GLASILO DELAVCEV SOZD »HMEZAD« ŽALEC — LETO XXXV. — AVGUST 1981 —. ŠTEVILKA 8 Pripravljeni smo za obiranje hmelja Poleg del v hmeljnikih opravljajo kmetje v tem času pomembna dela pri spravilu krme, sejejo strnišče in krmne mešanice. Od pravočasne -izvedbe teh del bo o-dvisen končen uspeh našega dela v živinorejski in rastlinski proizvodnji. Najvažnejše delo v tem času čaka hmeljarje, saj obiranje in sušenje hmelja zahteva maksimalne napore od vsakega hmeljarja, da pridelek najbolje pripravi in o-hrani kvaliteto. Sodobne sušilnice z večjo zmogljivostjo so tudi hmeljarju postavile zahtevnejše delovne pogoje. Vse bolj moramo ekonomično in učinkovito izkoristiti • čas, energijo, pri tem pa ohraniti kvaliteto hmelja. Naš glavni cilj naj bo čim manj zdrobljenega ' hmelja. Zdro-bljenost je posledica krhkosti hmelja in nepravilnih manipulacij, ki nastajajo tudi vsled prekomernega zmanjševanja vode . v celicah in to tem bolj čim dalj časa traja Sušenje. To se odraža zlasti pri sorti golding, ki je krhka že po naravnih sortnih lastnostih. Tudi nepravilno naravnani stroji in preveliki obrati- strojev imajo za posledico drobljenje hmelja zato posvetimo tudi vzdrževanju, predvsem pa čiščenju strojev večjo pozornost. Pričakujemo, da bomo pridelali dober in kvaliteten hmelj: Hmelj bomo sušili na 8 do 9 % vlage. Vlaga se med sušenjem ne zmanjšuje enakomerno v vseh delih hmeljskega storžka. Vlaga v listih pade mnogo hitreje kot - pa vlaga v vretencih, ki je že po sami strukturi bolj grob in voluminozen. Vretence naj vsebuje pri sušenje več vlage kot lističi. (Po ing. Janku Petričku 4—6 % več). Mnogi, ki sušijo hmelj, še držijo starega pravila, da morajo sušiti hmelj do skrajne meje sušenja, to je 2—4 % vlage. " Za ta- , ko posušen hmelj je značilno, da se bo drobil še bolj; če nimamo na sušilnicah primernih prostorov za manipulacijo. Če bomo imeli dobro organizirano obiranje in sušenje hmelja bomo odpravljali konice, ki nastajajo pri izpraznjevanju v suhi etaži in tudi pri nasipanju hmelja na zeleni etaži. Pozorni bomo morali biti pri izpraznjevanju še vročega suhega hmelja, ker je pravilno ravnanje š tem hmeljem velikega pomena. Odpraviti moramo tlačenje hmelja v koših z raznimi, grebljicami, 'grabljami ali metlami, kar Vse dodatno povzroča dodatno drobljenje. Ti problemi so še na sušilnicah, kjer smo povečali zmogljivosti, prostori za manipulacijo pa so-ostali isti. Vsaka sodobna tehnologija zahteva tudi sodobno organizacijo-dela, dodatno organiziranje vseh, ki v procesu proizvodnje sodelujejo, od proizvajalca na njivi, delavcev na strojih, sušilnicah ter kmetijskih strokovnjakov v proizvodnji in kmetijskih inštitucijah, če želimo doseči napredek. Zato bomo v prihodnjih dneh še pregledali stroje in sušilnice in odpravili pomanjkljivosti, ki jih do sedaj -še nismo Uspeli. Posebno skrb bomo namenili varstvu pri delu, požarnemu varstvu in zaščiti vseh, ki v času obiranja sodelujejo. Le tako bomo uspešnejši. V zadružnih organizacijah morajo odgovorni do 25. avgusta skupno s kmeti opraviti pred obiranjem cenitev pridelka in podpisati cenilni zapisnik." V kolikor se sporazum o cenitvi pridelka hmelja ne doseže, se ustanovi tričlanska komisija: 2 združena kmeta in upravnik TZO. Ti skupno opravijo cenitev hmelja in podpišejo Cenilni zapisnik. Cenitev hmelja je osnova za izplačilo akontacij pri / obiranju hmelja. - Zadružne organizacije bodo po pogodbi zavarovale v času obiranja s posebno zavarovalno polico delavce, obiralce hmelja, ki dela-* ’jo pri ročnem in strojnem obira-njenju,. sušenju in spravilu hmelja za naslednje vsote: din | — smrt 50.000,00 — invalidnost 100.000,00 - —- dnevna odškodnina 50,00 Uspehe bomo dosegli le, če bomo še nadalje izpopolnjevali našo organiziranost, uvajali sodobne dosežke, ki so znani, na ves razvoj gledali optimistično in tako uspešno opravili naloge, ki so pred nami. KZ ^Savinjska dolina Žalec Posvet hmeljarjev tehnologov v Vojniku 17. julija; Največ so govorili o problematiki škropljenja, obdelavi hmeljišč po cvetenju in pripravi obiralnikov in sušilnic, da bi,izgube pridelka zmanjšali na minimum 15, avgusta Srečanje hmeljarjev v Žalcu 16, avgusta Hmeljarsko turistična prireditev v Braslovčah Vabljeni 29. KONGRES IHB Svetovni kongres Hmeljarjev je bil v Novem Sadu od 5, do 8. avgusta. O njem ' veliko v septembrskem Hmeljarju. Minerva, nova članica Hmezada DELAVCI MINERVE IZ ŽALCA SO SE NA REFERENDUMU V JUNIJU ODLOČILI, DA SE VKLJUČUJEJO V SESTAVLJENO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA HMEZAD. TO ODLOČITEV JE POTRDIL TUDI DELAVSKI SVET HMEZADA NA SVOJI ZADNJI SEJI. S TEM JE MINERVA PETNAJSTA ČLANICA HMEZADA. Pobuda za priključitev Minerve k Hmezadu je obstojala že dalj časa, tako v eni in drugi organizaciji združenega dela. Osnovni motiv predvidenega povezovanja temelji na medsebojni reprodukcijski povezanosti, predvsem pa na večjih možnostih nadaljnjega skupnega razvoja. Delavski svet Hmezada je pobudo o povezovanju že obravnaval v novembru 1980. Pobuda je bila ocenjena ugodno, zato se je pričelo s postopkom o vključevanju DO Minerve. Postopek vključevanja je v DO Minerva potekal zelo intenzivno. Izdelana so bila vsa obvezna gradiva, analize in -izvedena razprava v kolektivu o predvideni povezavi. Vse delavce v Hmezadu želimo podrobnejše seznaniti o namenih in potrebi o združitvi, nadalje želimo predstaviti Minervo ter nakazati osnove nadaljnjega skupnega razvoja. PREDSTAVITEV MINERVE DO Minerva Žalec, tovarna za predelavo plastike, je bila ustanovljena leta 1968 na osnovi sklepa podjetja Montana Žalec, ki je zagotovila tudi proizvodne prostore in najnujnejša obratna sredstva. Osnovna proizvodnja je organizirana v dveh obratih in sicer v Zabukovici in na Ložnici. V Za-bukovici se predeluje polietilen v cevi na 14 strojih z letno zmogljivostjo 4.000 ton. Na obratu Ložnica predelujejo polivinilklorid v drenažne cevi in razne spojne elemente, ki se uporabljajo pri izvajanju melioracijskih del v kmetijstvu. Ta proizvodnja se je začela konec leta 1976, v letu 1979 je bila že osvojena proizvodnja vseh Velikosti cevi ter proizvodnja spojnih elementov. Proizvodnja cevi poteka na dveh linijah z letno kapaciteto preko 2000 ton. Zelo močna je tudi dejavnost vzdrževanja (Strojna in elektro delavnica), kjer izdelujejo razna o-rodja in manjše naprave. Kolektiv Minerve šteje 175 delavcev. DOSEDANJI RAZVOJ Dosedanji razvoj DO Minerva se deli v tri obdobja s tem, da izvzamemo leto 1968 kot leto ustanavljanja. Za prvo obdobje od leta 1969 do leta 1972 je značilno, da se je v DO največ pozornosti posvečalo iskanju proizvodnje, ki bi-zagotavljala stabilen razvoj. Vsi programi o katerih se je v DO razmišljalo, so se več ali manj oblikovali okrog osnovnega programa proizvodnje polietilenskih cevi, ki je vse bolj postajala'tudi srednjeročna in dolgoročna usmeritev. V drugem Obdobju od leta 1973 do 1975 je DO doživljala zelo hitro preobrazbo. Povečale so se proizvodne zmogljivosti, predvsem pa uredili potrebni skladiščni prostori za povečano proizvodnjo. Razširila se je' dejavnost strojnega in elektro Obrata. V letu 1974 je bila sprejeta tudi nova organizacijska shema, po kateri se je zaposlilo več novih sodelavcev predvsem na raznih strokovnih opravilih. Konec tega obdobja oz. leta 1975 je DO dosegla izredno dobre finančne rezultate. Začetek tretjega obdobja sega v leto 1976, ko so bili odkupljeni prostori bivše Opekarne Ložnica in preurejeni v prostore za proizvodnjo drenažnih cevi iz polivi-nilklorida. Proti koncu leta je že stekla proizvodnja drenažnih cevi, v naslednjih letih pa tudi ostalih dimenzij cevi in spojnih elementov. URESNIČEVANJE SREDNJEROČNEGA PLANA 1976—1980 Iz izdelane analize uresničevanja srednjeročnega plana 1976— 1980 ugotavljamo, da so bile dosežene najvažnejše naloge, ki smo si" jih postavili za to obdobje in sicer: — sprememba strukture proizvo-dno-prodajnega programa, — izvedba investicijskih vlaganj v proizvodnjo drenažnih cevi,; —7 realizacija proizvodov drenaž-nega programa na tujih tržiščih, -r- zmanjšanje deleža uvoznih surovin. Zaradi velikih problemov pri o-skrbi s polietilenom, kot posledice energetske krize, je bila proizvodnja polietilenskih cevi v zadnjih letih precej pod postavljenimi načrti. Program drenaže se je razvijal v skladu s srednjeročnim programom. Kljub začetnim težavam pri prodaji izdelkov iz tega programa se je s stalnim dopolnjevanjem ponudbe širil krog naših kupcev, S tem pa tudi količinski in vrednostni obseg prodaje. Zaradi dobre kvalitete vseh proizvodov in konkurenčnih cen je uspela prodreti tudi na tuja tržišča. Zaradi manjše prodaje polietilenskih cevi so pričeli izdelovati druge elemente, ki so prinašali tudi večji dohodek. FINANČNI POKAZATELJI POSLOVANJA Zadnja leta je delovna organizacija dosegla dokaj ugodne finančne rezultate, ki so bili rezultat pravilnih razvojnih usmeritev in določenih notranjih ukrepov. Po letu 1976, ko je delovna organizacija svoje poslovanje zaključila z izgubo, so se vsi findnčni rezultati hitro izboljševali. Delovna organizacija je v zadnjih treh letih dosegla naslednje finančne rezultate: Iz prikazanih podatkov izhaja, da je delovna organizacija dosegla dobre poslovne rezultate, ki se seveda močneje odražajo v krepitvi materialne osnove predvsem v zadnjih dveh letih. Delež akumulacije v dohodku se je bistveno povečal, medtem, ko se je delež za osebno in skupno porabo močno znižal. Izvoz je v zadnjih treh letih postal vse pomembnejši element v strukturi celotne prodaje. Posebej še to velja za program drenaže, pri katerem smo več ko četr-- tino celotne vrednosti prodaje dosegli z izvozom na konvertibilna tržišča. Vrednost izvoza se je od 3,5 milijona din v letu 1978 povzpela na 28,5 milijona y letu 1980. S povečanjem zmogljivosti za izdelavo drenažnih cevi bo možno v tem in naslednjih letih še bolj povečati prodajo na tujih konvertibilnih tržiščih. OSNOVE POVEZOVANJA HMEZADA IN MINERVE Hmezad in Minerva poslovno sodelujeta že vrsto let. Največ uspeha v sodelovanju beležimo na komercialnem področju in sicer prodajo .naših izdelkov na domačem trgu (DO Notranja trgovina) ter pri izvozno-uvoznih poslih (DO Import-export). Hmezadove DO primarne proizvodnje so tudi večji porabnik drenažnih cevi za lastno proizvodnjo, tako so se v preteklih letih izvedle hidromelioracije na okrog 500 ha S cevmi Minerve. O-meniti je potrebno še sodelovanje na razvojnem področju, področju financiranja tekoče likvidnosti, itd. Minerva je podpisnik Samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za izgradnjo mlekarske industrije celjske regije ter združuje sredstva. OSNOVNI CILJI IN INTERESI POVEZOVANJA Med najvažnejše cilje povezovanja Hmezada in Minerve spadajo v prvi vrsti naslednji: — skupen nadaljni razvoj: — Minerva se s svojim proizvodnim programom vedno bolj približuje kmetijstvu. Zaradi tega o-mogoča predvideno tesnejše sodelovanje v okviru Hmezada. To je tudi osnova za reševanje poslovnih in razvojnih nalog tudi na lem delu sicer »industrijskega« programa; — skupno bomo dosegli in uveljavili vse prioritete, ki se nanašajo na urejanje pogojev za večjo proizvodnjo hrane; mednje v prvi vrsti Sodijo hidromelioracije, na- v 000 din makanje in drugi ukrepi na področju urejanja zemljišč; — zagotoviti hitrejši razvoj tretjemu Hmezadovemu delu,- to je industriji; — skupno, oziroma enotno nastopanje na prodajnem področju; — skupno sodelovanje z drugimi kmetijskimi organizacijami v Jugoslaviji ter zagotavljanje sodelovanja na večih področjih, ki so ■ v interesu več članic v Hmezadu; —- skupno nastopanje več članic Hmezada- pri izvedbi določenih projektov in programov; - — racionalnejše delo skupnih strokovnih služb. OSNOVE SKUPNEGA RAZVOJA Najvažnejša področja skupnega razvoja so: PODROČJE DRENAŽ Z vključitvijo Minerve bomo skupno organizirali celotno delo za pripravo in izvedbo melioracij. Pri tem programu se predvideva sodelovanje že od faze načrtovanja, nadalje izdelave drenažnih cevi ter njihove vgraditve • (Strojna, Minerva). Tako bi skupno organizirali kompleten inženiring za pripravo in izvedbo hidromelioracij za Hmezadovo primarno proizvodnjo, predvsem pa za druge kmetijske organizacije. Za realizacijo programa bo Minerva povečala zmogljivosti izdelave drenažnih cevi, Hmezad pa bo pri tej naložbi združeval sredstva. PODROČJE NAMAKANJA Razvoj programa namakanja, ki ga je Minerva že pričela razvijati, bomo skupno nadaljevali. Nosilec te dejavnosti v Hmezadu bo Minerva, ostale delovne organizacije bodo sodelovale na področju prodaje, izvedbe ter izdelave posameznih elementov. To področje je potrebno strokovno opredeliti, pritegniti druge sodelavce ter razdeliti dela med posameznimi organizacijami združenega dela. POVEZAVA IN SNOVANJA SKUPNIH PROGRAMOV INDUSTRIJE Zamisel je, da se z vključitvijo Minerve v Hmezad ustvarijo osnove za hitrejši razvoj Hmezadove industrije, ki je sedaj organizirana le v Strojni in delno v Kombinatu Šmarje. Snovanje skupnih progra-. mov bo temeljilo na Samoupravnem sporazumu o združitvi v SOZD in na osnovi reprodukcijske povezanosti. Tako bo Minerva tudi nosilec programov s področja njene dejavnosti. Predvidenih je še vrsta drugih področij; kjer se predvideva usklajen razVoj. Minerva je v komercialnem pogledu dobro organizirana, zato bo v okviru Hmezada nosilec prodaje vseh svojih proizvodov. Komercialna koordinacija Hmezada pa bo zagotovila, da. se bodo vse Hmezadove trgovske organizacije vključevale v prodajo povsod tam, 1978 1979 1980 1979 1978 1980 1979 kjer so prisotne, tudi na zunanjem tržišču. Celotni prihodek 137.489 174.079 194.660 126 111 Interno banko Hmezada. S tem se Dohodek ' '30.064 49.216 61.198 163 124 zagotavljajo enaki pogoji kot dru- Cisti dohodek 23.987 34.782 46.309 145 133 gim članicam na vseh finančnih po- Bruto osebni dohodki 17.762 23.815 27.400 134 115 dročjih, kot tudi na področju de- Za sklade 2.860 4.899 12.580 171 256 Viz. Sredstva za reprodukcijo 8.810 17.296 25.503. 196 147 (Nadaljevanje na 3. strani) Spremenili bomo način dela skupnih služb Hmezada CMI Problemska konferenca II DO Držim se obljube, ki sem jo dal na problemski konferenci ZK SOZD Hmezada, da bom seznanil vse delavce našega kolektiva o rezultatih naše problemske konference. Konferenca je bila sklicana in izpeljana 10. junija 1981. Na konferenco smo povabili vse tiste strukture vodilnih in DPO delavce, ki bi morali biti zainteresirani za težak položaj 500 članskega kolektiva. Na žalost lahko ugotovim, da so nekateri pozabili na to konferenco, čeprav je bilo gradivo poslano pravočasno. Vendar kljub temu lahko ugotovimo, da je konferenca uspela, saj nam je dala skozi izvajanje nekaterih udeležencev nova upanja, da se bo našemu kolektivu v prvi vrsti z zunanjo pomočjo in z našim čimbolj odgovornim delom in obnašanjem uspelo izvleči iz težke ekonomske situacije. Problematika, o kateri so udeleženci največ razpravljali, je bila: a) povečanje zmogljivosti celjske klavnice in zagotovitev normalne preskrbe z mesom in mesnimi izdelki. Tu upoštevamo, da bi morala leto 1981 Celjska mesna industrija zaključili brez izgube; b) razvoj primarne proizvodnje, pokrivanje izgube za leto 1981 ter sprotno poravnavanje kompenzacij za meso;' c) problematika obratnih sredstev, doseganja planiranega obsega proizvodnje in prodaje; d) dogovarjanje o sistemu nagrajevanja v'CMI. Na podlagi diskusij in poročil je komisija izoblikovala na--sleduje sklepe: ■ Člani OO ZK DO CMI se obvezujemo dosledno izvrševali vse sprejete sklepe in usmeritve, predvsem pri izpolnjevanju planskih nalog in. odpravljanju pomanjkljivosti, znotraj DO. Poslovodne strukture SOZD MERX IN SOZD HMEZAD, se zavezujejo, da časovno opredelijo povezovanje klavnic celjske regije in delitev dela med njimi. Razvijanje primarne proizvodnje in zagotavljanje primarnih surovin za nemoteno preskrbo celjské regije in povečan izvoz je naloga obeh SOZD. Pokrivanje izgube se mora reševati hitreje, in z nepovratnimi sredstvi, tudi kompenzacije naj bi se izplačevale tekoče. Nepokrita izguba in neplačana kompenzacija nas sili v najemanje kreditov, kar še slabša naš ekonomski položaj. Kolektiv DO CMI mora doseči fizični plan po. načrtovani strukturi. Obvezno je uvesti ostrejšo kontrolo kvalitete in izkoristkov" surovin. Prodaja na veliko mora vse načrtovane količine razprodati in še dodatno trgovsko blago. Poslovna politika TOZD Maloprodaja mora biti tako usmerjena, da se povečuje delež proizvodov predelave. V SOZD Hmezad je treba pristopili k sistemskemu reševanju oblikovanja sklada skupne porabe za tiste DO, ki poslujejo z izgubo iz objektivnih razlogov. Poslovne strukture v DO' CMI morajo speljati sprejete sanacijske in stabilizacijske ukrepe ob podpori DPO. Sistemu nagrajevanja po delu se mora posvetiti večja pozornost kot do sedaj. Izdelati se morajo pravilniki o nagrajevanju, ki morajo spodbujati vsakega posameznika le večji produktivnosti in prizadevnosti pri delu. Ker samo tako bomo povečali produktivnost celotne, delovne prgagizscije. Na prvih sestankih OO ZK so člani dolžni javno obravnavati neopravičene sestanke s problemske konference CMI. Moj namen s tem člankom je, da informiram delavce SOZD o naporih, ki jih vlaga ta kolektiv v razreševanje svojega težkega ekonomskega položaja. Hočem poudariti, da je ta kolektiv sposoben spoprijeti se z raznimi problemi znotraj DO in seveda skupno s sistemskimi rešitvami, ki v dosedanjem obdobju niso -bile takšne, da bi pripomogle k boljši situaciji naše' delovne organizacije. Koordinator CMI: Franjo Majelič Minerva (Nadaljevanje z 2. strani) Minerva bo, koristila kapacitete Hmezadovega računalnika in se vključila v vse obdelave ter programe, ki so za njih interesantni. Vsa navedena področja skupnega razvoja in sodelovanja so osnova za trdnejše poslovno sodelovanje ter .osnova za realizacijo vsčh ciljev, ki so navedeni v Samoupravnem sporazumu o združitvi V SOZD Hmezad. V letošnjem letu se bodo pripravile vse formalne in tehnične osnove, da bo poslovanje zaživelo čimbolj. Kako hitro se bodo izvajale skupne razvojne naloge je odvisno od nas vseh, tako v’ Hmezadu kot Minervi, saj je vrsto nalog možno .izpeljati le s skupnimi močmi. RS — EO UVOD Že v eni prejšnjih številk. Hmeljarja smo opisali sodelovanje z Zavodom za produktivnost Ljubljana in projekt »Organizacijska konsolidacija SOZD Hmezad -^'Skupne službe«, ki ga izvajamo skupno. Gre za oživitev strokovnega dela na pomenibnih področjih delovanja v Hmezadu kot celoti. Vselej znova ugotavljamo, da so posamezni deli Hmezada uspešni in učinkoviti, kot SOZD pa ne znamo, zaživeti in delovati tako, kot smo se dogovorili že ob ustanavljanji! SOZD, čeprav smo vsi »za«, vendar največkra ne vemo" »kako«. IZHODIŠČA ZA IZDELAVO PREDLOGA Potreba in nujnost združevanja dela in sredstev še posebej pa znanja in spoznanj je razvidna v vseh družbenih, političnih in ekonomskih dokumentih, enako pa spoznavamo tudi sami pri naporih za uresničitev začrtanih ciljev, in nalog. Spoznavamo namreč, da je združevanje pot, ki omogoča u-spešnejše delo in boljše rezultate gospodarjenja. Zato si vedno težje predstavljamo, da bi ob različnih interesih temeljnih organizacij tako na področju tekočega poslovanja, razvoja, investicij, združevanja . interesov, lahko zagotavljali hitrejšo rast in razvoj. Hmezada kot celote. Z novo organiziranostjo želimo spremeniti predvsem vsebino in način dela, seveda, če želimo obdržati in povečati vlogo in pomen, ki ga imamo v družbi. S spremenjenim načinom dela želimo doseči združevanje interesov, izhajajočih iz dela, sredstev in znanja na tak način, ki bo v celoti; zagotovil pravice TOZD in DO v okviru SOZD, obenem pa doseči večje skupne učinke. To pa pomeni, da bomo sile in napore vlagali v reševanje skupnih problemov in za izdelovanje skupnih rešitev, namesto, da se bomo utrujali na iskanju posameznih problemčkov, katerim bomo prikrojevali različne rešitve. . CILJI NOVE ORGANIZIRANOSTI IN VSEBINA DELA Z novo organiziranostjo, predvsem pa z novo vsebino in delitvijo dela, želimo doseči delovanje, Hmezada kot celote. Smatramo; da bomo to dosegli ?: .¿¡p- objektivnim načrtovanjem ciljev in njihovim usklajevanjem; ' — poenostavitvijo metod dela in njihovo uvedbo v celotnem. Hmezadu; —: uporabo svobodnih tehnik dela; -T- skupnim odločanjem in skup-no .realizacijo odločitev; — strokovnostjo in kvaliteto dela; — informiranostjo in sodelovanju pri obravnavi, ciljev, odločitev in programov, s Stil dela želimo spremeniti tako, da bomo odločali, vodili, ukrepali in pospeševali na osnovi celovitih ocen, rešitve pa . pripravili v več variantah. Pri vsakem delu oziroma nalogi bo treba prikazati koristi tako temeljne organizacije, delovne organizacije, predvsem pa Hmezada kot celote. NAČIN DELA Z novo organiziranostjo uvajamo nov način dela. Ker se dosedanje delo ni izkazalo dovolj učinkovito, želimo v prvi vrsti s povezovanjem vseh strokovnih delavcev v celotnem Hmezadu zagotoviti pripravo in uvedbo za Hmezad najboljših rešitev. Za strokovno pripravo predlogov bodo vsekakor zadolžene skupne službe, vendar pa je treba te predloge uskladiti tako po strokovni kot poslovodni in po potrebi tudi. upravljalski liniji. Strokovno linijo tvorijo strokovnjaki z vseh nivojev delovanja (TOZD, DO, SOZD), ki nastopajo kot predlagatelji in ocenjevalci, v končni fazi pa kot uvajale! predlogov in odločitev. Ti se sestavljajo po skupinah, ki so sestavljene -iz strokovnjakov različnih strok. Sestanki bodo resno strokovno delo, predvsem pa bodo potekali po dogovorjenem redu in urniku. Poslovodni organi odločajo o predlogih irt dajejo, zeleno luč za njihovo uvedbo ter nadzirajo izvajanje. V fazi uvajanja se v celoti angažirajo tako strokovne kot tudi poslovodne strukture, ki so odgovorne za dosledno realizacijo predlogov in rešitev. S tem je dana dejanska kompletnost delovanja in zastopanost tistih dejavnikov, ki morajo poskrbeti za kvaliteto tako predlogov kot. odločitev. Na tak način bomo obdelovali področja razvoja, financ, organizacije, kadrov, proizvodnje in tržišča, . ki jih v novi organizacijski zamisli opredeljujemo kot glavna področja delovanja. i. ' - . . .PRIČAKOVANI REZULTATT organiziranosti Z novo organiziranostjo so dane možnosti za: — višjo kakovost,-.; j4'večjo hitrost, — boljšo varnost, — skrbnejšo pretehtanost, — večjo usklajenost, — širšo sodelavo, — opredeljeno odgovornost, i — strokovno in vsestransko pb-delanost, daljšo perspektivnost, tako predlogov kot odločitev. S spremenjenim načinom pa nikakpr ne -želimo zavirati iniciativnosti, zagnanosti, inovatprstva posameznih delavcev pri izbbljševanju obstoječega stanja. .Organizacija in delo v njej je ne glede n'a nivoje dela, vsebino in obseg izdelana tako, da se morajo v njej srečati in obdelati interesi in problemi na način, ki omogoča prevlado argumentov, postavljenih na dovolj ši-rokih izhodiščih. ZAKLJUČEK Nova organiziranost predstavlja le orodje .za deio, količina' in kvaliteta Ra je odvisna od ljudi, delavčev, l %* 5 Med vsakoletne priprave za obiranje hmelja sodijo tudi dogovori o urejanju prometa med pristojnimi organi in delovnimi organizacijami na področju Savinjske doline. To sta predvsem KZ »Savinjska dolina« za svoje kooperante in DO Kmetijstvo Žalec. Tako je bil tudi letos sestanek, na katereni so predstavniki podali svoje želje in obravnavali možnosti o urejanju prometa od Vojnika do Zajasovnika in na ostalih. cestah na tem področju. Z namenom, da vse uporabnike cest čim bolj seznanimo kako naj poteka promet (vemo, da smo v času turistične sozne, ko že itak gost promet še povečujejo turisti), da bo varno delo in prevozi. Vsako leto imamo na žalost prometne nesreče celo š smrtnimi izidi. ZATO NAJ TA OPOZORILA PREČIT A-JO VSI ZAPOSLENI NA OZD IN KOOPERANTI! Na našem področju poteka magistralna cesta, imenovana M-10, ki je v času obiranja hmelja zasedena s traktorji od Vojnika do Vranskega. Nadalje sta dve regionalni cesti: — Arja vas—Velenje in — Šentrupert—Mozirje. Ostale ceste so lokalne in ceste nižjega reda: kolovozi in podobno. Promet čez magistralno cesto naj poteka takole: I. DOVOLJENI PREHODI PREK MAGISTRALNE CESTE M-10 OD VRANSKEGA DO VOJNIKA 1. Prečkanje ceste pri pokopališču na Vranskem (drevored). 2. Prečkanje ceste v Brodeh pri mostu — odcep stara, cesta na Vransko. 3. Dovoljen prevoz .hmeljnih trt s prikolicami na relaciji Brode-Prekopd po M-10. O času prevoza obvestiti enoto Milice Vransko. 4. Prečkanje ceste v Prekopi pri gasilskem domu. Ta prehod rte zelo nevaren, po- sebno za udeležence v prometu v smeri Ljubljana. Postavite čuvaja! 5. Prečkanje ceste pri odcepu Tabor (Pihlbirt) poteka na preglednem delu ceste nad avtobusno postajo-je tako za traktorje kot za pešce. Pri Pihlbirtu postavite ograjo in prepovejte vsak prehod. 6. Prehod čez most Boljske pri Žirovniku v dnevnem času ca. 200 m do odcepa za Grajsko vas. 7. Prečkanje ceste M-10 med Latkovo vasjo in odcepom za Logarsko dolino se dovoli 'za dovoz trt na obiralni stroj pri Plevčaku in križišču Jančič-Gmajner in ca. 100 m po asfaltu. 8. Prečkanje M-10 v Šempetru pri zadružnem domu na lokalno cesto Podlog— Grušovlje in prevoz trt iz Roj (3—4 dni). 9. Prečkanje ceste pri Rizmalu. Čuvaj ni potreben, vendar se naroča voznikom previdnost pri prečkanju. 10. Prečkanje obvoznice pri Gotovljah (Jošt). NAJNEVARNEJŠE KRIŽIŠČE. Obvezen čuvaj, ki opozarja prevoznike trt. Stopite v stik s SKIS Žalec, da se postavi začasna rumena utripajoča luč (zadolžen Jug). 11. Prečkanje obvoznice predvideno za 1 ha trt in prevez bal suhega hmelja ca. 3-krat na dan v Hmezad. Pri prevozu trt postavite čuvaja. 12. Prečkanje na križišču .Arja vas— Petrovče, prepoved med 13.30 in 14.30. V času prometnih konic ob delavhikih velja enaka prepoved. 13. Prehod preko M-10 v Drešinji vasi. 14. Prevoz zelenega hmelja po cesti M-10 ni dovoljeno. Uporabljajte obvezno cesto mimo Ingrada na Ljubljansko cesto do Mlekarne. 15. Prevoz trt iz Prešnika v Vojnik' ozi-' roma po M-10 od pokopališča Vojnik do odcepa v Arclin. Obvestite enoto milice Vojnik! 16. Prečkanje in prevoz po M-10: Žičnica Arclin (Joštova kapela).— in od trgovine do kapele. Obvestite enoto milice Vojnik! 17. Prevoz hmelja v balah po. M-10 iz Vojnika in Šmarjete v Levec lahko poteka le ob delavnikih in ne v. času konic. Dovoz po novi obvoznici. V Levcu je odmik na vzporedno cesto. 18. Prevoz hmelja v balah Latkova vas —Doberteša vas (odcep za vzporednico) je dovoljen v okviru omejitev. Omejitve: Prečkanje ceste - omejite do prvega mraka, in se izogibajte konic. Prepoved velja v času zapore t. j. potek od 15. do 20. ure,, sobota in nedelja pa od 15. do 22. ure. Poleg tega je dodatna omejitev na relaciji Latkova vas—Dobrteša vas in prečkanje obvoznice Žalec ter prevoz trt na relaciji Čeplje—Prekopa do ponedeljka do 7. ure zjutraj. 19. Izhod z gospodarskega dvorišča v Šempetru na cesto M-10 zaprite z ograjo In pešce usmerjajte na cesto Podlog-Šem-peter. Onesnažene ceste morate takoj temeljito očistiti! Prehodi na magistralnih in regionalnih cestah MORAJO BITI ZAVAROVANI S ČU-VAJT, ki traktoriste opozarjajo, kdaj lahko varno prečkajo cesto. Pomočnik pri prehodih mora biti polnoleten in mora poznati cestno-prometne predpise. Po možnosti naj bo to oseba, ki ima izpit iz prometnih predpisov. TRAKTORISTU JE ČUVAJ SAMO V POMOČ, ODGOVORNOST ZA MOREBITNO NEZGODO ALI PREKRŠEK NOSI TRAKTORIST SAM. V ČASU OBIRANJA JE HOJA PO MAGISTRALNI CESTI, ŽALSKI OBVOZNICI IN REGIONALNIH CESTAH PREPOVEDANA. Za prečkanje teh cest se uporabljajo isti prehodi kot za traktorje in veljajo ista navodila za prečkanje ceste, kot za prečkanje traktorja. II. DOVOLJENI PREHODI IN PREVOZI PO REGIONALNIH CESTAH a) ARJA VAS—VELENJE Dovoli se prevoz iz Petrovč do gospodarskega dvorišča Arja vas in prečkanje s tega dvorišča na kolovoz Drešinja vas. " b) ŠENTRUPERT—MOZIRJE Prečkanje ceste v Trnavi pri zadružnem domu. Na Mirosanu bo dvorišče še bolj funkcionalno, saj je na zahodni strani na mestu starega gospodarskega poslopja zraslo novo HMEZAD KZ SAVINJSKA DOLINA ŽALEC f ■ PRIDELOVALCI PŠENICE! ZAMENJAJTE PŠENICO ZA KORUZO V RAZMERJU 1:1! POLEG TEGA PREJMETE ŠE DOPLAČILO ZA VSAK KG PŠENICE 2,15 din BREZ ODTEGLJAJEV ZA VLAGO. ZAMENJAVA TEČE NA VAŠI TZO. STROKOVNA SLUŽBA obiranja in sušenja hmelja Prevozi* Letuš—Male Braslovče—*-Braslov-če. Za prevoz na nepredvidenih lokacijah se dogovorite s pristojno enoto milice. , Za vše voznike velja posebno določilo, da morajo .nastanek kolon preprečevati z umikom'z vozišča, da lahko hitrejša vozila neovirano prehitevajo. 20. V Celju je dovoljeno opravljati le najnujnejše prevoze. Vozniki se morajo izogibati prometnih konic med 5.30 do 7. ure in od 13. do 15. ure. III. PREVOZI PO LOKALNIH CESTAH 21. Prečkanje in prevoz po cesti Ločica— Ločica gasilski dom 300 m. 22. Prečkanje in prevoz Latkova vas— most—Gorenja vas—Dolenja vas—Prebold. 23. Prevoz skozi Petrovče. 24. Prevoz trt Dobrna—Vojnik—-Socka, razen med 13. in 15. uro. 25. Žalec—Vrbje—Griže, prevoz trt. 26. Podlog—Šempeter—Gotovlje—-G rušo vij e. ' 27. Šempeter—Vrbje. 28. Petrovče—Novo Celje—Žalec. Priporoča se uporaba cest nižjega reda kot so .kolovozi in poljske poti. Predvsem pa se izogibajte lokalnih' cest'ob prometnih konicah, ponoči, ob sobotah in nedeljah. .V nasprotnem primeru na lokalnih cestah ni posebnih omejitev. -' Vse obiralce je treba opozoriti, kako se morajo obnašati pri prehodu čez cesto in na cesti. Za ceste nižjega razreda velja pravilo,' da pešci hodijo po skrajni levi strani vozišča v smeri vožnje. Priporočamo hojo po vzporednicah. Pošiljanje otrok v trgovine je zaradi nevarnosti prepovedano. Pri premikih obiralcev s parcele na parcelo ali z obrata na obrat ali parcelo je obvezno spremstvo. Pri odhodu obiralcev po končanem obiranju veljajo ista navodila kot za prihod. i 29. Na cesti pri obiralnem stroju v Novem Celju se hitrost omeji na 20 km/h in doda znak: delo na cesti. IV. Za prevoz hmelj skih trt k obiralne-inu stroju se lahko uporabljajo neregistrirane prikolice, opremljene kot priključno vozilo z vsemi odbojnimi stekli, lučmi, smernimi kazalci, in sicer za relacije: — Žalec—Vrbje—Griže, — Podlog—Šempeter, — Loke—Drešinja vas—Arja vas, — Šempeter—Lojzova kapela—Podlog 200 m po asfaltu—Gotovlje—Grušovlje, . — Lapurje—Žaga Žgank—Latkova vas 50 m po asfaltu, —- Braslovče—parkirni prostor od Pret-nerja — 300 m po asfaltu, — Letuš—Male Braslovče—Braslovče, — Roje — obiralni stroj Hmezad (opozoriti traktoriste na obvoz okrog kapele v .Vrbju — je znak), — Dobriša vas—obiralna hala Novo . Celje, . —: Roje-—Šempeter. ZA PREVOZ PO NEPREDVIDENIH RELACIJAH SE DODATNO DOGOVORITE S PRISTOJNO ENOTO MILICE. Na prej omenjenih relacijah se lahko za obran hmelj v koših uporabljajo neregistrirane prikolice, vendar opremljene kot vprežni vozovi in po predpisih za večjo širino. Prikolice za prevoz bal morajo biti dodatno opremljene z zebro in dovolj močnimi nosilci, da se ne povešajo. Ob petkih od 15. ur£ sobotah in nedeljah se dovoli le PREČKANJE magistralne in regionalne ceste. PREVOZI NISO DOVOLJENI. Na vhodih v dolino (Vransko, Vojnik, Arja vas, Letuš, Levec) postavite opozorilne table. Table obnovite! Odgovoren Jug. Odgovornost za morebitne nesreče za- \ radi odstopanja od.prometnih predpisov no- . si povzročitelj. KZ Savinjska dolina in_Kmetijstvo bosta v času od 18. 8. do 21. 8. oddajala obvestila v radiu Ljubljana o opozorilih voznikom skozi Savinjsko dolino in nevarnostih zaradi povečanega prometa traktorjev in prikolic. POSEBEJ OPOZARJAMO VSE VOZNIKE TRAKTORJEV IN PRIKOLIC S TRTAMI ALI KOŠI OZIROMA BALAMI, DA STROGO UPORABLJAJO LE ZGORAJ NAVEDENE PREH,ODE IN SEVEDA PREDPISANO OPREMO TRAKTORJEV IN PRIKOLIC. Po- sebej naj poudarimo, da je letos od meseca- maja v veljavi NOV PROMETNI ZAKON. Vemo, da so kazni zelo ostre. Od predstavnikov organa za promet smo bili posebej opozorjeni, da v prometu s. traktorji ne more biti nobenih olajšav. Organi milice bodo strogo nadzorovali dogovorjene prehode, predvsem pa opremo traktorjev in prikolic, če ustreza zakonskim predpisom (oprema). Torej ne glede na posamezne odseke cest, kjer je dovoljeno prečkanje in delno tudi prevoz. na kratki. relaciji po M-10 in drugih cestah, naj velja poostrena prometna disciplina. Predvsem se je treba izogibati konic in prepovedi ob petkih, sobotah in nedeljah. Na cestah, kjer morajo traktorji voziti tudi po delu ceste upoštevajte oviranje prometa in zato . odstopite prednost hitrejšim vozilom! Za posamezne prehode čez M-10 so predpisani ČUVAJI, ki opozarjajo traktoriste na promet na prednostni cesti. Poseben problem je žalska obvoznica, in .sicer na križišču v Gotovljah, kjer je že bilo- več smrtnih žrtev. Skupno s SKIS bo ■urejena rumena utripajoča luč in zmanjšanje hitrosti na 60 km/h, kar pa ne bo dosti pomagalo. Saj vemo, da so hitrosti na tem delu ceste, zelo velike in se vsi vozniki, predvsem pa tujci ne zavedajo nevarnosti navedenega križišča. Zato’ mora biti budnost vseh voznikov, tudi kooperantov toliko bolj poostrena. Posebej naj opozorimo na alkoholizem. Novi zakon postavlja poklicne traktoriste v skupino, ki NE SME IMETI V KRVI NOBENEGA ALKOHOLA. Ostali vozniki pa največ 0,5 promile, alkohola. Zato ne smemo biti presenečeni, ko bodo' organi milice kontrolirali Voznike traktorjev za alkohol. Kazni pa vemo, da šo ZELO, ZELO HUDE. Torej vozniki POZOR! Naj bo to opozorilo vsem delavcem, ki bodo vozili traktorje v času obiranja (in tudi ostala motorna vozila!) in kooperantom! Pomagajmo k večji prometni varnosti in s tem k uspešnemu spravilu hmelja v tako težkem prometnem položaju! Priredil Vinko Jug !l ¡¡ >i1 II II II ¡I || II J ( j 11 ! 1 II ! | ilMi Izgube pridelka pri strojnem obiranju so naj-večje na slabo vzdrževanih DKIT Celje je organiziralo zelo uspel in dobro obiskan strokovni izlet na avstrijsko Koroško. Obiskali smo več slovenskih kmetov, svinjerejcev Varnost pri delu z obiraIniki za hmelj1 Pred vrati je sezona obiranja hmeljaObrati, posušiti in vskladisciti je potrebno trud celoletnega dela. Proizvajalci hmelja stojijo pred najbolj zahtevno in po količini dela najtežjo na-1 logo. Pri spravilu pridelka je potrebna pomoč neštevilnih rok, če hoče hmeljar celoleten trud spraviti »pod streho«, da bo pri tem dosegel zahtevano kvaliteto in količino. V ta namen še vedno prihajajo v našo dolino številni sezonski delavci, pa tudi znanci in delavci, ki drugače niso v delovnem procesu zaposleni v hmeljarstvu, priskočijo na pomoč. Smo sredi'najhujših priprav za ureditev prevoznih sredstev za prevoz hmeljnih trt iz hmeljišč do obiralnih .strojev, priprave sušilnic, kurišč, skladiščnih prostorov in vsega drugega potrebnega dela. Vsakoletne izkušnje pri spravilu hmelja'so nam tudi grenek opomin na vsakoletne napake pri obiranju s stroji, neštevilne poškodbe delavcev, ki jih zaposlimo, pri obiranju in sušenju, in marsikakšno pogorelo sušilnico, skladišče hmelja ali celo obiralni stroj. Zato se je potrebno priprav za obiranje lotiti tudi iz tega stališča, da bo spravilo pridelka potekalo brez nevarnosti za zaposlene ali celo brez »rdečega petelina«. Zato poskušajmo teh nekaj vrstic nameniti tudi temu problemu, saj sami vemo, da je mehanizacija v pomoč človeku, seveda če z njo preudarno in previdno ravna. Trganje trt v žičnicah Trganje trt v žičnicah ni tako brez nevarnosti, kot izgleda na prvi pogled. Neštevilne poškodbe delavcev, predvsem zaradi, padcev s prikolic zaradi nepazljivega speljevanja s traktorjem niso redke,, saj smo beležili že celo smrtne primere pri tem delu. Zaio morajo vozniki traktorjev zelo pažiti pri . vožnji, predvsem pa pri speljevanju s traktorji, ko delavci trte trgajo ih ne pazijo na sinhronizirano delo. Poseben problem je vstopanje in sestopanje s prikolic, ki se veliko-krat dogaja kar med vgžnjo. Nevarnosti so posebno velike, kadar se ■trgajo Umeijske trte pod električnimi vodi, ki visijo, nizko nad žičnicami. Posebno že v vlažnem in mokrem, vremenu je ta nevarnost občutno povečana. Zato v takem primeru previdnosti ni nikdar dovolj. Nemalo je bilo primerov možnosti zadušitve z vrvico, ki' se je delavcu navila okrog vratu, voznik ni bil pozoren, pa je delavcu grozila za-, dušitev. Naj posebej omenim pravilno zaščito teh delavcev v neugodnih vremenskih razmerah. Delavci naj -imajo,nepremočljivo obleko tako prirejeno, da jim voda ne zateka za rokave in za vrat, imeti morajo kapuco. Ponoči naj imajo osvetljeno delovno mesto. Poleg tega naj imajo prikolice napravo za vtikanje trt v. trirogelnik, da lahko vlagalec trt na: stroju jemlje trte; vedno po vrsti. Prevoz delavcev Za trganje -trt je dovoljen SAMO po njivi. Vsi ostali prevozi so prepovedani. Prikolice morajo, imeti napravo za varen dostop in sestop s prikolice, torej stopnice, nameščene na primerno mesto in ustrezno ograjo. Zaradi preobremenitve ne smemo trgati vrst od enega konca proti drugemu, temveč posamezna polja žicnicd enakomerno razbremenjevati! Prikolice morajo biti zg vožnjo v JAVNEM CESTNEM PROMETU opremljene z vsemi predpisanimi lučmi za označevanje vozila, zavor-; nimi lučmi in smerokazi. Imeti morajo predpisana odbojna stekla. Enako velja predpis za traktorje. Vozniki morajo imeti Veljavno vozniško dovoljenje. Zaposleni v DRUŽBENEM sektorju MORAJO podpisati izjave, da so seznanjeni z navodili za varno delo in predpisi za vožnjo in sicer PRED pričetkom dela. To priporočamo tudi vsem kooperantom, ki pri teh delih zaposlujejo tuje delavce. Posebej naj opozorim vse na delo v, žičnicah v primeru. neviht oziroma grmenja. -V takih primerih naj ne bodo ljudje v žičnicah zaradi nevarnosti strele. Pa tudi v primeru viharja se naj delavci-NE ZADRŽUJEJO v žičnicah Zaradi nevarnosti zrušitve žičnice! • OMrgiijg na obirakpih strojih , Nevarnost preti že pri..samem dovozu, prikolic in potiskanju praženih in polnih prjkolic na oziroma z mesta obešanja trt. Ze pred leti je ,,SVD ..predlagala namestitev posebnih U.-profiloy ze vodenje .,iufle, prikolic v betonsjca Ua. Kljub tejnuše niso vsa deloryišča. oprem-/¡¡ jjena ,s, potrebnimi,i^odili. &§,, premikanje praznih ali polnih prikolic .jersyp predlagala droge, s posebniini yilicamir . ki se nastavjo na most ,, traktorja in, prikpliep, da ne pride do drsenja in pri, tem do. nesreče delavca pri potiskanju prikolic. iJruga nevarnost-.preti,pri-obešanju trt na, prggp hmeljne trte (pred-(.,:Vsem na o.blralnlk.ih,»JjJGOBR.UFi:«) Neredki so primeri, ko . si delav.ec ;za,takne trlo , za rokavico-, ali ga kavelj zagrgpL za ovratnik itd,. V takem primeru lahko pride do hude nesreče. Zato^SVD predlagala v dosegu proge, namestitev varnostne ,, tipke »STOP«, s, katero: lahko ustavi delavec progo. Vsi, vrtljivi in gib-- . 1 ji vi. deli na obiralnem stroju morajo biti pravilno zaščiteni, in sicer . .iajtp, da NI MOŽNO priti delavcu , v dotik, z nevarnimi deli, Kakršna-i: koli odprtina ne SME biti tako velika, da, bi lahko, delavec potisnil prst skozi zaščito in bi tako prišlo do poškodbe. Delavci, ki na »JUGOBRUFF« snemajo trte s . proge,., morajo bili privezani-z varnostnim pasom, zaradi nevarnosti padca z višine. Delavci pri rezalniku trt,morajo biti ZDRAVNIŠKO pregledani, da , so, sposobni za vargo delo, prav tako kot .snemalcr trt za delo na višini Posebno nevarno delo je za delavce pri avtomatskih obiralcih. Ti delavci lahko ob nepazljivosti in nezadostni zaščiti verig utrpe težke poškodbe ali so lahko celo oh življenje. .Vsekakor je bolje, če delov-l ni postopek organiziramo tako, da to delovno mesto odpade. V nasprotnem primeru naj ta dela opravljajo osebe, ki so pazljive, vestne in opozorjene ha nevarnost, ki jim preti. Poleg omenjene varnostne tipke na progi trte naj bodo varnostne' tipke-za ustavitev strojev še na: — prvi valjčni mizi, - drugi valjčni mizi, — na prebiralnem traku na koncu stroja, — pri trtoreznici. Delavci na teh mestih morajo biti posebej opozorjeni zakaj služijo (e varnostne tipke in kdaj se uporabljajo. Marsikatero nesrečo je mogoče preprečiti ali omiliti, če sp ti delavci pozorni na sodelavce in vedo, kdaj naj uporabijo varnostno tipko. Varnostne tipke morajo biti povezane z ZVOČNIM signalom, ki opozori mehanika ali vodja na nevarnost in lahko takoj ukrepa.. PRI OBIRANJU S STROJEM MORA VELJATI STROGA DELOVNA DISCIPLINA, i Vsak začetek, prekinitev ali. konec obiranja mora biti javljen z ustanovljenimi zvočnimi znaki. Legenda Znakov mora biti nalepljena pri vseh »STOP« tipkah in na glavni stikalni plošči.. Za varno delo pri strojnem obiranju je odgovoren vodja obiranja, ki mora biti določen za vsako izmeno posebej. Vodja enote ali predsednik strojne skupnosti je odgovoren, da postavi takšno organizacijo in pooblastj vodjo obiranja, ki potem tudi pred zakonom odgovarja za vse nepravilnosti v. primeru nesieče ali celo smrti. Tega se na žalost vodje obiranja vse premalo zavedajo in se marsikdaj znajdejo v hudih težavah, ko je treba odgovarjati pred sodiščem. Vodjo nadomešča mehanik pri stroju 4? strojnik, ki‘je odgovoren za pravilno zaščito in delovanje stroja. Vsaka odstranitev kakršnekpli zaščite ali obratovanje brez ustrezne zaščite, zaradi katere je prišlo do telesne poškodbe — odgovarjata pred sodiščem vodja obiranja in strojnik. . Zato še posebej opozarjam0 na res temeljito zaščito in tehnično brezhibnost strojev pri delu, posebno še, kadar imamo zaposlene sei zonce ali tuje delavce. (Seveda domači niso izvzeti.) Zagon in ustavitev stroja je domena izključno strojnika. Nihče drug nima pravice zaganjati stroja izjemoma v- dogovoru s strojnikom. Ža vsako popravilo, na - stroju mora biti na glavni stikalni plošči: stroje opozorilen napis, ki. PREPOVEDUJE VKLOP STROJA. Strojnik ali pomočnik popravljata stroj in sta y notranjosti pa pride nekdo in vklopi stroj!!! Menda ni treba posebej poudarjati, da smo na žalpsl. imeli že dosti takih primerov. Zatorej naj še enkrat poudarimo na potrebno disciplino pri delu Y o.biralni hali je prepovedano vsako vpitje ali kričanje — to je samo ~za primer nesreče, da opozori sodelavce na hitro pomoč! OBISKI \j HALI SO PREPOVEDANI. Tudi družinski člani, če pridejo na obisk h svojcem, smejo k stroju le z vednostjo vodje ali strojnika. VSAK DEj 1AVEC, KI MU JE DODELJENO DELOVNO MESTO, GA NE SME ZA PUŠČATI MED OBRATOVANJEM ALI SvbjEVOLJNO ZAMENJEVATI! Z DRUGIM DELAVCEM. Vodja obiranja je odgovoren, da vsakega do lavca uvede v delo na posameznem mestu. Na stroju ali okrog stroja je prepovedano obešati obleko ali drugo Stvari, ki ne. spadajo k stroju. Vsak, delavec se sme gibati le v s.v.djeiii delokrogu. Izjema so navodila vodje ali mehanika, ko odredita različni pomoč. 1 _ „J PREDVSEM NAJ VELJA OPOZORILO, DA NIHČE NE SME SE fjATI V STROJ, OD STRAN JEV ATI VARNOSTNE ALI DRUGE NA PRAVE, KO STROJ OBRATUJE. Predvsem obiralniki »JUGOBRUFF« s| zaradi svpje razsežnosti dovolj nezaščiteni hi je vsak poseg v obinočji stroja silno nevaren in STROGO PREPOVEDAN. Zadnje velja pray tako za strojnike in pomočnike, ki morajo š« toljko. bojj paziti .na" strpj in na. delavce, da varno delajo in ne pridi do neljubih posledic. Tri popravilih na-višini morajo mehaniki -rr- strojniki nositi ob. yezno. varnostni pas in-uporabljaty predpisane varnostne naprave (PTP“1 pisane lestve itd.). Povsod.na strojih morajo biti nameščeni opozorilni napisi,, ki Qp°f zarjajp vse zaposlene na, prepoved spganja v stroj, obvezno upprao| varnostnega pasu, prepoved vklopa, nepooblaščenim• osebam, pojgsnijij uporabo, tipk in druga varppsjna navodila in opozorila. Na oglašuj deski morajo visetj,navodila za varno delo, s katerimi so pred pri??' kom del seznanjeni vši, delavci za svoje delovno mesto. VSI DELAv MORAJO TUDI LASTNOROČNO PODPISATI IZJAVE, da so bili s® znanj eni z navodili za varno delo. Navodila ,ih izjave izda vsako. le< SVD za vse stroje. Posebej naj opozorim na pravilno električno zaščito stroja; ki mon biti priklopljen po predpisih in vsako leto pregledan po strokovni slu* bi. Stroj mora biti ozemljen- Obhalna hala pa mora imeti po predpisij strelevednp zaščito. Vsaki dve leti morajo biti opravljene meritve dol tika električnih naprav in meritve strelovodnih naprav. Pri obiralnih strojih je tudi važen vrstni red vklopa stroja. N« prej poženemo puhalnik, nato ‘rezalnik, nato sledi transportna verigi • !¡j.', ■' .a in trakovi, nazadnje pa vklopimo še ventilatorje. Izklop stroja teče v obratnem vrstnem redu. Posebej velja za te stroje prepoved vstopa na sam stroj, kadar je v pogonu. Na stroj ne smemo vstopati,- niti dvigati pokrovov ali čistiti boben z notranje strani, če pogon ni izklopljen in na stikalni plošči mora viseti opozorilo oziroma prepoved vklopa stroja. Kadarkoli je potrebno na stroju opraviti varilska dela ali stroj očistiti morda s čistili, MORA ODGOVORNA OSEBA izdati za takšna popravila PISMEN nalog v katerem zahteva vse potrebne varnostne ukrepe, da ne pride do požara (požarna Straža, pripravljeni gasilni aparati, odstranitev vnetljivih snovi itd.). Zaradi nedoslednosti je že prišlo do požara, v katerem je zgorel WOLF in lesena Šupa. Zato previdnost ni nikoli odveč! Za dostop na stroj (ko je pogon izključen) naj strojnik uporablja varnostno lestev s kavljema, ki se zatakneta za okvir stroja. Tako bo tudi strojnik lahko hitro in varno opravljal svoje delo. Posebej še naj omenim, da. je v primeru nesreče pri delu s težjimi poškodbami potrebna takojšnja prijava inšpektoratu dela. Za družbeni' sektor je prijava preko SVD ha republiški inšpektorat dela, za zasebni sektor pa na OBČINSKI inšpektorat dela. V primeru težke ali celo sntrtne nesrečč je obvezno obvestiti tudi Milico, ki mora v takih primerih takoj priti na mesto nesreče. Zgornja navodila za obiralne, stroje veljajo smiselno tudi za ostale tipe obiralnih strojev kot so WOLF, ALLAIS in druge. Pri teh strojih velja posebej opozoriti, da je med obratovanjem prfepovedan dostop na stroj, da je potrebno imeti posebno varnostno lestev za dostop na stroj, kadar ne obratuje. Poleg tega morajo imeti stroji te vrste DVE varnostni tipki »STOP«, in sicer pri progi hmeljne trle in na glavni stikalni plošči. Delo s temi stroji je 'ob predpisani zaščiti običajno bolj varno, predvsem ker je manj zaposlenih pri teh strojih/Seveda pa-velja vse zgoraj napisano tudi za te stroje. Posebej naj velja še nekaj besed osebni zaščitni opremi ža delavce. Delavci pri obešanju trt in usmerjanju v stroj morajo imeti na razpolago nepremočljivo zaščitno obleko. Imeti morajo dolge usnjene rokavice za delo. Podobno morajo biti opremljeni delavci pri rezalniku trt. Delavci na valjčnih in prebiralni mizi morajo biti BREZ rokavic, da lahko uspešno prebirajo oziroma opravljajo svoje delo. Delavci pri stroju morajo nositi tesno se prilegajočo obleko. Delovnih plaščev in podobne obleke ni dovoljeno nositi. To seveda velja tudi za mehanike — strojnike, ki morajo nositi delovno obleko iarmer kroj 6293. Okrog stroja je prepovedano puščati kakršnokoli orodje, rezervne’ ideie in podobno, ki bi, če pridejo v stroj, povzročili težke okvare. Ob stroju se lahko nahajajo le potrebni koši, vreče in drugo, namenjeno za obratovanje stroja. Od stroja je potrebno odstranjevati ves obran ¡hmelj in drugo tako, da je okolica stroja vedno dostopna z vseh strani, pi vhodu mora viseti napis o prepovedi Vstopa nezaposlenim v obiral-po halo. Pri pripravi in pri čiščenju strojev od lupoliiia (WOLF itd.) morami paziti pri uporabi razredčil, da tega ne delamo z uporabo ognja. Obstoja velika nevarnost požara. Zato opozarjamo vse predsednike strojnih skupnosti, da pri popravilih računajo na način priprave stro-[jev, da ne bi prišlo do požara. V obiralrti hali Morata biti vsaj dva gasilna aparata za gašenje električnih naprav (Na CO2, ozirom najboljši aparati so aparati na Piah S — 9) že pri samem popravilu in seveda med obiranjem. PRIPRAVA SUŠILNIC ZA SEZONO SUŠENJA HMELJA : Običajno se priprave sušilnic za skorajšnjo sušilno sezono lotimo šele takrat, ko hmelj že praktično- pričnemo obirat. Tako pozabiiho ned letom na napake, ki smo jih prejšnjo sezono opazili pa jih nato pozabili. V samem času sušenja marsikje ne napravimo nobenih zapiskov, kaj ne deluje kot treba. Predvsem velja ta ugotovitev za nekatere sušilnice v družbenem sektorju, kjer -vodje sušilnic ne napišejo poročila o ugotovljenih pomanjkljivostih. Čim pa prispe hmelj od strokce najprej zatakne pri dvigalu, nato pri mrežah, kurišču itd. Skratka slab,začetek' sušenja. Koliko živcev in nepotrebnega skakanja izgubijo delavci, ve le malokdo. Tudi koliko hmelj izgubi na kvaliteti, ne vemo. Čeprav se sušilnicam daje zadnja leta večji poudarek glede na Mehanizacijo posameznih faz dela, pa vendar še nismo pristopili k temeljiti rekonstrukciji in popolni mehanizaciji že obstoječih sušilnic, posebno večjih. Premalo skrbi pa na splošno posvečamo »MALENKOSTIM«, ki pa taajo težje posledice. Današnje sušenje z gorivom kot je kurilno olja je postalo zelo hago. Drago predvsem zaradi- tega, ker je'silno poskočila cena fener-3ije. Na drugi strani pa nismo dosti storili, da bi to drago energijo les tudi koristno porabili. Veliko imamo toplotnih'in drugih izgub, ki paš stanejo težke denarce. Če pogledamo samo netesnost sušilnic, neubranost vrat na izvlakalnih mrežah, počenih sušilnih zidov, netesnih m’neižoiiranih vrat za dostop pod mreže in to primerjamo' s tempera-. ‘Mo, ki vlada v sušilnici, vidimo, da nam energija kar »izteka«. Že iami WOLFOVI ogrevalči so bili konstruirani v »dobrih starih časih« 'onene energije, ki jih ne’ bo nikdar več. Zato bi morali temu problemu posvetiti več pozornosti in pričeti )0lj smotrno raziskovati te izgube. - Pri tem je kup »malenkosti« .od netesnosti vzvodov za spuščanje; tmelja in drugih podobnih malenkosti, da bi se kar splačalo temeljito ’opraviti in pripraviti sušilnice. f Poseben problem je še vedno nezadostna pozornost namenjena POLARNI VARNOSTI. Predvsem velja to za sušilne komore, ki so ogrevane z ogrevalči PEKALO in tudi WOLF. Na nekaterih sušilnicah opažamo nedovoljno pozornost, da se prepreči dostop hmelj skih plev v sam zračni tok ogrevalca, kar predstavlja veliko požarno nevarnost za sušilnico. Zato je potrebno: — ograditi sesalne odprtine ogrevalcev z gosto mrežo, ki ne bo prepuščala plev ali pa celo ograditi celoten ogrevalec z gosto mrežo; — kjer je nad ogrevalči. samo pločevinast pod, pade skozi reže precej plev, ki potem prihajajo v zračni 'tok ogrevalca; — zgornja etaža (zelena) je večkrat povsem odprta. Zračni tok ogrevalca tvori vrtince, ki prebijejo nasut hmelj in ga nosijo največkrat skozi odprtine in opeko, kjer pada počasi na tla. Tu ga zopet vsesa zračni tok ogrevalca in potisne v. sušilnico. Torej zopet povečana požarna nevarnost in izguba hmelja. Nešteto je dostopov v ogrevalne komore, ki niso dovolj -zatesnjeni in izdelani ognjevarno. Zato moramo zatesnitvi posvetiti več skrbi. Pri obratovanju ogrevalca se pri vsaki menjavi hmelja v komori zapre tudi pretok zraka s pomočjo lopute na vstopu v ogrevalec. Pri ponovnem zagonu ogrevalca ostane loputa vsled izrabljene ali izkrivljene vodilne vrvi napol ali celo popolnoma zaprta. V takšni komori se hmelj »kuha«, ker se dalj časa suši, požarna nevarnost pa je o-gromna, kajti pretok zraka je zmanjšan in udarja nazaj. Vodja sušilnice bi moral nenehno skrbeti o delovanju teli loput: Takšna komora zopet porabi dosti več dragega goriva. , Problem po svoje predstavlja tudi Sama mreža, s katero se hmelj izvlači iz sušilnice. Večina teh mrež ne teče vzporedno tako, da še zatika, uteži in vodilna, kolesa ne tečejo prosto. Tako se dogaja, da mreža ne. steče sama nazaj do stene sušilnice. Ostáne odprta reža in pri spuščanju hmelja iz: zgornje mreže le-ta pade pod mrežo in še nabira ob ustju usmerjevalca zračnega toka. Vemo, da je sušače zelo težko pripraviti, da ta hmelj redno čistijo oziroma odstranijo, ker je komora zelo vroča. Pa tudi proces sušenja se podaljša. Na drugi strani je to ogromna požarna nevarnost, saj zadostuje le iskra, pa je požar tu. Na zahtevo SVD so sicer v večini primerov vgrajene varnostne tipke, ki omogočajo Vsaj takojšen izklop zračnega toka, če opazimo, da je v komori nastal požar.' Vendar je resnična nevarnost lahko dosti hujša, če požara ne opazimo pravočasno — torej ko' je že prepozno! Na zadnji strani mreže večkrat izpade usmerjevalna pločevina, ki ima nalogo usmerjati zračni tok ob steni sušijnice. Če te pločevine ni, sušilnica suši neenakomerno. Na eni strani imamo že skoro. suh hmelj, na drugi pa jé še moker. Pri pregledu komor namenimo temeljit pregled navedenim pomanjkljivostim. Pozornost zaslužijo tudi dimniki in ostale dimne naprave. Večjim poškodbam sp podvrženi dimniki, skozi katere pihajo dimni plini od kurilnega olja,- ki vsebujejo predvsem več žvepla. Poleg tega imamo večino dimnih naprav, ki so skozi daljše obdobje že močno poškodovani. Predvsem notranjost dimnikov ni več gladka, to pa povzroča nadaljnje. poškodbe in velike toplotne izgube. Na moderniziranih sušilnicah z vgrajenimi ogrevalči WOLF vgrajujemo že dimnike »SCHIEDEL«, ki so kvalitetni iri bodo lahko prinesli precejšnje prihranke, poleg tega pa so grajeni požarno varno. Pri vgraditvi v sušilnice WOLF, je prišlo večkrat do pomanjkljivih vgraditev v obstoječe klasične dimnike. Ostale so razpoker skozi katere je zračni tok ogrevalca potiskal pleve izpod mrež v dimnike kar predstavlja seveda Veliko požarno nevarnost. Največ pozornosti moramo posvetiti zapiranju požarnih vrat na; sušilnicah. Sušači zelo neradi zapirajo ža sabo vrata. Le ta so na sušilnicah vgrajena iz požarnovarnih razlogov. V primeru požara morajo vrata zadržati požar vsaj 2 uri. Seveda, če so odprta, to vlogo zgubijo. Novi pravilnik iz lanskega leta predpisuje avtomatiko, ki bo zapirala požarna vratá, Šele takrat bodo dani pogoji, da v primeru potrebe požarna vratá požar zadržijo. Premalo sami delavci na sušilnici razmišlja-o nevarnostih požara; Vsakdo pravi: »Do požara ne sme priti.« Na žalost nam podatki kažejo, da požari kljub temu izbruhnejo. Naše želje so eno, resničnost pa drugo. Delavci, ki so na sušilnicah, bodo morali biti strogo disciplinirani. Posebej moramo skrbeti za brezhibnost električnih naprav, uporabljati pravilne varovalke, poklicati moramo strokovnjake, ki bodo pred sušenjem pregledali vse naprave, opravili potrebna popravila in s tem zagotovili res varno delovanje vseh naprav. Vodje sušilnic bodo •morali poskrbeti, da navedene naloge spravijo v življenje. V ta namen 'morajo vsakega delavca posebej seznaniti z navodili za varno delo in požarno varnost, delavci "morajo- to potrditi z lastnoročnim podpisom. Posebej ostro'morajo vodje sušilnic nastopati proti kršilcem; ki ne upoštevajo varnostnih navodil, da preprečijo vsako., nedisciplino, kršilce pa odstranijo iz sušilnic. Le na ta način bo možno vzdrževati potrebno disciplino. Posebej še naj opozorimo na uživanje alkohola pri tem delu. Delavcem je potrebno zagotoviti osvežujoče napitke, ker je tako delo, da delavci morajo imeti le-te na razpolago. Če: tega ne storimo, si nabavljajo vse mogoče pijače, seveda v prvi vrsti alkoholne. Pozornost posvetite svetilom. Letošnjo pomanjkanje žarnic ne bo prijetno. Pri skladiščenju bal moramo paziti, da ne pridejo preblizu svétil (0,5 m) in imajo vsa 'svetila zaščitna stekla. Predvsem, čim končamo s sušenjem, moramo'izklopiti tok v Sušilnici in v skladišču, vse zaklenemo. Na sušilnicah moramo imeti nameščenih dovolj gasilnih aparatov, predvsem na prah in ogljikov dioksid (S — 9 in CO2), ki so namenjeni-tudi za gašenje vseh vrši električnih požarov, S temi aparati lahko gasimo vse naprave, ki so pod napetostjo. Ostalih aparatov na peno in vodo -ne priporočamo. Sušilnice, ki imajo vgrajene zidne hidrante ali ob sušilnici vgrajene podzemne hidrante, morajo imeti delavci Sestavljene gasilne trojke za uporabo teh naprav. (Nadaljevanje na 8. strani) /sa* m .__________ «i»_________ Osebni dohodki pri spravilu hmelja V LASTNI IN ZADRUŽNI PROIZVODNJI Leto 1979 1980 1981 Obiranje ročno Ah stari nasadi din 10,00 15,00 18,00 Obiranje ročno (I. letnik) 12,00 15,00 20,00 Organizacija obiralcev .70,00 90,00 110,00 Delavci na njivi: rezanje trt na tleh 24,00 30,00 44,00 trganje in poravnavanje. . . 30,00 37,00 50,00 pobiranje panog in čiščenje omrežja 24,000 '31,00 44,00 Delavci pri obiralnih strojih: obešanje trt na obiralni stroj 30,00 37,00 50,00 predobiranje . 22,00 29,00 42,00 ravnanje trf pred glavnim obiralcem 20,00 27,00 40,00 odpenjanje trt 23,00 30,00 43,00 prebiranje dolgih panog — prva valčna 22,00 29,00 42,00 prebiranje neobr. pan. — druga valčna 20,00 27,00 40,00 delo pri avtomatskem - obiralcu 20,00 ' 27,00/ 40,00 prebiranje hmelja na traku 20,00 27,00 40,00 rezanje trt s trtoreznico 24,00 31,00 44,00 odvoz hmelju in odpadkov — ročna prenašanje 22,00 1 29,00 42,00 Delavci pri sušenju hmelja peči s podpihom glavni sušači 7-—9 komor 31,00 38,00 51,00 5—7 komor 30,00 r 37,00 B 50,00 8 -5 komor S 29,00 36,00 49,00 do 2 komori 23,00 35,00 48,00 Kurjači: " . -kurjenje peči Pokalo po kom. 12,00 15,00 ' 22,00 ostali- delavci pri sušenju 23,00 - 32,00 '45,00 transport, svežega hmelja j 22,00 29,00' 42,00 basanje hmelja ročno la s humidifika.torjem ■ . 1 ' 22,00 - 29,00 42,00 skupinovodjo na 200 obiralcev 250—350 300—450 550—-659 kuharice • 22,00 29,00 48,00 najeti traktoristi 30;00 - 37,00 50,00 naj eti: mehaniki - 60,00 70,00 100,00 hrana 3 škafe . 36,00 45,00 60,00 Obiralni stroji izven strojnih skupnosti' in družbenih organizacij " Wolf 220 , . ' 550 700 1.000,00 \Volf 280 650 800 1.200,00 Aliaeyp - 550 700 1.000,00 Bruf Bj 250 660 . 800 1.200,00 Bruf BS | ' 1.300 1.700 2.200,00 (Nadaljevanje s 7. Strani) Vsi delavci morajo biti seznanjeni o izklopu toka pri uporabi vode. •Imeti morajo vaje, da v primeru požara znajo hidrante aktivirati in gasiti, dokler ne pride pomoč gasilcev; Se nekaj besed o dvigalih na, sušilnicah in njihovi uporabi. Dvigala spadajo v skupino naprav, za katere Veljajo zelo strogi predpisi o njihovi uporabi. Delovati morajo brezhibno in imeti vgrajene varnostne naprave. Na žalost v nekaterih sušilnicah (manjših) posamezni sezonski sušači, ki prihajajo vsako leto sušit hmelj, ne upoštevajo navodil. Izklopijo varnostne naprave in obratujejo brez njih. Pri tem je žalostno predvsem to, da jih odgovorni (vkljub opozorilom SVDj ne-POKLIČEJO NA ODGOVORNOST, kajti v primeru nesreče bodo prav odgovorne osebe krive za nesrečo. Želim, da bi ta navodila in opozorila prispevala 'k večji varnošti in s tem boljši produktivnosti pri sušenju hmelja. Vinko Jug Glasilo Hmeljar izdaja delavski svet . SOZD Hmezad: Žalec — Tjlreja uredniški odbor: predsednik" Tone'Gubenšek, dipl. inž. kmet.; člani: Jože Breznik, dipl. inž. kmet., Metka Vočke, Jože Sabjan, Jože Zagoričnik, Miljeva Kač, dipl. inž. kmet. — urednica strokovne priloge za hmeljarstvo. Vili Vvbihal, kmet. inž. — glavni in odgovorni urednik — Uredništvo je v SOZD Hmezad v Žalcu, Ulica Žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Mesečna naročnina 17 din. — Tisk AERO Celje — tozd grafika V spomin Po dolgi bolezni nas je v 82. letu starosti tiho zapustil JOŽE JELOVŠEK iz Petrovč. Pokopali smo- ga na njegovo željo v ožjem krogu 1. julija 1981 v Žalcu. S pokojnim Jožetom smo izgnbili dobrega kmečkega gospodarja, zavednega zadružnika in zelo dobrega hmeljarja, znanega med hmeljarji po vsem svetu. Po dolini " znan kot izredno dober hmeljar in organizator je bil takoj po vojni in v 60 letih, ko mu je to še dopuščalo zdravje, vzor in svetovalec generacij hmeljarjev pri" naprezanju za večje in boljše pridelke. Izkušnje in-znanja je rad posredoval drugim, to prikazujejo tudi njegovi članki v našem listu, ki mu je bil zvest dopisnik. Jože je bil vrsto let predsednik Združenja hmeljarjev za Slovenijo', član predsedstva evropskega hmeljarskega biroja, tajnik Hmeljarske komisije za Slovenijo in predsednik Kmetijske zadruge Petrovče. Bil je nosilec odlikovanja Zasluge za narod s srebrno zvezdo in ordena evropskega hmeljarskega biroja. Ohranili ga bomo v spominu kot zavednega, dobrega hmeljarja in zadružnika; človeka, ki Smo mu dolžni zahvalo za njegov prispevek hmeljarskemu napredku in uveljavljanju našega-hmeljarstva v svetu. Slava mu! SOZD Hmezad Lepo je samó'tisto življenje, ki v njem niso potrebni čudeži. Nobena sužnost ni bolj sramotna, od prostovoljne. Komercializem je stržen sodobne civilizacije. Svobodna vedoželjnost učenje .bolj spodbuja kot sila in strah. •,- Navada je ubijalec vseh resnih zadovoljstev.. Hmezad in Inštitut za hmeljarstvo je v juliju obiskala japonska gospodarska delegacija. Gostje so se zanimali za naše hmeljarstvo in si ogledali nekaj. turističnih znamenitosti Savinjske doline. Kratek postanek pred hmeljarskim domom v Šempetru PREGOVORI VELIKI SRPAN ‘ O Porcijunkuli (2. Vlil), če je vročina, huda bo prihodnja zima. Če se megia zjutraj vzdiguje, slabo vreme napoveduje; če pa zemlja meglo posrka, lepo vreme na vrata trka. Po vremenu Jerneja (24. VIII.), rada cela jesen se nareja. Mmeij arji I Poslovna skupnost za hmeljarstvo Slovenije priredi v soboto, 15. avgusta oh 20, uri v dvorani hmeljarskega doma v. Žalcu DRUŽABNI VEČER v počastitev 19. dneva hmeljarjev in z že znanim in utečenim programom. Vabljeni! ----—-------------;---i----j---------------