177 farm vestn 2022; 73
K
R
AT
K
I S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
1UVOD
Zdravljenje kroničnih ran je zahteven proces in vključuje
celostno obravnavo bolnika. S predstavljenim praktičnim
primerom farmakoterapijskega pregleda (FTP) želimo pri-
kazati, na kaj vse moramo biti farmacevti pozorni pri obrav-
navi bolnikov s pridruženo kronično rano. Pri svetovanju
bolnikom s kronično rano moramo biti pozorni tako na
zdravila, ki jih ima bolnik sočasno v terapiji, kot tudi na
prehrano bolnika, saj je celjenje rane s prehranjevanjem
zelo tesno povezano (1, 2). 
Rane po vzroku nastanka delimo na akutne in kronične.
Akutne rane so tiste, ki se celijo primarno. Mednje štejemo
kirurške, travmatske in opeklinske rane (1, 2). Druga sku-
pina ran so kronične rane, za katere velja, da se celijo se-
kundarno. Pri kroničnih ranah se proces celjenja rane zau-
stavi v eni od faz celjenja in taka rana se ne zaceli, dokler
je ta motnja prisotna. Najpogostejši vzroki so okužbe, is-
hemija ali ponavljajoče se travme. Glavni cilj oskrbe take
rane je vzpostavitev normalnega procesa celjenja (2). Si-
stemski razlogi za slabo celjenje so starost, podhranjenost,
anemija, imunosupresivna stanja, bolnikovo psihosocialno
stanje in druge bolezni. Z lokalnim in sistemskim zdravlje-
njem skušamo vplivati na vse naštete dejavnike in pospešiti
celjenje razjede (2).
FARMAKOTERAPIJSKI
PREGLED PRI
BOLNIKU S
KRONIČNO RANO
PhARMACOThERAPy
REVIEW IN A PATIENT
WITh A ChRONIC
WOUND
AVTORICA / AUThOR:
Sara Korošec, mag. farm., spec. 
Javni zavod Zasavske lekarne Trbovlje, Rudarska
cesta 12, 1420 Trbovlje
NASLOV ZA DOPISOVANJE / CORRESPONDENCE:
E-mail: sara.vucko@gmail.com
POVZETEK
S staranjem prebivalstva se povečuje pogostost
prekomerne telesne mase in posledično sladkorne
bolezni tipa 2, venske insuficience in različnih kro-
ničnih bolezni. Na slabo celjenje ran lahko vplivajo
številni vzroki, med drugim tudi starost, podhranje-
nost, anemija, imunosupresivna stanja, bolnikovo
psihosocialno stanje in druge bolezni. Oskrba bol-
nikov s kronično rano zahteva celovit pristop in ne-
pretrgano obravnavo. V prispevku je prikazan primer
farmakoterapijskega pregleda pri bolnici, ki ima po-
leg številnih kroničnih bolezni tudi kronično razjedo
na desni goleni.
KLJUČNE BESEDE: 
farmakoterapijski pregled, kronična rana, slabo ce-
ljenje
ABSTRACT
As the population ages, the incidence of overweight
and consequent type 2 diabetes, venous
insufficiency and various chronic diseases increases.
Poor wound healing can be influenced by a number
of causes, including age, malnutrition, anemia,
immunosuppressive conditions, the patient's
psychosocial condition and other illnesses. Care of
patients with chronic wounds requires a
comprehensive approach and continuous
treatment. herein, we present a case of a patient
who, in addition to many chronic diseases, also
has a chronic ulcer on the right tibia.
KEy WORDS: 
pharmacotherapy review, chronic wound, poor
healing
• furosemid 40 mg, 1 tableta zjutraj na tešče in 1 tableta
opoldan,
• bisoprolol 1,25 mg, 1 tableta zjutraj pri zajtrku,
• enlapril 10 mg, 1 tableta zjutraj in 1 tableta zvečer,
• acetilsalicilna kislina 100 mg, 1 tableta opoldan pred ko-
silom,
• tramadol/paracetamol 37,5 mg/325 mg, do trikrat na
dan 1 tableta, po potrebi ob bolečini,
• metamizol 500 mg, do trikrat na dan 1 tableta, po potrebi
ob bolečini,
• tizanidin 2 mg, po potrebi 1 tableta,
• sekukinumab 150 mg raztopina za injiciranje, enkrat me-
sečno 300 mg s. c.,
• betametazon 0,5 mg/20 g v 1 g dermalne raztopine, po
potrebi enkrat na dan na lasišče,
• 30-odstotni betametazon 30 mg/1 g v belobazi, enkrat
na dan za okolico rane,
• 15-odstotno olivno olje v belobazi, enkrat na dan na oko-
lico rane.
Bolnica je vodena v ortopedski ambulanti zaradi bolečin, ki
so se pojavljale v ledvenem delu hrbtenice. Po opravljenih
preiskavah so ji diagnosticirali spinalno stenozo. Stanje raz-
jede na desni goleni spremljajo v dermatovenorološki am-
bulanti. Rana se počasi izboljšuje. Največja širina razjede je
bila 19 cm, sedaj znaša 11 cm. V dnu je bilo fibrina 50 %,
postopoma se je zmanjšalo na 10 %. Do izčiščenja fibrin-
skih oblog so svetovali nadaljevanje z alginatnimi oblogami,
nato se lahko naredi zamenjava s hidrokoloidi. Trenutno
še vedno uporablja alginatne obloge. Zaradi pridružene
psoriaze s psoriatičnim artritisom redno hodi k dermato-
logu. Leta 2018 je začela s prejemanjem biološkega zdra-
vila sekukinumab, ki si ga aplicira subkutano enkrat mese-
čno 300 mg. Ob terapiji s sekukinumabom je psoriaza
dobro obvladovana, ni pa popolnoma v remisiji. 
3razpraVa
Cilj, ki ga želimo doseči pri izvajanju FTP pri bolniku s kro-
nično rano, je ustrezno svetovanje bolniku z namenom
pravilne oskrbe rane, prepoznavanja težav, povezanih z
zdravili, in priprava ustreznega priporočila zdravniku z na-
menom optimizacije terapije. 
Razjede goleni so etiološko različne, zato je najpomemb-
nejše postaviti pravilno diagnozo. Iz literature lahko razbe-
remo, da so najpogostejši vzroki za kronično razjedo goleni
2prikaz primEra 
Gospa je polimorbidna bolnica, stara 73 let in se zdravi
za arterijsko hipertenzijo, sladkorno boleznijo tipa 2, pso-
riazo s psoriatičnim artritisom, evtirotično golšo, srčnim
popuščanjem, hiperholesterolemijo, generalizirano spon-
dilozo, artrozo levega kolena in ulkusom na desni goleni.
Bolnica živi z možem in ga neguje. Tudi on ima številne
pridružene bolezni, je težko pokreten, zato je njen vsak -
danjik fizično izredno naporen. Bolnica pogosto toži za
bolečinami v križu in stopalih, že od malih nog naj bi
imela ploska stopala, za noge opisuje, da jo pečejo. Ima
prekomerno telesno maso, njen indeks telesne mase je
okoli 40. Kljub prekomerni telesni masi zdravnica meni,
da je njena prehrana skromna in da beljakovin tekom
dneva skoraj zagotovo ne zaužije dovolj. Zdravil za zdra-
vljenje sladkorne bolezni še nima v terapiji, predpisano
ima dieto. 
Na FTP zaradi zdravstvenih težav žal ni bila prisotna.
Opravili smo pogovor z zdravnikom in pregledali celotno
razpoložljivo dokumentacijo. Laboratorijski izvidi so bili v
ustreznih mejah normale, LDL-holesterol z zadnjega dia-
betološkega izvida je znašal 3,6 (terapije niso predlagali),
hbA1c je bil 6 %. Bolnica ne prenaša pregabalina, ki ga
je prejemala za zdravljenje nevropatske bolečine, perin-
doprila, po katerem so se pojavili mehurji med nogami, in
atorvastatina, po katerem so se pojavile bolečine v led-
venem delu. Drugače je higiensko zelo urejena in vestna,
obloge si redno menjava, dvakrat na teden jo obišče pa-
tronažna služba. Mazila si nanaša redno, je zelo dosledna.
Od terapije je prejemala:
• levotiroksin 100 µg, 1 tableta zjutraj na tešče,
• pantoprazol 20 mg, 1 tableta zjutraj na tešče,
178 farm vestn 2022; 73
FA
R
M
A
K
O
TE
R
A
P
IJ
S
K
I P
R
E
G
LE
D
 P
R
I B
O
LN
IK
U
 S
 K
R
O
N
IČ
N
O
 R
A
N
O
ALI STE VEDELI?
• Rane na splošno delimo na akutne in kronične. Kro-
nična rana je rana, ki se ne zaceli v osmih tednih.
• Pri kronični rani se zaradi pospešenega metabolizma
potrebe po energiji in nekaterih hranilih povečajo.
Osnovno hranilo, ki je nujno za celjenje vsake rane,
so beljakovine.
• Med zdravila, ki vplivajo na proces celjenja ran, pri-
števamo glukokortikoide, nesteroidne protivnetne
učinkovine, citostatike in antikoagulante.
179 farm vestn 2022; 73
K
R
AT
K
I S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
kronična venska insuficienca (45–60 %), sledijo arterijska
insuficienca (10–20 %), mešane razjede (10–15 %), slad-
korna bolezen (15–20 %) in drugi vzroki (5 %), med katerimi
so pogostejše infekcijske bolezni in preležanine. Pri teh
bolezenskih stanjih gre običajno za rane, ki se slabo celijo.
Brez zdravljenja osnovne bolezni s še tako dobro lokalno
terapijo ne pride do zacelitve rane (3). 
Celjenje ran je zapleten proces, sestavljen iz več stopenj
(hemostaza, vnetje, proliferacija in preoblikovanje), ki se
odvijajo v določenem časovnem zaporedju in se navezujejo
ena na drugo, končni cilj pa je obnova bariere in ponovna
vzpostavitev hemostaze. Med zdravila, ki vplivajo na pro-
ces celjenja ran, prištevamo glukokortikoide, nesteroidne
protivnetne učinkovine, citostatike in antikoagulante (4,
5). 
3.1 VPLIV SEKUKINUMABA NA
CELJENJE RAN
Bolnica ima v terapiji za zdravljenje psoriaze sekukinumab,
ki deluje usmerjeno proti provnetnemu citokinu interlev-
kinu-17A (IL-17A). IL-17A je naravno prisoten citokin in
sodeluje pri normalnem vnetnem in imunskem odzivu. Se-
kukinumab je popolnoma humano monoklonsko protitelo
IgG/κ, ki se selektivno veže na IL-17A in ga nevtralizira.
Usmerjeno deluje proti IL-17A in zavira njegovo interakcijo
z receptorjem za IL-17A, ki je prisoten na različnih vrstah
celic, med drugim tudi na keratinocitih. Na ta način seku-
kinumab posredno zavira sproščanje provnetnih citokinov,
kemokinov in mediatorjev, ki povzročajo poškodbe tkiva,
in zmanjša delovanje ter vpletenost IL-17A pri avtoimunskih
in vnetnih boleznih (6). Najbolj pogosti neželeni učinki, o
katerih so poročali, so okužbe zgornjih dihal (17,7 %), naj-
pogosteje so poročali o nazofaringitisu in rinitisu. Pri večini
okužb je šlo za blago do zmerno izražene okužbe zgornjih
dihal, pri tem pa navedenih primerov niso opredelili kot re-
sne in zaradi njih ni bilo potrebno prekiniti zdravljenja (6).
Podobne ugotovitve so prikazali tudi v rezultatih metaana-
lize pri zdravljenju ankilozirajočega spondilitisa z zaviralci
IL-17, vključno s sekukinumabom (7). Imunosupresivi do-
kazano upočasnijo celjenje kroničnih ran, torej delovanje
učinkovin, ki med drugim zavirajo tudi družino IL-17, v na-
šem primeru sekukinumab. Ni pa povsem jasno, kje vse
ima vlogo skupina teh različnih IL-17 na celičnem nivoju.
Domnevajo, da na začetku družina IL-17 celo koristno de-
luje na potek celjenja rane, kasneje pa morda ne več oz.
postane pot IL-17 neregulirana, motena, kar vodi v dolgo
in počasno celjenje rane (8).
3.2 BOLEČINA PRI BOLNIKU S
KRONIČNO RANO
Bolečina je zaradi kronične rane pogosto neprepoznana in
posledično slabo zdravljena. Največkrat so boleči arterijski
in venozni ulkusi (9). Bolečina bolniku zmanjša kakovost
življenja, povzroča fiziološki stres in zavira celjenje rane,
zato jo moramo ustrezno zdraviti (10). Zaradi zvišanega
nivoja kortizola v krvi je moten vnetni odgovor in posledično
celjenje rane. Veliko dejavnikov vpliva na to, kako močno
bolnik občuti bolečino, ki jo povzroča rana. Iz pogovora z
bolniki in svojci v lekarni pogosto ugotovimo, da se bolniki
izogibajo oskrbi rane zaradi bolečin, ki nastanejo med pre-
vezi. Rane je potrebno redno prevezovati, menjati obloge,
kar vedno znova sproži zelo intenzivne bolečine ob že pri-
sotni stalni hudi bolečini. Na tem mestu je pomembno bol-
nika podučiti, da vzame zdravilo za lajšanje bolečin 20 do
30 minut pred predvidenim prevezom rane (11, 12). 
Osnovna načela zdravljenja bolečine z zdravili (analgetiki)
prikazuje tristopenjska lestvica Svetovne zdravstvene or-
ganizacije. Ustrezne analgetike izberemo glede na moč in
vrsto bolečine ter tudi glede na vzrok za bolečino. Zdravila
uvajamo stopenjsko, vedno najprej neopioide, ki jim, če
ne zadostujejo, dodamo šibke opioide. Če šibki opioidi ne
zadostujejo, se priporoča zamenjava z močnejšimi opioidi.
Zdravila za zdravljenje prebijajoče bolečine vedno upora-
bljamo v obliki kratkodelujočega opioida (13). 
Bolnica ima v predstavljenem primeru v terapiji kombinacijo
tramadola/paracetamola 37,5 mg/325 mg v odmerku do
trikrat na dan 1 tableta in metamizol 500 mg v odmerku
do trikrat na dan 1 tableta. Ugotovili smo, da bolečina ni
ustrezno urejena, zato smo zdravniku predlagali optimiza-
cijo terapije. 
Iz opisa bolečine je razvidno, da gre za nevropatsko bole-
čino, za katero trenutno nima terapije. Terapevtski algoritem
za zdravljenje nevropatske bolečine priporoča za prvo linijo
zdravljenja triciklične antidepresive (amitriptilin), zaviralce
prevzema serotonina in noradrenalina (duloksetin in venla-
faksin) in analoge gama-aminomaslene kisline – GABA
(pregabalin in gabapentin) (14). V preteklosti je bolnica že
prejemala pregabalin, vendar je jemanje sama prekinila za-
radi izcedka iz nožnice. V pregledu neželenih učinkov pre-
gabalina (15) nismo zasledili izcedka iz nožnice, zato smo
svetovali ponovno uvedbo pregabalina 25 mg in postopno
titracijo do ustreznega učinka. V primeru vztrajanja bolečine
smo predlagali najprej ukinitev kombinacije tramadola/pa-
racetamola 37,5 mg/325 mg in uvedbo tramadola 50 mg
ter postopno titracijo do največ 400 mg na dan ter para-
cetamol 1000 mg, do trikrat na dan 1 tableta po potrebi. 
3.3 PREhRANSKA PRIPOROČILA PRI
BOLNIKIh S KRONIČNO RANO
Pri zdravljenju kronične rane je pomembna tudi ustrezna
prehranska podpora. Z energijsko zadostno prehrano ter
vnosom peroralnih prehranskih dodatkov izboljšamo proces
celjenja ran (16). Energetska podhranjenost in/ali pomanj-
kanje specifičnih hranil imata negativen učinek na celjenje
ran, tako da podaljšata fazo vnetja, zavirata proliferacijo fi-
broblastov in spremenita sintezo kolagena. Podhranjen
bolnik pogosteje dobi preležanine, pogostejše so okužbe
ran, slabša je tudi kakovost brazgotine. Rane se slabše in
počasneje celijo, zato je pri teh bolnikih pojavljanje kroničnih
ran pogostejše. Kronične rane pa so pomemben vzrok
zbolevnosti in umrljivosti. Določena hranila, zlasti aminoki-
sline in antioksidanti, ob zadostni energetski podpori
ugodno delujejo na celjenje ran (16). Osnovno hranilo, ki je
nujno za celjenje vsake rane, so beljakovine. Potrebne so
za sintezo encimov, ki katalizirajo procese celjenja, prolife-
racijo celic in kolagena ter tvorbo vezivnega tkiva. Brez
beljakovin so imunski procesi, kot je celjenje ran, podaljšani,
slabši ali celo onemogočeni. Dogovorjene priporočene po-
trebe po beljakovinah so za zdravega odraslega 0,8 g/kg
telesne mase na dan, za starostnika 1g/kg telesne mase
na dan, pri posameznikih s kronično rano se potrebe zvišajo
na 1,2 do 1,5g/kg telesne mase, če pa so rane obsežne,
je smiselno dvigniti vnos proteinov tudi do 2g/kg telesne
mase (17). 
Pri svetovanju ustrezne prehrane smo izpostavili zagota-
vljanje zadostne količine beljakovin, energije in tekočine. V
lekarni pogosto opazimo zadržek bolnikov in svojcev pri
nakupu peroralnih prehranskih dodatkov, predvsem zaradi
finančnega vložka, zato smo najprej svetovali uživanje urav-
notežene prehrane, bogate z beljakovinami.
3.4 UPORABA TOPIKALNIh
KORTIKOSTEROIDOV
Topikalni kortikosteroidi so namenjeni za aplikacijo na koži,
kjer delujejo protivnetno, imunosupresivno in antiprolifera-
tivno. Uporabljamo jih za zdravljenje alergijskih in vnetnih
bolezni kože, kot so različne vrste dermatitisov, ekcemi,
eritemi ter luskavica (18). Topikalno aplicirani kortikosteroidi
v nizkih koncentracijah v kroničnih ranah spodbujajo celje-
nje, zmanjšajo bolečino in eksudat ter zmanjšajo hipergra-
nulacijo (4). 
Kortikosteroide za aplikacijo na koži razvrstimo v razrede
po jakosti glede na njihovo zmožnost kapilarne vazokon-
strikcije. Ločimo kortikosteroide z nizko jakostjo, srednjo,
močno in zelo močno jakostjo delovanja (18). 
Kronično uporabo topikalnih kortikosteroidov odsvetujemo
zaradi nevarnosti pojava neželenih učinkov. Neželeni učinki,
ki lahko nastopijo, so lokalni ali pa sistemski. Tveganje za
pojav neželenih učinkov je odvisno od jakosti topikalnega
kortikosteroida, pogostosti aplikacije, trajanja terapije, me-
sta aplikacije ter individualnih, od bolnika odvisnih faktorjev.
Lokalna aplikacija topikalnega kortikosteroida na obolelo
področje lahko zmanjša vsebnost kolagena v podkožju in
tako vodi k tanjšanju kože ter pojavu strij in razširjenih ka-
pilar (4, 19). Kljub nekaterim pozitivnim učinkom zdravljenja,
daljšo uporabo odsvetujemo, zaradi neželenih učinkov na
celjenje ran in povečane možnosti pojava drugih sistemskih
in lokalnih neželenih učinkov. 
Za oskrbo okolice rane smo zato predlagali ukinitev 30-
odstotnega betametazona v belobazi in uvedbo indiferent-
nega mazila. 
4sklEp
Zdravljenje bolnika s številnimi pridruženimi boleznimi in
prisotno kronično rano je v večini primerov kompleksno in
zahtevno, zato je optimizacija terapije s pomočjo FTP zelo
pomemben del obravnave bolnika. Pri pripravi FTP pri bol-
niku s kronično rano je potrebno upoštevati zdravila, ki jih
bolnik prejema. Če se rana dolgo časa ne zaceli, svetujemo
prilagoditev terapije z zdravili oz. ukinitev zdravil, ki zavirajo
celjenje ran, če je le to možno. V našem primeru smo
predlagali ustrezno optimizacijo terapije za zdravljenje bo-
lečine, ukinitev topikalnega kortikostroida in uvedbo indi-
ferentnega mazila ter ustrezno prilagoditev prehrane z za-
dostnim dnevnim vnosom beljakovin. Povratne informacije
zdravnika glede priporočila, zapisanega v farmakoterapij-
skem izvidu do priprave tega prispevka, nismo prejeli, zato
nimamo podatka, ali je bila sprememba terapije v opisanem
primeru tudi upoštevana. 
5litEratUra
1. Novak M. Fiziologija celjenja ran in zdravljenje ran. Izzivi
sodobnih pristopov onkološke zdravstvene nege in zdravljenja:
180
FA
R
M
A
K
O
TE
R
A
P
IJ
S
K
I P
R
E
G
LE
D
 P
R
I B
O
LN
IK
U
 S
 K
R
O
N
IČ
N
O
 R
A
N
O
farm vestn 2022; 73
181 farm vestn 2022; 73
K
R
AT
K
I S
TR
O
K
O
V
N
I Č
LA
N
K
I
Oskrba ran pri bolnikih z rakom. Zbornik predavanj. Onkološki
inštitut. Ljubljana 2010.
2. Ostrožnik V, Živić S. Vrste ran, njihovo celjenje in oskrba ran v
onkološki zdravstveni negi. Izzivi sodobnih pristopov onkološke
zdravstvene nege in zdravljenja: Oskrba ran pri bolnikih z rakom.
Zbornik predavanj. Onkološki inštitut. Ljubljana 2010.
3. Balkovec V. Diferencialna diagnoza razjed goleni. Razjede na
nogah. Društvo za oskrbo ran Slovenije 2009.
4. Guo S, DiPietro L.A. Factors Affecting Wound Healing. Crit Rev
Oral Biol Med. 2010;89(3):219-29.
5. Bootun R. Effects of immunosuppressive therapy on wound
healing. Int Wound J 2013; 10:98–104.
6. Cosentyx. Povzetek glavnih značilnosti zdravila. Dostop:
8.4.2022. https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-
information/cosentyx-epar-product-information_sl.pdf.
7. Yin Y, Wang M, Liu M. et al. Efficacy and safety of IL-17
inhibitors for the treatment of ankylosing spondylitis: a
systematic review and meta-analysis. Arthritis Res Ther 22, 111
(2020).
8. Hadian Y, Bagood D M, Dahle E S, Sood A, Isseroff R
R. Interleukin-17: Potential Target for Chronic Wounds.
Mediators of Inflammation, vol. 2019, Article ID 1297675.
9. Černic L, Vrhovnik M. Zdravstvena oskrba kronične (maligne)
rane- predstavitev primera. Izzivi sodobnih pristopov onkološke
zdravstvene nege in zdravljenja: Oskrba ran pri bolnikih z rakom.
Zbornik predavanj. Onkološki inštitut. Ljubljana 2010.
10. Lahajnar S, Božič H, Uštar T. Vpliv bolečine pri celoviti oskrbi
rane. Izzivi sodobnih pristopov onkološke zdravstvene nege in
zdravljenja: Oskrba ran pri bolnikih z rakom. Zbornik predavanj.
Onkološki inštitut. Ljubljana 2010.
11. Požlep G. Zakaj nastane kronična bolečina? Društvo za oskrbo
ran Slovenije. Kakovost življenja pacienta z rano. Zbornik
strokovnih prispevkov. Čatež ob Savi 2018.
12. Vintar N. Zdravljenje kronične bolečine pri pacientu z rano.
Društvo za oskrbo ran Slovenije. Kakovost življenja pacienta z
rano. Zbornik strokovnih prispevkov. Čatež ob Savi 2018.
13. Jelen A. Kakovost življenja pri pacientih s kronično rano.
Društvo za oskrbo ran Slovenije. Kakovost življenja pacienta z
rano. Zbornik strokovnih prispevkov. Čatež ob Savi 2018.
14. Urbanc M, Locatelli I. Zdravila za zdravljenje nevropatske
bolečine. Farm Vestn. 2016; 67: 325-332. 
15. Lyrica. Povzetek glavnih značilnosti zdravila. Dostop: 8.4.2022.
https://www.ema.europa.eu/en/documents/product-
information/lyrica-epar-product-information_sl.pdf.
16. Rotovnik Kozjek N, Način prehranjevanja in prehransko stanje
bolnika sta pomembna dejavnika celjenja ran. Izzivi sodobnih
pristopov onkološke zdravstvene nege in zdravljenja: Oskrba ran
pri bolnikih z rakom. Zbornik predavanj. Onkološki inštitut.
Ljubljana 2010.
17. Seničar Z. Pomen prehranjevanja pri preventivi in zdravljenju
razjede zaradi pritiska. Evropske smernice za preventivo in
oskrbo razjede zaradi pritiska. Društvo za oskrbo ran Slovenije.
Portorož 2011.
18. Škvarč N. Ugotavljanje primesi kortikosteroidov z metodo
tankoplastne kromatografije v mazilih z naravnimi izvlečki.
Univerza v Ljubljani. Diplomska naloga. Ljubljana 2014.
19. Coondoo A, Phiske M, Verma S, Lahiri K. Side effects of topical
steroids: A long overdue revisit. Indian Dermatol Online J.
2014;5:416-25.