovanju, da uničenje ni bilo hudičevo delo, temveč izpolnitev podrobnih človeških načrtov.
Claude Lanzmann, eden od organizatorjev odporništva na Lycee Bla-ise Pascal v Clermont-Ferrantu, nato partizan v Auvergnu, lektor na berlinski Univerzi in kasneje novinar, pisatelj in ena glavnih osebnosti pri reviji Les temps modernes, je snemal svoj prvi film leta 1973 Porquoi Israel - Zakaj Izrael, lani pa omenjeni Soah. Uporabil ni niti metra arhivskega materiala, kajti želel je zgraditi pripoved samo in izključno na pričevanjih. Posnel je za 350 ur filma, tri leta in pol pa je zbiral podatke v štirinajstih državah, prvi posnetki so že iz leta 1976, zadnje je opravil leta 1981. Kontaktiral je 400 oseb, intervjuval jih je dvajset, uporabil pa je pričevanje desetih. Rezultat je devet ur trajajoči film, ki ga bo tretja italijanska televizijska mreža oddajala v štirih delih od srede 3. do sobote 6. decembra ob 23. uri (približno). Film govori o tisočih žrtvah, o smrti, ne da bi pokazal eno samo truplo, ker so pričevanja... živa.
sobota - 20.15 RTV-Lj
Doktor, r. V. Duletič (dram.) torek - 20.30 RAI 2
II piccolo grande uomo, r. A.Penn (vestern) torek - 20.30 Telepadova
Maria’s Lovers, r. A. Konča-lovski (dram.) četrtek - 23.30 Italia 1
Koyaanisqatsi, r. G. Reggio (dokum.)
petek - 20.30 Italia 1 Getawayl, r. S. Peckinpah (krim.)
sobota - 20.30 RAI 3
Bianca e Falliero, glasbena drama s Katio Ricciarelli ponedeljek - 22.25 RAI 1
Ansambel I solisti veneti izvaja Vivaldija
četrtek 18.00 RAI 3
Beat Club: Hard Rock in Heavy Metal
petek - 20.30 TV-Kp
Leonard Bernstein dirigira Ada-gio Gustava Mahlerja petek - 21.10 TV-Kp
koncert pianista Kemala Jekiča
sobota - 23.10 RAI 1
Romeo in Julija, s Carlo Fracci in Gheorghejem Jancujem
šport
sobota - 10.25 RAI 2 in RTV-Lj smučanje za svetovni pokal - slalom moški
nedelja - 9.55 RAI 1 in 12.55 RAI 3 smučanje za svetovni pokal - veleslalom moški
ponedeljek - 20.30 RAI 3 O preureditvi pariškega Muzeja d’ Orsay
sredo - 9.00 RTV-Lj Študent Andrej in soba, veseloigra z Borisom Cavazzo četrtek - 17.35 RTV-Lj
Pahljača mladosti, pravljica z Jurijem Součkom četrtek - 20.30 RAI 1 Trideset let italijanske zgodovine: 1973
H!
M
M
ITALIJANSKA	TELEVIZIJA			
RAI 1		RAI 2		RAI 3
10.00	Nadaljevanka: Dentro una stan-za chiusa (1. del)
11.00	Sobotni sejem
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Sobotni sejem (2. del)
12.30	Medicinska oddaja: Check up
13.30	Dnevnik
14.00	Aktualna oddaja: Prisma
14.30	Film: Totd a colori (kom., It. 1952, r. Steno in Monicelli, i. Joto, I. Barzizza)
16.00	Šport: alpsko smučanje - veleslalom moški (iz Sestrieresa)
16.30	Oddaja iz parlamenta
17.05	Otroški program: II sabato dello Zecchino
18.10	Nabožna oddaja
18.40	Risanka: I Gummi
19.00	Dokumentarec: Full Steam
19.40	Almanah
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Fantastico 22.15 Dnevnik
23.10	Balet: Romeo in Julija (nastopata C. Fracci, G. Jancu, 1. del)
23.40	Dnevnik - zadnje vesti 23.45 Balet: Romeo in Julija (2. del)
9.40 Inf. oddaja: Televideo
9.55 Dokumentarec: Giorni d'Europa
10.25	Šport: Smučanje - veleslalom moški (iz Sestrieresa)
11.30	Nan.: Occhio al superocchio
12.30	Dnevnik - Start
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.30	Dnevnik - Bella Italia
14.00	Izobraževalna oddaja: Šola in handikapiranost
14.40 Mladinska oddaja: Tandem
16.30	Športna sobota: tenis
17.30	Posnetek košarkarske tekme
18.25	Dnevnik. Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - II figlio
19.45	Dnevnik
20.20 Dnevnik - Šport
20.30	Film: La piu bella serata della mia vita (kom., It. 1973; r. Ettore Scola; i. Alberto Sordi)
22.15 Dnevnik - večerne vesti
22.25	TV film: Lasciamoci cosi (Resnična zgodba para v krizi)
23.35 Filmske novosti
23.45	Dnevnik - zadnje vesti
23.55 Športne vesti: motokros
12.55	Šport: Smučanje - veleslalom moški (iz Sestrieresa)
14.00	Koncert: Harmonije ob jezeru -Prva nagrada Citta di Arco
16.00	Dokumentarec: Ročno delo za kulturne dobrine
16.30	Film: Una faccia piena di pugni (dram., ZDA 1962, r. Ralph Nelson; i. Anthony Queen)
17.55	Glasbena oddaja: L altro suono -Beležke Leoncarla Settimellija o ljudski glasbi
18.25 Šport: ženska odbojka Matera -Jesi
19.00	Dnevnik
19.35 Dokumentarec: Umetnostni arhiv - Stolna cerkev v Avellinu
20.05 Izobr. odd.: Mlin Corticella
20.30	Glasbena drama: Bianca e Falli-ero (glasba Gioacchino Rossini, nastopajo Ambrogio Riva, Chirds Merritt, Giorgio Surjan, Marilyn Horne, Katia Ricciarelli, Patrizia Orciani)
23.15 Aktualna oddaja: Predzadnji tabu - Devištvo
23.45 Dnevnik
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA_
RTV Ljubljana__________________
8.00 Poročila
8.05 Godba ravenskih železarjev
8.35 Otroška matineja: Živ žav, 9.30 Vojna je vojna, 9.45 Rišem sonce, 10.00 Kako je jazbec prelisičil lisico, Lev in človek
10.25 Smučanje: veleslalom moški (iz Sestrieresa)
12.00	Mlad. oddaja: Ex libris M + M
12.55 Smučanje: Veleslalom moški
14.00	Dokumentarec: Novi Pacifik -Vrnitev v raj (3. del)
15.10 Poročila
15.15 Otroška oddaja vseh TV studiov
16.45 Mladinski film: Volk samotar
18.05 Dokumentarec: Prva republika
18.50	Risanka^
19.00 Danes. Še nekaj zase!
19.30 Dnevnik in vreme
19.50	Zrcalo tedna
20.15 Film: Doktor (dram., Slovenija 1985, r. Vojko Duletič, i. Slavko Cerjak, Teja Glažar, Ivan Rupnik, Zvone Hribar)
21.50	Popevke ob Gardskem jezeru 22.20 Dnevnik
22.35 Balet: Čarobna piščal (M. Bejart)
TV Koper____________________
12.30 Smučanje: Veleslalom moški 14.00 TV novice
14.10 Otroški program: vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nad.: I cento giorni di Andrea
19.00	Nanizanka: I cavalieri del cielo
19.30	TVD Stičišče
19.45 Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25 TV novice
20.35 Film: Boris il leggendario mace-done (pust., r. Žitka Mitrovič; i. Aleksandar Gavrič, Selma Kar-lovac)
22.20 TVD Vsedanes
22.30	Inf. odd.: Start
23.00	Nanizanka: Charley
23.30	Dokumentarec: Planine in pustolovščine- Cousteaujeva Amazonka
jiniij:;;;:
''••i::::


' "V:
Up.
:
lih::.
jpipilljijl tih-1Sj"


lihih:::

'!!!1


CANALE5_____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.25	Film: L'avventuriero della Louisiana (pust., ZDA 1953; r. Rudolph Mate; i. Tyrone Power)
11.15	Kvizi: Tuttinfarniglia,
12.00	Bis, 12.45 II pran-zo e servito
13.30	Napoved programov
14.00	Film: Frenesia delLes-tate (kom., It. 1963, r. Luigi Zampa; i. Vitto-rio Gassman, Sandra Milo)
16.15	Inf. tednik: Big Bang
17.00	Inf. odd.: Cadillac
18.00	Športni tednik: Record
19.30	Aktualnosti: Studio 5
20.30	Glasbena oddaja: Pre-miatissima
23.00	Filmski tednik
23.15	Nanizanki: Fifty Fifty, 0.15 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: IIII bacio di mez-zanotte (kom., ZDA 1949, r, Norman Tau-rog, i. Mario Lanza)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Tensione (krim., ZDA 1949, r. John Bar-ry; i. Richard Basehart)
17.20	Nanizanka: Detective per amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: I cannoni di San Sebastian (pust., Fr. 1969, r. Henri Verneu-il; i. Anthony Ouinn, Charles Bronson)
22.40	Rubrika o parlamentu
23.40	Film: La stirpe degli dei (dram., ZDA 1969; r. Daniel Mann; i. Antho-ny Ouinn, Irene Papas)
1.30	Nan.: Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 Luomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,’
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Športna rubrika: American Bali
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroški spored: Bim, Bum, Bam, vmes ris. Holly e Benji i due fu-oriclasse, II Tulipano nero, Occhi di Gatto
18.00	Glas. odd.: Musiča e
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanki: Supercar,
21.25	A-Team
22.20	Športna rubrika
23.30	Športni tednik: Grand Prix
0.45 Glasbena oddaja: Dee-jay Television
TELEPADOVA
12.00	Rubrika: Ronefor
12.30	Znanstvena rubrika: II
Leonardo
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Športni oddaji: Euro-calcio, Rombo TV
16.00	Šport: Catch
17.00	Risanke: Coccinella, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Insiders
20.30	Film: Sguilli di morte (krim.; 1982; r. Michael Anderson; i. Richard Chamberlain)
22.30	Film: II trionfo della casta Susanna (kom., ZRN 1969; r. Francois Legrand)
24.00	Film: Peccatrici folli (dram., 1948, r. George Cukor, i. Joan Craw-ford, Fredric March)
TELEFRIULI_________
14.00	Nadaljevanka: Rosa de Lejos
15.00	Nogometna tekma: Udinese - Sampdoria
16.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45	Nadaljevanka: Rosa de Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Informativna oddaja o gospodarstvu
20.30	Film: Mako lo sgualo della morte (dram., r. William Grefe; i. Richard Jaeckee)
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO

I




ITALiJANSkil ITELEVZiJA
RAI 1________________________
9.55	Smučanje: Slalom moški
11.00	Maša
11.55	Nabožna oddaja
12.15	Kmetijska oddaja: Linea verde
13.00	Dnevnik - TG L una
13.30	Dnevnik
13.55	Tekmovanje: Toto-TV
14.00	Zabavna oddaja: Domenica... in
14.20	Športne vesti
15.20	Športne vesti
16.20	Športne vesti
18.20	Športna rubrika: 90. minuta
18.50	Italijansko nogometno prvenstvo: posnetek tekme iz A-liga
19.50	Vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	TV film: Se un giorno busserai alla mia porta (r. Luigi Perelli; i. Virna Lisi, Pierre Cassel, Fabio Testi; 1. od treh delov)
21.55	Športna nedelja
23.40	Dnevnik
23.45	Glasbena oddaja: Ob Respighije-vi obletnici smrti - I pini di Roma, s Simfoničnim orkestrom RAI iz Rima, dir. Esa-Pekka Sa-lonen

RAI 2
1.00	Koncert: Pianoforum 1986 - Paola
Bruni (z natečaja Casagrande -Terni) in Martin Van Den Hoek (z natečaja Liszt - Ultrech)
10.45	Rubrika: V formi z Barbaro Bo-uchet
11.30	Film: Incatenato (kom., ZDA 1934, r. Clarence Brown, i. Joan Crawford, Clark Gable)
13.00	Dnevnik
13.30	Glasbena oddaja: Piccoli Fans
15.40	Športne vesti, vmes smučanje
16.40	Variete: Chi tiriamo in ballo
17.50	Ital. nogometno prvenstvo
18.20	Chi tiriamo in ballo (2. del)
18.40	Športne vesti
18.50	Chi tiriamo in ballo (3. del)
19.45	Dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Nanizanka: Miami Vice - Codice donore
21.25	Posebna oddaja: Mixer
22.45	Dnevnik
22.30	Nadaljevanka: Cervantes (2. del)
23.30	Dnevnik
23.40	Dokumentarna oddaja: Donne parallele (2. del)
lil	■I	1	11	lil		111111	! 1	■1
RAI 3_______________
10.00	Zimska maratona v Palermu
11.15	Glasbena oddaja: A luce rock - No Nukes
12.55	Šport: smučanje - slalom moški (iz Sestrieresa)
14.00	Informativna oddaja: II cinema della paura
14.50	Športna oddaja: odbojka ženske Joghy-Bari in žensko evropsko teniško prvenstvo
17.00	Glasbena oddaja: Girofestival '86, s Claudiom Saint-Justom
17.30	Film: Dodiči lo chiamano papa (1950, r. VValter Lang, i. Clifton Webb, Myrna Loy)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželni šport
19.40	Glasbena oddaja: Huey Lewis and The News
20.30	Športna oddaja: Domenica gol
21.30	Folk. oddaja: Otrok v ljudskem prazniku - La barabbata
22.05	Dnevnik
22.30	It. nogometno prvenstvo B lige
23.15	Glasbena oddaja: Jazz Club -
• John Scofield Ouartet (iz Um-bria Jazz '86)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
lili


RTV Ljubljana___________________
8.00	Poročila
8.55	Otroška matineja: Živ žav, vmes risanke
9.50	Nan.: Zgodbe modrega telefona
10.15	Nadaljevanka: Nezvestoba po slovaško (3. in zadnji del)
11.30	Ptuj 86
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14.40	Film: Mirni človek (vestern, ZDA 1952; r. John Ford, i. John Wayne, Maureen 0'Hara, Barry Fitzgerald)
16.50	Poročila
17.00	V nedeljo popoldne iz Maribora: razgovor Toneta Partljiča s To-
netom Svetino in Romanom Končarjem
18.45	Risanka
19.00	Danes: Potrošniška porota
19.30	Dnevnik in vreme
20.00	Nad.: Primož Trubar (3. del)
21.00	Športni pregled
21.30	Reportaži z nogometnih tekem: CZ - Dinamo in Velež - Partizan
22.30	Rezerviran čas
23.00	Poročila
TV Koper____________________
14.00	Športna nedelja
19.00	Nadaljevanka: Družina Ipavec
20.00	Dokumentarec: Jadranska obala in turizem - Organizirana potovanja
20.30	Politični tednik: Sedemdni
21.00	Film: I pianeti contro di noi (fant., r. Romano Ferrara, i. Mic-hel Lemoine, Maria Pia Luži)
22.40	Nanizanka: Charley
23.15	Dokumentarec: Delta - Pohod idej
ZASEBNE POSTAJE
iilip
-


CANALE5_____________|
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.15	Verska rubrika
10.00	Nanizanka: Mary Benjamin
11.00	Napoved sporedov: Anteprima
11.30	Glasbena oddaja: Su-perclassifica show
12.30	Inf. odd.: Punto 7
13.30	Variete: Buona domenica
14.30	Nanizanka: Orazio
17.00	Sodna rubrika: Forum
19.00	Naniz.: Kate e Allie -Gay e bello
20.30	Nadaljevanka: Nord e Sud (5. del)
22.20	Inf. rubrika: Monitor
23.20	Nanizanki: Mac Gru-der e Loud, 0.20 Scerif-fo a New York
RETEdUATTRO
8.30	Nanizanke: Con affet-to tuo Sidney
9.00	Film: In ginocchio da te (kom., It. 1964, r. Et-tore M. Fizzarotti, i. Gianni Morandi, Laura Efrikian)
11.10	Informativna oddaja: Parlarriento in
12.10	Nanizanka: Arabes-que
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
Memole dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters, i dominatori delLUni-verso, Kidd Video
15.15	Nanizanka: I gemelli Edison
15.50	Risanki: Nel mondo di Dangeons a Dragons,
16.20	She-ra la princi-pessa del potere
16.50	Naniz.: Huckleberry Finn e isuoi amici
17.30	Risanki: Flash Gordon,
18.00	Robotech
18.30	Nanizanke: Jennifer,
19.00	College, 19.30 New York New York
20.30	Film: New York New York (dram., ZDA 1977, r. Martin Scorsese, i. Liza Minnelli, Robert De Niro)
23.15	Filmska rubrika: Cinema &Co.
23.45	Film: La morte corre sul fiume (dram., ZDA 1955, r. Charles Laug-hton, i. Robert Mit-chum, Shelley Win-ters)
01.30	Nanizanki Vegas
ITALIA 1___________
8.30	Otroška odd.: Bim bum bam, vmes risanke Chappy, L isola delle mille avventure, Pepe-ro
10.30	Športna oddaja
12.00	Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick
13.00	Športna rubrika: Grand Prix
14.15	Glasbena oddaja: Dee-Jay Television
16.10	Nanizanke: Master,
17.05	L'uomo di Singa-pore, 18.15 II pianeta delle scimmie
19.00	Risanke: Alvin show, Muppet Babies, 19.30 Muppet Babies, 20.00 I Puffi
20.30	Variete: Drive in
22.20	Film: National Lampo-
on's vacation (kom., ZDA 1983, r. Harold Ramis, i. Chevy Chase, Beverly D' Angelo, Anthony Michael Hall)
24.15	Nanizanke: Ai limiti delTincredibile, 1.15 Hardcastle & McCormick
TELEPADOVA
11.40	Rubrika o trgovini in-turizmu
12.00	Rubrika: La buona ta-vola
13.00	Film: La legge del mitra (policij. 1958, i. Charles Bronson)
15.00	Nanizanka: Ruote
16.30	Risanke: Gliorsetti del
cuore, Coccinella
17.30	Film: L'Ombra di Zor-ro (pust., 1963, r. J.L.R. Marchent, i. Frank La-timore, Raffella Carra)
19.30	Nanizanka: Che cop-pia quei due
20.30	Film: Ride bene ... chi ride ultimo (1977, i. VValter Chiari, Anna Maria Rizzoli)
22.20	Nanizanka: Ouattro in amore
23.00	Rubriki: Fuori gioco,
24.00	Primo piano
TELEFRIUU
14.10	Variete
16.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
19.00	Športna oddaja
20.00	Rubrika: Dry vin
21.00	Športne vesti
22.15	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
22.45	Rubrika: Smučarski klub iz Sestrieresa
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
23.30	Rubrika: Roberta Pelle
24.00	Glasbena oddaja
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in športni pregled
20.30	Vesti in nočni športni pregled
Ji


i*.;.
I.TT
:

.. S
. hi
%
»i 1


....5
■lili
Tr
HJ
M
hH
O
►H
Hj
>CO
N
a.s§
SgS o a?
0«Jk!
m £ M
<tn
>	m
S-
\4 M
>	p HO
% o
o 5 wj
wJ O W »0,0
i^i,; ' ■"
iii!!«,,:;:"-.
|i®"SHs
			
'"l

®eill
1F’":§...


I:. :«:
j.Ti..

pN....
Sl
JP



■il


■II

RAI 1
10.20	Nadaljevanka: Giocando a golf una mattina (5. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanki: Heidi
15.30	Športna oddaja: Lunedi šport
16.00	Film: Cronache di poveri amanti (1954, r. Carlo Lizzani, i. Marcel-lo Mastroianni, Cosetta Greco)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film (2. del)
18.00	Informativna oddaja: Osmi dan
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Nadaljevanka: Se un giorno bus-serai alla mia porta (2. del)
22.05	Dnevnik
22.15	Filmske novosti
22.20	Posebna oddaja: Speciale TG1
23.10	Dokumentarec: Današnji umetniki - Lorenzo Viani
23.40	Dnevnik
RAI 2________________________
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. C’e da vedere
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Inf. odd.: Teledidattica
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Nan.: La signora e il fantasma
18.05	Inf. oddaja: Spaziolibero
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Il commissario Kos-ter - Un insolito testamente
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Dnevnik. Dossier
21.50	Dnevnik
22.00	Nadaljevanka: Capitol
23.00	Inf. oddaja: Protestantizem
23.30	Dnevnik
23.40	Dokumentarec: Manager
0.10 Film: Un uomo sbagliato (dram., 1957, r. Jack Garfein, i. Ben Gaz-zara, Mark Richman, Pat Hingle, George Peppard)
RAI 3________________________
12.00	Šport: odbojka in kolesarstvo
13.00	Nadaljevanka: Vino e pane di Ignazio Silone (2. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
14.55	Koncert: S posvetilom Marii Malibran - sopran Joan Suther-land
15.35	Italijansko nogometno prvenstvo A in B lige
18.00	Glasbena oddaja: Beat club -Osebnosti in glasba iz šestdesetih let - Drugo lice kalifornijskega zvoka
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne športne vesti, vmes Danger Mouse
20.05	Dokumentarec: Popotovanje v svet dela
20.30	Informativna oddaja: Pariš - Le Musee D'Orsay
21.20	Dnevnik
21.30	Informativna oddaja: Klepsidra -Soggetto addio
22.15	Športna oddaja: Ponedeljkov proces
23.30	Dnevnik
RTV Ljubljana_________________
9.00	Poročila
9.05	Lutkovna predstava: Kaj mora sova opraviti pozimi (Lutkovno gledališča Ljubljana, r. Matjaž Loboda)
9.45	Klovni so bolni od smeha: Čevlji (Franček Rudolf)
10.00	Nanizanka: Smogovci
11.30	Koncert klasične glasbe z mladimi solisti - Madrid 86
12.30	Poročila
14.00	Nadaljevanka: Nezvestoba po slovaško (3. in zadnji del)
15.15	Z muzejskim vlakom po nagelj in Nežo
16.45	Poročila
16.50	Dok.: Ljubitelji narave
17.20	Videogodba
17.50	TV kavarna in risanka
19.00	Danes. Podravski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ljubezen in sleparstvo (r. Rob Iscove - 1. del)
21.00	Dokumentarni film
22.00	Glasbena oddaja: Popevke ob Gardskem jezeru
23.00	Poročila
TV Koper
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke in nadaljevanke
17.30	Zdravniški rubriki: Zdravnik in pacient, nato Zdravnik in otrok
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Športni ponedeljek
20.25	TV novice
20.30	Film: Luca, il contrabandiere (krim., r. Luca Fulci, i. Fabio Testi, Ivana Monti)
22.20	TVD Vsedanes
22.35	Zdravniška rubrika (pon.)
23.10	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A-l lige
1 C	..........
.
. ____________________________ _____________________________________________________________________________________________________________________________
CANALE5
8.40 Nanizanka: Una fa-miglia americana 9.30 Nadaljevanki: Una vita da vivere, 10.20 General Hospital
11.10 Kvizi: Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokum.: BigBang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Super Vic-ky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Gosi parlo Bella-vista (kom., It. 1984, r. Luciano De Crescen-zo, i. Isa Danieli)
22.35 Rubrika o Italiji
23.20 Športna oddaja
RETEOUATTRO
8.30 Nanizanki: Vegas, 9.20 Svvitch
10.00	Film: La leggenda di Genoveffa (pust., It. 1962, r. Arthur Maria Rebenalt)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
Memole dolce Memo-le, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film:	Menzogna
(dram., It. 1952, r. Ubal-do Maria del Colle)
17.30	Nadaljevanka: Febbre damore
18.15 Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: La ragazza di Trieste (dram., It. 1982, r. Pasguale Festa Cam-panile, i. Ornella Muti, Ben Gazzarra)
22.30	Film: Contratto per uccidere (akcij., ZDA 1964, r. Donald Siegel, i. Ronald Reagan)
0.20 Filmske novosti 0.50 Nanizanka: Vegas, 1.40 Svvitch.
ITALIA 1
8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia, 13.30 Tre cuori in affit-to
14.00 Glasbeni oddaji: Can-did camera, 14.15 Dee-jay television
15.00	Nan.: La famiglia Ad-dams, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days, 20.00 Love me Licia, 20.30 Magnum P. L, 21.25 Simon and Simon
22.20	Dokum.: Jonathan
23.20	Glasbena oddaja: Rock opolnoči - Rod Stevvart Live
0.10 Nanizanki: Toma, 1.10 Master, 2.00 Gli invin-cibili
TELEPADOVA
9.00
10.00
12.00
13.00 ,14.00
15.00 16.30
19.30
20.30
Otroška oddaja Rubrika: Skupaj Nad.: Avventure in fondo al mare Risanki: Transformers, 13.30 Mask
Nadaljevanka: Pagine della vita Rubrika o ženski Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Transformers, Voltron, Mask
Nanizanka: Misfits Film: Bersaglio altezza uomo (krim., It. 1979; r. Guido Zurli)
22.20 Nanizanka: Spy Force 23.25 Filmske novosti 24.00 Nočni film
TELEFRIULI
13.30	Nogomet: Triestina -Messina
15.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
17.00	Inf. oddaja: Le associa-zioni dello shopping
17.45 Košarkarska tekma: Fantoni - Dietor
19.00	Dnevnik
20.00	Inf. oddaja: Nasveti osemdesetletnika
20.30	Nogomet:	Como-
Udinese
22.30	Dnevnik
23.00	Košarkarska tekma: Fantoni - Dietor (pon.)
1.00 Glasbena oddaja
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.20 Ned. nog. tekma
17.30	Ned. koš. tekma 19.00 Športna rubrika: Il
Caffe dello šport (1. del)
19.30	Fatti e commenti
19.45	Športna rubrika: Il Caffe dello šport (2. del)
23.15 Športna rubrika (pon.)
23.45	Fatti e commenti 23.55 Športna rubrika (pon.)
.

RAI 1		RAI 2	
RAI 3
10.30	Nadaljevanka: Giocando a golf una mattina (zadnji del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik. Tri minute...
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Rubrika: Italijanska kronika
15.30	Dokumentarec o proizvajanju in porazdelitvi energije
16.00	Film: Una storia milanese (It. 1962; r. Eriprando Visconti; i. D. Gaubert, E. Thibaut)
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film (2. del)
17.55	Dokumentarec: Besednjak
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
20.00	Dnevnik
20.30	Variete:. Ottantasei - Speciale fantastico del martedi
22.15	Dnevnik
22.25	Koncert: Vivaldijeve skladbe
22.55	Dok. o razvoju Indije
23.35	Dnevnik - Danes v parlamentu
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik. Come noi
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec: Arsiantepe -Levji grič
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika o sodstvu
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Una morta nella sauna
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Film: II piccolo grande uomo (1970; r. Arthur Penn; i. Dustin . Hoffman, Faye Dunaway)
22.45	Dnevnik
22.55	Filmske novosti
23.00	Oddaja o medicini: Trentatre
23.55	Dnevnik
0.05 Film: II club del martedi (dram., 1939; r. Jean Renoir; i. Marcel Dalio, Nora Gregor)
13.00	Nadaljevanka: Vino e pane (I. Silone - 3. del)
14.05	Tečaj ruskega jezika
14.30	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert: S posvetilom Marii Malibran
15.45	Variete: Dadaumpa
16.30	Izobraževalna oddaja: Ročno delo za kulturne dobrine
16.30	Izobraževalna oddaja: Teledidat-tica - Dante v srednjih šolah
17.00	Variete: Dadaumpa - Ouelli del-la domenica
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -Psichedelia (15. del)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.05	Izobraževalna oddaja: Iskanje prve zaposlitve
20.30	Izobraževalna oddaja: Pohod zamisli - Srečanje Giuliana Toral-da in Ilye Prigogine
21.30	Inf. oddaja: Arte Santa
22.00	Koncert: Aldo Ceccato dirigira Simfonični orkester in zbor RAI iz Rima (Liszt, Musorgski-Ravel)
23.20	Dnevnik
llililiiii;
RTV Ljubljana_________________
9.00	Vesolje: Blues za rdeči planet
16.20	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Otroški program: Miti in legende - Kristusova dela in čudeži
17.40	Mladinski program: Halo, Bratislava - Tu Ljubljana
18.45	Risanka
19.00	Danes. Zasavski obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV drama: Svečana prisega (Siniša Kovačevič, r. Božidar Nikolič, i._ Žarko Lauševič, Velimir Bata Živojinovič, Liljana Blago-jevič, Slavko Štimac, Danilo La-zovič, Mira Banjac, Dragan Nikolič - Drama, ki jo je posnela
TV Beograd, je zastopala Jugoslavijo na Festivalu televizijskih filmov v Plovdivu, na katerem je V. B. Živojinovič prejel nagrado za najboljšo vlogo
21.25	Mednarodna obzorja: ZDA - Reaganovih šest let (pripravil dopisnik Uroš Lipušček, snemalec Joco Žnidaršič)
22.15	Dnevnik
TV Koper
14.00	TV Novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV Novice
20.30	Film: II Medium (dram., r. S. Amadio, i. Philippe Leroy, Martine Brochard)
22.15	TVD Vsedanes
22.30	Šport: košarka - italijansko prvenstvo A 2 lige
23.45	Nadaljevanka: II diluvio
liliiiiiiiiliiiilliHliiliiiiilliiiiliiBliiiiillSilllillillllHnililiiiiiiiiiiiiiMlIiii
CANALE5_____________
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita
da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: II mio ami-co Ricky, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dallas,
21.30	II pirata (1. del)
22.30	Tednik: Nonsolomoda
23.30	Športna rubrika: Golf
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas in
9.20	Switch
10.10	Film:	Menzogna
(dram., It. 1952; r. Ubal-do M. Del Colle)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: II corazziere (kom., It. 1960; r. Ca-millo Mastrocingue; i. Renato Rascel)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: L'eredita Ferra-monti (dram., It. 1967; r. Mauro Bolognini; i. Anthony Ouinn, Do-minigue Sanda)
22.50	Film: La ballata di Gable Hogue (vestern, 1970; r. S. Peckinpah; i. Jason Robards, Stella Stevens)
0.15 Nanizanka: Vegas
»TALIA 1____________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L’uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, II tulipane nero, Occhi di gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Nanizanke: I Robinson, 21.00 Časa Kea-ton, 21.30 Cin Cin,
22.00	Giudice di notte,
22.20	Mike Hammer
23.20	Šport: football
TELEPADOVA
12.00	Nanizanka: Avventure in fondo al mare
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Rubrika o ženski
16.30	Risanke: Gli orsetti del
cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Tran-formers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Maria's Lovers (dram., 1984; r. A. Kon-chalowsky; i. N. Kin-ski, R. Mitchum)
22.20	Nanizanka: Uragano sulla Costa Azzurra (i. Glenn Ford)
23.30	Znanstvena oddaja: II Leonardo
24.00	Film
TELEFRIULI
13.00	Nanizanka: Un egui-paggio tutto matto
13.30	Nad.:RosaDeLejos
14.30	Risanka: Hanna in Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45	Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Zabavna oddaja: Sta-sera mi butto
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Rubrika o gospodarstvu
22.30	Dnevnik
23.00	Nogometna tekma
1.00	Glasbene novosti
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
13.30	Nedeljska košarkarska tekma (pon.)
19.30	Fatti e commenti
22.30	Nedeljska nogometna tekma (pon.)

Si
..»»iJ
n
iiijl. :i



is::;
M)N
w K > A
I
g>N
^ H O u vi N &0
i««
s«g
>SSm
■:>
::
«iil

■
RAI 1_________________________
10.30	Nadaljevanka: Melissa (r. F. Durbridge, i. Aroldo Tieri, Esmeralda Ruspoli - 1. del)
11.30	Nanizanka: Taxi
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15 Risanka: Heidi
15.00	Dokumentarec o tkaninah
15.30	Inform. oddaja: Everest
16.00	Film: Gli onorevoli (kom., It. 1963; r. Sergio Corbucci, i. Toto, F. Valeri, P. De Filippo, i. del)
16.55 Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Film: Gli onorevoli (2. del)
18.00	Dnevnik - Cronache
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vreme in dnevnik
20.30	Ouark economia
20.50	Nan.: Professione: pericolo!
21.40	Dnevnik
21.50	Politična tribuna
22.30	Filmske novosti
22.35 Športna sreda in dnevnik
RAI 2
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di ferro
14.30	Dnevnik
14.35	Mladinska oddaja: Tandem 16.55 Dokumentarec: Mi in atom
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
18.05 Rubrika: Konformizem in sodobna kultura
18.20	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: 11 commissario Kos-ter - L antagonista
19.40 Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Una donna a Ve-nezia (zadnji del)
22.00	Dnevnik
22.10 TV serija: Atelier (2. epizoda)
23.20	Dnevnik
23.30	Film: Bagliori ad Oriente (dram., ZDA 1951, r. Charles Vidor, i. Alan Ladd, Deborah Kerr)
RAI 3	I
12.20 Šport: Odbojka Kutiba-Santal
13.00	Nad.: Vino e pane (zadnji del)
14.05	Tečaj ruščine
14.30	Tečaj francoščine
15.00	Koncert: Simfonični orkester iz Bratislave (1. del)
16.00	Izobraževalna oddaja: Ročno delo za kulturne dobrine
16.35	Znanstvena oddaja: Znanost za vse - Najhladnejši mraz
17.05	Variete: Dadaumpa
18.00	Glasbena oddaja: Beat club -Rock blues
19.00	Dnevnik
19.35	Rubrika: Rekordne ženske
20.05	Izobraževalna oddaja
20.30	Film iz niza Drobci prihodnosti: Entity (fant., 1982; r. Sidney S. Furie, i. Barbara Hershey)
22.30	Akt. oddaja: Tišina... sanjamo (prip. A. Lajolo, G. Lombardi)
23.25 Dnevnik
24.00	Film: Shoah (1. od štirih delov; r. Claude Lanzmann); pred filmom intervju s pisateljem Eliejem VVieselom, dobitnik Nobelove nagrade za mir 1. 1986
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA

... •	_______________________________LJJ____________________________

RTV Ljubljana
9.00 TV drama: Študent Andrej in soba (veseloigra Smiljana Rozmana, r. Franc Uršič, i. Boris Cavazza, Gorazd Lemajič, Matjaž Senčar, Štefka Drolc, Iva Zupančič, Alenka Vipotnik; posneto 1. 1973 v barvah)
16.20	TV mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.30 Otroški program: Slovenske ljudske pravljice - O mačehi (2. del)
17.55 Otroška nadaljevanka: Zlata ribica (M. Dedakovič - A. Vaje-vec)
18.20	Znanstveno-tehnični film: Nizozemska delta
18.45 Risanka
19.00 Danes. Dolenjski obzornik 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Ulica umirajočih (dram., Avstral. 1985, r. Bill Bennett, i. Chris Haywood, Jennifer Cluff; prva nagrada na mednarodnem festivalu v Karlovih Varih 1986) 21.40 Dokumentarec: Bančiči - Vas stoletnikov (TV Zagreb)
23.20 Dnevnik
TV Koper____________________
14.00	TV Novice
14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital 20.25 TV Novice
20.30	Glasbena oddaja: Hamburger Serenade (r. Pupi Avati)
21.45	TVD Vsedanes
22.00	Knjižne novosti 23.05 Športni dokumentarec
|
I:
K
i

CANALE 5____________
8.40	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita
da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Gosi gira il mondo
16.00	Dokum.: BigBang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: VVebster,
18.30	Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: I guattro dell oc-ca selvaggia (pust., ZDA 1978, r. Andrew V. McLaglen, i. Richard Burton, Roger Moore, Richard Harris)
23.10	Znanstvena oddaja: Big Bang, vodi Jas Gawronsky
23.55	Informativna oddaja: Cadillac, vodi Cesare Cadeo
0.55 Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEGUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Svvitch
10.10	Film: II corazziere (kom., It. 1960, i. Renato Rascel, Tino Buaz-zelli)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, Mimi, Mas-ters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: II segreto delle rose (kom., 1958, r. Albino Principe, i. Mari-an De Koning, Mario Carotenuto)
17.30	Nanizanka: Febbre d -amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie s Angels, 20.30 Colom-bo, 22.00 Matt Houston
23.20	Film: I giorni impuri dello straniero (dram., 1976, r. Lewis John Carlino, i. Sarah Miles, Kris Kristofferson)
1.10	Nanizanka: Vegas
ITALIA1	|
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00
Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Lady Oscar, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days 20.00 Love mie Licia
20.30	Nagradna igra: OK! 11 prezzo e giusto
22.35	Rubrika: Controcor-rente
23.25	Nanizanka: La citta degli angeli
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Tran-
sformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Bubu (dram., It. 1970, r. Mauro Bolog-nini, i. Massimo Ranie-ri, Ottavia Piccolo)
22.20	Film: Splendori e mi-serie di Madame Ro-yale (dram., It. 1971, i. Ugo Tognazzi, Jenny Tamburi)
TELEFRIULI__________
13.00	Nanizanka: Una fa-miglia intraprendente
13.30	Nad.: Rosa De Lejos
14.30	Dražba: II tappeto ori-entale
15.00	Risanka: Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja: GTX Musič
17.45	Nad.: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.00	Inf. oddaji: Sanita oggi, 20.40 Le associa-zioni dello shopping
21.40	Nanizanka: The Cor-ruptors
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEGUATTRO
1

lilij
				
RAI 1		RAI 2		RAI 3	|
10.30	Nadaljevanka: Melissa (2. del)
11.30	Nanizanka: Taxi - La madre dl Louie si risposa
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Risanka: Heidi
15.00	Dokumentarec o motorjih
15.30	Iz New Yorka: Tennis Masters
16.00	Film: Camilla (dram., 1954, r. Lu-ciano Emmer, i. Gabrielle Ferze-ti, Luciana Angiolillo, Irene Tune, 1. del)
17.00	Dnevnik - kratke
17.05	Film: Camilla (2. del)
17.40	Knjižne novosti: Tuttilibri
18.10	Aktualnosti: Spaziolibero
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Informativna oddaja: Trideset let naše zgodovine - 1973
22.10	Dnevnik
22.20	Variete: Non necessariamente...
23.25	Dnevnik
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Okolje
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.55	Dokumentarec
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Dokumentarec: Osebnosti in dogodki, včeraj in danes
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - Un morto vale 1'altro
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: Lenigma di Rue Martin 98, (po romanu Gilberta Prouteaua, 1. od dveh delov, r. Jean Dellanoy, i. Louis Gasborit, Rita Kikerman)
22.00	Aktualnosti: Moda
22.45	Dnevnik
22.55	Športni tednik: Sportsette
23.45	Dnevnik
23.55	Iz New Yorka: Tennis Masters
13.00	Nadaljevanka: II cappello del prete (1. od treh delov, r. Sandro Bolchi, i. Luigi Vannucchi)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Tečaj francoskega jezika
15.00	Koncert Simfoničnega orkestra iz Bratislave (2. del)
16.00	Izobraževalna oddaja: Biblioteka - Od knjige do kodeksa
16.30	Dokumentarec: Vzgajati in misliti
17.00	Variete: Dadaumpa - Ouelli del-la domeniča
18.00	Glasbena oddaja: Beat Club -Hard Rock e Heavy Metal
19.00	Dnevnik
19.30	Deželni programi
20.05	Dokumentarec: Profesionalni razvoj
20.30	Dnevnik - Speciale
21.30	Dnevnik
22.05	Film iz niza Stvarnost izmišljenega: L isola che scotta (dram., Fr. 1959, r. Luis Bunuel, i. Ge-rard Philipe, Maria Felbc, Jean Servais)
23.40	Film: Shoah (2. del)
RTV Ljubljana
9.00	Film: Sla po življenju (ZDA)
15.25	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.35	Otroški program: Pahljača mladosti (iz zakladnice japonskih pravljic pripoved o znamenitem predmetu iz vzhodnjaške tradicije - pahljači; svojo zbirko je dal na razpolago Muzej iz Goričan; lutke je izdelala Tatjana Koprol, pripoveduje in igra Jurij Souček)
17.45	Mladinski pevski festival - Celje 86 (8. oddaja)
18.15	Dokumentarna serija: Obramba in samozaščita
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obalno-kraški obzornik
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.05	Besediloslovni utrinki: O kazalniku drugosti
21.20	Nadaljevanka: Cecilija (H. Solas - 3. del)
22.10	Dnevnik
22.30	Dokumentarna serija: Mir in razorožitev
TV Koper_____________________
14.00	TV novice
14.10	Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadaljevanka: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Film: Colpo sensažionale al ser-vizio del Sifar (krim., r. Jose Luis Merino, i. Stan Cooper, Helga Line)
22.10	TVD Vse danes
22.25	Nadaljevanka: Una donna (r. Gi-anni Bongianni, 2. del)
23.45	Nanizanka: Charley
		SS		
	:::::			“	‘	^	m
CANALE 5____________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita
da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokumentarec: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio slalom
18.00	Nanizanki: L'albero delle mele, 18.30 Kojak
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Kviz: Pentatlon
23.00	Informativna oddaja: 2000 e dintorni — In-chieste monografiche
23.45	Filmske novosti: Premiere
24.00	Nanizanka: Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
10.10	Film: II segreto delle rose (kom., It. 1958, r. Albino Principe, i. Mi-riam De Koning, Mario Carotenuto)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini.
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Classe di ferro (kom., It. 1957, r. Turi Vasile, i. Renato Sal-vatori, Madeleine Fischer)
17.30	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Charlie's angels
20.30	Nadaljevanka: Falcon Crest
21.30	Nanizanka: Hotel
22.30	Film: I campo di cipol-le (dram., ZDA 1979, r. Harold Becker, i. John Savage, James Woods)
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Switch.
ITALIA 1__________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da 6 milioni di dollari,
11.00	Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška odaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Hollye Benji, II tulipane Nero, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy days
20.00	Risanki: David gnomo amico mio, 20.15 Snor-ky
20.30	Film: La collina degli stivali (vestern, It. 1969, r. Giuseppe Co-lizzi, i. Terence Hill, Bud Spencer, Carlo Rustichelli)
22.30	Filmske novosti: Ciak
23.30	Film: Koyaanisqatsi (dok., ZDA 1983, r. Godfrey Reggio, i. Frickie Philip Glass)
1.05	Nanizanki: Magnum P.I., 2.00 Gli invincibili
TELEPADOVA
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanke: Transfor-mers, 13.30 Mask
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea
16.30	Risanke: Gli orsetti del cuore, Coccinella, Gigi la trottola, Tran-sformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Frankestein all'i-taliana (kom., 1975, r. Armando Crispino, i. Aldo Maccione, Jenny Tamburini)
22.20	Šport: catch
23.25	Film
TELEFRIULI_________
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.00	Risanka: Hanna e Barbera show
16.00	Glasbena oddaja: GTX Musič
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.00	Dnevnik
20.10	Športna rubrika
21.40	Variete: Dry vin
22.30	Dnevnik
23.00	Rubrika: II salotto di Franca
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
Ir1^

i::::::.Ti:


p..... ;P :



'■il
■m
..p.

ri


ip»
ih lil

s
sl oo
Hj O
logi t
0«!HO >&>#)
O
o
(O
o
A
d)
>
td
X
n>
WJ
>
H!
«
O«
O
g
M
(D O
«S
.2P
< M CU g >n jr ,««2 Hj Q S k «0 3« 04 « D H
■■
UH


■■


iifc::! i
'h
1 i' .....

'II.....ir"
JipH!!h%

i; !|
f-l-
!S""’1P6
1«
Sl
RAI 1		RAI 2		RAI 3
10.30
11.30
11.55
12.00
12.05
13.30
14.00 14.15
15.00
15.30
16.55
17.05
18.30 19.40
20.30
22.20
22.30
22.55
23.25
23.50
0.05
Nadaljevanka: Melissa (3. del) Nanizanka: Taxi Vremenska napoved Dnevnik - kratke vesti Variete: Fronto... chi gioca? Dnevnik
Fronto... chi gioca? (2. del) Glasbena oddaja: Discoring Aktualnosti: Primissima Zabavna oddaja: Pista!
Danes v parlamentu in dnevnik Pista! (2. del)
Kviz: Parola mia
Almanah in dnevnik
Film: Un maggiolino tutto matto
(kom., ZDA 1969, r. R. Steven-
son), na koncu risanka Papperi-
no guardiano del faro
Dnevnik
Alfred Hitchcock predstavlja: Svegliami guando šaro morta Koncert: A. Vivaldi - Koncerti št. 4, 5 in 6 (I solisti veneti z dir. Claudiom Scimonejem)
Dok.: Strupi v živalskem svetu Dnevnik
Šport: Tennis Masters
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.25	Dnevnik - Ce da salvare
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
17.00	Smučanje
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.20	Športne vesti
18.30	Nanizanka: II commissario Kbs-ter - Viaggio senza ritorno
19.40	Vremenska napoved
19.45	Dnevnik
20.20	Športne vesti
20.30	TV film: L enigma di Rue Martin 98 (2. del)
22.10 Dnevnik
22.10 Aktualnosti: Aboccaperta
23.40	Dnevnik
23.40 Film: I deportati di Botany Bay (pust., ZDA 1952, r. John Farrow, i. Alan Ladd, James Mason, Pat-ricia Medina)
13.00
14.00
14.30
15.00
16.00
16.30
17.00
18.00
19.00
19.35
20.05
20.30
22.00
22.35
23.30
Nadaljevanka: II cappello del prete (2. del)
Tečaj ruskega jezika Tečaj francoskega jezika Iz New Yorka: Tennis Masters Dokumentarec: Biblioteka - Od kodeksa do tiskane knjige Izobraževalna oddaja: Znanost za vse - O konzerviranju hrane Glasbena oddaja: Dadaumpa Glasbena oddaja: Beat Club -The Guitar Heroes Dnevnik
Izobraž. oddaja: Na preturi Izobraževalna oddaja: Sindikalni odnosi
Iz niza Teatro storia: Gli anni della ricostruzione 1946-1949 (ured. Consuelo Priasco, strokovni sodelavec Pietro Pastorelli, vodi Edgardo Bartoli)
Dnevnik
Nadaljevanka: La corsa al Polo (po knjigi Rolanda Huntforda, r. Ferdinand Fairfax, i. Martin Show, Susan Wooldridge, 1. del) Film: Shoah ( 3. del)
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
RTV Ljubljana
9.00 Tednik
10.00	Glasbeni niz: Po belih in črnih tipkah (5. del)
15.45	TV mozaik (pon.)
17.25 Poročila
17.30	Pravljica: Medvedek s tranzistorjem (Vjekoslav Majer)
17.45	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Stare vrane (7. del)
18.10 Izobraževalna oddaja: Računalniški informacijski sistemi - Evropski sistem (3. del)
18.45	Risanka
19.00	Danes: Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik in vreme
20.05 Dokumentarna oddaja: Novi Pacifik - Vrči, ki jih je treba napolniti, ali sveče, ki jih je treba prižgati (4. del)
21.10 Nadaljevanka: Hollywoodčanke (4. del)
22.00 Dnevnik
22.20 Film: Malou (dram., NDR 1980, r. Jeanine Meerapfel, i. Ingrid Čaven, Helmut Griem, Grischa Hu-ber, Ivan Desny) ______________
TV Koper
13.00	Smučanje: smuk moški - Svetovni pokal (iz Val d lsera)
14.00	TV novice
14.10 Otroški program, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00
19.30 19.45
20.00
20.25
20.30
21.10
22.20
22.25
22.35
Odprta meja TVD Stičišče Rubrika: Mesto danes Nanizanka: Victoria Hospital TV novice
Koncert: Simfonije Gustava Mahlerja - Adagio, z orkestrom dunajske Filharmonije, dir. Leo-nard Bernstein
Mladi talenti: koncert pianista Kemala Jekiča TVD Vse danes
Dokumentarec: Ko kronika postane zgodovina - Diktator, ki je moril Afriko Športna oddaja
ZASEBNE POSTAJE
	
CANALE5
8.40	Nanizanka: Lina fa-miglia americana
9.30	Nadaljevanki: Una vita
da vivere, 10.20 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.20 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il mondo
16.00	Dokum.: Big Bang
16.30	Nanizanka: Tarzan - II prigioniero
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanka: BabySit-ter
18.30	Kojak - Terapia con dinamite
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanki: Dynas-ty, 21.30 Segreti
22.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo Show
0.30 Nanizanka: L'ora di Hitchcock
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters i dominatori delLUni-verso
14.30	Nanizanka: La famig-lia Bradford
15.30	Film: Donne proibite (dram., 1953, r. Giuseppe Amato, Lea Pado-vani, Valentina Cortese, Carlo Dapporto)
17.30	Nanizanka: Febbre d'-amore
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
23.00	Film: In corsa con il di-avolo (dram., 1975, r. Jack Starrett, i. Peter Fonda, VVarren Oates)
0.45 Nanizanka: Vegas
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television, vodi Jerry Scotti
15.00	Nanizanki: La famig-lia Addams, 15.30 Fu-ria
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji i due fuoriclasse, Lady Os-car, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanki: La časa nella prateria, 19.00 Arnold
19.30	Nanizanka: Happy Days - Una breve car-riera
20.00	Nanizanka: Love me Licia - Dove sei Giuli-ano
20.30	Film: Getaway! (dram. ZDA 1972, r. Sam Pec-kinpah, i. Steve McOueen, Al Lettieri, Ben Johnson)
22.45	Športna rubrika
23.20	Košarkarsko prven-
Gigi la trottola, Tran-sformers, Voltron, Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: Fischia il sesso (kom., It. 1974, r. G. Lu-igi Polidoro, i. Rita Tushingham, Aldo Maccione)
22.30	Športni tednik: Euro-calcio
23.30	Film
TELEFRIULI
J	RETEOUATTRO		ITALIA 1		stvo NBA
	8.30 Nanizanki: Vegas, 9.20	8.30 Nanizanke: Fantasi-			TELEPADOVA
10.10	Film: Classe di ferro (kom., 1957, r. Turi Va-sile, i. Renato Salvato-ri, Madeleine Fischer)
12.00	Nanizanki: Mary Ty-ler Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
Woman, 10.00 L uomo da sei milioni di dolla-ri, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanka: Pagine della vita
15.00	Nad.: Senorita Andrea
16.30	Risanke: Gli orsetti del
cuore, Coccinella,
TELEOUATTRO
13.00	Rubrika o potrošništvu
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
17.45	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
19.00	Dnevnik
20.00	Rubrika o poljedelstvu
20.30	Rubrika: Buinesere Friul
22.30	Dnevnik
23.00	Dražbi: Il tappeto ori-entale, 23.30 Roberta pelle
I
C
I
1
:
s

Tedenski pregovor:
Volk napade psa ki ne laja.
(armenski)
SPOMINSKI DATUMI:
■	Pred 45 leti: od 2. do 14. 12. 1941 je bil v Trstu tako imenovani drugi tržaški proces proti 60 Slovencem, voditeljem komunistične stranke, narodnorevolucionarnega in protifašističnega gibanja v Julijski krajini. Posebno sodišče je obsodilo 9 obtožencev na smrt in 47 na zapor do 30 let, le 4 obtoženci so bili oproščeni. Štirim na smrt obsojenim so kazen spremenili v dosmrtno ječo.
■	Pred 15 leti: 2. 12. 1971 je predsednik vlade Emilio Colombo prvič v povojnem času sprejel delegacijo Slovencev in z njo razpravljal o zahtevi, naj Italija s posebnimi zakonskimi določbami zaščiti slovensko narodnostno skupnost, kar so predstavniki vseh Slovencev že izrazili v posebnem pismu z dne 3. 12. 1970.
■	Pred 55 leti: 5. 12. 1931 je bil v Rimu drugi ' manjši" proces proti 30 slovenskim narodnjakom, ki so bili aretirani junija 1930 skupaj z obtoženci prvega tržaškega procesa. Posebno sodišče je 16 obtožencev
obsodilo na 2 in pol do 20 let zapora zaradi pripadništva tajnim protidržavnim organizacijam in terorističnih dejanj.
■	Pred 60 leti: 4. 12. 1926 je bilo ukinjeno Mladinsko društvo Barkovlje.
OSEBNOSTI:
■	29. 11. 1881 se je v Prvačini rodil Rihard Orel, šolnik, javni delavec in narodopisec, ki je umrl v Gorici 11. 1. 1966.
■	1. 12. 1961 je v Trstu umrl Pavel Klodič, vitez Sabladolski, slikar (rodil se je v Trstu 22. 6. 1887).
■	1. 12. 1886 se je v Barkovljah rodil Svetko Martelanc, graditelj in javni delavec, ki je umrl 31. 1. 1921.
■	2. 12. 1976 je v Ljubljani umrl Rudi Janhuba (rojen 15. 2. 1914 v Trstu), politični delavec in generalni konzul SFRJ v Trstu.
■	2. 12. 1951 je v Izoli umrl Roman Pahor, antifašist, kulturni in politični delavec, ki se je rodil 7. 2. 1903 v Trstu.
■	2. 12. 1924 je na Kontovelu umrl Josip Pertot, politični delavec in prvi urednik Dela, ki se je rodil 27. 2. 1896 prav tako na Kontovelu.

LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana
V	torek, 2. 12., ob 19. uri: opera Moč usode (G.Verdi).
V	petek, 5.12., ob 19. uri: Baletni triptih (Wagner, Beethoven).
Drama SNG Ljubljana
V	četrtek, 4. 12. ob 17. uri: Veliki briljantni valček (Drago Jančar), režija Zvone Šedlbauer.
V	petek, 5. 12., ob 19.30: Kranjski komedianti (Bratko Kreft), rež. Jože Babič.
Cankarjev dom
V	OKROGLI DVORANI v sredo, 3. 12., ob 20. uri: Policija (Slawo-mir Mrožek), rež. Jaša F. Jamnik, gostovanje VIC- ART, premiera.
V	SREDNJI .DVORANI v petek, 5. 12., ob 19.30: Bobni v noči (Bertolt Brecht), rež. Mira Erceg, gostovanje Drame SNG Maribor.
V	petek, 5. 12., ob 22.30: Brechtov erotični kabaret, rež. Mira Erceg, gostovanje Drame SNG Maribor.
MGL Ljubljana
V	torek, 2. 12., ob 15.30 in 19.30: Oni (Stanislavv Ignacy Witkiewicz), rež. Jirzy Grzegorzewski (ponovitvi 4. in 5. ob 19.30).
Lutkovno gledališče
V	Četrtek, 4.12., ob 17. uri: Sapramiška (Svetlana Makarovič), rež. Nace Simončič.
TOLMIN Kulturni dom
V	sredo, 3. 12., ob 13.30 in 20.00: Leonce in Lena (Georg Biichner), rež. Maciej Englert, PDG Nova Gorica.
BENETKE Teatro del Ridotto
Nocoj, ob 21. uri: La časa nova (Carlo Goldoni), Teatro veneto vivo.
V	petek, 5.12., ob 20.30: Vuoti a rendere {Maurizio Costanzo), z Valerio Valeri in Paolom Ferrarijem, rež. Massimo Cingue.
Teatro Goldoni
V	torek, 2.12., ob 20.30: La fiaccola sotto il moggio (Gabriele D' Annunzio), rež. R. Guicciardini.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	VELIKI DVORANI v ponedeljek, 1. 12., ob 19.30: opera Nabucco (G. Verdi), dirigent Lovrenc Arnič, Opera SNG Ljubljana.
V	MALI DVORANI v torek, 2. 12., ob 19.30: Mladi mladim - Klavirski trio in Klavirski kvintet iz Celja (Mendelssohn, First, Schubert).
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v petek, 5. 12, ob 20. uri: Koncert mezzosopranistke Bernarde Fink in pianistke Blažen-ke Arnič (Rosa, Tosti, Scarlatti, Brahms, Wolf, Pavčič, Škerjanc, Geržinič).
V	VELIKI DVORANI v petek, 5. 12., ob 20. uri: Koncert simfonikov RTV Ljubljana, dir. Thomas Koncz (Srebotnjak, Mozart, Bartok).
Dom španskih borcev
V	sredo, 3. 12. ob 19.30: Koncert Slovenskega kvinteta trobil.
druge prireditve
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	MALI DVORANI v sredo, 3. 12, ob 20.30: avtorski večer z Andrejem Trobentarjem in njegovo skupino s predstavo Viae terrae ubi pur rex est.
V	OKROGLI DVORANI v četrtek, 4. 12, ob 20.30: jazz recital za tolkala Gunterja Babbyja Sommerja
V	SEJNI DVORANI v četrtek, 4. 12, in v petek, 5. 12, od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure: seminar Oblikovanje v Ameriki 1986.
V	SREDNJI DVORANI v četrtek, 4. 12, ob 20. uri: pregled filmov Georga Wilhelma Pabsta - Skrivnost neke duše, nemi film; i. Wer-ner Krauss, Ruth Weyher, Jack Trevor.
PADOVA
Pallasport San Lazzaro
Nocoj ob 21. uri: Koncert Joea Jacksona.
V	torek, 2. 12, ob 21. uri: koncert Antonella Vendittija.
re ob 14.30.
□	ŠKOCJANSKA JAMA: ogled vsak dan ob 10. uri, ob nedeljah in praznikih ob 10. in 15.30.
□	POSTOJNSKA JAMA: ogled vsak dan ob 9.30 in 13.30, ob sobotah in nedeljah ob 9.30, 11.30, 13.30 in 15. uri.
□	JAMA PRI BRIŠČIKIH (tel. 227312): ogledi vsak dan od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16.30, ob ponedeljkih zaprto.
□	V BOTANIČNEM VRTU v Ul. Marchesetti in BOTANIČNEM VRTU LA CARSIANA v Zgoniku niso mogoči obiski do 2. maja.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, pravljica, glasba;
8.10	Almanah: kulturni dogodki; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: poljudno čtivo, sestanek ob 12.00, glasbeni mozaik; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Poti do branja; 14.40 Drugi program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Dramska vetrovnica: Janez povše - Čemu mi gosli, gosli zlate, Življenje Simona Gregorčiča v treh podobah, 1. del - Skrivnost otroštva (r. Janez Povše);
18.40	Glasbene skice.
LJUBLJANA
Kinoteka
V ponedeljek, 1. 12, ob 15.30: Želo, r. George Roy Hill, i. Paul Newman, Robert Redford. (Ponovitvi ob 18.00 in 20.30)
Kino Komuna
Danes, ob 16. uri: Heretik, r. Andrej Stojan, i. Polde Bibič, Bernarda Oman. Premiera slovenskega filma. (Ponovitve vsak dan ob 16, 18. in 20. uri.)
razstave
LJUBLJANA
□	MODERNA GALERIJA (Tomšičeva 14 - tel. 061/214106); Ekspresionizem in nova stvarnost na Slovenskem (do 21. 12, vsak dan 10 - 18, nedelja 10 - 13, ponedeljek zaprto).
□	GALERIJA ARKADE - Narodni muzej Slovenije (Trg Osvoboditve 18 - tel. 061/213004); Idoli - zgodnje podobe bogov in žrtveni darovi (do 6. 1.)
□	GALERIJA CANKARJEV DOM: Oblikovanje v Ameriki (do 11.
12.).
BENETKE
□	DOŽEVA PALAČA: Cina a Venezia (vsak dan 9 - 19).
□	MUZEJ CORRER - Ala Napoleonica: Slikar in kipar Le Corbu-sier (urnik 11-20, še jutri).
□	CA’ PESARO - San Stae: Canaletto & Visentini, Venezia e Londra (delavniki 10 - 16, prazniki 9 - 12.30, ponedeljek zaprto).
□	PALAČA FORTUNY: fotografska razstava Brucea Weberja (vsak dan 9 - 19, ponedeljek zaprto).
izletniške možnosti
___ w	•
:::::::::::::::::::::::::
iiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiliii
□ KOBILARNA LIPICA: ogled kobilarne vsak dan ob 9, 10, 11, 13, 14. in 15. uri, ob nedeljah je možen tudi ogled programa dresu-
Radio Ljubljana
5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji spored; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Glasbena matineja;
10.05	Ob lahki glasbi; 11.05 Dopoldne z G.F. Handlom;; 11.30 Srečanja republik in pokrajin; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Operni pevci; 15.10 Mozaik; 15.45 15 minut z Mihom Kraljem; 16.00 Vrtiljak; 16.40 Lojtrca domačih; 17.05 Omajani in razrušeni temelji diktatur; 18.00 Škatlica z godbo; 18.30 Glasbena mladina; 19.00 Dnevnik; 19.35 Za naše najmlajše; 19.45 Green-town jazz band; 20.00 Avnojski odmevi Jajce 86; 22.20 Z velikimi zabavnimi orkestri; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Od tod do polnoči; 0.05 Nočni program.
Radio Koper (slovenski spored)
10.30, 12.30, 14.30 Poročila; 9.00 Praznični dan: pozdrav, pregled dogodkov, servis, Kruh in sol Radia Koper; 9.35 Revolucija in glasba: Godba na pihala ravenskih železarjev; 10.00 Čestitke delovnih kolektivov; 11.00 Jugoslavija danes; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Čestitke delovnih kolektivov; 15.00 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Zaključek.
Radio Koper (italijanski spored)
10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 8.00 Čestitke delovnih kolektivov; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.35 Vstop prost; 11.00 Pismo iz.,; 11.15 V popolni harmoniji; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popoldanski glasbeni program; 14.45 Športna oddaja; 15.20 Čestitke delovnih kolektivov;
16.00	Glasbeni vikend; 20.00 Nočni program.
Radio Opčine
10.00	Glasbena matineja; 15.00 Glasba po željah (tel. št. 212658);
19.00	Listam po časopisih; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
____________filmske premiere^_
Štopar iz Disneylanda ima sinje oči
________tu in tam___
Fortuny Videovideo
LA LUNGA STRADA DELLA PAURA — THE HITCHER Produkcija: David Bombyk, Kip Ohman za Tri-Star Pictures, ZDA 1986 Režija: Robert Harmon □ Scenarij: Erič Red □ Fotografija: John Seale □ Scenografija: Dennis Gassner □ Glasba: Mark Isham □ Igrajo: Rutger Hauer (John Ryder), C. Thomas HoweIl (Jim Hasley), Jennifer Jason Leigh (Nash), Jeffrey DeMunn (Captain Esteridge).
V kinodvorani Nazionale
Režiser Robert Harmon še ni znano ime. O njem vemo le, da je.avtor dokumentarca o puščavah in pustinjah China Lake, da je za svoj prvenec The Hitcher (kratica za Hitch-hiker, štopar) dobil prvo nagrado na sicer malo znanem filmskem festivalu v Cognacu, ter da ne priznava in celo odločno zavrača filmske nauke mojstra Hitchcocka. To pa je v zvezi s Harmonovim prvencem še posebno zanimiv podatek.
Harmonu očitno ni usojeno, da bi ostal neznano filmsko ime. S svojim Hitcherjem si je že pridobil simpatije vseh tistih gledalcev (in teh je res veliko), ki se navdušujejo za pristne kriminalke. Kriminalka, še posebno če ji dodamo ščepec srhljivke, je lahko dokaj hvaležen in dobičkonosen žanr, ki pa ne leži vsakemu režiserju, še najmanj pa vsakemu igralcu. To osnovno
pravilo je Harmon očitno dobro osvojil in je znanje znal tudi dokaj spretno uporabiti pri konfekciji svojega neobičajnega in nadvse prijetno krutega filma.
Izbira igralcev in filmskih navdihov je v tem smislu res nazorna. Vlogo hladnokrvnega kriminalca, psihopata in krvoločnega morilca-štoparja brez imena in priimka, prstnih odtisov, osebne izkaznice in »doma iz Disney-landa« je prepustil Nizozemcu Rutge-ru Hauerju, ki je v svoji igralski karieri večkrat dokaj prepričljivo odigral vloge sinjeokega ubijalca (Lady Hawk, Blade Runner, Flesh and Blo-od). Njegov filmski partner, zasanjana (in zaspana) dobričina je C. Thomas Howell, bivši Coppolov »najdenček« (The Outsiders), medtem ko si je edino pomembno žensko vlogo prilastila
ljubka Jennifer Jason Leigh, ki je ob Hauerju že igrala v srednjeveški srhljivki Flesh and Blood.
Tudi filmska zasnova ni žanrsko originalna, se pa lahko ponaša s slavnimi predhodniki. To sta predvsem Spielbergov klasik »on the road« Duel in psihopatološki Halloween, čeprav je po svoji zasnovi The Hitcher še najbližji manj znanemu avstralskemu filmu Roadgames (režiserja Richarda Franklina), v katerem voznika tovornjaka in štoparko (Jamie Lee Curtis) oblega »potujoči« morilec.
The Hitcher je namreč prav to, film o »potujočem« morilcu, ki se poigrava s svojimi naključnimi žrtvami natanko tako kot mačka, ki vodi smrtno igro miške. Ta igra se na platnu sprevrže v prelivanje nedolžne krvi najmanj vsakih 15 minut, kar so vse mame sveta slutile že po prvih filmskih kadrih. Mame kajpak vedo, da so štoparji le »pošasti«, ki prežijo nad nedolžnimi šoferji, in zato stalno prigovarjajo svojim otrokom, naj se jih izogibajo. Človek nikoli ne ve, kdo bo sedel poleg njega v avto...
Režiser Robert Harmon se s to tezo očitno strinja, saj nam spretno zariše prototip huliganskih štoparjev, ki strašijo po svetu. Nanj bo seveda naletel stereotip naivnega poštenjaka, ki ga vožnja po puščavi (glej China Lake) uspava, in si zaželi sopotnika, da bi si s klepetom kratil čas. Ko bi vsaj poslušal mamo! Štopar je psihopat, ki ga Rutger Hauer pooseblja, kot bi igral Jacka Razparača. Vsi ostali zapleti in razpleti dogajanja puščavskega filma »on the road« so, kljub krvavim kalužam, paša za oči, bodisi zaradi sijajne Metrocolor-Panavision fotografije Johna Sealea bodisi zaradi scenografije Dennisa Gassnerja, ki sta uresničila režiserjevo željo po »pustinjskem« filmu, kjer v praznih in neobljudenih lokacijah še bolj izstopajo kriminalne akcije Stoparske zverine.
BENETKE — Fortuny Videovideo je pobuda Centra za dokumentacijo Palače Fortuny v Benetkah, ki ima namen približati moderni svet video-produkcije, video-grafike in videoplošč mladim, kulturnim operaterjem in profesionalcem. Niz tečajev, seminarjev in workshopov se vključuje v stalno delovanje tega Centra, ki proučuje in poglablja sodobne načine vizualnega pričakovanja.
Na prvem tečaju, ki bo potekal od 15. do 20. decembra 1986 in na katerega se lahko zainteresirani vpišejo do 5. decembra, bodo udeleženci realizirali video-prikaz z naslovom Pareti, figure strappate. Drugi tečaj, ki se bo odvijal od 12. do 17. januarja 1987 pod vodstvom angleškega režiserja Matta Forresta, bo raziskoval nove možnosti ustvarjanja video-glasbe. Od 19. do 24. januarja bo na vrsti niz predavanj prof. Vittoria Fagoneja o zgodovini in bodočnosti video-umetnosti, kateremu bo sledil od 26. do 31. januarja tečaj z naslovom Videodiscorso, namenjen vsem, ki se zanimajo na nove tehnike
kulturnega arhiviranja z videoploščami. Od 2. do 7. februarja 1987 je končno na programu tečaj video-grafike, posvečen tridimenzionalnim elektronskim scenografijam, ki jih lahko realiziramo z računalnikom. Tečaj naj bi prikazal tudi nastanek, organizacijo in potek neposrednega televizijskega prenosa. Pobuda se bo nadaljevala do marca prihodnjega leta s srečanjem na temo: Problemi televizijske in video-produkcije v luči novih tehnoloških dosežkov.
Tečaji, izredna priložnost predvsem za videomakerje, režiserje, fotografe, arhitekte, umetnike ter reklamne in kulturne operaterje, se v resnici obračajo na vse, ki se ukvarjajo ali se želijo pobliže spoznati z modernimi načini izražanja preko videa. Cena za udeležbo niha med 200 tisoč in 400 tisoč lirami, predvidene pa so tudi štipendije. Sedež Centra in njegovih dejavnosti je v Benetkah, v Palači Fortuny na Čampo San Beneto.
IVANA SUHADOLC
superdancing
ALENTINIS
TRŽIČ (GO) — Tel. 0481/790443 - 40452
ZABAVIŠČE, KJER SE BOŠ NAJBOLJE POČUTIL
ti nudi:
LIDO — dvorana za prireditve in ples
BRUCHLIN DISC0 — diskoteka za mlade in manj mlade BA0 - BAB — Fast food na italijanski način CLUB SI — bar v ameriškem stilu
V nedeljo popoldne koncert z
SANDVJEM MARTONOM
Treznost goviškega občinskega sveta o tragičnem dogodku in posledicah
Obsodba streljanja, stike pa je treba nadaljevati
Splošna je bila obsodba uporabe orožja v Tržaškem zalivu pred tednom dni, kar je terjalo smrt mladega gra-deškega ribiča. Vendar pa je bila sko-ro od vseh izražena želja, da je treba nerešena vprašanja med Italijo in Jugoslavijo nemudoma rešiti ter nadaljevati s politiko miroljubnega sožitja in stikov ob naši meji. Seveda so bile v tem drugem pogledu nianse nekoliko različne. To sta osnovni misli iz dolge razprave v goriškem občinskem svetu v četrtek zvečer.
V marsičem to postavlja na glavo prvi sklep goriškega občinskega odbora, ki ga je ta sprejel takoj po tragičnem dogodku in ki je prekinil stik z Novo Gorico, oziroma enostransko odpovedal že napovedan sestanek mešanih komisiji.
Sejo je pričel župan Scarano s počastitvijo umrlega gradeškega ribiča Bruna Žerbina ter prosil za enominutni molk. Zatem je župan prebral uradno stališče goriškega občinskega odbora, s katerim goriški tisk ni bil seznanjen. V tem stališču je seveda izražena ogorčenost zaradi streljanja in uboja ribiča. Omenjeno je, da je Goriška občina s telegramom povabila novogoriško, naj pristojne jugoslovanske državne oblasti seznani s tem ogorčenjem. Vendar pa je v tem stališ-
ču tudi rečeno, da je Goriška občina skupno z Novogoriško prva odprla na tej meji vrata sodelovanju in sporazumevanju. Prav zaradi tega je pri nas krvavi dogodek globoko odjeknil. Zupan je še povedal, da so to stališče, združeno z odpovedjo seje skupnih komisiji Gorice in Nove Gorice ter s prekinitvijo odnosov, sprejeli v odboru soglasno. Povedal je tudi, da iz Nove Gorice ni bilo odgovora.
V razpravo so segli zastopniki vseh strank. Vendar najbrž ne tako kot so si nekateri poborniki prekinitve stikov z Jugoslavijo želeli. Prvi se je k besedi oglasil fašist Coana. Zanj, ki vedno kritizira osimske sporazume, je Bruno Zerbin prva žrtev Osima. Spustil se je v dolgo obrekovanje sporazumov ob meji, trdil, da Italija že štirideset let popušča na vseh ravneh, zahteval, da se odpovedo vse finančne podpore sosedni državi in da se revidira meja med Italijo in Jugoslavijo na morju. Dejal je, da v celoti soglaša z »odločnim« stališčem občinskega odbora.
Drugačnega mnenja pa so bili svetovalci drugih strank. Vsi so sicer uvodoma obsodili uporabo orožja na meji zaradi gradeškim ribičem očitanega prekrška neodovoljenega prehoda meje. Vendar pa so vsi trezno poudari-
li, da je treba čimprej skleniti ribiški sporazum, o katerem je govor že več let, še zlasti kar zadeva ribolov v Tržaškem zalivu.
Liberalec Sergio Fornasir je dejal, da je treba trezno misliti na sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo in v tem trenutku Jugoslaviji pomagati, ne pa ji ustvarjati še dodatnih težav. »Čustva moramo zatreti, prevladati mora zdrava pamet,« je dejal liberalni svetovalec. Zaradi tega je treba nadaljevati s stiki z Novo Gorico. O potrebi stikov je govoril tudi socialdemokrat Esposi-to. Paulin od SSk je prav tako obsodil streljanje, dejal pa je, da ne soglaša s stališčem odbora o prekinitvi stikov z Novo Gorico. Drufuca (PRI) je dejal, da brez dvoma razume odločitev odbora, ki je bila sprejeta takoj po tragičnem dogodku, da pa se ne smemo prepustiti histeriji in krvavega dogodka inštrumentalizirati kot to delajo misovci. Socialist Waltritsch je dejal, da je, najbrž po prvem emocionalnem stališču odbora, treba obnoviti stike z Novo Gorico. Na vsedržavni ravni je treba takoj skleniti sporazum, ki sedaj leži v kakem zaprašenem rimskem ministrskem predalu, saj bi bil lahko podpisan že zdavnaj. Poudaril je resnost Gradežanov, ki so povabili na pogreb koprskega župana. Tudi sen. Bat-
tello je dejal, da je treba takoj podpisati sporazum o ribolovu med Italijo in Jugoslavijo. Komunistična skupina
v	Senatu je to že zahtevala. Stike med Gorico in Novo Gorico je treba obnoviti in nadeljevati, saj je to splošna želja občinskega sveta, tudi večinskih strank, ki se v tem distancira od najbrž prehitro in emocijsko sprejetega stališča odbora. Vrsto govorov je sklenil demokristjann Tuzzi. Tudi on je bil za nadaljevanje stikov (o tem je bilo veliko govora tudi na nedeljskem kongresu goriških demokristjanov), vendar pa je obžaloval dejstvo, da ni novogoriški župan odgovoril Scarano-
vi	brzojavki.
Po razpravi sploh ni bilo glasovanja o kakem dokumentu ali o Scaranovi izjavi, kot je pomotoma včeraj zjutraj poročal tržaški radio. Razprava je pokazala, da so fašisti ostali popolnoma izolirani. Teden dni po tragičnem dogodku pa je bilo razpravljanje tudi s strani drugih zelo umirjeno. Pokazalo se je, da je bilo stališče župana in odbora preuranjeno, vsaj kar se tiče prekinitve stikov z Novo Gorico. Na pot sodelovanja je treba ponovno iti čimprej. Le tako se ne bodo ponovili tragični dogodki.
Kako s Trubarjevo razstavo? Odgovor na prihodnji seji
Na sprejemu v Novi Gorici
Ob prisotnosti več naših županov Bašin poudaril voljo po sodelovanju
O čudnem in težko razumljivem sklepu pokrajinskega odbora, da prekine, v znak protesta, že najavljeno razstavo o Primožu Trubarju in ki bi jo morali odpreti 6. decembra v palači Attems, je bil v pokrajinskem svetu že govor na zadnji seji, vendar bo zadeva ponovno na dnevnem redu prihodnjega zasedanja. Pokrajinski odbor bo na prihodnji seji namreč, tako po zagotovilu predsednika, kakor tudi po zagotovilu odbornika za kulturne dobrine, De Grassija, odgovoril na interpelacijo, ki jo je v četrtek predložil načelnik svetovalske skupine PSI, Jože Cej in ki so jo osvojili tudi komunisti. Cej želi prejeti točna pojasnila o razlogih za odgoditev, kakšni so nameni pokrajinskega odbora glede razstave, če gre za odgoditev za krajše obdobje ali za nedoločen čas. Načelnik svetovalske skupine PSI je v svojem posegu kritiziral tudi dejstvo, da je bila odločitev sprejeta enostransko, brez kakršnegakoli posvetovanja z glavnim organizatorjem, Narodno in študijsko knjižnico iz Trsta in Zvezo slovenskih kulturnih društev. Z ustanovama, s katerima se je doslej vodilo dogovarjanje za postavitev razstave. "Ljubljanska univerza ter NUK iz Ljubljane, pri zadevi nista bili neposredno soudeleženi", je dejal Cej. Gre torej za odločitev, ki jo je težko razumeti drugače kot povračilni ukrep proti slovenski narodnostni skupnosti.
Ravnanje pokrajinskega odbora, ki je preklical že najavljeno razstavo, je v daljšem posegu ostro kritizirala tudi svetovalka KPI Devetakova, in zatem
tudi Di Datova, o čemer smo že včeraj poročali, vendar je treba k temu dodati še to. "Iz analize dogodkov izhaja občutek negotovosti in začasnosti, kako se rešujejo pomembna vprašanja sodelovanja na kulturnem področju, prisotnosti manjšine in sodelovanja s Slovenijo." "V kolikor vem, pokrajinski odbor ni na nobeni seji (pred tragičnim dogodkom) razpravljal o razstavi, pač pa je bil zelo hiter, ko je bilo treba razstavo črtati".
Kako so na kritike odgovorili predstavniki odbora in drugih strank? Predsednik Cumpeta je odločitev označil kot "neizogibno", čeprav je skušal sodbo ublažiti z izjavo, da je treba gledati v naprej. Odbornik De Grassi, ki je sicer potrdil, da bo izčrpen odgovor na interpelacijo posredoval na prihodnji seji, je dejal, da pravzaprav, razstave, ne glede, kakšna bo odločitev odbora, ne bi mogli prirediti v palači Attems, ker da je to razstavni prostor rezerviran "izključno" za razstave, ki jih pripravlja muzej z lastnim gradivom. Stališče KD glede tega vprašanja je opredelil načelnik svetovalske skupine Bergamin: "Povsem soglašamo in odobravamo stališča odbora", medtem ko je odbornik Špacapan glede razstave izjavil, da je bilo spričo ozračja, ki se je ustvarilo, primerno, da se je prireditev odgodila, ker bi bila v tem trenutku prav gotovo razvrednotena. "Sem za odgoditev, ne pa za dokončno odpoved". V razpravo o tragičnem dogodku in o posledicah nanj, doslej niso posegli socialdemokrati.
V Novi Gorici je bil v četrtek zvečer tradicionalni sprejem za jugoslovanske in italijanske mejne organe na našem območju. Priredil ga je predsednik Občine Danilo Bašin v čast Dneva jugoslovanske republike. Na sprejem pa so bili povabljeni tudi predstavniki obmejnih in pobratenih občin na sosednjem območju v Italiji.
Bašin je poudaril vlogo, ki jo na odprti jugoslovansko-italijanski meji opravljajo mejni organi obeh držav. Nato je razčlenil sodelovanje in sožitje med ljudmi, oblastmi, organizacijami in drugimi organi z obeh strani meje. O tem je dejal tudi naslednje: »Naša prizadevanja in usmeritve so zmerom bile usmerjene k izvajanju določb osimskih sporazumov in drugih sklenjenih meddržavnih pogodb, pri čimer bi morala biti naša stalna težnja, da spoštujemo dogovorjeno in stremimo k temu, da se odprte zadeve, ki so lahko vir sporov in neljubih dogodkov čimprej ob skupnih naporih razrešijo.
Ne moremo razumeti, da je ob dogodku, ki je nastal v jugoslovanskih teritorialnih vodah prišlo do enostranskih odložitev nekaterih že uveljavljenih in dogovorjenih aktivnosti za sodelovanje ob meji, kakršne so tudi mešane komisije za sodelovanje med Novo Gorico in Gorico.«
Sprejema v Novi Gorici so se z jugoslovanske strani udeležili tudi predstavniki Republiškega sekretariata za notranje zadeve Slovenije. Iz Italije pa so bili prisotni predstojnik vseh mej-
nih organov oziroma služb v Gorici, njim na čelu pa goriški kvestor dr. Francesco Barbato. Na sprejemu so bili tudi župani občin Doberdob Lavrenčič, Sovodnje Primožič, Števerjana Humar, Medeje Stacul in Praprotnega v Videmski pokrajini. Hadrijan Corsi je zastopal Goriško trgovinsko zbornico.
MARJAN DROBEŽ
Nedovoljeni letaki zelenih v Novi Gorici
Predstavnika gibanja zelenih v Gorici, občinski svetovalec Renato Fio-relli in član rajonskega sveta Pino leu-sig, sta na svojstven način skušala izraziti stališče gibanja, ki mu pripadata, glede tragičnega dogodka v Tržaškem zalivu. Nekaj pred pričetkom četrtkove seje občinskega sveta v Gorici sta se s svežnjem dvojezičnih letakov napotila v Novo Gorico ter jih pred trgovskim centrom pričela razdeljevati. Kmalu zatem so ju miličniki pospremili na postajo Milice na zaslišanje, ker po jugoslovanskih zakonih ni dovoljeno razdeljevanje letakov brez dovoljenja. Okrog polnoči so miličniki Fiorellija in leusiga pospremili do mednarodnega mejnega prehoda pri Rdeči hiši. Zaplenili so jima seveda prepustnico in letake, v katerih je izražena ostra obsodba uporabe orožja ter tri predlogi, kako pripomoči graditvi drugačnega vzdušja ob meji.
Deželne podpore dijakom za nakup knjig in razlogi za prepočasno razdeljevanje
ANPI v Podgori
Na kongresu sekcije VZPI-ANPI v Podgori, ki je bila prejšnji večer, in na kateri so izvolili delegate za pokrajinski kongres, ki bo danes s Tržiču, so soglasno obsodili napad na sedež ANPI v Trstu, ki so ga v teh dneh povzročili fašisti.
Že več let daje Deželna uprava Furlanija-Julijske krajine denarne podpore tako srednjim šolam kot dijakom, ki jih obiskujejo. Podpore veljajo tako nižjim kot višjim srednjim šolam. Denar je namenjen nakupu šolskih knjig, kritju stroškov za prehrano v dijaških menzah, kot tudi za nakup potrebščin za razne šole. Seveda s tem Deželna uprava ne namerava kriti vseh stroškov, ki s tem nastajajo. Denarja je namreč malo na razpolago, zaradi tega pri porazdelitvi upoštevajo finančne sposobnosti družin posameznih dijakov. Povedati pa je še treba, da zaradi zapletenosti deželnega in občinskega birokratskega aparata prihajajo te podpore zelo pozno, marsikdaj po zaključku šolskega leta.
Pred nekaj dnevi je Goriški občinski svet odobril porazdelitev sredstev za letošnje šolsko leto, potem ko je Občina od Dežele dobila zagotovilo za določene zneske podpore. Iz Goriške občine smo dobili tiskovno poročilo o tem denarju. V njem je bilo napisano, da je treba tozadevne prošnje vložiti na pristojnem uradu na županstvu. To smo tudi objavili.
Tu pa se je za nekatere naše bralce zapletlo.
Že Dežela odloči koliko denarja gre italijanskim in koliko slovenskim šolam. To da ne bi pri dejanski porazdelitvi prišli do kakih nesorazmerij in nesporazumov. Dežela namreč daje
denar tistim občinam, v katerih so sedeži posameznih šol.
Medtem ko so do predlanskega leta tudi za dijake, ki posečajo slovenske
šole, denar delili na občini, so v lanskem šolskem letu denar direktno nakazali slovenski nižji srednji šoli Ivan Trinko. To zaradi tega, ker je to edina tovrstna šola s slovenskim učnim jezikom.
Tej šoli so za nakup knjig v lanskem šolskem letu nakazali 2.500.000 lir. Ravnateljica prof. Lojkova nam je povedala, da jim je denar Goriška občina nakazala konec aprila. 2. maja 1986 je Zavodni svet sklenil, da denarja ne bodo porazdelili med dijake (bili so tik pred koncem šolskega leta), marveč da bodo denar uporabili za nakup knjig, ki jih bo potem šola izposojala potrebnim dijakom. Te knjige, tako slovenske kot italijanske, tako berila kot antologije, slovarji in slovnice, prihajajo šele sedaj na šolo. Zaradi tega so knjige iz lanske dotacije pričeli deliti šele sedaj dijakom, katerih starši so naredili ustrezno prošnjo.
Kaj pa v tem šolskem letu? Goriški občinski svet je pred dvema tednoma odobril tozadevni sklep. Za potrebe slovenskih šol so bila nakazana naslednja sredstva: nižji srednji šoli Ivan Trinko 3.000.000 lir za nakup šolskih knjig ter 8.000.000 lir za nakup raznih aparatur in naprav za skupne potrebe; klasičnemu liceju Primož Trubar pa 2.000.000 lir za nakup aparatur.
Na teh dveh slovenskih šolah nič ne vedo o teh nakazilih. To so nam potrdili tudi na šolskem uradu goriškega županstva. Sklep občinskega sveta je namreč, kot predvidevajo to-
zadevni predpisi, poromal v računski dvor dežele. Šele ko bodo tam sklep pregledali ter ga potrdili, bo Občinska uprava lahko razpolagala z denarjem. Šele takrat bo obvestila pristojne šole, da dobijo toliko in toliko denarja. Ravnateljica Lojkova nam je povedala, da bodo, takrat bo bodo dobili uradno sporočilo z Občine, v Zavednem svetu sklepali kako z denarjem. Če bodo sklenili porazdeliti ga med dijake, potem bodo zainteresirani morali narediti prošnjo in k njej priložiti kopijo davčne prijave. Je pa tudi možnost, da bo Zavodni svet sklenil kupiti knjige in jih potem posoditi dijakom. Tudi zaradi tega, ker je nabava marsikatere slovenske knjige težavna.
Tistim bralcem, ki so šli na Goriško občino ali na šolo Ivan Trinko, da bi tam dobili pojasnila, svetujemo, da počakajo dokler se ne izteče birokratski postopek. Zasedaj namreč denarja ni še na razpolago. Zahvaljujemo se jim tudi, da so o tem obvestili naš časopis. Po njih zaslugi smo pogledali, kako je na stvari in sedaj o tem obveščamo vso slovensko javnost.
V zvezi s tem vprašanjem nastaja letos še novo. V tem šolskem letu je Nižja srednja šola Ivan Trinko odprla podružnico v Doberdobu. Tamkajšnja občinska uprava se je tako v Gorici kot na Deželi pozanimala, kako je s stvarjo. Podružnica šole je v Doberdobu, center šole pa v Gorici. Kdo bo odločal kako porazdeliti denar? O tem bo treba še razpravljati in odločati.
M Goriški gasilci so včeraj zjutraj pogasili manjši požar v stanovanju Fausta Kovica v Ul. Levada 22. Ogenj je zajel, najbrž zaradi kratkega stika, stroj za pomivanje posode in se potem razširil še na hladilnik in pohištvo.
■ Dobrih deset dni se bo zdravil 58-letni kolesar Ottorino Bano iz Gorice, Einaudijeva ulica 4, zaradi poškodb, ki jih je zadobil v prometni nesreči v četrtek popoldne, v Šlovrencu. Bana je oplazil tovornjak, ki ga je upravljal 50-letni Giovanni Fabbro iz Manzana.
Danes se bosta v Vidmu poročila
GIUSEPPINA CARRARO i MARKO MARINČIČ
Našemu delovnemu kolegu in njegovi družici izrekamo novinarji Primorskega dnevnika, Alpe Adrie ter upravno osebje ZTf vse najboljše v zakonskem življenju.
Danes se poročita
GIUSEPPINA CARRARO in
MARKO MARINČIČ
Obilo sreče in zadovoljstva na novi življenjski poti jima želi TO SKGZ za Goriško.
Na novo življenjsko pot stopita danes
GIUSEPPINA CARRARO in MARKO MARINČIČ
Novoporočencema čestita
Zveza slovenskih kulturnih društev
Še o tovarnah pri Sovodnjah
O vprašanju razširitve tekstilne tovarne Manifattura Goriziana in o vprašanjih, ki jih je nakazala Sovo-denjska občinska uprava v zvezi z varstvom okolja, so govorili na sestanku, ki ga je sklicala Goriška pokrajinska uprava.
Iz tiskovnega poročila Pokrajine razberemo, da so bili na sestanku prisotni predsednik Cumpeta, goriški župan Scarano, sovodenjski župan Primožič s podžupanom Klemšetom, predsednik Konzorcija goriške industrijske cone Gandin z direktorjem Pel-legrinijem, direktor Zveze industrijcev Zandomeni, direktor API Flamio in zastopnik Trgovinske zbornice Visintin.
Po široki razpravi o raznih vprašanjih, ki so v zvezi s širjenjem industrije in tudi v zvezi z zaščito okolja, s posebnim ozirom na upepeljevalnik, ki se nahaja v neposredni bližini Sovodenj, sta župana pokazala razumevanje in pripravljenost, da se še sestaneta in da podpišeta ustrezni dokument, ki ga bodo izdelali v prihodnjih dneh.
V tem dokumentu bo vsebovana obveza, da se v zgradbi upepeljevalnika namestijo vse tiste naprave, ki bi odstranile razloge onesnaževanja.
Ustanovili bodo paritetno komisijo med občinama, ki bo preučila vsa vprašanja v zvezi z razvojem industrije in zaščito okolja.
Z njihove strani so zastopniki industrijcev povedali, da je odgovor predlogu za razširitev tovarne Manifattura Goriziana nujen, zato da se pripravijo ustrezni programi.
O vsej stvari bodo torej spet govorili na drugem sestanku, ki bo na Pokrajini. Takrat naj bi podpisali dokument o katerem je bil prej govor.
Predsednik pokrajinske uprave, je nadalje rečeno v tiskovnem poročilu, ki smo ga povzeli skoro dobesedno, meni, da je sporazum pred vrati, to zaradi stališč obeh županov.
Ni predstave SSG drevi v Štandrežu
Danes v Štandrežu najprej napovedane, potem odpovedane, potem spet napovedane gledališke predstave Široka usta ne bo. V našem dnevniku smo sicer že v prejšnjih dneh pisali, da predstave ne bo. Včeraj pa smo objavili kontradiktorni vesti, to pa zaradi nesporazuma med Slovenskim stalnim gledališčem in našim oglasnim oddelkom.
■ Precejšen preplah je bil včeraj popoldne v tamkajšnji redakciji Piccola, ki je v stavbi v središčni Ulici Duca d'Aosta 102. Okrog 15.15 je naročnik oglasa pritekel v redakcijo ter povedal, da je stopnišče polno dima. Uhajal je iz stanovanja Danieleja Pellegrina, v prvem nadstropju. Hiter poseg gasilcev je preprečil večjo škodo.
Spremembe na avtobusih
Občinsko podjetje obvešča, da bodo od danes, do vključno 8. decembra, na avtobusni progi št. 1 spremenili vozni red. Ukrep je v zvezi s tradicionalnim Andrejevim sejmom. Avtobusi ne bodo vozili po Travniku in Ulici Oberdan, ampak po Ul. Mameli. Začasno bosta ukinjeni tudi dve postajališči.
V nedeljo, 30. novembra, bodo povečali število voženj na progi CRE, v ponedeljek, 1. decembra, pa bodo na vseh progah upoštevali običajni vozni red, ki velja ob delavnikih.
KRMIN - OBČINSKO GLEDALIŠČE
Danes ob 21. uri
Jutri ob 14.30, 16.45, 19.00 in 21.15
L’ONORE DEI PRIZZI
Režija John Huston (ZDA 1985).
kino
Gorica
VERDI 17.00 - 22.00 "II nome della rosa". CORSO 17.30 - 22.00 »Pericolosamente insieme«.
VITTORIA 17.30 - 22.00 "Sposa america-na". S. Sandrelli.
Tržič
COMUNALE 17.30 - 21.00 »A mezzanotte circa«.
EKCELSIOR 18.00 - 22.00 »Grandi ma-gazzini«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Past za Edija Ma-cona«.
DESKLE 19.30 »Coca cola Kid«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
DUdine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Nicolo, Ul. 1 Maggio 94, tel. 73328.
Ob večdnevni stavki pogovor z Alešem Robanom
Križi in težave goriških avtoprevoznikov
Avtoprevozniki so v zadnjem času kar dvakrat protestirali v vsej državi. Pobuda -vozimo po polžje- je bila bolj opozorilnega značaja, v štiridnevni stavki, ki se je končala v sredo opolnoči pa je šlo zares. Tako zares, da so bile celo smrtne žrtve. Na Goriškem in tudi v deželi nasploh je zadnja protestna stavka minila brez izgredov. Omikano in disciplinirano so v sredo dopoldne manifestirali avtoprevozniki na Goriškem, ki so s svojimi težkimi vozili za kaki dve uri otežili promet v Gorici. Tako kakor njihovi poklicni tovariši v drugih krajih države, so protestirali proti omejitvam, ki jih je vnesel ministrski dekret, ki bo sicer v prihodnjih dneh zapadel in vlada že pripravlja drugega, protestirali so za uvedbo določenega reda na področju cestnega porevoza blaga, za ureditev odnosov na področju tarif itd. Goriški avtoprevozniki pa so z udeležbo v stavki in na protestni manifestaciji hoteli opozoriti tudi na vrsto specifičnih vprašanj. V pretežni meri se namreč ukvarjajo z ' mednarodnimi prevozi, kjer so pogoji za delo v zadnjem času vse bolj težavni, konkurenca vse bolj ostra, obseg tovorov pa stagnira. Znašli smo se v pogojih, ko je ponudba precej višja od potreb, oziroma popra-ševanja. Posledice so predvsem v tem, da poslujejo avtoprevozniki, naj si gre za zasebnike, kakor za večja podjetja, na meji rentabilnosti. Vprašanje je seveda, koliko časa bodo v takem položaju lahko še sploh vzdržali.
O utripu avtoprevbzniške dejavnosti na Goriškem, kjer ima le-ta še zmeraj pomembno vlogo v strukturi gospodarstva, sva se pogovarjala z Alešem Hobanom, ravnateljem znanega avtop-revozniškega podjetja La Goriziana.
Kje so vzroki za današnje zaskrbljujoče stanje?
Predvsem gre za posledico velikih sprememb v gospodarskih tokovih v svetu in posebej v stvarnosti, kjer mi operiramo. Obseg tovorov stagnira, v nekaterih področjih se je celo občutno zmanjšal v primerjavi z razmerami ob
koncu sedemdesetih let. Število prevoznikov pa je v glavnem ostalo nespremenjeno. To seveda ustvarja posebne pogoje na tržišču. Če k temu dodamo še številna nerešena vprašanja, ki prizadevajo predvsem tukajšnje operaterje, kakor vse bolj ostra konkurenca tujih prevoznikov, plačevanje voznin za tranzitne tovore, je razvidno, da se avtoprevozništvo danes nahaja v zelo težavnem položaju. Morda v najtežjem, kar jih je kdaj doživelo.
Večina avtoprevoznikov na Goriškem, kakor tudi v tržaški pokrajini opravlja svojo dejavnost na področju mednarodnih prevozov. Vendar je njihov delež vse manjši, zaradi močne konkurence, težav in neurejenega stanja v zvezi z dovoljenji, valutnih predpisov itd. Na to že kakšno leto glasno opozarjajo bodisi predstavniki avtoprevoznikov, včlanjenih v Združenje industrijcev, bodisi avtoprevozniki, ki so člani obrtniških združenj. V kolikšni meri to drži?
Res je, da so razmere danes take, da se krčijo možnosti za delo italijanskih avtoprevoznikov. Ne gre samo za konkurenco jugoslovanskih podjetij, ampak tudi za prevoznike iz drugih dežel, za Madžare, Bolgare, Romune, Avstrijce. Recimo danes so jugoslovanski prevozniki, predvsem zaradi tečaja dinarja, močno konkurenčni. Valutni predpisi so imeli določen vpliv pred kakšnim letom.
Ob nedavnem protestu so goriški avtoprevozniki opozorili na nujnost uskladitve dovolilnic za opravljanje prevozov in na potrebo po strožjem nadzorovanju nad uporabo le teh. Se da stvar urediti in izboljšati?
Če je prišlo do večjih ali manjših zlorab je krivo tudi dejstvo, da doslej ni bilo dovolj strogega nadzorstva nad uporabo dovolilnic. Ustvarilo se je tako dejansko nesorazmerje med tukajšnjimi in tujimi avtoprevozniki. Tudi letos se je zgodilo nekaj takega. Tako so recimo jugoslovanski avtopre-
vozniki že v prvi polovici leta uporabili skoraj vse dovolilnice in tako v zadnjih mesecih ne morejo v tolikšni meri opravljati prevoze blaga. Tako stanje gre zdaj v dobro tukajšnjim prevoznikom. Res je, da je bila kontrola nad točno in namensko uporabo dovolilnic doslej precej približna. Stanje pa se izboljšuje. Tako je Trgovinska zbornica poverila finančni straži nalogo vodenja zelo točne statistike o tem aspektu.
Avtoprevozniki, zlasti goriški, opravljajo veliko tranzitnega prometa. Tudi tu je nerešena vrsta vprašanj, zlasti kar zadeva plačevanje cestnine, ki potiska italijanske avtoprevoznike v neenakopraven položaj in jih torej izloča iz tržišča.
Vprašanje zadeva pravzaprav vse prevoznike, ne samo tiste z obmejnega področja. Rimska vlada bi morala s primernimi ukrepi priskočiti na pomoč. Tako recimo, kakor se že dogaja v Avstriji. Tamkajšnjim avtoprevoznikom, ki recimo v tranzitu prečkajo italijansko ozemlje, vlada povrne strošek za cestnino. In ti stroški niso majhni. Recimo za tranzit skozi Jugoslavijo,
Razstava od danes do 8. decembra
V deželni enoteki v Gradišču najboljša peneča se vina naše dežele
Že petič prirejajo letos v enoteki La Serenissima v Gradišču ob Soči razstavo penečih se vin naše dežele, ki je seveda povezana s pokušnjo teh zares odličnih pijač. V deželni enoteki, ki deluje dolgo vrsto let in v kateri je moč dobiti najbolj izbrana vina iz vse Furlanije-Julijske Krajine, so že pred časom spoznali, da je treba razstavi, pokušnji in prodaji žlahtnih vin, dodati še kaj drugega. Razstavili so male steklenice, žgane pijače iz naše dežele, pa še peneča se vina.
Očitno so potrošniki pobudo pozitivno sprejeli. Zato tudi letos že peta ponovitev razstave.
Odprli jo bodo danes, v soboto, 29. novembra, ob 11.45. Trajala bo do naslednjega ponedeljka, 8. decembra. Enoteka je odprta ob delavnikih ves dan do poznih večernih ur, ob nedeljah pa imajo opoldanski počitek.
Slavnostni govori bodo danes ob 11. uri v dvorani občinskega sveta v sosedni Palači Torriani.
Letos bo v tej enoteki moč dobiti 40 sort penečih se vin iz vse naše dežele. Gre v glavnem za večja vinogradniško-kletarska posestva, ki so vinski produkciji dodala še tisto penečih se vin, ter za nekatere vinogradniške zadruge. Seveda nam ta razstava nudi lepo priložnost, da sedaj, tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki, nabavimo za maše domače potrebe ali za kako darilo nekaj steklenic penečega se vina. Kar povejmo, da pri nas pridelano vino prav nič ne zaostaja za sicer bolj znanimi in seveda tudi dražjimi francoskimi šampanjci.
V okviru razstave bodo imeli tudi nekaj drugih prireditev. V ponedeljek, L decembra, ob 20.30 bodo na večerji servirali peneča se vina. Ta bo izbiral
enotehnik Marcello Pillon. Podobne večerje, sicer z navadnimi vini, so v enoteki vsak ponedeljek. V četrtek, 4. decembra, in v petek, 5. decembra, bodo ponujali peneča se vina z raznimi sladkarijami. V teh dneh bo v Gradišču ob Soči sestanek zastopnikov raznih enotek iz vse Italije. Namerava-
jo ustanoviti vsedržavno zvezo javnih enotek. O tem so se sicer pogovarjali že pred časom. Eno teke, ki so jih ustanovile občine ali letovičarske ustanove čutijo namreč potrebo skupnega nastopa, še posebej odkar so se na trgu pojavile številne zasebne enote-ke.
Nova gradnja v industrijski coni polnili bodo Laško pivo
Na območju industrijske cone pod Štandrežem v tem času gradijo nekaj novih paviljonov za potrebe tukajšnje industrije in obrti. Na naši sliki vidimo že skoro dokončano stavbo, ki jo družba COPEGO gradi v neposredni bližini križišča pod Štandrežem, odkoder je lahko priti na ceste, ki peljejo proti obmejnemu postajlišču, Sovodnjam in Furlaniji. V tej stavbi, ki jo nameravajo dokončati v prvih mesecih prihodnjega leta, bodo polnili Laško pivo za potrebe italijanskega trga. Vino bodo k nam dostavljali s cisternami, tu pa bo polnjenje steklenic. Družba COPEGO že osem let uvaža Laško pivo iz Jugoslavije. Doslej so uvažali le pivo v steklenicah.
plača šofer tovornjaka, namenjenega v Grčijo okrog 400 do 500 tisoč lir.
Tu ne velja recipročnost, ker jugoslovanski prevozniki za tranzit preko Italije plačajo samo avtocesto. Sicer je to vprašanje urejeno z dvostranskimi dogovori in je ravnanje zato različno.
Te dni so videmski avtoprevozniki zagnali vik in krik ker bo vlada tudi Trstu dodelila kontingent goriva po znižani ceni. V Vidmu se bojijo konkurence tržaških avtoprevoznikov. Kolikšen je delež goriva pri oblikovanju skupnega stroška prevoza in koliko odpade na druge sestavine?
Strošek za gorivo znaša okrog 20 odstotkov skupnega stroška. Od 45 do 50 odstotkov stane personal, sledi vzdrževanje (okrog 10 odstotkov), stroški za cestnine in avtoceste (7 odst.), zavarovanje itd.
Goriški avtoprevozniki so bili od nekdaj usmerjeni v mednarodne tokove. Zaradi vojne med Iranom in Irakom ter dogodkov na Bližnjem Vzhodu je skoraj povsem zamrl promet v tej smeri. Po drugi strani pa se italijanski in posebej deželni industriji odpira sovjetsko tržišče. Se bodo goriški prevozniki lahko vključili v to?
Po dosedanjih izkušnjah, lahko rečem, da skoraj ni perspektiv. Treba se bo najbrž zadovoljiti samo z drobtinicami.
Čas je zlato. Posebej velja to v av-toprevozništvu. So pa kljub temu zamude, ki so sprejemljive in opravičljive in pa take, ki nimajo opravičila. Vaše podjetje posluje skoraj izključno v mednarodnem prometu in torej dobro veste, kaj in kje bi bilo mogoče kaj izboljšati, prihraniti na času. Mednarodni mejni prehod pri Štandrežu je odprt že nekaj let, vendar je slišati ugotovitve, da so carinski pregledi, kljub odličnim strukturam, še zmeraj zelo dolgi in zapleteni.
Struktura je res lepo opremljena. Ni pa bil ustrezno prilagojen organik carinskih uslužbencev, oziroma organizacija dela. Še zmeraj delajo carinski uslužbenci samo v eni izmeni, popoldanske preglede, izven rednega urnika je treba posebej zaprositi in posebej plačati. Na mejnih prehodih recimo med Italijo in Francijo se vse odvija hitreje, ker so tudi carinske operacije bolj enostavne, vendar menim, da bi se z ustrezno reorganizacijo, predvsem pa z uvedbo dveh izmen, dalo strukturo pri Štandrežu veliko bolj racionalno izkoristiti. Tudi zamudno čakanje na carinski postopek ima pač svoj vpliv na strošek prevoza.
Govorila sva v glavnem o specifičnih vprašanjih goriških avtoprevoznikov. Kaj pa splošna vprašanja hitrosti, varnosti, prepovedi vožnje itd, ki so v zadnjih dveh mesecih povzročila veliko slabe krvi in ki so pravzaprav tudi med vzroki zadnje štiridnevne protestne manifestacije.
Avtoprevozniki smo seveda za spoštovanje določil, usmerjenih v zagotavljanje večje varnosti in se tako tudi vedemo. Kakšna izjema je seveda tudi pri nas, tako, kakor na vseh področjih. Pri sprejemanju novih omejevalnih ukrepov, pa je treba nujno upoštevati tudi dejanski položaj in potrebe av-toprevozništva. Položaj pa danes ni najboljši.	VLADO KLEMŠE
Premalo obrti v Novi Gorici
V Novi Gorici poudarjajo, da se zasebna obrt in druge dejavnosti preveč stihijsko razvijajo. Preveč je na primer uslužnostnih delavnic in premalo storitvene obrti, ki bi se lahko uspešno vključevala v gospodarstvo. Velike tovarne, kot so na primer Meblo, Vozila, Gostol in druge, sodelujejo z zasebnimi obrtniki drugod v Sloveniji, ker v Novi Gorici takšna obrt ni razvita. Omenjene tovarne plačajo zasebnim kooperantom okoli 300 milijard starih dinarjev letno, čeprav bi ta sredstva lahko ostala v občini.
Skupaj je v novogoriški občini okoli tisoč zasebnih obrtnikov, ki imajo zaposlenih še okoli 600 delavcev. Med obrtnimi dejavnostmi je okoli 100 gostilničarjev in kar 280 avtoprevoznikov. Slednji so združeni v zadrugi Voznik v Šempetru, predstavljajo pa veliko konkurenco prevozniškim sektorjem v družbenih delovnih organizacijah.
Dovoljenje za klanje prašičev
Goriško županstvo obvešča rejce prašičev, ki živali redijo za zakol doma in torej izključno za družinske potrebe, da morajo za veterinarski pregled in dovoljenje zaprositi vsaj en dan pred klanjem. Za to naj se obrnejo do uradov v občinski klavnici, Ul. del Carso 15, tel. 84221 med 9. in 12. uro. Prosilci morajo na pošti, s položnico na poštni tekoči račun, št. 10077493, v korist goriške KZE, vplačati 1.500 lir za vsakega zaklanega prašiča.
Veterinar bo opravil pregled mesa, kd bo zaklana žival že odprta in očiščena, drobovje mora ostati do pregle-dacelo.
Županstvo obvešča rejce, ki nameravajo klati ob sobotah popoldne ali nedeljah, da morajo v teh primerih zaprositi za dovoljenje in za veterinarski pregled nekaj dni prej.
prispevki
Združenju prostovoljnih pionirjev prve pomoči so podarili naslednje denarne zneske: Giovanni Leban 450 tisoč lir, Gu-ido Leban 15 tisoč, Luigi Primosi 50 tisoč, Maria Urbanizza 50 tisoč, Anna Krapež 100 tisoč, Oddo Sclaunich 150 tisoč, Ines Salvan 6 tisoč, Antonio Danelli 10 tisoč, Antonio Mezzolo 5 tisoč, Amelia Ross 20 tisoč, Antonio Tosoratti 10 tisoč, Stefania Jvetich 70 tisoč, Franco Narduz-zi 80 tisoč, Armando Mazzolini 15 tisoč, Aliče Mauri 65 tisoč, Firminia Zin 60 tisoč, Tatiana Birsa 6 tisoč, Ervinia Feresin 60 tisoč, žena in otroci pokojnega Euge-nia Bertolini 50 tisoč, Giovanni Leban 240 tisoč, Irma Zapport 5 tisoč, Anna Ric-ciardi 30 tisoč, Alfredo Zonch 100 tisoč, Irma Zoff 15 tisoč, Maria Urbanizza 35 tisoč, Secondo Bozzato 120 tisoč, Oddo Sclaunich 150 tisoč, družina Paulin 100 tisoč, Paolo Roberto, William, Boris in Giuliano 150 tisoč in delovni kolegi Gio-avanne Patumi 75 tisoč lir.
Goriškemu Zelenemu križu so podarili naslednje denarne zneske: družine Romani, Longo, Comar in Podgornik 80 tisoč lir, Giancarlo in Giovanna Fraccari 100 tisoč, Silvana 30 tisoč, gostje gostilne Abruzzo 110 tisoč, družina Rapaccioli 50 tisoč, Patrizia in Giuliana 60 tisoč, Rina Gaggioli 20 tisoč, Mariuccia Gaggioli 10 tisoč, mama Alda Custrina 150 tisoč, profesorji in drugo pomožno osebje nižje srednje šole Virgilio 260 tisoč, Armano Borra 50 tisoč, stanovalci v Korzu Verdi 3 in v Ulici Seminario 5 50 tisoč, Maria Cibei 20 tisoč, prijatelji Ezia Ouerini 53 tisoč, Antonio Vuolo 100 tisoč, družina Zuttioni 20 tisoč, Emma, Zitta, Mariuccia, Elda in Dolly 50 tisoč, Anna Comolli 100 tisoč, Germana 50 tisoč, Pina 50 tisoč, nečaki Ferrisi 30 tisoč, družine Tozzato, Verni in Autieri 50 tisoč, učitelji osnovne šole Elisa Frinta 63 tisoč, družine Villani, Romanzin in Brandolin 50 tisoč, sodelavke Meri Pavšič 120 tisoč, družini Caded-du in Orsini 20 tisoč, Eleonora Mezzora-na 25 tisoč, Lisetta in Felice 20 tisoč, Eleonora Gregori 10 tisoč, družini Valter in Desiderato Tunini 50 tisoč, družina Sgu-aldino 20 tisoč, družine Autolitano, Marini, Nanut, Zagaroli, Valentina in Ivana Figelj 90 tisoč, Sergio in Loretta Visinti-ni 10 tisoč, stanovalci v Ulici Ristori 37 55 tisoč, Adelma de Savorgnani 30 tisoč, Ester, Noemi in Adriana 30 tisoč, nepodpisani 20 tisoč, Adriana, Sergio in Franco Rizzi 30 tisoč in Ernesta Mariani 50 tisoč lir.
Za društvo slovenskih upokojencev v Gorici daruje Viktorija Semolič 10 tisoč lir.
TV---------
JADRANSKI KOLEDAR
1987
•A7
LETOŠNJA ZBIRKA • JADRANSKI KOLEDAR, zbornik 1987 # Marija Vojskovič TRŽAČANI, spominska proza • Graham Greene TRETJI ČLOVEK^ roman # Dr. Srečko Herman PRVA POMOČ, priročnik • STENSKI KOLEDAR ZTTz narodnimi motivi

m?

Smučanje: na včerajšnjem slalomu v Sestrieresu
	f	domači Šport	lil	domači šport	sh	
Izredna vožnja Bojana Križaja
Danes prvi moški slalom za svetovni pokal (neposredno tudi po TV)
Jugoslovanski smučarji so včeraj dokazali, da so odlično pripravljeni na novo smučarsko sezono. Bojan Križaj je namreč osvojil slalom v Sestrieresu, veljaven za Svetovno serijo, in tako potrdil, da še vedno sodi, čeprav se bliža tridesetim letom, v sam vrh svetovnega smučanja.
Križaj je vse stavil na drugi spust, saj je bil po prvem šele na šestem mestu. V drugem pa je vozil odlično in predvsem... odločno, stalno je napadal, to pa se mu je obrestovalo, saj je bil v končnem časovnem seštevku devet stotink sekunde boljši od »večnega« Ingemarja Stenmarka. Križaj je torej že v začetku sezone ujel idealno formo, pa čeprav je del oktobra počival, saj se je med treningom poškodoval (izbil si je tri zobe).
Odlično je smučal tudi Rok Petrovič, vendar ga je žirija po prvem spustu diskvalificirala, ker je zajahal vratca. Vsekakor ta mladi Ljubljančan spada med velike favorite sezone. Tokrat se je izkazal tudi Grega Benedik, ki je zasedel odlično osmo mesto.
Bojan Križaj
Stenmark je s svojim drugim mestom dokazal, da še vedno ni za staro šaro, kot so mu že pred časom napovedovali, tretje mesto pa je osvojil mladi Švicar Gaspoz.
Tudi Italijani so se izkazali, saj so plasirali kar pet tekmovalcev v prvo petnajsterico. Četrto mesto mladega Oswalda Totscha ni nobeno presene-
čenje, čeprav v lanski sezoni še zdaleč ni upravičil pričakovanj, Tomba, Eda-lini, Erlacher, Edalini in Grigis pa vsekakor mnogo obetajo.
Danes bo na sporedu moški slalom za svetovni pokal (TV2 in TV Ljubljana ob 10.30 in ob 13.00, TV Koper ob 12.30) in bo torej »šlo zares«. Včeraj je namreč manjkal svetovni smučar št. ena Mark Girardelli, vendar pa so favoriti na današnji tekmi še vedno Križaj, Stenmark, Totsch, Petrovič, Girardelli in še kdo.
VRSTNI RED: 1. Križaj (Jug.) 1'47''24; 2. Stenmark (Šve.) 1'47"33; 3. Gaspoz (Švi.) 1'47'71; 4. Totsch (It.) r48"03; 5. Beck (ZRN) 1'48"08; 6. Tomba (It.) 1'48"13; 7. Orlainski (Av.) 1'48"23; 8. Benedik (Jug.) 1'48"28; 9. Worerndl (ZRN) r48'’30; 10. Frommelt (Liecht.) T48"50.
KONČNA LESTVICA »WORLD SE-RIES«; 1. Švica 86 točk; 2. Italija 46; 3. Jugoslavija 45; 4. Avstrija 37; 5. Švedska 23; 6. Zahodna Nemčija 18; 7. Francija 9; 8. Liechtenstein 6; 9. Španija 4; 10. Nizozemska 2; 11. Japonska 1.
DANES
SOBOTA, 29. NOVEMBRA 1986
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
19.00 v Nabrežini: Meblo - Volley Ferrara
MOŠKA C-l LIGA
20.30	v Štandrežu: Val Kmečka banka -ASFJR Čedad
MOŠKA C-2 LIGA
19.00	v Trstu, na 1. maju: Bor JIK banka - 01ympia Kmečka banka
ŽENSKA C-2 LIGA
17.00	v Latisani: Foče Colori - Sloga Koimpex; 20.00 v Fontanafreddi: Fonta-nafredda - Bor Friulexport
MOŠKA D LIGA
18.30	v Ronkah, Ul. Cervi: Ronchi -Sloga; 19.30 v goriškem Kulturnem domu: Naš prapor Val Sjrion - Soča So-bema ,
ZENSKA D LIGA
16.00	v tržiški športni palači: Fincanti-eri - Sokol Indules; 19.30 v Dolini: Breg Agrar - Corridoni; 20.30 v Sovodnjah: Agorest - Kontovel Electronic Shop
UNDER 16 ŽENSKE
15.30	v Trstu, Ul. della Valle: DLFAC -Sloga B;
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
17.00	v Dolini: Breg Adriatherm - Li-bertas; 18.00 v Gorici: Libertas Gorica -Dom; 20.00 v Repnu: Polet - Bor Radenska
KADETI
15.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Adriaim-pex - Servolana Leasest
18.00	v Trstu,^F^TObaldi: Stefanel - Bor Adriaimpex
PROPAGANDA
14.00	v Dolini: Breg - Libertas
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA A LIGA
14.30	v Milanu, nastopa tudi Kras Globtrade
ŽENSKA B LIGA
17.00	v goriškem Kulturnem domu: Dom - Kras Globtrade A
NOGOMET
UNDER 18
14.30	v Dolini: Breg - S. Luigi
ZAČETNIKI
16.00	na Proseku: Primorje - Fani Olimpia
CICIBANI
14.45 v Trstu, Montebello: Altura -Breg; 14.45 v Bazovici: Zarja B - Chiarbo-la A; 15.00 na Proseku: Primorje - Forti-tudo B; 15.30 v Bazovici: Zarja A - S. An-drea; 15.00 v Doberdobu: Mladost - Sta-ranzano.
TURNIR CSI
15.30	pri Sv. Alojziju: San Luigi Vivai Busa - Zarja
JUTRI
NEDELJA, 30. NOVEMBRA 1986
V10. kolu košarkarske B-2 lige Jadran jutri v Imoli
Z voljo nova zmaga dosegljiva
S športno-z.abavnim večerom
Sklenjene prireditve ob 5. obletnici Kulturnega doma
S športno-zabavnim večerom, ki so ga sinoči pripravili v telovadnici Kulturnega doma v Gorici, so se zaključile letošnje pobude v okviru pete obletnice odprtja tega pomembnega športno-kulturnega središča v mestu.
Na sinočnji prireditvi je nastopilo devet ekip z Goriškega, ki so se pomerile v raznih spretnostnih igrah. Ob velikem navdušenju številnega občinstva si je prvo mesto zagotovila ekipa iz Pevme - Oslavja, ki je tako ponovila uspeh izpred dveh let. Drugo mesto je zasedla ekipa iz Gorice, ki je prehitela Peč, Vrh, Sovodnje, Štandrež, Dol -Poljane, Laško in Doberdob. Kaj več o sinočnji prireditvi pa bomo še poročali.
Dirka tris
AVERSA (Caserta) — Zmagovita kombinacija dirke tris je ta teden 6 -18 - 5. Dobitnikov je skupno 574, ki bodo prejeli po 1.410.132 lir.
Spominski izseki iz zadnje Jadrano-ve domače tekme se nam še vračajo pred oči, ko pišemo napoved za jutrišnje gostovanje. Sijajna predstava naših je vzbudila zadovoljstvo občinstva, igralcev samih in vsega klubskega vodstva. Ne bi radi prevzeli vloge neizprosnega kritika, ki ni nikoli z ničemer zadovoljen, toda zdi se nam potrebno, da ob zaslugi naših fantov navedemo tudi dejstvo, da je bil Icot, v absolutnem merilu, eno izmed slabših moštev med tistimi, ki so se doslej sredi Trsta pomerili z Jadranom. Ta trditev seveda nima absolutne vrednosti. Nanaša se na to, kar so košarkarji iz Forlija prejšnjo nedeljo tu pri nas pokazali. Dvomim, da bi kdorkoli v dobri veri lahko rekel, da je bil to problematičen nasprotnik. Najbolj pozitivno oceno so v nedeljo zaslužili Jad-ranovi visoki igralci, ki so enotno zaigrali sproščeno, učinkovito in
privlačno za publiko. Mogoče je bila tudi zaradi tega zmaga tako izdatna. Sicer je vse lažje, če igra vse moštvo dobro, nekateri izstopajo in vse se razvija tako, kot si želimo...
Jutri bo kontekst nastopa diametralno nasproten. Težko verjamemo, da bo Moto Malaguti Imola na domačih tleh zaigral tako »milo in lahkotno« kot prejšnji tekmec naših. Ponavljamo, s tem sploh nočemo zmanjšati ali omalovaževati nedeljskega Jadranovega uspeha. To je le svarilo za igralce (ki tega sicer ne potrebujejo) in za navijače, naj tekme z Icotom ne jemljejo za objektivno in zanesljivo merilo. Zaenkrat pa o tem zadosti.
V skupini srednjeuvrščenih ekip z osmimi točkami, med katere sodi tudi Jadran, zavzema Malaguti »prvo« mesto, kar pomeni, da je šesti na začasni lestvici (Jadran je deseti). V Imoli so
letos kar precej vložili v sestavo tekmovalnega moštva, doslej pa je Mala-gutijev mestni tekmec Costa neprimerno uspešnejši, saj vodi na skupni razvrstitvi. Nosilca igre v vrstah jutrišnjega nasprotnika naše združene ekipe sta playmaker Pastorello, ki je nekaj časa nastopal za Citrosil iz Verone, lani pa za Monopoli v drugi italijanski ligi, in pa Santucci, ki je v svoji karieri že nastopal za vrsto prvo oz. drugo-ligašev. Po uspešnem startu se je tudi pri Malagutiju nekaj zapletlo, tako da je izgubil stik z vrhom.
Brumnova vrsta vsekakor odhaja v Imolo sproščeno in z zavestjo, da je zmaga dosegljiva. Posel bo toliko lažji, če bo »plavim« uspela le delna ponovitev nedeljske tekme. Srečanje med peterko Virtus Moto Malaguti Imola in Jadranom bo v Imoli (Bologna) v športni palači »Ruggi« v Ulici Grazia-dei s pričetkom ob 17.30. (Cancia)
KOŠARKA
MOŠKA B-2 LIGA
17.30	v Imoli, Ul. Graziadei 10: Malaguti - Jadran
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Green Star - Kontovel Electronic Shop
KADETI
8.30	v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario A - Kontovel Electronic Shop; 9.00 v Trstu, Čampi Elisi 4: Stella Azzurra - Sokol
PROPAGANDA
9.30	v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Don Bosco
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA
14.30	na Proseku: Primorje - Zarja; 14.30 na Opčinah: Opicina - Kras; 14.30 v Trstu, igrišče Giarizzol: Giarizzole - Vesna
SPOROČILO
Dopisnike in predstavnike društev naprošamo, da nam pravočasno sporočijo morebitne spremembe urnikov posameznih srečanj, da se v rubriki »Domači šport« izognemo neljubim napakam.
V današnjem 4. kolu ženske namiznoteniške A lige v Milanu
Krasova dekleta čakajo danes kar tri srečanja
Z današnjimi prvenstvenimi boji v Milanu bo mimo polovica prvega dela ženske namiznoteniške A lige, vendar bo treba še počakati, da namiznoteniška zveza določi datum, ko bodo nadoknadili zaostala srečanja, ki bi jih bili morali odigrati v Brescii, a so jih zaradi pokalnega nastopa krasovk odložili.
Po obetajočem nastopu, ki so ga opravile v prejšnjem kolu v Bocnu, Krasova dekleta potujejo v Milan optimistično razpoložena. Njihova igra je v stalnem vzponu, saj niso še dosegle maksimalne forme. Letošnji program dela je namreč dolgoročen in predvideva, da se učinkovitost in prodornost večata postopoma, da bi se izognili prevelikim nihanjem. Dokaz tega je bled nastop v prvem kolu (za katerega pa lahko iščemo tudi druge razloge) in nato znaten napredek v Bocnu pred štirinajstimi dnevi. Treba je namreč upoštevati, da Krasov cilj v letošnjem prvenstvu vsekakor ni prvo mesto v severni skupini, kar bo, sodeč po jakosti nekaterih nasprotnikov, težko dosegljivo, temveč čim boljša uvrstitev. S tem pa ni rečeno, da je Coc-caglio za krasovke nedosegljiv. Nasprotno, le malo je manjkalo, da se
naše predstavnice iz Bočna niso vrnile s polnim izkupičkom.
Lepa priložnost se jim ponuja tudi tokrat, ko bodo v popolni postavi: Ber-nardič, Milič, Sedmak in Doljak. Ker bodo zaradi nerazpoložljivosti telovadnice vsa tri srečanja že danes (prvo ob 14.30, drugo ob 17.00 in tretje ob 20.00) in ker Krasova vrsta razpolaga kar s štirimi solidnimi igralkami, s čimer se ne more ponašati nobena ostala ekipa, bo lahko prišlo do menjav, tako da se bodo v odločilnih srečanjih najboljše igralke predstavile za zeleno mizo v idealnih pogojih. Njihova želja je, da bi v naj slabšem primeru ponovile uspeh iz prejšnjega kola, skrita pa, da premagajo prvouvrščeni Coccaglio in se že takoj na začetku vključijov boj za najvišjo stopničko. Upamo, da bo tudi žreb na njihovi strani, saj bi bilo zanje najprimerneje, da bi se z lombardijskimi predstavnicami srečale že v prvem kolu, ko so igralke še najbolj koncentrirane in motivirane.
B LIGA - ŽENSKE
Osrednje srečanje 4. kola bo danes ob 17. uri v Gorici, kjer bo vodeči
Dom sprejel v goste prav tako še nepremagani Kras Globtrade. Za ta slovenski derbi vlada veliko zanimanje. Ker ne poznamo trenutne forme Domovih deklet (ekipi se letos še nista srečali), je vsako predvidevanje odveč. Lani sta obe postavi nastopali v C ligi, prvo srečanje v Gorici pa se je končalo s 5:3 v korist Krasa, ki je zatem z istim izidom zgubil doma v Zgoniku. Bo tudi tokrat tako? Vsekakor se tudi Goričanke vestno pripravljajo, ker bo to prvi njihov resnejši nastop v letošnjem prvenstvu in zato upajo, da še bo jeziček na tehtnici tokrat le prevesil na njihovo stran.
Druga postava Krasa Globtrade pa bo jutri gostovala pri Polisportivi Ad-riatici, ki razpolaga le z eno solidno igralko, drugi dve pa sta zelo poprečni in če se bo izkazala dosedanja homogenost Krasove vrste (Mosetti, Čok, Martina in Tanja Raubar), se lahko zgodi, da se naša dekleta vrnejo s celotnim izkupičkom.
C LIGA - MOŠKI
Po izredno pomembnem uspehu v prejšnjem kolu se bodo jutri ob 10. uri
Bole in tovariši v zgoniški telovadnici srečali s padovskim Gruppo sportivo Beta. Ker nam je jutrišnji Krasov nasprotnik povsem neznan, je težko predvidevati, kakšen bo izid tega srečanja.
D-2 LIGA - MOŠKI
V Miramarskem drevoredu bodo jutri ob 10. uri nastopili Krasovi naraščajniki. Po obetajočem začetku jim bo tokrat stal nasproti novoustanovljeni Tennis tavolo Trieste, ki ga trenira dolgoletni italijanski reprezentant Alessandro Peterlini, nekdaj odličen igralec.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO - ŽENSKE
Začelo se bo tudi žensko promocijsko prvenstvo. Danes ob 17. uri bodo Krasove naraščajnice (Lara Širca, Alenka Škabar in Elena Čolja) opravile krstni nastop v gosteh proti GMT. Njihov glavni cilje je le nabiranje tekmovalnih izkušenj. (Z. S.)
Košarka: jugoslovanska B liga - zahod
Smelt Olimpija v Ilidži
V	jugoslovanski košarkarski B ligi -zahod bo drevi Smelt Olimpija igrala v Ilidži proti Famosu, ki je objektivno slabši od Ljubljančanov, medtem ko bo Mineral Slovan igral doma proti Zeljezničarju.
DANAŠNJI SPORED: Mineral Slo-v?.n ' Željezničar; Famos - Smelt Olimpija; Borovo Startas - Borac; Kvarner -Slavonka Osijek. JUTRI: Novi Zagreb - Vojvodina; Tima MTT - Monting.
V	ženski košarkarski A ligi pa bo danes na sporedu derbi kola med Iskro Delta Ježica in Partizanom. Tekma bo v Ljubljani ob 18.00
Drevi Facar - Jollycolombani
Drevi se bosta v anticipirani tekmi košarkarske A-2 lige v Pescari (TV 2 ob 18.30) spoprijela domači Facar in Jollycolombani iz Forlija. Tržaški Stefanel bo jutri igral v Trstu proti Liber-
tiju iz Firenc, goriški Segafredo pa v Trevisu proti domačemu Benettonu. V A-l ligi bo videmski Fantoni igral doma proti vodečemu Dietorju iz Bologne.
Ostreje tudi v Trstu
TRST - V okviru prizadevanj, da bi preprečili nasilje na nogometnih stadionih, je tržaški kvestor Vito Ma-tera potrdil, da bodo tudi na »Grezar-ju« poostrili varnostne ukrepe.
Becker izločen
ATLANTA (ZDA) — V tretjem dnevu teniškega ekshibicijskega turnirja v Atlanti je Brad Gilbert (ZDA) s 7:6, 4:6, 6:3 premagal Borisa Beckerja (ZRN). V polfinale so se že uvrstili Ivan Lendl, John McEnroe in Miloslav Mecir.
JK ČUPA
vabi vse člane, da se udeležijo regate potovalne tekmovalne jadrnice »Izolski trikotnik«, ki jo bo organiziral JK Burja. Regata bo danes, 29. t. m.
JK ČUPA
vabi člane in prijatelje na predavanje Davida Poljšaka o PRIPRAVI PRI JADRANJU Z LAHKIMI JADRNICAMI IN JADRALNIMI DESKAMI. Predavanje bo danes, 29. t. m., ob 20. uri na društvenem sedežu v Sesljanskem zalivu.
ZSŠDI
obvešča, da bo v ponedeljek, 1. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah seja nogometne komisije.
ŠD MLADINA
obvešča, da se interesenti za letošnje tradicionalno zimovanje, ki bo na Pohorju od 20. do 27. decembra 1986, lahko vpišejo in dobijo vse podrobne informacije vsak dan do sobote, 6. de-
cembra, od 19. do 21. ure v Domu A. Sirk v Križu.
PLAVALNI TEČAJ
ZSŠDI obvešča, da bo plavalni tečaj, ki bi moral biti v torek, 2. decembra, v Lipici, iz tehničnih razlogov odpadel.
SPDT
obvešča, da so seje odbora ob ponedeljkih, in ne več ob torkih, na društvenem sedežu (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nad.) ob 20.00.
Manjkala so »krila«
V včerajšnjem članku, v katerem smo predstavili Krasove rokometaše, ki so tik pred pričetkom prvenstvenih bojev, so v seznamu, v katerem so bili poimensko navedeni Krasovi mladinci in člani ter vloge, v katerih bodo igrali, med krilnimi igralci pomotoma izpadla sledeča imena: Igor Volk, Jaro Kozlovič, Michele Predonzani, Alfredo Paskulin ter Alex Milič. Za napako se oproščamo.
3. AMATERSKA LIGA
14.30	v Križu: Roianese - Gaja; 14.30 na Opčinah, Ul. Carsia: Don Bosco -Breg; 14.30 v Ribiškem naselju: San Marco - Primorec; 14.30 v Nabrežini: Hermada - Mladost; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Juventina
UNDER 18
10.30	v Ločniku: Lucinico - Kras
NARAŠČAJNIKI
8.30	na Opčinah, Ul. Alpini: Don Bosco - Primorje
NAJMLAJŠI
10.30	na Proseku: Don Bosco - Pri' morje; 12.45 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Breg
ZAČETNIKI
12.45 v Trstu, igrišče Campanell: Altura - Breg; 10.30 v Tržiču: Mareliano -Mladost.
ODBOJKA
UNDER 18 MOŠKI
11.00	v Repnu: Sloga - Vecchia Palla-volo
UNDER 18 ŽENSKE
10.00	v Trstu, na 1. maju: Bor - OMA Armes
UNDER 16 MOŠKI
10.00	v Tržiču: Fincantieri - Naš prapor Val
UNDER 16 ŽENSKE
9.00	v Trstu, licej Petrarca: Montasio -Kontovel Electronic Shop; 11.30 v Dolini: Breg Agrar - Inter 1904
NAMIZNI TENIS
ŽENSKA B LIGA
10.00 v Portu S. Elpidiu: Polisportiva Adriatica - Kras Globtrade B
MOŠKA C LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade Gruppo sportivo Beta
ROKOMET
12.30 v tržaški športni palači: Cividin -Kras Trimac
NOVOST V TRSTU
CENTRO
DEL
IMATERASSO
GRADARA
PETRUCCI
Ul. Cereria 8 • Trst - Tel. 301015 (2. ul. levo od Ul. S. Michele)
POSEBNI MODELI VZMETNIC
»ORTOPEDSKI« MODEL MODEL »AMBASSADOR« PODJETJA »MILLESOGNI«
Navedeni artikli so zavarovani pri zavarovalnici RAS
Do 31. dec. 1986 nudimo
15% POPUST
Ferrara, nasprotnik srednjega kakovostnega razreda
Meblo računa na četrto zmago
Jutri ciklokros K K Adria
V Lonjerju tudi Čerin in Bulič
Kolesarski klub Adria iz Lonjerja prireja jutri peto dirko v sklopu trofeje Al Fogolar, meddeželne manifestacije v ciklokrosu.
Start lonjerske dirke bo ob 13.30, odvijala se bo po njivah in asfaltu, nastopiti pa bi moralo okrog sedemdeset kolesarjev iz Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Slovenije.
Najprej bodo startali mlajši in starejši mladinci ter starejši cikloama-terji, ki bodo dirkali tričetrt ure, takoj nato pa bodo startali člani, mlajši cikloamaterji ter profesionalci, med katerimi bosta nastopila tudi Primož Čerin in Bruno Bulič. V tej kategoriji bodo vozili približno eno uro. Pravilnik dirk v ciklokrosu predvideva, da se število krogov, ki jih tekmovalci izpeljejejo v prvih pol ure, prevozi še v drugi polovici ure, tako da lahko realno traja dirka več kot predvideno.
R. Pečar
Tri proti nič s Torrefranco iz Trenta v tretjem kolu in 3:1 z Albatrosom prejšnjo soboto, to je dosedanji obračun uspehov Ferrare, ki bo v okviru drevišnjega šestega kola ženske odbojkarske B lige gostovala v Nabrežini.
»Stari znanec« iz Ferrare gotovo ne sodi med najmočnejša moštva v ligi, čeprav je še pred nekaj leti povečal svoj ugled z enoletnim igranjem v A-2 ligi. Uvrstimo ga lahko v srednji kakovostni rang tekmovanja, nekje na ravni Albatrosa, s katerim se je Meblo na domačih tleh pomeril pred dvema tednoma. Poleg omenjenih rezultatov naj omenimo, da je Ferrara v Nervesi izgubil s 3:0, v Veroni z Viadano 3:2, v Padovi s Tregarofanijem pa spet 3:0. Skratka, gre za šesterko, ki »gradi« svoj miren obstanek v ligi na svojem igrišču, v gosteh pa praviloma zgublja.
Bo Meblo torej zlahka zmagal? Uspeh je seveda pričakovati, a nasprotni-
ka naša dekleta gotovo ne smejo podcenjevati. Že prejšnje srečanje v Nabrežini je pokazalo, da so v tej ligi prav vse ekipe nevarne, le če nasprotnik popusti vajeti. Takrat je Albatros na primer povedel s 7:0. Pomenljivo pa je v tem smislu tudi gostovanje Mebla v Červinjanu, kjer je bilo pričakovati, da bo nasprotnik psihično popolnoma na tleh, a ni bilo tako. Že lansko prvenstvo je pokazalo, da je za obstanek potrebno dokaj dosti točk, zato vse povprečne ekipe »lovijo« v gosteh kak prestižen uspeh, ki bi lahko bil v boju za ohranitev drugoligaškega statusa še kako pomemeben. Če je temu tako, je potem odvisno od trenutnega razpoloženja. Včasih se znajde Meblo pred manj motiviranimi nasprotniki, včasih pa ni tako. Pač, kdor pride v Nabrežino, razen redkih izjem, pričakuje, da mu bo trda predla in če naša dekleta
takoj (ali skoraj takoj) pokažejo, kdo je močnejši tekmec večkrat skopni kot sneg na soncu. Upati je, da bo tudi tokrat tako in da bodo hkrati naše igralke z dobrim nastopom postregle ljubiteljem odbojke s privlačno igro, ki so jo gotovo sposobne predvajati. Za trenerja Drasiča pa bo najbrž najpomembnejše to, da preveri, ali bo Meblu tokrat uspelo odigrati celotno srečanje brez običajnih nihanj, saj je prav nekostantnost v učinku zdaj naj-večji problem združene ekipe. Mora pa ga odpraviti, če se še želi vključiti v boj za napredovanje, ki je za sedaj omejen na tri ekipe.
Srečanje med Meblom in Ferraro se bo pričelo ob 19. uri.
DANAŠNJI SPORED
Trento - Volpe Fiesso; Tregarofani -Cervignano; Nervesa - Conegliano; Albatros TV - Mogliano; Pro loco -Torriana; Meblo - Ferrara.
Odbojka: under 18 ženske
Derbi borovkam
SOKOL - BOR	1:3
(14:16, 15:5, 8:15, 8:15)
SOKOL: Radetič, Rudež, Vižintin, T. in L. Masten, Škerk, Žbogar, Brumat. BOR: Foraus, Bandi, D'Ambrogio, Knez, Viler, Vidali, Del Piero, Superi-na.
Borovke so z zmago v četrtkovem derbiju potrdile, da so za Slogo Sklad Mitja Čuk druga sila prvenstva. Derbi je bil dokaj privlačen. Sokol je pokazal boljšo obrambo in bolj učinkovit servis, borovke pa so bile močnejše v napadu. Prvi niz je pripadel borovkam, drugi pa je bil neobičajen, saj je prišlo pri stanju 3:3 do 24 zaporednih menjav. Nato so se Nabrežinke razigrale, pomagale pa so jim borovke, ki so zgrešile 12 servisov. V začetku tretjega niza je močan udarec onesposobil dotlej razpoloženo napadalko Sokola Žbogarjevo, ki je zapustila igrišče, na srečo brez hujših posledic. Odtlej ni bila zmaga borovk več v dvomu.
UNDER16 ŽENSKE
RICREATORI - BOR	0:3
(0:15, 2:15, 3:15)
Val Kmečka banka doma s Čedajci
Točki nujno potrebni
Odbojkarje Vala Kmečka banka čaka drevi zelo pomemben nastop. V štan-dreški telovadnici bodo namreč v okviru 6. kola moške C-l lige gostili dobro poznani ASFJR iz Čedada, ki je v dosedanjih štirih srečanjih (v četrtem kolu ni igral) izbojeval dve zmagi, tako da zdaj z dvema šesterkama deli šesto mesto.
Treba je povedati, da so imeli Čedajci doslej dokaj ugoden koledarski razpored, a ga niso povsem izkoristili. Ob uspehih z Bassanom (3:0) in Motto di Livenza (3:2) so namreč na domačih tleh s 3:2 klonili pred tržaškim Ferroallumi-niom, drugi poraz pa so utrpeli na (doslej edinem) gostovanju v Vidmu, kjer jih je tamkajšnji močni Rangers odpravil z gladkim 3:0.
ASFJR je torej zelo nevaren, čeprav gotovo ni premočan za valovce. Dejstvo pa je, da naši odbojkarji potrebujejo točki, saj jih v naslednjih dveh kolih pred novoletno prekinitvijo (20. decembra valovci počivajo, liga pa se bo nato nadaljevala šele 3. januarja) čakata zahtevna nastopa v Motti di Livenza in doma s tržaškim Ferroalluminiom. Značilnost letošnjega tekmovanja bo bržkone ta, da bo na gostovanjih zelo težko dosegati točke, zato drevi spodrsljaj ne pride v poštev, sicer bi se lahko naši odbojkarji po obetavnem začetku kmalu znašli v nevarnih vodah. Ne smemo namreč pozabiti, da je letošnji cilj Vala Kmečka banka predvsem obstanek v ligi.
Za drevišnji nastop bodo Standrežci lahko računali na doprinos krila Franca Allescha, ki mu je tekmovalna komisija izničila diskvalifikacijo, še vedno pa bo odsoten Ezio Palin, ki mu je bila kazen nasprotno potrjena. Palin je sicer temeljni igralec Valovega napada, a njegova odsotnost pravzaprav ne bi smela biti odločilna, saj je Mavricij Černič, ki bi ga moral nadomestiti, v izvrstni formi, na razpolago pa je seveda tudi trener Grilanc.
Srečanje med Valom Kmečka banka in ASFJR Čedad se bo pričelo ob 20.30.
Ta teden v deželnih odbojkarskih ligah
Kar trije slovenski derbiji
V odbojkarskih deželnih ligah se začenja sezona množičnih derbijev, ki jih bo tudi letos nič koliko. Ta konec tedna so na sporedu trije, vsi zelo pomembni.
Na stadionu 1. maj v Trstu se bodo v okviru moške C-2 lige pomerili še-sterki Bora JIK banka in 01ympie Kmečka banka. Cilja obeh ekip sta nasprotna. Goričani so se po petih kolih znašli kar na vrhu lestvice, borovci pa so že od vsega začetka računali zgolj na obstanek v ligi, prva srečanja pa so tudi dejansko potrdila, da je to zanje edini možni dosežek. Kljub temu bomo drevi najbrž priča borbenemu in izenačenemu srečanju, ki je za obe ekipi zelo pomembno. Favoriti so seveda Goričani, a takšna srečanja imajo večkrat nepredvidljiv razplet, zato je vsakršna prenagljena napoved resnično tvegana.
Zelo pomemben »bratski« spopad bo tudi v moški D ligi, kjer zavzema der-
bi med Našim praporom Valom Sirion in Sočo Sobema tudi geografski značaj. Povrhu gre delno tudi za generacijski spopad med uveljavitve željnimi najstniki briško-štandreške šesterke in prekaljenimi igralci Soče Sobema. In če upoštevamo, da gre v obeh primerih še za združeni vrsti, je motivov za zanimanje kar dovolj, zato je tudi pričakovati, da si bo srečanje ogledalo lepo število odbojkarjev.
Morda največ zanimanja pa vlada za ženski četrtoligaški derbi med Ago-restom in Kontovelom Electronic Shop, ki bo v Sovodnjah. Za novoustanovljeno goriško združeno ekipo je drevišnji nastop prva resnejša preizkušnja sploh, v boju za napredovanje v C-2 ligo pa še zlasti, saj so tudi izkušene Kontovelke doslej še nepremagane.
Ostala srečanja so pod silo razmer nekoliko potisnjena v ozadje. Omeni-
mo jih le bežno, čeprav niso manj pomembna. V ženski C-2 ligi bodo igralke Bora Friulexport gostovale v Fon-tanafreddi, kjer bodo skušale demantirati lansko usmeritev, po kateri naj bi bile v gosteh včasih manj zbrane in torej dokaj bolj ranljive. Nasprotnik vsekakor ni premočen. Slogašice bodo igrale v Latisani, njihova naloga pa je mnogo težja, saj je tamkajšnji Foče kandidat za napredovanje. Zmaga bi torej pomenila podvig. V moški D ligi bodo slogaši igrali v Ronkah proti ekipi, ki je šele v prejšnjem kolu doživela prvi poraz, zato njihova naloga ne bo lahka. Kar se tiče ženske D lige, čaka Sokola Indules zelo pomembno gostovanje v Tržiču. Povedalo nam bo, kakšne so možnosti Nabrežink v boju za obstanek, za katerega se poteguje tudi tamkajšnji Fincantieri. Breg Agrar gosti letos morda manj ambiciozno ekipo Corridoni in računa seveda na četrto zaporedno zmago.
Amaterski nogomet: Prosečani in Standrežci branijo visoko uvrstitev
V ospredju Primorje - Zarja in Sovodnje - Juventina
Po deževnem vremenu, ki je prejšnjo nedeljo oviralo reden potek amaterskih nogometnih prvenstev, v katerih smo zabeležili vrsto odloženih tekem, bodo v 2. AL jutri odigrali deseto kolo, v 3. ligi pa so na sporedu tekme 9. kola.
2. AMATERSKA LIGA
PRIMORJE - ZARJA
Marjan Babuder (Primorje): »Predvsem upam, da bo derbi korekten in da bosta ekipi s prikazano igro zadovoljili navijače. Zgleda, da preživlja Zarja kritično obdobje in bo zato prišla na Prosek s trdim namenom, da hepremagana zapusti igrišče. Mi pa pomo skušali izkoristiti dobro razpolo-zpnje, ki vlada v ekipi, po seriji uspeš-hih nastopov (6 tekem, 9 točk). Serije hočemo prekiniti, kar pomeni, da računamo najmanj na točko.«
.Naj omenimo, da je Babuder še edi-hi aktivni nogometaš, ki je igral prvi derbi med Primorjem in Zarjo in to Pred 19. leti (sezona 67/68), ko je bil Pri Zarji vratar. Poleg njega bi omenili Se Vojka Križmančiča, ki sicer ne igra, a je trener Zarje.
Fabfo Ražem (Zarja): »Čeprav se Zavedam, da bo derbi za nas težka
preizkušnja, upam, da bomo zmagali. Bojim se, da bomo morali ponovno na igrišče v okrnjeni postavi. V dvomu sta namreč solidna branilca Tognetti in Franco. Na srečo pa se bo po izključitvi v obrambo ponovno vrnil Borelli. Kar se tiče 11-metrovke, ki sem jo banalno zapravil prejšnjo nedeljo, sem prepričan, da bi je tokrat ne zgrešil, zato sem na razpolago trenerju, če bo treba streljati najstrožjo kazen. Primorje sem letos videl le na Racetovem memorialu, vendar po doseženih izidih lahko sklepam, da je dobra in homogena ekipa.«
OPICINA - KRAS
Krašovce čaka naporno gostovanje kljub temu da Opicina ni dosegla tistih rezultatov, ki so jih mnogi pričakovali. Opensko ekipo so namreč prištevali med kandidati za prestop v višjo ligo, vendar je po odličnem začetku v zadnjih nastopih nekoliko odpovedala, kar velja predvsem za napadalce, ki so v osmih tekmah dosegli osem golov, od katerih dva iz 11-metrovk. Prav kar se tiče napadalcev pa so pri Krasu presenetili (8 tekem, 15 golov), kar je prispevalo, da so se krasovci povzpeli na drugo mesto. Krasovci računajo to uvrstitev obdržati, kar pomeni, da jutri upajo vsaj v remi.
GIARIZZOLE - VESNA
Križani letos v gosteh še niso prišli do uspeha (štiri tekme, dve točki) in zato jutri odločno jurišajo na zmago, čeprav bodo morali na igrišče brez režiserja Potassa, ki je izključen. Pozabiti sicer ne smemo, da so Giarizzole prekrižale račune že marsikateri ekipi, vendar imajo Tržačani najbolj ranljivo obrambo prvenstva (14 prejetih golov). To pomanjkljivost bi morali Križani izkoristiti. Če računajo na napredovanje, je zmaga tokrat skoraj obvezna. Nasprotno bi lahko zgubili stik z ekipami iz zgornjega dela lestvice.
3. AMATERSKA LIGA
RABUIESE - GAJA
Z nedeljskim porazom proti S. Anni ostaja Gaji res malo možnosti, da doseže eno od prvih dveh mest. Zato morajo gajevci jutri (igrajo proti tretjeu-vrščeni ekipi) pokazati, česa so zmožni, sicer so praktično odrezani od boja za napredovanje.
DON BOSCO - BREG
Mnogo lažjo nalogo bo imel Breg, ki proti zadnjeuvrščenemu Don Boscu ne bi smel imeti problemov, da se vrne domov s celotnim izkupičkom. Tržaška ekipa je namreč v petih na-
Prosečani doslej tesno (10:9) uspešnejši od Bazovcev, sedemkrat pa je bilo neodločeno
Proseško igrišče bo jutri prizorišče derbija med Primor-jc® in Zarjo, ki ima dolgoletno tradicijo. Zato smo pobrska-1 Po naših arhivih in zbrali nekaj zanimivih podatkov.
To bo 27. prvenstveni derbi. Ekipi sta se namreč prvič ječali pred 19. leti in sicer pred božičnimi prazniki, 24. decembra 1967 v sklopu nogometnega prvenstva 3. AL. , erbi, ki je bil v Boljuncu, se je končal 2:0 v korist Zarje, je predstavljalo veliko presenečenje, če upoštevamo, da 0 bili Bazovci novinci v ligi. Po večletnem premoru so ajnreč v Bazovici ponovno obnovili nogometno društvo afja in se vpisali v prvenstvo 3. AL. V prvem derbiju sta igrali v sledečih postavah:
^ ZARJA: Babuder, M. Križmančič, Bernetfč, Metlika, • Križmančič, Komar, L. Križmančič, G. Baldassin, Scoc-°’ Pasgualis in Sancin (trener D. Scavuzzo).
.. PRIMORJE: Furlan, E. Starc, Babudri, D. Milič, Hrva-pCh, S. Pertot, Delise, Nicolodi, Boico, Metelko in N. erTOani (trener A. Husu).
. Strelca: v 15. min. Scocco, v 45. min. V. Križmančič iz ‘-nretrovke.
Ker je derbiju sledilo le 100 navijačev, je naš dnevnik P ^vetil prav temu negativnemu pojavu precej pozornosti tako pisal: »Žalostna pa je ugotovitev, da našim derbijem
navijači ne posvečajo preveč pažnje. Na igrišču so vedno isti ljubitelji nogometa. Želeti je, da bi več vaščanov hodilo bodriti svoja moštva ter dajati tako zadoščenje, ki ga za svoj trud zaslužijo.«
Po tem derbiju jih je sledilo še pet v okviru 3. AL in kar 20 v sklopu 2. AL. Skupno je bilo torej 26 derbijev. Od tistih, ki bodo verjetno navijačem postali v spomin, je derbi v Bazovici (2. 4. 80) po katerem so do konca prvenstva manjkala samo tri kola. Zarja je bila v zelo nevarnih vodah, imela je le 20 točk, Primorje pa jih je imelo 25. Derbi so osvojili Bazovci z goloma V. Križmančiča in Lupidija. Nato je Zarja v preostalih treh tekmah, po porazu s Sovrano, premagala Libertas in Baxter in tako dohitela na lestvici Primorje, ki je iztržilo le točko proti Libertasu in nato podleglo Sovrani in Bregu. Ekipi sta na končni lestvici imele po 26 točk in ker je bila razlika v golih Zarja 18:29 (-11), Primorje 20:34 (-14) so iz lige izpadli Prosečani.
Skupno je v 26 tekmah padlo 41 golov, od katerih jih je Zarja dala 21, Primorje pa 20. Glede zmag pa so bili uspešnejši Prosečani, ki so osvojili 10 derbijev, Zarja pa devet. Sedemkrat sta se ekipi razšli pri neodločenem izidu.
(B. Rupel)
stopih osvojila le točko, dala pet, dobila pa kar 16 golov.
S. MARCO - PRIMOREC
Zelo zahtevno gostovanje čaka Tre-bence. Igrajo proti ekipi, ki še ni okusila poraza. S. Marco spada v krog kandidatov za napredovanje in to je tudi pokazal v dosedanjih nastopih, saj je v šestih tekmah prepustil le eno točko močni ekipi Fincantieri. Z remijem bi Primorec žel lep uspeh.
(B. Rupel)
SOVODNJE - JUVENTINA
Jutri bo na Goriškem prvi letošnji slovenski derbi med Sovodnjami in Ju-ventino. Srečanje bo tokrat izredno zanimivo, saj se bosta srečali ekipi, ki sta zdaj na vodilnih položajih lestvice,
kar se ni dogajalo že več let. Zato je vsako ugibanje, kdo je favorit na tem srečanju, izredno težavno in težko je reči, kdo ima prednost. Naj povemo, da so gostitelji v zadnjih treh srečanjih zabeležili prav toliko zmag, Juventina pa je še nepremagana.
Ne glede na končni izid, važno je, da bo slovenski derbi potekal v športnem duhu, brez odvečnih grobosti tako na igrišču kot ob njegovem robu.
HERMADA - MLADOST Doberdobci imajo jutri novo priložnost, da posežejo po obeh točkah. V gosteh bodo igrali proti skromni ekipi Hermada, ki ima ta čas le dve točki in bi Kraševcem ne smela povzročiti prevelikih težav.
Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka
pršut v kosih - pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice -jezik - tace - repi - rebrca - sveže svinjske klobase -kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase -vse vrste kuhanih in surovih salam
DUkE
grandi marche
INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona)
Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus: 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350,- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska ppr"	Trst

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
29. novembra 1986
Včeraj zgodovinsko mestno jedro brez osebnih avtomobilov
Z malo dobre volje je v Večnem mestu življenje lahko mnogo, mnogo lepše
RIM - Dan pešca, imenovan tudi dan proti prometu v Rimu, je v meščanih utrdil spoznanje, da je v tem kaotičnem mestu z malo dobre volje mogoče lepše živeti. Na predlog sindikatov je občina z odlokom za en dan za promet zaprla strogo mestno središče.
Za njegovo izvajanje je poskrbela prava armada mestnih stražnikov. Včeraj zjutraj se je mestnih avtobusov poslužilo 17 odstotkov več meščanov kot običajno. Sicer pa je podjetje za mestni promet ATAC dalo na voljo več avtobusov, da bi lahko »vskočili« v primeru okvar. Toliko jih je bilo, da je na trgu pred parlamentom nastal »vlak« avtobusov.
Nekateri zatrjujejo, da so Rimljani razmeroma dobro opravili izpit tudi zato, ker je bila včeraj stavka bančnih uslužbencev. Z novim režimom so bili nezadovoljni trgovci, češ da so imeli manj kupcev kot običajno. Prodajalci pa so pravočasno prišli na delo z javnimi prevoznimi sredstvi.
Rimski župan Signorello, ki je peš prišel na županstvo, je izjavil, da gre za simbolični dan, ki je prinesel veliko novosti. V naslednjih dneh jih bodo proučili in upoštevali pri novih podobnih pobudah.
Na sliki: (zgoraj) Trg Venezia, kakršen je običajno in kot je bil (spodaj) na dan pešca (kolesarja).
Na Gran Sassu dva pogrešanca
L AOUILA — Pet ekip gorske reševalne službe, finančnih stražnikov in karabinjerjev je včeraj zaman iskalo v Masivu Gran Sasso dva planinca iz Rima, ki so ju pogrešali od predsinoč-njim. Paolo Castelli in Francesco Ciar-matori, oba 23 let stara, sta se sinoči sama javila na neki karabinjerski postaji.
Predvčerajšnjim sta se ob zori podala na Corno Grande, a se nista vrnila s pohoda. Alarm je sprožil Castellijev oče, ko se ni sin predsinočnjim vrnil domov.
Reševalne ekipe so se včeraj prebile na vrh, a niso našle sledov o dveh pogrešanih. Na Gran Sassu namreč divja pravi snežni metež s skrajno omejeno vidljivostjo. Ker sta oba pogrešanca izkušena planinca, si niso reševalci delali večjih skrbi. Pri njunem iskanju so v bivaku Garibaldi rešili druge tri planince, ki so raje prebili noč na varnem, kot da bi se spustili v dolino.
Možnosti okrepitve gospodarskega sodelovanja med Jugoslavijo in ZDA
NEW YORK — Jugoslavija je ena od redkih držav dol-žnic, ki je zmanjšala svoj dolg in pravočasno vrača posojila, je dejal direktor oddelka za Srednjo Evropo Mednarodnega denarnega sklada Leslie Lipss Hitz na rednem letnem sestanku ameriško-jugoslovanskega ekonomskega sveta.
Ta vplivni človek v Mednarodnem denarnem skladu pa je opozoril tudi na po njegovem mnenju bistvene probleme jugoslovanskega gospodarstva - inflacijo in politiko obrestnih mer. Da bi te probleme premostili, je po njegovem mnenju treba med drugim nujno čimveč izvažati.
Ta navidez povsem enostavna formula ekonomske oživitve je bila tudi ogrodje pogovorov, na katerih so poskušali odgovoriti na vprašanje, kaj ovira boljše, bolj vsestransko in uspešnejše gospodarsko sodelovanje med ZDA in SFRJ. To je bila tudi priložnost, da so se udeleženci seznanili z najnovejšimi gibanji v jugoslovanskem gospodarstvu, o če-
mer sta podrobno govorila jugoslovanski minister za finance Svetozar Rikanovič in član predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije Mileta Jesič.
Znova je bilo poudarjeno upanje, da bodo skromno raven gospodarskega sodelovanja med državama (okoli 1,2 milijarde dolarjev, pri čemer je jugoslovanski izvoz v ZDA okoli 450 milijonov) povečali in okrepili z višjimi oblikami sodelovanja, predvsem s skupnimi naložbami.
O pripravljenosti ameriških poslovnežev, da vlagajo v Jugoslavijo, je govoril Leigh Hollywood iz agencije OPIC, ki v imenu vlade ZDA posreduje med ameriškim gospodarstvom in drugimi državami. Pogosto odstranjujejo tudi administrativne ovire, ki zavirajo hitrejše uresničevanje dogovorov in naložbe tujega kapitala, pri čemer sta obe strani z zadovoljstvom ugotovili, da novi zakoni v Jugoslaviji v veliki meri skrajšujejo pot do cilja, (dd)
KO 3E CHARMV ZVEDEL, DA 3E AMDRE3A PR.I-•STALA,- SE JE OGLASIL PRI TAVERNEVEVIH,.
PRETIRAVATE, GOSPOD/VIDEL SEM VAS V PAR-KU S kRAL3ICO„ VEM,DA L3UB1TE LE NJO...
K--------------------------------------^
POSLUŠAJTE... MORAM VAM PO JAS N IT L,.ZJUTRAJ ME JE KRALJ PRESEMET1L, KO SEM KLECAL PRED KRALJICO, IN ONA JE, DA BI ME OBVAROVALA, REKLA, DA PROSIM ZA ROKO VASE .SESTRE-
PREKINIL JU JE KRIK... ANDREJA, KI JE ŽE Bl-LA DOMA, JE PRISLUŠKOVALA... OB CHARN/JE VEM POJASNILU SE JE ONESVESTIL A... GOSPOD DE CHARNy... PRISTAJAM V SESTRINEM IMENU NA ZAROKO... ANDREJA DAJE SVOJO SREČO ZA KRALJIČINO...
VEDITE... CE SE NE POROČIM Z ANDREJO, BO KRALJICA IZ-GUBLJE MA...
Na vesti imata 15 ubojev in požige s poskusi pokola
Na zatožno klop obsedenca ki sta morila kot »Ludwig«
BENETKE — Na poroti v Veroni se začne pojutrišnjem sodna obravnava proti 27-letnemu diplomiranemu matematiku Wollangu Abelu iz Miinchna in 26-letnemu Marcu Furlanu iz Padove, ki je na tem, da se diplomira v fiziki. Več kot 160 strani dolga obtožnica ju krivi 15 hladnokrvnih ubojev, zažigov in poskusov pokola med avgustom 1978 in marcem 1984. Vse zločine povezuje okoliščina, da sta odgovornost zanje prevzemala v anonimnih pismih časopisom in tiskovnim agencijam: besedilo je bilo v runski pisavi in opremljeno z nacističnim kljukastim križem, podpisano pa z nazivom Ludwig.
Kot navaja preiskovalni sodnik Mario Sanni-te, ima srhljivo dolga krvava sled izhodišče v umoru 33-letnega Guerrina Spinellija, ki je bil brez stalnega bivališča, konec pa v poskusu požiga diskoteke Melamara v kraju Castiglione delle Stiviere 4. marca predlanskim — v plesni dvorani je bilo dobrih 400 fantov in deklet. Žrtve Lud-wiga so že omenjeni Spinelli, dalje Luciano Ste-fanato, Claudio Costa, Maria Aliče Baretta, duhovniki Armando Bison, Giovanni Ario Lovato in Luca Martinotti, Corinna Tartarotti pa še šest
gledalcev, ki so zgoreli v požigu milanske kinodvorane Eros Sex Center.
Morilca sta se prvič oglasila 4. novembra 1980 s sporočilom beneškemu uredništvu Gazzettina, da je »organizacija Ludwig usmrtila« 18. decembra 1978 v Padovi Spinellija in Stefanata, 12. decembra 1979 pa v Benetkah Costo. Nadrobnemu opisu zločinov je med drugim sledilo žalostno znano geslo »Gott mit Uns« (Bog je z nami). P° krutem uboju treh duhovnikov (tudi z zabijanjem velikih žebljev v lobanjo) sta krvoločneža v pismih pisala naslednje: »Mi smo poslednji dediči nacizma« in »Smoter našega življenja je smrt tistih, ki izdajajo pravega boga«.
Obsedenca se nista omejila na italijansko ozemlje, ampak sta šla požigat tudi v Abelovo rodno mesto na Bavarskem: v plamenih, ki so zajeli diskoteko »Liverpool« je umrla Corinna Tartarotti.
Dne 1. decembra lani so VVolfanga Abela sprejeli v sodno psihiatrično bolnišnico v Reggi° Emilii, Marco Furlan pa si je nedavno skušal vzeti življenje.
Juriju V. so skrajšali trpljenje z evtanazijo
LONDON — Dedu sedanje britanske kraljice Juriju V. so na smrtni postelji skrajšali trpljenje z injekcijo morfija. To izhaja iz posmrtne objave spominov kraljevega zdravnika lorda Dawsona di Penna, ki jih je objavil njegov biograf Francis Watson.
Vsa zadeva pa ima še bolj grenak priokus ob spoznanju, da je tistega 20. januarja 1936 kraljevi zdravnik vbrizgnil morfij po posvetovanju s kraljico in prestolonaslednikom nekaj pred polnočjo, da bi vest drugega dne objavil ugledni Times in ne kaki bulvarski večerni list.
Profesor Kenneth Rose, ki je napisal biografijo Jurija V., dvomi v take trditve in je prepričan, da ni prestolonaslednik dal pooblastila za evtanazijo. Waleški princ David, ki se je odpovedal prestolu po desetih mesecih, da bi lahko poročil ločenko Wally Simpson, ni tega nikoli omenil. Od članov kraljeve družine, ki so še živi, je kraljica mati predsinočnjim sporočila, da ni bila prisotna ob smrti kralja Jurija V. Z zdravnikom naj bi govorila le kraljica Marija in waleš-ki princ David.
Ob vseh teh ugibanjih pa marsikdo navaja vprašljiv sloves kraljevega zdravnika. O lordu Dawsonu so po londonskih ulicah pred kraljevo smrtjo prepevali parodijo na britansko himno: »Lord Dawson di Penn / je umoril že dosti ljudi/ zato mi sedaj prepevamo/ Bog obvaruj kralja«. Po petdesetih letih zadobiva ta kitica povsem drugačen pomen kot v tistih meglenih januarskih dneh leta 1936. Meddru-gim je zdravnikova žena pred smrtjo kralja telefonirala v redakcijo Timesa, naj nekoliko počakajo.
Mojstrski skok
Deskarju Dougu Herringu je pre<} Boca Chica Beach uspel ta mojstrsk* skok	(Telefoto AP)