Slev. 62. Posamezna Številka stane 1 Din. V UM, v SOM) № H. пш 1523. LEIO LI. NaroSalna za državo SHSl do preklic«! a) no po»h feeioBn. «Je 1< b. dostavljen, na dom шовобпЈ.....„ U za inoteuntvo: •O'OÔno Dlo Ш B! Sobotna izdaja: be T Jugoslaviji ..... Dm 20 V шозапШгп .... , „ 40 Û as Cen« inaeratom : чл Cnoetolpas soiltia vrata œaM oglasi po DU.1'-- i» Dln.t-SO^ veliki ogli* nad 45 mm i\r itno po Dta. 2 —, poslana 'C po D'à. 3 —. Tri večjem jmroMln po past Icbaja тааК dan (хтгешМ ponedeljka lk Jnora po pra» nlko ob ari ijatraj. Ureenifctvo j« % KopItarioT' al loi êtor. 6/DL Нблор1в1 so no vračajo: netranitl-ana ptsmr. so nt sprolomajo. Ure da. le'et it*. 50, npravm, il* m. Političen list za slovenski naroi Oprava )• f ioplUrjon al. 8. — Btàoa «oitne hran. ljubljansko it. 689 as naroâalno tn it 34b ■■ oglas«, «agreb 39.011. earsjer nBi, pršit» tn dana). 24.797- Z armado slovenskega ljudstva. V najodločilnejših trenotkih je slovensko ljudstvo še vsikdar dokazalo, da ima zdravo sodbo, da zna ločiti zrno od plevela. Iù kadar je clovensko ljudstvo ustvarilo svojo sodbo, je nastopilo kot vihra, kot mogočen val. ki ga nihče ni mogel zaustaviti, tudi ne avstrijski bajoneti. Leta 1918. se js slovenskemu narodu prvič pokazal prvi žarek upanja, da se otrese tujega jarma in postane na svoji zemlji svoj gospod v političnem, kulturnem in gospodarskem oziru, skratka samostojen in svoboden kot narod. Ta treiiotek v zgodovini slovenskega naroda je zbrrl pod vodstvom dr. Korošca, načelnika parlamentarne eksekutive SLS, ves slovenski narod, pod njegovim vodstvom se je dvignila teptana, ponižana, zapostavljena in po tisočletnem robovanju užaljsna slovenska duša in krik-nila: Slovenci smo narod in hočemo življenja svobodnega naroda! In zašumelo je po vsej tedaj razkosani Sloveniji, sužnji so ponosno dvignili svoje glave, zdrobili okove in začeli graditi svojo državno etavbo, ki bo jo naslonili na lastne in bratske stre-bre, da bo močnejša in je ne stre povojni vihar nenasitnih, imperialističnih sosednih sovragov, lačnih slovenske zemlje in ujenih zakladov. Toda stavba, ki smo jo gradili, zvesto fn požrtvovalno, ni dobila tiste oblike in vsebine, kakor smo hoteli in to po krivdi in zaslugi tistih, ki so nas izigravali, sramotili in izdajali v Belgradu. Hlapčevsko duše, ki iščejo samo svoje osebne in strankarske koristi, so prodajale sebe in ves naš narod in to izdajstvo nad slovenskim rodom zagovarjale in pokrivale s plaščem »jugoslovanstva« in ta lepi izraz našega čustvovanja z njegovo zlorabo omadeževale, da je v javnosti izgubil svoj pravi in lepi pomen kakor izraz »demokrat«. Po hlapčevskih in izdajalskih dušah In strankah prevarano slovensko ljudstvo je v važnem in usodepolnem trenotku zopet izpregledalo, je obrnilo hrbet politič-aim sleparjem, ki so ga z mamečimi obljubami in lepodonečimi besedami izkoriščali, ter se zbira zopet pod vodstvom Slo-renske ljudske stranke, ki dosledno drži risoko pokonci zastavo slovenskega ljud-ftva. Njen ščit edini je ostal neomadeževan m blesteč, edino ona ni odnesla iz dobe iplošne korupcije nobenega madeža. Zvesta svojim načelom in programu je šla za svojim poštenim ciljem, obrekovana in na-tolcevana od leve in desne, celo od Uskokov iz lastnih vrst, ki so s. зје grehe hoteli naprtiti njej, ki jih je ravno radi njihovih grehov izpljunila. Kar je značajnega in poltenega, prihaja dan za dnem pod njeno okrilje, inteligent in delavec, kmet in obrt-lik, tako da ni več daleč trenotek, ko se bo lahko reklo: V borbi za svoje pravice, v borbi za svoj nacionalni obstoj, v borbi za svojo kulturo in njen razvoj, v borbi za čiščenje slovenske in državne hiše je ves slovenski narod zbran pod bojno zastavo Slovenske ljudske stranke. Karo pa se sicer tudi naj obrnejo vsi, ki mislijo pošteno, ki z rdečico sramu in jeze na obrazu gledajo na nesramno volivno podkupovanje, ki truje in demorali-zira pošteno slovensko dušo ter pomaga vzdrževati sedanje neznosno razmere, kam drugam, kakor k SLS, ki edina zasluži v borbi slovenskega ljudstva zaupanje, tudi zaupanje tistih, ki ne stoie na njenih kulturnih 'emeljlh, pa mislijo pošteno? Ali morda k NAPREDNEMU BLOKU? K ljudem, o katerih ne veš, kaj hočejo, ki so včeraj še pobijali z vsemi mogočimi in nemogočimi argumenti to, kar po-vzdigajo danes v nebo? Ni je bilo bolj divje borbe, k a',cor je bila pri zadnjih'ljubljanskih občinskih volitvah med »Jugo-slovensko Zajednico« in oficielno »Jugoslovansko demokratsko stranko«. Dr. Ravnihar iu dr. Žerjav sta se bila tedaj na življenje in smrt, danes ste obe skupini v bratskem objemu in se človek vprašuje: čemu ste se pa tako ljuto borili, ako imate eden in isti program? Ali so vam programi samo fraze, samo sredstvo v druge namene? Tedaj se je Zajednica spomnila na Slovenstvo in nedeljivo Slovenijo, tedaj je »Slov. Narod «lomil kopje proti dr. Ilesiču, ki je videl v ujedinjenju Slovenije anahro-nizem, proti upravnemu centralizmu, Kakor so ga zasnovali centralisti v vidovdan-ski ustavi. Tedaj je dejal nosHelj liste >Zajed-nicer — pred dobrimi tremi meseci je še le bilo — dr. Ravnihar na shodu v Unionu: »Ali za ali proti mladinom, ali za ali proti pogrešnim metodam, ki so jih oni vpeljali v vse naše javno življenje, ali za ali proti režimu, čigar nositelji in predstavniki so oni. Tedaj (30. novembra 1922) je spustil »Slov. Narod« proti JDS in prof. Reisnerju to-le puščico: Ker pravite, • a ste mogočna stranka, ki ima odločilen vpliv v Belgradu, in da ste delavna stranka, zakai niste uradništvu in drugim uslužbencem že pomagali in rešili bede? Toda storili niste ničesar. Samo / obljubami operirate, toda vašim obljubam danes živ krst več ne verjame!« Tako je bilo meseca decembra 1922, 15. marca 1923 pa je isti g. dr. Ravnihar govoril o ob.; : .u z ml—'inskiri demokrati, da jo glavni namen »Naprednega bloka«, »preprečiti ^a vsako ceno, da bi Ljubljano, eno izmed treh prestolic naše države, v Belgradu, kjer je žarišče naše državne politike, zastopal poslanec, zaprisežen in voljen ua programu proti edinstvu naše države in proti ideji ujedmjenega naroda.« In isti dr. Ravnihar je 8. marca v kazini vodil shod, na katerem je poročal profesor Reisner o svojih uspehih v uradniškem vprašanju, in je pozval vse javne nameščence, naj združijo svoje glasove »na svojega najboljšega zagovornika prof. Reisnerja«. Takim strankam, takemu »Naprednemu bloku« naj volivec, ki smatra politiko za resno stvar, zaupa svoj glas? Ali naj ga zaupa stranki, ki kandidira v Ljubljani sicer poštenjaka, o katerem pa se ne ve, če bo pojutrišnjem še poslanec, akc bi bil danes izvoljen? Ali naj stavi svoje zaupanje na kocko, ki jo vočigled današnjega režima predstavlja SOCIALISTIČNA STRANKA DELOVNEGA LJUDSTVA? Radikalija je vrgla v Slovenijo milijone, da s podkupovanjem ustanovi pri nas svojo stranko, dobi mandat in razprši enotno falango slovenskega ljudstva. Ob Slovenski ljudski stranki se je radikalni poizkus odbil kakor od skalne stene; ne direktno ne indirektno po dr. Šu-steršiču ni dosegla niti najmanjšega uspeha. Vrste Slovenske ljudske stranke so sklenjene kakor so bile, le še bolj utrjene so. Pač pa je radikalija imela uspeh pri tistih posameznih komunističnih in socialističnih voditeljih, ki so hoteli na račun delavstva splezati kvišku do kakšnega korita. Ker se jim to ni posrečilo, so se udinjali radikaliji razni Koreni, Nachtigalli in Štefanoviči in vsled svojih starih zvez z delavstvom skušajo za radikalno skrinjico pridobiti toliko delavskih glasov, da bi dobila radikalna stranka količnik. Veliki komuni :t Emil Štefanovič se vezi skupaj v Kočevje z radikalskim priganjačem dr. Lu-kanom, da pridobi za radikalijo rudarske glasove. V Trboveljskem revirju pa opravlja isti posel g. Miha Koren, v Mariboru pi; g. Nachligall. Da bi neorientirano delavstvo še boij zmešali in v tej zmešnjavi želi. so dosegli plačani ln kupljeni radikalski priganjači, da noben socialistični govornik ne sme v trboveljski revir. Če se že v volivnem gibanju tako kruto krši svoboda volivne?a gibanja, potem je vsakemu jasno, da bodo poslanci, ki bi bili izvoljeni na programu »Socialistične stranke delovnega ljudstva«, na podlagi zakona o zaščiti države še pred sklicanjem novega parlamenta škartirani, njihovi mandati razveljavljeni in s tem glasovi, oddane za nje, P jubljeni. Ako nočemo enotne fronte slovenskega ljudstva slabiti, potem jc treba združiti I vse glasove na kandidatne liste Slovenske ljudske stranke. LJUBLJANA. Slovensko ljudstvo bo po svoji ogromni večini v nedeljo korakalo v enotni fronti Slovenske ljudske stranke in bo sijajno zmagalo. Ali se bo slovenska inteligenca v Ljubljani po svoji večini izločila od slovenskega ljudstva, stopila v boj z ljud- stvom, iz katerega je izšla, kot njegova u» sprotnica? Ne moremo verjeti! Slovenska inteligenca je integralen del slovenskega ijud* : 8t.'# Jn se bo zato tudi v Ljubljani pridru-I Sila zmagoviti armadi slovenskega ijud-; stva in ž njo vred zmagala. Cela Slovenija v enotno fronto slovenskega ljudetva! r lila iS Sli Vlada nakazala 2 milijona kron za podkupovanje. Za slovenske gospodarske in kulturne potrebe nič - za radikalne glasove 2 milijona ! Finančni minister Stojadinovič jc poslal delegaciji financ v Ljubljani brzojavno povelje, da ima takoj nakazati pokrajinski upravi 2,000.000 kron. To povelje je izdano brez dovoljenja glavne kontrole. Finančna delegacija je to vsoto takoj izplačala pokrajinski upravi, oziroma pokrajinskemu namestniku Ivanu Hribarju. • Od te vsote se je po nalogu vlade odposlalo takoj: 1. Konsumnemu društvu železničarskih delavcev v Studencih pri Maribor« 300,000 kron. 2. Invalidskemu odseku podporne zadruge v Mariboru 300.000 kron, 3. Rudarskemu konsumnemu društvu v Trbovljah 300.000 kron. 4. Nabavljalni zadrugi viničarjev v Mariboru 300.000 kron; vsega skupaj 1.200.000 kron. Ves ta denar je namenjen za kupovanje glasov za radikalno stranko. Ostanek 800.000 kron je dan na razpolago pokrajinskemu namestniku IvattH Hribarju pod naslovom »za prehrano pasivnih občin«, da ga razdeli onim občinam, kjer radikalna stranka upa s to podkupnino pridobiti največ glasov. To je vnebovpijoč škandal! Taka podlost se v Sloveniji, deželi poštenega in vernega slovenskega ljudstvu, šc nikoli ni primerila! To je krvavo zasluženi denar davkoplačevalcev cele Jugoslavije, da se z njim kupujejo Judeževe duše! Za slovensko univerzo ni denarja — za prodance in lopovske izdajalce jet Za naše bolnišnice ni denarja — za koruptno radikalno stranko je! Za slovenske ljudske šole ni denarja — za radikalne koritarje, stremuhe š« špekulante je! Za uradnike, za naše duhovnike, za upokojence, za vdove in sirote ni denarja — za volivni golaš, za šnops in radikalne agitatorje je! Slovensko ljudstvo — 18. marca daj na to edino primerni odgovor: Kdor voli 7. skrinjico in kdor voli 3. skrinjico, kdor voli radikale ali njihovega hlapca šusteršiča, ta je izdajavcc svojega rodu! Vsak pošten Slovenec bo volil samo (1.) PRVO SKRINJICO, to je SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO! Radikalni minister pušča na ceriSIn primorske in koroške Slovence. Belgrad, 16, marca. (Izv.) Nocoj ob 6. je zunanji minister dr. Ninčič sprejel časnikarje in jim podal daljši ekspoze, V svoji izjavi se je dr. Ninčić zelo mnogo bavil s slovenskim in hrvatskim časopisjem, kateremu je očital, da napada vsako dejanje sedanje vlade v zunanji politiki. To da se posebno kaže sedaj ob pogajanjih z Italijo. Glede odnošajev do Italije je dejal dr. Ninčič, da so pogajanja še v teku in da zato ne more podati še nobene izjave. Zelo je pa hvalil Italijo. Prepričan je. da bomo vedno ostali v zelo dobrih odno-šajih z Italijo. Odnošaji z Romunijo in Češkoslovaško so prijateljski. Dobre odnoJaje z Mažarsko motijo tajne organizacije onstran meje. Kar s« tiče Bolgarije je dr. Ninčić prepričan, da ima Stambolijski dobre namene in da se bori proti komitašem. O konferenci v Nišu upa, da bo dobro uspela. Z Albanijo je dosežen sporazum in se je odpravila nevtralna cona, Nato je dr. Ninčič odgovarjal na posamezna vprašanja, ki so mu jih stavili časnikarji. Na vprašanje vašega dopisnika, če )e dobil kakšno vest o Božidarju Severju, je dr. Ninčič izjavil, da je nekaj čul o tem in da je zahteval iz Budimpešte tozadevnih poročil. Tako odgovarja zunanji minister, čeprav je bila vlada že davno obveščena, cla so Mažari vnovič zaprli Severia in da mu preti smrt! Na vprašanje nekega časnikarja glede goriških in istrskih Slovencev ozir, Hrvatov je dejal dr. Ninčič, da je njihova usoda odvisna od njih samih. Zanje se ne da ničesar storiti. Enak odgovor je dal tudi glede odpuščanja slovanskih delavcev v Primorju. Na vprašanje, kaj je к koroškimi Slovenci, je Ninčič izjavil, da se je pri zadnjih belgrajskih pogajanjih to vprašanje načelo. V sedanjih razmerah se ne more ničesar storili za koroške Slovence. Bel-grajska vlada je prepričana, da bo dunajska vlada razumela to vprašanje. Nemogoče pa je, je dejal Ninčič, da bi imeli Nemci pri nas več pravic, kakor jih imajo Slovenci v Avstriji. Te izjave dr. Ninčiča so napravile n» vse časnikarje zelo mučen vtis. Volivna skrinjica S. L. S. v Ljubljani in na Kranjskem je prva. na Štajerskem druga. °trr.ïl 1 beovehbo, шв 17. иивгм ms. A Radikalni minister priznava radikalno nemarnost Belgrad, 16. marca. (Izv.) Notranji minister Vujičifc je dal uredništvu Usta »Vreme« izjavo, v kateri je priznal, da ee niti radikalna niti radikab.o-demokratska vlada ni prav ni? brigala za uradništvo. Vujl-či6 je nadalje dejal dobesedno: »Reči ho- čem samo to, da trmo skozi vsa Štiri leta zanemarjali vse kraje, posebno one ob bolgarski meji. UradniStvo, slabo plačano in puščeno brez zadostnih sredstev, se Je bri- fale samo za svojo eksistenco ln je zaSlo v ornpcijo.« Radikalni kandidat ustrelil zemfjoradniškega agitatorja. Sarajo*^ 16. marca. (Izv.) Včeraj je v vasi ТетигЈп v vieoškem okrožju radikalni kandidat Mato Maričič uatrelil zem- ljoradnlškega agitatorja Bajiča. Zemljo-radniki so o tem brzojavno obvestili kralja in zahtevali pomoči in zadoščenja. Zavestne laži. Slovenski ljudska etranka nastopa v vollvnem boju pred vsem s platlormo o avtonomiji Slovenijo ln s to platformo nastopa kot nositcitlos rfplošne želje slovenskega ljudstva po ko; ikor mogoče veliki neodvisnosti javtri» aprave v Sloveniji od ne sposobne in b^'isoiiuïajiie današnje centralne državne uprave. Želje po neodvisni Javni upravi v Sloveniji ni rodila Slovenska ljudska stranka. Ta Želja se je rodila v slovenskem ljudstvu samem, ki j* imelo dolga štiri leta dovolj časa ln prilike spoznavati, da nova ceutral-na državna uprava ni taka, kakor bi morala biti res moderna državna centralna uprava. Ljudstvo samo Je uvidelo, da mu !>retl gospodarski pogin ln kulturni po-om, бе ee državna uprava korenito ne \ir premeni. Ker pa slovenska ljudska stranka ni nič drugega kakor najmočnejša politična in gospodarska organizacija celokupnega slovenskega naroda, je moralt, dosledno svojemu ljudskemu programu postati tudi najkrepkejša nositeljiea in najmočnejša glasnica avtonornistlčne ideje med slovenskim narodom. Ker >>a je avto-nomisticna ideja vznikla v ljudavvu samem, zato id čudno, da se celokupni slovenski narod z vsemi, svojimi stanovi in sloji sred pridružuje v odločilnem trenotku za izvo-jevanje zakonodajne avtonomije Slovenski ljudski stranki kot svoji politični zastopnici vsaj za dosego tega obceslovenskega narodnega cilja. To dejstvo pa nam nasprotne politične stranke boli, hudo boli. Deloma jim razjeda srce globoka zavist, da one same ne morejo nastojjfiti s to platformo pred ljudstvom, ker bi sicer premočno tolkle samo sebe po dokaj centralističnih ustih, deloma pa zato, ker vidijo, da bo prodajanje obče-slovenskih narodnih interesov v Belgradu na korist strankarskim uspehom prav kmalu postalo zelo slaba kupčija. ОБса želja po uprn d neodvisnosti Slovenije boli pred vsem naše demokrate. Zato proglašajo to splošno željo slovenske celokupnosti za »khrikalno« avtonomijo, >ki bo Slovencem odrezala pot v Hrvaško in v Srbijo, ki bo ustavila vsak promet med slovenskim severom in macedonskim jugom« Itd. Slike o posledicah »klerikalne« avtonomije, kakor jih beremo v >Jutru< in v Ribnikarjevi »Domovini«, so naravnost strašne. Najstrašnejša slika je seveda tista, ki nam opisuje, kako bo zagoepodaril nad eelo Slovenijo »klerikalni zmaj«, Če bo Slovenija samostojna. Demokratom pridno sekundirajo »narodni« radikalci. Tudi ti vrte v svojem gramofonu, v »Jutranjih Norostih«, žalostno ploščo o poginu slovenskega kmeta, uradnika, delavca in obrtnika, češ da bo vse propadlo, če dobimo avtonomijo, »ker naš kmet ne more več čakati na revizijo ustave dve ali tri leta«, ampak ee mora, ako je pameten, lepo ukloniti ln kot »pameten mož« zagrabiti za kost, ki Jo Slovencem ponuja velesrbska radikalija, namesto da bi neustrašeno in neupogljivo zahteval >vojo pravico do svojega mesa. Na centralistični fagot zasvlra včasih g. Pucelj, da reši za »Samostojneže«, kar ве še rešiti da. Na veliki boben pa udarja dr. Šusteršič, ki vedno govori o neki megleni »samoodločbi ljudstva«, zraven pa pridno ponavlja to, kar zapišejo v svojih glasilih gospodje demokratje in radikali, a nikdar ne pove, kaj on sam pravzaprav hoče, loer se tega javno povedati ne upa. Da pa se naši volivci ne bodo dali zbegati od nasprotnikov slovenske avtonomije, jim povemo znova: Vsi dokazi, ki jih navajajo centralisé od dr. Žerjava pa tja do dr. Susteršiča — Puclja naj se Gospod usmilil — so zavestne prevare in laži. V Švici imajo državo razdeljeno na kantone (okrožja). Ti kantoni so zelo samostojni glede svoje zakonodaje; tako samostojni, da imajo v nekaterih odprnvljeno n. pr. smrtno kazen, dočim dmgod vislice prav dobro poznajo (če jih niso v najnovejšem času že sploh odpravili). Tudi davke pobirajo zelo različno, glasujejo različno ln razlik jo skorajda več kakor sličnosti. TI ubogi Švicarji bi morali biti po demokratsko-radi-kalnih centralističnih naukih strašni reveži! A kako je v resnici? Poglejte samo švicarski frank! Njegova vrednost pove vse. Vrednost švicarskega denarja ie najlepši dokaz velike politične vrednosti Švicarske avtonomistične ustave. Mnogo Slovencev je tudi bilo ln jih Je še v Ameriki. Ta država je zvezna država (federacija). V tej zvezni državi pa se mnogo lažje pripelješ iz Newyorka v San Francisco kakor iz Ljubljane v Zagreb! Po de-mokratsko-rr.dikalni centralistični teoriji bi bila Amerika obsojena seveda na politični in gospodarski pogin že v dveh mesecih in dolar bi moral pasti pod dinar. In tako je na celi črti, Anglija Je zvezna država, Nemčija je kot zvezna država kljubovala celemu svetu dolga štiri leta in še kljubuje, Rusija je zvezna država, toda kaj so vse te države v primeri z našo? Sama avtonomistična pritlikovščina in Angleži, Amerikanci, Nemci, Rusi so sami »klerikalci« — po naukih naših centralistov. Kar smo ravnokar povedali, pa jako dobro vedo tudi naši slovenski centraliste ali vsaj njihovi voditelji. Oni to dobro vedo, a kljub temu straže in plaše slovensko javnost proti avtonomiji z dokazi, ki absolutno ne drže. Mi bomo kljub avtonomiji dobili dovolj žita iz Vojvodine, prodali bomo dovolj svojih industrijskih izdelkov v Mace-donijo, če bodo le dobri, in tudi svojo inteligenco bomo preredili, kolikor nam jo je treba, nikakor in nikdar več pa ne bomo dovolili, da bo nesposobna belgrajska uprava mrcvarila ubogo Slovenijo in izsesavala delovno slovensko ljudstvo kakor dn bi bila Slovenija kakšna »turška d. ajna«. Danes se zaveda vsak slovenski kmet, da je njegova bodočnost zasigurana le v za-konodajni neodvisnosti Slovenijo. Tudi »samostojni« kmetja to vedo. Dani. vé vsak slovenski uradnik, da bo dobil dovo1] poštenega kruha ..an:o v Sloveniji. Danes razume vsak slovenski obrtnik, da r zagotavlja njegovo eksistenco le dobra ln poštena slovenska uprava. Danes vé in nzume tudi slovenski delavec, da ga bo obvarovala lakote na stara leta le moderna socialna zakonodaja, za katero bo imela smisel pač slovenska zakonodaja, belgrajska pa še 500 let ne. Ne dajte se torej varati demokratskim in radikalnim centralističnim zapeljivcem, kajti ti ijud^ ,.ts zavestno goljufajo in so vain zavestno lažejo! Ti ljudje zasledujejo s svojimi lažmi samo en cilj, namreč tistega, ki so ga zasledova1' ^oslej: Centralizem nai jim pomaga z vso svojo vojaško, upravno iu finančno močjo gospodovati z bclgraj-s'o pomočjo nad ogromno . ečino slovenskega naroda, za kar bi oni dobili svoje »zasluženo« plačilo v obliki ministrskih in namcstniskili in velikožupanskih mest. Mi vam pa pravimo: Dajts tem Jiudem njihov» zasluženo plačilo 18. marca! Glasujte kot en mož za Slovensko ljudsko stranko kot najmočnejšo zastornieo slovensko misli! Kadar pa bo ta zmagala s svojo zahtevo po zako nodajni avtonomiji, bo vsem dobro, naj so »klcrikalci« ali liberalci ali socialisti. Prvo Je, dn postanemo r svoji hiSi s t o H gospodje I Zetffnjsne države In Evropa. Washington, 16. marca. (Izvirno) Vesti, da se Zedinjene države prav nič ne zanimajo za evropska sporna vprašanja, niso povsem točne. Tako ni točna vest, da ameriška vlada na britanski predlog glede posredovanja v poruhrskem sporu ni nič odgovorila, ker britanska vlada sploh ni nič predlagala: Na drugI strani pa Zedinjene države prav dobro vedo, da so Francija ni voljna ozirati na druge predloge Iz-vzemši nemške. Vsled lega se drži ameriška vlada zaenkrat rezervirano, zato pa budno zasleduje potek političnih dogodkov v Evropi, zlasti v Poruhrju. ZAPLENJENA LADJA. London, 16. marca. (Izvirno) »Daily Express« javlja, da so zaplenili v Grave-sende iz Antwerpna došlo ladjo, obloženo z munlcijo, ki je bila namenjena bržkone za Irsko. IZGON NEMCEV IZ ČE8KB. Praga, 16. marca. (Izvirno) Češkoslovaška vlada je na ukrepe nemške vlade, ki je dnin izgnati Ir. Nemčije veliko število Čehov, odgovorila z izgonom večjega števila rajhovskih Nemcev, zlasti takih, ki so se nahajali na vodilnih mestih. čuj, slovenska Inteligenca ! 3. marca 1923 J« belgrajska vlada, prosvetno ministrstvo, izdala naredbo, po kateri se odtegnejo Štipendije 118 dijakom, večinoma tehnikom, ki Študirajo v Pragi, Brnu in Pfibrann, Utemeljitev: ni kredita! Za kaj pa ima vlada kredit? 1. Za pustolovščine v Albaniji. 2. Za svoje nikdar site koritarje in za Susteršiča, 3. Za kupovanje glasov. 4. Za enega namestnika in dva podžupana, ki so vsi nepotrebni. 5. Za razne požrešne komisije. 6. Za Zupaničeve bankete. Za kaj pa vlada nima kredita? 1. Za slovensko vseučilišče. 2. Za uradnike, invalide, vpokojence in bolnike, 3. Za ljudske šole. 4. Za slovenske dijake. 5. Za siromake, 6. Za železnice, ceste, bolnišnice in druge koristne neprave v Sloveniji. S?oven»ka inteligenca! Ali bomo volili radikale, ki danes sedijo v vladi? Ali bomo volili demokrate, ki eo jih zvesto podpirali in jih Se bodo? Ali bomo volili režimske stranke, ki bodo centralistom v Belgradu pomagale upropastite Slovenijo? N e I Slovenski inteligent je dolžan svojemu narodu, da voli le ono stranko, ki je zapisala na svoj prapor: ZaSčito Slovenije pred centralističnimi pijavkami! Doli z onimi, ki za slovenske gospodarske in kulturne potrebe nimajo denarja! — Volili bomo vsi kot en mož SLOVENSKO LJUDSKO STRANKO! Nedelja Ж marca Pomen količnika. Sedanji volivni zakon, po katerem se bodo vršile tudi volitve v nedeljo, je narejen tako, da Imajo od njega»največ koristi velike stranke. Med velike stranke spada tudi Slovenska ljudska stranka. Zato bi bil naravnost greh, če SLS ugodnosti zakona ne bi Izrabila in izkoristila do skrajnosti. Ena največjih ugodnosti, ki jih daje volivni zakon velikim strankam, je razmeroma visok količnik. Ta količnik je tem višji, kolikor več volivcev pride volit. Kolikor višji pa je količnik, toliko manj upanja na zmago imajo male stranke in stran-čice. Pojasnimo to na praktičnih zgledih: Ljubljansko volivno okrožje ima n. pr. približno 100.000 volivcev. Če pridejo vsi volivci volit, dobimo količnik, če delimo število volivcev (100.000) s številom poslancev (10) več 1, torej z 11. — 100.000 : 11 je 9000 (več ostanek). Količnik znaša v tem slučaju celih 9000! Koliko strank je na Kranjskem, ki lahko trde, da bi dobile v nedeljo 9000 glasov, če se volitve udeleže vsi volivci? 1 R a z u n SLS menda nobena! Ali razumete sedaj velikanski pomen količnika? Če store vsi naši volivci, katerih je ogromna večina, svojo dolžnost, pobijejo vse svoje nasprotnike že s samim količnikom ! Zato pa je sveta dolžnost vsakega zavednega Slovenca, da v nedeljo ne ostane doma I Vse mora na volišča, vse do zadnjega moža! Ne vreme, ne kupčija, sploh nič ne sme nikogar zadrževati doma! Vsi na noge, vsi na plan, da bo zmaga čim sijaj-nejša. Kar velja za ljubljansko okrožje, velja v isti meri tudi za Štajersko. Sedaj pa poglejmo, kako bi bilo, če se volitev udeleži le 50 procentov volivcev, torej približno polovica. — 50.000 : 11 je štiri tisoč (več ostanek). Štiri tisoč glasov pa že utegne dobiti kakšna nasprotna stranka ln в tem bi dobila tudi k o 1 i č n i k i n s količnikom vred tudi svojega poslanca! S tom pa hi bila razbita enotna slovenska fronta na večno našo sramoto! To se pa ne sme nikakor zgoditi. Danes ne gre le za število mandatov, ampak gre za to, da Slovcnci pokažemo vsemu domačemu in tujemu svetn. da znamo biti složni in enotni v obrambi svojih slovenskih pravic. Kolikor več glasov ho dobila SLS, toliko večja ho enotnost volje slovenskega Ijndstva in toliko večji bo učinek naSega glasovanja. Zato mora vsak zaveden Slovenec smatrati svojo volivno pravico v nedelj^ no Io kot svojo nrnvlco, ampak kot svejo sveto narodno dolžnost! 1)0 dan zmaje slovenskega Ijndstva nad vsemi tvojimi sovražniki) nad SAMOSTOJNEŽI, ki so izdali slovenske kmet« nenasitnim centralistom ▼ Belgradu; nad radikali, ki hočejo iz Slovenije napraviti Makedonijo, katero bi Pašič s svojimi pajdaši izmozgaval; nad demokrati, katerim se kna Slovenija zahvaliti za svoje gospodarsko in kulturno propadanje; nad raznimi SOCIALISTI, ki danes rešujejo prolétariat, jutri pa ga bodo za kakšno korito prodali; nad raznimi »REPUBLIKANSKIMI« hohštaplsrji in RADIČEVCI, ki sleparijo ljudstvo hi si na njegov račun bašejo svoje žepe, med tem ko kmet propada; nad NARODNIMI SOCIALISTI, ki so le pr%b v /ani liberalcil Jutri bodo potolčene vse stranke po vrsti, zmagala bo na celi črti samo S. L. S.! Vsak poSten Slovenec bo vrgel v Ljubljani in na Kranjskem svojo kroglico v PRVO SKRINJICO, na Štajerskem in v Prekmurju v DRUGO SKRINJICO! i v skrinjici s. l. s. bodo glasovi vseh, ki hočejo: samostojno Slovenijo, avtonomijo z lastnimi postavami, pravične socialne zakoa«, ohranitev slovenskega jezika in slo« vensldh Sol, pošteno npravo ln polteno plačano nradnlStvo. Za S. l. S. bodo glasovali jutri vsi, ki io nezadovoljni z bel. grajskim centralizmom, kateri potn«ni gospodarsko smrt naše dežele I Jutri na plan, armada slov. ljudstval Na zmago nad centralisti, korupcionisti in izdajavd! Pozor, uradništvo! Kakor dujemo, nameravajo osnovati žr* tve belgrajskega, t f. radikalskega in demokratskega centralističnega nasilja svojo strokovno organizacijo, kajti njihovo število narašča v geometrični piogresiji. Redni člani morejo postati samo spodeni uradniki (teh eo ustvarili naj-eč demokratje, zlasti dr. Žerjav), Izredni pa nasilno penzijonira-ni uradniki (teh bodo privedli društvu naj-j več radikali). Družba bo v vseh ozirih lepa. ; Zastopane bodo vse kategorije od deželnih predsednikov preko načelnikov do pisarjev in poduradnikov. Družila jih bo zlasti zavest, da so ostali pošteni in značajni. Kraj, čas in dnevni red ustanovnega občnega zbora objavimo v prihodnjih dneh. Ošabni Turki. Pariz, 16. marca. (Izvirno) Turki 60 izjavili, da ne dovolijo, da podpišejo mirovno pogodbo tudi zastopniki malih držav kakor so Portugalska in Češkoslovaška. Pariz, 16. marca. (Izvirno) Turški protipredlogi zaradi sklepa miru so danes došli sem. Navedenih je mnogo točk, glede katerih zahtevajo Turki obnovitev pogajanj. Iz spornih točk je razvidno, da stremijo Turki zlasti za tem, da kolikor mogoče izločijo vsak vpliv tujcev v turški državi. Iz Poruhrja. Pariz, 16. marca. (Izvirno) V francoskih vladnih krogih ne verjamejo niti na angleško posredovanje niti na pripravljenost Nemčije, da bi вата stavila kakšne posredovalne predloge glede rešitve ruhrskega vprašanja. Časnikarjem Je Izjavil Poincaré, da jih svari pred takimi govoricami, in je pripomnil, da akcija v Poruhrju še ni končana. Francija bo odklonila vsak posredovalni predlog, kajti samo direktni predlogi od strani Nemčije bi imeli smisel. Nemčiji je dano na prosto voljo, da svoje predloge predloži zavezniškim silam. Pariz, 16. marca. (Izvirno) Agence Havas javlja iz Londona: Vlada je izjavila, da Anglija ne smatra posredovanja v ruhr* skem vprašanju za svojo dolžnost, kajti to je stvar Nemčije, da stavi svoje predloge. Nemčija naj pove svoje predloge in na to se bo začela razprava o njih. Če bi pa Nemčija svojo pogoje predložila Angliji s prošnjo, da jih Anglija da na znanje Francozom, bo angleška vlada odgovorila, naj Nemci svoje predloge povedo Franciji direktno. Bruselj, 16. marca. (Izvirno) Zastopniki belgrajske delavske stranke so danes odpotovali v Poruhrje. 18. marca vsi na volišče I Ljubljančani! Dïsncs je precMsn zmage slovenskega naroda nad pogubonosnim cenJ.'ulizmom! Danes zvečer ob pol 8. uri gremo vsi v I.otel »Union« m volivni shod SLS, da roanife: ZA SVOBODNO SLOVENIJO, '«C f obljubimo o Mali svoje glasove prav vsi dr. Andreju Gosarju, ki ima PRVO SKRINJICO! Ljubljana v nevarnosti! Od popolnoma kompetentne strokov-njaške strani izvemo, da je vojaška uprava na ljubljanskem polju nagromadila ogrom-ao množino razstr.....i snovi. Samo ena šestnajstina tega i:\ateriiala tamore na dva kilometra daleč uničiti vse jiše; kar se človeškega življenja tiče, pa je cemik-strokovnjak ugotovil, da bi v slu-aju eksplozije strupeni plini usmrtili vsa-co živo bitje \ okrožju petih kilometrov! Gradbena direkcija je dala možnost in relikost preteče nevarnosti strokovno pro-ičiti. Vojaška uprava pa Je odgovorila,, da bi jo premestitev stala 5 milijonov dinarjev, »para pa nema«! Eksplozija, to pa po njenem mnenju ni nič gotovega. Kaj pa Bi-tolj? Kaj strašne eksplozije, ki so se primerile na Francoskem? Centralistična vlada nima 5 milijonov dinarjev za potrebno reč, izdala pa je ta mesec desetkrat več za volivno korupcijo v državi. Vojaška uprava nima denarja, da <1 zgradi poštena in varna podzemna skladišča za municijo, niti domačim liferantom računov ne plača, pač pa siplje milijone v laročje raznim nepotrebnim komisijam. To malomarnost naj v slnčaju eksplozije plača tisoč in tisoč Ljubljančanov in okoličanov s svojim življenjem! Volivni sSiedi SLS. Shod SLS v Škofji Loki. V četrtek, dne 15. marca, se je vršil v Škofji Loki shod SLS, na katerem je govoril iir. Korošec. Dvorana Društvenega doma je bila nabito polna. Na shodu, ki mu jo predsedoval g. S u š n i k, je vladalo velikansko navdušenje. Včeraj se jo odpeljal dr. Korošec na shod na Jesenice. černuče. V četrtek, dne 15. t. m. se je vršil pri nas veličasten shod SLS. Že pred sedmo uro je bila društvena dvorana nabito polna volivcev. Poročala sta naš kandidat Ivan Stanovnikin njegov namestnik dr. /anko Brejc. Obema govoroma so sledili sborovalci z napeto pozornostjo, zlasti pa so »dobravali zborovalci izvajanja dr. Brejca, ci je odgovarjal na vprašanje, kdo je zalcri-ril takozvane dogodke na Zaloški cesti. — Mvši predsednik deželne vlade je razkrinkal nasprotne klevete in predočil volivcem >rave krivce. — Černuče so na tem shodu mevič manifestirale za avtonomijo Sloveni-e. Soglasno je bila sprejeta na shodu zaupnica SLS in zahvala Jugoslovanskemu klubu za njejovo delo v bivšem parlampn-*u. černuče bodo 18. marca odlikovale prvo krinjico in jo napolnile. Podsmroka pri Dobrovi. V četrtek zve-Jer se je vršil v gostilni pri Gorjancu zelo :lobro obiskan shod SLS, na katerem je poročal dr. Ivan S t a n o v n i k. Na shodu je bilo tudi kakih 10 samostojnih kričačev, ka-leri pa na izvajanja dr. Stanovnika niso znali dati nobenega odgovora in so morali primati, da so njihovi voditelji privedli samostojno stranko do popolnega poloma. Shodu ie predsedoval bivši župan L a z n i k. Zborovanje je bilo zaključeno z navdušenimi vzkliki SLS, dr. Korošcu in avtonomiji Slovenije. Podsmreka je vsa v taboru SLS, edini Marinko še dela izjemo, kar nam pa prav nič ni žal. Vrbpolje. Dne 11. marca 1923 je priredila SLS v Vrhpolju pri Moravčah svoj volivni shod .Dvorana pri Mrkuzu in predsoba je bila nabito polna. Predsedoval je Franc Novak iz Prikrnce, ki je dal besedo Francetu Borcu iz Kamnika, ki je v poldrugo uro dolgem govoru temeljito razgalil vso slovenske protiavtonomietične stranke ter dokazal navdušenim volivcem, da je edina rešiteljica in nada Slovencev SLS, na kar so mnogoštevilni volivci izrazili zaupanje le SLS in izjavili, da bodo vsi 18. marca vrgli kroglico v prvo skrinjico, v druge pa pokazali figo. Na zborovanje je prišel namestni kandidat SKS Kokali, ki je očital SLS, da je upropastija Avstrijo, kar je izzvalo bučen smeh pri zborovalcih, češ, da se samostojnežem silne cedijo po Avstriji, ker so jim v Jugoslaviji postala lia prevroča. Šenčur. V četrtek zvečor se je vršil pri nas lep volivni shod SLS. Govoril jo kandidat Gostinčar. SLS bo v tem okraju odnesla lepo zmago. —~—•• .-..ч— Vodice. Dne 11. marca 1923 se je vrši! v Vodicah ehod, na katerem je poročal kandidat g. Ivan Š t r c I n. Udeležili so so shoda do malega vsi volivci prostrane občine vodiške, ki so napolnili prostorno dvorano Društvenega doma. Gosp. Štrcin je v lepem govoru obrazložil program SLS, kar so volivci z navdušenjem vzeli neznanje in izrekli zaupanje SLS in kandidatu Štrcinu. Tudi takozvana Delavska kajžar-sku stranka se je izrazila, da bo soglasno volila SLS. Ivan šusteršič razpošilja po deželi cele vagone letakov na stroške radikalne vlade v Belgradu. Te letake je plačalo slovensko ljudstvo s svojimi krvavo zasluženimi davki. Ti letaki s« polni samih laži in klevet zoper edino zagovornico avtonomne, samostojne, svobodne Slovenije, zoper Slovensko ljudsko stranko. Ti letaki so naročeni od belgrajske centralistične vlade, da bi prevarala slovensko ljudstvo, naj odda svoje glasove od nje plačanemu dr. Ivanu Susteršiču. V t«h letakih je pisano: Noslles nafe lisi» je dr, Ivan Šusteršič, ki ga vsak r deželi pozna. Res je, vsak ga poznal Vseh ve, da je dr. Ivan šusteršič hujskal aa svetovno vejeko, Vsak »e, da je šusterši? prisilil naše občine, da podpisujejo, a/str. vojna posojUa. Vsak ve, da je bil plača** r'unajskc vlade kakor je danes plačan od belgrajske, da pomaga zasužnjiti çlc-^sko ljudstvo, Vsak ve, da je Pašicu oblkbfl, da mu proda Slovenijo, da razbije S, L, S, ln da prepreči avtonomijo. Zato bo vsak pošten Slovenec 18. marca vrgpl svejo kroglico v (1,) PRVO SKRINJICO, v skrinjico SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE, VOLIVNO GIBANJE V BELGRADU. Belgrad, 16. marca. (Izv.) Tekom današnjega dne so vse stranke preplavile Belgrad z lepaki. Zanimiv je oklic Stojana Protiča, ki pravi na koncu: Bratje radikali! Ako boste glasovali za Stojana Protiča, boste dokazali vodstvu radikalne stranke, da ne odobravate dosedanjega dela radikalne stranke, ki hoče diktaturo, ki odpušča uradnike, ki uvaja največjo korupcijo itd. — Srbski nacionalisti so izdali lepake, na katerih pozivajo, naj vsi glasujejo za Ni-kolo Pašiča. Na lepaku so naslikani člani sedanje vlade, a samo Srbi — Slovenca dr. Zupaniča ni na sliki. — Dosedaj ima Stojan Protič največ upanja, da bo izvoljen. v Shod so so igrali sam gospodin minister Pucelj na Blokah v Lavričev; gostilni v Novi vasi. Udeležba 30 duš, od teh 10 žensk, 10 naših somšljenikov in 4, ki sploh nimajo volivne pravice. Ker je bilo premalo gledalcev, zato gospod minister niso nič pokazali svojega dražestnega jezika, pač pa so med drugimi neslanostmi povedali tudi svet pretresujočo resnico, da ne morejo narediti dežja, čeprav so bili minister za vodo. Nato so trasirali svojo novo železnico proti Ložu. v Trbovlje. Nečastna in nepoštena agitacija naših komunistov. Da bi zmotili volivce, so izdali naši ? neodvisni« letake, kjer očitajo SLS razne laži in med drugim pišejo, da ima SLS tretjo skrinjico, da bi tako zmešali volivce. Neodvisni pač čutijo, da se jim majejo tla pod nogami, ker so se zadnji čas odkrile razne lumparije Salomonovih tovarišev, ki so kos bolniškega vrta, ki je last vseh rudarjev, prodali za 10.000 kron, medtem, ko je njegov kon-Icurent ponujal 50.000 kron, samo zato, da vrta ne prodajo. Tudi pri zadnjih pogajanjih se je doseglo samo 7 kron poviška, vsled nezmožnosti zastopnikov Neodvisnih, ki so vodili pogajanja, pa niso bili nič na nje pripravljeni; tudi Miha Koren od radikalov nagaja in odkriva njih siare grehe. Zato je vedno več zaupanja v SLS in njem. drugo DIES IRAE, DIES ILLA, SLOVENIJA JUTRI BO SODILA, CENTRALISTE V PRAH ZDROBILA! v Zakaj so jezni? Zato, ker so zajahali napačnega konja! Jezen je dr. Žerjav, ker gleda, kako avtonomistično valovje poplavlja celo Slovenijo. Jezen jo dr. Šusteršič, ker se sam no moro usesti tja, kjer sedi že Slovenska ljudska stranka. Jezen je »napredni blok*, ko gleda, kako se polagoma tudi Ljubljana zaveda, da ji je bolj potrebna domača slovenska obleka kakor nemški liberalni puder. Zato pa vsi divjajo proti avtonomiji, pa ne zato, kakor da bi sami v srcu ne bili avtonomisti, ampak zato, ker so postali avtonomisti p r e p o z -n o, vsled česar so jim zdrknile politične vajeti iz rok. To je tisto, kar najbolj peče in najbolj boli. v Zadnja tolažba. Edino sredstvo, s katerim se še tolažijo združeni belgraiski valpeti, da bodo vendarlo se mogli pripeljati vsak po svoji poti v Belgrad nekaj pohlevnih slovenskih ovčic, za kar bi dobili vsak zase nekaj Mia rokoc, je dež — izdaten in hladen spomladanski dež. Sneg bi bil seveda še ugodnejši, toda v skrajni sili bo dober tudi dež. Zato hodi jo na vse zgodaj v : Zvezdo« študirat .kako barometer kaže. Ko se je začelo prod pur dnevi vre-raeme nekaj kisati, ho jo volivno upanje naših vulpeiov dvignilo za več kot 50 procentov. Namreč kolikor več dožjn ali snega, toliko manjša bo volivna udeležba, toliko manjši tudi količnik in toliko večje upanje za »ostankarjov! — Mi pa pravimo: Vsi do zadnjega moža bomo šli volit SLS, pa m a g a r i lete ošpice ne preklje z neba! v Savinjska dolina (Celjsko-Vranski volivni okraj). Volivni boj je jako živahen, naš kandidat Davorin Krajnc je imel nad 50 shodov in volivnih sestankov in povsod so naši shodi pokazali, da savinjska dolina ne zaupa več samostojnim tarbarijam in drugim lažnivim strankam ter stoji cela v taboru SLS. V Gotovljah, domači občini samostojnega kandidata Pikla, so mislili žalski liberalci naš shod preprečiti in so poklicali na pomoč socialdemokrate iz Celja, da bi združeni shod razbili; pa vse ni nič pomagalo. Shod se je sijajno izvršil in cela združena garda nasprotnikov je morala žalostno odkuriti, spoznavši, da je samostojna ladja v osrčju razbita. V sredo popoldne eta imela Krajnc in dr. Ogrizek shod v Žalcu, ki je prav lepo uspel; zvečer je bil shod v Grižah. — Dne 18. marca bo pokazala cela Savinjska dolina od Vranskega in Bras-lovč pa do Frankolovega, Dramelj ln Št. Jurja, da јг zrušena v njej ladja samostojnih koritarjev, in visoko dvignjena zastava SLS, v kateri ie edina rešitev iz nesrečnega centralizma iu dosežen cilj nase samostojnosti — avtonomije. Samostojni kandidat Piki si niti javnih shodov ne upa priredili in ima samo male sestanke, kjer ga pride poslušat 3 do 25 ljudi. Ladja samostojnih tone, gine in ž njo vred tonejo tudi Drofe-nig, Merniolja, Piki... • Samostojne sleparije. : Kmetijski liste našteva razne s-zaslu-ge«:; SKS, med njimi: 1. Železnico Št. Janž—Sevnica. 2. Kočevje—Stari trg—Vrbovsko, 3. Prekmursko železnico. SKS se hvali s pavovim perjem. Sicer pa nobena teh železnic ne teče! Niti en kamenček še ni zgrajen! Pa tudi nikoli tekla ne bo, dokler bo v Belgradu vladala vele-srbska rad-kalija v zvezi z demokrati in samostojnimi podrepniki Pašiča. Centralistična vlada niti ene pare nikoli ne bo dala za kakšno železnico v Sloveniji. Še te, ki jih imamo, dan za dnem bolj propadajo! Ako bo radikalska gospoda skupaj z demokrati in samostojnimi kimavci še kaj časa vladala, se bomo črez 10 let vozili iz Ljubljane v Trbovlje ali na Jesenice ali pa v Kočevje na iojtrah, če ne bodo utonile v blatu 1 Vlada je imenovane železnice obljubila samo, da nasuje peska v oči slovenskim kmetom, da bi volili mesarja Puolja. In sicer jih jo obljubila zgraditi z denarjem iz amerikanskega posojila, ki ga jo pa vlada deloma že zapravila, kolikor g- je dobila, ostanka pa sploh niti ne dobi! Amerikanci namreč centralistični vladi, ki zapravlja denar za nepotrebne reči in za korupcijo, ne posodijo več niti centa! Zato noben slovenski človek dne 18. marca ne bo volil Puclja ! Samostojna stranka bo v nedeljo pokopana. Pucelj bo oslal v Laščah pri svoji mesariji. Slovenski kmetje bod~ dne 18. f. m. volili Slovensko Lfudeko fc'vankol Volivna. Nokje v kamniškem okrrju je občina, katere tajnik je zagrizen samostojnež, obenem on bidi duša in voditelj sariostoj-nežov v dotični okolici. Somišljenik in agitator SLS pride pogledat, če so v volivnem imeniku vpisani vsi volivci SLS. Ko ie volivci imenik pregledan, začno se med taj-mkoiu-uaniostojnežem in agitatorjem SLS sledeči zanimiv dogovor: Tajnik: Ali jr vso v rodu? Agitator S L S : Da, vso. T a j n i k : Da, več Je takih. Agitator S L S : AH so oni vel ravne taki, kakor sto vi? Agitator SLS: A tako! Ali ste sami, ali je še več takih, kakor ate vi? T a j n i k S L S : Ali so ni vsi ravno taki, kakor ste vi? T a j n i k : Da, vsi so ravno taki! Agitator SLS (začudeno): No, to je pa zelo čudno! Včasih so bili hudiči črni, sedaj ste pa beli! (in odide). Potresna katastrôfaT južnih krajih. Iz južnih krajev naše države poročajo, da je včeraj, dne 15. t. m. zjutraj velika potresna katastrofa obiskala Bosno, H rcego-vino, južno Dalmacijo in zapadno Srbijo. Središče potresa, vele poročila, je Po-jjovo polje pri Mostarju v Hercegovini. Popovo polje js močvirno in so se najbržeise-sedlo notranje plasti zemlje. Potres, ki je trajal 10 minut, je bil izredno močan ter je ponekod povzročil pravo katastrofo. Zelo je trpel M o s t a r, kjer je mnogo hiš poškodovanih in celo porušenih. Najbolj je trpela tobačna tovarna, ki ima škode več milijonov dinđtje'f. Tudi v Sarajevu je porušenih nekaj hiš, mnogo pa je poškodovunih in raz-pokanih. Posebno so trpeli tovarniški dimniki. Zelo hudo Je prizadeto mesto Du. b r o v n i k. Tu je celo noč razsajal hud vihar, nakar je zjutraj nastopil potres. Tudf tu je porušenih več hiš. Težko so trpela tudi mesta Kotor, Nevesinje, Jajce. Neko selo blizu Kotora je popolnoma porušeno. Človeških žrtev doslej razen enega slučaja ne javljajo. Potres je tudi v Srbiji naredfl veliko škode. Posebno std trpeli mesti Loznlca ln čačak. BIVŠA ČRNOGORSKA KRALJICA UMRLA. Cap d' Antibes, 16. marca. (Izvirno) Bivša črnogorska kraljica Milena jo umrla MEJE MED POLJSKO IN LITVANSK0. Pariz, 16. marca. (Izvirno) Zastopniki velesil so podpisali protokol o dolo« čitvl mej med Poljsko ln Litvansko. Odpor proti fašisfovski diktaturi v Italiji. Vsakomur, ki količkaj pozna politična zgodovino in politično življenje narodov, se mora zdeti na prvi mah nemogoče, da bi kdo ob več ali manj normalnih razmerah mogel spraviti kak narod kot celoto pod en sam politični klobuk. To pa hoče sedanji italijanski ministrski predsednik Mussolini. On hoče celemu italijanskemu narodu vsiliti fašistovski program in faši-stovsko voljo in prav nič ne skriva, da noče trpeti v političnem življenju nobene druge stranke. Komuniste in socialiste je zaenkrat razbil, s popolari se je na zunaj nekako pogodil, a na tihem jih skuša isto-tako razklati in razbiti, nacionalisti so se izogni'i nevarnemu nadaljnjemu boju fl fašizmom s tem, da so se uklonili njegovemn jarmu in pomnožili njegove vrste, razne demokratske skupino In sploh vse, ki se upirajo fašizmu, proglaša Mussolini enostavno za državi nevarne in škodljive. On hoče brezpogojno fašistovsko Italijo In žvižga tako na demokratizem kakor na socializem. On izdaja odredbe in odloke popolnoma samolastno brez ozira na ustavo in zakone, iz parlamenta se kruto norčuje in ga obdeluje s pasjim bičem. Ko je zadnjič v ministrovem svetu predložil proračun ministrstva za notranje stvari, je odkrito povedal: :>Državljanom je odprta samo dvojna pot: ali se vsaki naši odredbi podrede prostovoljno ali se ,ii bodo morali pa pokoriti! : Fpričo 200.000 mož broječe fašistovske milice, s katero sc je obdal Mussolini,' to niso prazne besede. Mussolini je dar.~s deiansl.o absolutni vladar r Italiii, pravi kralj je samo še senca, Uro-Ijvo je, da je to stanje popolnoma neprl* rodno in za dalj časa težko vzdržljivo. Na-tihoma tli odpor, a pogumnejši si tudi že upajo z besedo na dan. Tako je nedavno popolarski senator Crispolti v turinskf trgovski zbornici dokaj jasno govoril. Do-teknil se je kočljivega vprašanja, kakšni nameni vodijo pravzaprav vlado v njenih navidezno tako lepih odnošajih nasproti veri. Rekel je: »Tu sta mogoči le dve poti: ali umeva vlada vero v njeni absolutni svobodi in neodvisnosti ali pa le kot sredstvo za vladanje! Ne vemo, katero pot si Izbere vlada. A ml zahtevamo, da se vera spošhij kot najvišji izraz vesti in ne izrabljaj v svrho lažjega vladanja. Z vero ne sme nihče špekulirati!« V nadaljnem govoru Je Crispolto priznal, da je bila energična operacija, ki jo je v Italiji izvršil fašizem, potrebnn, vendar smejo biti teke metode le prehodna izjema, nikakor pa no smejo postati pravilo. Prešedši na 75 letno italijansko ustavo je Crispolti rekel: »Zahtevati moramo, da se svoboščine, ki smo jih prejeli od prednikov, spoštujejo in iz- « ? Stran 4, 8E07ENE0, Иив Tt. mtree 19» MM* A polnujejo! Ohraniti se mora svoboda izražanja svojega mnenja ln možnost za uve-ljavljcnje tega mnenja z zakonitimi sredstvi. Kot en mož moramo stati na straži in v boju za oba večna ideala: Križ in svobodo!« — Tudi milanski »Corriere dela Sera« opominja Musaolinija, naj svojo oblast omeji in opre na ustavo. Nemogoče je, pravi list, da bi italijansko ljudstvo svojo bodočnost trajno poverilo enemu samemu človeku in se odreklo pravici, da sr samo vlada. Mussolini naj ve, da čeprav je on morda dober kirurg, se italijanski narod vendar ne bo dal trajno zapreti v sa-natorij. — Ti glasovi so znanilci tihega odpora, ki so zbira v italijanskem ljudstvu proti fašistovski diktaturi. Ta odpor si bo prej ali slej našel duška — tako ali drugače. France žužek: i! farbarji ste! V sredo., diie 14. t. m. je potekel od тпоје malenkosti gospodom od NL3, >Lj. dnevnika« in »Lj. tednika* .postavljeni 8-dnevnl rok, v katerem bi bili moraii ti ljudje, če je le še trohica poštenja pod njihovimi bahaškimi prsi, deponirati pred sodiščem ali pri katerikoli banki 100.000 kron, nakar bi bil jaz pred sodiščem takoj nastopil dokaz resnice, da je sedanja dr. Ivan šusteršićeva politična akcija denarno subvencionirana iz Belgrada. Toda najnovejše »slovenske« politič?»» veličine tega niso storile. Rajši so zadeva v svojem plačanem glasilu zavijale, misleč v svoji naivni domišljavosti, da pač nimam v sedanjem casa nobenega drugega dela, kot odgovarjati na njihove časopisne kozlarije. Tako se jc n. pr. včerajšnji »Ljudski dnevnik« silno razveselil, ko je zabeležil nebeško veselo novico, »da se je g. France žužek napram klerikalnim (Hul) akademikom izrazil, da nima za »Slovenčeve« trditve nobenega dokaza, marveč je hotel s svojim korakom gospodom oo NLS za čas volivne kampanje odtegniti 100.000 K, ki jih tako silno potrebujejo.« Prizor za bogove, kaj I ln »Ljudski dnevnik« ima celo — imena na razpolago. Kunde, kaj! No, pa gospodje lahko pridrže imena kar zase; kajti prav na uho jim povem sledeče: Nekemu odvetniku, priznanemu odvet- niku, sem povedal, da imam 30 dokumentov, uredniku »Jutranjih Novosti« sem dejal, da jih imam 15, tistemu Šusteršičevemu agitatorju Janezu Tra-ram sem zatrdil, da jih imam sedem, uredniku »Avtonomista« pa o dokazih še ziniti ne smem, ker se zadere name, češ: »Hudič, kdaj ml že to vemo! Če hočeš, ti damo na razpolago vse Susteršičeve okrožnice izza časa njegovega »prognanstva«, ki so jih tihotapci prenašali čez mejel« No, in včeraj popoldne sem se prldušil prod MajarončkovKO, polno šu-štarčkov se je za njo podilo, da nimam niti enega dokaza. Mislim, da je sedaj stvar jasna. Plačana kleceplazka eks-siovenska politizura bi seveda rada slepomišila in ribarila v kalnem. A se je bridko zmotila. M e n e no bo speljala na stran-pota. Dal sem izjavo in moško besedo: Deponirajte novac, jaz vam pa pred sodiščem dokažem »Slovenčeve« trditve! Ta moja izjava je merodajna, podpisana od mojo roke, ua vas v priporočenih pismih poslana, z mojim polnim imecop ponovno v časopisju objavljena in podčrtana. Tatovi pa in vsi, ki imajo težko vest, »pičijo svoja kosmata ušesa, hoteč od ru-naj ujeti vse. karkoli bi jim vsaj detoma olajšalo zadnje odsevo očitajoče vesti. Vi v roku osmib cînj denarja niste deponirali. Zato ne, ker ste se sodišča zbali. Zato ne, ker sto vedeli, da bi bili tako še od obče priznano merodajnega činitelja obsojeni kakor je pljunila na vas vsa slovenska javnost v tiste» hipu, ko ste se pojavili v Sloveniji, da a i:ašićevimi srebrniki podkupljen) r«tabi)e;.'4 enotno fronto slovenskega narodi. Zato no, ker ste se zavedali, da vam pred sodiščem zamašim široko odprta usta. Dal tako je in nič drugače! F o ste razpisali nagrado, ste lagali. Razpisali ste jo zato, da bi javnost farbali. A laž ima kratke noge. Končal sem z yami to debato, ker nI več potrebna in je škoda papirja. Mimo takih ljudi naj gre človek z zaničljivim prezirom. To je najboljši recept. Prav je, da smo si pogledali »praf v belino očesa«. Je svet so vsaj sprevidel, da se NLS čita: Narod, na limanico sedi-- A no bo sedel. Korobač bo vzel, rekoč: Farbarji ste vsi skup! In nagnal vas bo! Da, nagnal, če se mu še palice ne bo zdelo škoda. — Amen. politiko zadali napredni ideji v Sloveniji, je nepregledna. To ve vsa dežela, zato pa opuščamo nadaljno polemiko ■ to tvrdko. Javni nameščenci in železničarji - 18. marec bodi dan povračila! r Reisnerja ne! Zakaj? Profesor Reisner, nosilec liste JDS v Ljubljani je po svoji lastni izjavi v »Jutru« povzročil maksimiranje poduradnikom in slugam. Povzročil je, da smo mi, naše žene in naši otx<«?i raztrgani, bledi okostnjaki, ki pričakujejo se edino-le tega, da jih bela smrt .'».li shrud*nja, mraza in sramotnih cap v kaAeri?" tv sedaj zaviti. Po Reisner-j e v i krivdi je makeimiranec zašel v dolsrcv iz katerih se ne bo nikdar več re--• • Po Reisnerjevi krivdi so otrokom ;?.tksimiranoev zaprta vrata vseh nadaljno izobraževalnih šol. Po Reisnerjevi krivdi se nahaja danes maksimiranec pred al-terrat'vo ali kot poštenjak umreti, ali kot /,°t Jn ropar končati življenje na vešalih. Reisner deluje na to, da se maksimi-! raj^ tudi železničarji, orožniki in še vsi ti-j sti, kateri r* »viso te Reisnerjeve dobrote deležni. Reisner Krt profesor še ne ve, <Ц morajo žene in ,'troci poduradnikov in plug ravno tako živeti kot žene in otroci višjih uradnikov, katerih Reisner ni maksimiral. Zato poduradniki in sluge i 18. marec bodi dan povračila Niti enega podurnUni-ka, niti enega sluge ne sme biti med nami, kateri ne bi vedel, kaj je njegova dolžnost. No volišče vsi! Tovariši, naše geslo pa bodi: Reisnerja ne! Tovariš maksimiranec. Jutri bo d m sramote ïà îzdajavca, ld je plačan od belgrajske vlade, da bi razcepil slovensko ljudsko armado, prodal Slovenijo velesrbskemu centralizmu, kakor jo je prodajal avstrijskim vladam, da si prisluži zopet premoženje iz slovenskih kmetskih žuljev, da bi v imenu velesrbskih mogotcev vihtel zopet bič nad slovenskim ljudstvom — 18. t. m. BO POTOLCEN Dr. IVAN ŠUSTERŠIČ, Pašićev sluga, ïn pokrit z neizbrisno sramoto. Nedelja je sodni dan za vse kupljene duše. j----- Politične vesti. Ч- Besede in dejanja. Naši liberalci so s! od nekdaj lastili monopol na narodnost. In res se v narodnjaškem kriku in frazah nihče ne more kosati z njimi. Tega tudi nočemo.če pa nam zadnji »Narod« očita, da se pod bivšo Avstrijo, ko smo imeli same nemške srednje šole in ko so po uradih preganjali slovenščino, nismo zmenili za slovenstvo, moremo gospodom z odgovorom prav lahko postreči, vsekakor ne s kakimi besednimi dokazi, ampak z dejanji. Npr.: Prvo čisto slovensko gimnazijo je .ustanovil iz lastnih sredstev ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič; in ta cerkveni knez je tudi iz svojega založil večino prvih slovenskih učnih knjig za srednje šole, latinski slovar itd. Kar tiče slovenščine na uradih, omenjamo, da je še-le SLS pometi a z nemškimi zapisniki v deželnem zboru in odboru, ki jih je leta in leta trpela prejšnja liberalna večina! »Narod« se hvali, da imamo sedaj vse narodne pravice in celo slovensko univerzo. Imamo, a po čigavi zaslugi? Liberalci naj hvalijo Boga, da so bili »klerikalci« tako vstrajno na delu in na straži za slovensko univerzo, ko so bili oni v svojem klečeplastvu nasproti Belgradu vedno pripravljeni, da se ji odjx>vedo in jo že ustanovljeno vržejo na gnoj. In ti ljndje si drznejo okolu sebe metati z »lopovi«! Slovensko ljudstvo, ki ve dobro ločiti prazne besede od pravega dela, jih bo 18. t. m. že naučilo primerno skromnosti in ponižnosti! -f Bfhnrija ln sramota. Volivna bor-1ba je razgalila naše nasprotnike do dna. Razgalili so se tako, kakor menda še nikdar doslej v svojem brezprimernem hlapčevskem duhu. Le poglejmo jih! Tu eo radikali, ld vpijejo kakor čiči v svojih »Jutranjih Novostih«: »1'amet, Slovenci, pamet! K nnm pridite, ker mi smo najmočnejša stranka v državL Mi imamo v rokah policaje, žandarje, vojake in blagajno. Zlasti blagajno, kajti kaj je stranka ali država brez blagajne? Kaj boste vi Slovenci brez naše blagajne? Brez denarja ni nič na svetu, torej če hočete, da se vam bo dobro godilo, pridite k nam, k najmočnejši stranki v državi ! Prodajte se nam | in dobro se vam bo godilo. Nam pa, ki vas prodajamo, seveda še boljše! Zato vas pa prodajamo! Ali mislite, da vas brez profita zase prodajamo?« — Takoj poleg radikal-cev stoje demokratski čiči in vpijejo še glasneje: »Kaj boste hodili v radikalijo? K nam pridite, k nam! Mi imamo še več denarja kot radikali in če nam boste vi pomagali, ga bomo imeli še več! In tudi vi boste deležni tega denarja: Tisočake bomo vzeli mi, ki vas hočemo »pripeljati« v Belgrad, vi boste dobili pa vsak po 1 krono kakor ljubljanski berači ob petkih.« — Na-rodno-napredni čiči pa se dere jo: «Iler-rreinspaziert, meine Herren, herrreinspa-ziert! Das groste Paoptikum der Welt! Vsak, kdor gre z nami, vidi vse čudeže sveta in dobi še zlato uro iz mesinga za nameček! Tudi mi smo »furmani«, ki bi radi vozili slovenske backo v Belgrad za dobro plačilo. Vas backe bodo sicer tam doli nekolikanj ostrigli in bodo vašo volno dobro prodali, pn to nič ne dé! Ali niso ata »Narod« potrebni za zimo novih, toplih I copat? Also, sehen Sie, meine Herren, her-i rreinspaziert, meine Herren k Tako bi nas i radi prodali vsi v svojo, a ne v n aš o . korist, toda slovenski bacek se je zbudil in ! se ne bo dal nič več prodajati, ampak bo svojo volno sam prodajal in zato bo volil jutri — Slovensko ljudskostran-' ko ! + Dokumente iz črne dobe der.unci- jantstva objavljajo »Jutranje Novosti«. Seveda z izrazito tendenco oškodovati SLS, v resnici pa škodujejo samo svojemu prijatelju dr. šusteršiču. Tako mimogrede bi pa le vprašali: Kdo je pa spravil v grnške garnizijske zapore nekaj stotin slovenskih duhovnikov? Mar tudi SLS? Jako zanimivo bi bilo tudi vedeti, kdo je ranjkega mariborskega škofa dr. Napotnika malone spravil pod ključ. Ali bodo tudi to povedale »Jutranje Novosti«? + Divji zakon. Glasilce SKS je ko-modno. Kar mu ni prav, kar taji in očita drugim laž. Mi imamo v roki pismene dokumente in zapisnike, ki dokazujejo, da so gg. okoli »Kmetijskega lista« v tajenju zelo neprevidni. S svojimi metodami ste odbili od sebe inteligenco in na tisoče ljudstva, ki se je hotelo okleniti napredne ideje, ste si s svojo lenobo in veleagrar-nimi nepremišljenostmi odtujili Edini iskreni prijatelji so vam bili demokrati, nesebični in požrtvovalni bolj za vas nego zase! Tudi te ste odbili od sebe s svojo neiskrenostjo in nadutostjo, baharijo in •talno dvojno igro. Škoda, ki ste jo a to Njihou Uelizhanstuo Pre-ènadliui Inu Presuitli Gospud InuPoglauar te Krainske De-shele Gospud Gospud Dohtar lanes Shusterr. hizh so nad izidom jutrišnjih volitev že čisto obupali, oziroma so tudi že sami prišli do prepričanja, da bodo 18. t. m. sramotno pogoreli. Oni zato a Njim lastnim neprekosljivim svetohlin-stvom oči k nebu povzdigujejo in v Svojem »Ljudskem Dnevniku« od 16. t. m. vzklikajo: »Naša edina želja je, da bi 18. t. m. Bog čuval naše ljudstvo in domovino!« Ali si je mogoče misliti večje moralno fanzejstvo nego je zapopadeno v teh besedah? Mož je bil sploh vedno velik v krilatih in otlobobnečih besedah, dočim je delo prepuščal drugim. Tako n. pr. hauzira zdaj okoli s frazo, da je »kle-rikalizem zloraba duhovščine in vere same ter trgovsko - politično šibarstvo najhujše vrste, ker trguje z najvišjimi nadnaravnimi blagri.« To piše danes tisti Šusteršič, pod ltojega vplivom se je za srečni izid volitev v njegovem okraju svojčas iz- Eostavljalo Najsvetejše. Druga njegova rilatica je bila: »Z Bogom za ljudstvo!«, v resnici pa za njegov žep. Med vojno je mož lajnal pesem: »Vse za vero, dom, cesarja!« in se navduševal za znano idiotsko »Gott strafe England!« Njegova najnovejša pa je »Bog čuvaj naše ljudstvo!« To je pobral iz dinarskih stotakov (»Bog čuvaj Srbijo!«), kajti originalen ni bil Šusteršič nikoli. Po 18, marcu si bo treba izmisliti kakšen drug rek, n. pr. znani Napoleonovi: »Bog je vedno z močnejšimi bataljoni! (S. L. S.).« Prevoz v Uuflenburgw ustreljenih vojakov i 7. pp Odbor za prevoz leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. je odposlal na zanesljive osebe posebne nabiralne pole za nabiranje prostovoljnih prispevkov v kritje stroškov prevoza, izplačila podpor vdovam in sirotam ustreljenih vojakov ter v kritje stroškov postavitve spomenika v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom Slovenije in tako dalje. V prepričanju, da se bo slovenski narod v bogati meri odzval prošnji za prostovoljne prispevke v namen, ki naj svedoči, da se narod hvaležno klanja spominu svojih padlih sinov, ki so darovali svoje mlado življenje za našo svobodo, se podpisani odbor v naprej zahvaljuje za mnogobrojni in častni odziv. Po možnosti bodo nabrani zneski objavljeni v časopisju. Odbor za prenos leta 1918 vsled upora ▼ indenburdu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. Velika sleparija pri odpravi izseljencev v Ameriko. Ljubljanska policija je aretirala Martina Jurarm iz Pisarovine jri Zagrebu in Luko Radmana iz Lekošja pri Karlovcu kot zakotna izseljen, agenta, posredovalca za ponarejanje potnih listov in izkoriščevalca vojno-obveznih oseb pri izseljevanju v Ameriko. V trenutku ko sta pripeljala Petra Količa iz Pravotine, Pavla Kohaniča iz Pra-votine in Jantlra Puškariča iz Zorkovca s ponarejenimi potnimi listi v Ljubljano ter jih hotela po neki ljubljanski izšeljeniški agenturi odpraviti v Canado, sta bila aretirana, ž njima seveda tudi slednji trije, kot žrtve prvih. Vsak izseljenec je moral plačati za ponarejeni potni list, za ponarejeno izjavo kakega uglednega AmeriIranca, da dobi delo v Ameriki, za ponarejeno nravstveno spričevalo in za spremstvo do izseljeniške agen-ture v Ljubljano 380 dolarjev, to je okroglih 150.000 K. Izseljenci so se odpravljali v partijah po štiri osebe, tako da se je pri vsaki partiji zaslužilo 1520 dolarjev, to je 152.000 Din ali 608.000 kron. Ta prigoljufani zaslužek sta si razdelila Radman in Juran in še dva pomagača, ki pa nista prišla v Ljubljano, ampak se skrivata po Zagrebu ter tam pričakujeta pravično usodo, da jih prime roka postave. Policijska direkcija v Ljubljani je obsodila po zakonu o izseljevanju Martina Ju-rana na 6 mesecev zapora in 80.000 Din globe, Luka Radmana na 5 mesecev zapora in 10.000 Din globe, Količa, Kohaniča in Puškariča pa vsakega na 4 tedne zapora in 1000 Din globe. Obenem sta se Juran in Radman izročila državnemu pravdništvu v svrho postopanja radi goljufije s ponarejenimi potnimi listi. Občinstvo se nujno svari pred takimi zapeljivci k nezakonitemu izseljevanju, ker je kontrola izseljencev po novem izselje-niškem zakonu tako silno stroga, da se nobeno brezpravno izseljevanje ne more posrečiti. CIJSK0 bodo na dan volitev poslovale v sledečih lokalih. 1. volišče, Mestni dom: v Krekovi prosve- ti, Poljanska oeeta 4. 2. volišče, Magistrat: kakor prvo volišče. 3. volišče, Št. jakobska šola: v Št. Jakob- ski prosveti, Florijanska ulica 15. 3. a volišče istotam. 4. volišče: Društvena soba, Konjušna uli- ca 6. 4. a volišče: kakor 4. volišče. 5. volišče, Obrtna šola: V Konsnmni kleti, Kongresni trg 2. 5. a volišče, kakor 5. volišče. 6. volišče, Realka: v Konsnmni kleti, Kon- gresni trg 2. 7. volišče, I. drž. gimnazija: pri Jakopiču v Medjatovi hiši na Dunajski cesti. 8. volišče, Justična palača: Na verandi ho- tela »Union«. 9. volišče, Učiteljišče: v Rokodelskem do- mu, Komenskega ulica. 10. volišče, šola na Ledini, kakor na 9. vol. 11. volišče Ubožnica v Vodmatu: v Bohori- čevi ulici št. 13 Kljun. 12. volišče, Vojaško etrelišče : na Dolenjski cesti st. 17, Kolnik. 13. volišče, šola v Sp. Šiški: v gostilni pri Bevcu. 14. volišče, šola v Sp. Šiški, kakor v 13. — Župni uradi in uradna korespondenc ca. (Oprostitev poštnine.) Po starem avstrijskem zakonu od 2. oktobra 1865, drž. zale. št. 108, župni uradi niso bili deležni ugodnosti oprostitve poštnih pristojbin za uradno korespondenco z drugimi uradi, zlasti ne za medsebojno korespondenco z županstvi. To je bilo za župne urade posebno pri sedanjih visokih poštnih pristojbinah prav občutno in krivično breme, osobito glede na množečo se korespondenco v vojaških zadevah. Po posredovanju merodajnih službenih mest in vojaške komande je odobrilo ministrstvo pošte in telegrafa sedaj z nared-bo Pov. br. 205 iz leta 1923, da se ne plačujejo poštne pristojbine niti za navadno niti za priporočeno korespondenco župnih uradov z občinskimi in drugimi uradi. — Tako je sporočilo ministrstvo notranjih zadev, oddelka za Slovenijo, z odlokom z dne 2. marca 1923 SI. br. 1564-1923. — O tem bodo obveščena županstva od strani nadrejenih oblasti. — Imenovanje Miloša Štiblerjai bivšega kabinetnega šefa v kmetijskem ministrstvu, za vladnega svetnika v VI. činu pri oddelku za kmetijstvo v Ljubljani. Tc mesto je bilo v proračunu določeno z« upravnega jurista s popolno kvalifikacij» Prosil je zanj že pred letom in pol najstarejši tukajšnji kmetijski pravnik, a bre> uspeha. Odbil je prošnjo minister Pucelj češ, da je prosilec premlad. Zdaj se je pf podelilo mesto mlajšemu uradniku s sre dnješolslco izobrazbo in nekim zadružnin tečajem v Nemčiji, in da bi bila krivica êî očitejša, se mu je priznala kar četrta plu čilna stopnja VI. činovnega razreda. Naiv než bi sodil, da se je centralna vlada zmoti Stev. W. 8ШVENEC, Ш Vf. marea 1928. Btran B. la. Kdor pave, daJeStlbler — Pno-j 1 e v zet, mora imenovanja verjeti in ei ne more pomagati drugače, kakor da registrira ta centralistični ukrep in mirno čaka, kdaj se bo pod to družbo upropaščeval-cev državne uprave, gaziteljev zakona, trgovcev z javnimi interesi, pod vso to blago žlahto Pucljev in Štiblerjev milostno odprla zemlja. Živela slovenska porodica! —. Balkan, Balkan, Balkan! 4- Volivno podkapovanje je tisto zločinsko, sramotno dejanje, ki ga dosedaj slovensko ljudstvo ni poznalo, pa jo zanašajo sedaj centralistične stranke v Slovenijo. V Prekmurju teče alkohol v neizmernih množinah. Demokrati, radikali in samostojni se kar kosajo, kdo bo z alkoholom bolj demo-raliziral dobre in pošteno prekmursko ljudstvo in s tem sramotnim sredstvom pridobil njegove glasove. Na Kranjskem razsipljejo ienar v volivne namene predvsem radikali In dr. Šusteršič, ki jim je na razpolago rladni dispozicijski fond, v izdatni meri se »a poslužujejo mamona tudi demokratje. — Očistimo slovensko hišo strank, ki se po-ilužujejo takih sredstev 1 \ 60.000 K so dobili v agïtacijske svrhe -adikalni agitatorji v Kočevju. Bomo videli, toliko ljudi se bo dalo ku iti. — V Osilnici eo radikali imenovali za Eredstavnika Blaža Kovač iz Bel tn Jurija timec iz Bosljive loke št. 6. Nobeden o'1 njih pa tega -J. dovolil. — Kdo si upa naju dva tako ia.rn.tiV Da sva midva za posrb-ljenje? Naj tdhče več ne pride k nama v gostilno, če bi bilo to res. Izdajavca slovenskega naroda nisva. Naj si radikali kužka nastavijo za čuvarja svoje skrinjice. — Osilnica, dne 13. marca 1923. Blaž Kovač in Jure Stimec. — Kaj bo jutri v »Ljudskem dnevniku«? »Klerikalci so prodali avtonomijo.« — Sales, zavod na Rakovniku. Slavnostna prireditev na čast sv. Jožefu, dne 19. marca. Vzpored: Uvodna koračnica, otvoritvene besede, deklamacija, moški in meà. zbori, I v o n i k : igrokaz v treh dejanjih (lz Vandejo za časa francoske revolucije). Začetek ob b. uri popoldne. — Trti«. Na društveni glavni praznik 10. marca na sv. Jožefa dan bo v »Našem Domu< popoldan ob 5. nri orlovska akademija, ki obeta biti prav lepa! Nastopijo Orli in Orlice in obojni naraščaj a prostimi vajami na odru! Orlice nastopijo e avojimi krasnimi simboličnimi vajami: »Tri dobe češke zemlje«. Slavnoetni govor ima g. dr. Basa], predsednik O. P. iz LJubljane. Moški zbor poje tri pesmi prav primerne orlovski slavnosti: n) 0 mraku, b) Pogled v nedolžno oko in c) Na straži. Akademija ae zaiključi a IV. dejanjem igre »Na-5a krl<. Posebnost te akademije od dosedanjih Je turi ta, da se ne vrši v dvorani, ampak na odru. Najlepše pa bo povzdignila akademijo godba, ker nostopi prvič pri orlovslci prireditvi v »Našem Domu« salonski orkester. Zato vabimo vse na to akademijo in nihče naj ne zamudi te lepe prilike, ter naj pride na dan sv. Jožefa popoldne ob 6. uri V »Na8 Dom» I — Promocija. Promoviran bo dne 16. f. m. na dunajski univerzi doktorjem vsega zdravilstva gospod Ivan O r a ž e m iz Gorice vasi pri Ribnici. Iskreno čestitamo! — Podporno društvo žel. uslužbencev v LJubljani javlja na podlagi sklepa občnega zbora svojim članom vpokojencem, da je mesečna članarina od 1. aprila i 1. povišana na 3 Din. Od 1. maja t L s« izplačuje za vsak smrtni slučaj 2500 Din. — Občni «bor dovoljuje članom vpokojencem, da plačujejo dosedanjo članarino 2 Din, v katerih (lučajih pritiče istim podpora v znesku 1500 Din. Val rpokojend se prosijo, da najkasneje do 1. Julija t. L zanesljivo sporoče društvu, katero članarino žele v bodoče plačevati. Obširnejša letna poročila so Izvešena na vseh postajah. — Odbor. — Voznp olajšave na Južni železnici za dijake o Veliki nočL Ravnateljstvo J. ž. je ukinilo Izdajanje vozovnic posameznikom in je priznalo kot edino veljavno legitimacijo za dijake »Đačko legitimacijo«. Uprava »Fe-rijalnega Saveza«, ki izdaja te, opozarja vse v območju J. ž. ležeče šole (ljudske, meščanske, srednje), da se ne obračajo s prošnjami za velikonočne vožnje na ravnateljstvo J. ž„ ampak naj se direktno obrnejo na naslov: Glavno poverjeništvo F. S. П. boo-gradska gimnazija, Beograd, in tam naročijo sa svoje revne dijake, nečlane F. S. d leg, kos po 8 dinarje, e tem, da pošljejo število zahtevanih legitimacij ln potrebni znesek (imen nI treba navesti), ali pa da naroča po povzetju. Dijaška legitimacija služI enako ob Božiču ln koncu ter pričetku šolskega leta, odstrani predhodno obračanje na ravnateljstvo J. ž. kakor tudi vse pristojbine. — Iščeta ee dva elektromonterja, zanesljiva in popolnoma samostojna delavca, vešča vseh popravil električnih strojev in transformatorjev, ne črez 82 let srtara. Pismena ali ust m ena pojasnila daje Obratno ravnateljstvo Južne železnice oddelek VI-5. — Število CehosIovakoT т Jugoslaviji maša glasom >Zahranične Politike« približno 148.000 duš. . —> Cene živilom v Zagreba. Zagrebški mestni aprovizacijski odbor Je v svoji ee|i dne 15. t .m. zavrnil zahtevo trgovcev s mlekom, da bi se cena zvišala na 16 K liter; cena ostane 14 K za liter. Dalje Je Bjpr. odbor sklenil, da se тогадо oene lun* lj Pozor ljubljanski volivci! Na dan volitev dne 18. marca 1923 bo v mestnem po-pisovalnem uradu ves dan navzoč uradnik, ki bo dajal potrebna pojasnila, če bi se tu-intam pojavili dvomi, na katerem volišču ima voliti kak volivec. Ta odredba je važna zlasti za one volivne upravičence, ki so v zadnjem času premenili svoje stanovanje. lj Volivni shod SKS za št. jakobski okraj se je vršil v petek zvečer v prostorih »Prosvete<. Shod je bil dobro obiskan. Raz-položenje v vrstah naših volivcev izvrstno. Govorili so:Kogovšek, Jožef G o s t i n-баг, Kremžar, Majer in drugi. lj Spodnja Šiška. V četrtek, dne 15. marca 1923 se je vršil v Sp. Šiški pri «Rei-ninghausu» zelo dobro obiskan volivni shod SLS.Na shodu jo poročal kandidat dr. G o-8 a r. Njegova izvajanja so bila od vseli navzočih sprejeta z navdušenjem. Po dr. Go-earjevem govoru je povzel beseda nKv . ^.«StelfePAeliqk,.,kate£i jo. ol hu znižati takoj za 1 K pri kilogramu, t. f. na 29 K za beli in 25 K za črni kruh. »La Difeea«. Pod tem naslovom Je začelo na Sušaku izhajati glasilo radikalne skupine reške avtonomne stranke, ki jo vodi ZaneLla. — Utopljenko so potegnili is Save pri Brežicah. Bila je okolu 70 let stara ženska ln čedno oblečena. V vodi je ležala prlbliino teden dni. Pokopali so jo na pokopališču y Dobovi. — Žeparjl na sejmn. O priliki zadnjega sejma v Litiji dne 12. t. m. bo žeparji ukradli raznim ženskam zneske od 7000 do 88 K. — Ženo zapustil. Ruski begunec Aleksander Aleksljev, po poklicu slikar, se J-pred nekaj meseci v Splitu oženil z Ljr.biw rojeno Buj. Koncem februarja tega leta | je pustil ženo brez vseh sredstev in rw.nar.p j kam pobegni). Aleksejeva išče tudi mazil?«!?- ! ska policij» rAradl neplačanih dolgo^ pri j nekem ptujskem krojaču. Aleksajcv jr »t»* ! 31 let in doma s Krima. — Nevarnost poplave v ife*®. Na ozemlju med kanalsko zin ne-vosadskim mestom je talna •»cdsi taka narasla, da je več poslopij in »ndustrijokth podjetij pod vodo. Veda še narašča. — Čevlje kv.pujt«? ог» dowar'H to*T.rcn tvrdke Pete! Kszina i zna/,",ko fVko, ker so isti priznano najboljši in najcersjši. Glavna zaloga na debelo in dvobno Ljubljana, Breg štev, 20, tet Aleksandrova cesta štev. 1, 3322 p Ajmo, mi fašisti... V Brdih se Je jx>javila prikazen fašizma. Krog 120 pn padnikov ima. Fašisti so bivši komur i sli v Števerjanu in Biljani in nekdanji Sokoli iz Kojskega, Šmartnega in deloma ii Biljane. Načelnik števerjanskih fašistov gostilničar L e n a r d i č je bil do julija 1922 predsednik komunistične sekcije, prej pa napredniak. Vodja biljanskih fašistov — enajst jih je — je veleposestnik T o r o б, bivši odbornik »S o k o 1 a«. V Kojskem je del sokolske godbe pod vodstvom poštarja Š f i 1 i g o j a vstopil v fašistov-sko sekcijo. »Slovenski fašisti« pojejo svojo slavnostno himno, ki se glasi: Ajmo, mi fašisti, ajmo mi fašisti — v boj za stara prava! Zaupnikom S. L. S.! Zaupnike prosimo, da nam takoj, ko bo znan izid volitev, z vsakega volišča brzojavno ali telefonično sporoče število glasov, ki so jih dobile posamezne stranke. Stranke označite po nositeljih list. Izide naslovite ali na tajništvo SLS ali na uredništvo Slovenca. Tajništvo SLS. g Žitni trg. Na novosadski prodnktnl borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 450—452 Din, ječmen 290 Din, koruza 250— 252.50 Din, beli fižol 450 Din, pšenična moka št. 00 675 Din, št. 0 550 Din, mekinje 157.50 dinarjev. g Angleško državno gospodarstvo. Angleško računsko leto se konča z 31. marcem. Do začetka tekočega meseca so znašali celokupni državni dohodki 834 miljonov, stroški pa 731 miljonov funtov šterlingov. Potemtakem je znašal prebitek že tedaj blizu 103 milijone funtov, kateri uspeh se pa do konca marca še zviša. BORZA. Zagreb, 16. marca. Devize: Pesta 2.80 —2.88, Berlin 0.48—0.4850, Italija 4.77—4.80, London 467—470, Newyork 99—99.75, Pariz 6.29—6.30, Praga 2.9750—2.99, Dunaj 0.187750— 0.1385, Ziirich 18.55—18.60, Briissel 5.10—5.15, Amsterd. 39.50—40. — Valute: dolar 96—97. Curih, 16. marca. Devize: Pešta 0.16И, Berlin 0.0258, Italija 25.85, London 25.18, Newyork 537.37, Pariz 33.90, Praga 15.95, Dunaj 0.007475, Sofija 3.30, Belgrad 5.50, Varšava 0.0118. — Valute: n. a. K 0.0075. Dnnaj, 16. marca. Devize: Pešta 20.95, Berlin 3.45, Italija 3431, London 334900, Newyork 71525, Pariz 4524, Praga 2127, Ziirioh 13310, Sofija 424.50, Belgrad 729, Varšava 1.65. pomen volitev in borbo za avtonomijo Slovenije. K besedi se je oglasil potem tudi g. Ogrln, pristaš >Bernotovcev«, ki je hotel naslikati SLS v napačni luči in ji podtakniti razne stvari. G. Ogrin se ima zahvaliti edinole razsodnosti naših volivcev, da ni sfr-čal na zrak pri odprtini, katero je pustil v ta namen zidar. Temeljito eta zavračala g. Ogrina dr. Gosar in Orehek in mož je bil docela овтебвп. Govoril Je tudi načelnik krajevnega političnega odbora Bercieri, na kar je bil sijajni shod zaključen s soglasnim vzklikom >Živela avtonomija«! Oddali bomo vsled tega v prvo skrinjico kroglice. lj Zahvala. Podpisani zastopniki stanovalcevbarak se najiskrenejše iflJivaljujemc ljubljanskemu podžupanu'g. dr- Stanovniku za njegov trud in naklonjenost, ki jo je nam izk.otem al stavi vprašanje, odkod je sajemal Mohamed avoje znanje o Kri-atusu in njegovi materi. Ker so arabska is. ročila o krščanskih učiteljih Mohamedovih preveč nezanesljiva, ugotavlja pisatelj, pri-merjajoč koranske izreke г nazlranjl tistih krščanskih krogov, ki ao mogli vplivati na ustanovitelja islama, da je koranska krlsto-loglja in marlologija v bližnjem sorodstvu s arijansko in nestorijansko herezijo in da potekajo koranska poročila o Jezusovem io Marijinem življenju iz gnostičnih apokrlf. nih knjig. Tej 20 strani (97—116) obsegajoči preiskavi sledi prvi del dogmatične študije »Misna liturgija rimska o Euhariatlji kao viru svake svetosti« (116—149), ki jo je napisal sarajevski profesor I. P. Bo o k D. J. Bavi se z v zadnjem času večkrat obravna-vauim vprašanjem o centralnem pomena ovharistije za naklanjanje milosti po za-kramontih in izven zakramentov. Uporabljajoč dela sv. Tomaža Akvinčana, rimski katekizem, izjave Leona XIII. In Pija X, novo delo svojega redovnega sobrata p. M. de la ТдШз, pred vsem pa molitve rimskega misala, dokazuje pisatelj proti Snareziju in njegovim učencem, da evharistija ni drugim zakramentom Ui ostalim sredstvom podeljevanja ali umo'M.uja milosti prirejeno, ampak njim «cm nadrejeno sredstvo milosti, vir v4P.ke milosti v pravem pomenu besede. V ]ahki hrvaščini, ki nobenemu slovenskemu citateno bo delala preglavic, pisana študija bo dobro elužila ne le poglobi jenjn dogmatičnega znanja, marveč bo pomagalo za solidne pridige o evharisti-ji. — Univ. prof. dr. Fr. Kidrič objavlja »Doneske za zgodovino slovenskega lekcio-narja in slovenske pridige od konca srednjega veka do 1. 1613. oz. 1699.« (149—169). Pred objavo prvega slovenskega katoliškega lek» cionarja 1. 1613. so slovenski duhovniki, ako so pred pridigo čitali evangeljsko in epi» stolsko perikopo, sproti prevajali biblično besedilo iz latinščine. To pričajo pripiskl na robu dveh misalov v ljubljanski študijski knjižnici; so to slovenski prevodi posameznih besed ali rekel, pripisani v olajšavo pri ustmenem prevajanju na pridlžnici. Ljubljanski stolni dekan Boltežar Radlič si j» v zvezku latinsko pisanih pridig, ki jih je v 1. 1573-74 slovensko ali nemško govoril ▼ stolnici, poslovenil evangeljsko perikopo za 2 advontno nedeljo (patroeinij v stolnici sv. Nikolaja). Pridigarji so porabljali za pripravo latinske pridigarske zbirke, prodno je 1. 1699. izšla prva slovenska katoliška zbirka cerkvenih govorov. Dr. Kidrič je našel v pridigarskem zborniku »Dormi secure«, ▼ izvodu, ki ga hrani prof. A. Robida, pri več govorih na robu pripisane slovenske izvlečke. Vse te tekste iz zadnjih treh desetletij 16. stol. objavlja prof. Kidrič prvikrat. Gotovo je, da je sličnih poskusov, kakor eo to objavljeni, še več, pa so še neznani; zato vabi pisatelj čitatelje Bog. Vestnika, naj bi pogledali po starih knjižnicah, morda se najde še kak spomin na dobo, predno se je natisnil prvi slovenski katoliški lekcionar, oz. predno je izšla prva kat. slov. pridigar-ska zbirka. Med »Prispevki za dušno pastirstvo« najde čitatelj zajemljiv spis dr. F. Uše-ničnika, kako so molili v družbi Jezusovi v nje prvi dobi, dr. Ujčičeve refleksije o duhu sv. Frančiška Šaleškega ln dr. G r i v-č e v a izvajanja o staroslovenskem bogoslužja. »Slovstvu« je v tem zvezku odmer» jenega manj prostora, zato pa bo obsežnejše »Beležke«. Tukaj poroča dr. Rožman o dveh jako aktualnih razpravah nniv. profesorjev dr. Kušeja in dr. Metoda Dolenca, objavljenih v IL sv. »Zbornika znanstvenih razprav« jurldične fakultete. Prva ima za predmet patronatno pravo ter pojasnjuje posledice državnega preobrata za patronatne pravice bivših avstrijskih cesarjev in ogrskih kraljev, za t. zv. deželnoknež-jl patronat in za verskozakladnl patronat. Druga pđ je kriminalnopolltlčna presoja t. zv. »kancelparagrnfa« ln nanj se naslanja^ jočega % 398. v načrtu novega kazenskega zakonika. Čitateljl Bog. Vestnika bodo gotovo z veseljem vzeli na znanje sodbo dveh odličnih članov naše juridlčne fakultet». Slednjič poroča dr. Rožman o vsebini oer-kveno-politične številke revije »Nova Evropa«, kjer so objavljeni prispevki treh katoliških ln treh pravoslavnih pisateljev (nadbiskup dr. Bauer, škof dr. Jeglič, d». Korošec, — prota Jakšlć, episkop Irinej. dr. Gjurlč). — V zadnjem oddelku »Iz krščanskega sveta« slika dr. Grlveo ruski verski razvoj in ngotavJja dve zelo važni dejstvi, da so namreč boljševiki uničili skoraj vse, kar je prej v Rusiji oviralo sdravl ln svobodni razvoj verskega gibanja. In da ruska inteligenca uvideva pogubnost brezverske kulture in se iskreno vrača k veri ln cerkvL Is tega pregleda je rasvldno, kako bogata in raznolična je vsebina novega zve®-ka Bog. Vestnika. Častna naloga slovenske dnhovščlne jo, da z obilnim naročanjem podpre svojo znanstveno revijo, da bo mogla nomoteno vršiti svojo lepo ln vzvišeno nalogo. Bogoslovni Vestnik. Naročnina 40 DMt Uprava Bog. Veatnlka je ▼ Ljubljani, Bo*- Stran в. BCCVBfeC, 'Ase Î7. ffltret 1M9. itev. 63. na ulica 11. 2. zv. ГП. letnika je posebej na prod».i y prodajalni KTD (H. Ničman), Kopitarjeva ul., za ceno 15 Din. pr 40 Marijinih peiinJ nabranih ia prilog >Cer'D o Marije»-. Mlinar-Cigaleto-va nepričakovano veličastno se razpredajoča >Avt, tisočkrat avet, ali Klemen8i-Ceva v globinah skrivnostne majniške mistike »početa >V tibotnem senčnem logu*, da drug«, ki ao za pota novejšega, pristno slovenskega glasbenega čuvstvovanja, knkor se razodeva y cerkveni pesmi, tudi mačivne. (Prim. Fabianlja, Jereba, Pavčiča.) — Skladateljev je zastopanih triindvajset, najteč sMadeb je Premrlovih (10). Ki-tnovee ima Miri, Pavčič tri, po dve imajo Fabiani, KlemenČif, Mlinar, po eno K. Adamič, Bajuk. Fajzelj, Gerdeo, Hafner, Hladni!;. Jereb, Kramar flharm.), Mihelčič, Nelfat, Ocvirk, Pahor, Pogeî-nik, *tres, Volarič, Yodopivee, Zahfleieeb. K. # pr Koralni spevi «a oticije vel. tedna. Priredil Vinko Lovšin. Samozaložba. Ljubljana 1928. — Zbrano so vso anlifono, napevi za psalme, la-iffientacije, prepisane v modeme note in v primerno višino prenesene. S pomočjo te izdajo bo vsak-»!o z navadnim brevirietn (brez not) lahke prepel vw popoldanski oficij velikega tediw. srede do •obote oz. nedelje. —■ Cena 10 Din. K. p Glasbeno drrmvo т Kočevju. Razveselilo Sw> je, ko sem prejel povabilo h koncertu, ki ga je priredilo Glasbeno društvo v Kočevju, dne 10. marca t. 1. ob 20. uri in dne 11. marca ob 14. uri v dvorani hotelo >Mesto Trst< pod vodstvom pevo-vodje g. Mirko T r o s t a. Radevolje sem ee od-*va! povabilu. Kolikor mi je mano, društvo šele komaj ustanovljeno, pe žo napoveduje drugi javen nastop svojih koncertov. Pri prvem nastopu nisem hil navzoč, a s tem večjo silo me je pritegnilo sedaj in to pa radi ja!ko pestrega programa. Vsled delavnosti in marljivosti g. pevovodje na tem kulturnem polju je samo ob sebi umevno, naj zve tudi javnost in ostali pevski zbori, kaj se da doseči s pridnostjo, železno voljo in umevanjem za lepo Oesem. Pevski zbor, ki šteje skupaj okrog 40 sodelujočih, je izvajal v prvem delu skladbe Emila Adamiča: ^Deklica in ptič«, >Če ti ne bo? moj« In ?Уе maram tebe«. Posebno navdušenje je izzvala zudnja, ki pa bi bila lahko prednaš.-ma v nekoliko hitrejšem tempa Več jim je prizadela prva »Deklica in ptič«. Prehari so bili čisto intonirani. Vinko Krek: ^Pogovor x domom« je bila kot prva točka na programu. Moèki zbor je zapel Z. Prelo- Ljubljanska porota. Ljubljana. 16. marca 1923. ▼ee: »ftkrjančfru, leneM «bor pa Fran Gerbič: >GcmdoI Ir jeva« Ob tej priliki na' omenim, da rno-ikt tbor pogreša še per izrazitih prvih tenorjev, ktotako prvi »opran. Basi so zelo močni, včasih le celo preveč. V' prvem delu nam je jako ugajal Fran Grobi!»: >V noči«, dvoepev za sopran iu ait. Obe gdč. pevki (imerm mi niso ?nana) sta lepo do-vrti le svojo nalogo Kot solist ee min» je pokazal tudi sam pevovodja g. Mirko Troet. Izvajal je Ipav-čevega »Meniha« in Vilharjevo: >Kada mi zvijez-do«. Njegov baritoo je jako obsežen in prikupljiv. Vsem navzočim je ugajal in znto ae tudi ni Stedilo s ploskanjem. Pri dvospevu kakor tudi pri solo ___„„.. ____________________„ЛЈМ točkah je zelo občuteno spremljala na klavirju ga ( Šestkrat kaznovani tat. Star je zdaj 34 let pisal in pritisnil Stampil.iko ua njo. V blagajno eo je na to plačala taksa. V naših slučajih sva pritisnila na deklaracijo štampilj-ko jaz, včasih pa Svetec. Z Okornom ншо se r> j „ j . . , ,,. v. dogovorili tako, da je odpadlo na mo lu Porotno zasedanje se je danes zaključi- Svetciv tri petine, ua Okorna in Giirnerja pa lo. i,a vrsti sta bila dva slučaja. Senatu je ,u.„ petine zaradene takso. Največkrat nama predsedoval nadevet.nik dr. Skaberue, vo- i. - . tanta sta bila svetnika Goiia in Lajovio. Obtožbo je zastopal prvi državni pravdnlk Do-menico. OKBADENI REVEŽ. Lojze Osolnik. krojaški pomočnik, .i- že R' dr Luzarjeva.soproga g. okr. c J ravnika. — Po odmoru so sledil« Anton Ande: >Hrvatsko narodne pesmi«, a) O jesenske duge noči in Igra kolo. Zadnja fe biia sprejeta z velikanskim odobravanjem.' ki kar ni hotelo prenehati. Bila jo tudi izmed vseh najboljše izvajana. Kot sadnja točka «ч> bile na programu Oskar Dev: îSlovenske narodno pe«smi< a) >Spev ptice pojo«, b) >Mep)ica« in Matej Hubad: e »Luna «je«, č} -Bratci veseli vsi«, d) »Ljubca, povej, povej« in e) >Skrjanček poje, ivrgoli:. Vsi navzoči so » največjim zanimanjem in pazljivostjo sledili izvajanjem naštetih pesmi, ki so gotovo našli p©*: do srca poeluSalcev. Ob tej priliki izrekamo Glasbenemu društvu IXMtebni» pa njegovemu neumornemu ter vztrajnemu pevovodji g. Mirkotu Trostu najlepSo zahvalo za ves trud in u?.itek, ki ga uam Je uudil v teh dveh dnevih. Kakor povsod, tako je tudi tukaj treba občinstvo šele vzgajati, da bo znalo ceniti vzvišeno delo, ki nad vse blažilno vpliva na človeško srce. Z ogorčenjem pa moramo konstatirati, da nemško prebivalstvo mesta Kočevja popolnemu prezira toke kulturne prireditve in jih rekel hi ostentativno ne poseča, daeiravuo se slovensko prebivalstvo vedno odzivlja njihovim prireditvena. Kakor Sujem, priredi dne 15. aprila koncert Gumena Malica iz Ljubljane Nikdo naj ne zamudi tako redke in ugodne prilike. S. Dijaški vestnik. d Rimskopravni seminar. Danes ob 18. nri sestnnek v sobi »Zarje*. To-«. V. Korošec poda uvod v dedno pravo. d OKSOJ. Polletno poročile izide prihodnji teden. — Gubenšek Fr. Oriovski vestnik. Redni občni zbor Šentjakobskega Orla ae vrši dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v prostorih Prosvete, Sv. Florjana ul. št. 15. Udeležba članov strogo obvezna. Orlovski odseki se opozarjajo, da ne dobijo 8. številke »Mladosti«, ako niso še plačali članarine za mesec jannar. Včeraj jo bil pomotoma pridejan tudi februar, kar se s tem popravlja. — OP. Izgubila je na poti od Poljanskga na-sioa do konec Resljeve ceste dijakinja srebrno zapestno uro. Ker je drâg spomin na njeno mater, so pošteni najditelj uljndno naproša, da jo prinese v naše npravfl,iRtyo, k.ior dobi nagrado. Ko je delni kot krojač v Stožicah pri Ljubljani, jc Kvojeinn sostanovalcu Ivanu Jnki-nu v noči na 10. oktobra 1922 ukradel 4000 lir, 3200 kron in vse njegove spise. Zaslišanj» je bilo kratko. Predsednik dr. Skaberue ln Osojnik sta so takole pogovorila: Zatož.: »Kriv eem, kar sem priznal.« — i>Kako ste prišli v Stožice?« — î>Iz Slavonije sem prišel. Prišel j» tudi Jakil, kateri je nameraval vzeti kako pekarijo v najem.« — :Zakaj ste mu vzeli?« — t Mislil sem si, ta mora biti tudi kakšen tak falot, kakor sem jaz (Ve-selost); rekel po m si: i i si vzel, jaz bom pa tebi.'i — ^Kolike ste vzeli?« — »1175 lir.« — - Jakll pa pravi, da ste mu vzeli 1000 lir.« —-»Mogoče sem kaj izgubil.* — Po izvršeni tatvini «e je odjieljal Osolnik v Karlovee, v Sarajevo in ■>■• Solovar, kjer je iskal d^la. Po govorih prvega državnega pravdnika Do-me-?ics in Osolnikovega eks-offo zagovornika dr. Krîoperja 60 porotniki potrdili eoglavno na nje stavljeno vpraša njo z vtes-nit.vijo, da jc znašala povzročena škode, manj kakor 40000 in več kakor 4000 K. Sodna,: 2 leti te».k« ječe. r.ASEBNO fJARINANJE NA JESENICAH France Svetec, roj. 1. 1899 v Krapini, ima maturo in je rezervni poročnik ter Martin Cesar. roj. 1. 1899 v Radovici, ki je tudi mat.urlral in je rezervni poročnik, sta službovala kot carinska uradnika na Jesenicah. Danes sedita na porotni klopi skupno s šefom podružnice firme Schenkor & Co na Jesenicah, 1. 1887 na Selu pri Ljubljani rojenim Antonom Okornom in s knjigovodjo navedeno tvrdke Adolfom Gornar ieni, kateri jc bil rojen 1. 1884 v Teic^stadtn v Oeho-siovaški. Obtožena sta navedena carinika hudodelstva zlorabe uradne oblasti, Okorn in Gornar pa sokrivde. Na vprašanje predsednika nadsvetnika dr. Skaberneta, če so krivi, so prvi trije izjavili: »Krivi smo!« Gornar je rekel, da jo le deloma kriv. V dvorani je ostal le Cesar, ostale tri soobtoženco je ukazal predsednik odvesti iK dvorane. Cesar je povedal: Moji mesečni dohodki so znašali 7000—9000 K. Oženil bi se bil rad. Svetec je predlagal, da naj skupno z Okornom potrdiva carinske deklaracije, ugotovljeno carino naj bi delili z Okornom, mesto da bi se vplačala v državno blagajno. Res sem na to govoril z Okornom. Dogovorila sva so tako. da Okorn deklaracij ni izročil carinarnici, smpak meni. Carine nismo vplačali, marveč, smo si jo delili. Prvotno Gornar pri goljufiji ni bil udeležen, pozneje je pa Okorn rekel, da mora tudi Gornar biti udeležen pri goljufiji. Pravilno bi ge morala vsaka deklaracija izročiti revizorju, pri nas so to ni godilo, ker je bil revizor s posli preobložen. Po pregledu blaga se js izročila deklaracija revizorju, da. jo je pod- VP-*..... - je plačal denar Okoren v svojem stanovanju. Država je bila oškodovana za takso v 9 slučajih pri pošiljat,vali jajc na carini za :i48.0fi7 Din 15 para in ua dnevnicah za 1080 dinarjev. Carinik Svetec je potrdil izpovedi Cesarja. Ugotovilo se je, da je založil Cesar 43.000. Svetec pu 20.000 Din. Okoren je med drugim povedal, da je 26.000 dinarjev zašpekuliral. Po govoru prvega državnega pravdnika Domen ica iu po govorih zagovornikov so porotniki potrdili soglasno vprašanje glede na Svetca, zanikali s 7 da in s 5 ne Cesarjevo krivdo, potrdili soglasno Okonio-vo krivdo in zanikali s 4 da in z 8 no vprašanje, ki jiui je bilo stavljeno giede Goriier-ja. Predsednik dr. Skabrne je nato razglasil sodbo, s katero sta bila Cesar iu Giirner oproščena, Svoiec Franc je bil pa obsojen na 10 mosecev, in Okorn na 6 mesecev težku ječa. •ШМШ< HZZ—__u IRADC r HsJiiaui, st I D Meteorologično poročilo. Ljubljana 30(i m o. m. vis. e.n> срнво- vat, a tia.u-mutu: v mm Ait; ,ai- L'an.c mK',i ' litarenofi » i j v O »Neuo, . etr.ч1ита in Cherbourga Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, in Buenos Aires. Vsa potrebne pojasnila daje KR. HOLANDSKI LLOYD. Olavnl zastopnik za Jugoslavijo: JUGOSLAVENSKA BANKA Zagreb, B-cesta 33. Brzojavni naslov: „Realloyd" Zagreb. — Telefon: 24-66. Glavno zastopstvo za Slovenijo: liUBUAHfl, KOLODVORSKA ULICA 25. KRTAČE ribarice, likarice, blatarice, zobne, mozaike, omela, motvoz (Spaga), čevljarsko prejo, Ščetine, vosek, lesene cveke, pipe za sode itd. priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, LJUBLJANA SV. JAKOBA TRG 9. Prevalje, Sarajeuo, Split, Aitit&rllcc&iiski odlo Ma slo v жа foirasojavlke: JADRANSKA. ASIMranI seavodî: JADRANSKA BANKA: Trs«, Opatija, Wîen, Жа«!аг. FRANC 9AM.SER STATE BANK, Coriland Street S2, New-York CMy. BffiS VL'SQSLRVa Ш EHILE, Valparaiso, jtatsîopta, Punta es, I Podružnica;] Maribor Novo mesto Rakek Sicvenjgradec Slovenska Bistrica Selenburgova ulica štev. 1 (prej SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) (Kapital ln resserve Din 17,500.000-—) izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkuiantiieje. Telefoni : 139, 14», 458. Brzojavke: Trgovska. ana Ekspozàture: I Konjice Mela*Dravo0rad Mubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) Stran 8l BLOVKNKC, Sne 17. MM ÏWS. „Koh-l-noor" „Mephlsto" Hardtmuthovi svinčniki kakor tudi vsi ostali Hardtmuthovi proizvodi jta dnevnih originalnih tovarniških cenah ls skladišča v Zagreb« pri VV PAPIEROS fi vetetwrlaa р-рИ» ta plMtalk polnkSSta Nantt«, ПгИ ta *«|««L Glavno sastapatvo ■ к*м1двм1]вк1т «kladlUm aa ktaliavta» S.ai. Tvernlca „KoM-noor" avta. iS a vel iu o in malo. Večletna garancija. Cene najnižje. Popolnoma varno naloilta svoj danar v VZAJEMNI POSOJILNICI V LJUBLJANI r. z. z o. z. — ssdaj poleg nunske cerkva, poleti 1.1923 v svoji lastni pa la 61 ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". 6 0 brez odbitka rentnega In invalidskega davka. Hranilne vloge se obrestujejo po Vloge ▼ tekočem računa se obrestujejo po 51|2°|o Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6 tleCf. zneski se obresiufclo po dogovora. - o ZAVOD V LJUBLJANI sprejme v ZAVAROVALNI stroki popolnoma izvežbano starejšo moč kot in enegra __________ absolventa trg. šole ali abiturijentskega tečaja pod UGODNIMI pogoji. — Ponudbe z navedbo referenc pod «STALNO MESTO 1465« na upravništvo ^Slovenca«, И65 d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov velenjski, šentjanški in trboveljski premog vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora terpopsXo°ča Ie čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov : Prometu! шмј za premog, i d. centrala y Ljnbljml ШШШ s. 15/11 Podruiiiu v Hoveir Sada (ВасИа). delniško obrt Deln&fto društvo Is g 4 ZJIGREB (lastit pilafe) Délai " ka glavnica z rezervami Din 23,000.000-— (K 92,000.000—). Telefon 2-85, 7—96, 11-94 in 15-54. Brzojavke Trade i Trgobanka. Podružnice Koprivnica, Ruma. Aiilirani zavodi v vseh večjih trgovskih središčih Jugoslnvije. — Direktne zveze s prvorazrednimi bankami v celi Evropi ter Amerik}. Ргв;еша vloge na knjižice in na tekoči račun po najkulantnejem obrestovanju. Eskomptira menice in devize. Financira in ustanavlja obrtniška, trgovska in industrijska podjetja. Kupuje in prodaja valute, devize in vrednostne papirje. Podeljuje predujme na vrednostne papirje. Borzna naroČila izvršuje kulanino in točno. Izdaja čeke in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na temelju akreditiva na vsa tu- in inozemska mesta. Za družna Gospodarska banka d. da Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. ID (v lastni palači vis a vie hotela .Union"), Telefon et. 67. Podružnice: OJAKOVO, MARIJ0R, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK. Ekspozitura: BLED. interesna sknpneat s: Sveopéo Zanetil jeko banko d. d. v Zagrebu ln njeno podružnico v Ker-lovcu ter Gospodarsko banko d. d v Novem Sadu. Hîpiiâi In rezerve skupno nad K âôfôôô.ôôô*-. Daje trgovsko kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije. Izdaja konzorcij »Slovanca«, .Odgovorni urednik: Mihael Moikcrc v Liubliani, ■S Jugoslovanska tiskarna v LJubljani«