ISSN 0040-7712 9 770040 771208 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih NOVEMBER 2004, LETNIK XLIII, CENA 450 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: maja.mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 450 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2250 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 9000 SIT (40 EUR). Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: 5156029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revij o ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Tisk: Schwarz, d. o. o. Naklada: 6.000 izvodov Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Odjava naročnine revije je samo pisna. Fotografija na naslovnici: Izolski Mehano se z modeli lokomotiv HLD 77, Modri tiger in G2000 uvršča med priznane izdelovalce modelnih železnic. Modeli so večinoma opremljeni z LokSound dekoderji nemškega proizvajalca elektronike ESU. Foto: Igor Kuralt KAZALO 2 4 6 8 11. POKAL BLEDA. ULTIMATE UTEKANJE IN NASTAVLJANJE AVTOMOBILSKIH MODELARSKIH MOTORJEV (2. DEL) POSODOBITEV MODELOV LOKOMOTIV MALIH ŽELEZNIC (4. DEL). 10 13 MOJ PRVI ELEKTRO TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - JUNKERS JU 88 C-6. 14 SILHUETNI MODEL GALEBA G-2 26 NAPRAVA ZA SPREJEMANJE ODLOČITEV 28 VEČNAMENSKI ZLOŽLJIVI PANO 30 MODEL PREKUCNIKA 32 PLUTOVINASTI ZAMAŠKI V NOVI VLOGI. 34 OKVIR IZ SVINČNIKOV 37 SPOLSTENI OKRASKI 38 SPOLSTENI MOŽIČEK. 40 ZRAČNA VRTAVKA - HELIKOPTER l mr november 2004 REPORTAŽA A 11. Pokal Bleda Dim __ > Aeroklub Kranj je septembra že enajstič zapored organi¬ ziral mednarodno tekmovanje modelarjev v kategoriji F3J. Kot se je izkazalo, je bila to letos ena najmočnejših tekem v Evropi. Medtem ko organizacijska vnema v klubu vse bolj pojenjuje, saj smo po desetem Pokalu Bleda že razmišljali, ali bi tekmo sploh še organizirali, nas presenečajo tekmo¬ valci, ki se jih vsako leto prijavi več. Tako smo letos dobili čez 90 prijav, dejansko pa se je tekmovanja udeležilo 74 tekmovalcev. Naj¬ več jih je bilo iz Češke, sledili so Italijani, Slo¬ venci, Hrvati, Slovaki, Nemci, Belgijci, Madža¬ ri, Bolgari in Nizozemci. Pričakovali smo celo turško reprezentanco, ki pa je kasneje ude¬ ležbo odpovedala zaradi svojega državnega prvenstva. Tekmovanje V soboto 11. septembra nas je zjutraj iz hladnih šotorov spravila saksofonska budnica g. Šaršanskega in prekrasen sončni vzhod, ki je napovedoval lepo vreme. Tekmovalce smo raz¬ poredili v devet skupin s po 10 tekmovalci. Tekmovalo se je po pravilniku FAI za kategori¬ jo F3J. Ta dan so bili res idealni pogoji za tek¬ movanje. Rahel vzhodni veter in ne prevroče sonce sta zagotavljala vseskozi odlične rezulta¬ te. O uvrstitvi so tako odločali centimetri pri pristanku. Za ta dan smo načrtovali štiri lete, ki pa jih nismo uspeli do konca izpeljati zaradi ne¬ kaj trčenj v zraku. Zvečer je sledilo družabno srečanje ob dobrotah z žara, kramljanje pa se je zavleklo vse do jutranjih ur. Zmagovalci enajstega Pokala Bleda. Z desne proti levi: Philip Kolb Karl Hi n *rh Mir hal Vagner, Jaroslav Tupec in Jan Vacha. 1 ' ntnscn, Mic . _^piunur,i smo zaceli nekoliko prej, da b nadoknadili zaostanek iz prejšnjega dne. Izpeljali smo še dv; leta ter zaključni fly-off. Vreme nam ta dan ni bilo več tako na klonjeno. Že vremenska napoved je predvidevala padavine Zjutraj je sicer še kazalo na lepo vreme, le veter je dal slutiti da se pripravlja na dež. Okrog dvanajste ure se je že kar moč REPORTAŽA Pike superior v posebnih »maskirnih« barvah »V« rep ali »X« rep, to je zdaj vprašanje. no pooblačilo in občutiti je bilo padec temperature. Približevala se je fronta. Nad Pokljuko in Jelovico je bilo že vide¬ ti padavine, medtem ko so oblaki nad letališčem zaenkrat še zadrževali dež. Pred vsakim štartom smo zaskrbljeno zrli v nebo in ugibali, kdaj se bo ulilo. Toda vreme je zdržalo in lahko smo iz¬ peljali predvidenih šest letov ter fly-off. V fly-off se je uvrstilo dvanajst naj¬ boljših tekmovalcev iz predtekmovanja. Naš Nejc Božič ga je zgrešil le za las. V prvem finalnem letu je kljub slabemu vremenu vseh dvanajst tekmovalcev ostalo v zraku polni operativni čas. Po pristanku še ni bilo nič odločenega. Vsi so bili dokaj izenačeni in z napetostjo smo pričakovali drugi štart. Tudi ta je kljub gneči minil brez trčenj. Razmere v zraku so se spremenile in potrebno je bilo mrzlično iskanje dviganj. Skupini štirih tekmovalcev je uspel pobeg z dvi¬ ganjem, ostali pa so morali predčasno pristati in so jih lahko le nemočno opa¬ zovali. Natančnost pristanka je odločila zmagovalca. Tokrat je največ spretnosti pokazal Nemec Philip Kolb, sledila sta mu rojak Karl Hinsch in Čeh Michal Vagner. Modeli Posebnih novosti med modeli ni bilo. Dodobra se je uveljavil tako ime¬ novani X-rep, ki je tudi izredno estetski. Funkcijsko ima boljšo krmarljivost v primerjavi z V-repom. Dandanes o pr¬ vih mestih odločajo pristanki, zato se vse več pilotov odloča za X-rep, kljub zato nekoliko povečani teži. Doma izdelanih modelov skorajda ni več videti. Močno prevlado imajo ce- lokompozitni modeli podjetja Samba Model (http://www.f3j.com), ki proiz¬ vaja model pike superior. Sledijo sha- ron pro, eraser, stork, escape, ter nekaj novosti kot sta ghost in snake. Letos se je na sceno vrnilo tudi podjetje Mibo modeli iz Logatca. Z njihovim prototip¬ nim modelom Vision je nastopil naš re¬ prezentant Primož Rižner. V trgovinah model pričakujemo naslednje leto. Sponzorji Sponzorji so tudi letos prispevali bogate praktične nagrade in donacije. Posebna zahvala gre Slovenski vojski in letališču Lesce za pomoč pri organizaci¬ ji. Za denarno pomoč se zahvaljujemo podjetju Kovinar iz Jesenic in občini Radovljica, za lepo praktično nagrado pa podjetju Mibo modeli iz Logatca. Praktične nagrade so prispevali še pod¬ jetja Sava Tires, Habasit, Iskra mehaniz¬ mi, Merkur Mojster in PPG. Ponovno gre vsa pohvala tudi priza¬ devnim članom kluba in ljubiteljem modelarstva, ki so pomagali pri izvedbi tekmovanja. Dodatne slike s tekme si lahko ogle¬ date tudi na spletni strani kluba http :// www.megam.si/ak-kranj/ 3 Veselje Damirja Koširja ob podelitvi praktične nagrade podjetja Mibo modeli iz Logatca TTE1 november 2004 SAŠO BABIČ V pravi poplavi raznih modelov za prosti stil letenja oziroma za t. i. 3D-lete- nje je treba stopiti v korak s časom in preizkusiti modno novost. Čeprav je veči¬ na modelov preprostih in je njihova grad¬ nja poceni, spletne strani in forumi pa so polni načrtov, se sestavljanke, ki sicer niso drage, še vedno odlično prodajajo. Če hočemo iz takega modela iztisniti kar največ, velja razmisliti o zmogljivem pogonu, pa čeprav gre za majhnega »de- prončka« - in tu je več kot dobrodošlo, da si model izdelamo kar najbolj poceni in tako prihranjeni denar vložimo v RV-kom- ponente, ki jih potrebujemo za model. Če ne zmoremo zajetnega finančnega zaloga¬ ja za brezkrtačni pogon, lahko vanj brez skrbi vgradimo elektromotor razreda 280 s prenosom 4 : 1 in propelerjem 9 x 4,7. Njegove letalne lastnosti bodo sicer pre¬ cej okrnjene, vendar bo moči za klasične akrobacije več kot dovolj. Načrt za naš model ultimate je objavljen v prilogi. Kljub vsem za izdelavo potrebnim po¬ datkom v načrtu se od graditelja priča¬ kuje določena stopnja inovativnosti pri izdelavi posameznih podrobnosti. Model je izdelan in pripravljen za let v dobrih desetih urah. Vseeno pa ima model iz ek- strudiranega polistirena tudi svojo po¬ manjkljivost. Na njegovi površini ob ne¬ previdnem rokovanju ostanejo opazne vse praske in udrtine. Toda ko pomislimo na zanemarljivo ceno materiala, iz kate¬ rega je izdelan, in na hitrost izdelave mo¬ dela, potem ni kaj razmišljati. Ko se en model »utrudi«, si, če nam je seveda všeč, naredimo novega. Gradnja Za rezanje deprona potrebujemo os¬ ter modelarski nož ali skalpel, saj se dru¬ gače rad zatrga. Ko načrt prenesemo na depron in balzo, vse dele previdno izreže¬ mo. Skalpel med rezanjem deprona drži- Material: - depron 3 mm, - balza 3 mm, - košček vezane plošče 1,5 mm za rebra v trupu, - hitro 5 ali 30 minutno epoksidno lepilo, - jeklena žica 0 0,8 mm, - nekaj vezane plošče 0,8 mm za krmilne ročice, - ogljikovi palici 0 2 mm, - barva in nalepke za okraševanje modela. Orodje in pripomočki: - ravnilo, - tanek flomaster, - skalpel ali manjši modelarski nož (olfa), - rezljača za izdelavo lesenih delov, - deščica z brusilnim papirjem zrnato- sti 180 do 340 za posnemanje ro¬ bov. Polovici višinskega krmila med seboj pove¬ žemo s trakom 3-mm balze. Lepo je viden pogon višine. Repne površine zaradi večje trdnosti pri do¬ dajanju plina med seboj povežemo z oglji¬ kovo palico. Ultimate VRSTA MODELA: model park fly VRSTA POGONA: elektromotor vrste 280 s prenosom ali brezkrtačni motor RAZPETINA KRILA: MASA MODELA: KRILNA OBREMENITEV: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: KRMILJENJE: MODEL JE PRIMEREN: 800 mm 310 g (z brezkrtačnim motorjem) 10 g/dm 2 kombinirana iz deprona in balze najmanj 4-kanalna nagib, višina, smer, plin za izkušenejše pilote Uporabljene RV-komponente Oddajnik: Servomehanizmi: Sprejemnik: Krmilnik vrtljajev: Pogonske baterije: Pogon: Graupner mc-22 Protech B-1054 Schulze alpha 435 TMM 1812 3PL - 18A 3S1P Kokam 700 mAh LiPo AXI2208/34 s propelerjem APC 9 x 4,7 Na notranji strani trupa z balzo okrepimo samo baldahin za pri¬ trditev krila. Iz balze izdelamo tudi opornici med kriloma. Krili lahko med seboj povežemo z ogljkovimi palicami. november 2004 J* PRILOGA mo navpično, da so stične ploskve pravo¬ kotne. Pazimo na simetrijo izrezanih de¬ lov, saj bomo ob nenatančno izdelanih de¬ lih imeli kasneje pri sestavljanju precej težav. Priporočljivo je, da zaradi trdnej¬ ših stikov dele modela zlepimo s hitrim epoksidnim lepilom. Če se odločimo za sekundno lepilo, uporabimo takega za sti¬ ropor, ki ne topi občutljivega materiala (npr. cianoakrilatno lepilo ZAP »odor- less«). Pri lepljenju uporabimo le mini¬ malno količino aktivatorja, saj je ta precej agresiven. Trup je preproste škatlaste konstruk¬ cije. Izdelovati ga začnemo tako, da na stranici iz deprona na notranjo stran pri¬ lepimo okrepitve iz balzovih trakov, ki nosijo zgornje krilo. Trup oblikujemo s pomočjo pravokotnih reber, ki jih prilepi¬ mo med stranici, ti pa zlepimo skupaj še na repu. Sprednje rebro za pritrditev elektromotorja in nosilec pogonskih ba¬ terij izdelamo iz 1,5-mm vezane plošče. Hrbet in dno trupa sta v celoti iz deprona. Pri zapiranju trupa z zgornje in spodnje strani pustimo odprti mesti za dostop do pogonskih celic v nosu in do sprejemnika na spodnji strani trupa. Pokrova oziroma loputi za odprtini izrežemo iz deprona, ki ga na eni strani utečajimo z lepilnim trakom. Repne površine prav tako izdelamo iz 3-mm deprona, na označenih mestih pa Žičnato podvozje modela enostavno vtak¬ nemo v trup in ga pred izpadanjem zavaru¬ jemo z lepilnim trakom. višinski krmili povežemo s 3-mm balzo. Rep prilepimo na že izgotovljen trup. Do¬ datno ojačevanje stabilizatorjev ni po¬ trebno. Stični ploskvi krmil in stabili¬ zatorja posnamemo pod kotom 30°, tako krmilom omogočimo gibanje po 60° v obe smeri. Za tečaje krmil uporabimo navaden lepilni trak ali kar okrasno na¬ lepko. Krili sta preprosto izrezani iz 3-mm deprona, konstrukcija pa je povezana z dvema opornicama, okrepljenima z balzo- vima trakovoma. Na obeh krilih ne poza¬ bimo na krilca za nagib! Na trup najprej prilepimo spodnje krilo, vanj vlepimo opornici, nato na opornici in baldahin na hrbtu trupa nataknemo in prilepimo še zgornje krilo. Podvozje zvijemo iz 1,5 mm debele je¬ klene žice in ga enostavno vtaknemo v model, na mestih, kjer smo v trup že prej vlepili nosilna rebra iz tanke vezane plo¬ šče. Zaradi prihranka pri teži je najbolje, če uporabimo lahka penasta kolesa. Pod- Tir.: november 2004 vozje na dnu trupa pred izpadanjem zava¬ rujemo kar z lepilnim trakom v poljubni barvi. Kolo na repu sicer ni potrebno, zato lahko iz deprona izdelamo samo rep¬ no ostrogo, ki jo v rep prilepimo z epok¬ sidnim lepilom. Naj poudarim, da zaradi trdnosti modela ogljikove povezave bodi¬ si med krili ali med repnimi površinami niso potrebne. Kljub temu da povezave iz ogljikovih paličic 0 2 mm nekoliko pove¬ čajo končno težo modela, je model veliko trdnejši, kar nam pride prav predvsem pri rokovanju z njim in med transportom. Za¬ radi občutljivosti materiala je enako kot pri lepilih treba paziti pri izbiri barv, saj ni vsaka primerna za nanašanje na de- Krilci za nagib povežemo z ogljikovimi pa¬ licami, kotne zgibe pa izdelamo s termo- skrčko. Zaradi manjše mase pogonskega paketa lahko uporabimo katere izmed litijpolimer- nih celic, za prvo silo pa zadostuje že osem- celičnipaket celic Ni-Mh KAN 650 mAh. pritrdimo sprejemnik, ki ga vstavimo skozi za to pripravljeno odprtino. Te¬ žišče naj bo na razdalji 90 mm za spred¬ njim robom krila. Odklon krmilnih po¬ vršin, merjen na zadnjem robu krmil, nastavimo po spodnji tabeli. Odklon krmila Ekspo Nagib + 30 mm 40 % Smer ± 50 mm 15 % Višina ± 40 mm 60 % Odkloni so ogromni, zato bi bilo za prvi polet več kot dobrodošlo, da si nasta¬ vimo t. i. dvojne hode krmil (dual-rate) in si predpisane odklone zmanjšamo na 70 %, da se spoznamo z modelom. Ta je zdaj pripravljen za prvi polet. pron. Najbolje, da za ustrezno barvo pov¬ prašamo v modelarski trgovini ali proda¬ jalni z barvami in laki. Druga možnost je izbira barvne sheme, ki ne zahteva barva¬ nja, ampak se da okrasje na modelu izde¬ lati s samolepilnimi nalepkami. Vgradnja RV-opreme Za krmiljenje po vseh treh oseh, nagibu, smeri in višini, servomehanizme enostavno prilepimo s kapljico epoksid- nega lepila v izrez na trupu ali krilu. Za pogon krmil uporabimo 0,8 mm debelo jekleno žico, ki povezuje ročice servome- haniz-ma s krmilnimi ročicami. Slednje, ki so pritrjene na krmilih, izdelamo iz tankega vitroplasta ali 0,8 mm debele ve¬ zane plošče. Krilca za nagib povežemo na preprost, a učinkovit način. Na vsako krilce prilepimo 2 cm dolg košček oglji¬ kove palice, nato pa s termoskrčko oziro¬ ma »bužirko« in ogljikovo palico, 1 cm krajšo od razdalje med krili, izdelamo dva pravokotna prenosa (glej slike). Za pogonski sklop imamo dve možnosti: ce¬ nejšo s krtačnim motorjem ali dražjo z brezkrtačnim. Razlika je predvsem v zmogljivostih, saj z brezkrtačnim motor¬ jem model navpično lebdi v zraku in ima zavidljive zmogljivosti, s krtačnim pa je še vedno treba leteti predvsem na krilih in ne toliko na motorju. V primeru krtač- nega motorja uporabimo elektromotor razreda 280 s prenosom 4 : 1 in prope¬ lerjem 10 x 4,7. Pri pravilni izbiri brez- krtačnega motorja pa gre brez prenosa. Ne glede na izbiro, pogonski sklop eno¬ stavno privijačimo v sprednje rebro. Pogonske baterije na za to pripravljeno mesto pritrdimo kar s sprijemnim ali »ježkastim« trakom. Na enak način v trup Letenje Po preverjanju, ali se krmilne površi¬ ne nagiba, smeri in višine odklanjajo v prave strani, in nastavitvi hodov znova preverimo težišče. Model je namenjen vratolomnemu letenju in zmore skoraj vse akrobacije, ki si jih lahko zamišljamo, in še množico tistih, za katere sploh še nismo slišali. Razen pri preizkusnem po¬ letu modela praktično ni treba vreči v zrak, ampak ga s polnim plinom eno¬ stavno izpustimo iz roke, obrnjenega pod velikim kotom navzgor. Izvajanje akrobacij in najbolj norega letenja, kar si ga lahko zamislimo, je odvisno izključno od naše izurjenosti in domišljije. Kljub temu bi bilo dobro opozoriti, da se novih likov lotevajmo previdno in postopoma, pri letenju pa se trudimo uporabljati ve¬ liko smernega krmila! Ne bojmo se veli¬ kih odklonov in predvsem ne odklanja¬ nja krmil do njihovih meja; posebej pri majhnih hitrostih je to prej pravilo kot izjema. Modela skorajda ni mogoče pre¬ vleči, njegova minimalna hitrost pa je ne¬ verjetno majhna, zato lahko z njim leti¬ mo tudi v dvoranah. Ko dosežemo pravi položaj težišča, si v trupu označimo po¬ ložaj pogonskega akumulatorja ali še bolje prilepimo balzovo letvico, ki ome¬ ji vzvratni pomik akumulatorjev. Tako bomo imeli ob menjavi pogonskih bate¬ rij težišče vedno na istem mestu! More¬ bitna popravila so hitra in preprosta; za prvo silo gre že z lepilnim trakom ali se¬ kundnim lepilom za stiropor, nato pa doma v delavnici model dokončno po¬ pravimo s petminutnim epoksidnim le¬ pilom. Želim vam veliko užitka ob izvajanju divjih akrobacij! 5 MODELARSTVO ekanje jjj nastavil jn|e avtomobilskih modelarskih justorjev {2. m) JANEZ NEBEC Vžiganje in utekanje novega motorja Skoraj vsi motorji, ki jih uporabljamo za pogon modelov avtomobilov imajo alu¬ minijast bat in medeninasto pušo, prevle¬ čeno s plastjo kroma. Bati brez batnih obročkov, kakršni so vgrajeni vanje, se zelo tesno prilegajo puši. Valj ima v zgor¬ njem delu nekoliko manjši premer kot spodaj, saj se glava motorja zaradi izgore¬ vanja segreje bolj kot spodnji del valja in se zato tudi bolj razteza. Nov motor se tež¬ ko obrača in začne teči mirno šele, ko je segret na delovno temperaturo. Pravilno utekanje motorja je bistveno za dolgo živ¬ ljenjsko dobo, z napačnim utekanjem ali brez utekanja pa lahko povzročimo, da bo deloval le nekaj ur. Pri utekanju motorja vedno upoštevamo priložena proizvajal¬ čeva navodila, kadar navodil nimamo, pa ravnamo po postopku, ki je opisan v tem prispevku. Priprava motorja za vžig Deli uplinjača Večina uplinjačev, ki jih uporabljamo za avtomobilske motorje, ima tri vijake za nastavljanje. Vijak 1 je glavna igla, s kate¬ ro nastavljamo količino goriva, ki ga mo¬ tor dobiva pri polnem plinu. Z njim nastavljamo delovanje motorja pri polnih vrtljajih. Vijak 2 nastavlja količino goriva, ki jo motor dobiva v prostem teku. Z njim nastavljamo delovanje motorja v prostem teku in pospeševanje. Vijak 3 nastavlja število vrtljajev prostega teka. Z njim na¬ stavimo najnižje vrtljaje motorja. Pred pr¬ vim vžiganjem motorja pustimo vijake na uplinjaču v položaju, v kakršnem so bili, ko je motor prišel iz tovarne. Z vijaki v tem položaju bo motor zagotovo vžgal, med utekanjem pa ne bo treba delati več¬ jih popravkov nastavitve. S servomehanizmom upravljamo du- šilnik za zrak, ki določa količino zraka v uplinjaču. Pred zagonom moramo servo- mehanizem nastaviti tako, da omogoča natančno odpiranje in zapiranje dušilnika po vsem območju. Če smo tovarniške nastavitve uplinja¬ ča spreminjali, jih lahko spet poiščemo na naslednji način: Prvi korak: Dušilnik zraka popolno¬ ma odpremo, pri čemer naj bo servome- hanizem v položaju za polni plin. Na pri¬ ključek za dovod goriva nataknemo nekaj centimetrov silikonske cevke. Vijak 1 popolnoma zapremo in začnemo pihati v cevko. Vijak 1 postopoma odvijamo, do¬ kler se količina zraka, ki ga pihamo skozi Slika delov uplinjača: 1 - glavna igla za do¬ vod goriva, 2 - šoba za nastavljanje goriva pri prostem teku, 3 - vijak za nastavljanje najnižjih vrtljajev prostega teka, 4 - dušil¬ nik za zrak. cevko, ne bo več povečevala. Vijak 1 uvi- jemo nazaj do položaja, kjer je pretok zra¬ ka približno polovica maksimalnega. Drugi korak: Dušilnik zraka popol¬ noma zapremo. V tem primeru naj bo servomehanizem v položaju za prosti tek. Vijak 2 popolnoma zapremo in začnemo pihati v cevko. Vijak 2 postopoma odvija¬ mo, dokler se količina zraka, ki ga pihamo skozi cevko, ne bo več povečevala. Vijak 2 uvijemo nazaj do položaja, kjer je pretok zraka približno polovica maksimalnega. Tako nastavljen motor bo vžgal brez večjih težav, med utekanjem pa bomo nje¬ gove nastavitve popravili. Vžiganje novega motorja Pred vžiganjem motorja napolnimo re¬ zervoar s primernim gorivom, odvijemo svečko in preverimo, ali žari. To storimo tako, da jo z zato namenjenim kablom pri¬ klopimo na akumulator za gretje svečke (1,2 V Ni-Cd ali svinčev akumulator 2 V). Če svečka žari, se lahko lotimo vžiganja. Če svečka ne žari, je razlog za to lahko naslednji: - akumulator za gretje svečke je pra¬ zen; - svečka je pregorela; - kabel nima dobrega stika. Postopek vžiganja Nov motor, ki potrebuje utekanje, pred prvim vžigom obvezno segrejmo z vročim sušilnikom za lase. S tem poskrbi¬ mo, da bo motor lažje vžgal in da bo v pr¬ vih minutah svojega delovanja manj obre¬ menjeni. Takšno ogrevanje je potrebno le pred prvim vžiganjem novega motorja. Motor grejemo, dokler ni tako vroč, da ga ne moremo več držati z roko. Ko je ročica oddajnika v nevtrali in trimer v zadnjem položaju, je dušilnik zraka popolnoma zaprt. Pribor za vžiganje motorja: 1 - akumulator za ogrevanje svečke, 2 - kabel za priklop svečke na akumulator, 3 - ključ za svečko, 4 - plastenka za polnjenje goriva, 5 - izvijač za nastavljanje motor¬ ja, 6 - električni zaganjalnik (štartna škatla), 7 - akumulator 12 V za električni zaganjalnik. 6 november 2004 mr MODELARSTVO Položaj dušilnika za zrak, primeren za zagon motorja Motor pred prvim zagonom segrejemo. Pred vžigom motorja poskrbimo, da ob po¬ tegu zaganjalnika skozi luknjo za svečko prši gorivo. 1. Pred zago¬ nom iz glave motorja odvijemo svečko. 2. Hkrati mora¬ mo poskrbeti, da bo v valju pravilna količina goriva. To storimo tako, da z RV-napravo odpre¬ mo dušilnik zraka na uplinjaču (pol¬ ni plin) in vleče¬ mo vrvico potez¬ nega zaganjalnika (ali motor vrtimo z električnim zaga¬ njalnikom), dokler iz odprtine za sveč¬ ko na vrhu valja ne začnejo brizga¬ ti fino razprše¬ ne kapljice goriva. Motor bo hitreje dobil gorivo, če z roko zamašimo vstopno odprtino filtra za zrak. 3. Ko je v valju dovolj goriva, privije¬ mo svečko. Svečke ne zategnemo pre¬ močno! 4. Trimer ročice za plin na oddajniku RV-naprave pomaknemo nekoliko naprej, tako da je dušilnik zraka odprt za 2 do 3 mm. 5. Svečko priključimo na akumulator. 6. S potegom poteznega zaganjalnika (ali vrtenjem električnega zaganjalnika) poženemo motor. Ob tem naj opozorim na pravilno vlečenje vrvice za vžig na po¬ teznih zaganjalnikih motorjev. Vrvico potegnemo s kratkim in natančnim pote¬ gom. Nikoli je ne smemo vleči na silo, saj jo lahko odtrgamo ali poškodujemo mo¬ tor. Dokler ne dobimo pravilnega občut¬ ka za silo, ki je potrebna za poteg, lahko motor vžigamo z nekoliko odvito svečko, ki jo zategnemo takoj po vžigu motorja. 7. Ko motor steče, najprej s trimerjem na oddajniku RV-naprave umirimo njego¬ vo delovanje. Trimer pomaknemo toliko nazaj, da bo motor mirno tekel z nizkimi vrtljaji in da sklopka v avtomobilu še ne bo vklopljena. Utekanje motorja Ko smo uspešno vžgali svoj novi mo¬ tor, ga moramo najprej uteči. Utekanje je bistveno za dolgo življenjsko dobo motor¬ ja, zato ga izvedemo skrbno in natančno. Pri utekanju vedno upoštevamo navodila proizvajalca! Za motorje, ki jih uporablja¬ mo že dalj časa, je postopek utekanja pre¬ prost in deluje tudi pri drugih motorjih z ABC delovno garnituro (aluminijasti bat v medeninasti kromani puši). Utekanje na mestu Najpomembneje pri prvem zagonu motorja je, da mu takoj po vžigu ne dovo¬ limo povečati vrtljajev, zato bodimo pri¬ pravljeni na to, da takoj, ko motor vžge, znižamo vrtljaje s trimerjem na oddajniku in dosežemo miren prosti tek. Šele ko mo¬ tor teče mirno, odklopimo kabel za ogre¬ vanje svečke. Motor naj na mestu porabi dva polna rezervoarja goriva. Pozorni bo¬ dimo na to, da je izpuh masten, in po po¬ trebi nekoliko odpremo glavno iglo za do¬ vod goriva. Utekanje med vožnjo Ko motor porabi dva rezervoarja gori¬ va z delovanjem na nizkih vrtljajih na me¬ stu, ga lahko nastavimo in začnemo s preizkusno vožnjo. Med vožnjo s prvim li¬ trom goriva motorja ne obrmenjujemo s polnimi vrtljaji in največjimi pospeški. Model vozimo brez karoserije, s čimer motorju omogočimo dobro hlajenje. Zmes goriva in zraka naj bo bolj bogata, kar dosežemo z odpiranjem glavne igle za dovod goriva. Ko porabimo skupno en liter goriva, lahko motor natančno nastavimo in ga pripravimo na polno obremenitev. V na¬ slednjem nadaljevanju bomo opisali na¬ stavljanje avtomobilskih motorjev, vpra¬ šanja o njih pa lahko postavite tudi na spletni strani www.mantua-model.si. Pogostejše napake, ki se pojavljajo pri vžiganju motorja: raif november 2004 7 m - Posodobitev modelov lokomotiv malih železnic (4.dei) IGOR KURALT Tokrat sem izbral model parne lo¬ komotive BR78 nemškega proizvajalca Fleischmanna (slika 1). Model je že v os¬ novi izdelan za Marklinov analogni sistem vodenja. Ker gre za nekoliko starejši mo¬ del lokomotive, je poseg vanj enako zah¬ teven, kot so bili dosedanji. Ker imajo dandanes modeli lokomotiv v elektronskem vezju shranjene tudi zvo¬ ke pravih lokomotiv, sem se odločil, da v omenjeni model vgradim dekoder z zvo¬ kom in vgradnjo na kratko predstavim. Za model lokomotive BR78 je najpri¬ mernejši dekoder LokSound s kataloško številko 52422 nemškega proizvajalca elektronike ESU (slika 2). V dekoderjevi elektroniki je shranjen zvok prave loko¬ motive BR78. S pomočjo takšnega deko- derja, vgrajenega v model lokomotive, pričaramo na maketi zvočne efekte kot so v resničnem svetu. Pri nas se takšni deko- derji dobijo pri podjetju Prometej, d. o. o., v Ljubljani. Pri nakupu moramo paziti, za kateri model gre, saj se zvoki od loko¬ motive do lokomotive med sabo razlikuje- © jo. Vsak LokSound dekoder ima za vsako lokomotivo posebej shranjen svoj zvok (parna, dizelska ali električna). S spodnje strani podvozja odvijemo vi¬ jak, s katerim je pritrjeno ohišje. Nato ohiš¬ je previdno odstranimo s podvozja (slika 3). Ker je model že v izhodišču predviden za Marklinov izmenični sistem vodenja je na podvozju pritrjen modul, ki izmenično napetost pretvori v enosmerno (slika 4). Pri posodobitvi modela moramo omenjeni modul in vse žice, ki so poleg, odstraniti, da nas pri nadaljnjem delu ne ovirajo (slika 5). Ker je dekoder nekoliko večji od njego¬ vega ležišča na podvozju, moramo ležišče povečati. Celotno podvozje okoli ležišča zaščitimo s samolepilnim trakom in polivi¬ nilom (slika 5), da preprečimo stresanje opilkov po celotnem podvozju. Najbolje je ležišča povečati z rezkanjem, lahko pa uporabimo tudi natančni vrtalnik s finim rezkarjem za kovino (slika 6). Ko je ležišče dovolj veliko, vanj vgradimo dekoder, od¬ stranimo osempolni vtič, ker zanj v mode¬ lu nimamo dovolj prostora, in začnemo s spajkanjem žic, kot je prikazano na sliki 8. Črna žica je povezana z ohišjem modela ter naprej s kolesi. Rdečo žico prispajka- mo na ležišče drsnika, ki se nahaja med ko¬ lesi. Siva in oranžna žica sta ločeno prispaj- kani vsaka na eno ležišče ščetk na motorju. I© 1 MAKETARSTVO Za vgradnjo zvočnika je naj¬ več prostoia v ohišju na mestu, kjer je kabina. Pod streho ka¬ bine s pomočjo pištole za vroče lepljenje pritrdi¬ mo zvočnik (sli¬ ka 9). Preden ohišje namestimo nazaj na podvoz¬ je, preizkusimo delovanje prve in zadnje luči (sliki 10 in 11) in po¬ ravnamo vse žice. Bela je namenjena za prednjo luč, rume¬ na pa za zadnjo (slika 7). Modre in zelene žice tokrat ne bomo rabili in ju lahko izo¬ liramo. Sestavljen model lokomotive lahko zdaj preizkusimo na tirih s pomočjo digi¬ talne centrale. Ker gre za model loko¬ motive BR78, je priporočljivo, da deko- der najprej nastavimo na naslov št. 78; tako imamo pri vožnji več lokomotiv nad njimi boljši pregled. Preizkusimo še delo¬ vanje tipk za funkcije zvoka - fl, f2, f3 in f4 (slika 12). Po želji lahko nastavimo tudi čas speljevanja, končno hitrost, ki naj bo primerna parni lokomotivi, in čas ustav¬ ljanja. Zanimivo je, da lahko modele loko¬ motiv z vgrajenimi LokSound dekoderji vozimo analogno na tovarniško nastavlje¬ nem naslovu št. 03 in tedaj oddajajo zvo¬ ke delovanja pare ali dizelskih motorjev, žal pa ne moremo spreminjati nastavitev in vklapljanja posebnih efektov. Naslednjič bomo ob zaključku seri¬ je prispevkov o posodobitvi modelov lokomotiv malih železnic opisali še po¬ stopek nastavljanja dekoderjev ESU s po¬ močjo Marklinove digitalne centrale Con- trolUnit 6021. marki m TRIX Modeli železnic in pribor za gradnjo maket pokrajin Zastopa in prodaja Prometej,* o o Križna 4, 1000 Ljubljana GSM: 041/672-238, faks: 01/545-13-75, e-pošta: prometej@prometej.si Pri nas se lahko naročite tudi na komplet uslug »Marklin Insider« in »Trix Proti Club«. mr november 2004 9 MODELARSTVO iWO| pral dektro TONE VIDENŠEK Želja in zamisel, da bi si izdelal radij¬ sko vodeni električni model, se mi je za¬ čela porajati letos na novega leta dan, ko smo s prijatelji moje generacije od¬ prli sezono letenja v Stegnah. Medtem ko so oni lepo leteli in se z elektromo¬ tornimi modeli mirno vzpenjali v me¬ gleno nebo, sem sam ves blaten tekal po njivah in vrtel svojega jadralca, da bi ga spravil na njihovo višino. Zato sem kmalu nabavil soliden iz¬ hodiščni komplet modela letala telstar 400, ki ga izdeluje RC-kit iz Kamnika. Ker je predviden za pogon z elektromo¬ torjem speed 400, s tem nisem imel te¬ žav, saj sta mi dva ostala še iz časov, ko je sin Andrej v ljubljanskem Mladin¬ skem tehničnem centru izdeloval čoln na električni pogon, ki smo ga potem preizkušali na bližnji Pšati. Pregled kompleta ter materiala in načrta v njem mi je dal idejo, da bi ne¬ katere dele konstrukcije priredil malce po svoje, oziroma na način, ki ga upo¬ rabljam pri svojih jadralnih modelih ka¬ tegorije F1A. Najprej sem nameraval spremeniti profil krila in ga izdelati po metodi »D-box« ter zadnji del trupa na¬ domestiti s karbonsko cevjo. Obdržal naj bi kompleten višinski in smerni sta¬ bilizator ter sprednji del trupa z vme¬ snimi rebri. Kot je razvidno s slike krila, je nje¬ gov osrednji del izdelan v enem kosu iz en meter dolge karbonske opiate. Bajo- netni gradnji sem se namenoma ognil, ker sem hotel čim lažje krilo. Oplato za centroplan in ušesi mi je izdelal prija¬ telj. Za tako zasnovano krilo mora mo¬ delar imeti kopico pripomočkov, ki jih sam ne premorem. Za profil krila sem iz množice izbral HA 13 - malo znani pro¬ fil, ki ga doslej še nisem nikjer uporabil. Na prvi pogled mi je bil izredno zani¬ miv, kako se bo obnesel na modelu, pa je bilo že drugo vprašanje. Za polnilo pri nosilcu sem uporabil nekoliko tršo balzo, ki sem jo na sredini na razdalji 20 cm z obeh strani okrepil s pokončno plastjo tkanine. Rebra iz balze 1,5 mm so okrepljena z ogljikovimi trakci, ki naredijo pravi 10 čudež pri torzijskem zvijanju. Zadnja letvica je iz ogljikovih vlaken dimenzije 3 x 1,5 mm. To sem izdelal kar sam, tako da sem položil štiri plasti z epok- sidno smolo prepojene tkanine, jih ob¬ težil in počakal, da se smola posuši. Le¬ tvico sem nato fino obdelal v šabloni navedene dimenzije. Sprednji del krila oziroma zaključe¬ na opiata (D-box) je narejena po načelu osnovne košarice. Postopek je enak, kot je bil opisan v članku o izdelavi vi¬ šinskega repa v 4. številki lanskega let¬ nika Tima. Za prekrivanje krila sem uporabil celih deset let star japonski papir in ga trikrat prelakiral s starim dobrim nitrolakom. Tako izdelano krilo je bilo na koncu težko 135 g, vendar od¬ ločno premočno in pretežko, saj sem november 2004 ti: MODELARSTVO tr> rn tudi razpetino krila na vsaki strani povečal za eno rebro. Smerni stabilizator skupaj z višinskim je v kompletu iz¬ delan iz letvic in ga nisem spreminjal, razen dodanih okrepitev s tkanino (črne barve) na robovih. Zelo ka¬ kovostne šarnirje sem za vsak primer zavaroval pred iztikanjem pri morebitnih akrobacijah tako, da sem jih na nekaterih mestih prebo¬ del z zobotrebcem in vse skupaj prekril z rumeno-rde- čo kombinacijo japonskega papirja. Za zadnji del trupa konične oblike sem uporabil cev vzpenjalca kategorije F1C, ki sem jo dobil od Janeza. Seveda sem jo skrajšal in prilagodil dolžini ori¬ ginalnega modela telstar-400. Sprednji 20 , 30 del skupaj z nosilcem za motor speed- 400 je v celoti izdelan iz priloženega materiala. Površino iz krhke balze sem prekril s 60-g poliestrsko tkanino, pre¬ pojeno s smolo, ter okrepil še podlogo za namestitev krila, ki je spredaj dvig¬ njeno za dve stopinji. Izgotovljeni trup m 400 balza5 ojačitev balza 5 trakovi iz ogljika 0,1 x 1 ( 5 ogljikova letvica 1,5x 3 balza 5-»3 z nameščenim motorjem in brez obeh servomehanizmov, sprejemnika in ba¬ terij je tehtal natanko 200 g, kar je sicer preveč za tekmovalni model, vendar dovolj močno za učenje prvih trdih pristankov. Pogonski elektro¬ motor sem izbral kar po domačem testira¬ nju. Na izbiro sem imel nekega kitajskega, ki sem ga dobil že davno tega, in Graupnerjeve- ga. Meritev sem opravil v primežu pod obre¬ menitvijo z original¬ nim plastičnim prope¬ lerjem za tak motor. Za napajanje sem upo¬ rabil 8 celic Ni-Mh, 1100 mAh. »Kitajec« je potegnil precej več toka, zato sem se odločil za slednjega. Mo¬ tor sem vrtel s polnimi vrtljaji trikrat po tri minute in s tem na testni mizi ponazoril razmere med vzpenjanjem. Ker so se mi akumulatorji zdeli pretežki (190 g), sem se odločil poiskati nekoliko lažje. Za krmiljenje sem uporabil svojo prvo RV-napravo, in sicer dvokanalno Multiplexovo, ki sodi že med veterane. Ker je manjkal še en kanal za motor, sem pomanjkljivost rešil tako, da sem skonstruiral edinstveni modul VAP-122. Mehanizem tehničnega svinčnika se mi je zdel prav prikladen, saj omogo¬ ča dva različna položaja za vklop in izklop mikrostikala. V ta namen sem uporabil dve vzporedno vezani mikrostikali po 10 A. Kontakti mikrostikala so pri vklopu in izklopu elektro¬ motorja močno obremenjeni, saj ta na začetku potegne čez 10 A, zato sem obločni plamen na kontaktu gasil z R/C-čle- nom. Zagon motorja (vklop in izklop) je sicer primitiven, toda deluje brezhibno. Moj stari oddajnik sicer dela na pozab¬ ljenih 27 Mhz, za »igranje« pa je povsem v redu. Zamislil sem si inovativno mehansko zaporo, ki je pri zagonu elektromotorja v odprtem položaju ter zaprta pri letenju. Z zaporo dobimo še eno komando in ločimo delovanje motorja neodvisno od leta modela. Z njo se sicer zmanjšajo manevrske sposobnosti mo¬ dela (luping je malo večji), vendar se pri normalnem letenju to pretirano ne občuti. Mehanska zapora pride v poštev pri vzletanju, saj v primeru slabega starta modelar avtomatsko po¬ vleče maksimalno višino. Brez zapore bi motor tedaj ugasnil in model bi strmoglavil, z njeno pomočjo pa lahko povlečemo višino in letimo naprej. S to inovacijo prihranimo denar za nakup regulatorja vklo¬ pa in izklopa motorja, nakup trikanalne naprave ter v mojem primeru ponovno uporabo že odpisane Multipleksove na¬ prave. r HUMOR 12 UHU PLAST I7g UHU PLAST SPEZIAL 30g UHU PLAST FLUSSIG I7g UHU Plast 17 g, Plast Spezial 30 g in Plast Fliissig 17 g so specialna, prozorna, vodoodporna lepila. Uporabljajo se za lepljenje modelov in številnih umetnih snovi, primerna pa so tudi za zapolnitev stikov ter premaze šivov. Natančno nanašanje lepila UHU Plast Spezial omogoča priložen nastavek, lepilo UHU Plast Fliissig pa se nanaša s čopičem. Lepilo se v tankem sloju nanese na suho in očiščeno površino. Strdi se po 5-10 minutah, končno trdnost pa doseže po 24 urah. UNIHEM d.o.o. www.unihem.si Modelarski triki in nasveti SAŠO BABIČ Nemalokrat pri sestavljanju modelov in pritrjevanju kom¬ ponent naletimo na težavo, ki jo povzročajo vijaki v odmaknje¬ nih kotičkih. V takih primerih imamo premalo prostora, da bi vijak nastavili na odprtino z navojem in ga tam do vijačenja tudi pridržali. Vijak s preprostim trikom pritrdimo na izvijač ali imbusni ključ tako, da čez konico izvijača in glavo vijaka na¬ vlečemo kratek kos plastične cevke (na primer za gorivo) ali pa ju povijemo s koščkom izolirnega traku. Na ta način z vija¬ kom zlahka zadenemo odprtino z navojem in ga privijemo. Po končanem opravilu izvijač oziroma ključ skupaj s koščkom cevke snamemo z glave vijaka. november 2004 llnihem d.o.o., Kajakaška cesta 30,1211 Ljubljana MAKETARSTVO Junkers Ju 88 C-6 (Revell, kat. št. 04542, M 1 : 48), Bv 222 (kat. št. 04383, M 1 : 72) PRIMOŽ DEBENJAK Foto: Andrej Kogovšek Junkers Ju 88 je bil eno najbolj vse¬ stranskih letal 2. sve¬ tovne vojne. V upo¬ rabi je bil kot hiter lahki bombnik, sred¬ nji bombnik, strmo- glavec, izvidnik, tor- pednik, nočni in dnevni lovec. Iz to¬ varne je prišlo okoli 15.000 primerkov Ju 88. Izdelovali so več različic nočnih lovcev: Ju 88 C z vrst¬ nimi motorji jumo 211, Ju 88 R z zvezda¬ stimi motorji BMW 801 in Ju 88 G s povečanimi repnimi površinami in mo¬ torji BMW 801 ali jumo 213. Revellova maketa nemškega nočnega lovca Ju 88 C je po bombniški različici Ju 88 A-4 že druga Revellova izdaja tega znanega letala. V osnovi gre za nekaj let staro Dragonovo maketo, dopolnjeno z dodatnimi deli. Čeprav je precej točna in je v tem smislu vsekakor najboljša maketa družine Ju 88/Ju 188, se nekateri deli ne prilegajo najbolje. Težave so npr. s spo¬ jem med glavnim delom trupa in spred¬ njim delom, ki se konča takoj za kabino. Drugi proizvajalci so imeli kar nekaj težav s točnostjo trupa in motorjev, medtem ko je Revell-Dragonova maketa v tem pogle¬ du dober posnetek originala. Maketa vsebuje dele za lovsko različi¬ co - z radarjem ali brez njega -, pa tudi zasteklitev za bombniško različico. Teža¬ va pri slednji je v tem, da je v škatli le en okrogel prozorni del za zgornji zadnji strelski položaj, kar sicer ustreza obema letaloma, za kateri Revell ponuja oznake, vendar pa je veliko lovskih Ju 88 imelo tudi zadaj »bombniško« zasteklitev z dve¬ ma strojnicama. Stari »mački« bodo omenjeni del lah¬ ko izdelali sami, za manj izkušene ma- ketarje pa je to ne¬ premagljiva ovira. Skoda, saj sestav¬ ljanka vsebuje po¬ trebne dele za vse lovske in izvidni- ške različice, ki temeljijo na Ju 88 A-4 (ki so imele motorje jumo 211 F z dodatno izbo¬ klino na spodnjem delu okrova in propelerje s široki¬ mi lesenimi kraki), manjkajo le bombe in njihovi nosilci. Notranjost kabine je za vse različice maket v tej Dra- gon-Revellovi dru¬ žini precej podob¬ na, kar ni prav, vendar ta pomanj¬ kljivost ni pretira¬ no opazna, izku¬ šenim maketarjem pa daje priložnost za dodatno detajliranje. Revell ponuja na¬ lepke za dve letali iz sestava NJG 2: R4 + FM in R4 + FK. Teža¬ va je v tem, da je sli¬ kovno gradivo zanju dokaj skromno. Za le¬ talo R4 + FM so ponu¬ dili nestandardno ka¬ muflažo RLM 73 / RLM 02, vendar pa je po edini znani foto¬ grafiji očitno, da je moral biti razpored kamuflaže drugačen. Letalo je bilo najprej v celoti pobarvano s svetlejšo barvo, pri čemer se zdi verjet¬ no, da so bile spod¬ nje površine v drugi barvi, res pa je, da je bila ta barva temnej¬ ša od običajne barve za spodnje površi¬ ne. Kasneje so na zgornjih površinah in bokih dodali še eno ali dve temnejši bar¬ vi. Jasno se namreč vidi, da so skoraj vse oznake na svetlejši podlagi. Kakšne so bile kamuflažne barve, lahko le ugibamo, možno pa je marsikaj - od dveh različic sive ali sivozelene do puščavske peščeno zelene. Spričo te nejasnosti sem se rajši odločil za drugo letalo, ki je imelo lažje določljivo kamuflažo. V Sredozemlju so namreč njegovo prvotno črno-zeleno- temnozeleno kamuflažo dopolnili s peš¬ čeno rumenimi vijugami. V literaturi žal spet zasledimo le eno sliko, ki kaže nos in motor. Revellova navodila kažejo viju¬ ge le na nosu in motorjih, ostanek letala pa naj bi bil brez njih. Najverjetneje so skombinirali dve različni letali. Isti pilot - znani letalski as Rokker - je namreč prej letel z drugim letalom, ki ni imelo teh vijug. Tako sem se odločil za verjet¬ nejšo možnost in celotno letalo pobarval z vijugami. Ni pa jasno, ali je letalo imelo bele taktične oznake, značilne za sredozemsko bojišče, zlasti bel pas okoli trupa takoj za križem. Nalepke so dobro natisnjene, vendar na malce predebelem nosilnem filmu. Da bi maketa delovala bolj realistično, sem jih malo »zameglil« s peščeno sivo barvo. Upoštevati velja tudi dejstvo, da so motorji jumo puščali veli¬ ko izpušnih saj. Z maketo je precej dela, deloma za¬ radi slabšega prileganja posameznih de¬ lov, po drugi strani pa tudi zaradi prede¬ belih radarskih anten, ki jih je treba na novo narediti iz razvlečene plastike, tako da je priporočljiva za bolj izkušene ma- ketarje. Ti bodo veseli dodatnih delov za druge različice. Končni rezultat pa je vsekakor prepričljiv, saj je maketa res vi¬ deti kot Ju 88. MAKETARSKI KLUB KRANJ vabi na IX .TEKMOVANJE ZA POKAL REVELL v plastičnem maketarstvu za mladince in člane, ki bo v soboto 4. 12. 2004 na osnovni šoli Matije Čopa, Kranj Ocenjevalne kategorije (ločeno za mladince in člane): I. makete letal v vseh merilih: - makete letal v merilu 1 : 72 in manjše, - makete letal v merilu 1 : 48 in večje, II. makete plovil v vseh merilih, III. makete avtomobilov in motorjev v vseh merilih, IV. makete vojaških vozil in vojakov v vseh merilih: - makete vojaških vozil in vojakov v merilu 1 : 72, - makete vojaških vozil in vojakov v merilu 1 : 35, V. makete na temo znanstvena fantastika v vseh merilih. Prijavnina znaša 1000 SIT na tekmovalca. Prijava tekmovalcev bo po¬ tekala med 8.00 in 10.00 uro. Nagrade: Praktične nagrade za tri prvouvrščene tekmovalce v posa¬ meznih kategorijah in prehodni pokal Revell za najboljšo maketo ter veliko število dodatnih nagrad! Pravila tekmovanja: — Tekmuje se lahko le z maketami proizvajalcev Revell, Monogram in Matchbox. — Sestavnica, ki je priložena vsaki sestavljanki, je obvezna in je pogoj za sodelovanje na tekmovanju. Pokrovitelj tekmovanja: Hibisco, Stegne 25, Ljubljana, generalni za¬ stopnik za Revell, Monogram in Matchbox. teki 3 november 2004 13 MODELARSTVO Silhuetni m MARJAN KLENOVŠEK Šolsko reaktivno letalo galeb G-2 je bilo dolgo časa ponos letalske industri¬ je nekdanje Jugoslavije in se je ob na¬ stanku uspešno kosalo s podobnimi tujimi letali. Na njem so se šolale cele generacije bodočih pilotov lovskih le¬ tal in šele s prihodom galeba G-4 je jugoslovansko vojno letalstvo dobilo primernega naslednika. Več o letalu si lahko preberete v sestavkih, ki sta ju na¬ pisala Marko Malec in Sašo Krašovec in sta bila objavljena v zadnji številki lan¬ skega letnika Tima. Najdete ju tudi na zgoščenki, ki je bila priložena letošnji 2. številki revije. Tisti, ki zgoščenke ni¬ mate, jo lahko naročite pri Tehniški za¬ ložbi Slovenije. Model, katerega načrt je pred vami, ni predstavnik najsodobnejše generaci¬ je radijsko vodenih maket z reaktivnim motorjem. Prav nasprotno! Je močno poenostavljena prostoleteča maketa pravega letala v merilu 1 : 32, ki je na¬ menjena metanju iz roke ali štartanju z elastiko. Zaradi preproste konstrukcije izdelava tudi popolnim začetnikom ne bi smela biti prehud zalogaj. V tujini podobnim modelom pravijo »catapult glider« in jih pogosto vidimo tudi na tekmovanjih svetovnega razreda. So namreč odličen pripomoček za prema¬ govanje stresa in tekmovalci se z njimi zabavajo med čakanjem na naslednji tekmovalni štart. Model je skoraj v celoti izdelan iz balze, izjema sta sprednji letvici krila, ki sta iz smrekovine, in opiati trupa iz tanke vezane plošče. Pri gradnji potre¬ bujemo osnovno modelarsko orodje, šablonsko desko, hitro cianoakrilatno in belo mizarsko lepilo, brusilni papir, nitrolak in redčilo ter risalni pribor in indigo ali karbon papir. Izdelava modela Gradnjo modela bomo začeli z izdela¬ vo kartonske šablone za trup. S pomočjo kopirnega papirja z načrta prekopiramo obliko trupa na primerno velik karton in šablono izrežemo po zunanjem obrisu trupa. Ob kartonski šabloni na kos 3 mm debele balze zarišemo obliko srednjega dela trupa ter ga izrežemo z rezljačo in modelarskim nožem. V nosu trupa izža- gamo luknjo za obtežitev, zadnji del tru¬ pa pa z dvema izžaganima luknjama ne¬ koliko olajšamo. Iz kartonske šablone trupa izrežemo manjši šabloni za bočni opiati nosa ter za levi in desni vstopnik zraka. Bočni opiati nosa trupa izžagamo iz 0,8 mm debele vezane plošče, iz lahke 3 mm debele balze pa oba vstopnika za zrak (slika 1). Vstopnika vzdolž zadnjega dela trupa prehajata v okrov motorja in imata zaobljene robove, ki bi jih težko brusili na zlepljenem trupu. Robove le¬ vega in desnega okrova zato obrusimo pred lepljenjem (slika 2). Pri brušenju bodimo skrbni! Majhna površnost lahko povzroči, da imamo po končanem bru¬ šenju dva desna ali dva leva okrova! Pripravljene dele trupa z belim lepi¬ lom zlepimo v celoto (slika 3), nato pa z brušenjem popravimo manjše napake na robovih. Krilo izdelamo iz kosa 2 mm debele balze. Sprednji rob krila okrepimo s prilepljeno smrekovo letvico 2x5 mm. Letvica poveča trdnost krila in zmanjša možnost poškodb. Sprednji rob letvice z brušenjem nekoliko naostrimo in zaoblimo. Smerni in višinski rep sta iz 1,5 mm debele balze. Da bomo pri re- gliranju modela laže uravnavali njihov položaj, so krmila na nepremične dele repov pritrjena s približno 10 mm dol¬ gimi koščki bakrene žice 0 0,4 mm (sli¬ ka 4). Luknje za žico naredimo z buci¬ ko. Sprednje robove obeh repov zaobli¬ mo z brušenjem. Na koncih kril je imel galeb G-2 do¬ datni posodi za gorivo, ki ju je pilot Slika 1. Kartonske šablone in vsi osnovni deli trupa Slika 2. Obdelani robovi na levem in desnem okrovu motorja 14 november 2004 TTET MODELARSTVO Slika 3■ Sestavljen in obrušen trup Slika 4. Krilo ter višinski in smerni rep s krmili Slika 5. Začetna stopnja izdelave rezervoar¬ ja na koncu krila načeloma lahko odvrgel, vendar pa tega nihče ni počel in prava redkost je bila videti galeba brez teh rezervoar¬ jev! Tudi naš model ni brez njiju in sta nataknjena na konca kril. Njuna izde¬ lava je nekoliko neobičajna, vendar omogoča hitro in natančno izdelavo utora za montažo na krilo. Za izdelavo obeh rezervoarjev potrebujemo pri¬ bližno 400 mm dolgo mehko balzovo letvico 5x5 mm in 100 mm dolgo le¬ tvico 2x5 mm iz nekoliko trše balze. Iz 2 mm debele letvice odrežemo dva kosa, dolga 17 mm in dva po 32 mm. Iz letvice s presekom 5x5 mm pa nare¬ žemo štiri 95 mm dolge kose. Oba 2 mm debela kosa prilepimo na osnov¬ no letvico 5x5 mm tako, da razda¬ lja med njima ustreza širini krila (sli¬ ka 5), nato prilepimo še drugo letvico 5x5 mm. Tako iz balze izdelamo dva osnovna bloka za rezervoarja (slika 6), ki ju nato z brušenjem oblikujemo v končno obliko (slika 7). Slika 6. Osnovna balzova bloka za krilna rezervoarja Čas je, da dele modela sestavimo v celoto. Na spodnji strani trupa izžaga- mo utor za krilo in površino, kjer se stikata krilo in trup, natančno obdela¬ mo. Krilo nato z belim lepilom prile¬ pimo v utor tako, da je nameščeno si¬ metrično glede na os trupa in da je trup res pravokoten na krilo. Stik utr¬ dimo z bucikami. Ko je lepilo suho, prilagodimo odžagani del trupa in trup pod krilom zapremo. V korenu krila na stiku s trupom s cianoakrilat- nim lepilom prilepimo balzove trikot¬ nike na sprednjem in zadnjem robu krila. Na konca krila prilepimo oba krilna rezervoarja. Sledi montaža vi¬ šinskega repa na trup, ki ga s ciano- akrilatnim lepilom prilepimo v utor na zadnjem delu trupa. Rep mora biti vzporeden s krilom in ne sme biti pri¬ lepljen postrani glede na vzdolžno os trupa. Končno pravokotno na višin¬ skega prilepimo še smerni rep in tri¬ kotni vodilni del smernika iz 1,5 mm Slika 7 . Rezervoarja, pripravljena za name¬ stitev na krilo debele balze. V nos modela izvrtamo dve luknji 0 3 mm. Tista na zgornji strani trupa bo služila za dodajanje ši- ber, v spodnjo pa prilepimo košček okrogle bukove letvice za zatikanje štartne elastike. Sestavljen model ob¬ rusimo s finim vodnobrusilnim papir¬ jem in ga prelakiramo z razredčenim nitrolakom. Počakamo nekaj ur, da se lak posuši, nato model znova obrusi¬ mo in prelakiramo (slika 8). Za drugo lakiranje uporabimo razredčen nitro- lak, ki smo mu dodali nekaj smukca ali otroškega pudra. Ker takšen pre¬ maz zapolni pore v lesu, dobimo po brušenju zelo gladko površino. Če prepakiranemu modelu natančno uravnamo položaj težišča, je priprav¬ ljen za spuščanje. Da nam pri štartanju Slika 8. Model galeba G-2je obrušen in prelakiran. mr november 2004 15 ELEKTRONIKA Slika 9. Samolepilne etikete z natisnjenimi oznakami z elastiko model ne bo drsel iz rok, pri¬ lepimo na vsako stran konca trupa košček vodnobrusilnega papirja. V prostor za obtežitev na sprednjem delu trupa nato nasujemo toliko svinčenih kroglic (šibre), da dosežemo pravilen položaj težišča, ki naj bo 24 mm za sprednjim robom krila. Da šibre ne ro¬ potajo, zapolnimo prostor z vato, nato pa luknjo v nosu trupa zamašimo s koščkom balze. Tisti, ki jim še ni zmanjkalo delovne¬ ga elana, lahko pred določanjem težišča model galeba še pobarvajo. Barvne she¬ me galebov boste našli v že v uvodu omenjenih člankih, marsikaj pa lahko najdete tudi na svetovnem spletu. Za barvanje lahko uporabite npr. Revello- ve ali Testorsove barve, ki pa morajo biti odporne proti vodi. Ker je barvanje trobojnice na repu in rondel na trupu in krilih zelo zamudno in težavno opra¬ vilo, si lahko pomagamo z natisnjenimi nalepkami. Za naš namen povsem us¬ treza, če jih z barvnim tiskalnikom nati¬ snemo na samolepilne etikete in jih za¬ ščitimo s prozornim lakom Revell 01 ali 02 (slika 9). Nalepke nato izrežemo, jih prilepimo na pobarvan model (slika 10) in modelu naravnamo položaj te¬ žišča. Model galeba leti precej hitro, če ga izstrelite z elastiko pa tudi visoko in daleč. Zato za spuščanje modela po¬ iščite primeren travnik. Predvsem pa se izogibajte hiš, da ne bo neljubih za¬ pletov zaradi razbitih oken! Slika 10. Model galeba G-2 v maskirnih bar¬ vah in z oznakami nekdanjega Jugoslovan¬ skega vojnega letalstva Naprava za sprejemanje odločitev JERNEJ BOHM Se pogosto o kaki stvari ne morete odločiti? Nerodna reč. Nekateri bi v ta¬ kem primeru obiskali celo medicinsko pomoč, vendar ni tako hudo, kot se morda zdi na prvi pogled. Veseli obno- voletni čas je ravno pravšnji, da posku¬ simo najti kakšno bolj praktično reši¬ tev. V anglosaških deželah si lahko že nekaj časa omišljajo priročno, komer¬ cialno napravico za sprejemanje odlo¬ čitev. Odgovor dobimo s preprostim pritiskom na tipko. Trganje lističev marjetice ali metanje kovanca v zrak sta očitno preživeli metodi. Čas je, da tudi Slovenci dobimo spodobno, sodobno različico »decision makerja«. »L« (lahko sveti tudi rdeče, odvisno od vstavitve te dvobarvne LED-diode). Ne glede na barvo svetlobe, D6 nakazuje, da je napravica v stanju »mešanja kart«, se pravi v fazi obravnavanja odločitve. Ob izklopu (tipke) upor R7 veže U2/13 na 0 V oziroma »L«, kar prevrže inverter 6U2 in s tem štarta polnjenje C4. Po približ¬ no eni sekundi se prevrže še 5U2. S tem že dosežemo sklepno dejanje: onemogo¬ či se štetje Ul (zaradi Ul/13 = »H«) ter hkrati omogoči LED-prikazovalnik (U2/ 6 je sedaj »L«), Kako dolgo se bo stanje vzdrževalo, je v danem primeru odvisno od velikosti kondenzatorja C2, v izved¬ benem primeru približno 10 s. Z vgrad¬ Delovanje vezja Čip 1U2, upor R1 in kondenzator C3 sestavljajo relaksacijski oscilator s pri¬ bližno 250-Hz izhodnim signalom. Gene- rirane impulze vodimo neposredno na vhod števca Ul, ki jih prešteva v večni zanki od 1 do 4 oziroma 5. Ko doseže najvišjo vrednost (cifro), ki je odvisna od položaja stikala Sl, prvi naslednji os¬ cilatorjev impulz resetira Ul in vrednost števca se postavi na minimalno oziroma začetno stanje. Vse skupaj se ponavlja ves čas tiščanja na tipko Til, ki dejansko poskrbi le za vklop napajalne napetosti. Med tiščanjem tipke se napolni konden¬ zator C2. Njegova kapaciteta zagotavlja napajanje vezja še več deset sekund po odprtju tipke. Z vklopljeno tipko omo¬ gočimo štetje Ul (prek Ul/13), a hkrati onemogočimo prikaz LED-prikazovalni- ka, saj velja: U2/13 = »H« > U2/12 = U2/ 11 = »L« > U2/10 = U2/3 = »H« > U2/4 = U2/5 = U2/9 = »L« > U2/6 = »H«. Pač pa med tiščanjem tipke sveti zeleni del svetleče diode D6, saj velja tudi U2/8 = njo t. i. superkondenzatorja (C2 = 0,1 F) podaljšamo uporabni čas prikazovanja za okoli 30-krat. Končna odločitev je prepuščena bralcu. Zakaj omenjena zakasnitev? V bistvu je le lepotnega značaja. Ob prekinitvi primarnega napajanja s tipko Til, bi se namreč ob odsotnosti kondenzatorja C4 takoj pokazala »odločitev«, a zaradi možnosti večkratnih prehodnih izklo- pov-vklopov Til tudi »sumljivo« spremi¬ njanje rezultata. Še huje, možen je ta¬ kojšnji popravek, kadarkoli spretnemu izpraševalcu prikazana odločitev ven¬ darle ni po volji. S ponovnim pritiskom na tipko omogočimo novo »vrtenje bobna«, kar močno poveča verjetnost najugodnejše napovedi. Z zakasnitvijo možnost tovrstnega goljufanja vsaj ne¬ koliko zmanjšamo. Ob popustitvi tipke se za čas zakasnitve spremeni barva svetlobe diode D6, kar naj bi še do¬ datno spodbujalo občutek pričakova¬ nja odločitve. Ko se končno pokaže od¬ ločitev, LED-dioda D6 ugasne. 26 november 2004 mr ELEKTRONIKA Ves čas zakasnitve prikaza, in ne samo med tiščanjem tipke, Ul neutrud¬ no šteje oscilatorjeve impulze. Morda je kdo pomislil na možnost, da bi na tipko pritisnili za natančno 2,3 s. Če dodamo še sekundo, kolikor traja podaljšano štetje, bi števec tekel 3,3 s. Predpostavi¬ mo, da bi se tedaj prižgala LED-dioda Dl, torej »100 %«. Najbrž je vsakomur jasno, da 3,3 s, ali kake druge vrednosti, človek niti približno ne more ponoviti na ukaz. Vezje je v vsakem primeru pra¬ vičen razsodnik in vsem možnostim daje praktično enako vrednost. V igri pri končni odločitvi je še nekaj težko določljivih faktorjev, tako da bi z lažira- njem rezultata imel težave celo robot. Nekoliko pa bomo vseeno tu in tam posegli v odločitev - vendar le, če bomo tako želeli - s povečanjem verjet¬ nosti dogodka 100%. Z vgradnjo dvo¬ barvne LED-diode Dl bo torej možna celo, imenujmo jo superugodna napo¬ ved. Diode D2, D3 in D4 so namreč le rdeče medtem, ko Dl lahko sveti rdeče ali zeleno. In kadar bo zasvetila zeleno, bo to napovedalo še posebno dobro od¬ ločitev, v šali radi govorimo celo o 200- odstotnem zadetku! Če niste pristaš tako zelo smešnih odločitev, enostavno vgradite Dl kot enobarvno diodo in us¬ trezno prevežite stikalo Sl. Žal ima vezje eno pomanjkljivost: svetloba svetlobne diode v prikazoval¬ niku D1-D4 s časom slabi, ker je v nepo¬ sredni odvisnosti od praznjenja C2. Vendar pomanjkljivost ni tako zelo veli¬ ka, da bi vgradili razmeroma preprost regulator (npr. LM2937 s 3,3-V izho¬ dom). Izdelava Predlog tiskanega vezja in razpore¬ ditev elementov je že ustaljena pomoč pri samogradnji. Vezje napaja 4,5-V ploščata baterija ali tri baterije s po 1,5 V velikosti AA (ali do štiri celice Ni-Cd 300 mAh), nameščene v ustrezno bate¬ rijsko ohišje. Pri spajkanju elementov je treba nekaj dodatne spretnosti, saj se morajo nekateri ujeti z odprtinami na ohišju. Slednje opremimo z lično izdela¬ no samolepilno etiketo, in tudi zanjo je pripravljen predlog. Načeloma je vseeno, kako vstavimo D6, če nismo zadovoljni z vrstnim re¬ dom prižiganja barv, diodo obrnemo. Pri Dl te težave ni, ker sta obe možno¬ sti enako verjetni. Srednji priključek je skupna katoda. Uporaba Kot smo spoznali, so možne štiri od¬ ločitve: »100 %« (da, to, kar me sprašu¬ ješ, je popolnoma zanesljivo), »50 %« (možno je, da se uresniči), »0 %« (ne, ni¬ kakršne možnosti ni, v nobenem prime¬ ru ti ne bo uspelo) in »????« (nepravi čas za odločitev, poskusi znova kasneje). S stikalom Sl stoodstotni možnosti pode¬ limo večjo verjetnost, pač odvisno od tega, koliko smo omahljivi (načeloma lahko podelimo takšno verjetnost vsaki od možnosti, vendar takšno predelavo prepuščam bralcu). Ko smo torej pred kako odločitvijo, ko ne vemo, kako naj se odločimo, vza¬ memo v roke napravico, zapremo oči in ji ponovimo vprašanje oziroma svoj + BI Seznam elementov: BI baterija 4,5 V (glej tekst) Cl, C3 100 nF/50 V C2 3.300 gF / 16 V (glej tekst) C4 10 pF / 16 V Dl, D6 LED 0 5 mm, dvobarvna D2-D4 LED 0 5 mm, rdeča D5 1N4001 D7 1N4148 KI, R7 39 k£2 (vsi upori 0,25 W) R2, R3 470 D R4 680 Q R5 100 kfl R6 560 a Sl preklopno stikalo Til tipka Ul SN74HC4017 U2 SN74HC14 TTEI november 2004 dvom (v mislih, kakopak), nakar za ne¬ kaj trenutkov pritisnemo na tipko. Od¬ govor razberemo na LED-prikazovalni- ku. Nimam se za strokovnjaka za komu¬ nikacijsko problematiko, vendar se mi dozdeva, da je v takih primerih pomem¬ ben predvsem protokol. Rezultat je od¬ visen zgolj od dolžine pritiska na tipko! In to je to. Če se do sedaj niste mogli odločiti, ali bi nemara vgradili C2 = 0,1 F, naj bo to vprašanje za prvo vajo! Od¬ ločitve v tem ali kakem drugem prime¬ ru ne smete spreminjati. Za napačno odločitev se mirno izgovorite na napra¬ vo za odločitve. Morda pa je odločitev kdaj pa kdaj vendarle pametno spremeniti. Nava¬ jam primer, ki je tudi ekraniziran. Konec TV-oddaje poteka nekako tako¬ le: Zmagovalec mora napovedati, v ka¬ terem od treh trezorjev je (visoka) na¬ grada. Da se pravilno odloči je torej 1 : 3 v korist napačni odločitvi. V na¬ daljevanju, brez dvoma privlačne od¬ daje, mu režiser odpre enega od tre¬ zorjev, neizbranega in praznega - se razume. V tem napetem trenutku vo¬ ditelj oddaje srečnežu velikodušno ponudi možnost, da popravi svojo pr¬ votno odločitev. Kaj bi storili na nje¬ govem mestu? Če bi vztrajali pri prvi odločitvi, je verjetnost, da nagrado odnesete domov 0,3, nova možnost na¬ poveduje 0,5, kar pomeni, da morate obvezno spremeniti svojo prvo odloči¬ tev! Malce težko razumljivo, a logično. Pa mnogo zabave pri delu in upora¬ bi napravice za sprejemanje odločitev! TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse Timove načrte. TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 slar.;. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa 1. 550,00 TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model HOT-94 . 650,00 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180 . 700,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I. 550,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 . 650,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E, elektromotorni jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis. 700,00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita. 650,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3 . 650,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala u!va-66H. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model tralekta. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - spitlire. 550.00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40. 650,00 TIMOV NAČRT 18 - lupo, elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - bambl, šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00 TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom... 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje... 550,00 TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3 . 550,00 TIMOV NAČRT 27 - fokker EIII, RV park-fly polmaketa. 650,00 TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi. 550,00 TIMOV NAČRT 29 - Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče. 550,00 27 IZDELEK ZA DOM Večnamenski zložljivi pano MATEJ PAVLIC V Slovarju slovenskega knjižnega jezi¬ ka piše, da je pano plošča, na katero se pritrdijo razstavni predmeti, lepaki, foto¬ grafije, oglasi, reklame itd. Panoji so lahko viseči ali premični. Zlasti slednji so še po¬ sebej zanimivi, saj jih lahko uporabimo na razstavah, tekmovanjih, sejmih, otvori¬ tvah in ob številnih drugih priložnostih. Ko jih ne potrebujemo več, jih spravimo na primerno mesto, kjer pa zaradi svoje velikosti ponavadi zavzemajo precej pro¬ stora. Tudi njihovo prenašanje ali preva¬ žanje je zaradi nerodnega ogrodja in do¬ kaj težkih ivernih ali panelnih plošč, iz ka¬ terih so običajno narejeni, vse prej kot preprosto. Izdelek na sliki 1 učinkovito odpravlja prej naštete pomanjkljivosti panojev, saj je lahek in razstavljiv, zato ga lahko preva¬ žamo v avtomobilu, poleg tega pa zelo tr¬ den in z več kot 2 m 2 uporabne površine zadošča večini potreb v šolah in klubih. Ker združuje obdelavo lesa in kovin, je večnamenski zložljivi pano zelo primeren projekt, ki se ga skupaj z učiteljem ali hi¬ šnikom lahko lotite pri tehničnem pouku v višjih razredih osnovne šole. Gradivo Plošče panoja so iz 4 mm debelega (furniranega ali belega) lesonita, okvirji so iz poskobljanih smrekovih letev s pre¬ rezom 25 x 30 mm, spodnji in zgornji tri¬ kotni nosilec kril iz 10-15 mm debele ve¬ zane plošče, podstavek pa iz 4 mm debele pločevine in pohištvenih cevi. (Mere po¬ sameznih sestavnih delov podstavka so zaradi boljše preglednosti navedene ob slikah 10 in 12.) Letve in lesonitne plošče so zlepljene z belim lepilom za les, vsa tri krila pa so med seboj gibljivo spojena s klavirskimi šarnirji, zato za sestavljanje panoja potrebujete le še 9 sponskih vija¬ kov M 6 x 35 mm s podložkami in matica¬ mi. Za zaščito podstavka pred rjo je upo¬ rabna katera koli barva za kovine. Orodje in pripomočki Izdelava panoja sicer ni zahtevna, ven¬ dar brez električne krožne žage za les, kotnega brusilnika, električnega vrtalnika in varilnega aparata preprosto ne gre. K temu je treba prišteti tudi nekaj ročnega orodja (kombinirane klešče, kladivo, izvi¬ jač, pila) ter garnituro svedrov za les, mi¬ zarske spone, brusilni papir različnih zr- natosti in manjši čopič. Izdelava Vsa tri krila panoja na objavljenih fo¬ tografijah so visoka 140 cm, pri čemer sta dve široki 50 cm, eno pa je 3-4 cm ožje, da jih je mogoče zapreti oziroma zložiti (sliki 7 in 16). Za daljše stranice okvirjev pripravite 7 letev dolžine 150 cm in za krajše 6 letev dolžine 55 cm. Vanje (z izje¬ mo ene daljše letve) z električno krožno žago naredite približno do polovice globi¬ ne segajoč utor, nato pa izmerite točno dolžino posameznih kosov in jih na obeh straneh odžagajte pod kotom 45° (slika 2). Na sredini vseh kratkih (zgornjih in spodnjih) letvic izvrtajte 6 mm veliko luk¬ njo in jo nato do polovice globine pove¬ čajte z lamelnim svedrom 0 15 mm. V te luknje potisnite sponske vijake in letve nato prilepite na rob lesonitnih plošč (sli¬ ka 4). Da se med sušenjem lepila ne bi premaknile, jih s hrbtne strani na nekaj mestih pribijte z 20 mm dolgimi žebljički. Krila panoja so sestavljena s pomočjo dveh 120 cm dolgih klavirskih šarnirjev (namesto teh lahko uporabite tudi štiri z dolžino 60 cm), ki jih s priloženimi lesni¬ mi vijaki pritrdite na notranjo stran kril (slika 5). Edina izjema je rob, na katerega morate nalepiti in z nekaj 40-45 mm dol¬ gimi tankimi lesnimi vijaki priviti letev, ki vam je ostala od izdelave okvirjev kril (sli¬ ke 6-9). Če ste bili pri delu natančni, mora ožje krilo brez zatikanja leči med širši dve (slika 7). Da bi jih bilo lažje pre¬ našati, na sredino srednjega okvirja z dve¬ ma vijakoma montirajte še pohištveni ro¬ čaj (slika 8). Panoje v vlogi »središča« za objavljanje do¬ seženih rezultatov doživel svoj (blatni) krst na 26. pokalu Ljubljane - mednarodnem tekmovanju raketnih modelarjev, kije bilo sredi letošnjega oktobra na polju v bližini Mengša. Kljub tridnevnemu dežju je uspe¬ šno opravil svojo nalogo. Sedaj je na vrsti izdelava kovinskega podstavka. Ta je zasnovan tako, da je kar 28 november 2004 TEU 3 IZDELEK ZA DOM najbolj trden, obenem pa ga je mogoče čim hitreje in čim lažje razstaviti oziroma sestaviti. Vse sestavne dele nažagajte s po¬ močjo kotnega brusilnika (slika 11) in zvarite, kot kažeta sliki 10 in 12. Podsta¬ vek na koncu seveda še dvakrat pobarvaj¬ te in v odprtine na vse treh nogah zabijte PVC čep 30 x 30 mm. Spodnji in zgornji trikotni nosilec kril panoja sta narejena iz 10-15 mm debele vezane plošče. Če takšne nimate, več kosov tanjše vezane plošče zlepite skupaj in močno stisnite (slika 13). Pra¬ vo obliko nosilcev, ki nimata (!) oblike enakostraničnega trikotnika, najlažje dobite tako, da krila postavite na vezano ploščo in obenem označite še mesta za vijake v okvirjih kril panoja (slika 14). V spodnji nosilec izvrtajte tudi štiri luk¬ nje za pritrditev kovinskega podstavka (slika 15). Pano sedaj sestavite in odpravite mo¬ rebitne pomanjkljivosti, nato pa ga znova razstavite in vse lesene dele vsaj dvakrat Kotni brusilnik Black & Decker KG 915 Kotni brusilnik je orodje, ki je primer¬ no za rezanje, brušenje, krtačenje in poliranje, zato ga srečamo povsod v gradbeništvu, instalaterstvu, avtome¬ haniki in drugod. Model z oznako KO 915 je najmanjši in s ceno 9.900 SIT (brez DDV) tudi najcenejši izmed štirih različnih kotnih brusilnikov blagovne znamke Black & Decker, ki jih je mogo¬ če kuj)iti v naših trgovinah. Namenjen je uporabi v domači ali šolski delavni¬ ci; zelo primeren je za začetnike, saj ga je mnogo lažje obvladovati kot večje in močnejše izvedenke kotnih brusilnikov. Ne glede na to pa J)ri delu z njim vseeno ne pozabite na varnostna očala, zaščitne rokavice in druga nujna opozorila, na¬ šteta v podrobnih navodilih za uporabo, ki so (skupaj z eno rezilno ploščo) prilo¬ žena orodju. Kotni brusilnik KG 915 poganja motor z močjo 900 W, rezalna plošča s premerom 115 mm pa se vrti s hitrostjo 10.000 vrt./min. Ščitnik rezalne plošče je vrtljiv okoli vretena in zato poljubno nastav¬ ljiv v vse položaje. Gumb na ohišju re¬ duktorja omogoča preprosto zamenja¬ vo rezalnih plošč z le enim ključem (vreteno M 14), ki je priložen orodju. Na vrhu ohišja je razmeroma veliko vklopno/izklopno stikalo z blokado, za natančnejše in varnejše delo pa skrbi stranski ročaj, ki ga lahko privijemo na levo ali desno stran oziroma na vrh ohišja. Kovinsko ohišje prenosnega zobniškega mehanizma (reduktorja) je zmanjšano na minimum in oblikova¬ no tako, da je mogoče s tem kotnim brusilnikom delati tudi na ozkih in tež¬ ko dostopnih mestih. Vzdrževanje kotnega brusilnika ni zah¬ tevno. Zadostuje, da so zračne odprtine vedno čiste. Stroj je tovarniško podma¬ zan, zato pri normalni uporabi ni po¬ trebno dodatno mazanje. Če se orodje preveč segreje, ga pustite teči 1-2 minu¬ ti brez obremenitve, dokler se ne ohladi na delovno temperaturo. Ne vključujte orodja pod obremenitvijo, ker s tem krajšate njegovo življenjsko dobo. GiO G-M&M proizvodnja in marketing, d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n. c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 www.g-mm.si, E-pošta: gmm@g-mm.si Izdelki iz našega prodajnega programa so na voljo v naslednjih trgovinah: ELEKTRO DEKLEVA, Cesta v Gorice 36, 1000 Ljubljana Vič, tel.: 01/42-35-044 MERCATOR TEHNIKA, Pot k sejmišču 32, 1231 Črnuče, tel.: 01/560-61-00 TOPDOM, »SAM« Jarše, Preserska 1, 1235 Radomlje, tel.: 01/729-88-00 MERKUR MOJSTER, Trebušakova 5, 2000 Maribor-Tezno, tel.: 02/333-89-00 MERKUR MOJSTER, Vipavska 53, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-32-00 MERKUR MOJSTER, Šmarska c. 2, 6000 Koper, tel.: 05/611-40-29 MERKUR, Kočevarjeva 7, 8000 Novo Mesto, tel.: 07/371-84-40 Na vašo željo vam bomo poslali: □ katalog in cenik orodja Black & Decker □ cenik orodja DeWALT □ cenik univerzalnega pribora Piranha □ katalog Vrtni program Black&Decker I -jv:/:! ii \ Električno orodje za industrijo in obrt Opozorilo: Kdor ne želi izrezovati kupona in s tem poškodovati revije, naj ga prefotokopira oziroma naročilo za kataloge pošlje po e-pošti: gmm@g-mm.si. Ime in priimek: Naslov:_ Poštna št. in kraj: mi 1 november 2004 29 MODELARSTVO prelakirajte. Da se vijaki, podložke in ma¬ tice v času, ko pano ni v uporabi, ne bi iz¬ gubili, jih privijte kar v luknje (slika 16). ANTON PAVLOVČIČ Izdelava in fotografije: MATEJ PAVLIČ Prekucnik je težje motorno vozilo, ki ima spričo posebnih zahtev, ki jih na¬ rekuje njegova uporaba v kamnolomih, dnevnih kopih rudnikov in premogov¬ nikov ter na velikih gradbiščih, zelo močno konstrukcijo. Zato ni čudno, da predvsem večje izvedbe spominjajo prej na hišo kot na tovornjak, saj se mora voznik do kabine povzpeti po pravem pravcatem stopnišču (slika 1). Načrti za izdelavo modelov prekuc¬ nikov iz vezane plošče so zlasti med mlajšimi vedno zelo priljubljeni. Ker se je tudi letos bralcem Tima pridružilo precej novih modelarjev, ki si morajo potrebne izkušnje za gradnjo zahtevnej¬ ših modelov še pridobiti, smo zanje pri¬ pravili načrt za izdelek preproste oblike in seveda preproste izdelave (slika 2). Uporabite ga lahko za igro ali samo za okras. Načrt je mogoče tudi povečati in iz debelejše vezane ali panelne plošče narediti npr. dvakrat večji model pre¬ kucnika, kakršen je prikazan na sliki 10. Gradivo Izdelek na fotografijah 2-9 je dolg 32 cm, visok 18 cm in širok 15 cm. Narejen je iz 4 mm debele bukove vezane plošče, odločite pa se lahko tudi za mehkejšo to¬ polovo, ki jo je z žagicami št. 3 ali 4 moč z lahkoto žagati; tudi brušenje poteka hi¬ treje. Notranji deli koles so iz 20 mm de¬ bele smrekovine in osi iz 3 mm debelih bukovih paličic ali varilne žice. Za leplje¬ nje uporabite belo lepilo za les (npr. UHU coli ali Mekol), za barvanje pa so najprimernejše barve na akrilni podlagi (npr. aquacol emajl), ker dobro prekri¬ vajo, nimajo neprijetnega vonja in se zelo hitro sušijo. S tem, kako pobarvati model, najbrž ne bo težav, saj je na ce¬ stah videti precej tovrstnih vozil. Orodje Za izdelavo prekucnika poleg svinč¬ nika in ravnila potrebujete osnovno modelarsko orodje: rezljačo s podložno mizico, modelarski nož, grob in fin bru¬ silni papir, manjšo ploščato pilo ali fino rašpo, komplet iglastih pilic, nekaj manjših mizarskih spon in čopič. Doda¬ ti je treba še električni vrtalnik z nav¬ pičnim stojalom, sveder za les 0 3 in 4 mm, kronski sveder 0 62 ali 67 mm in žago za železo (če boste osi koles izde¬ lali iz žice). Izdelava Vsi sestavni deli so v merilu 1 : 1 na¬ risani na prilogi v sredini revije, zato vam jih ni treba povečevati ali pomanj¬ ševati. Obrise s pomočjo svinčnika, rav¬ nila in kopirnega papirja prenesite na vezano ploščo. Precej lažje, hitreje in natančneje bodo to delo opravili tisti, ki bodo načrt dvakrat prefotokopirali, kopije razrezali s škarjami in posamez¬ ne elemente (razen notranjih delov ko¬ les, ki so iz smrekove deščice) drugega poleg drugega z odstranljivim lepilom Scotch UP v stiku prilepili na kos 4 mm debele vezane plošče (slika 3). Tega je treba prej obrusiti, da je njegova povr¬ šina na obeh straneh popolnoma glad¬ ka. Vse sestavne dele skrbno izrezljajte z ročno (ali električno) rezljačo. Njiho¬ vo število najdete v kosovnici, kam spa¬ dajo posamezni deli, pa je razvidno s se¬ stavne risbe, kjer je vsak del označen s svojo številko. Kot lahko vidite v kosovnici, je izde¬ lek sestavljen iz treh sklopov: podvozja s kolesi, kabine in kesona. Njihovo se¬ stavljanje, lepljenje in sklepna obdelava (brušenje in barvanje) poteka ločeno; s pomočjo štirih vijakov, ki omogočajo premikanje kabine in kesona - kot pri pravih prekucnikih - jih boste sestavili šele čisto na koncu. In še nasvet: pre¬ den začnete lepiti sestavne dele posa¬ meznih sklopov med seboj, se najprej prepričajte, ali se vsi utori pravilno uje¬ majo (slika 4). Šele nato na vse stične ploskve nanesite tanko plast lepila in zlepek med sušenjem stisnite z nekaj modelarskimi ali mizarskimi sponami. november 2004 mr MODELARSTVO kot igrača, mu vsekakor privoščite močnejši osi (npr. iz varilne žice), ki ju v luknje v kolesih prilepite z dvokom- ponentnim lepilom. Seveda ne pozabi¬ te na štiri distančnike koles (7), ki tem preprečujejo drsanje ob podvozje. Opi¬ sani izdelavi koles se lahko izognete tako, da vam jih kdo izstruži iz trdega lesa, uporabna pa so tudi - seveda us¬ trezno velika - kolesa kake odslužene igrače (slika 10). Če so kak milimeter debelejša, nič ne de; važno je le, da jih trdo nabijete oziroma nalepite na osi. sredi osnove podvozja (1) vstavite ome- jilnik (23), ga na zgornjem robu nama¬ žite z lepilom in spustite keson na pod¬ vozje. Tako bo omejilnik zagotovo na pravem mestu. Pred barvanjem model spet razstavi¬ te in po potrebi še popravite kakšno malenkost. Ko je prvi nanos barve suh, ga previdno zbrusite z zelo finim in že precej izrabljenim brusilnim papirjem, da dobite popolnoma gladko površino, na katero nato nanesete še drugo plast barve (slika 9). Ob osnovo podvozja (1) prilepite oba nosilca koles (2), v katera prej izvr¬ tajte štiri 4-mm luknje za osi koles (8 c) in po dve 3-mm luknji za kasnejšo pritr¬ ditev kabine in kesona s pomočjo vija¬ kov. Na zadnji strani ju povežite z zad¬ njim delom podvozja (3) in spredaj z naslonjalom sedeža (4). Od spodaj pri¬ lepite še distančnik podvozja (5) in z notranje strani dva distančnika za vijak kabine (6). Vse skupaj stisnite z nekaj mizarskimi sponami. Ko se lepilo posu¬ ši, obrusite vse robove in podvozje Ker so kolesa precej debela, jih je najbolje narediti s kombiniranjem 20 mm debele smrekove deščice in vezane plošče. Notranje dele koles (8 a) je naj¬ lažje narediti s pomočjo kronskega sve¬ dra 0 62 ali 67 mm (slika 5), pri čemer morate električni vrtalnik obvezno vpe¬ ti v navpično stojalo. Manj opravka je z zunanjimi deli koles (8 b), ki so iz veza¬ ne plošče. Zlepljena kolesa obrusite, da bodo popolnoma okrogla, in jih po obodu enakomerno zaoblite (slika 5). Če bo izdelek služil kot okras, osi koles (8 c) lahko naredite kar iz bukove pali¬ čice s premerom 3 mm, če pa bo služil TDSC november 2004 Tudi kabino sestavite po vrstnem redu oštevilčenja sestavnih delov. Med stranici (9) vstavite dno (10), sprednjo in zadnjo steno (11, 13), streho kabine (13) in odbijač (14). Če se vsi utori uje¬ majo, jih namažite z lepilom in dobro stisnite (slika 6). Žarometa (15) sicer lahko na črtkano označena dela na sprednji steni kabine prilepite že prej, vendar ju je precej lažje natančno po¬ barvati, dokler še nista prilepljena. Keson je sestavljen iz dveh stranic (17), med kateri po vrsti prilepite dno ( 16 ), zadnjo in sprednjo steno (18, 19), ščitnik nad kabino (20) in rob ščitnika (21). Da bi se stični robovi lepše prilegali, jih je ponekod treba nekoliko poševno posneti s ploščato pilo. Na koncu na spodnjo stran prile¬ pite še dva nastavka kesona (22), ki omogočata njegovo pritrditev na pod¬ vozje (slika 7). Ko ste z izdelavo vseh treh sklopov gotovi, je na vrsti poskusno sestavlja¬ nje. Skozi izvrtane luknje v delih 2 in 6 oziroma 2 in 22 potisnite vijake M 3 x 15, na katere na notranji strani natakni¬ te podložko in matico (slika 8). V utor Sklepno sestavljanje modela ne traja več kot dve minuti. Sprednja dva vijaka lahko zategnete nekoliko močneje, da se kabina ne bo ves čas prevračala naprej, zadnjima dvema pa pustite nekaj »zraka«. V ta namen na vsak vijak privijte po dve matici, da preprečite njuno odvijanje. S tem je model prekucnika narejen. Kdor želi, mu lahko doda instrumentno ploščo, volan, okrepitve na kesonu, na¬ lepke in morda še kaj, kar imajo pravi prekucniki ali v trgovini kupljene igra¬ če iz umetne mase. 31 IZDELEK ZA DOM 7 ^ In ml Uporabni izdelki iz odpadnih gradiv - 3 v j-jovj vJo£il MATEJ PAVLIČ Med »pomembnejše« novembrske dne¬ ve se brez dvoma uvršča tudi martinovo (11. novembra), ko se konča vrenje in iz mošta nastane vino. Zato je tokratno na¬ daljevanje serije, v kateri opisujemo izde¬ lavo uporabnih izdelkov iz odpadnih gra¬ div, posvečeno plutovinastim zamaškom. Ker se za zapiranje steklenic s kako¬ vostnim vinom (že zelo dolgo) uporablja izključno pluta, se predvsem v gostilnah in vinotekah nabere kar veliko zamaškov, ki jih ponekod namesto v smeti mečejo kar v stekleno izložbo (slika 1), s čimer že na daleč dajejo vedeti, da pri njih ni slado¬ ledni vrt ... Tudi v vsakem gospodinjstvu se sčasoma nabere kar nekaj plutovina¬ stih zamaškov. Ti - skupaj z izpraznjeno buteljko - včasih končajo v smeteh, če¬ prav jih je tako v kuhinji kot pri igri mo¬ goče še koristno uporabiti. V Timu smo pred natančno štirimi leti pisali o izdelavi igrač iz plutovinastih zamaškov in na kon¬ cu prejšnjega letnika o izdelavi oglasne deske iz prešane plute, tokrat pa pred¬ stavljamo izdelavo treh okrasnih oziroma uporabnih predmetov - spominka za lju¬ bitelje in poznavalce žlahtne kapljice, podstavka za vročo posodo in večnamen¬ ske table za sporočila, ki jo lahko obesite na steno v stanovanju ali kleti, kjer imate morda domačo vinoteko. Gradivo Uporabni so kakršni koli zamaški - dolgi, kratki, gladki, hrapavi, celi in tudi poškodovani, okvirje pri vseh izdelkih pa lahko naredite iz lesa poljubne vrste, le da je suh ter brez grč in razpok. Za lepljenje plute na podlago iz vezane plošče ali le¬ sonita se najbolje obnese katero koli kon¬ taktno lepilo (npr. neostik), s katerim v skrajnem primeru lahko zlepite tudi okvir. Orodje Piutovina je mehka, zato jo je mogoče brez težav žagati z modelarsko rezljačo in rezati z ostrim modelarskim nožem, ki naj ima čim večje rezilo. Ne pozabite na kos vezane plošče ali lesonita za podlago, da pri rezanju ne bi poškodovali mize. Če imate lesene letve že poskobljane, boste za sestavljanje okvirja potrebovali le še ža¬ go s finimi zobci (lisičji rep) in nekaj manjših mizarskih spon. Okvir za zbirko zamaškov Za poznavalca žlahtne kapljice ima za¬ mašek buteljke z vrhunskim arhivskim vi¬ nom kakega znamenitega pridelovalca skoraj takšen pomen, kot ga ima na steno Na kratko o pluti Pluta je večinoma rjavo, na površini le¬ žeče tkivo rastlinske skorje na vejah, deblih in koreninah hrasta plutovca, ki ga je največ v Španiji, na Portugalskem, v južni Italiji, Franciji in severni Afriki (Alžirija, Maroko, Tunizija). Celične ste¬ ne so težko prepustne, ker vsebujejo snov suberin, ki je podobna masti, zato preprečujejo izgubo vode. Iz plute zato poleg zamaškov izdelujejo še podplate za obuvala, plavalne pasove, izolacijske plošče, talne in stenske obloge in še mno¬ go drugega (slika 17). Zaradi visokega deleža zraka v svoji sestavi je pluta zelo dober toplotni izolator, ki ga uporablja npr. celo Nasa za toplotno izolacijo ve¬ soljskih vozil. Zaradi izvrstne elastično¬ sti pa dobro blaži tudi tresljaje, tako da je hkrati še izvrsten zvočni izolator. Raba plute sega še v čase pred našim štet¬ jem, saj so stari Egipčani 2500 let pr. Kr. iz nje izdelovali ribiške plovce. Nekoliko kasneje, 400 let pr. Kr., so jo sredozemski narodi, npr. stari Feničani in Grki, že na široko uporabljali za izdelavo zamaškov in podplatov za obuvala. Izročila med slavnimi starodavnimi uporabniki plute omenjajo Aleksandra Velikega, ki naj bi si s kosom plute pomagal pri prečkanju neke zelo deroče reke. Pluto omenjajo tudi stari kitajski zapiski iz Konfucijevih časov. Plutovec lahko doseže starost več kot 160 let. Drevo mora biti staro 20-30 let in imeti premer vsaj 25 cm, da mu lahko pr¬ vikrat obrežejo lubje. Povprečno drevo pri vsaki žetvi da nekaj sto kilogramov november 2004 mr 3 obešeno rogovje uplenjenega srnjaka za lovca. Da bi torej poleg spomina na nepo¬ novljiv okus vina za dlje časa lahko ohra¬ nil tudi zamašek, ki je navadno potiskan z zaščitnim znakom vinske kleti, letnico in še čim (slika 2), naredite lesen okvir (sli¬ ka 3) in vanj drugega poleg drugega nale¬ pite »trofejne« zamaške (slika 4). Da se na njih ne bi nabiral prah, okvir lahko tudi zasteklite (slika 5). Podstavek za vročo posodo V trgovinah prodajajo podstavke različ¬ nih oblik, ki so narejeni iz tankih plošč zdrobljene plute, saj to naravno gradivo zelo dobro prenaša vročino. Glede tega se naš izdelek čisto nič ne razlikuje od kuplje¬ nih, zato pa je njegova prednost v precej nevsakdanjem videzu (slika 6). Zamaške - tako kot pri prejšnjem izdelku - drugega poleg drugega prilepite na podlago iz ve¬ zane plošče, pri čemer mora biti leseni ok¬ vir za kak milimeter nižji od debeline za¬ maškov. Če nimate dovolj zamaškov, da bi z njimi zapolnili ves okvir, jih vzdolžno razpolovite. Pri tem delu morate zelo pazi¬ ti na prste, saj se okrogli zamaški radi spodmaknejo. Zamaške lahko narežete tudi prečno (na dva ali tri dele); tak izde¬ lek bo nekoliko spo¬ minjal na satovje. Komur se izde¬ lava podlage in ok¬ virja zdi prezahtev¬ na ali prezamudna, lahko podstavek za vročo posodo na¬ redi s pomočjo večje objemke s polžastim vijakom (premer 130-150 mm), kakršne se plule in lahko preživi mnogo generacij. Samo obrezovanje lubja zahteva veliko izkušenj (slika 13). Ne sme se namreč od¬ straniti vsega lubja, ampak je treba pu¬ stiti kakega pol centimetra debelo rdeč¬ kasto materinsko plast, ki drevo ščiti pred izsušitvijo in okužbami. Pod to plastjo se nahaja drevesni kambij, ki proizvaja celice za prevajanje vode in hranilnih snovi. Pod njo sčasoma zraste tudi nova pluta. Narezano plutovino prekuhavajo v veli¬ kih bazenih, da iz nje odstranijo čreslo¬ vino in jo pripravijo za nadaljnjo obde¬ lavo. Pri tem pluta izgubi svojo okrogla- sto obliko in postane bolj voljna za obde¬ lovanje. Po prekuhavanju mora pluta še kakih 6 tednov ležati v temnem prostoru s primerno stopnjo vlažnosti. Glavni kupci plutovine so izdelovalci za¬ maškov. Te izdelujejo iz plošč najkako¬ vostnejše plute, katerih debelina ustreza dolžini zamaškov (slika 14). Čeprav lah¬ ko izrezovanje zamaškov poteka tudi na strojni način (slika 15), najboljše zamaš¬ ke praviloma izdelujejo ročno. Delo zah¬ teva veliko spretnosti in stalno koncen¬ tracijo. Izkušen in izurjen delavec lahko v enem dnevu izreže kakih 20 tisoč za¬ maškov! Izrezani zamaški gredo nato skozi zapleten postopek polnjenja por s plutovinastim prahom, beljenja, tiskanja oznak, sterilizacije in pakiranja v steril¬ ne vrste embalaže. Vse ostanke plute (slika 16) porabijo kot osnovo za izdelavo okrasnih plutovina¬ stih oblog in v obutveni industriji. Celo veje, ki jih morajo od časa do časa odre¬ zati od orjaških dreves, da bi zagotovili dovolj sončne svetlobe za rast plute na deblih, je mogoče uporabiti. Skupaj z od¬ padki iz predelave jih zdrobijo v plutovi¬ nasti granulat, ki ga pod velikim priti¬ skom stiskajo v bloke. Iz teh nato v več korakih nastane izolacijski material za gradbeništvo, »gumena pluta« za tesnila in furnir za parket. Tudi pri izdelavi TEKE 3 november 2004 IZDELEK ZA DOM i \/\ plutovinastih talnih oblog je le malo od¬ padkov, saj jih praviloma lahko znova predelajo. Celo poraba energije je pri iz¬ delavi talnih oblog sorazmerno skrom¬ na. Pogosto sušilne peči kurijo kar s plutovinastim prahom, ki nastaja pri rezanju plutovinastega granulata in brušenju plutovinastih plošč. Na svetu je le malo obnovljivih surovin, ki so tako vsestransko uporabne, učin¬ kovite in obenem ekološko neoporečne, kot je pluta (slika 17). 33 Q IZDELEK ZA DOM uporabljajo npr. za pritrditev gibljive od¬ vodne cevi pri kuhinjski napi (slika 7). Zamaške drugega poleg drugega postavi¬ te z lepšo stranjo navzdol in polžasti vijak na objemki, ki jo za poldrugi centimeter dvignite od tal, na koncu trdno zategnite (slika 8). Ker so zamaški nekoliko razliku¬ jejo po dolžini, daljše postavite bolj proti robu; v nasprotnem primeru se vam lah¬ ko zgodi, da podstavek ne bo trdno stal na mizi. Za en podstavek s premerom pri¬ bližno 14 cm potrebujete 40 zamaškov, kdor želi večjega, pa naj sestavi dve takšni objemki (slika 9). V tem primeru je pripo¬ ročljivo zamaške dodatno zlepiti med se¬ boj. Večnamenska tabla za sporočila Izdelava večnamenske table za sporo¬ čila ni nič drugačna od izdelave okvirja za zbirko zamaškov (slika 4) ali podstavka za vročo posodo (slika 6). Edina razlika je pravzaprav le v obliki in velikosti. Tako naj bo osnovna ploskev za tablo s slike 10 velika približno 40 x 40 cm, če pa ji boste dodali še gladko površino za pisanje spo¬ ročil s flomastrom - takšne, čeprav precej večje, so sestani del vseh novejših šolskih tabel -, pa je lahko velika približno 35 x 55 cm (slika 11). Da ne bi bilo vedno vse v lesenem okvirju in »na vogale«, lahko za¬ maške nalepite na kos 5 mm debele in približno 35 x 60 cm velike vezane plošče v obliki cekarja, na katero na vrhu prive¬ žete kos vrvice (slika 12). Taka tabla, obe¬ šena na vidnem mestu v stanovanju, je primerna za puščanje sporočil, obvestil ali seznamov stvari, ki jih je treba prinesti iz trgovine, obenem pa služi tudi kot zani¬ miv okras. VABILO K SODELOVANJU Vsi, ki boste na naslov našega uredništva (Revija TIM, Lepi pot 6 , 1000 Ljubljana) poslali fotografijo kakega uporabnega predmeta, ki ste ga naredili iz odpadnih gradiv, boste po pošti prejeli knjižno na¬ grado Tehniške založbe Slovenije, slike najboljših izdelkov pa bomo tudi objavili v reviji in honorirali. Tehniška založba Slovenije je pred časom izdala knjigo »Izdelajmo sami«. V njej najde¬ te več kot sto načrtov za izdelavo uporab¬ nih in dekorativnih predmetov iz različnih gradiv - lesa, papirja, kartona, gline, teksti¬ lij in kovin. Bogato ilustrirana knjiga forma¬ ta 19,5 x 24,5 cm ima 352 strani in stane 9 000 SIT, naročniki revij TIM oziroma Živ¬ ljenje in tehnika pa jo dobijo za 20 % cene¬ je, torej že za 7.200 SIT. Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, tel.: 01/479 02 25, brezplačna številka: 080 17 90, faks: 01/479 02 30, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: http://www.TZS.si Okvir iz svinčnikov MATEJ PAVLIČ S 1. septembrom se je za nekaj več kot 173 tisoč slovenskih osnovnošolcev zače¬ lo novo šolsko leto. Letos je v šolske klopi prvič sedlo tudi okrog 18 tisoč prvošolč¬ kov. Tako zanje kot za njihove starše je bil to prav gotovo velik dogodek, zato ga je marsikdo ujel tudi v fotografski objektiv. Da bi kakšna posebno uspela slika vso družino še dolgo spominjala na ta dan, jo lahko vstavite v okvir. Teh je v raznih tr¬ govinah na pretek, toda med njimi ni ta¬ kega, kakršne lahko vidite na slikah 1,14 in 15. Za povrh je tudi mnogo cenejši. Gradivo Okvir je narejen iz pravokotnega kosa lesonita ali vezane plošče in iz svinčnikov z radirko, kakršne po 199 tolarjev za du¬ cat prodajajo v poslovalnicah Celi svet. Če okvirja ne boste postavili na mizo, polico ali omarico, morate k temu dodati le še košček žice ali tanke najlonske vrvice, da boste izdelek lahko obesili na steno. Orodje Za zarisovanje na les boste potrebova¬ li svinčnik, dva trikotnika ali manjši kot¬ nik, najprimernejše orodje za žaganje le¬ sonita ali vezane plošče in svinčnikov pa je modelarska rezljača. Poleg te potrebu¬ jete še čim bolj kakovosten šilček za svinčnike, brusilni papir, večjo ploščato pilo ali fino rašpo, nekaj modelarskih spon in belo (polivinilacetatno) lepilo za les ali lepilno pištolo z nekaj lepilnimi vložki. Izdelava Osnovo okvirja tvori 21x17 cm velik kos lesonita ali vezane plošče. Ker ta veli¬ kost ustreza standardnemu formatu foto¬ grafij 9x13 cm, morate za večje fotografi¬ je - na primer za skupinski posnetek raz¬ reda - odrezati temu primerno večji kos. Njegove dimenzije najlažje določite tako, da meram fotografije (brez belega roba) na vseh straneh dodate 4 cm širok pas. Tako ostane še ravno dovolj prostora za 6 vrst okroglih svinčnikov, ki so ponavadi debeli okoli 7 mm, šestkotni pa so nekoli¬ ko tanjši. Na sredini deščice s svinčnikom 34 november 2004 TEK .! 3 IZDELEK ZA DOM označite položaj fotografije, vendar je še ne prilepite, da je ne bi zamazali z lepilom. Za siljenje uporabite čim boljši šilček, ki bo les rezal, ne pa trgal oziroma drobil, kot se zelo pogosto dogaja. Da bi svinčnike čim bolje izrabili, jih najprej ošilite (slika 2), nato pa tistim svinčnikom, ki jih name¬ ravate narezati na krajše kose, snemite ka¬ pico z radirko (slika 3). Ko jih odrežete na ustrezno dolžino, kapico nataknite nazaj. Tako vam bo na koncu ostalo nekaj celih svinčnikov, ki bodo sicer brez radirk, ven¬ dar jih boste vseeno lahko uporabili. Ker lepilo slabše prime na lakirano površino svinčnika, je priporočljivo bar¬ vo po vsej stični površini odstraniti. To najhitreje storite s široko pilo ali fino rašpo (slika 4). Prvo vrsto svinčnikov pri¬ lepite na zunanji rob osnove okvirja (sli¬ ka 5), da ga prekrijejo. Šele ko s pomoč¬ jo lepilne pištole ali kar z navadnim belim lepilom za les prilepite eno vrsto, pri¬ pravite svinčnike za naslednjo. Vzdolž ene stranice je sicer lahko le en svinčnik, bolj razgiban videz pa dobite z dvema ali tremi, ki so postavljeni drug za drugim. Pri lepljenju si pomagajte z modelarskimi sponami in ščipalkami (slika 6). V okvir lahko vstavite klasično foto¬ grafijo na tršem fotopapirju, zaradi vse jo, ki jo lahko zaščitite še s samolepilno prozorno folijo za zavijanje knjig in zvez¬ kov (slika 9). Nato enako kot prej na okvir nalepite še 7. vrsto svinčnikov (slika 10). Hrbtno stran okvirja lahko prebarvate z rumeno barvo (slika 11) ali z brezbarv¬ nim lakom. Če nameravate okvir postavili na mizo, nizko omarico ali polico, iz 5 mm debele vezane plošče izžagajte pravo¬ kotni trikotnik, katerega krajši stranici merita 30 oziroma 50 mm. Vzdolž daljše stranice nanj prilepite svinčnik, ki ga na vrhu poševno odžagajte (slika 12). Dob¬ ljeno oporo sedaj prilepite na sredino večjega števila uporabnikov digitalnih fotoaparatov pa se bo marsikdo raje od¬ ločil za sliko, ki jo bo natisnil na doma¬ čem tiskalniku. Če s posnetkom niste najbolj zadovoljni (slika 7), ga z enim od računalniških programov za obdelavo slik (npr. Photoshop) obenem še ustrez¬ no popravite, npr. izbrišete sence, spre¬ menite podlago, povečate intenzivnost barv, dodate datum ali kak napis itd. (sli¬ ka 8). Ko na okvir prilepite 6. vrsto svinčni¬ kov, na sredino plošče prilepite fotografi- mr november 2004 35 IZDELEK ZA DOM In m hrbta okvirja (slika 13). Kdor pa bi sliko raje obesil na steno, naj košček približno 1 mm debele žice ukrivi v obliko enako¬ straničnega trikotnika s stranico 10 mm in ga s pomočjo 40 mm dolgega traku iz tankega blaga prilepi na sredino zgornje¬ ga roba na hrbtni strani okvirja. Okvir s sliko lahko obesite tudi na tanko najlon¬ sko vrvico. Opisali smo le eno možnost okrasitve okvirja s svinčniki, čeprav je teh še veliko. Tako lahko s svinčniki oblepite samo rob okvirja in preostanek pobarvate (slika 14) ali pa v enega od vogalov prilepite radir¬ ko, šilček, ravnilce ipd. Tak primer kaže slika 15. Zgodovina svinčnikov (in šilčkov) Naši davni predniki so na stene jam risali s koščki oglja, kamni različnih barv, smolo in z drugimi predmeti, ki so na svetli podlagi puščali dobro vidno sled. Svinčnik kot najbolj raz¬ širjeno pisalo se je pojavil šele mnogo kasneje, v drugi polovici 16. stoletja. Današnji svinčnik seveda nima nobe¬ ne zveze s svincem, saj je takšno ime dobil po paličicah iz svinca (včasih tudi iz cinka ali srebra), kakršne so srednjeveški menihi uporabljali pri prepisovanju knjig. Ko je leta 1564 vihar pri angleški va¬ sici Borroivdale podrl star hrast, so pod njegovimi koreninami odkrili na¬ hajališče neznane snovi, ki jo je bilo mogoče nažagati v bloke in nato raz¬ rezati na paličice, ki so na papirju puščale temnejše sledi od svinca. Sele leta 1779 so ugotovili, da gre za po¬ sebno obliko ogljika, ki ji je desetletje kasneje nemški geolog Werner dal ime »grafit« (po grški besedi graphein, ki pomeni pisati). Ker je bil borroiv- dalski čisti in kompaktni grafit velika redkost, je imel temu primerno astro¬ nomsko ceno. Da bi bilo mogoče upo¬ rabiti tudi grafit slabše kakovosti iz drugih nahajališč, so proizvajalci sku¬ šali odkriti metodo, kako iz zdroblje¬ nega grafita in ustreznega veziva dobiti snov za izdelavo min za svinč¬ nike. Dlje od Nemcev so prišli Franco¬ zi - pravzaprav genialni in vsestran¬ ski izumitelj Nicholas-Jaccjues Conte. Ta je zmešal zdrobljeni gra¬ fit z glino, zmes izobliko¬ val v paličice, jih posušil in nato žgal v peči. Ne le, da so svinčniki s takšnimi minami pisali, ampak je bilo z različnimi razmerji med glino in grafitom mogoče izdelati celo mine različnih trdot, ki so na pa¬ pirju puščale različno temne sledi. Tudi današnji proizvajalci svinčnikov grafitni prah (največ ga pridobijo v Me¬ hiki) zamešajo v kaolinsko glino in dob¬ ljeno zmes v posebnih napravah preobli¬ kujejo v nekakšne črne »špagete«. Te na¬ režejo na dolžino min, nekaj ur žgejo pri temperaturi 1200 °C, nato pa prepojijo z mineralnimi olji, ki pripomorejo k lepše¬ mu drsenju mine po papirju. Sled na pa¬ pirju je tem bolj črna, kolikor več je v zmesi grafita. Na svinčnikih je razmerje med glino in grafitom označeno takole: oznaka HB (angl. Hard, Black) pomeni trd svinčnik, za umetniško rabo so pri¬ mernejši svinčniki z več grafita (od B do 6B), v nekaterih obrteh, kot je npr. kam¬ noseška. pa uporabljajo trše svinčnike (od H do 9H). Prav posebno poglavje pri svinčnikih je les. Zlasti do sredine 19■ stoletja, ko so svinčnike izdelovali še ročno (slika 16), je bila najbolj cenjena kalifornijska ce¬ drovina. Za kakih 10 svinčnikov debele deščice so najprej razžagali na približno pol svinčnika debele letvice, ki so jim na eni strani po vsej dolžini vrezkali pol¬ krožni kanal. Vanj so nato vlepili grafit¬ ne mine ter jih prekrili z drugo ožlebiče- no letvico. Iz takšnega »sendviča« so v naslednji fazi nažagali posamezne svinčnike, jih prebarvali in označili. Ko je leta 1874 Američan Joseph Dixon izumil stroj, ki je lahko naredil 132 svinčnikov na minuto, ta pisala niso bila več okorne štirikotne oblike, am¬ pak šestkotna in okrogla - predvsem pa so se krepko pocenila. Vsakomur je jasno, da je svinčnik mo¬ goče uporabljati le, če je ošiljen. Tako ni čudno, da je hkrati z razvojem svinč¬ nikov potekal tudi razvoj pripravic za njihovo siljenje - šilčkov. Nekateri izumitelji so stvar vzeli zelo resno in njihovi izdelki - model na sliki 18 je bil patentiran leta 1900 - so bili občudo¬ vanja vredne mehanske umetnine. Tudi tovrstni izdelki izpred dobrega pol stoletja (slika 17) so zelo iskani in med zbiralci dosegajo visoke cene. Danes so leseni, kovinski in plastični šilčki na¬ prodaj že za nekaj sto tolarjev (slika 19), za zares kakovostne tovrstne pisar¬ niške pripomočke pa je še vedno treba odšteti precej več. Ročnim so se v zad¬ njih letih pridružili tudi baterijski in električni šilčki (slika 20). Precej podatkov in izvrstnih slik o zgodovini svinčnika, šilčkov in pisal nasploh lahko najdete na naslednjih spletnih naslovih: www.officemuseum.com/ sharpener _gallery _1900 -1909.htm en. wikipedia.org/wiki/ Pencil _sharpener www. crazycolour. com/os/ writing_l l.shtml www.pencils. co. uk/ 36 november 2004 TTKT Komaj so za nami jesenske počitni¬ ce, misli pa se najbrž že vrtijo okrog no¬ voletnih praznikov, ideje za okraševa¬ nje drevesca niso prav nič preuranjene, če se boste skladno z modo polstenja lotili izdelave polstenih novoletnih okraskov. Primerni niso le za okrasitev drevesca, ampak tudi kot dekoracija da¬ rilne embalaže. Sama polst je prelahka in premehka za novoletne okraske, zato imajo predstavljeni okraski sredico iz mahgume. To je mogoče enostavno re¬ zati, pri mokri obdelavi se ne razmoči in ne razpade, lahka je in odlično obdr¬ ži obliko. Potrebujete belo ali obarvano vol¬ neno kopreno, belo ali obarvano mah- gumo, škarje, šablone za okraske (npr. modelčke za piškote z blagimi vijuga¬ mi in robovi), sukanec s šivanko, mil¬ nico (lahko v pršilu). Spolstene okra¬ ske lahko še dodatno okrasite, npr. z bleščicami, steklenimi koraldami ipd. Ne pozabite na nepremočljivo podlogo (polivinil) in zgibni letvasti jedilni pod¬ stavek! Slika 1. Potrebščine za izdelavo spolstenih okraskov Na mahgumo s pomočjo papirne šablone ali modelčka za piškote preriši¬ te želeni motiv (slika 2). S škarjami ali modelarskim nožem motiv natančno izrežite (slika 3). Slika 2. Risanje motiva na mahgumo 3 november 2004 Slika 3■ Izrezovanje motiva iz mahgume Delovno površino zaščitite s polivi¬ nilom ali nepremočljivo ploščo in pre- krijte z letvastim jedilnim podstavkom. Nanj položite izrezani motiv iz mahgu¬ me in ga prekrijte s kosmom volnene koprene (slika 4). Slika 4. Prekrivanje sredice iz mahgume z volneno kopreno Na kopreno razpršite milnico (slika 5). Če nimate pršilke, si lahko pomagate tudi s krtačo, namočeno v zmerno gosto milnico. Takšen način je bil natančneje opisan v prejšnji številki revije TIM. Slika 5. Pršenje milnice po kopreni Polstiti začnite s pomočjo tlačilke za krompir. Najprej kopreno nekajkrat navpično stisnite, nato pa nadaljujte polstenje z rahlimi krožnimi gibi tlačil¬ ke. Pazite, da se koprena ne razmakne, razpade, naguba ipd. (slika 6). Uporabi¬ te lahko seveda barvno kopreno, k njej pa sodi tudi mahguma ustrezne barve. Slika 6. Polstenje s tlačilko za krompir Ko se koprena že začne spreminjati v polst, polstenje nadaljujte ročno s po¬ časnimi in nežnimi krožnimi gibi s pr¬ sti (slika 7). Polstite le površino nad sredico iz mahgume. Slika 7. Ročno polstenje lične strani okraska Ko je lična stran okraska spolstena, kopreno s sredico iz mahgume vred obr¬ nite in nadaljujte polstenje na hrbtni strani. Nespolsteno kopreno zapognite ob robovih sredice iz mahgume. Odveč¬ no kopreno odstranite, združite konce in “ujemite” sredico iz mahgume v spol- steni ovoj. Polstite najprej s tlačilko za krompir, nato pa še ročno (slika 8). Slika 8. Polstenje hrbtne strani okraska 37 ZA SPRETNE ROKE Slika 1. Potrebščine za izdelavo spolstenih možičkov Slika 11. Vpeljevanje vrvice 38 Slika 2. Obarvana koprena Slika 4. Pri izdelavi možičkove glave si pomagajte s stiroporno kroglico. november 2004 TEST 3 Slika 9- Porezovanje robov Spolsteni okrasek lahko še dodatno okrasite. Nanj lahko prilepite bleščice ali steklene koralde (slika 10). Slika 10. Dodatno polepšan spolsteni okra¬ sek Na koncu s šivanko vpeljite vrvico in okrasek je nared za praznično upo¬ rabo (slika 11). ALENKA PAVKO - ČUDEN V prejšnji številki Tima smo pisali o spolstenih modnih dodatkih. Morda ste se navdušili za obdelavo volnene kopre¬ ne, zato vam tokrat predstavljamo izdela¬ vo volnenih figuric. Pri tem poudarjamo, da je polstiti mogoče le kopreno iz volne ali dlak, ne da pa se polstiti bombažne, npr. vate, ali sintetične, npr. polnila za blazine. Polstivost je namreč enkratna in značilna lastnost volne in dlak. Legenda pravi, da so polst odkrili ro¬ marji, ki so si na poti čez puščavo podpla¬ te v sandalih pred razbeljenim peskom zaščitili s kosmi volnene koprene. Med hojo se je rahla koprena zaradi gnetenja, bazičnega znoja in vročine spremenila v zbito blago - polst. Najstarejši arheološki dokazi uporabe polsti so bili najdeni v Turčiji; kažejo jih stenske risbe izpred več tisočletij. V Sibi¬ riji je bila polst najdena v nomadskem grobu iz 15. stol. pr. n. š. Stari Grki in in Rimljani so gosto polst uporabljali kot pr¬ sni ščit pred puščicami. Najsterejša polst v Skandinaviji izvira iz železne dobe. Polst je torej stara iznajdba in ni razloga, da se njene obdelave ne bi priučili tudi sami. Iz volnene koprene je mogoče z bolj ali manj močnim polstenjem izdelati zani¬ mive figurice. Zanje potrebujete volneno kopreno naravne barve, obarvano kopre¬ no, goseničasto žico bele barve, stiropor- ne kroglice za glavo, steklene koralde za oči in nos, sukanec s šivanko za utrjevanje in zanko za obešanje, lepilo (v tubi in pr¬ šilu) in okraske, npr. klobuke, pentlje ipd. Kopreno lahko obarvate sami s tekstil¬ nimi barvami. Postopek barvanja s tekoči¬ mi barvami, ki se utrjujejo v mikrovalovni pečici, je opisan v prejšnji številki revije TIM. Kopreno pa lahko obarvate tudi v vodni raztopini prašnatih barvil. Pazite, da boste izbrali barvila, ki so primerna za volno. Pripravite si kopreno različnih barv: barve kože, barve las in barve oblačil (slika 2). Koprena mora biti pred izdelavo mo¬ žičkov suha. Če se vam mudi, si pomagaj¬ te s sušilnikom za lase (slika 3). Pri tem pazite, da sušilnika preveč ne približate kopreni. Volna sicer ne gori, saj plamen sam ugasne, ima pa neprijeten vonj, če jo močno segrejete. Slika 3- Če se vam z izdelavo možička mudi, pobarvano kopreno posušite s sušil¬ nikom za lase. Pripravite si primerno velik kos ko¬ prene. Dolga naj bo približno za dve vi¬ šini možička, njena širina pa naj bo malo ožja od polovice dolžine. Na sredino položite stiroporno kroglico primerne velikosti za glavo in jo ovijte s kopreno (slika 4). Pazite, da bosta obe strani okraska vsaj približno enakomerno spolsteni. Če želite bolj pisan okrasek, lahko upo¬ rabite kontrastni barvi mahgume in vol¬ nene koprene. Spolstena koprena je lahko tudi dvobarvna. Na koncu ob robovih izdelka poreži¬ te odvečna vlakna (slika 9). Pri tem pa¬ zite, da pregloboko ne zarežete robu, da se sredica iz mahgume ne bo izmuz¬ nila iz spolstenega ovoja. ZA SPRETNE ROKE Slika 5. Položaj glave utrdite s trdno zave¬ zanim belim sukancem. Položaj glave utrdite s sukancem; ne¬ kajkrat ga ovijte okrog glave in trdno za¬ vežite (slika 5). Ovoji naj bodo široki ne¬ kaj mm, da bo možiček imel vrat. Preostalo kopreno razdelite na štiri enakomerne snope: dva za roki in dva za nogi (slika 6). Slika 6. Razdelitev koprene v snopiče - roke in noge Možičkove roke in noge lahko takoj utrdite s svaljkanjem in polstenjem, lahko pa jih še dodatno utrdite z goseničasto ži¬ co. Z njeno pomočjo boste možičkove ude lahko zvijali v poljubne položaje. Odrežite kos goseničaste žice (žice za čiš¬ čenje pip), ki ustreza skupni dolžini rok. Kopreno razdelite v dve plasti in v nastali žep vtaknite žico (slika 7). Snopa koprene okrog rok posvaljkaj- te z namiljenimi prsti in dodatno utrdite z ovijanjem sukanca. Nato na podoben Slika 7. Vstavljanje goseničaste žice za opo¬ ro rok TTLE-C 3 november 2004 Slika 10. Možička oblecite v barvasto ko¬ preno. način utrdite še nogi. Goseničasto žico ustrezne dolžine upognite v obliki črke U in vstavite med plasti koprene nog (sli¬ ka 8). Slika 8. Vstavljanje goseničaste žice za utr¬ ditev nog Tudi kopreno okrog možičkovih nog posvaljkajte in dodatno utrdite s sukan¬ cem (slika 9). Slika 9- Spolsteni možiček - osnova Belega spolstenega možička je treba še obleči. Za zgornji del oblačila izberite kopreno ustrezne barve, iz nje izvlecite tanek in približno 1 cm širok snop vlaken in najprej ovijte možičkove roke. Nato diagonalno (prekrižano) ovijte še trup. Za hlače izberite kopreno druge barve in na podoben način kot roke ovijte še noge. Dlani pustite bele barve ali pa jih »preob¬ lecite« s kopreno kožne barve. Stopala pravokotno zapognite (slika 10). Možičku Slika 12. Spolstena deklica lahko seveda privoščite tudi čevlje: stopa¬ la mu preoblecite s kopreno temnorjave ali črne barve. Če vam je bolj všeč mehak možiček, koprenasto obleko utrdite z montažnim lepilom v pršilu. Za silo je dober tudi lak za lase, če le ni preveč lepljiv. Če želite spolstenega možička, njegovo obleko po¬ svaljkajte z namiljenimi prstnimi koni¬ cami. Svaljkajte nežno in počasi, da bo možiček obdržal obliko. Zamudili se bo¬ ste približno 15 minut. Možiček je lahko brez obraza, lahko pa mu prilepite nos iz spolstene krog¬ lice in oči iz steklenih korald. Dodate mu lahko lase, nadenete kapo ali klo¬ buk (že izdelane prodajajo v hobijskih trgovinah). Pokrivalo trdno prilepite na glavo (slika 11). Slika 11. Možičku izdelajte obraz in mu do¬ dajte lase ali pokrivalo. 39 PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Zračna vrtavka - helikopter MIHA ZOREC Čeprav je zračna vrtavka, ki jo vidimo na sliki 1, nekoliko podobna preprostemu mo¬ delčku helikopterja, to še zdaleč ni. Helikop¬ terji so namreč zapletena zračna plovila, ki letijo s pomočjo velikega vodoravno postavlje¬ nega rotorja. Vendar pa pri tem ne gre za ne¬ koliko sploščen propeler, temveč za večkrako vrteče se krilo. Sila, ki dvigne helikopter v zrak, nastane namreč zaradi hitrega gibanja aerodinamično oblikovanih krakov rotorja. Naša zračna vrtavka nima ne pogonske¬ ga motorja in ne krakov aerodinamične obli¬ ke. Preprosti papirnati krilci v bistvu le upo¬ časnjujeta padanje modelčka, do vrtenja pa pride zaradi njune oblike, in ker sta nekoli¬ ko odmaknjeni od središčnice. Izdelava Vrtavko izdelamo iz kosa tršega papirja, iz katerega izrežemo trak širine 45 mm in ■■MH 40 dolžine približno 150 mm. Trak po dolgem razdelimo na tretjine, na obeh krajših stra¬ nicah odmerimo 15 mm ter točke s svinčni¬ kom in ravnilom vzdolžno povežemo. Nato z vsake strani po narisanih črtah zarežemo približno do dveh tretjin dolžinen, in to z leve proti desni po spodnji črti, z desne proti levi pa po zgornji črti (seveda lahko tudi obratno - slika 2). Ožja konca prime¬ mo in ju povlečemo skupaj (slika 3) ter spnemo z žično sponko za papir (slika 4). Pri tem se zgoraj izoblikuje vodoravno kri¬ lo z dvema v spiralo ukrivljenima krilcema, ki sta na spodnjem koncu obtežena. To pa je vse, kar potrebujemo za počasno vrteče padanje modelčka. Ko je zračna vrtavka narejena, jo z ob¬ teženim koncem naprej z vso močjo vrže¬ mo v zrak in opazujemo njeno vrteče se padanje. Poskusi sam STROJI 48 strani 22 x 27 cm ISBN 86-365-0312-4 Cena: 3500 sit Zakaj ima kolo ve¬ rižni prenos? Zakaj nihalo niha? Vas za¬ nima, kako deluje Arhimedov vijak, kako meri čas ura na frnikole ali kako izdelamo preprosto raketo, ki bo zares vzletela? Na ta in še mnoga druga vprašanja si boste odgovorili sami ob gradnji modelov strojev ter opazovanju in raz¬ mišljanju, kako in zakaj delujejo. Naročniki revij TIM oziroma ŽIT imajo pri nakupu 20-odstotni popust. november 2004 mr 1. Boštjan Čač s svojim 260 g težkim, doma narejenim modelom HLG v poznih večernih urah na pobočju ob gradu Štatenberg. Model je odli¬ čen za termiko in blagi veter na pobočjih. 2. Vrhunsko izdelan Marklinov model legendarne parne lokomotive »Glaskasten« v merilu 1 : 87 (HO), ki je vozila v začetku prejšnjega sto¬ letja po nemških in avstrijskih železnicah. Model meri v dolžino 8 cm, poganja pa ga poseben motor, ki ga uravnava serijsko vgrajen digitalni dekoder. 3. Čeprav je RV-maketa jadrnice Colin Archer model iz sestavljanke, je Marko Fujan za njeno gradnjo porabil 250 ur dela. Po prvi splovitvi na Koseškem bajerju je sledil še pravi preizkus vseh funkcij na bazenu Belinke, od koder je tudi pričujoči posnetek. Jadrnica je opremljena z elektromotorjem speed 600, dvema servome- hanizmoma za sprednja jadra, enim za glavno jadro in enim za krmilje¬ nje smeri, krmilnikom hitrosti 35 A, šestimi celicami RC2400 za pogon motorja in krmila ter štirimi celicami 3000 Ni-MH za pogon servome- hanizmov za jadra. Model s šestkilogramskim svinčenim obtežilom teh¬ ta 10 kg. 4. »Čez barikade«, v podnaslovu »Berlin 1945«, je še ena od enkratnih dioram Bojana Korelca. Na žalost je Bojan edini maketar v Slovenji, ka¬ teremu ni škoda ne časa ne denarja za gradnjo tako izjemnih izdelkov. Foto: M. Fujan, A. Kogovšek, I. Kuralt in J. Pernarčič EKTJVU OTROCI PLETEMO! ■ šal ■ pošastni pajek ■ karirasti pončo črtasti pulover ■ elegantna torbica fantazijske rožice ■ in še več ■ proste in zanimive zamisli za mlade ustvarjalce Carolyn Clewer NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICO DS 186 671 / 2004/05 920050410,3 cobiss o Danes je eden najstarejših hobijev med otroki spet popularen. To je seveda pletenje! S pomočjo te knjige bodo mladi spoznali, da lahko ustvarjajo sami (včasih z majhno pomočjo staršev, seveda) ter tako naredijo marsikaj zabavnega in uporabnega - od torbic in pasov do šalov, kap, puloverjev in zanimivih igrač. Začeli bomo s preprostim prstnim pletenjem, naučili se bomo, kako uporabiti ravne in krožne pletilke, prav tako pa se bomo naučili vseh tehnik pletenja kakor tudi različnih vzorcev. Ilustracije in fotografije prikazujejo potek izdelave od priprave do zaključka končnega izdelka. Otroci bodo v knjigi našli tudi podatke o materialih za pletenje in o pripomočkih, ki jih bodo pri tem hobiju še potrebovali. V priročniku so zbrana navodila za izdelavo šestnajstih različnih izdelkov. Le nekaj zanimivih volnenih čarobnosti, ki jih bodo ponosni pletilci pokazali svojim prijateljem: pošastni pajek, fantazijske rožice, ljubki lutki, karirasti pončo, perujska kapa, capasta torba ... Čudovito se bomo zabavali! To je zadnja modna norost! Zatorej - ne dolgočasimo se, primimo za pletilke in pletimo! 128 barvnih strani ISBN 86-365-0516-X Cena: 3890 SIT 21,5 x 28 cm M Tehniška založba Slovenije Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, brezplačni telefon: 080-11-90, faks: 01/479-02-30, e-pošta: info@tzs.si, spletna knjigarna: www.tzs.si to to t H Podatki o modelu: Dolžina: 320 mm Širina: 150 mm Višina: 180 mm 16 22 Model prekucnika Merilo 1 : 1 Konstruiral: Anton Pavlovčič KOSOVNICA: 3.1 3 • november 2004 _ _ TIM 3 • november 2004 • 19 24 • TIRI 3 • november 2004 TIRI 3 • november 2004 • 17 depron 3 mm o Na označenih mestih baldahin zgornjega krila okrepimo s trakovi iz 3 mm debele balze. Krili zaradi večje trdnosti celotne konstrukcije med seboj povežemo z ogljikovimi paličicami, ki jih z epoksidnim lepilom vtepimo v balzova trakova v trupu in v balzovi krilni opornici. Polovici višinskega krmila združimo s trakom 3-mm balze. Površino smernega in višinskega stabilizatorja zaradi boljše trdnosti modela med seboj povežemo z ogljikovimi paličicami. Odkloni krmil: Nagib ± 30 mm, 40 % ekspo Smer ± 50 mm, 15 % ekspo Višina ± 40 mm, 60 % ekspo Krmilne ročice izdelamo iz tanke vezane plošče ali vitroplasta. Krilci za nagib povežemo z ogljkovimi palicami, kotne zgibe pa izdelamo s »termoskrčko«. Za tečaje vseh krmil služi kar lepilni trak. Vse servomehanizme na model enostavno prilepimo s kapljicami epoksidnega lepila. Sprejemnik in pogonske baterije na svoje mesto pritrdimo s sprijemnim trakom. Tečaje loput za dostop v notranjost modela izdelamo z lepilnim trakom. Model je preproste škatlaste konstrukcije, v celoti izdelan iz 3-mm deprona z redkimi balzovimi okrepitvami. Edini »high-tech« material, uporabljen pri gradnji, so ogljikove paličice 0 2 mm. Priporočljivo je, da model zaradi trdnosti namesto s sekundnim lepilom za stiropor zlepimo s hitrim pet- ali tridesetminutnim epoksidnim lepilom. Čeprav model lahko opremimo z elektromotorjem razreda 280 s prenosom 4 : 1 in eliso 10 x 4,7, je zaradi 3D sloga letenja močno zaželen brezkrtačni motor. Uporabimo takega, ki zmore okrog 100 W. V prototipni model je bil vgrajen elektromotor AXI 2208/34 s propelerjem APC 9 x 4,7 in krmilnik vrtljajev TMM 1812 PL - 18A. Najprej iz 3-mm deprona skrbno izrežemo vse dele, pri čemer pazimo na pravokotnost robov. Na stranici trupa najprej prilepimo balzove trakove pod krilom, nato ju zlepimo prek reber za pritrditev motorja, pogonskih baterij in podvozja. Trup zaključimo z zgornje in spodnje strani z depronom. Nanj najprej prilepimo spodnje krilo, opornici in nato zgornje krilo. Rep mora biti pravokoten in poravnan z obema kriloma. Podvozje iz jeklene žice 0 1,5 mm vtaknemo v trup in zavarujemo z lepilnim trakom. Ultimate Merilo: 1 : 4 Vrsta modela: model park fly Vrsta pogona: elektromotor razreda 280 s prenosom ali brezkrtačni motor Razpetina kril: 800 mm Masa modela: 310 g RV-naprava: najmanj 4-kanalna Konstrukcija modela je povzeta po več načrtih z nemških forumov na svetovnem spletu. Risal: Sašo Babič vezana plošča 1,5 mm balza 3 mm H n n 3 • november 2004 TIRI 3 • november 2004 • 21