Leto IX.	V Ljubljani, dne 31* avgusta 1933	štev. 35
pted&odnifza vtade
dr. Srlkiea p IHariGcru
Ministrski predsednik g. dn, Milan Srškič biva letos na le» tovanju v Rogaški Slatini, odkoder rad pohiti v bližnje večja in lepe kraje. Ob priliki »Ma* riborskega tedna« je posetil tu* di Maribor, si ogledal priredi« tev in jo zelo pohvalil. Na sliki je g. predsednik vlade v sredi« ni s svojo gospo, v njegovem spremstvu pa so stoječi od le« ve na desno: tajnik »Maribor« skega tedna« Josip Loos (ob kolesu), župan dr. Franjo Lt> pold in dr. Dimitrijevič.
_t
Mirko NEUDORFER, narodni poslanec, za-drugar in bivši minister, ki je, kakor poročamo drugje, padel pod zločinskimi streli.
EDEN NAŠIH NAJSTAREJŠIH SOKOLOV Franjo Mulaček, poslovodja tvrdke Mayer soustanovitelj Ljubljanskega Sokola, je umrl visoki starosti 83 let te dni v Ljubljani.
SEDEMDESETLETNICO je praznoval te dni upokojeni denarni pismonoša g. Avgust J e r š e k. čil in zdrav, še vedno neumorno delaven r nacionalnih društvih zlasti pri Sokolu.
zbwwaJ^^K>l<^iJMov<wj	^	Ob priliki kongresa jugoslovenskih učiteljev so!
virioH	, z orzavnimi trobojmmi traki pred spomenika kralja Petra Osvoboditelja in Franceta Prešerna Na nrvl sliki i«
videti množico učiteljstva, koodhaaodapomenika kralja Petra skorf Stritarjevo ul/co pred Prešernov s^omeni^D^ Sk^epri^kote &
poklonitvi Prešernu govoril predsednik JUU g. Damjan R a 3 i č (v sredi stoječ na podstavku).
/t &	f JP
K	
m	
RAZSTAVA JADRALNEGA LETALA V KRANJU. Nedavno smo prinesli sliko nedovršenega jadralnega letala Franca Pretnarja. Danes pa vidimo že izgotovljeno letalo in prikupnega njegovega izdelalca. Šele dvajsetletni mizarski pomočnik je delal kakor očak Noe barko dve leti svoje letalo brez vsake pomoči s prihranki od svojega dela. Razstava mu je vrgla toliko, da si je nabavil še platno za krila. Lahko smo ponosni na podjetnega mladeniča.
ZAGREB Z LETALA:
VELIKO TROfOTORNO LETALO »FABMAN GOLIATH«, s katerim so prileteli iz Beograda člani uprave »Aerokluba«. Letalo prav zasluži primero s svetopisemskim Golijatom napram drugim našim letalom. Z iGoliathom« je odpotoval po svečanostih v Beograd med drugimi tudi general Jankovič, zastopnik vojnega ministra.
Naš najboljši letalec kapetan D ž al. Slika zraven pa nam predočuje naj-počasnejše letalo »Pelikan«, last ljubljanskega Aerokluba.
POGLED NA VIŠNJO GORO Z NIZKO LETEČEGA LETALA
Predsednik Rado Hribar ga odra šte njega vodja d)
ikega Aerokluba lja z govorniške-e goste. Poleg sga centra posl. Rape.
ŽIVAHNO MRAVLJIŠČE
V senci hangarja za civilna letala jo gostje predvajanja naših pogumnih letalcev. Spredaj v sredi sedi prome" iter inž. Lazar Radivojevič, desno poleg njega ban dr. Drago Marušič in prvi tnik ljubljanskega Aerokluba industrijec Dragotin Hribar, prvi na levi elezniški ravnatelj Josif Cugmus.
Letalo »Dietrich«, last ljubljanskega Aerokluba
Skupina vojnih dvosedov visoko v zraku. Letala tvorijo podobo klina, potreben za operacije, ki so jim letala namenjena.
Med najlepšimi točkami sporeda je bilo izvajanje vojnih letal, ki so se v zraku kretala v nepojmljivo strogem redu.
NOVO MESTO Z LETALA
S LIK
nas tec
e nevidne ceste
NEKAJ
LETALSKEGA PRAZNIKA
Hronika preteMega tedna
J>r. Vin&o firegorie
Prva vsedrtavna higienska razstava v Beogradu Je bila v soboto slovesno otvorjena.
LETOV AN J E M1AIMNE V MEDNEM- Mestna občina ljubljanska pošilja že tretja leto ▼ Medno ubogo moško in žensko deco na več tedenski oddih. Skozi dve leti Je 30 do 40 malčkov prebivalo v baraki, letos pa Je socialno politični oddelek mestne občine poleg te barake postavil še veUko enonadstropno leseno barako, v kateri lahko prenoči 40 do 50 otrok. Na pobudo g. dr. Rusa je mestna občina priredila pomladi Javno tombolo ln je čisti dobiček 57.000 Din porabila za zgraditev lesene barake in vzdrževanje kolonije ▼ Mednem. V juliju je bilo poslanih v kolonijo 74 dečkov, r avgustu pa 83 deklic. Kolonijo vodi učitelj g. H. Klavora s svojo gospo. V vsaki baraki pa spi pri otrokih še po ena nadzornica. Otroci so v najboljši oskrbi. V Savi ae kopajo otroci ob določenem času in pod nadzorstvom
ČRNOMELJSKI ŠPORTNIKI ZA RUDARSKE REVČKE. SK Bela Krajina in SK Elan iz Novega mesta sta igrala prejšnjo nedeljo v Črnomlju nogometno tekmo v prid trboveljskim revčkom. Na sliki stoje od desne na levo gg.: Debeljak Franc, Marič Lojze. Fabjan Pepe, Skubic Jože, Kožar Albert, Kune Franc, Polanc Franc, Gazvoda Ivan, dr. Malerič Boris, Martelanc Just, Vizjak Ciril, Pavletič Ivo in Krisper Leo; sede od leve na desno gg.: Tancar Vinko, Košuta Emil, Kvas Vojko, Janežič Leo, Mr. špiro Vrankovič, Švajger Janko, Daneu Danilo, Peršak Joško, Steiner Bela in Kraškovi« Joško.; leži pa Einsiedler Franc, čisti dobiček je znašal nekaj ned 700 Din. Poleg tega pa so še požrtvovalne članice našega Rdečega križa nabrale tudi nad 700 Din, tako da Je Črnomelj kljub svojim skromnim razmeram sorazmerno prav dostojno prispeval za bedne v Trbovljah.
V Ljubljani Je umrl v začetku preteklega tedna ugledni ljubljanski zdravnik g. dr. Vinko Gregorli. Rodil se je 1. aprila 1857. v Ljubljani, kjer Je tudi dovršil gimnazijo. Po promociji na Dunaju je stopil v službo v deželni bolnici v Ljubljani ter je služboval v raznih ustanovah vse do svoje smrti. Mož, ki je vsestransko posegal v javno delo, je bil seveda pred vojno tudi član deželnega zbora. V narodni vladi 1018 je bil pokojnik pozneje tudi predsednik komisije za likvidacijo bivše vojvodine Kranjske. Nekaj časa Je bil tudi predsednik ljubljanske Mestne hranilnice, še letos pa Je obudil T življenje Društvo za zaščito vlagateljev denarnih zavodov. Ob mrtvaškem odru blagega družinskega skrbnika žalujejo poleg gospe Fran je trije otroci. A preko groba mu bo ohranil narod najlepši spomin.
OB GROBU BISEROMAŠNIKA MARTINA ME&KA.
Zopet je zatisnil oči mož, žilav in jeklen. V starosti 88 let je v Kapelah umrl biseromašriik Martin Meško. Vseg£t; je župnikoval dolgo in bogato dobo 45 let, priljubljen in globoko spoštovan od vseh. Političnega udej-stvovanja v strankarskem smislu se je vedno izogibal ter je bil le duhovnik, ki je sejal vero in ljubezen v ljudska srca. Ljudstvu je pomagal, kjerkoli je mogel, tudi v gmbtnih potrebah, podpiral je vsa društva in ustanove. Revežeta je bil pravi oče; za duhovna opravila nI zahteVa.1 od njih nikakega plačila, zato je zapustil svet brez premoženja. Kapele ob robu Slovenskih goric S svojo krasoto so se mu tako priljubile, da kljub ponudbam Višjih služb ni hotel stran. Bil je vse življenje izrazit, neizprosen narodnjak, jeklen mož. Telesno in duševho Je bil pokojnik kljub visoki starosti do zadnjega Sijajno ohranjen. Ohranil mu bo ves narod naj-častnejši spomir