Štev. 7. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 14. februara 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena:doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef,, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: par; 1/4 strani dobi 20%, 1/2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., v»Poslanom«2‘50D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase od 5% .do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Nastavlajo past. Da si človek more z delom pripraviti, ka potrebüje za telo, je ne zadosta, ka ina delavne roke, nego mora meti tüdi na čem ali iz česa bo kaj pridelavao. Polodelavec mora meti pole, štero obdelava, rokodelec pa blago, iz šteroga izdelavle svoje pridelke. Tisti pa, ki nemajo svojega pola, ki .nemajo svojega blaga, ali mogoče ne zadosta, ki morajo stopiti k komi drugomi i ga prositi : ti dáj, da bom na tvojem, ali iz tvojega delao, jaz pa dam svoje düševne i telovne zmožnosti, jaz bom delao pa mi od pridelanoga dáj pravičen deo, pravično plačo, tisti lüdje se imenüjejo v pravom pomeni delavci. Že z opisanoga se vidi, da majo delavci med vsemi stani posebno težki položaj. Zato pa mora držáva, štere namen je (kak smo že, povedali) skrbeti za dobrobiti vsej stanov, posebno na roko iti delavskomi stani. V vsej vrejeni državaj celoga sveta, se Skrbijo za delavske zakone, Se zna, na kelko se dajo tej zakoni vraz-lični okolščinaj pravično zasnovati. Tak so ? nastali zakoni za zavarovanje delavcov za časa betegov. ali starosti, zakoni za varstvo delavcov pred odiranjom delodajalcov i tak dale. Med napravami za pomoč delavcov pa so posebne važnosti delavske posredovalnice ali delavske borze, kakšo smo meli dozdáj tüdi v Murskoj Soboti. Njihov namen je poiskati delavcom delo. Dosta časa se zapravi i dosta košta, či si ide delavec sam iskat delo. Zato deloda-jálci naznanijo borzi, kelko delavcov potrebüjejo i kakše delavce, borza pa to naznani delavcom, ki so se pri njoj zglasili za delo. Vse zakone, ki se nanašajo na varstvo delavcov, izvršavle navadno ..poseben minister, ki se imenüje minister za socialno politiko. Pod njegovo roko spadajo tüdi delavske borze. Politika strank, Štere majo zdaj v rokaj vladno veslo naše države, je delavcom jako nasprotna. V zakoni za državne pot-. roše, šteroga' je Osnovao finančni odbor i šteroga so prenesli zdaj v zbornico pred vse poslance, da bodo ešče ga ednok pi-iili i ga Zglasajo, v tom zakoni je poleg drügih odprávlena tüdi borza dela v Murskoj Soboti. Proti toj krivici za delavski stati, je Slov. lüdska stianka po svoji zastopnikaj zdignola glas i je ostro protestirala. Tüdi zdaj v zbornici bodo se naši poslanci bojüvali za pravice delavcov. Naš domači poslanec g. Klekl so taki posredüvali pri ministri za socialno politiko, naj ostane še borza dela v Murskoj Soboti. Či pa minister ne bo šteo poslühnoti naši Pravični Prošenj, bomo si morali sami pomagati. V Murskoj Soboti je zdelao Pripravljalni odbor vse potrebno, da se osnova krščansko drüštvo samopomoči za naše delavce. Glavni namen drüštva je, posredüvati med delavci i delodajalci, davati potrebna navodila pri sklenjavali pogodb i tak dale. Vse to delo pa bo osnovano na podlagi krščanske lübezni do bližnjega i bo nestrankarsko. Kda bo drüštvo začelo svoje delo, bomo pisali v "Novinaj". Čüje se praviti, da prej tüdi demokratje ščejo v Soboti nekše drüštvo, s po- močjov šteroga bi radi dobili naše lüdstvo v svoje mreže. Samo edno pa lehko že naprej Povemo, da so gg. nikdar ne iskali haska delavcov, nego svoje stranko hasek. To niti demokratska stranka nemre včiniti, či nešče sama sebi nasprotüvati. Demokratska stranka je stranka milijonarov i bankirov i kak takša nikdar nemre tak zastopati delavski pravic i skrbeti za njihov hasek, kak je to potrebno. To je tüdi v dejanji pokazala. Dva poslančiča, šteriva SÍ je ta stranka na Slovenskom z znanim načinom agitacije pridobi-; la, sta se v Belgradi' vdinjala centralističnoj bankirskoj politiki. Demokrati so pomagali skovati centralizem, zato so tüdi sokrivi, da se vse naše dače stečejo v Belgrad, nazaj pa niti telko ne dobimo, ka je neogibno potrebno za Slovenske delavce, najmre tisto malo potrošov, da bi se zdržale naše delavske borze. Slov. lüdska stranka dela v zbornici proti dači na osebno delo, štero plačüjejo delavci,, demokratje se niti ne zgenejo za to. Naša stranka je javno pozvala vse Slovenske poslance, da vküpno, z zdrüženimi močmi nastopijo z vsemi po zakoni dovoljenimi sredstvi proti prevelkoj davčnoj obremenila Slovenije, demokratje ne samo, da so bile za to glühi, nego so našo stranko za toga volo po svoji novinaj grdo napadali. Vsi, ki ščejo Pravični sporazum med tremi bratskimi narodi, ki Ščejo pravično vrcdi-tev naše države, vsi so se pridrüžili i podpisali protest, da se Slovenija z davki čerezred ne obterši, le naši demokratje neso meli telko srca za slovenski narod, da bi se i oni pridrüžili. — Slovenski narod ovkraj Müre je to stranko obsodo S tem, da je svojo zavüpanje pri volitvaj dao Slov. lüdskoj stranki. Na srečo esče računajo demokratje pri nas. Neide se njim za hasek delavcov, pač pa za kroglice. Za to pa tüdi. prekmurski delavci, posebno Slavončarje obsodijo to Stranko S tem, da nedo šli v zanjke demokratov. Odgovor na pitanje pri küpüvanji veleposestniške zemlje. Kda postane veleposestniška zemljá tistoga last, ki jo plača,? To je jako važna reč, na štero polagajo malo pazljivosti oni, ki majo peneze pa zemljo plačajo. Pri navadnoj küpčiji je tak, da što kaj küpi i plača, postane to taki njegovo. Ne je pa tak pri veleposestniškoj zemlji. Ta postane samo küpcova, čeravno jo taki celo odplača, pravim ta postane samo te küpcova 1) če je določeno po reviziji, ka je küpec agrarni interésent, ali z drügimi rečmi, či njemi po zakoni ide zemljá, pa njemi je to pravo revizija priznala. 2) če je zemljá po reviziji določena, zmerjena, ovak bi se najmre znalo zgoditi, ka kaj takšega küpi, ka je drügoga, ne pa njegova, ali bar en deo küpljene zemlje ne je njegov i toga bi mogo sledkar nazaj dati ; 3) če se küpljena zemljá ne oda v desetih letih ; 4) če se küpljena zemljá ne obremeni (dug gor ne tabulera) zvün če to minister za agrarno reformo dovoli ; 5) če se pogoji pod 3) i 4) zapišejo v zemljiško knjigo (grüntovnico) ; 7) če je veleposestniška ' zemljá čista vseh bremen (dugov, patronatskih i drügih terhov) 7) če se odobrilni pristavek : »Na podstavi določbe gospoda ministra za agrarno reformo Št ... itd.« zapiše na pogodbo ; 8) če veleposestnik prvle plača 10% državi za kolonizacijski fond; 9) če se v šestih mesecih po sklenjenoj pogodbi zahteva pri zemljiško knjižni olasti (grüntnoj knjigi) prenos lastoinske pravice na küpca; 10) če Okrožni agrarni urad pošlje pogodbe gor na ministerstvo i 11) če ministerstvo pogodbe odobri (na mesti neha). Kak Vidite, morate edenajset štacij prehoditi, če Ščete, ká bo vaša zemljá, štero ste pa taki plačali. Če bi ví dnes vse dol plačali, minister bi pa za dve leti pogodbo odvrgo bi zgübili zemljo, Zmagovalec Jernej. VU. (iz polščine R. J.) Gda je naš Jernej ob prvim bio v ognji pri Graveloti, je mislo, da v bitki človek dosta gleda, ne dela pa tukaj, ar je v začetki njegovomi polki bilo zapovedano stati pri ednom bregi, nasajenim s trsjom. Tam daleč, daleč so pokali topovi, v bližini pa konjska kopita s takšim ropotoni, ka se je trosila zemla, zdaj so migotale zastave, zdaj pa söetli meči. Nad bregom pod sivov nebov so sikale granate kak beli oblaki, potem se je dim razpüsto i pokrio nebo. Vidilo se je, da se bitka vleče kak vihar čarno od straneh; to je pa ne dugo tak bilo. Okoli Jernejovoga polka je počasi nastalo nikše Čüdno gibanje. Začeli so se postavlati okoli njega drügi polki, tü pa tam so privlekli topove, štere so hitro na mesto postavili i o-brnoli gori cevi. Cela dolina se je napunila z vojaštvom. Zdaj se čüje od vseh strani zapovedi ; pomočniki lečejo gori i doli. Naši vojaki si šepečejo : ,,Oj! zdaj je na nas prišeo red!" ali pa pitajo eden drügoga s strahom; »Skoro se začne ? « »Skoro, skoro ! " Zdaj se zaistino bliža nevarnost, znabiti cilo smrt . . . V dimi, šteri pokrivle breg, nikaj strašno vre i kipi. Vsikdar bliže i bliže se čüjejo grmenje topov i i pokanje pušk. Oddaleč Prihaja nikše tres- kanje . . . že se čüjejo krugle. .Naednok zagr-grmijo topovi, ka se trosi zemla i zrak. Pred Jernejovim polkom je strašno zapraskalo. Pogledajo: nikaj leti tam gori kak oblaček, v tom oblački pa nikaj siče, se reži, škriple i tüli. Vojaki kričijo : "Granata! Granata !“ Med tem se pa te vojni oblaček bliža kak vihar, spadne, se razpoči ! Strašno bobnenje se čüje, potem pa pok, kak či bi se svet podirao i vse se strosi. Med vojaki, stoječimi okoli fopov, nastane ne-nered, čüje se kričanje i zapoved: »Postavite se nazaj v redi" Jernej stoji v prvoj liniji, puško drži na rami, glavo gori, brado podpreto, da zobje ne bi čregetali. Ne sme se genoti, ne sme strelati. Stati ! Čakati ! že leti druga granata, tretja, Štrta, deseta . . Veter odnese dim iz brega. Francozi so že pregnali iz njega nemške baterije (top-, ništvo,) že so postavili svoje i zdaj sipavlajo ogenj v dolino. Vsaki hip se zdignejo iz trso-voga grmovja drügi, beli oblački dima. Pešacje se rivlejo niže i niže po bregi, da bi začeli strelati s puškami v dolino na nemške čete. Že so na polovici brega. Zdaj se dobro vidi gori, ar je veter razpihao dim. Kaj pa je to po goricah ? Rdeči mak cvete, ali kaj ? Ne, to so rdeče kape francozkih pešakov. Naednok se skrijejo, samo tü pa tam plapolajo troje farbe zastave. Začne se hitro, močno, neredno strelanje, štero se na- naglo povekša na ništernih mestih. Nad tem ognjom iz pušk sičejo neprenehoma granate i se srečavlejo po zraki. Francozi tam na bregi včasi začnejo krik, šteromi v dolini odgovarjajo Nemci s svojim: hurra ! Topovi tam doli neprefrgano grmijo. Polk stoji prímeri. Sovražnikov ogen ga začne okoli jemati. Krogle brnijo kak obadje, pa letijo z groznim sikanjom mimo. Zmerom so gostéše; cvilijo prek glav, mimo nosov, oči, ram. Na jezere, na milijone jih je. Čüdno, da ešče što stoji živ na nogah. Naednok se začüje za Jernejom stokanje : »Jezuši, potem: ..Postavite se nazaj ! »znova: ,,Jezuš !“ — »Postavite se nazaj U Jéčanje je vsikdar vekše, zapovedi hitrejše, linije se stiskajo, cvilenje postaja gostejše, neprestano, grozno. Mrtve vlačijo za noge iz rend. Sodnji den! . . . — Se bojiš? — pita Vojtek. — Što se pa nebi? M . odgovarja naš junak z dregetajočimi zobmi. Vendar ešče oba stojita, Jernej i Vojtek, Niti na misel jima ne pride, da bi mogla pobegnoti. Zapovedali so jima stati, to je zadosta! Jernej laže. Ne boji se tak, kak bi se bojalo jezero drügih, či bi stali na njegovom mesti. On pozna dobro vojaški red; vse ka se godi, se njemi ne vidi ravno tak strašno, kak je zais- tino. Vendar misli, da njemi je odbila Zadnja vöra, i to pove Vojteki. — No, na nebi ne bo lüknje zato, či ednoga bedaka, kak si tí, bujejo! — se obregne Vojtek na njega. Te reči, čiravno grobjanske, jako pomirijo jerneja, kak či bi njemi resan zato najbole težko bilo pri srci, da se ná nebi lüknja napravi. Zdaj stoji potrpežlivo. Čüti pa grozno vročino i znoj njemi curi po obrazi. Ogen sovražnikov postane tak strašen, da se vrste vojakov fopijo kak Vosk. Več nikoga ne, da bi mrtve i ranjene vlačo iz gnječe. Jéčanje vmerajočih se meša z cvilenjom krugel i grmenjom topov. Po gibanji Zastav tistih pešakov; ki so bili med trsjom, se je lahko sodilo, da sovražnik ide vsikdar bliže. Roj krugel strašno trebi pruske vrste; že začnejo v dvojno kapati. To ob vüpao je pa vojake spravi v nepotr-pežlivost i besnost, či bi jim veleli iti naprej v ogen, bi šli kak blisk. Što bi stao zmerom na mesti ? Eden vojak zgrabi, z glave kapo, jo trešči doli rekoč: — Ednok vsako kozo zadene smrt! Jaz idem naprej, naj se zgodi kajkoli ! Jerneji je zdaj ležej pri srci. Mislo si je či vsako kozo zadene smrt, se vidi, da je smrt ne nikaj novoga. To je kmečka modrost, bolša od vsake druge, či samo da batrivost. (Dale.) 2 NOVINE 14. februara 1926. pa bi nazaj dobili samo vplačano šumo, intereša pa nej, pa stroške bi tüdi mogli pozabiti, ali bi se pa mogli za zemljo znova pogajati, kak dovoli čl. 12. Ka tanačivamo zato tistomi, ki ma peneze, ka bi zemljo lehko naednok plačao? Tomi damo te svet (tanač) naj se pogoditak, ka zemljo odplača celo te, gda dobi do rok zemlje knjižni izpisek, ka je zemljá Čista na njega spravljena. Ki tak napravi, ne more meti straha, ka bo kvaren ali pri penezah- ali prí zemlji. Ka je napraviti s čeki, štere dobite od vele-posestnika ali njegovoga zastopnika? Tej čeki samo te mam obvezno moč če mi-nister pogodbo odobri. Dokeč minister pogodbe ne odobri, je lehko vržete v peč, čeravno jih sto príde na den. Dokeč minister pogodbe ne odobri, ne more veleposestnik ali njegov zastopnik küpca na sodniji tožiti če čeka ne plača. Zakon najmre v 11 čl. jasno pove: ,,Samo te, gda minister za agrarno reformo pogodbo odobri, je ta za obe stranki obvezna. Do odobrenja pogodbe ne veže niedno stran. Ki zato apeláliva proti krivičnoj pogodbi naj se čekov ne straši kelkokoli jih dobi, ne je dužen plačati. Lehko si mleko segreva z njimi. — Ki pa šče pogodbo držati, ar se njemi pravična vide tisti pa naj plačüje svoje rate redno, ar; po čl. 11. se mora v pogodbi zavezati, ka če rat nede plačüvao, zemljo zgübi z intereši i stroški vred i samo šumo dobi nazaj.. Kelko je plačati za pogodbe ? Zakon se etak glasi: »Kak stroške za Sestavo (sklepanje) pogodbe i prošnje za zemljiš-ko knjižni prenos (tabulacijo) i potrebnih prilog sme zahtevati odajalec (veleposestnik ali njegov zastopnik) od küpca plačilo (dva procenta) od küpüje (od cene zemlje) ali nájveč 50 dina-rov za vsako pogodbo. Ka s toga sledi? To, ka ma küpec juš se tak pogoditi za stroške, ka do tej najmenjši. Za vse stroške pri küpüvanji cele zemlje, ka ma agrarni interesent, je zadosti dati od pedeset do sto dinarov. Zakaj bi si nalagali nepotrebne velke stroške, gda z menjšini tüdi lehko shajati Siromakom to pravimo. Če veleposestvo menšo ceno naznani na mi-nisterstvo, kak je poistini dobilo od küpca, kelko Štrofa plača? Dvajseti krat teliko za kolonizacijski fond, kak je razlike cene, štero je zatajo. Če što na rate küpi zemljo, jo Čisto dobi do rok? Ne, ar veleposestnik ma pravico da svoj dug gor na njo tabulira. Ki neso agrarni interesenti, smejo tudi zemlji ljo küpiti ? Smejo tisto, ka je veleposestvo melo kak maksimum, ali pa šume, pašnike, nerodovitna zemljišča i ka više ostane od potreb agrarnih interesentov. Što sme to zemljo küpiti ? Agrarni intereš senti i vsi kmetje, ki nemajo zadosta svojih šum i pašnikov. Smejo tüdi občine f kolonisti. Jeli tej küpe. tüdi ne smejo te zemlje v desetih letih odati i brez dovoljenja agrarnoga ministra obremenila? Tej to smejo gdašte odati i tüdi obremeniti. To je odgovor na razna pitanja. Če što kaj ne razmi, naj pita, pa njemi dam pa odgovor. NEDELA. Tretja predpostna, ali petdesetnica. Evangelij sv.Lükača v 18. poglávji od 31, do 43. vrste. ,,Spregledaj ! Tvoja vera ti je pomagala." Jezus je v čüdeži denešnjega evangelija pokazao, da bo človekova vera v Boga obilno po-plačana. Vera je toti dar boži, milost boža, vene dar pa tüdi zaslüžila pred Bogom. Zakaj ? Zato, ar človek mora s svojov volov sodelati, mora si praviti jaz ščem vervati, ka nam je Bog nazvesto i nam po svetoj katoliškoj Cerkvi zapovedavle vervati. Naša vola, štera razumi zapovedavle vervati je teda zaslüžila. Iz toga pa sledi edna prevažna istina za naše versko živlenje. Najmre, da je vera tem ležejša, da človek tem ležej spoznavle verske istine, kembole je njegova vola k dobromi nagajena, to se pravi, kemraj spunjavle bože i cerkvene zapovedi. V našoj notranjosti je neprestani boj med düšnov vestjov pa med našov po poprijetom grehi pokvarjenov naturov, ali našim slabim nagne-njom. Düšna vest kaže voli dobro i jornagible naj to včini, božnoga pa se naj ogible. Z drüge strani pa vleče volo k sebi tüdi grešno nagnenje, naj vola privoli v greh. Vola je pri tom boji popunoma slobodna, lehko privoli, kama šče. Či stalno slüži düšnoj vesti:, štera je nikaj ne drugoga kak boži glas v düši, ki pravi, ka je dobro t ka lagoje či, pravim, vola slüži düšnoj vesti, te je naš pogled obrnjeni gor, pogled naše pameti; je čisti, da lehko sprime od Boga nazveščene istine. Nasprotno pa. či se da zarobiti lagojemi nagnenja či si nakopa grde grešne navade i gazi po močvaraj razvüzdanosti, potom je očivesno, da nemre svojega düševnoga pogleda zdignoti k Bogi, k njegovim vekivečni istinam. Grešno živlenje je vzrok verske mlačnosti i brezverstva. Čteo sam nekdi sledečo dogodbo. V vojaškoj bolnišnici leži na smrt betežen vojak. Komandir bolnice, dober kristjan, pride k njemi i ga nagovarja, naj se da spovedati i pripraviti na smrt. Vojak ae brani: ,,Jaz nemam vere — pa Vi? gospod stotnik, je tudi nemate." Komandir pove to zdravniki, ki njemi je pravo, naj prepusti vso zadevo njemi. Zdravnik ide k vojaki i njemi zapove, da mora pod pokorščinov bogati i püstiti vojnoga kaplana k sebi. Vojak včini. —spoved je končana. Vojak pozove kornandira i njemi pravi z veseljom : ,,Gospod stotnik, zdaj verjem, pa tüdi Vi verjete." Od grehov očiščena düša je lehko itaki vervala. Politično delo za Slov. Krajino. Što je zdigno glas proti prevelkim našim davčinam v zbornici ? To te bila naša krščanska stranka, štera jé po g. Ivani Vesenjaki odnesla interpelacijo na finančnega ministra. V toj je obsodila vse krivične dače v državi, posebno pa v Sloveniji. Razprava te interpelacije se je vršila 5. februara celi den i še prek polnoči. Govorili so od naše stranke g. Vesenjak, dr. Gosar, Falež i Klekl. Naš poslanec Klekl so okoli polnoči govorili i v svojem govori ostro bičali krivice prí dači v Slov. Krajini. Po vedali so, da je tü še vekša dača kak v Sloveniji, čiravno sta dva Radičoviva poslanca v vladi, šteriva so zvolili nešterni naši ljudje. Omenili so vsa preganjanja i krivice, štere dela vodna zadruga našim siromakom. Med govorom so se obrnoli na radičovo stranko i poslance te stranke opomenoli na njihovo dužnost, ka morajo svojo lübezen zdaj pokazati do siromaka, gda mi ščemo njegova bremena olejšati. I zgodilo so je to, ka Radičovci ali so odišli spat pred glašanjom, ali pa ki so ostali, so glasovali proti predlogi nevladni strank, za prenašanje terhov, kak so to v njuvom iméni prešteli v zbornici g. Klekl. — Tüdi Žerjavovi demokratje so mučali na konci, ne dali nikše izjave za olejšanje davčnih bremen. Stara pesem se den za dnévom ponavlja i gda trbe gučati, strašno znajo gučati drüge stranko, a gda trbe delati, te je na deli samo naša SLS. stranka. Odgovor ministra za socialno politiko g. poslanci Klekli na prošnjo, naj ostane borza dela v Murski Soboti. Gospod poslanec! Gledoč na pismo narodne skupščine št. 5439 od jan. 1926 leta v šterom mi je predloženo pitanje od ukinjenja borze dela v Murskoj Soboti (Prekmurje), Vam mam čast sledeče odgovoriti : 1.) Ministerstvo v mőjem področji je prosilo kredit v predlogi proračuna za leto 1926-27 za vküpno 31 borz dela, med šterimi je bila tudi borza dela v Murskoj Soboti. Te predlog našega ministrstva je bio od Ministrstva za finance prikračeni na 21 borz za dela, med šterimi je bila tudi borza dela v M. Soboti. Med tem je pa finančni odbor v narodnoj skupščini, kak je to že znano, prikrato vse vküp samo ná 3 borze dela to je: v Beogradi, Zagrebi i Ljubljani, na dosta menjši broj kak je to bilo v dozdajšnom proračuni. Tak je teda gotovo, ka, če bo predlog finančnoga odbora v celom v plenumi skupščine sprejeti bodo vse borze dela, štere so ne Predvideno v proračuni, od prvoga maja t. 1. mogle biti ukinjene in tak tüdi oná v Murskoj Soboti. To ministrstvo naprej vidi vse škode, štere zavolo toga prido za delavce naše države, in tá obrat stvari tüdi jako obžalüje, pa vendar nemre za zdaj v tom pogledi nikaj pomagati, i 2.) Da ministrstvo za zdaj, gledoč na to, da ešče ne ve kakšen kredit ma na razpolago v tom leti, nemre nafančno znati, kak bo moglo pomagati za posredüvanje prekmurskih delavcov. Med tem pa, ne gledoč na stanje proračuna s šterimi bo lahko razpolagalo, bo si pri- 14. februara 1926. NOVINE 3 zadevalo da prevzemejo občine, v šterih so bile borze, ki so bile po novom proračuni ukinjene, dokeč nede mogoče našemi ministerstvi jih znova vzeti v svoj proračun. V kelko bo pa naše ministrstvo razpolagalo z kreditom da pomaga takšim občinskim borzam dela, bo to jako rado napravilo, nego za zdaj je to popunoma nemogoče. Z odličnim spoštovanjom Minister socialne politike. GLASI. Murska Sobota. Imenüvani gerenski svet je 1. februara zročo velkomi župani mariborske oblasti g. Pirkmajeri i okrajnimi glavari g. Lipovšeki čast-no diplomo za imenüvanje k častnim kotrigam sobočke občine. To bi bilo znamenje zahvalnosti za pomoč, štero sta goriimenüvaniva gospoda skazala Sobočancom za časa jesenske povodni. Čestitamo! Za napelavanje elektrike se dosta govori i hodi v Murskoj Soboti. To je vse prav. Nego zobstensko delo pa bo, či nede za elektriko zadosta odjemalcov. Sobota sama ne bo mogla telko toka odjemati, da bi se splačalo napelavali. Da se bo lüdstvo začelo več brigati za elektriko, je potrebno, dame lüdstvi razloži njeni pomen za gospodárstvo. Gospodje, ki se razmejo na to reč, naj začnejo širiti smisel za elektrifikacijo naši krajov potom ,,Novin. — Glavno pa je to, da se že naprej preračuna, kelko približno bi koštalo električno razsvetlavanje na vüro, da ludje ne bi küpüvali mačka v vreči. Glavno pa je, da ne dobijo v roke celo napravo špekulantje. Slovenska Krajina. Bogojina. Pred nekaj dnevi je g. 'Števan Vogrin izročo posle občinskoga predsednika g. Števani Horvati, šteri je predsednik K. Z. v našoj občini. Odstopivši riktar je bio poštenjak. Cela občina žalüje za vzornim možom, šteromi so pri vernom deli občinski poslov oslabele oči tak, ka je mogao dolzahvaliti — Na svečnico so štele prirediti naše mladenke lepo igro s deklamacijami, toje najmlajše vejke in cvetke na drevi našega izobraževalnoga drüštva pa glejte čüdo; g. sreski poglavar njim nedovolo toga veselja, da bi svojega včenja trüde pokaZale v drüštvenom domi svojim roditelom. Zakaj, to nevemo ! Vej že zvedimo. Trnje. 3, febr. okoli poldne je iz nezna-noga vzroka nastao ogen prí Posestniki Krampač. Zgorela je cela hramba s škednjom vred pa tudi vsa šker tak, ka si je družina rešila takrekoč samo svojo kožo. Nedelica. Pri znanoj Cigütovoj hiši v našoj vesi so nedavno meli bojno gostüvanje. Omožili sta se dve Sestri, domačivi hčeri, njihov dedek pa mamica pa sta mela zlato zdavanje. Genlivo je bilo gledati, kda je č. g. Cigüt salezijanski mešnik, zdao najprvle svojivi nečakinji (sestrini hčeri) potom pa po petdesetletnom zakonskom živlenji znova zvezao s štolov roko svojega očé i matere. Pri tom pogledi so vnogomi skuze stopile v oči. Tajništvo Slov. lüdske stranke v M. Soboti naznanja, da so urádne vüre za stranke med tjednom od 8. do 1. vüre. Poročio se je Nemec Franc iz Kupšinec z Geder Apolonijov iz Tropovec. Oba radiva podpirata naše prizadevanje za pravice lüdstva zato njima Želemo obilno božega blagoslova i sreče v novom stani. Darüvali so na Martinišče: Benko J. G. Črnci nabrao 4850, Župni urad Martjanci 53, Posojilnica v Črenšovcih 1000, g. Rud. Bednarik župnik G. Lendava 360, Podružnica Ljubilj. kreditna banke v Maribori 100, Robert Vaclavik župnik Gotovlje 20, Kartuzijanci Pleterje 100, Fr. Piatnik Radeče 20, H. Bühl Maribor 100, Al, Brenčič Ptuj 50, Zadružna gospodarska banka v Ljubljani 1000, Jurij Miholič kaplan v Škalah 10, Župni urad pri Sv. Jederti 100, g. A. Berden kaplan pri sv. Juriji 110, Puhan Al. nabrao v Tešanovcih 50, Andrej Vilfan nadučitelj v Sori 60, Horvat M, M. Sobota 60, Ščap Marija Beltinci 50, Koritnik Marija nabrala v Starivesi 410, Regnia Gobec profesorica v Slovenjgraci 100, Benko J. nabrao v G. Črncih 42, dečki iz Trnja 58, Zver Ivan dijak nabrao v Nedelici na gostiji 50, Lapoša Ferenc M. Črnci 12, na gos-tiji pri Zakojč Mik. i Ferenčak A. v Odrancih 46.25, na gostiji pri Hari Al. i Vogrinčič Al. Krašče 140, N. N. Cankova 60, Ščančar N. M. Sobota 80, Idič Mihal Topolovci 20, Küzma Jul. Petanci 10. Ana Klais Sebeborci 25, Vogrinčič Iv. Kupšinci 100, Camplinova dovica Bogojina 40, Šernek Marjeta Čentiba 10, Edšid Št. Gederovci’ 100, N. N. 20, Zemlič Mat. Žetinci 10, Zemlič Fr. Žetinci 10, Hanko Al. i Jožef Žetinci 20, Kočar Janoš Lukačovci 50., Bratkovč Iv. Krog 40. Dosta od teh darovalcov nam je poslalo svoj dar kak pomoč zavolo povodni. Vsem vküp iz srca pravimo: Bog vam plačaj! Turnišče. Pri nas so eden gospod, šteri kažejo prevelko oblast nad svojimi podrejenimi tovariši. Celo to bi radi skomandirali, kde naj šteri stanüje i kde ne sme stanüvati. Pred- krátkim so prišli v hišo, v šteroj stanüjeta dve vučitelici i zahtevali od vertinje, naj njima stanüvanje odpove, ar oni ščejo nekoga drügoga spraviti ta. Dobro, da je Vertinja toga ne vči. nila, ar bi se vučitelici lepoga dneva Znajšli na cesti brez stanüvanja. Te gospod lehko zapovejo, ka je prav, v tisti zadevaj, štere spadajo pod njihovo roko, nego to, koga naj što vzeme na stanüvanje i koga ne, nemajo pravice komandi rati. Ime smo za zdaj zamučali, nego, če ne bo bogše bomo moraló tüdi njihovo ime javnosti povedati. Pojasnilo. Večkrat se zgodni ka lüdje dobro ne ločijo gda se kaj pobira za sobočke dijake. Vnogi pri tom mislijo na Martinišče. Ka se po-, bira za Martinišče, najsi bo peneze ali živež, ali drügo, to ide za Zidanje Martinišča ali za zdržavanje dijakov v Martinišči. Ne so pa vsi Soboški dijaki v Martinišči. Obstoji zvano »Dijaško podporno drüštvo. To zbira prostovolne pri-spevke za vse dijake. To je jako dobro vrejeno i krvavo potrebno. Vnogi dijak nebi mogeo naprej či ga to drűštvo nebi podpiralo. Zato pa li darüjte. Potrebno se nam je pa vidilo povedati te razloček, naj vsakši ki kaj da za edno ali drügo zna za kakši namen da. Država. Par rožič iz Radičovih góvorov. Radič je prepotüvao Bosno, Hercegovino i Dalmacijo. Dosta je gučao, pa či kaj spametnoga, presodite sami. Za smejati se je, da bi se človek razpočo. Poglejte jih par: »Vidite, v Bosni nega ni-ednoga velikoga župana Hrvata, a v Beogradi niednoga direktora! Toga so krivi frančiškani, šteri pišejo, ka narod shaja od samoga sebe. (Govor v Mostari 1. februara). — Isti den je gučao tüdi v Gruži i Dubrovniki. Tü je . od Madjarov eto pravo: ..Nas je ne samo Venecija (Taljansko) znala spraviti od morja, nego na našo škodo i sramoto še eden narod, šteri je bio na pol divji, ali junáški i pesmarski, šteri je postavo državo na ravnini, te madjarski narod nam je vzeo Reko. Nesmo meli popolne državne samostalnost. Madjar nam je ne dovolo, da stopimo k lokomotivi (peč pri železnici), tem menje pa, da mi postanemo ta peč. (Ne smejte se!) Od Slovencov pa je pri toj priliki to pravo: »Mi vsi moramo delati za dobrobiti pa ešče tisti mali Slovenec, šteti; je pošteni i delávao. Samo ne sme biti te Slovenec takši norc, da bi nas Hrvate včio Boga moliti. Te Slovenec, šteri ma nekše Čüdno vodstvo - pošteno je to Vodstvo. Bog mi je svedok, pa je ne spametao — te Slovenec naj nas ne včín toga. Tüdi rimskoga papo, koga smo v verskom pogledi dužni bogati, je omeno: „Mi, čiravno smo mali narod, smo znali Rimi povedati: prste k sebi!" Na Francoze se je tüdi opomeno: „Gle-dajte Francoze ! V politiki so bedaki !" - Za dnes naj bo zadosta. Prišestno ešče več rožic prinesemo iz ogračeka Radičove zaletenosti. Domača politika. Pred skupščinov so ešče izda državni potroši. Radikali je ščejo na vsaki način naskoro pod streho spraviti. Radič pa, čiravno so njegovi poslanci tüdi glasüvali v finančnom odbori za te potroše, hodi okoli agitirat i pri tom napada radikalno politiko. Zato so radikali proti njemi. Govorijo celo, da bo Radič morao naskori zapüsfifi svoj ministrski stoček. On pa računa s tem, da brez njegovi poslancov radikali ne dobijo dosti glasov za potroše. Zato vsi politiki z velkim zanimanjom čakajo razvijanje dogodkov v vladi. — Očivesno pa je to, da Radičova stranka razpada. Nekaj njegovi poslancov se šče celo pridrüžiti radikalom. Pošta upravništva. Narodni poslanec g. Klekl Jožef sledeče naznanjajo : Ivan Novak Dugaves — Gorice št. 357.;. Poskrbite se za pogodbo. Če nemate pismene pogodbe, dajte napraviti en Zapisnik, šteroga svedoki podpišejo. S tem te lehko zahtevate pri oblasti, kde ste slüžili, svoj najem. Kvüzmi lehko osebno dopovete, ar se s pisma ne more natenkoma vse zarazmiti. Jurij Kozar, Martinje. Pište na uredništvo, ali dablate 18 izvodov »Novin« ali Vam hodi menje I Peterka Andraš, Betince 185. Brazilija je vekša kak cela Europa. Vu vročih krajih, kje nega ljüdi, bi rada naselbine napravila. Njeni ljüdje neidejo ta, ar je Vročina neznosna, zato vabi naše ljüdi i zato je ešče brezplačno ta spravlja. Naša držáva ne püsti ta svoje slovanske narodnosti, samo tüje narodnosti. Prošnja Vaša skoro pride na rešitev. Po rešitvi Vas ešče ednok obvestim. Fartek Franc, Šalovci 83. Znova sem požuro hitro rešitev vaše prošnje. Bom šo znova na ministersvo, gda pride na to Urgenco odgovor z Ljubljane i te Vas pali obvestim. Kozar M. Satahovci. Naročnina za preminoče leto je plačana. Vse je v redi. Sukič Fr. Radovci. Cele naročnine Vam nemremo püstiti, ar mate na skrbi samo 4 naročnike. J. Žilavec, Tropovci. Da Listov ne ste dobili je zakrivila tiskarne ne mi. Fr. Titan, Krogov leder vezanih knjig "Hodi k Oltarskomi svestvic več ne v zalogi. Imamo samo v platno vezane z zlatov obrezov po 20 Dinarov. — Širitelom Marijinoga Lista. Što je dobo več Marijinih Listov, kak ma naročnikov, naj pošle tiste Liste, šteri so njemi više, nazaj na upravništvo (v Črensovce) i Zednim naj sporoči (Što dozdáj toga ne večino), kelko njemi naj dozdaj naprej pošilamo. Liste potrebüjemo, ar se priglaša dosta novih naročnikov šterim moramo doposlati I. številko. Število naročnikov pa nam zato pošlite, da bomo znali kelko moramo dati tiskati. GOSPODARSTVO. o 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 320 Din., ,, ,, žita 215 ,, „ ovsa 220 „ ,, ,, kukorice 175 ,, 2. Živina.. govensKa: teoch svinje v Zagrebi 1 kg. 10 — 14 D. 8-10 D. 15 Din. v Ljubljani „ 10—14 D.8-10 D. 15 Din. 3. Krma Sena m. 100—125 Dv slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 11. februara 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar D 56*40 Schiling D 794 Čeho-Slov. krona, 1 K D 1*67 20 kronski zlat D 205-— Francoski frank, 1 frank D 2-12 Madjar. K. 100 (nova em.) D 0 075 Švic. fran., fr. D 10’90 Talijanske lire, 1 lira D 2'27 Zürich t Dinar, 100 Din Šv. frcv 9˙1525. Mali oglasi. Delavska družina popolnoma zmožna za oskrbo živine se pod ugodnimi pogoji sprime na veleposestvi STEINHOF pri GORNJI RADGONI. — Opita se ravno tam pismeno ali ustmeno. Sprejmem vrloga mladenca, ki ima volo v stopiti za Vajenca k mizarskomi majstri JOŽEFI FENOS, Cankova. 4 N O V I N E 14. februara 1926. GOSTILNA K ODAJI! V Dugoj vesi se oda majuša 2. na licitáciji občinska gostilna z z gospodarskim skednjomi ednim plügom zemle tistomi, ki največ Obeča Pogoji se lehko kdašteč zve-dijo pri občinskom predstojništvi OBČINSKO PREDSTOJNIŠTVO v Dugoj vesi. Slovenska banka d. d. podružnica DOLNJA LENDAVA. plača najbolje dolare in zlate peneze -: Oblaščena banka za trgovanje z devizami in valutami. Izstavlja izvoznikom uverenja in prevzema bančne garancije. NA PRODAJO je več hiš in zemljišč v Murski Soboti. Poizvediti se da pri odvetniku Dr. ŠÖMEN v Murski Soboti. Pozor! Čujte Šujstri! Eden sploj malo nücani SINGER mašin na taco, ž šterim se tüdi lehko krpa, je po fal ceni k odaji za volo smrti. Vsaki den se lehko küpi na Gorici pri DURIČ IVANA dovici. novozgrajena gostilna leta 1923. v trgu Gor. Radgona. 12 novo opremljenih sob za tujce, 2 opremljena lokala za gostilno, lokal za trgovino in skladišče, kuhinja, kamra, v vseh sobah električna razsvetljava, ledenica, klet za vino, klet za zelenjavo, pralnica, soba za hišnika, huta, 4 svinjaki, vrt za zelenjavo. Gostilna je na najprometnejšem kraju 3 minute od kolodvora, v trgu je Sodnija, davkarija, pošta, carinarnica, pogranična policija, finančna kontrola meroizkušni urad, glavna zaloga tobaka, Orožništvo, farna cerkev in bol niška blagajna za zavarovanje delavcev. Cena 9100 dolarjev. Polovica lahko ostane v knižena. Vse natančno se izve pri MATIJA KOLER, Gornja Radgona, Jugoslavija. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% vezane vloge proti mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9% vezane vloge od 5000 Din najviše pa po 9 1/2 %. Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ,,Novine“ pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šol skirni potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti, ERDOŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. K odaji je hoteli kavarna i mesnica. Pogoji se lehko zvedijo v UREDNIŠTVI. Amerikanci pazite! Oda se zavolo preselitve krasno posestvo kak slika kaže, vse novo zidano, doma veliki sadni ino zelenjadni ograček pa 12 plügov dobre zemlje. Oda: Rud. Horvatič pri Sv. Križi pri Ljutomeri. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj JOŽEF KLEKL Urednik. IVAN JERIČ. Podpirajte „NOVINE"