Gozdarski vestnik 
Letnik 56, številka 1 Ljubljana, februar 1998 
ISSN OQ1 7~2723 
Tematska številka: So naravno 
.gospodarjenje 
in rana gozdov v novih razrnerah 
Go~darske 

strategije EU 


ZVEZ:A 

GO ZIDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE 

KLOPI PRENAŠAJO VIRUS 


KLOPNEGA MENINGOENCEFALITISA 


VEC ~ LETNA 
~ ~ 


ZASCITA 


Gozdarski v .stnik, letnik 56 • š te,ilka 1 / 10/. 56 • l\lo. 1 Slov nsk.a strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 
RAZPRAVE 
IZ DOMACE IN TWE PRAKSE 
STALIŠCA IN ODMEVI 

DRUŠlVtNE VESTI GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 
NAPOVEDUJEMO IN VABIMO 
Kfl.DAIIN IZOBRAŽEVANJE IZ STROKOVNEGA TISKA 

STROKOVNOIZ~E TRG GOZDNIH LESNIH PRO~OOOV 
2 Uvodnik 
3 Iztok Winkler, Jurij Marence Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih družbenih in gospo­darskih razmerah 
Efficiency or Foreslry und er the new Social and Economic Conditions 
12 Živ an Veselic Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Zavodu za gozdove Slovenije-v luci novosti Pravilnika o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih Forestry planning in fhe Slovenian Forest SeNice~ in the light of the nov~ elties of the Regulations on Forestry and Silvicultural Planning 
12 Iztok Winkler, Darij Krajcic Zagotavljanje gozdne reprodukcije Safeguarding forest reproduction 
25 Zoran Grecs Gojenje gozdov na Zavodu za gozdove Slovenije in izvajanje gojitvenih del v zadnjih letih 30 Jože Jeromel Zadružništvo v gozdarstvu 34 Povzetki referatov s posvetovanja "Sonaravne gospodarjenje in raba gozdov-obnovljivega naravnega bogastva-v.novih razmerahn 
45 Stališca in ugotov1tve s posvetovanja "Sonaravne gospoda~enje in raba gozdov-obnovljivega naravnega bogastva-v novih razmerah", ki ga je organizirala Zveza gozdarskih društev Slovenije 6. novembra 1997 
47 GV 1997/10 -Rezultati ankete o poznavanju gozdov in gozdarstva v javnosti 48 Organiziranost slovenskega gozdarstva po letu 1993 50 Ob šestdesetletnici Gozdarskega vestnika 51 Nike Pogacnik Evropska unija išce skupno gozdarsko strategijo 53 Živan Veselic Xl. Svetovni gozdarski kongres v AntaliJi (Turcija), 13.­23. oktobra 1997 58 XlX. Gozdarski študijski dnevi "GORSKI GOZD" 58 Varnost in zdravje pri gozdnem delu 59 Vplivi pridobivanja lesa na sestoj in gozdna tla 59 Inženirska zbornica Slovenije. objavlja 60 Gozdarski vestnik med študenti-da ali ne 61 Zbomik gozdarstva in lesarstva št. 54 61 Gozdarsko strokovno izrazje 63 Trg gozdnih lesnih proizvodov-nova podoba in nov naslov rubrike borza dela in storitev v letu 1998 

Gozov 56 {1998) 1 


Vestnik s kravato 
Pred vami je prva številka 56. letnika Gozdarskega vestnika. Kot 
smo obljubili, s prenovljeno zunanjo podobo. Ohranili smo format, 
spremenili pa videz platnic in notranjosti. Novosti na platnicah so 
simbol izdajatelj·a, nekaj poudarkov iz vsebine in nagrajena fotografija 
iz lanskega natecaja -tokrat revimi gozdar pri delu. Dvo barvna gra­
ficna podoba notranjosti poudarja delitev Vestnika na dva dela. Prvi 
je namenjen daljšim strokovnim razpravam, drugi aktualnim prispev­kom v rubrikah. Barva notranjosti se bo od številke do številke spreminjala; v letošnjem letu med umirjen imi odtenki zelene in modre. Odlocili smo se za odprto oblikovanje, ki izkorišca celotno razpolotljivo površino izbranega formata, da pa se znotraj Vestnika ne boste izgubili, bodo poskrbeli dobro vidni naslovi rubrik-krava te. 
Upamo, da vam bodo spremembe zunanje podobe revije všec (vsem pac nikoli), saj smo z njimi želeli poudariti tudi vsebinski prepih pri reviji. Gozdarski vestnik bo tudi v bodoce glasilo v katerem bomo objavljali strokovne in znanstvene prispevke, ki obrav­navajo gozd, gozdni prostor in gozdarstvo. Se naprej si bomo prizadevali za kulturo dialoga, ki ga v casu vecpfastno razcepljene stroke še kako potrebujemo. Zelo smo veseli, da so pisci prepoznali Vestnik kot medij·, ki omogoca soocanje razlicnih pogledov. To se kaže tudi v tej številki, ki je v veliki meri posvecena predstavitvi posveta Zveze: S ona ravno gospodarjenje in raba gozdov-obnovljivega naravnega bogastva-v novih razmerah. Gozdarji smo razlicnost v naravi sprejeli kot vrednoto, sedaj se bomo morali nauciti živeti še z razlicnostjo mnenj in to sprejeti kot bogastvo duha. 
Vecji poudarek bi radi dali tudi utripu dela po gozdarskih društvih, vendar to brez vašega sodelovanja ne gre. Vabimo vsa gozdarska društva, da nam s kratkim prispevkom predstavijo clane in svojo dejavnost-opravljeno ali šefe nacrtovano. Šefe, ko se boste tudi sami našli na straneh vašega Vestnika, se bodo tkale vezi pripadnosti reviji in utrjevala naklonjenost stroki. 
Eden pomembnih znakov pripadnosti reviji (vsaj za urednika) je tudi pravocasno po­ravnana narocnina. Prav sredi pisanja tega uvodnlka sem prejel novoletno vošcilnico z dvoumna naslovnico in naslednjo vsebino: 'Spoštovani, odpovedujem narocanje Goz­darskega vestnika, seveda pa se ne bom odpovedal prebiranju cenjenega glasila in revlj'e gozdarjev, fe v knjižnici si ga bom sposojal. Saj veste, pokojnina ... ' Vse bi bilo lepo in prav, ce ne bi 'vošcila· podpisal gozdar. ki je bil dolga leta pojem strokovnjaka in vzor številnim mladim kadrom. Mar niti on ne razume, da Vestnik ni Delo, da nekega dne Vestnika NE BO v knjižnico, ce ga ne bo podpiral in branil vsak, ki se je zave2al tej stroki. Gozdarski vestnik ni revija s stabilno bodocnostjo. Njen obstoj je tradicionalno ogrožen in tudi letos je do konca letnika še veliko ce-jev. Ali pa to morda pomeni, da naj veterani nosijo kravate, mladi (po srcu ali kar tako) pa zavihajo rokave? Dragi prijatelji Vestnika, kot vidite smo v uredništvu to že storili, zato ste sedaj na potezi vi. Primite za pero (raje tipkovnico) in napišite prispevek za Vestnik, ponudite ga sodelavcu in pridobite novega narocnika ali pa vsaj poskrbite, da bo tudi vaših 'nekajjurjev' narocnine omo­gocilo izid naslednje številke! Za naše kravate je še cas. 
Mag. Robert Robek 

GozdV 56 (1998) 1 


Razprave 

GDK : 642 + 923.4 "1991-1997": (497.12) 
Gospodarnos · gospodarjenja z gozdovi v novih družbenih in gospodarskih razmerah 
Efficiency of Forestry under the new Social and Economic Conditions 
Iztok WINf<LER·. Jurij M AR ENCEh 
Izvlecek : Winkler, l., Marence, J.: Gospodarnost gospoda~enja z gozdovi v novih družbenih in gospodarskih razmerah. Gozdarski vestnik, št. 1/1998. V slovenšcini s povzetkom v anglešcini . cii. lit. 9. 
Gospodarnost gospada~enja z gozdovi se je zaradi spremenjenih družbenih in gospodarskih razmer spremenila. Zlasti na to vplivajo zmanjšani obseg gozdne proizvodnje in poslabšana sestava gozdnih lesnih sortimentov. Gozdarske gospodarske dn.Jžbe se postopoma utrjujejo kol gospodarski subjekti, zasebni lastniki gozdov pa kot individualni proizvajalci na majhnim razdrobljen\ gozdni posesti težka dosegajo gospodarsko ugodne rezultate. Za nadaljnji razvoj gospoda~enja z gozdovi so zelo pomembne stabilnejše splošne gospodarske razmere in krepitev gozdarskega podjetništva, vendar v trdno postavljenih ekoloških okvirih. 
Kljucne besede: gozdovi, gozdarstvo, gospodarnost. zaposlenost, place . 
Abstract: Winkler, 1., Marence, J.: Efficiency of Forestry under the new Social and Economic Conditions. Gozdarski vestnik, No. 1/1998. !n Slovene with a summary in English, lit. quot. 9. 
The efficiency of forestry has changed due to altered social and economic conditions. ln particular. the reduced extent of forest wood production and the deterioration of the com position of forest wood assortments have had a strong impact on lhe efficiency of forestry. Forestry societies are gradually consolidating as economic enterprises. white private forest owners-as indlvldual producers on a limited and seatle red forest property-hardly reach economically favourable resulls. For the continuing development of forestry, the general economic condilions are of the greatest importance, white the 
forest economy must be strengthened in a consolidated ecological framework. 
Key words: forests, forestry. effic!ency, emp!oyment, salaries. 
UVOD 
INTRODUCTION 

Spremenjene družbene in gospodarske razmere po letu 1990 se v slo­
venskem gozdarstvu kažejo zlasti v naslednjih znacilnostih: 
-locitev javnih od poslovnih dejavnosti gozdarstvu, 
-javni interes za trajnost gozdov in vseh njihovih funkcij zagotavlja javna gozdarska služba; 
-preoblikovanje gozdnih gospodarstev v gozdarske gospodarske družbe, ki v gozdovih opravljajo poslovne dejavnosti, ter lastninsko preoblikovanje teh podjetij v gozdarske gospodarske družbe: 
-nastanek novih subjektov v poslovni sferi gozdarstva, 
-zasebni lastnik gozda postaja formalno samostojen, v okviru usmeritev goz­dnogospodarskega in gozdnogojitvenega nacrta in v sodelovanju z javno gozdarsko službo se odloca o gospodarjenju s svojim gozdom; povsem samostojen pa je pri odlocanju za gozdno proizvodnjo in pri prodaji !esa; 
~z državnimi gozdovi upravlja in razpolaga Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov, dela v državnih gozdovih pa na podlagi koncesijske pogodbe opravljajo dosedanji upravljalci teh gozdov; 
-sistem financiranja gozdne reprodukcije je spremenjen: vsak lastnik je sam 
.. Prof. dr. l. W., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive we Bio­tehniške fakultete, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
u Mag, J. M., Oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire Bio­tehniške fakultete, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 

GozdV 56 (1998) 1 
1/Vmkler, 1 , M;, rence, J.: Gospociarnosl gospodar;en)i:J l fi07rlovi v novih družbenth '~"' 9 spodarsk:ll r3zmt·uatl 
odgovoren za gozdno reprodukcijo, država mu pri tem pomaga s sub­vencijami ter davcnimi oprostitvami in olajšavami; -zaporedne naravne kalami tete so mocno nacele gospodarnost dela v gozdovih. 
Na gospodarske razmere v gozdarstvu mocno vplivajo tudi težave pri preobrazbi lesnopredelovalne industrije, zlasti celulozne. Prodaja lesa, zlasti manj kakovostnih sortimentov. je težja. 


2 GOZDNA PROIZVODNJA 
2 FOREST WOOD PRODUCTION 
Posledica spremenjenih razmer je mocna produkcijska depresija, ki se kaže v znatno zmanjšan em obsegu gozdne proizvodnje (secnje) ter prepolovljenem obsegu izvedenih gojitvenih del v gozdovih .. 
V obdobju 1991-1995 se je obseg secnje v vseh gozdovih v prime~avi s prejšnjim petletnim obdobjem zmanjšal za 35 %, leta 19% pa je spet nekoliko porastel in je po podatkih Zavoda za gozdove znašal2,33 milijonov m3 .. Dejanski obseg secnje je verjetno nekaj vecji, kot kažejo uradni podatki. Na podlagi rezultatov ankete med lastniki gozdov leta 1995 (WINKLER 1 MEDVED 1996), bi lahko sklepali, da znaša okoli 2,6-2,7 milijonov m3. Razliko je treba pripisati vecji neevidentirani secnji, kot jo upošteva Zavod za gozdove. in zlasti neustreznim tarifam za ugotavljanje lesne mase. Maljevec (1997) je v svoji diplomski nalogi ugotovil, da je bilo na obmocju Snežnik v letih 1994 in 1995 razme~e med neto posekana in bruto odkazano lesno maso pri iglavcih 0,94, pri listavcih pa 0,90. 
Sortimentna sestava posekanega lesa je zaradi zaporednih kalami tet vsako leto slabša, povecuje se delež lesa za kemicno predelavo. Zanesljivih podatkov 
o sortimentni sestavi celotne gozdne proizvodnje nimamo, saj zasebni lastniki del proizvodnje porabijo zase ali v lastni predelavi, podatki o prodaji lesa pa so prav tako nezanesfjivi. Še najbolje lahko sklepamo o sortimentni sestavi gozdne proizvodnje na podlagi podatkov o tej sestavi v državnih gozdovih. 
Lastninsko preoblikovanje gozdnih gospodarstev in nastanek novih poslovnih subjektov v gozdarstvu se kaže tudi v pozitivnem razmahu podjet­niške miselnosti, ki pa lahko ob pomanjkljivem nadzoru v gozdovih zacne delovati negativno na gozdove. 

Pregledn ica 1: Sortimentna ses­tava posekanega lesa v državnih gozdovih 
Tab le 1: Assorfment com position of cul wood in state-owned forests 
Skupina sertimentov Assorlment group -- Delež v skupni secnji v % 11' ShHre in total fellings in % It  
11 19"93  1994  1995  1996  
lglavci 1 Conners  100  100  100  100  
HTodovina 1 Raw timi?Jer  71  69  64  60  
Tehnrcni les z~ nepQsredno uporab0 Techni<;al w.Qod fer direet U§e  5  6  6  5  
Les za kemiGne predelavo Wood for ehemlcallreatment  24  25  30  35  
~ .  - -.  
l!istavci 1 Broadleaves  100  100  100  100  
Hl0dt1Nina 1 R'aw timber  38  34  31  32  
Tehnicni les za neposredno uporabo Technies/ Wf:d.Od f6r direct use  2  2  2  1  
Les za kemicm~ predelave Wood fer ehemicaltreatment  34  40  38  35  
Drva 1 Firewood  26  24  29  32  
GozdV 56 (1998) 1 


Vir: podatki gozdarskih gospodarskih družb J Source: data from forestry societies 

1991 1992 1993 1995 1996 -~-0>­1<WIIo 1 Numller 6.0& 1 4 979 4.180 3786 3098 2:102 



po>sl~M •QOI!O>'--. 
... tli! ~·. 1 dl'&r"C:Wd 


J ZAPOSLENOST 3 EMPI.OYMENi 
$\tvDo uposlenlh v goz~ar$1'1\J s• ,e prepo\0\•10. v zadnrh lel/h ~ $01'1 <IAb•ta11a lzobr.ubena •n starostna sestava goUJa•s~<.n ~h sut>,et-10v 
• ie 'Jtcno raznwoma ugodne ner;eqr d~l\c.ll nesto)a c;n llObJafeva<>JU delavcev v ne()Osred"l gozdno prOIZvodnJo (pnmeflal WINKLER 1997). 
K crokaunemu !te·Jolu ta;><JSitnoh v g0ld8rs~lh gospod., si< Ih drutb41h It 1re1>a od lela • 994 dalje PJofte~ le uposlone • )4"'11 C>QUJar$l illutl>l. ~J ,11 stat • si •~O re M jemojo ve~ ped gozdarstvo. ~k med Ja""'"" slu!· oarru 
4 CENE GOZDNIH LESNIH SORTIMENTOV 
4 PRICE OF FOREST WOOD ASSORTMENTS 
\,.ozdArSkll QO• pod att~l drufi:Ho plldOil<VI\0 1\IC! dOnoelll~ 1\lt vflt nacJ 1\0V, pn te mer izv&IM I$ dol '" PrOOI)I .... ,z ortavnon \lOZOOY "' v.t Jl(t vladlltol Dohodftk pr~oob•v•l<' lud• 1 '"'"1"111•'" del '" Odl<uparn IIWI 11 
Josecnlh gozdov on z druglmo deta""osll"l 
Na go•pod•••ko poloial gowars~on C>Q>podanl<lll '•uti> '" JIMbnoh laswkov ~ozdov oomemono vpl.va)O cene e>azonlh .. ~h sonrnen101o 
c;ospodaillvo 1 EOOI>Oi»Y  1'1'1\  t!l9'  19'13  ·~  ·~  ·~  
·lll~ok,, leto \9i' • 100 ./lldox,/11 1!192 • 100  100,0  ma  143.1  t61,o&  tn3  
·lllll'ftnlloldoka -~e~ol ({Id••  22~  liS  122  ua  113  107  
~al'lltvo/Fo~  
·ln~. loiO 1992-100 ·lnri~1. 1~ 1!191 = tOO  100,0  126 5  1~7  11!0.7  tn.l  
-ve!Wll .,d~k· • •wllrus.1  2119  25G  126  1t8  110  101  

~ ~·•ulld/lf!Crfl •< lllf~·· 

V• 
Stalostlcn "''-Slovenil" a lela t996 IAooelrl .......a. pnoglod ce 19&7 e s.,",,.., Slo<" <oCM omut/ ,...." "'~ b 1096, s-I'"Ot'ihlf---~ 1!lfl7, 6 
<:eno go;dmh lesnih sorumenlolo lllSbofo •kladno l rasljo cen d"'9'h pro­
rl vodov Vel'lin• onoel<s• ···~ cef\ lakO v gospodar>tw kot ., QOZd~f$\VV pa ~o1Hp na posiO\lfl<> lfm"J"•If! rasiJ KlJUb raslt cen POS~lno h ' kupm ~ordn1h SOI1omeo1ov pa •• doseiena poyprecna tlina cena goUlmn /flnm >a•t•menlov manjSa al• slagnmo lola to vpliva poslabSilna SOI1II'flentlla ~stava pndobljeruh C>QZOMl le$tll\ sonirnefllOV 
5 REZULTATI GOSPODARJENJA V GOZDARSKIH GOSPO· 
DARSKIH DRUŽBAH V LETU 1996 ~ RESUl TS OF BUSINESS ACTIVITY IN FORESTRY SOCIETIES FOR 
1996 

F!erula~ gO$poda<JO!O)<lQOzda~ gospodarskih druil> so primerljiVI ~;,; od \4!ta 1996 dalje ko 1'! bila kontana ~adrovska prenova ln skoraj " 

s 
JI'! • •p ~ • , 1 j IJ• • It , '•1 :j,p•1• ·! • f n 
. '~ 

'JI> ... ' PretnoJ:ente QOZ· -QCIIIC>d..-dru!b le<a 
1'196 
-' j "'-">oJiolfiOlrtSOCI· 
cMas ,., f!YJt 
li1d~b. 1996195  
Sreq•llfa v ml<l SIT 1 Auilr~ [n mi!flo!l SIT  15.881  103  
-stalna / Fi'<~d A>ser.  10.000  51!1  
.gibl~va/ Cumml Al$ots  S.8B1  11G  

Ob~znooll ao virov s.O<IS1av v<nkl SIT Llllb~ilte.s dpo ~ ASMIS "' ".,,,IQtl SIT  1!>.~1  
Dele! ~pi1alt C;opilill Slplr•  112'/t  
Ge let l<ni!lc ..... ~'""'"""""" Shat&dShM· anrt~T""" Uilb<otces  1&'!1.  

-­-••-tva!olpila!) Fir!aoolal~-,~~1a(J  1222  96  
Oelež"!l'l!d~OWill> sredlleV Sllat$ !/ITM>(IIIJIIf Fm•tJ A ~IS  0.575  96  
Koelic .. ~ zadoi!e!Kiafi 0>611il:fent of bebi• Ccntratlod  o. 135  93  

vr GZ!',-finanlnf kanlnlk• :r;;, leto 1991' .' Srwrce s.cs .fin~ lfViocMot'l for 19!M 
(.elot• tvd1 ž~ d~hle • or•mo2M ia ne ~d a njingozdnih goS»><ia<s:1ev Gibljejo pa se v okwih, k1 vOIJaio za celo~'O slovensko gospodarSlvo. 
GoZdal$k99QSDod9rsJ<• arvtbesovletu 1996rnelltza 15.&11 rMprd SIT premozenja. od lega jo OOpadlo na stalna Sleo!.tva &3 %. Yecr\6 $t~v gozd~rstva te la~lnlh , koefiOftnl z.aclct!e<mb ,e ma;w. n w w ~ 

", ,.l, ~r-ll a.il •, Prlhod~Hn odh(l(lki go~:dar1klh go~h :lrul:tl" 
letu1ll!l(\ 
r-.~ !-R.a"u• liniJ tts-pend/­turo) KJ /otOJJf)l JCICIItWOS lot 1996 
z".... v rnto STT Amounl in-SfF  -~ 1'>~~•• t091111JS  
Prihodkl l R~  15.088  11 2  
vtem: oo prodljai i>Uhtl<f!lromaalu  13.019  100  

Ooh>dl> 1 &poncu ......  15.096  114  
v lem $lrcl;l<ldeoa Dl tl>asa. Empktymenl Co.sl  .tW7  11&  
Amor1izooj8/ Am!>rlrl•'""  652  111  
ee/otn1 dcbiQ>k 1 fohtl Pfflli/  388  126  
Celotna izguba 1 Totii//,()3ll  396  JQ91  
Davek IZ dobil:< ol ToK /mm Pmlil  SI  173  

Blujo~OM vri\drW)st Git!$$ Addlld Vllluo  5li29  106  
P<>VPI<!Ono tteYllo -14"111 po u,.~ All>ltafJO Numbttral ~ 1>1'41'1 hout~trafe  ? 157  96  

vr (',ZS. I<nan!no-ulooo1~ / S<une SFS -5naooaln<liall<>r.<lcr r99t1 
Celolro pn~ se Jb v letu 1996 ~v pnmerja·11 s predhodn1m lo tom 
za 12 '%.on /!eme< so w ~povecal> drug prihodki kot pa prihO<:Iek oo prodaJ8 Med~. ICI so se povec.lll1 u. 14 '4, jih odpade 1reijino na straš~e dela. ~vo .co~ telol;1 ,& po$10YaiQ :t """'mnlno Izgube v 1e1t1 1996 J• gczda ~Stvo na racun ralicllh d.WkOv pmpevato v dfZavno blagajno okoh 1.~ mUyard tola~J<N. 
SI/oSlO dela so pomemben poslOvni svo še~. zlasti stro~ki plae zapo$1en•h Povpre6'le place v goze1arsk1h gospodatSkih d1uib&h so nekaJ viSJO kat v gospodarstvu Takšno razmerJe me~ povpref,nima placama v gospodarll1VV., yozdarsl\'u Je ie dolgoletno on v posame?n•h lellh le nekOliko niha 
.... 'J.A 

l(&llli<i 1 /ndiuJ#s 1(~ poocjamollb/ .-ll'lclOI)I 
l)oro&>eNiot ~ •pheldl ClljlJA/'rfokf ~1-vl Ylfl/do! A .. eJ: 
~ N :t81>C>Ife""1J'' v 000 SIr ~per l:mt>loYflll 1n t-n<l srr 
Stn>\MI d&la .. illpo!lt .. v 000 SIT Emplc~...OC~ pet Eml){oyedilt thi>U$and SIT 
Plate ~· zopeale""fl• v 000 S IT Sa/iiMS pet Employod Iti thOUW!d SIT 
Delet lllrn««ov delA v oaho<lklll 

$/llllfl ol Emp/oymeN Co$/ ln EJrpen~e• eMo dod•n• vr'!(lnoat n~ xapoil<snii!J'I v ooo SIT 
Glll-$t Add<Jd Vo/tnt pot Em 
Q.995 
0.026 
0.021 6965 2.317 1 64g O,JJI H IO 
lndeies t 996195 
97 
115 
117 
116 110 112 
92 
IlO 
... : .. ,· Kcwia~ 
go&:lO~~­
-.>illo-u.!bv-•996 
-< .._._,.ol el$asrq ol _ _.. ...... , ... b<e:slrysoo-
-.o-t996 

Lota/ Y .. r  1990  1!1!11  l!i92  19')3  199'  1995  1!196  
Qosp!XIarstv<> 1 fCOfl(lftiY  10 172  le&ZI  ~ · ~  7H l2  915.8 11  llll191i  
G!IZUorlllvo 1 Folft•W  IOJ63  18 845  OO .IMI  MI52S  Q5011  125.tl l  1374'7  
lll<l~~~~IIOOllQd.· l ~~ lndox Economy • t  102  lil  11~  lil  100  '"  

v ;, Sta11$btlll l• lll(llo RS :•lela 1119!1, C'.ZS linortrol ""ttlnob lO le<n IG!lfi 
.$()UfCtll StltiiSJJCAIIJMUIIl ,"Voorl o/~ for f~ Sf S · ltw'tJOII/.ndaWI 1::6 tgge 
6 GOSPODARNOST GOSPODARJENJA Z DJUAVNIMI GOZDOVI f\ EFI'ICIENCV O~ FORESTR\' WITJ.l STATE OWNED FORESTS 
Z drl avn•mii)02dovl OOSI)Odan IUP<WviJll ., ttUpoa.gaj Slded 11!>CI•f6~1h tetnlto ic •n gozdov Republil<e Siov&nOJe Dela • dtUrvnoh pozdow•ll ,zval&lo Kll<'ces•onu~ • . ~J prltlotlljeroe g<llllneleu>e-kJell"""""""' ZA pr ~MC~> (JO IzvaJanJa del pf~CU}elo Sl<lodu onsoeve~ za~. ki ,ev !>SMI go.1cm. 'eniB Sklad mnrn del doblfBne leine "'""' ""'""""' nt tM!Cif-na dN v 
<Jr;ta~h go%00\fl, kol !10 npt SI>NOil' gozdov alsenec~ ~dnlhte61. ~ JO namanJ• lud• zn gradl'ljO go.rxtn;, cal Sl<lad ya IIJdl:aw:aMC UJ pla611> prometnega dovl<a za le$ na ee~. od sucjtl I<Oocesijslo/l pnheld~ov pa mora olablb tull• pr1spevel< lll SkM!nm ~odnii\JlO sAiad. Pta-; pn poskwM1u $<1Jda se dooro ka!ejo vse posebllosb gospoda<J&"'• z go2dovl. ~l le<JB,O . do 
·•~'"* del dose.tene tenle nano"'"""""'" za maeo~ntt p<Mtti!f\8 ttrotl<u trpr S31\8t~) v naslednjih let.~'> ZalO lidi lahko na reruloole gosf)Odlll)enja qlooamo ~eklM10 >e s1uu1 ~ ta.ovno llllOI.lbfe. 
Za gospodarjenje z drta....,mi gozdovlv obclobjiJ 199<1·1996 1e ln a~•l no IIOI,ante povprecnih Jltodatnol\ cene gozdnllles,.h sor~fl\en iOv, hkrdll p~ ~131na r3sl l!ro!i<ov ;>ndobtvanta lesa Ta~o ~ren ta 12 drtavmh gozdov Iz 1<1!1 v leto zmM~UJ4! Pa venoar JO gozdan:ke gospodarske dru ~b e. k• 
•r'a)a,O dela v dr1a""lh gozdo.,h • leloh 1994 1996 zago1ov11e Sklaou k...-ehjsloll zomljltc 11 gozdOv Republtl<a SfoventJ• ni!lo ol<. 660 m10 SIT 
7 GOSPODARNOST GOZDNEGA DELA ZASEBNIH LASTNIKOV GOZOOV 7 EFFICtENCY Ol' ACTIVllY OF PRIVATE FOREST OWNERS 
l~· lastnollo go2clov so oo PIV! spros~IVI gospod a~enja teta 1990. zln~ glode obvezne P<odate •esa, pogosto razotaran1. Subvencije za 
l'"r"'ll 11"'3 .. aru..~~ 
O. v ppoctenMJ n goataratvu 
'• UOt'tl'tlvQII'Qih $~~brle$", ""' IICDfW"IY -rod"' l:'n.WV 

......... • .1 • ,· .... -.. • 1 w •• ,. 
811 
• 
~­
2] 
n 
61 
46 159 
10 
1/ • 
6 10 
• 

~~---------------L~1~2-L_~I2-L_~l~I12-L_~~~~--l~~-L~1 _J 
-


1 .. ,...,_.. . RlllullftlgoS-pod."lr• 
Vv Anala>lllollodor. • !"""""""-s.ta.oo ~ '""41U:"' I)07Ilov RS 1991 


jen.1e 1. ~da·mim• goz.dovc 
,.._. Resu!r$ ot fOMRI'y 11! .u.,. re-owr>ed lore.J• 
Soottlo """"""" al,_". • Frn"!!-al liHI Ar/fJClllufllf Pfo(s lfJd FcnJsl3 FI/tKI all"-q-of~-IQ97 
gozdnogo.spOOanl<ll dola ""pr81tU!jt-ne '" ne ~ no~dafloga .,.,.,. 
'"" \'Zajemoo5U ki re~ ~e<\11 ptel.o p<ospe ... & Ll bioiMI<3 vla\)aoja, prodaja lesa pa 1e letJa rol ji! kazalo Zlltn!e fTW1091Spet obra!:.>JO k ne~danpm goldnlmgo$f)Odar>r.ot~~ . lapl'!l pn~upui&S<~ zagotaviJato potreboo varnost Ne kalNI 1-gozdov pa so raMI tudllasl11o pr-mamo prodelavo lesa. 
V preglednoc.i 9 so poi(au.nl koeroc.en~~ gospodarnosti p.,.amezmh mot· nih jmode"lhl l!!hno/ogll••cn!" 1n !lll<BVI!a le~ Kqoficlltnlgospodamosh ~anja~ 1" 121at~~ ~ot raz. me rle med O<lkuono cono lesa na kaml· ""-'>).! cest11n •trol.lll .eb'>!e ln !.pni villi 
Na naOn n ~st pridobivanja lese v us&bnln IJ02dovth odlo­
alno vplivajo vetlkosl celotne ln gozdne posesiJ 1n s tflm povezan Obseg 
selnje. os slro~kovno Sllant pa zlasto ~o a stror"ega dela, ko re v veloko meri 
odVISlla OO IZk~tenosll detovn1h sredsla\t. Mode Ina anah.ta ukonlcenosh delo'lflih s.edSlev, strMJ.ov ~o gospodarnosh dera ~ njlmo. kile upo~ t eval a veliltoal gozdne posesll, mcfr.o 111. pmmerno teM ologoro dela ter naravne sesla)ne in proiZvodr>e •azmere ;e polo.azala do na ma1Mo go1dno poS&s\1, ko v SloYeniJ' ~ veano previadule. n1 z oobeno teMoJOg110 ~togote dos&tl gospodarsko pozltivn09a pndooivanja lesa (gozdne takse) in lastna ~na 
pnOobivanta lesa ne pokn'va proda1ne cene lesa "8 kamionski CEI:Stl. Na 
sreon, gc.zdru posest (nad .lO ha) lahke· pnt.akujemo oo>lltvneckonomske rezuftate le pn b.<l1h teflnoklgoJah, ko o porabljajo pnlago,en6 kmO!IJ$ke Irak· torye Le r.ajvecja gozdoa posesti c<llogota kombiroaciro rnzllcnlh tennologlj pndobM!nl'l lesa ln tudJ poZitivne ekonomske ucin~e {MARENCE 1997! 
Zato se. razumljivo, posta'~Ja vp ra~a11je , zakar ~a<ftbnr la.,nlklgotdov k~ub tak 1m gospodarslum kazaJcem še vedno data.io v gozdu . 

• 
,. 

R~ u to so pr~""' natledntl . '"""' celo ~•10 ~ c:eno, 
_,. .,td$tva amor11ZI<IIO v da~!lh taso'l!lo~>oOOot)fll. kor ,e z., nar;wo 1a$oe000 ~ rr4tifSU 1n ~o:rdne pra..rvodnlft ustJe iM dt:tlovna sredstva so ZW\0 ~ Z.litar~l l . 
• 
z/IlMo~ ~'"' u avio v gozou '" "" pal jU 1'1 uslllaJevO-.e $kupne UIX>I-deb<llh ~r!Kia le • rotalf'lo, 

• 
naU mentaiilola, po k.t10rl MOC8 \/Uk ID51M>k orTIAb S~ dekwna ated$1Va 


t:nod •l nastalih l9ll11ftr jo pradvMil' v puvez.,.ar~u laslnollov gozdov pn ra<.IOflalneJ!r •zrabo delovnih sr9d41tV. ko odloolno 'olplva,o na slt~ke 
. ~I"QQS.tl.! 

goror"''J• dela Mol-to za lll nudoro strojno kro!ko a• ~dou1avan,e lasll\ll<ov btaol~ oM>ronlnglj v gozdne zadruge . ·, ~oiAA>•atov<o 
-


• 

'/1/lnkle r. 1., Mmerr~ c . J . GospnrJc!J'·Jost qosoodCJfJenjs z gczdcvi '-' no·JIII .:lruibelllh , , ·~ yos;)Od;Jrskih razmerah 

POVZETEK 
Spremenjene družbene in gospodarske razmere po letu 1990 se v slovenskem gozdarstvu kažejo zlasti v naslednjih znacilnostih: -locitev javnih od poslovnih dejavnosti v gozdarstvu; -javni interes za trajnost gozdov in vseh njihovih funkcij zagotavlja javna gozdarska služba; -preoblikovanje gozdnih gospodarstev v gozdarska podjetja, ki v gozdovih opravljajo poslovne dejavnosti, ter 
lastninsko preoblikovanje teh podjetij v gozdarske gospodarske družbe; -nastanek novih poslovnih subjektov v poslovni sferi gozdarstva; -zasebni lastnik gozda postaja formalno samostojen in se v okviru usmeritev gozdnogospodarskega in gozdno­
gojitvenega nacrta sam odloca o gospodarjenju s svojim gozdom; samostojen je tudi pri odlocanju za gozdno proizvodnjo in pri prodaji lesa; -z državnimi gozdovi upravlja in razpolaga Sklad kmetijskih zemljišc in gozdov, izvajanje del v državnih gozdovih pa na podlagi koncesijskega razmerja opravljajo dosedanji upravljalci teh gozdov; -sistem financiranja gozdne reprodukcije je spremenjen; vsak lastnik je sam odgovoren za gozdno reprodukcijo, država mu pri tem pomaga s subvencijami in davcnimi oprostitvami in olajšavami; -zaporedne naravne kalamitete so mocno nacele gospodarnost dela v gozdovih. 
Na gospodarske razmere v gozdarstvu mocno vplivajo težave pri preobrazbi lesnopredelovalne industrije, zlasti celulozne. Prodaja lesar posebno manj kakovostnih sortimentov. je težja. Posledica spremenjenih razmer je mocna produkcijska depresija, ki se kaže v znatno zmanjšanem obsegu gozdne proizvodnje (secnje) ter prepolovljenem obsegu gojitvenih del v gozdovih. 
Lastninsko preoblikovanje gozdnih gospodarstev in nastanek novih poslovnih subjektov v gozdarstvu se kaže tudi v pozitivnem razmahu podjetniške miselnosti, ki pa lahko ob pomanjkljivem nadzoru v gozdovih zacne delovati negativno na gozdove. 
Število zaposlenih v gozdarstvu se je prepolovilo, v zadnjih letih se spet stabilizira. lzobrazbena in starostna sestava gozdarskih poslovnih subjektov je še vedno razmeroma ugodna. najvecji primanjkljaj nastaja pri izobra­ževanju delavcev v neposredni gozdni proizvodnji. 
Rezultati gospodarjenja gozdarskih podjetij so v okvirih, ki veljajo za celotno slovensko gospodarstvo. 
Zasebni lastniki gozdov so po prvi sprostitvi gospoda~enja leta 1990, zlasti glede obvezne prodaje lesa, pogosto razocarani. Subvencije za gozdnogospodarska dela so premajhne in ne nadomešcajo nekdanjega sistema vza­jemnosti, ki je bila zagotovljena preko prispevka za biološka vlaganja, prodaja lesa pa je težja, kot je kazalo. Zato se mnogi spet obracajo k nekdanjim gozdnim gospodarstvom, ki jim pri odkupu lesa zagotavlja potrebno varnost. 
Gospoda most dela na razdrobljeni zasebni gozdni posesti je nizka. Na majhni posesti, ki v Sloveniji še vedno prevladuje, ni z nobeno tehnologijo mogoce doseci gospodarsko pozitivne gozdne proizvodnje in lastna cena prido­bivanja lesa ne pokriva prodajne cene lesa na kamionski cesti. Na srednji gozdni posesti (nad 30 ha) lahko pricaku­jemo pozitivne ekonomske rezultate pri uporabi tehnologij, ki uporabljajo prilagojene kmetijske traktorje. Le najvecja gozdna posest omogoca kombinacijo razlicnih tehnologij pridobivanja lesa in tudi pozitivne ekonomske ucinke. 
Za izboljšanje nastalih razmer so pomembne stabilnejše splošne gospodarske razmere, ki bodo omogocale normalno prodajo lesa, pravocasno placevanje lesa in ustvarjala razmere za intenzivnejši prispevek države pri vlaganjih v gozdove. Krepiti moramo gozdarsko podjetništvo, vendar pa le v trdno postavljenih ekoloških okvirih. To narekuje stalno preve~anje in ocenjevanje, kako izvajalci izpolnjujejo pogoje za izvajanje del v gozdovih. Zasebni lastniki gozdov bodo morali bolj upoštevati stvarne ekonomske razmere in se za ucinkovitejše gospoda~enje z gozdovi bolj povezovati ali pa presoditi, ce se jim splaca samim še izvajati dela v gozdovih. 

EFFICIENCY OF FORESTRY UNDER THE NEW SOCIAL AND ECONOMIC CONDITIONS 
Summary The altered social and economic conditions after 1990 have become apparent, in particular, in the following ways: -the division of forestry into public and business activities; -the public interest in the preservation of forests with all their functions is se cu red by the Public Forest Service; -the reorgimisation of forest properties into for es try enterprises performing business activities in the woods, as well as ownership transformation in the se enterprises which are becoming for es try societies; 
GozdV 56 {1998) 1 

1.Ninkie:, l., I·J1aren(:e , J. Gospodarnost gospodarjenja z gozdovi v novih družbenih m gospodarskih razmerat1 
_ establishment of new business subjects in the business sphere of forestry; _ private forest owners become formally independent, and are free to choose the forestry mode in their forests 
with in the framework of the guidelines of the forestry and silv1cultural plan; they are also independent in choos­
ing the wood production and sale; _ state-owned forests are run and managed by the Agricultural Plats and Forests Fund, while work in these state­owned forests is performed by the previous administrators of these forests on the basis of a concession; _ the system of financing forest reproduction has changed: the responsibility forforest re production now li es with every single owner, while the state offers subsidies and tax relief; -a success ion of natural disasters have much reduced the efficiency of fores1ry work. 
The difficulties in reorganising the wood-processing industry, in particular, the cellulose industry, have had a strong impact on the economic conditions in the forestry sector. It is get1ing difficult to sell wood, above all, the less good quality assortments. 
The consequences of altered conditions area mark ed production crisis, which shows itself in greatly reduced wood production (felllngs ), and a halving of silvicultural work in the forests. 
The ownership transformation of the forest properties and the emergence of new business subjects in the forestry sector also manifests itself ina positive boost of business mentality, which may, however, start having a negative impact on the forests when there is a lack of control. 
The number of people employed in forestry has ha\ved, bu1 has been stable over the last few years. The education and age com position of forestry business subjects remains relatively favourable, while there is a large deficit at training workers in the immediate wood production. 
The results of the management in forestry enterprises are within the framework of the ove rail Slovenian economy. 
Since the first liberalisation of forestry in 1990, the private forest owners have often been disappointed, par­ticularly as regards the sale of wood. The subventions for forestry work are too small, and do not re place the former system of reciprocity, which was assured via a contribution for biological investments: the sale of wood is more difficult than anticipated. This is why many tum to the formerforest enterprises, where the necessary secu­rity in selling wood is guaranteed . 
The efficiency of work on scattered private forest properties is low. Small properties, stili prevailing in Slovenia, cannot give an economically positive yield, even using the best technology. The cost of production cannot be covered by the sales price reached "on the truck road". For medium-sized forest properties (above 30 ha), posi­tive economic results may be anticipated, using an adapted tractor. However, only the largest forest prcperties enable the owner to use different wood production technologies and yield a profit. 
To enhance the existing conditions, it is most important to stabilise the economy asa whole, which will then allow for normal saJe s conditions for wood, in-time payment of wood, and ere ate condruons where state subsidies through investrnents in the forests will increase. ln order for this to come true, a continuous control and assess­ment of whether the conditions for performing work in the woods are adequately met must be made. The private forest owners will have to consider the actual economic conditions to a greater extent, and co-operate more intensively, or judge whether periorming work in their forests on their own is worthwhile . 
VIRI/ REFERENCES 
MALJEVEC, M .. 1997. Predhodna izmera kolicine in ocena sort imen tne sestave gozdne lesne mase ter njena zanes­ljivost.-Diplomska naloga, Ljubljana, BF-Gozdarstvo, 23 s. MARENCE, J .. 1997.1zbor in gospodarnost prilagojenih tehnof~ij pridobivanja gozdnih lesnih sortimentov v zasebnih gozdovih.-Magislrsko delo, ljubljana, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 141 s. WINKLER, l. 1 MEDVED,M., 1996. Osnovni podatki anketiranja lastnikov gozdov. V letu 1995.-Ljubljana. Oddelek za gozdarstvo Biofehniške fakultete in Gozdarski inštitut Slovenije, 325 s. WINKLER, 1., 1997. Stanje in možnosti prihodnje orgal'liziranosti gospoda~enja z gozdovi v Sloveniji.-GozdV, 55. 7-8, 
s. . 318-335. ---1997. Analiza dohodkov.-Gozdarski sektor Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov RS. ---1997. Financni kazalniki GZS za leto 1996 po dejavnostih .-Ljubljana, GZS, 2 s. ---1997. Kadri v gozdarskih gospodarskih družbah (rezultati ankete).-Ljubljana, Oddelek za gozdarstvo Biotehniške 
fakultete, 9 s. 
---1997. Porocilo o delu in financno porocilo-zakljucni ra tun ZGS za leto 1996.-Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. 
---1996. Statisticni letopis Slovenije za leto 1996.-Ljubljana. Statisticni urad RS. 
GozdV 56 (1998) 1 

Razprave 

GDK: 62 + 931 "1995·1997" (497.12) 
Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Zavodu za gozdove S avenije 
· · luci novosti Pravilnika o gozdnogospodarski in gozdnogojitvenih nacrtih 
Forestry plannin in tt1e Slovenian Forest Service -in !he light of the lovelties of 1e Re~Juiatlons on Forestry (,nd SiiViCUituml Planning 
Ž lv~H \ V SE IC' 

Izvlecek: Veselic, L..: Gozdnogospodarsko nacrtovanje v Zavodu za gozdove Slovenije. Gozdarski vestnik, št. i/1998. V slovenšcini, cit. lit. 3. 
V prispevku prikazuje avtor vsebino gozdnogospodarskih nacrtov, kot jih doloca novi, pravkar izdelani Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih, ter bistvene novosti, ki ji glede nacina izdelave, vsebine in spremljanja izvajanja gozdnogospodarskih nacrtov doloca novi pravilnik. Navedene so organizacijske in tehnološke novosti pri izdelavi gozdnogospodarskih nacrtov ter kratek pregled najpomembnejših nalog Zaveda za gozdove Slovenije. opravljenih na podrocju nacrtovanja razvoja gozdov in gozdnega prostora v preteklih treh letih. 
Kljucne besede: go2dnogospodarsko nacrtovanje, go2darska zakonodaja, Zavod za gozdove Slovenije. 
Abstract: Veselic, L..: Forestry planning in the Slovenian Forest Service. Gozdarski vestnik, No. 1/1998. ln Slovene, lit. quot. 3. ln his article, the aulhor shows the content of forestry plans as determined by the newly enacted Regulations on For­
estry and Silvicultural Planning. These include the fundamental novelties stipulated by the new regulations, regarding the formulation mode. conte nt and the accompaniment of the implementation of the forestry plans. The au thor mentions the organisational and technologica\ novelties at the formulation of forestry plans, and gives a brief survey oi the most impor­tant tasks of the Slovenian Forest Service in the area of forest development planning and forest area over the past thr ee years. 
Key words: forestry planning, forestry legislation, Slovenian Forest Service. 
1 UVOD 
INTRODUCTION 
Zavod za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) nadaljuje tradicijo nacrtnega usmerjanja razvoja gozdov na Slovenskem. Kot nam je znano, je minilo že vec kot dvesto let, odkar je bil na Slovenskem izdelan prvi gozdnogospodarski nacrt. 
Po Zakonu o gozdovih (1993) so podlaga za gospodarjenje z gozdovi: -Program razvoja gozdov v Sloveniji, -nacrti za gospodarjenje z gozdovi; 
ti pa so: -gozdnogospodarski nacrti (obmocij in gospodarskih enot), -gozdnogojitveni nacrti, -lovskogojitveni nacrti. 
K usmerjanju razvoja gozdov spadajo seveda tudi izbira drevja za posek in vse druge strokovne odlocitve (npr. odlocitve v zvezi z varstvenimi deli), ki vplivajo na razvoj gozda, vkljucno z njegovim živalskim svetom in vsemi drugimi njegovimi prvinami. 
V tem prispevku bomo obravnavali samo podrocje gozdnogospodarske­

• Mag·. ž. V,, dipl. lnz. gozd., ga nacrtovanja oziroma vsa dela, ki so povezana z izdelavo gozdnogospo­Zavod za gozdove Slovenije. 
darskih nacrtov . Vecna pot 2, 1000 ljubljana, SLO 
GozdV 56 (1998) 1 




2 VSEBINA GOZDNOGOSPODARSKrH NACRTOV 
2 CONTENT OF FORESTRY PLANS 
V grobem je vsebina gozdnogospodarskih nacrtov nakazana že v Zakonu 0 gozdovih, podrobneje pa bo dolocena s pravkar izdelanim Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih. 
Izdelava omenjenega pravilnika je bila izjemno obsežna in zahtevna naloga, ki je dodobra namucila komisijo Ministrstva za kmetijstvo, gozw darstvo in prehrano, v kateri so poleg gozdarskih sodelovali tudi drugi stro­kovnjaki. Vprašanja ožje gozdarske vsebine, zlasti tista bolj operativna, smo pomagali razreševati tudi na številnih strokovnih sestankih v Zavodu za gozdove Slovenije. Ne glede na velike obveze pri izdelavi gozdnogospow darskih nacrtov, je izdelava novega pravilnika, za katero je bilo seveda pristojno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dajala v preteklih treh letih tudi na Zavodu za gozdove Slovenije nedvomno osrednji ton vsemu strokovnemu delu na podrocju gozdnogospodarskega nacrtovanja. 
Naj poudarim, da vsebina pravilnika ni nastajala neodvisno od možnih in predvidenih tehnoloških rešitev. Nekaterih bistvenih dolocb pravilnika si ne bi upali zapisati v dani obliki, ce ne bi vedeli, da bo ZGS tehnološko kos nacinom dela, ki lahko zagotovijo njihovo izpolnitev. Besedo »tehnološkoa je treba razumeti tu zelo kompleksno in zajema cel splet pogojev, med katerimi so bistveni tehnicni (oprema) in kadrovski (obvladovanje sodobnih orodij). Tudi zato je bila izdelava Pravilnika o gozdnogospodarskih in goz­dnogojitvenih nacrtih tako zahtevna, še posebej, ker so nekateri nacini obravnavanja prostora šele dosegli razvojno stopnjo njihove operativne uporabe (npr. izdelava ortofoto izdelkov). 
Hkrati z napovedjo novega pravilnika smo se na Zavodu za gozdove Slovenije odlocili tudi posodobiti nacin dela pri zbiranju in obravnavi podat­kov o gozdu in gozdnem prostoru. Zlasti je bilo treba temeljito posodobiti podrocje prostorske informatike. Normativna in tehnološka prenova gozdno­gospodarskega nacrtovanja sta torej potekali hkrati in usklajeno. 
Dane priložnosti ne bi želel izkoristiti za nekakšno uradno predstavitev novega pravilnika. Preprican sem, da bo za to drug, primernejši trenutek, ko bodo opravljeno delo predstavili tudi drugi sodelujoci, zlasti mag. Sašo Golob, svetovalec Vlade pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in pre­hrano, saj je bil njegov prispevek pri izdelavi pravilnika izjemno velik in tvoren. Ker pa je bilo delo Zavoda na podrocju gozdnogospodarskega na­crtovanja že v preteklem obdobju tesno povezano z izdelavo pravilnika in letos njegove vsebine delo Zavoda na tem podrocju pravzaprav že dolocajo, dolocale pa ga bodo tudi v prihodnje, naj mi bo dovoljeno, da ob tej priliki predstavim vsaj najpomembnejše novosti omenjenega pravilnika. 

3 NAJPOMEMBNEJŠE VSEBINSKE NOVOSTI PRAVILNIKA V ZVEZI Z GOZDNOGOSPODARSKIMI NACRTI 
3 ESSENTIAL NOVEL TI ES IN REGULATIONS REGARDING FORESTRY PLANNING 
Za zacetek navedimo iz omenjenega pravilnika pregled vsebine gozdno~ gospodarskih nacrtov obmocij in gospodarskih enot. 
Vsebina gozdnogospodarskega nacrta obmocja: 
1. 
splošni opis GGO; 


2. 
utemeljitev in prikaz funkcij gozdov; 

3. 
opis stanja gozdov; 


4. 
analiza preteklega gospodarjenja; 


GozdV 56 (199B) 1 
VeseliC. Z.: GoLdnc,( ospodCJrsko nacrtovanje v Zavodu za gozdove Slovenije 

5. 
oris zakonitosti razvoja gozdov: 

6. 
dolocitev ciljev, usmeritev in ukrepov za gospodarjenje z gozdovi; 

7. 
okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi; 

8. 
dolocitev obdobij veljavnosti gozdnogospodarskih nacrtov GE; 

9. 
priloga s pregledi stanja, usmeritev in ukrepov po ravneh nacrtovanja. 


Vsebina gozdnogospodarskega nacrta gospodarske enote: 
1. 
splošni opis GE; 

2. 
prikaz funkcij gozdov; 

3. 
opis stanja gozdov: 

4. 
analiza prete k lega gospodarjenja; 

5. 
oris zakonitosti razvoja gozdov; 

6. 
doloeitev ciljev, usmeritev in ukrepov gospodarjenja z gozdovi; 

7. 
dolocitev usmeritev za gospoda~enje s posamicnimi gozdnimi drevesi in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij; 

8. 
okvirna ekonomska presoja gospodarjenja z gozdovi: 

9. 
priloga s pregledi stanja, ciljev, usmeritev in ukrepov po ravneh 


nacrtovanja. 
Stanje gozda 
Gozdni prostor -pojem in njegovo zelo grobo definicijo vsebuje že Zakon o gozdovih, pravilnik ga v 11. clenu podrobneje opredeli. 
V gozdni prostor se poleg gozda in rušja, vkljucijo naslednja. z gozdom ekološko oziroma funkcionalno povezana negozdna zemljišca: -v gorski gozdnati krajini vse površine naravnih ekosistemov, kot so naravna 
travinja in skalovja oziroma pobocni grušci, ki ležijo pod drevesne mejo, ter pobocja ekstenzivne (gozdne) paše, izlocijo pa se urejeni planinski pašniki; 
-v gozdni krajini ne naseljene senožeti in lazi in vsi morebitni naravni eko­sistemi iz prejšnje alineje; 
-v gozdnati krajini ne naseljene senožeti in lazi, ce se pojavljajo kot osredki znotraj gozda na površinah do 2 ha, izlocijo pa se vsa druga kmetijska zemljišca, tudi tista, ki so v okviru samotnih kmetij (celkov), ce so vecja kot 0,5 ha; 
-v kmetijski in primestni krajini samo gozdovi, prav tako pa tudi nenaseljeni os redki kmetijskih zemljišc znotraj gozdnih kompleksov, ce so manjši kot 


0.5 ha. 
V istem clenu so navedeni tudi kriteriji za opredelitev tipov krajin (gozdna krajina, gozdna ta kraj ina itd.). 
Funkcije gozdov· v 9. in 10. clenu pravilnika ter v prilogah 1 in 2 so podrobno navedene njihove definicije, merila za njihovo ovrednotenje, nacin njihovega prikaza, standardiziran pa je tudi opis funkcijskih enot (s pripa­dajoco preglednica F1 ). 

Ugotavljanje površin gozda-32. clen. 
Površina gozda se doloci po njegovem realnem obsegu v naravi, ki se ga ugotovi iz uravnanih letalskih posnetkov (morda jutri iz satelitskih po­snetkov). Ta površina se uporablja za vse strokovne analize v gozdnogos­podarskem nacrtu. Samo na ravni oddelka/odseka se na robu opisnega 
GozdV 56 (1998) 1 

lista navede tudi njegova površina kot seštevek parcel, ki po katastrski karti spadajo v dani oddelek/odsek. 
Navedeni so kriteriji za gozd na zemljišcih v zarašca nju -32. clen . 
V gozd se uvršcajo tudi kmetijska zemljišca v zarascanju, ce se zadnjih 20 let niso uporabljala v kmetijske namene in je pokrovnost gozdnega drevja oziroma drugega gozdnega rastja na njih presegla 75 %, pri cemer se površine, ki so vecje od 0,5 ha, obravnavajo po delih, velikih 0,5 ha . 
Spremenjene so kategorije gozdov (13, clen) 
Po kategorijah gozdov se gozdovi delijo na: -vecnamenske gozdove; -gozdove s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi 
dovoljeni; -gozdove s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni oziroma so dovoljeni le izjemoma; -varovalne gozdove. 
Pravilnik tudi dopušca , da je isti gospodarski razred v dveh kategorijah gozda, ce med njima ne gre za bistvene razlike pri ciljih ali usmeritvah gos­podarjenja z gozdom (14. clen) . 
Spremenjene so oblike lastništva (16. clen). Po oblikah lastništva se gozdovi delijo na zasebne, državne, obcinske in gozdove drugih pravnih oseb. 
Opis gozdov zajema vsebino iz dveh informacijskih izhodišc: -iz oddelka/odseka -rastišcne vsebine, -iz sestaja -sestojne znacilnosti . 
Iz presekov sestojev in odsekov ter navedbe deležev lastništva v njih pridobimo tudi podatke o možnem poseku ter potrebnih gojitvenih in var­stvenih delih za vse ravni posameznih oblik lastništev. 
Opredeljeni so kriteriji za uporabo inventurnlh metod-33. clen. 
Uvedene so »mešane(( razvojne faze oz. zgradbe sestojev (posamicno do šopasto raznodobni sestoji, gnezdasto do skupinsko raznodobni sestoji), za potrebe uredi\venih pregledov so razvojne faze mladje, gošca in letvenjak združene v mladovje, doloceno pa je njegovo evidentiranje tudi v drugih razvojnih fazah oz. zgradbah, kjer se pojavlja. Podrobneje je opredeljena razvojna faza pomlajenca (priloga 3) . 
Trajnost donosov se univerzalno preverja prek debelinskih razre­dov, tovrstna presoja na osnovi razvojnih faz je za del sestojev, ki jim je dolocena Mazvojno cista« razvojna faza, samo dodatna ilustracija stanja v pogledu trajnosti donosov. 
Po debelini se drevje razvršca v 5 debelinskih razredov (priloga 3). 
Ob meritvah sestojev na stalnih vzorcnih ploskvah, ki predstavljajo os­novno inventurno metodo, se evidentira tudi odmrlo drevje (31. clen). 
GozdV 56 (1998) 1 
Izdela se sestojna karta -karta sestojnih tipov, ki se med seboj locijo 


po razvojni fazi oz. zgradbi in/ali drevesni sestavi (31. clen). 
Cilji 
Na rav~i gospodarskega razreda GE se doloci (le) gozdnogojitveni cilj 

(38. clen), na ravni gospodarskega razreda GGO pa se poleg gozdnogojit­venega cilja doloci tudi optimalni model gozda (23. clen). 
Usmeritve 

Navesti je treba usmeritve za gospodarjenje s posamicnimi gozdnimi drevesi in skupinami gozdnega drevja zunaj naselij (Zakon o gozdovih, 
51. clen). 

Evidentiranje poseka in gojitvenih in varstvenih del 
Evidentira se tudi ocenjene kolicine neizkorišcenega drevja (47. clen). Spremenjene so vrste poseka (priloga 3). Spremenjeni so tudi: DOPUSTNA ODSTOPANJA pri izvajanju gozdnogospodarskih nacrtov 

(44. in 51. clen) ter 
POSTOPEK SPREJEMANJA gozdnogospodarskih nacrtov (52 -56. clen). 
4 ORGANIZACIJSKE IN TEHNOLOŠKE NOVOSTI PRI IZDELAVI GOZDNOGOSPODARSKIH NACRTOV 4 ORGANISATIONAL AND TECHNOLOGICAL NOVELTIES AT THE FORMULATION OF FORESTRY PLANS 
Gozdnogospodarski nacrt nastaja ob sodelovanju gozdarskega strokov­njaka na krajevni enoti in gozdarskega strokovnjaka na sedežu obmocne enote. Pri izdelavi nacrta je v delo aktivno vkljucen tudi revirni gozdar. 
Vse pomembne prostorske vsebine se geokodirajo in vnesejo v prostor­sko informacijski sistem racunalniškega medija (osnovna celica opisa se­stoja je presek sestaja in oddelka/odseka). 
Opis negovalne enote v gozdnogojitvenem nacrtu in opis sestoja za potrebe gozdnogospodarskega nacrta sta usklajena. To zelo olajšuje pretok informacij rned obema ravnema nacrtovanja, saj je pogosto negovalna enota hkrati tudi sestoj. Pri izdelavi gozdnogojitvenega nacrta so uvedene dolo­cene rešitve (opombe oziroma gozdnogojitveni napotki za posamezne šope ali skupine dreves znotraj negovalnih enot), da zaradi navedene uskladitve na ravni gojitvenega nacrtovanja ne trpi prožnost gozdnogojitvenega us­merjanja. 
GozdV 56 (1998) 1 

VeseliC, Z . Gozdnogospodarsko n<:H':rtovanje v Zavodu za gozdove Slovenije 
5 DELO ZGS NA PODROCJU GOZDNOGOSPODARSKEGA NACRTOVANJA V PRETEKLIH TREH LETIH 
5 WORK OF THE SLOVENIAN FOREST SERVICE IN THE AREA OF FORESTRY PLANNING OVER THE PAST THREE YEARS 
v preteklih letih je vzporedno potekala izdelava gozdnogospodarskih nacrtov, skladno z veljavnim pravilnikom, ter iskanje novih poti gozdnogos­podarskega nacrtovanja. Kot sem že omenil, je bilo v iskanje novih rešitev na obravnavanem podrocju vkljucenih veliko strokovnjakov ZGS. 
ce je bil zaradi kompleksnosti in zahtevnosti vsebine pravilnika nujen daljši cas pri iskanju njegovih ustreznih rešitev oziroma dolocb, pa v ZGS nismo želeli izgubljati casa z odlaganjem zacetka tako izpopolnjenega nacrtovanja. Zato smo se odlocili pogumno zakoraciti po novi poti že v letu 1997. Vsi opisi in meritve sestojev so v letu 1997 izvedeni že skladno z novim pravilnikom, v zakljucni fazi je tudi izdelava vseh potrebnih racunal­niških programov. Po obmocnih enotah poteka že tudi digitaliziranje pro­storskih vsebin. 
Prikazane vsebinske ter organizacijske in tehnološke novosti pri izdelavi in spremljanju izvajanja gozdnogospodarskih nacrtov pomenijo velik stro­kovni napredek go2.dnogospodarskega nacrtovanja v Sloveniji. Tako velika sprememba v vsebini, organizaciji in tehnologiji dela pri obravnavi vsega gozdnega prostora v Sloveniji, ki zadeva tudi zelo veliko število ljudi, ki so vkljuceni v izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov, pa je nedvomno vse­stransko zelo velik zalogaj za ZGS, ki je po zakonu zadolžen za izdelavo gozdnogospodarskih nacrtov. 
Zaradi vkljucitve strokovnega kadra s krajevnih enot v izdelavo gozdno­gospodarskih nacrtov in temu prilagojene dinamike izdelave gozdnogospo­darskih nacrtov gospodarskih enot je bilo treba precejšnjemu številu gozdno­gospodarskih nacrtov spremeniti roke njihove veljavnosti, iz strokovnih raz­logov pa smo v treh gozdnogospodarskih obmocjih tudi spremenili meje gospodarskih enot. Posebej veliko spremembo gozdno ureditve ne clen itve je doživelo ljubljansko gozdnogospodarsko obmocje. Navedeno je skupaj zahtevalo, da smo izpeljali postopek spremembe sedmih obmocnih gozdno­gospodarskih nacrtov. 
Zakljucili smo projekt predloga revizije gozdnih rezervatov, pravkar pa zakljucujemo predlog revizije varovalnih gozdov in dolocitev primestnih gozdov z izjemno poudarjeno socialno funkcijo gozdov. Izdelali smo tudi predlog dolocevanja katastrskih razredov za gozd. 


Viri 
Zakon o gozdovih.-Ur. L. RS, št. 30/93. Pravilnik o vsebini in nacinu izdelave gozdnogospodarskih nacrtov in o evidenci njihovega izvrševanja.-Ur. L. SRS. št. 33/1987. Pravilnik o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih nacrtih (v postopku izdaje). 
Gozd V 56 ( 1998) 1 


Razprave 

GDK: 903:923.4:681:682:941: (497.12) 
Zagotavljanje gozdne reprodukcije 
Safeguardi ng forest reproduction 
Iztok WINKLER·. Darij KRAJC ICu 
Izvlecek: Winkler, 1., Krajcic, 0.: Zagotavljanje gozdne reprodukcije. Gozdarski vestnik, št. 1/1998. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 12. 
Temeljno odgovornost za gozdno reprodukcijo nosijo lastniki gozdov, država jim pri tem pomaga s strokovnim sveto­vanjem in materialnimi subvencijami pa tudi z davcnimi olajšavami in oprostitvami. Vrednostni obseg vlaganj v gozdove znaša okoli 15% vrednosti posekanega lesa, država k temu prispeva iz proracuna okoli 31 %. Realna proracunska sredstva za vlaganja v gozdove so v obdobju 1992-1996 nihala, imela pa so tendenco zmanjševanja. razen v letu 1990. To je negativno vplivalo na skupni fizicni obseg vlaganj v gozdove, ki znatno zaostaja za potrebami. 
Kljucne besede: gozd, reprodukcija, subvencija. 
Abstract: Winkler, 1., Krajcic, D.: Safeguarding forest reproduction. Gozdarski vestnik. No. 1/1998. ln Slovene, with a summary in English, lit. quot. 12. 
The basic responsibility for forest reproduction lies with the forest owners, while the state helps them with professional counselling and material subsidies, as well as through va rio us type s of tax relief. lnvestments into the forests amount to approximately 15 °/o of the value of cul wood, the state contributing approximately 31 %from the national budget. The real budgetary funds allotted to investments into the forests fluctuated in the period from 1992 to 1996, with a downward trend, except for the year 1996. This ha s had negative repercussions on the total physical extent of investments into the forests, which !ag behind the need noticeably. 
Key words: forest, reproduction, subvention. 
1 UVOD INTRODUCTION 
V obdobju skupnega gospoda~enja z družbenimi in zasebnimi gozdovi se je gozdarstvo v reprodukcijskem smislu samofinanciralo, le k razši~eni repro­dukciji so nekaj sredstev prispevali porabniki lesa. Pnspevek za biološka vla­ganja so placevali vsi lastniki v dolocenem odstotku vrednosti prodanega lesa. Sredstva so zbira li obmocno in porablja li po programu vlaganj, ki je bil dolocen z gozdnogospodarskimi nacrti. Sredstva za razši~eno reprodukcijo so se pre­livala tudi med obmocji in tako je bil zagotovljen skladnejši razvoj vseh gozdov. 
2 GOZDNA REPRODUKCIJA JE INTERES LASTNIKOV GOZDOV IN JAVNI INTERES, LAHKO PA TUDI SKUPNI POSLOVNI INTERES GOZDARSTVA IN PORABNIKOV LESA 
2 FOREST REPRODUCTION IS IN BOTH THE FOREST OWNER'S AND PUBLIC INTEREST, AND MAY ALSO BE OF COMMON BUSINESS IN­TEREST TO FORESTRY AND WOOD USERS 
• Prof. dr. l. W., Odddelek za 

gozdarstvo in obnovljiva gozdne Ucinkovito gospodarjenje z gozdovi zahteva stalno reprodukcijo gozdov in vire Biotehniške fakultete, Vecna 
njeno stabilno financiranje. Zagotavljamo jo z biološkimi (gojenje in varstvo pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
gozdov) in tehnicnimi vlaganji (gradnja in vzdrževanje gozdnih cest) v gozdove. 
•• Asist. mag. D. K., Oddelek Poleg interesa lastnika gozda, ki pricakuje od svojega gozda predvsem go­za gozdarstvo in obnovljive goz­spodarske koristi, je ohranitev in razvoj vseh gozdov tudi javni interes. Javni 

dne vire B[otehniške fakultete, int~res se nanaša predvsem na trajnost gozdov in njihovih funkcij, zlasti eko~ 
Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO loških in socialnih. Zato je nujno, da k sredstvom za vlaganja v gozdove prispeva 
GozdV 56 (1998) 1 

Winkler, 1.. Krajcic, D.: Zagotavljanje gozdne reprodukcije 
tudi država kot predstavnik javnega interesa. Porabniki lesa prispevajo za vlaganja v gozdove v okviru tržne cene gozdnih lesnih sortimentov, lahko pa imajo tudi poseben poslovni interes za vlaganja v gozdove, da si zagotovijo stabilnejše oskrbo z lesom nasploh, zlasti pa stabilno oskrbo s posebej kako­vostnimi sortimenti. 
3 SKRB ZA GOZDNO REPRODUKCIJO JE PREDVSEM LASTNI­KOVA, DRŽAVA MU PRI TEM POMAGA 
3 OWNERS ARE RESPONSIBLE FOR FOREST REPRODUCTION, WITH STATE ASSISTANCE 
S spremembo zakona o gozdovih leta 1993 je bil sistem odgovornosti in zagotavljanja sredstev za gozdno reprodukcijo povsem spremenjen. Temeljno odgovornost za gozdno reprodukcijo ima lastnik gozda sam, država pa mu pri tem pomaga. Vzajemnost velja samo še pri vzdrževanju gozdnih cest, za kar vsi lastniki gozdov placujejo prispevek po enotni stopnji, na posamezne obcine pa se zbrana sredstva delijo po posebnih merilih. 
Država se je z zakonom o gozdovih (1993) in na njegovi podlagi izdani odredbi o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev prora­cuna RS (1994) obvezala, da bo v nekaterih primerih krila vse (npr. gojitvena dela v varovalnih gozdovih), v nekaterih pa del stroškov vlaganj v gozdove. 
Državni gozdovi ostajajo glede vlaganj v gozdove na samofinanciranju, razen pri vzdrževanju gozdnih cest in varstvu gozdov. Z zakonom o gozdovih pa je doloceno, da se sredstva za gojitvena in varstvena dela v gozdovih, ki so lahko predmet denacionalizacije, do pravnomocnosti akta o denacionalizaciji zago­tavljajo iz proracuna Republike Slovenije. 
Razlogi za subvencije iz državnega proracuna za vlaganja v gozdove so: 
-javni interes za ohranitev in razvoj gozdov, 
-materialne koristi gozda, ki jih lahko uživamo vsi, ne samo lastniki gozdov, 
-interes države, da iz gospodarsko-politicnih razlogov pomaga dolocenim 
skupinam lastnikov gozdov. 

Navedenim razlogom sledijo tudi kriteriji za subvencioniranje, kot so uvel­javljeni v sedaj veljavnih predpisih. Višina subvencije je odvisna od vrste del. pouda~enosti ekoloških in socialnih funkcij gozda, socialnoekonomskega sta­tusa lastnika in velikosti njegove gozdne posesti (WINKLER 1996). 
4 SKUPNI OBSEG VLAGANJ V GOZDOVE IN PRISPEVEK DRŽAVE PRI NJIIHOVEM ZAGOTAVLJANJU 
4 TOTAL INVESTMENTS INTO FORESTS AND THE STATE'S SHARE IN SAFEGUARDING THEM 
Po letu 1990 stati s ti cno sprem lja mo le še fizicni obseg vlaganj v gozdove in vrednostni prispevek države za ta vlaganja. Seveda pa je pomembno vedeti tudi, kolikšna je skupna vrednost vseh vlaganj v gozdove. Izracun, ki upošteva ovrednoten obseg opravljenih dnin gojitvenih in varstvenih del ter ustrezen delež materialnih stroškov in višino dnine za lastnike gozdov po ustaljeni metodologiji (WINKLER 1996), kaže, da je v letu 1996 skupna vrednost vseh vlaganj v gozdove znašala okoli 2,2 milijarde tolarjev oziroma 1.980 S IT/ha. Pri skupni secnji okoli 2,3 mio m3 in povprecni prodajni ceni lesa 6.500 SIT/m3, znašajo vsa vlaganja v gozdove okoli 15 °/o prodajne vrednosti posekanega lesa. 
V letu 1996 je odpadlo na biološka vlaganja 61 %vseh vlaganj v gozdove, na tehnicna pa 39%. Najvecji vrednostni delež (39 %) odpade na vzdrževanje gozdnih cest, sledijo pa vlaganja v varstvo gozdov (28 %). Delež sofinanciranja 
GozdV 56 (1998) 1 
Winkler, 1., Krajcic, D.: Zagotavljanje gozdne reprodukcije 
iz državnega proracuna znaša pri vseh vlaganjih 31 %, pri obnovi gozdov 31 %, pri negi gozdov 25% in pri varstvu gozdov 37 %. Pri tehnicnih vlaganjih v gozdove je delež sredstev iz državnega proracuna 30 %, v celoti za vzd~evanje gozdnih cest. 

Vr5ta vlagaf'lj Sert ef investment  \/.iri finaneiranjp /. Meaf/s ef PinanGirrg,  
La"stfcli~ (f)wner  Orržava (preracurr~~ st_ate (but/g~t~  Drugi ®1her  Skupaj ro tal  
Genova eJGZGiev* Reg1:merafien '~'  184.474  81.614  266.088  
f'.Je!i)a§ezdev F0re:st l§lnglng  332.532  108.659  441.191  
Varstvo gezdev Fer.est :preteetien  380.486  215.231  595.717  
: Pr~tip-G~arna zaš·~ma rta KraSti Fire J!ite ~enUen in the Karst region  8.645  8.645  
Drusa~bjaleška vla!i)anja Ofher bielogieal investmemts  "12.376  12.376  
GFadn_ja gozclhili cest C<Jmstruetien ef forest roads  3.000  3.000  
v;z~rževanje gozdnih Gest ! Maintensrrce of ~rest FlJ~Jjs  454.676  253.907  140.403  848~986  
!Državni gozdavi state-Gwned f(!)re--sts  815.101  289.435  2.290  1,_106.826  
Zasebni gozA9vi Private mrest&  528.203  369.976  138.113  1,036.292  
Drugi g!ilZdovi Other fJ!Jre"Sfs  11.864  11.864  
Vla"'Qamja, ki niso oqefana na sektor : laslnišNa €}@ZEia . lnvestmen'ts wflir:h ar:e nat linked to, . a ftiJtest mwnelship sectofl  21.021  21.021  
· Skup~j 1 T0tal  1,355.168  680.432  140.403  2,176.003  

Preglednica 1 : Ocena vseh vlaganj v gozdove v letu 1996 v 000 SIT 
Table 1: Assessment of all Jnvest­ments into Forests in 1996 in thou­sandSIT 
•s sanacijo pogon"šca Rence 
* through renovation of the fire-damaged Rence area 
Pri vlaganjih v državne gozdove je delež sofinanciranja iz proracunskih sredstev 26 %, pri vlaganjih v zasebne gozdove pa 36 %. 
Realna proracunska sredstva za vlaganja v gozdove so v petletnem obdobju 1992-1996 nihala, imela pa so tendenco zmanjševanja, razen leta 1996, ko so se sredstva realno povecala, predvsem zaradi mocno povecanih sredstev za varstvo gozdov in deloma zaradi povecanih sredstev za vzdrževanje gozdnih cest. Na vecji padec realnih sredstev za vlaganja v gozdove zaviral no vplivajo predvsem povecana sredstva za varstvo gozdov, ki so bila v teh letih nenormalno visoka zaradi zaporednih izrednih naravnih dogodkov (podlubniki, snegolom, žledolom ). Stroški varstva gozdov pa v ekonomskem smislu niso pravo vlaganje, ampak tekoci proizvodni stroški, ki zagotavljajo redno vzdrževanje obstojecega stanja gozdov. Brez teh ukrepov bi se stanje gozdov bistveno poslabšalo, vendar pa z njimi samo ohranjamo ali sanira mo dejansko stanje. 
Sedanji trendi pravih vlaganj v gozdove so v nasprotju z usmeritvami Programa razvoja gozdov v Sloveniji iz leta 1996 (npr. glede povecevanja 
-GozdV 56 (1998) 1 


izkorišcenosti proitvO<Inejja potenciala gozantt rasooc. izboljšanja kakovosb gozdnih sestojev. rntet~zi viranj a nege z re dcenji illl.). Z ekooomskega in narodoogospodaffikega vidi<a je najbolj zaskrbljujoc prav padec vlaganj v nego gozdov. ker s tem ne nadal;ujemo vlaganj, ki smo jih inocorah z obnovo gozda. Tako npr mlad~ oS:..ja neobžeto. go!ica oecišcen a, letven)<lk nereocen •td. 
Pro racu i\SI<a sredstva za bioloŠKa viagan1a v gozdove (obnova, nega in varstvo gozdov) na enoto površine so po sek1orj" I<>Stništva v zadnjih petih 

· ;JpoS~ana so ~Ld s.redstva za pmOpczarno zaicito oo l<f~ 
• lf1CiudJI1{J f:~n<J!i fnt fn-tt pteVMtion it'J lhlt KNSt mgion 
ietih ustaljena. vet>dar soel na racun varstva gozdov Zan1mrvo je, da dr7ava na enoto površine prisp<MI iz proracuna za VlaganJ" v državne gozdove celo nekaj vec kol pa za vlaganja v zasebne. Razlog za to JI! dejstvn. da država v celoti financira goj1tvena 1n varstvena elela v gozdoVIh, ki se predmet 
dent:~cional !lacije. 
5 RAZPRAVA IN SKLEP 
5 DISCl.ISSION AND CONCLUSION 
Posta'<ljeni SIStell' r.nanciranja gozdne reprodukcije je v temeljih dooer. delUJe pa lahko s pogojem, da se lastn•ki gozdov zavedajo powena ;ra,ne reprodukcije svoj•h gozdov in so pripravt,en• za to vlag~ti svoja sredstva, dež ava pa rroQ(a nameniti za subvencioni(anje stroškov vlaganj covofj PfO· 
raevnskin sreostev. Že ob sprejemu ptograma <azvoja gozdov je b110 pred· videno. da como zadostno raven p roracun s kih srecstev za vlaganja v gozdove dOSIJgli šele leta 2000. Sedanja d•nam•kJ p<o <&cuns~.h sredste·J za vlaganja v goZdove zaenkrat tega še ne obeta.Ker so vlaganja v gozdove vezana na praviCo tasmika, da dooi subvencijo, je tazumtjivo, da javna gozda <s~a služba z odlocbo predp.se lastn•ku le 1ak o~g del. za katera 
mu lahko zagotoVi subvenciJO, razen iz,.emoma, ko g1e za nu1na 'Jarstvena 
;n podObna dela. Nezadostna sredstva za subvenci1e za vlaganja v gozdove ludJ prispevajo, da lastniki ne opravijo z na ctll p redvidemh del ln gojit•Jel\3 dela že ogromno zaostajaJO za nact1ovan im•. To se mora poznati tudi v 
F'regledt11ca 2. Poraba proratl.rl · 
skih sced:slev za vtaganja v gOl.:»­
''"po stalni! oet~ah t 996 iable 2. Ust~ ol Budgolary Fllflds for :mtestmFJn~s tnlo Fotesls ae­corrfjng te tne fixed prices ;r; 1996 
"' 

Winkler. L, KrajCic, D.: Zagotavljan.ie gozdne reprodukcije 
gozdovih. Javna gozdarska služba omejena sredstva razporeja po svojih programih, upamo samo lahko, da so izbrana res najnujnejša dela. 
ce se temu pridruži še zapleten sistem obracunavanja in neredno izplacilo subvencij, so posledice za gozdarstvo negativne. Takšno stanje privede tudi do kompromitira nja stroke kot celote in do konflikta predvsem med lastnikom gozda in revimim gozdarjem. Ker javna gozdarska služba ne more predvideti, 

1992  19'93  1994  1995  -f 9§'(5"  
Zas. Gazdovi 1 Private forests  
skupaj SIT 1 Total in SIT  208.361  192.813  191.057  207.427  238.248  
SIT na ha 1 SIT per ha  303  272  262  283  324  
Indeks /Index  100  90  87  94  107  
Držav. gozdovi 1 State-ewnl!fd fomsts  
skupaj SIT 1 Total in SIT  138.011  155.386  137.656  117.768  120.211  
SIT na ha 1 SIT per ha  347  408  376  322  331  
lndek.s /Index  100  118  108  93  95  
Skupaj• 1 Talal*  
v 000 SIT 1 in thousand SIT  346.371  348.199  328.713  325.196  358.459  
SIT na ha 1 SJT per ha  319  319  300  296  326  
Indeks /Index  100  100  94  93  102  

Preglednica 3: Biološka vlaganja v gozdove iz proracunskih sredstev po sektorjih lastništva po stalnih cenah leta 1996 
Table 3: Bio/ogicallnvestmentsinlo Forest s from Budgetary Funds ac­cording lo Ownership Sectors ac­C(Jrdfng to fixed prices in the year 1996 
22 
• Brez stroškov protipožarne zašcite na Krasu in sanacije pogorišca Rence 
• Excluding costs for fire prevention in the Karst region as well as the restoration of the fire-damaged Rence region 
koliko sredstev bo imela na razpolago za subvencije, ne more vlaganj realno 
nacrtovati. 
Med možnimi ugovori na sam sistem subvencioniranja bi se lahko omejili na dva: 
Ali je v skladu z razlogi za subvencioniranje vlaganj v gozdove, da lastniki, ki imajo vec kot 1 OO ha gozdov, ne dobijo subvencije? Ce pustimo ob strani dejstvo, da bomo morali to dolocbo popraviti ob vstopu v Evropsko unijo, ker ni v skladu z njenimi smernicami, se postavlja vprašanje, zakaj omejevati površino, saj tudi gozdovi na vecji posesti nudijo koristi, ki jih uživamo vsi. Ce je razlog za omejitve povsem ekonomske narave, da namrec taka posest lahko deluje kot samostojni gozdarski obrat, ki se mora samofinancirati, potem je treba take površine preuciti ustrezno velikosti. Danes je že jasno, da ne more biti manjša od 200-250 ha (WINKLER 1995). Tudi ugovor. da dobijo lastniki vecjih gozdnih površin državno pomoc predvsem preko davcnih olajšav, drži samo teoreticno. Davki od gozdov so zazdaj tako majhni, da davcne olajšave nimajo pomembne ekonomske vloge. 
Lastniki gozdov seveda pricakujejo, da bo delež sofinanciranja bistveno vecji kot doslej. Taka pricakovanja so razumljiva, vendar pa zunaj moci gozdarske stroke in so odvisna od pripravljenosti in sposobnosti države, da za povecan obseg vlaganj v gozdove zagotovi dodatna sredstva. 
V nastalih razmerah bi morali hitro poiskati ucinkovite rešitve. Težko je pri­cakovati, da bo država nenadoma zagotovila bistveno vec dena~a za gozdarske subvencije, vsaj spomniti pa bi jo bilo treba na njene obveznosti. ce tega ni mogoce zagotoviti, je treba spremeniti odvisnost med obveznostjo izvedbe del in subvencijo oziroma prilagoditi višino subvencij realnim možnostim. Lastniki pa bodo morali v okviru svoje odgovornosti za celotno gospoqarjenje s svojimi gozdovi vracati vec denarja, ustvarjenega s prodajo lesa, v gozdove. Tisti, ki tega ne zmore, pa naj razmisli, ali je smiselno, da je še lastnik gozda, ali pa ga ta lastnina prevec obremenjuje. Razmisliti bi kazalo tudi o nekaterih izkušnjah v drugih državah, npr. na Norveškem, kjer lastniki vsako leto placujejo v poseben 
GozdV 56 (1998) 1 

sl<lad dnl<>cet\3 namenslul srodslva za vla93nja vgozoove. Ta sredstva ostaneJO n1ihO'Ia obracunaJO pa se skupaj s subvencijo, ko doloeena dela v gozdovih dey!nSkoopa>'!(). Tako so ~nleresr.l!'l. da se dela vgezd<M> opravlj3jo SO<Cb ir> ne puSiijo. ca n~hO'I denar tnzob;esD'lO le!o na konlu v skladu. 
v pnhoon,e bo nwala dotava bolj IIZDOdbup~ tud• cruga vl:>ganJ3. J)f"ed· vsemvnegooozoov kena preoslavt)3 ~evanje fe zacebhvlagan~ Ce~h ne naaa•jujemo, so p<ejšnta iznifena Ooclro posL'Wtjer sistem subveno::iJ oo po n<D<i '3VII• ~nleresimnasli povpretnega slovensi<eg.o Laslnika za delo v gozdu ozroien ce ne bo zadosti pol<nl z :iotavriori suovenqa-ri 
POVZETEK 
V obdOiltu skupnega gospodaqenja z d~imi in zasebnini gczdO'Ji ~ je l}:lZdarslvo v r~ukci)Sl<em smosiu samofNnSiralo, le k razšOjeni rflll'OC)okciji so nekaj sredstev~· porabnikilt>.sa Plispe~ za bonloSI<a 
•Aaganja so placevaQ vsi la$ln•ki v dolocenem deležu vrednosti prodanega lesa. Sreds."'a so~~ 11\ pCl'Jbljali oo programu vlaganj, ki je bil doloeen vgozdnogospodarslah na(rtr,. Sredstva za raz~no rept0<1\Jk<.ljn so •e prefivala IUdi meo obmoqo •n tako jo Il~ ludo zagotovljen Sl<ladne,So razvoj vseh gozdov 
S sprer:1eoroo zakona o gozdovillleta 1993 (dejarosko pa že lela 1991) je bil sislem o<jg(Ncmosu in zagota~ 
sredstev zagozdnorep~c4o povsem spremenje<l. Tem~ odgovomcstza gozdnolepi'OCU<cijo ima lasiJ'>k gozoa sam. <*tava pa roo pri lem pom~ga. VZ<!jemnost velja samo še pri vzdr.ževa<'IU gozdnih cest. za l<ar V!!O iastr<kl goZdov pi;II'AJlejo priSj)eVE!k oo enocni sloplj. na posamezne ot:One pa se zbrana sreostva delijo oo poo«>nih meriih. 
Or!ava se je z zakonom o gozd()\/j) in na njegovi ()Odlagi izdani uredbO obvezala. da bo v nekate<ih p•lmenh 
krila vse {npr. go~tvena dela v varovalnih gozdovih in podobno). v nel<alerih pa del slto~l<oV vlaga nt v gClOOve, pri temer je višina njenega deleža odvisna od vrste del, od oouda~enostl ekoloških ln socialnih runkclj gozda. sOCIIOinoekon()jnskega položaja lastnika te< velikosti gozdne posesti. 
Or2llvni gozdo-Aostajajoglede ~eprodukcijena samofllan~. razen privzaževanju ;pzdnih cest invarslw~ 
Sistem IJOZdloe reptodukcije re teoretocoo lazmeroma dobro postavljen. dei.Jje pa lahko ce namenja oržava ta vlagan,a v gozdove dovolj s•edst~v. že ob sprejemu prog:ama razvoja gozdov je bolo predvideno, da bomo t• oostno o aven prl)(acunskito sredstev za vlaganja v !lOZdove dosegi šele tell! 2000. Sedanja dinamika prooa· cu nskih sredstev za vlaganja v gozdove zdaj tega Se ne zagotavlja. Ker so vla93nja v gozdove vezaN! na praVICO ta, tmka. da dobi subvencijo, je razumljivo da ja \/Tla gozdaosl<a služba z od locbo prect>lš•tasOllktl 1ft tak obseg del, za ~a tera mu lahko zagotO·Ji subvencip. razen izjemoma, ko gre za nu1na vars ~·ena dela. Zato lastni!<• ne opravoJo n acrtova ni h del in gojitvene dela ie že ogromno u1CSII3J<ljo V obdobju 1993·1996 smo v gnzdovfl O!Jt~<vih le Cl<oli 45 % piodVidenlh del pri obnovi gczdov in manJ kol 40 % negovalnin ~el. To se mora poznal> lud• v gozdovth. Javna gnzdaosl<a služba razporeja omeJena sredslv.l po svojih Plogramlh, upamo samo lahko, da so IZbrana res <-.ajnu1nejša dela. 
IJrednoslni ohseg vlaganJ v gntd<We znaša !)koli 2 .O 15 SIT I'M <><otorna okoh 1:1 •4 vm~noslo poSitl<anega les~. delež sclinanciran1a iz državnega prc.racvna pa okoh 31 %. i>IOfacunsKa srooscva za vlaganja v goZdove se realno zmanjS<Jjejo, razen za varst\10 goz<~ov. 
V nas<al<to razmera~ bi mora~ hitro paiskaH u6nkovite re~it\'e. Težko je pricakovati. da bo drtava nenildor.1a zagoiQVda bislven<> vee <lenal)il za gozdarske SUbVencije 1153] 5()01'111\1~ pa hi jo bil() tr Aba na n)'!ne ob vernosti. Ce tega ni mogoce zagobvib. je ~eba spremeniti OCIIISI'OSI med oc\IIIZnost,o lzvedoe diM lo subvenciJO CZI'O"'a prilagodi~ llisino sUl>Yenq reatnm moinosum. Lasinilti pa tlOOO morto11 v olcviN SII'Oje OOgOIIOm061i za celotno gospooarjen,~e s svqimi 90zdovl vracati vec denarja. ustvarjenega s piodajo lesa. v gozdoVe. 
SAFEGUARDING FOREST REPRODUCTION 
Summary 
ln the penod ol common fo<est management in public-<>wned and prllrate lores:s. a nonnaltevel ol wooa rep:oduotioro has aVowed loresuy lo ooerate en a selt-supoor!Jng basos For a hoghe! reproductioo level. looweve<, some funds ha<! to be contnbute<l bv wood useos. A conlnb\;tlOII :o boological investmen:s was P<>d by every forest owner accord.ng to the value of SOld .vood. The funds were cotected regicnally. and 
G.uzd\,. &3 t 1998; 1 
used aa:or::ling lo ;he lll\leS1melll P<OQrarl'me es;alli<So~ed in lhe 'oreslly plans For a la<ge·$Gale repro<llcllon, lunds were a1so t:anslerred be.ween regoos. wtoi::h eoabled a r.'l()(e ha~ deveiOomenl ollhe 1orests. 
Wilh !he CNnge of tne Forest Aa in 1993 ~ a laclual Mlplementalion as soon as 1991), N sys:em ol ~soonsib6ties and 5eCOOng funds lor fO<esl regeneralion undetwenl radical c:!lange. The 1\Jndamental reSQ()n6>­bility for foresl regene<alion OON lies wiU11he loresl owners :hemselves, wtoile lhe s:ate 1enOs :!lem a llelpw>g hand. Today a dMsion cl respor.sibililies oo~ apolies lo lhe man;enaru :)1 forest path$, lor wttCII all loresl o.Y!Ie!S pay a contnbuton accordongto a 1.11if>ed ra:e. and ;he COIIecleo funds are shared w. amon~ 1t.e lnd'llldual muridpalitles act;OI'd•ng to special prinoples 
Wilhlhe adoplion ol tne Forest Ad and the dec:fee issued oo r.s basis, the SloYenian stale r-.as. in cer.ain <:ases, obliged ilsell :o CfM3< al COSIS (e.g. tor oultlvalion v.c<t< in banierwoodlalld. lo<ests lor O<Oiedlon agaonsl av<!lanches, ele.). ln other cases. part ol !he= tor uwesrments i\to !he lorests aoe covered by :he sta:e. de­pendi'og on the type ot work, on the eoo1og1ca1 and sooalluoctiorl ola particulat loresl on ~'le owners SQCio. ecooomic Slluation. as wall as on the shMr $ke ol the lorest property. 
As for wood reproduction. lhe slate~ forests reman sef-supP0111ng. ThtS does not hold 1nJe for the mao~tenance ol forest raads and forest prvteclion. 
The eslablished syslem ol forest regeneraDon slands on SOLnd lheoretical grounds, but is not openstove ur>­iess the slate prDIIiOes suflicient 1\nls lo ba onvested in the lorests. As earty iJS the adoption ol the fCMest deve~ oprnent programme, it was anJlcipated 11>a1 a su!focient level of buclgetary funds lor lnvestments Into the forests 'NO!Ad not be reached un1il the year 2000. For the time be"'!J, the dynamic ol bu<lgelary funds tor lnvestments Into the forasts does not safeguard a sul!icient leveL As invB$1ments into lhelores: aro oonnected to the owners· right lo receive suilsJdies, the Public Forest Se"' ice can, for ob\·ious reasons. dictate to forest owners only !he extenl of WCIII<s for which il can guaran:ee S<:bsidies, e<cept in speoal cases. wtoere proteclive or slmflar woll< must be done urgenUy. As a consequerooe. forest owners do nol perfonn lhe wort<s anticipatod by the plans. and now. there is an immenselagof cu!tivationworl<. ln tne period from !9931o 1996, a mere 45% of planned fllfeslwor1< was perfonned al the regeneration of forests. and less than 40% of plamed lending woo<. Thos affadS the for· esls. The Puolic; Forest Service distlibules ;he imi'.ed funds among ots programmes, and, h~lly, seleets lhe mesi pressing worl<s. 
The va<ue of owestments in tne f()(esiS ;;roounts to apprc)(.f)lately SIT 2.015 per ha, i.e. an app;oximate 15% of the cul wood's valUe. White the share ot co-financing by the state is ot L'le order of approximataty 31 %.ln real tenns. lhe buogetary funds for investmems into ;he let es:& are decreasing. etcept into locest protecllOn. 
tn the preseal sill>abon. w-. shccld ~nd effKle<-.t solu!ions quicl<ly. w-. must not expect lire state lo suddenly provide a sut>stamial inctease in lunds for forest sut>sidies. However.the srate n~t be reminded of lhe c»liga· lions il nas !aken on.lf this canoot be reached. the relationship of dependence between the obl iga~on of perfonn· ing wort<s and subsidies tias to be changed. O< the subsidies have to be adapled to lhe existing possibililies. The owners, in their turn. must. ln the framewooi< of their responsib<lity for the entira forestry in their woods. re.nvest mCMe money whicll they have P<oduced with selling wood. back into the torests. 
6VIRI 

Vv'IM<LER,I in soo., 1998. ZiolgO;a ... l,anje r,fecs.tevza guzC:nc tCPf'oci:Jkojo.· Strokovoain zr.anstvena Mia, 96, tjublj3na. SG Gczd. ill~s lGLG. 187 s 
WINI<LCR. 1 1&95 Coloci iev oo•.'Preo!fle gozdne po·<~TSi ne. k•.cagotavlja oovprecno soc \(Iti() varnost lastniku oz njepovi družini.· Eksoemza, Ljubltaoa. BF Gozd, 3 s 
WINt<t.ER 1., 1991) Gal=lvodartenfe z zasehnimi gotdOIJI.· LjublJana, o,.: Got !'l., 129+28 s 
'IY'IN'<tE:'{ 1., 1996. S~roški gozdnega dela v letu 199€.· Eksperttza. BF Gozd., 5 s. 
Prcgrom r3ZVOJI'I go4:dOv v $Jov~!U!IJt-U(.l. RS ~t 14· \632/9Ei. 
Odredba n finan<::lfMju .n $Ofin::mclr.;nju vf9gat'l) ... gozdove it S(edstev i)lOrattJ(la RS · llf.l. RS ~t. 58· 2065194, spt. st 19 · 87919~ m št. 22· 123Si96 
Za r.:tjucn, tacu c• o •zv•§it..,. Otoraf.un.a RS ::a 1e1o 1~2. · IJu RS §1.4-321-95. 
Zal<lju~.ll ~ (af.on o iZvrSil·.·• p~oro cur.a RS Z<3 leto 15'S.:l ·Ur t RS šl 4-372195 
Predlog zaklj ucnega rat cm RS za l&lo 'IS'J4 • P<><oceva~ DZ RS §o. 2·1. 1995,37. 
Pto•&tu" ta lolo 1995.· \Jo .l. ~S tl•;l-1922/95. 
Pu=tdl~ prOt.Xur.a za let: 1997 Porocevalec OZ ~S šl n ,1997 41 
Poroc;l6 Zavoda za ;;ozdnv~ Sloveote za leto 1996. 
lz domace in tuje prakse 
CIDK: 2 + 624.3 (497.12) 

Gojenje gozdov na za, .. odu za gozdove Slovenije in izvajanje gojitvenih 



dcl v zadnjih letih 
GOJENJE GOZDOV PO POTI SONARAV­NEGA USMERJANJA RAZVOJA GOZDOV 
Strokovna izhodišca za podrocje gojenja gozdov se z ustanovitvijo Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) niso spremenila. Gospodarjenje z gozdovi je že vsaj tri deset­lcija hodilo po poteh sonaravnega usmerjanja razvoja goz­dov in to je pot, kije nismo zapustili vceraj. ki smo ji zvesti Janes in, upajmo, tudi jutri. Pri tem sledimo preprostim n:lcclom. Bolj ko je gozd krojen po meri narave, vecje je i'.LJgotovilo za trajnost delovanja vseh vlog gozda. Najmanj, kilr je treba storiti za to, je ohranjanje naravne vrstne se­stave gozda. Ob pestrosti zgradb in oblik je vedno tudi prostor za kakovost. 
Na zacetku delovanja ZGS smo na oddelku za gojenje in varstvo gozdov oblikovali smernice u nacine dela, s katerimi bi nekatera nacela bo Ue uresnicevali, kot v pre­teklosti. 
Najvecji odmik od naravne vrstne sestave gozda v pre­teklosti je nastajal s snovanjem enovrstnih, predvsem smrekovih sestojev. Vrstno sestavo praviloma zasnujemo pri obnovi sestaja, bodisi z naravno obnovo ali z obnovo s sadnjo/setvijo. Na ZGS smo nedvoumno opredelili mesto obnove s sadnjo/setvijo pri ukrepu obnove gozdov. Obnova s sadnjo/setvijo v konceptu sonaravnega usmerjanja raz­voja gozda ni nadomestilo ali zamenjava naravne obnove, ampak dopolnilo, koje pri obnovi in premeni velikopovr­šinskih nasadov dolgorocno oviran ali onemogocen po­vratek gozda v naravnejšo zgradbo. Obnova s sadnjo/ sctvijo je pri mema tudi v primerih, ko biotski ali abiotski dejavniki motijo, ovirajo ali onemogocajo vznik in razvoj ustrezne naravne vrstne sestave gozda v pomlajevanju in v primerih, ko gre za ogroženost okoljetvomih vlog gozda in je potrebno cimprejšnje osnovanje mladja. 
Obnova gozdov v Sloveniji praviloma tece po naravnih poteh, ki so poznane in preizkušene. Obnovo s sadnjo/ setvijo izvajamo v Sloveniji na eni desetini površin gozdov v obnovi, po gozdnogojitvenih nacrtih, ob upoštevanju izbora drevesnih vrst in prostorske razporeditve sadnje, kije odvisna od mikro lokacijskih rastišcnih razmer, nacina druženja osebkov ene vrste in med vrstnega druženja . 
'Z. G., dipl. mž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, J 000 Ljubljana, SLO 
S tem, ko izvajamo obnovo s sadnjo/setvijo cim sklad­neje z zakonitostmi in rešitvami, ki jih ponuja narava, je gozdarska operativna stroka postavljena pred zahtevno nalogo. Obnova s sadojo/setvijo zahteva natancno nacr­tov~je potreb po sadikah vsaj za prihodnja 3 -4 leta, dodelan sistem zbiranja semena, vedenje semenskih zalog in vzgoje sadik z vso pestrostjo po drevesnih vrstah, koli­cinah in proveniencah. Da bi sistem, ki omogoca izvajanje obnove s sadnjo deloval, smo izdelali srednjerocni pro­gram potreb po drevesnih vrscah sadik in kolicinah po semenskih enotah. Letno ta program dopolnjujemo. V sodelovanju z Gozdarskim inštiTUtom Slovenije smo glede na srednjerocne potrebe po sadikah in semenu dolocili precej novih semenskih sestojev, predvsem manjkajoce semenske sestoje listavcev. Za nemoteno oskrbo s seme­nom in sadikami v letih, ko ne bo zadovoljivega semens­kega obroda, tecejo pogovori s podjetjem Semesadike o ustanovitvi semenske hranilnice. 
Sadike se bo praviloma vzgajalo po tito-geografskih obmocjih. Za dobro oskrbo s sadikami so bile z drevesni­cami sklenjene srednjerocne pogodbe za vzgojo in dobavo sadik. 
Motnje v izvajanju tega koncepta obnove povzroca kronicno pomanjkanje sredstev prav na tej proracunski postavki in slabo semenenje v zadnjih letih pri kljucnih drevesnih vrstah. Lastniki gozdov ta koncept sprejemajo in dela na obnovi gozdov so tista, kjer je pripravljenost lastnikov za delo v gozdu najvecja. Torej so v tem zgod­njem razvojnem obdobju gozda, ko se oblikuje zasnova gozda, strokovne odlocitve krepko v rokah gozdarjev. 
Prednostno so bila izvedena negovalna dela, kjer je bil ogrožen razvoj mladovja. Ob vrstni pestrosti smo z nego krepili kakovost in preko zgradbe tudi stabilnost mladovja. To so ukrepi, ki smo jih imeli gozdarji doslej v celott pod strokovno konrrolo. 
Od tod dalje pa usmerjaf0e razvoja gozda ni vec pov­sem v moci gozdarjev. Nega v odraslih sestoj ih je odvisna od volje lastnikov gozda. Lastniku ni treba posekati za možni posek oznacenih dreves. Redcenje, kot gojitveni ukrep je prepušceno volji lastnikov gozdov, vplivno ob­mocje gozdarjev paje precej omejeno. To lahko privede tudi do devast.acije sestaja, ko lastnik med oznacenimi drevesi za posek jzbere le najdonosnejše. 

GozdV 55 (1997) 4 
Iz domace in tuje prakse 
1 Fl"A 'ClRA.NJE IZVEDBE COJlTVENIH OD. 
Sotm.c.rwuc. vti-Pf\1 v ~hoc tatdovc 11. pmraluna k ~kwMo}t J< a w!Jhh pornemb1111 Slomulacojo on !OO(! V m U'lcro"'Unn lrvc.dbo IOJirYenlh &ll v l.tltnem aozdu, trnt-:U mwm~. \ 1 m\1 aut.d nd.aj P'JDlcni V ecl(lh JO ,.,(.._..__lnadol.o v nlr..:ioV[II, pnoi!MV1 auzd.t pnpnY1 "'""')' •• • .,,...., obo~vo. pri •>b".,V1a!OJ.Q;•\I Ktl1JO pilO" tclot.l flna.nc1nnc sadike m leme rohkkn ~ drtlvc ".,._. ... .o.oc.,.> polo>-~eoo toOfona"'"••J< IZ"Cdb< obno>T 1 udnJO'IoCIVIIO 
lncdbll")l"m.h 6<1> >-hn1b S07doYIII J• v Wnl od•l-ll od n.qJ<Jio;ljiVoh llcd.lkV ~lati " "" .... rsultM1 ob m "'hi bilo luvdrnw> do lunutc.ov ~do b< t< "'11<1.&. \.o oo •l<tmh JVtll><mh prosttmih. nd:omu W)fiunc.1Dla _ dn.q:cmu pa ne. DW) ku ru do"-Cl, vrds.~&v 
.. rta),...,,,., ........... ""''"''..._ 
(ldltv ~ICh v km 10 Wvlln.lm clol,..,.r no•skl.lt<"*"t""'""'~•· lllpr<diOf<"' ptUIItunl.po>11>0 IPI'CJCJ!Wij< ~u. ol<ldtaw: pr!l1116.mk< -·<. 
kf;UowweYVin 

Oltalo VUirYO 
v wclo 1'>'4 
~ 
........ 
naKruu 

,., ••• pd& 
-de.nadoN.htiCIJI 
Obhova U.seb111h 
·-
ncu~lte:z:na m • pro,I1U)Om toJ•rwmb dt'l nebStlajat& "t.rulcrunt Sred.fte,,. ph pottavtcah. moina d:lnanub ton.t­tcnJ• sredstev. ua.sno fiii.&!KtttiJ~-vs.e: to st-odrab \' realt'liCIJIIZVedbe(Woc::ramcw Me.:lvserru pr~ pq.st.avbr111. rta.mci\Jennm viJttanJeRl ,. gwdovt.., JC btl rnltorak med porrtbnmu 10 ugor.ovtJtnuru trr.dnvl D.IJ· "'«Jt P'' nc&••nob:'IO .. , v ~tit'btt tb got.dovih Tlko Jt bilo v leah 19'1<4 . t~•.Hl "'prut.wloma mdt let.» ne bodrvt.O. 
larolik~• 1). 
M«<l<10111 10bt1G tl\'Cdenc prcnzporednv< prorltuns· kJh trt'dJtcv uio da smo vt'Od.u n.amemh nekaJ vel. Jred· lleY D C'ICIO 1ft OhDOVO V z.ucbml\ go:z:dOVIh, kol J~ to twtm<nl ptWio!un 
Rratno 10 btl1 pnntund.a St o.tstva ,,. nego '"obnove ~ taUbn1h toldovtb u: teu v leli\ nl'f,a1 ntvno rw;uorno, kot ,te n'u:ADO v Pt e>Jr •mun~voja R01.dovv RS 
rum rulm finlnt:Uit'IJI 8\)JifVCIIIh deJ \f drtavnlh COl· dovdt"' po,...,.,su.bol<n TO~Jej>Ok azala vndruih dveh ltub, ko JO :unu.t.e U)ZM polkodoval< go7dovc Sklod \ '"<t•t•koh nmlt•W on g;>1d~• •im• oblil<o••an,hn•bkr· lltlb R:nrv"nb NIDC'DJklh sre:Wtev lil lllanac\p~oka delil in 




Grdkon 1· Pnloa)aw pcwwlw:atJh stedsacv, "...~~ vlag:Wt!Cfa v fCJMOYt v l.caJ 1996, t. ~ sqtm:all• ~ 4d ,. 1 1 ~ tn 'JlOI'wbn.nlt vc&h.M u vlapnJI. v ~t po ~ IVW.I)l.(~Ql:dctv v R ~--cqt n Ino l ~ 
.. 
l7: domace ln tuje prakse 

, .. ,. taJ. SlNCJJ>' .-kiJI •Jm>ll p.l&:lc!0\">111h go ulov preOni):Smi ~ ~ r: \off:i ~ .. d tedn-.1 gojlt\'mi 
.id> "'!lo ..",.!.\, rbltta..'l)> ~v J" J< t><tal.o rn rl•·th IT<1JlMh 
Sk<>f>; pni~":<> ll>hl<l uedsw. kol Jill J< la le na rv· p.•-l!OZIYhpnJI' -~<.J<pt....C....."_. :aJ ~in-eoun ~lom \' ~•l\ ks 10 prtJC~mtt &n.kt· 
._t;L.thz:tCIJC. K:r .o rJ: dda v c~tca fPY~J~.nn&.pnlMOI :l1lnt pol~ -s ... '* kol rn <1\ftlWICtruya \ Didlnoh ~-.!\10\1b, y: bito ' tc:h 'IO.ldovl'h l.l n\., vdrao ~rcd-,k'\· 
;.,,precno pe< ltr>lf1WI! npn•IJ<ncp> dda · Brenl.lbiln<pvnft.......,_u.-•Mi&<hCIIKI 
1n rt'sno n.atrf,·w.ui ~~~pa Je\~ ftt.JOIOU 
.1 IZVAJASJf G07.DI\OGOJITH.I,lH DEl 
Prtdnostua rulu&• Jt \'Zdt1t\'iti}C' ka\n\-t~t.lnt '""• 11Verlhc gC'Ijitvtnth del, lr::oc so Jih tt\~h ~JCI'tln \.:'.'ul•li<;u"1nt d.eiA\'U ui i()J~1h WMP'd&fflv•h llfltnk .... ,nje 1n uSjl<'(lhiJIInJC lanntte~v IJOldM' u ttv"l'"ll ~ jll\'Cnih l.k-1 JC' u'pd110 in k Ott~lnn pn la.sm• .. •h t "ct.ro pt~ '-C$!j ~. kmctih tr lttlJh1 lt1 .\o C'ldV1m1 od dohodt• tJ 
,,);o.da. tl •·us~ •tl•tve J)j je t.ttl» ''""' ,. ·~ dd \ '<)tdnYth, kJer JC rA7dt'OhiJCn" $C'I7•111A (W>~ tfl ftt 7,1JU• m:tnJu la:ilnikovto &utd 1 t'Cilo vet h>Ot l talOI~o,· ti\'IJI gOJitvena <leht \> li•~ • nem &t'111'IU, nehtCII lud• pn•1l S sv!."iO\'IIIJC:In Ic: ll!ll)truke 'I<:;CniHIJimU 11 pt)mCNl'ltl KUJII\'ttu~ 
dt:l1n aehn1katmdc.la, dlll"'t' bt bth ''~'"k• nt ge tn obno\O rw5p~Utnt od puet. Q\'IIIJ 
1 cfnn •TrCitcmn :tteh \'«.. dele• eno lA vf'l. dMvnlh l1obf41C'V1flj \i.SJ)UPbiJIIIJ 111 dcl•\ nt(. Q l&lilntk(' 50z.dcn· V ln\-nEN tMhra)cvAnJ• mu~hhan,a pa~ nN vk1pt· (th ru.Jt ckl&Vt.;l( "tdltl'kth podJt"IIJ, \:.1 tfYIJJVC'IotJt\"t'ftl dd> 
l•1t'Ja~J &Ot~ pn~•tkmw Mrtn v cbutlnJkan ~\1 Jlo •p<VMo!l"--..,pn, ... lje\' >ZVaJ'~' p<ljll\-..utl<l.a L111o•._. • tr.t'db' ncco,"Jlruh dcl mobnovc go.W• obv-e NJ< adWbo ' Uf'"'•ntro pMnjll<u. ~.u ~·no )MIJ p<><~e­tc?u nkomb tdtlc't· l.a,tnW ntso vedno pnpravlrcn• lr<'>jAII JO~jll\~no• dti\' l.altncm ealdu, J)O&OS'4 ndo llcqulro,." rodop Jl\'Ttbo JOJIIvctllh dti pe> dru JI ..,.,. ~ 1~ ~•tt• .W<p. ~~ lthku pto>p<''l 1< k 116~t\1 odncJI;o\· mcd lu.tnttl J04dO't' UIJIVOO JOZda.rU.O W2bo v 10l-' ~n~ ~.,.., ptoJWI<Jk rdot''< IMI bo/< oknpu ~p. ~o 1' no<IAI1ru raz>OOJ l"ub ti\IJcruko otfOitt> 
Na ~').td~ tli pspodan:h·1h .M> JOJifvnn pcogr1m1 n~~ m,..h v po-.w:m d:np~1h ··•kt'\Jllltft&h ~oc so d•nes RatpulotlJ'"-.vccbt"' l%b~ .II'TIOfttnC'Jc •n mocna ludtOitJh ~ 111 nateUv•l• h~ll tnteOllYOOil ""1<· ·~•••~ on pocockod IUdo """""*• Krtal~ mdsor-
Lola 
Nep 



s::':' 
,., 
.. 
~ 
111 
. 
. 
19114 
2 ll4 
l&l 
IS) 
1995 
d 
Wl 
-polovi 

96 ...... doiOOba 
(i7 
1996 
407 
140 
lJ 
lli 
i6 
ili 
u 
,, 
~ 
.. 21 
o 
.. 
Zaolloi I,GIIIIM 
1996 
o 
lOD ba 
1 DOU. '17 
o 
o 
1 
2S 
. 
. 
61t4 
19M 

J21 jjj$ 
!rl 
89 
m 
106 
lt96 
l.9JO 
68 
6l 

I:Drta .. ...­
·~ 
11-,.a.on 
IJ<H 
19 
91 
47 
ho 
1/11 
li 
20 
66 
1996 
l6f 
14 

51 11.11011 ~ 97 
"" 

...... 
) 
6 2 
5 ,; 
jJ 
19! 
)7 
1996 
u 
5 
-
r&:Jiii[jf 
6 
7 
1 
so 



~ =:.· 
.,.".... .. ~.~~~­
... ,..."."at til~ btoo ~ LI \'W lil:ll:ndb: ~ 
Iz domace in tuje p r akse 
a \'hPAJI \ ,OLdo\c ·e UfS.I\-ct. let p.1. ne Lmt pamtl'.lll 
•l!Wil""!• --v n """"''' auzd '· ••>p.•k porrd>o po •«< 
lft4irl~l"''*l. d.1 bomo klJub man1tcmu ob!~ ncJouhntl 
• Stl m ,w..,,~t .,,;-Ja. d·~&al, U:.ff tll\i'l negov.u1M• W.MJ.i Ir' U~ U.'<mCqlli ll!CIC'IY r17VOI 
Pttt1c.dnt(l, 1 rr•k.a'1uj~ itve.flbo ~O) ii V('tllh dd v i!la• n.th lctth 
7 7l~t'.ll r.t" r, t;Cli'dO\'Ih. b JC Mopil V \'1"~11\'0 Y leu I')?J tn' /lttlk\.lm ddovm•ill zos 5( JC 1~\·cdbl ncro.­'l'ilcuh "CIIYiv«tvall 11'1 st v lc:tt· 14)9~ pnhil~ pn_&n\ IC\ "'.KftO\'&mh MID"IInth dcl po naCt11h goul i'"'X'O'~f ""tht-IW'II "\ltdllt Q't ~ll,l(iJ.f \ ''Jn'.ah pn{ko&-t\WUII t:•t• do\•. lu \0" lrtu 19'96 1.1 ruto.!• trend · up&JPl. 1.1. W'J1D 
~·,k:\.11\otlc 

] 0~"0 t ~O,IO.stb:itDI(SCtrtlboiJplbttbtJfWI.,..,.. \lbftM • Suu\.tura tadtr po ~cw$tuh "TU:lh te t2 ku ' kw bl rt,. IIM'I"11' '-ml'' l~CJ.U'\1 r.a ,.,~~•. ~ k W11j:t abnov.1 " udnto 

LttlhJ u ~ftdi.te'>' prot~htf'tl v:tdouj.-mu •(nM'u 'fkc:: ~uW.c b'rle JCiše. alpskeg,a ma c.c~"n i" ('lr.~o. ,.;,~l nf;l\l' fC.· vn• n<~.d,. pbnlt7.e se C>J'll~~a,; . 
~ C:OJO'VF.NO N,d~IH'OVAN.IF: 

~ p", 1ln1kom o QCtdn o&ospoda~klb H'lfO:tdnoJOm­'cr~•h ~",h '(\j~~J•fVr'nQILt\l'no"•n.~~t "PI''f\11" \d._.. 1t mt011 n&enovll'lll Ciotii'\'U!O natnov-=t.K JC'' '~nRcln prtN\ IJaAI.& rrfflO\f ~=--' ~.~ .. 16~1n.li.J4 Pt\' ·~ n1.1l&tmb 'CA.tlnth. jK.:ML..~th 1ft ~Jih •ni-J"""'~· tt LIIC"'JArt< tft h.-.,.alllf' irlf~rnM.;. I.)s"l ~\litin ~1'\UJ• f'WI ntd-1 rdtt\[, lt tOt'bhi.uJqo odlcXtlvc nu .... .s,,-. Mtrlu .. lh.bh r.h'N.~ \"t.(f.a uritwl\1 ,-.,tr.gnt•C\tnJb f\Xrhw 1rnJ n..:St 
Udrtn'Ho poc)poro. Rc:\'""' ~wzdant pctd®t\'llo c;~cno u.oprtf" Ytttn ~\'lhr"Ubo, tC\'\C i<'l JO 11Ytc.l 1 \ ?ftltk.h C'otJlt'H 
IHW\otfl JOzti.anf'•L 
L.~Ui ..._ ~ L' "\tH"-1 

oo coc.-o 
L: l.Jflj " 
cat '\"It 
<.O ZD0\'1 


~;-.o''" 
1 ·­


i..SES'• 
'1 GOL00\1 
: SAl>'IA 
~A\'M 
U\1.00.1 
l 

, .... ,..,, , .... 1 pdl 1'14i 
Iz domace in tuje prakse 


\ f'lllhodHJC:IH lttu b..mw illlju~~•l• m-o cUpu en. ~tu: • ··•fl(.')~tg:. ~JdM~I•t\entp rutn..o\an;a l..a I.'SC' ~ \'t' i \.C MQtJ.U\C na~ bt b•h 1::deltm J;111'dnl.t;~..'Jih'Ctttl\ittrt. 
1,dtJil\ l Hjt $\lll11'\0~i)111Hnlh 1\.&.trtO\ ' J'lf~iill, ~ l111h 4l c~t<clc1J:t dol~c.mu poudiUJlRJll n;tl1u,·c-••tQ(e 1r. YiW·~ "'/II IIIIlJll ~t~ \' tlflth iU"okl"'\nlh \c:tntna~t:' n• zatj,<.Jr,, "':·1 •O t:1 11 u .. l.o'U~d~u l~lll 199~ _g,,,nJnog:Qjll\ e"'•' ".._.,.h 1141r•l.tll· -..· rr•\' ple~JU le ta tc:rruno ~~~\e.n~o-~h -~(1."'1•. Ji5,h ' .: po pc:.)\<ullclluh c.bruotpl1 p• od O. tt ...... do 60 • .., •~. 
\ ' :.-ttduJ•h ll.!h leub .r.mo v f'>O\ fttecJu •da'tn lcl(J izdda1i t •>ltl•:oljOJII\'C'IIC •w-! r1:: 111 dubnh 1 O 11 o31t>\'ellskih gozdov V !,•ru l Q<T4 Jf htl•) na no" o 12delamh ~(IJUv.e.ml-nm:-no .. n '<i? ~ OO hd,t.sh)V go.eb,•h pvv'"!m. ' leru l4J9S n 1 ~1< 500 hektill>t\·," lc1u 1996 z.a 11 0.600 htl:um·~ m ' prv.:ow fiOIIdJU 11l97 ,:,, ifU~OO hekr;.uo .. · gotdl)v \'dobrih ll~ h ICith, na tHl\1) IZdt:lau g<.zrl nog:<~jilvr-nr nA<:-rh: 1.1 
.OO 000 hcl .. ,.,. ~·· """"""' ..,b)o "!""rlJcm"P 
ddJ, 1< po«.bq ot> cl<p\'11, Jo.., • W..ph p<r.h l<r rh "'" <n>l< !!Ozdu,'< pn~ ej-a<"'~ po>dlcbnr­kM',l •-. jth •· 2.:11dnftll tlird desd:kJph '\ \~,_dl'>\~ trn prl)$(0r..J ne rt~ Tn l:t~ vno '"lcw"-no z:.&lttlh pt-.flubolk:: PI'"~ '-lm·c.b~Jl. co l\B$"' ·"" · uccnpohtu /~cl \or:!pkl.. 000 '>ehJr<r• ,.,...Jav. -~,.,. .. flo:. rink>Cl 1"'.,.. cl\ o!! .. ~ .. ,.".... '*-'"4 pr :tt<ob 
c-..Joax>~..,."., ~· ........ ~·--IQD!o· je ~it. fW<dOOSin> ..Jop r<>l.h~t\ ., l><tot ~ n• @":6." Po O:('flt ,c: b1l urKt zrrmk.•h UP"l obKJ tel C":\'Vro~h g<l~tl,:1n' p<»-p:!.i.fU fW'\'f'<•~ 11 utt,•!Wl. '"'' w p·«Jt di.:ook.Jic rvta \'ml]'f'Q'flXJIIIOPt'Oftl ~"ftla. Ic (li je hiln "1Apt')A.M \ •tftllh fWOJ'ftmJt Otf.. 0os-'"tc.br"l': kil J•l9..,,: t:1So liW&KHOji"Ui""W aJitn 
f"''hll,1 ~ '" ~\ri1nc \l.,\t'fJ41h Nldfh \' .dr't.li\ftlh 


Iz domace ln tuje prakse 
,.~ ... ,......,....... ,........,......c-, ... · · 111"~ .. ...,.,..4)l,.,.,..,~:r" 
....... 
~-:...­
~ 
. , 9110 

)) 1 Blal 
IT­
,. 
,. soo 
j7 91 JSO 
39200 
1 ltliDJ 

6j ! l'osrOJnl 
f) 
6HSO 
,. 
IKot<VJC 
67!140 N.JOO 

12 
I H <cti<o 
•L~ 
n 
11 
lUCIO 
rc <1!• 
~ _,. 
~140 
6S 
• l !OO 

1l l lollftllor 
6l li JW 
j' 100 

39 1­
)7600 
SI 630.100 
61 
~-· 

l<• h.f~vth re 1tlnlt th>IJk,z &OJtt•;cn'"'' l'laert• je ~·~nt(• 1'0 •. ~0/c!O\, V 7.JStbnlf'l pa ~8 ";, G t'111,u.')g~>•i h't: l• • ll3c ~ i li>J po tak onu o &ozd.:.' d\ (1~ vc1n" ~tro kov nl podl~a IJ.btn dtcvp' 1.1 P<J"Cl. tk'llot•t-..1 
tt llK '1~4 ('97 12) 

7.ndrut ni§n.·o ,. gozdarshu 
1~'' JI RO'AI 1 • 
l VCICl 

z.,Lun v ~~oudn"·h {Ur h)l $t 3:{)'~J) in Z;t~Oi\ (1 ti 
dNIAh (Cc l.u, t1 11. 'Q2} ~~ p:-<Jtl•Uia rtoq~l\n!YI&c i t o rutdrw-,tv" I.A~o . d. w ~(: btv~( l!! l~l:dnu go~~l\'.ldartkc (1 1 ~11 mtGC:•Je. r.auk:;llt •\11.· 
z .. "..,~.~"' ~otduvc SluvciiiJC (jl!\'Ui\ g<Jl.dllfSita s1uH>8) 
• g~tdilr!l~41 17'•'AIA I ~k ll J'c"ldjC:lJII · _vu~dn • ~ k.r \.VI!CJm., \:.mthJ~kQ·gozdar!.ke nJruge 
Mcd1crn ~o 1c n~"" r•• ne: lo: n.t ~n ~cX, l \'logo z,., td~ ...., p>:ul<"~ '" l"'llaN:th '""•)IIJI:th pod)<l!J pnbodnml L1d1ubn~v•' ~!Otd.,tvu"' btl• do'~~~~td(lj(-'• ZI· radi u•«A w rudt VJ.I TOK·torcbru.\'a nu.o or-cc.blltll"'lh '" roW..."'-t •l• ~mctt)H? ·JO.Ld-skc ladl'll~t.arn~&r )oC ~·" ~ lld;aJ Ddlultln Nebu hh1dacf)C 7..1drugc \1 gozd.:nrvu pO\'CJ:U,.tJO ),~.,,.(' pttdf,)'\ prC"d .. >tm pr. t.ritl'lJif It-\' 
iklDI>!L' !wil pn .....,, ••ru•"~' l'''"""'d:lJ• 
' J J ... t .,.,,J \LO 

P,ilJl\\'tn•b 10 ntk•"'nh VlfSJ\~nlh Jel lb ltdaf\tm ·~lOl ­
b.Jm \ upraYnem postopku Pl~uno so K tzddo'-JiJ 1a <'<lstk.,o oddtlh. ~ .., j< """' ldAl!l P"'f'aroib ,...:,. l~-.--an lZY·:ti.bl gormnlhdd '" •.tcr x Jt \ td\1C:tD kl:u 1'1'\''41111J.t Olf\I.CifC._ dm.~ IJ mdhu f-....0 
/..11 "0\e· k1nadru!to posJoj~JO , hodt:>i koc ku~• •l• j..(lt 
&j(l~w\11h!l. '· Jt' ul o IJOIOetn'o:rto dc";jlll't(l, Jn n~mg.a n. ,., ~ltUcM rrflflma or~a~~ izac ija in j1 nJ ed1n1 ~• IJ UJtV•JIU ~i 11 1 v.:~j• ciQbl~~k, ,unp<'tlr fl3-j'h<.•IJC pi.UIUJI ('W"fltr'.'f'l& 
'4VOJ ih t:! l aro~t 
1 DEJAVNOSTI ZI\ DRUG 

\' 7-'d"''no 1"<1<> Slo·. eni)< (lZS\ 1<> ..:Ioni""' 1 Dl ndN&<-\' lb\'J><n\ pmi><luj<)'l ro.irvoje li>< Utl-.tJ1)<1 1 km<1o)'h"'' dc:,_..>Urn,, ~6,. 1:11<5noh ~i opoh 'J-'1" tW! kmc!oj<I<D!<no ~~d<pvnc.st. 9 p•J< udtua t•"' l(1«Uiw••J111: V"l)l~k~ HI opr.tvljJtO unltl t() dejl\>nhU 

,...,  O.ilcup l ... v nt'  
199<  103.000  
19QS  l i'fi 00!'1  
11196  Jss oon  


-.­
~vfcd clanicami ZZS smo opravili anketo o gozdarski dej~vnosti_ Nanjo seje odzvalo 28 zadrug, ki opravljajo ah b1 se želele ukvarjati tudi z gozdarstvom, pri tem mi­slimo na dela v gozdovih in ne samo na odkup lesa _ 
2.1 Trženje gozdnih proizvodov 
Od 10:1 clanic Zadružne zveze Slovenije odkupuje gozdne proizvode 35 zadrug. 
Odkup lesa iz leta v leto narašca, kar pomeni, da za­drnge vse resneje poskušajo obvladovati trg z lesom iz pri,~atnih gozdov. V tem trenutku obvladujejo zadruge okro~ celrtino prometa z njim. 
T;žcnje preko zadruge je za kmeta izredno pomembno in zMlimivo, saj ima vrsto prednosti: _ kot elan Z<ldruge ima kmet stalen pregled nad trženjem 
0 ;moma nad tem, kaj se z njegovim lesom dogaja; _ ker je les prodal preko svoje organizacije, je garancija placila dovolj velika; ~ cene, kijih placujejo zadruge, pomenijo nek barometer realne vrednosti lesa v okolju, kjer delujejo; ~ 7..družen i kmetje predstavljajo pomemben delež ponudbe J1(l trgu, kar za posameznika nikakor ne veua. 
Tr>..cnje je izredno obcutljivo, po drugi strani pa zelo pomembno podrocje, saj se s tem realizirajo in ovrednotijo vsa vlaganja in _prizadevanja posameznika pri proizvodnji _ To je se nekoliko pomembnejše v hribovitih in gozdnatih predelih, kjer dohodek iz gozda predstavlja tudi vec kot polovico do bod ka celotne kmetije. 
Pri t,-ženju gre v glavnem za odkup in prodajo okro­glega ksa, ceprav kmetje na nekatelih podrocjih ponujajo tudi sor<~zmerno veliko žaganega lesa. Problem predelave okroglega lesa na majhnih žagah na kmetiji je v tem , da gre obicajno za enostavne žage, ki imajo male kapacitete predela ve in zelo vprašljivo kakovost žaganja. Obicajno je tudi tdje žagati zahtevnejše pwizvode (prizma, speci­alni elementi, letve ... ). 
Vsekakor je cilj zadJ11g v bodoce še povecati obseg hienja lesa in tako vse pomembneje vplivati na dogajanje na trgu. 
2.2 Secnja in spravilo lesa ter gojitvena in var­stveua dela 
2.2.1 Opravljanje del v gozdovih 
Zadruge že opravljajo dela v gozdovih, tako v privatnih kot v gozdovih Sklada kmetijskih zemljišc in gozdov. 
Iz domace in tuje prakse 

Obseg teh del je sorazmerno majhen, skupno cca 50.000 
m) letno. V privatnih gozdovih je vel ika konkurenca pred­vsem sivega trga delovne sile. V gozdovih Sklada kme­tijskih in gozdnih zemljišc pa vecino del opravijo podje~a z zakonsko prednostno pravico. 
2.2.2 Usposobljenost za delo v gozdu 

Za opravljanje gozdarske dejavnosti v celori je regi­
striranih 23 zadrug v Sloveniji, 4 zadruge pa bi se še do­

datno registrirale, ce bi razmere na trgu kazale perspektivo 
pri opravljanju teh del. 
1 O zadrug ugotavlja, da izpolnjujejo minimalne pogoje 

za izvajanje del v gozdu, ki jih je predpisalo ministrstvo 
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nekatere od teh 
imajo tudi že pridobljeno "odlocbo" upravnega organa kot 

dokaz o izpolnjevanju minimalnih pogojev, druge pa so v 
postopku pridobivanja te odlocbe. 16 zadmg se želi še 
dodatno usposobiti ali opremiti za izpolnjevanje minimal~ 
nih pogojev za delo v gozdu. 
16 od 28 anketiranih zadrug ima tudi redno ali pogod­
beno zaposlenega delavca za varstvo pri delu, kar je eden od 
pogojev za izpolnjevanje minimalnih pogojev za delo v gozdu. 
Interes za usposabljanje za delo v gozdu je predvsem 
odvisen od možnosti pridobivanja tega dela. Zadruge se 
seveda zavedajo , du so v prvi vrsti dolžne iskati in oprav­
Uati delo v t.i . privatnih gozdovih, saj je tu veliko lastnikov 
gozdov, ki dela v gozdu niso sposobni sami opravljati, 
vendar predpisi o izpolnjevanju minimalnih pogojev za 
delo v gozdu zahtevajo tudi zaposlitev strokovnih delavcev 
(reži je), ki pomeni dodatno obremenitev cene dela in s tem 
zmanjšanje konkurencnosti. Prepricani smo, da bosta var­
nost pri delu jn kakovost le dobili svoje mesto na izredno 
zahtevnem in obcutljivem trgu, ceprav vsi vemo, da tega 
ni mogoce z nobenim predpisom doseci cez noc, ker je to 
proces, ki tako kot druge spremembe v družbi potrebuje 
dolocen cas. 
Pricakovati je, da se bo v prihodnosti še vec :zadrug odlocilo za usposabljanje za delo v gozdu, saj bi morale zadruge z gozdarsko dejavnostjo pokriti vsaj najbolj goz­dnate predele države oziroma tiste predele, kjer je proiz­vodnja v privatnih gozdovih pomembna in ni drugih or­ganiziranih oblik te dejavnosti. 
2.2.3 Opremljenost za delo v gozdu 
Zadntge imajo nekaj svoje mehanizacije za opravljanje del v gozdovih, vehko mehanizacije paje v lasti kmetov, 

Prc:~k un!ca 2: Pregled mehanizacije po VJStah strojev v lasti zadrug in kmetov 
Mot0me2age št.  T_raktorji Šl.  Ži~nice št  Kamieni št.  ! IDnrgo (snežni plugi) Št.  
Zad·ug-e  57  17  2  f'2  \3  
Kn,l-e.lJ e  1.376  691.  16  47  52 J  
Slmt)aJ  1.433  618  J8  69  65  

GozdV 55 (1997) 4 31 
Iz do~pace in tuje prakse 
clanov zadrug, ki imajo neizkorišcene kapacitete in :iO pripravljeni preko z.:~drug pogodbeno opravljati dela v gozdovih. 
V lasti kmetov je še veliko vec mehanizacije, ki je primerna za delo v gozdu, v preglednici so zajeti le tisti lastniki, ki bi poleg dela v svojem gozdu opravljali tudi delo v drugih gozdovih. 
Verjetno ni potrebno posebej poudatjati, daje pt:i kme­tih na razpolago še zelo velik potencial kmetijskih trak­torjev, ki bi se jih dalo s sorazmerno nizkimi stroški adap­tirati za delo v gozdu. Pri tem pa ne gre samo za traktDlje, ampak v posameznih primerih tudi za druge stroje (ka­mioni), ki v kmetijski proizvodnji niso dovolj izkorišceni. 
Tu je potrebno poudariti, da bi se zadruge še dodatno opremi le, ce bi imele zagotovljenega dovolj stalnega delaj vendar trenutne tržne razmere tega ne omogocajo. 
2.2.4 Predelava lesa S predelavo lesa se ukvnrjajo 4 (štiri) zadruge, ki letno razrežejo cca 30.000 mJ okroglega lesa. Lahko bi rekli, da gre predvsem za poskuse opravljati tudi to dejavnost, ki pa bo v prihodnosti vsekakor potrebna in ima perspektivo. Pri tem se posta v lja vprašanje ali se bomo tega lotili znotraj zadmžništva ali pa bodo to oprav­ljali dntgi, ki bodo sposobni najti kapital za razvoj novih ali za nakup že obstojecih predelovalnih obrotov. Danes gre v vecini primerov, kjer -zadruge opravljajo žagarsko dejavnost, za najem obstojecih kapacitet, saj je 
za tako proizvodnjo potrebno veliko kapitala, ki pa ga zadruge v vecini primerov nimajo. 
2.2.5 Vzdrževanje gozdnih prometnic Marsikje imajo kmetje v lasti mehanizacijo za gradnjo in vzdrževanje gozdnih prometnic (rovokopace, buldožer­je, kam ione za prevoz mate ria la.,.). V glavnem uporabljajo to mehanizacijo za lastne potrebe, ponekod pa iz,'ajajo gri'ldbena dela kot podizvajalci pri gradbenih podjetjih. Oo ~edaj zadruge še niso uspele povezati kmerov pri vzdrže­vanju prometnic. razen Gozdarske zadmgc Slovenj Gra­dec, ki opravlja tudi to dejavnost. V bis"'lJ gre za organizacijo zimskega vzdrževanja, kjer sodeluje cca 65 kmetov, ki imajo traktorje s snežnimi plugi 
(od tega je 13 zadružnih snežnih plugov) in tako pozimi vzdr:h0ejo okrog 400 km gozdnih cest v Mislinjski dolini, ki so delno javnega znacaja. Tu gre za tipicen primer povezovanja in vkljucevanja kmetov v izvajanje del. 
Na tem podrocju so ~e odprte možnosti za razvoj de­javnosti in Za zaposlitev tako zadružnih delavcev kot kme­tov, clanov zadrug. To bi bilo zanimivo predvsem na po­drocju, kjer je razmeroma veliko gozdnih cest, ki morajo biti redno vzdrževane in imajo tudi delno javni pomen. 
2.2.6 Ostale dejavnosti, s l<aterimi se ukvarjajo za­druge na podrocju gozdarstva 
Poleg trženja in opravljanja dela v gozdovih se zadruge ukvarjajo še z zelo razlicnimi dejavnostmi na podrocju gozdarstva, kot so: -nabava kmetijske ter gozdarske mehanizacUe in orodja, -nabava in prodaja gradbenega in ostalega materiala, -razlicna strokovna svetovanja s podrocja gozdne proiz­
vodnje. 
Seveda se vsak dan pojavlja še vrsta drugih del, ki pa so po svojem obsegu v celotni dcjavnos:ti zadrug \'ec ali manj zanem~rljiva. 

2.3 Število in struktura zaposlenih 
ZadllJgc razpolagajo s svojimi redno zaposlenimi goz­darskimi strokovnjaki in usposobljenimi gozdnimi delavci sekaci, poleg tega paje velik potencial še pri kmetih, clanih zadrug, ki so za delo v gozdu usposobljeni in opremljeni injibje mogoce takoj vkljuciti, poleg tega paje še veliko porcncialnih interesentov, ki so se pripravljeni usposobiti, ce bi bilo na razpolago dovolj dela v gozdu. Ob širitvi obsega stalnega dela v gozdovih bi tudi zadruge lahko dodatno redno zaposli le gozdarske strokovnjake in delavce 
sekace. 
Pri vkljucevanju zadrug v delo v gozdu gre predvsem za dva nacina, ki sta zanimiva in se namju zdi pomembno posebej poudariti: cl) Zadruga s svoj imi redno zaposlenimi delavci opravlja 
uslugo lastnikom, ki tega de[a ne morejo sami oprav­
ljati, bodisi da za to niso primen1o opremljeni ali pa pri­
merno usposobljeni. 
b) Z()druga angažira tiste lastnike gozdov, ki so za to delo usposobljeni in opremljeni, na svoji premajhni kmetiji pa ne pridobijo dovolj dohodka za nonnalno eksistenco. 

r' · ._~k-:n i · ;1 ' Pregled zaposlenih gozdarskih strokovnjakov in delavcev sck<~cev v zadrug<~h in usposobljenih kmetov ter potencialnih interesentov 
-
Delavci-sckaci 
Yrsta delavcev 
Inž. gozd. 
Gozd. lehniki 
1 
zaposleni v zadmgah ::._:;-:!~ 
27 
7 
23 
,,f· ?!,::;; 
Usposobljeni kmetje 
o 
o 
296 
Potenc. interesenti:kmetje "j4~· 
274 
o 
o 
~~-
Skupaj 
7 
597 
23 

GozdV 55 (1997) 4 
Pri povezovanju in vkljucevanju lastnikov gozdov za delo v gozdu vidimo predvsem naslednje pomembne pred­nosti: 
_ lastniki gozdov vedo, kje naj išcejo pomoc za izvajanje dcl v svojih gozdovih, ce tega ne morejo opraviti sami; _ ndružne cene dela pomenijo barometer cen za vse ostale 
izvajalce; _ dodotni zaslužek lastnikov gozdov, ki so vkljuceni v i;vajanje del; _ zadmge pomagajo pri opremljanju in usposabljanju last­nikov, ki so zainteresirani za opravljanje dela; 
_ 7adruga pri organiz]raocm povezovanju s svojimi stro­koHlimi kadri pokriva nacnovanje proizvodnje in varstva pri delu. 
Na tak nacin lastniki izpolnjujejo minimalne pogoje, ki jih je predpisal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 
Prt vkljucevanju kmemv v delo v gozdu se pojavlj~ tudi precej problemov, saj gre v vecini primerov v odnosu kmet­zadruga za klasicen pogodbeni odnos ( dmgacen po sedaj veljllvni zakonodaji ni možen) in placilo na osnovi pogod­benega dela, ki je po trenutno veljavni zakonodaji bo lj obremenjeno z davki in prispevki kot redno delo, to pa pomeni zmanjšano konkurencnost. 
Na tem podrocju so še velike možnosti razvoja in širitve dela, predvsem pa bodo zadruge poskušale s povecanjem Ykl_iucevanja clanov zadrug v delo v gozdu. 
J ZANIMANJE ZA DELA V GOZDOVIH, KI JIH ORGANIZIRA SKLAD KMETIJSKIH ZEMLJIŠC IN GOZDOV REPUBLIKE SLOVENIJE 
Od anketiranih bi 24 zadrug opravljalo delo tudi v gozdovih Sklada kmer~skih zemljišc in gozdov. Po oji­hovih ocenah so sposobni opravUari dela na 60.200 ha gozdov, seveda ce bi imeli ob ustrezni spremembi zako­nodaje možnost kandidirati rudi za ta dela. 
Zadruge se zanimajo predvse1n za: 
-možnost konrinuirane proizvodnje in dobave surovine kupcem rudi v obdobjih. ko v privatncm sektorju zaradi dela v kmetijstvu gozdarska proizvodnja pade na mini­mum; 
Iz domace in tuje p~aks~ 

-možnost zapolnitve vrzeli pri zaposlirvi redno zaposle­
nih delavcev; 

-ši1jenje obsega proizvodnje in s tem zmanjševanje stroš­
kov (komerciale in administracije) za les, odkuplien od 
kmetov; 

-dodatno vkljucevanje kmetov v delo v gozdu, kar je za 
marsikatero kmetijo pomemben dodatni vir dohodka; 

-ustv<njanje trga na podrocju t.i, državnih gozdov ne samo 
na podrocju privatnih gozdov, Mislimo, da bi to lahko 
tudi prispevalo k lažjemu delu sklada za gozdarstvo. 

Zelo pomembna za kmeta, s tem pa posredno tudi za 
zadružništvo, bi bila možnost dolgorocnega zakupa goz­

dov SKZG, kijo predvideva sprememba Zakona o SKZG 
republike Slovenije. To bi bilo izrednega pomena pred­
vsem za višinske kmetije, ki s kmetijsko proizvodnjo za­

radi težavnih razmer ne morejo pridobiti dovolj dohodka 
za normalno eksistenco, so pa po drugi strani izrednega 
pomena za ohrani{ev poseljenosti podeželja. 

V vsakem primeru se bodo tudi tu vkljucile zadruge 
predvsem p1i trženju proizvodov, strokovnem svetovanju 
pri proizvodnji, nabavi mehanizacije za opravljanje dela 
in usposabljanju kmetov, kolikor še niso p1imemo uspo­
sobljeni za delo v gozdu, 

Zadruge bi tudi tako širile svoj obseg poslovanja in 
znižale strošek na enoto proizvoda, kar paje po drugi strani 
poz iti v no tudi za vse osl·ale clane zadruge. 
4 ZAKWUCEK 
Ugotavljamo, da razpolaga zadmžništvo z izredno ve­
li k imi potcncia li za opravljanje vseh de Ina podrocju goz­
darstva, potrebno jih bo le pravilno usmerjati. 
Zadružništvo v gozdarstvu se razvija v smislu &plošnih 
nacel zadružništva, ki so bi la na podrocju kmetij &tva že 
dobro uveljavljena, pa so v zadnjem casu celo nekoliko 

izgubljala na pomenu. Zadruge, ki so se lotilc dela na 
podrocju gozdarstva, so se na zacetku ubadale z razmero­
ma velikimi težavami, kljub temu pa so izvedle sorazmerno 
veliko. rudi v prihodnosti bodo zelo pomembne tako za 
obstoj posameznih kmetov kot za razvoj celotnega slo­
venskega podeželja. 
GozdV 55 (1997) 4 



Iz domace in tuje prakse Povzetki referatov s posvetovanja "Sonaravno gospodarjenje in raba gozdov -obnovljivega naravnega bogastva -v novih razmerah" Drevesnicarstvo in sen1enarstvo v Sloveniji 
Jani BEL['~' 
Ceprav gozdna sadika nekako ne najde svojega mesta v sonaravnem gojenju gozdov, mislim, da bomo morali pogozdovanju dati tisto mesto, ki ga je imelo nekoc. Da­našnji gozd je namrec z vseh strani bombardiran in bo na~o pomoc zelo potreboval, da bo daj al tisto, kar od njega pri­cakujemo oziroma zahtevamo. 
Gozdno semenarst,·o Naloga gozdne semena me je oskrbovanje slovenskega gozdarstva in gozdnih drevesnic s semenom gozdnega drevja. Pri podje~u Semesadike Mengeš dobimo: -seme za direktno setev v gozdu; potrebe po tem semenu so predvsem na pogorišcih na kraškem obmocju; -seme za setev v drevesnicah; zaradi spremenjenih potreb gozdarstva po sadikah smo se morali tudi mi preorienti­rati v zbiranje semena listavcev, pri tem pa smo naleteli na dolocene probleme: 
l. zaradi periodicnosti obredov in njihovega neenako­memega proslorskega pojavljanja se je poknalo, da imamo premalo izlocenih semenskih sestojev. Resi­tev vidimo v izlocanju zacasnih semenskih sestojev. 
2. 
primitivno, rocno pobiranje semena (hrast, bukev). Na nekaterih podrocjih, predvsem dinarskem in gor­skem, je ca ko na bi ra nje nemogoce. V tuj ini rešujeJo to s postavljanjem mrež pod drevesa. 

3. 
skladišcenje semena listavcev je zelo problematicno. Obstojajo procesi, za katere nismo dovolj tehnicno opremljeni. 


Potrebe po semenu iglavcev (smreke) rešujemo s se­mensko banko, kije bila osnovana še pred reorganizacijo gozdarstva in v kateri je semena (ob dannšnji porabi) še za 15 let. 
Posebno vprašanje so semenske plantaže, ki bi jih bilo najbolje posekati. 
Najvecji problem pri zbiranju semena so obiralci. V tujini so to gozda1ji, ki imajo opravljene vse potrebne iz­pite in preglede, pri nas pa si pomagamo s podjetji za vi­šinska dela. Zaradi manjše potrebe po semenu pa si po­magamo velikokrat z redno secnjo v casu polnega obroda. 
Drevesn ica rs tvo Spremembe v gozdarski politiki in obcutno zmanjšano povpraševanje po sadikah so ukinili skoraj vse drevesnice v okviru prejšnjih GG-jev, tako imamo sedaj le tri dreves­nice, ki v pretežni meri oskrbujejo gozdarstvo s sadikami (Semesadike Mengeš, Omorika Muta, Štivan Matenja vas). ln še pri teh drevesnicah je ime "gozdna drevesnica" zbledelo, kajti za preživetje se morajo ukvarjati z mnogimi drugimi stvarmi (proizvodnja okrasnih sadik). Za nemo­teno delo drevesnic bomo morali izdelati dolgorocni plan potreb po sadikah gozdnih dreves nih vrst. Velik problem pri vzgoji sadik listavcev predstavlja divjad, zato bo potrebno dodatno zašcititi drevesnicne površine. Današnje slanje gozdov oziroma njihova lesna masa je verjetno odvisna tudi od aktivnega pogozdovanja v preteklih letih. Danes pogozdujemo petkrat manj kot nek­daj. Ali bo to kaj vplivalo na gozd jutri? 

Zakon o gozdnem reprodukcijskeJn materialu med Programon1 razvoja gozdov v Sloveniji in zahtevami Evropske Unije (EU) 
Sašo Žitnik"'*. Janez-Tmnnž Knnelj*"'*, Hoj ka KJClighc:r** *"' 
Pomanjkljiva kontrola nad izvorom gozdnega repro­dukcijskega materiala, priprava strokovnih osnov za novi 
• J. B., dipl. inž. gozd., Semesadike Mengeš, SLO ... S. Ž., dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, Ljubljana, SLO ... J. T. K., dipl. inž. gozd., Ministrstvo za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano RS, Dunajska 56-58. Ljubljana. SLO 
u-u Doc. dr. H. K., d1pi. mz. gozd., dipl. biol.. Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna por 2, Ljubljana, SLO 
Zakon o semenu in sadikah kmetijskih rastlin, ki ni pri­meren za gozdarsko seme in sadike in katerega sprejem bi pomenil brezzakonje na podrocju gozdnega reproduk­cijskega mate1iala ter usklajevanje zakonodaje z zahtevami EU so pospešili potek priprav strokovnih-osnov za Zako11 
o gozdnem reprodukcijskem materialu. Komisija za pri­pravo strokovnih osnov za zakon o semenu in sadikah gozdnega drevja lerpodzakonskih predpisov in za pripravo 
GozdV 55 (1997) 4 

strokovnih osnov za rehnicni predpis oziroma standarde za podrocje semena in sadik pri Ministrstvu za kmetijstvo, " 0 z.Jarstvo in prehrano RS je po zgledu hrvaške, avstrijske, ~emške, francoske, finske in švedske zakonodaje s tega 
podrocja zacela z delom na dveh podrocjih: 
_ na pripravi novega zakona in podzakonskih predpisov (tematika tega prispevka), _ na pripravi tehnicnega predpisa oziroma standardov. 
Namen zakona o gozdnem rcprodukcijs kem mate ria lu je: 
_ Zavarovanje gozdnih genskih virov in nacrtno ter trajno gospodarjenje z njimi, v skladu z Zakonom o gozdovih (Ur. L. RS 30/93), z naceli Programa razvoja gozdov v Sloveniji (Ur. L. RS 14/96) ter s sodobnimi svetovnimi in evropskimi usmeritvami pri gospodarjenju in ohran­j<tnju obnovljivih naravnih virov. Temelji le-teh so Kon­vencija o biološki raznovrstnosti (Rio de Janeiro 1992, ratificirana v RS l. !996), Alpska konvencija ( 1993) ter Resoluciji o varsrvu gozdov v Evropi (Strassbourg 1990, Helsinki 1993). Konvencija opredeljuje varovanje biot­ske pestrosti na treh ravneh: genski, vrShli in ekosis­temski. Izvedbeni nivo varovanja gozdnih genskih virov je opredeljen v resolucijah S2 in H2, sodelovanje na zakonodajnem podrocju pa v resoluciji HJ. 
-Dosledno uvajanje strokovnega nad.2ora nad izvorom in k vah teto gozdnega reprodukcijskega materiala. Doslej je bilo slednje delno opredeljeno v Zakonu o semenu in sad1kah iz leta 1973, ki velja tako za gozdarstvo kot za kmetijstvo in v gozdarscvu nikoli ni dobro zaživel. Pred­vsem je bil pomanjkljivo dorecen nadzor nad izvorom in kvaliteto gozdnega reprodukcijskega materiala. 
-Ureditev in pospeševanje trgovanja z gozdnim repro­dukcijsklm materialom. Kazalci prometa z gozdnim re­produkcijskim materialom so naslednji: 
a) Za obdobje 1991-2000 je predvidenih 5-6 mili­jonov sadik gozdnih drevesnih vrst letno za iz­polnitev obvez gozdnogospodarskih nacrtov in sanacijo prizadetih gozdov. 
Iz domace i FIJ ruje pr*se 
b) Leta l 996 je bilo v Slovenijo uvoženo 51 ton in izvoženo 122 ton semena gozdnih drevesnih vrst. Celotna vrednost uvoza in izvoza je znašala 
548.000 USD. 

-Zašcita interesov kupcev gozdnega reprodukcijskega mateliala, predvsem kupcev v pogojih enotnega trga v državah, clanicah EU. 
Trgovanje z gozdnim reprodukcijskim materialom je 
v EU urejeno s smemica.mi EU. VeUavne smem tee so bile 
sprejete leta 1966, dopolnjene leta 1969 in 1975 in so 
zadnjih nekaj lei v fazi adaptacij. Glavne spremembe, ki 
bodo predvidoma sprejete že leta 1998, se nanašajo na 
kategorije reprodukcijskega materiala (priblizevanje shemi 
OECD), spreminja se seznam vrst, opredeljujejo se tako 
postopki, ki sodijo v zakonodajo držav clanic, kot tudi v 
standardi za posamezne kategorije gozdnega reprodukcij­
skega materiala. Smernice omejujejo trgovanje z gozdnim 
reprodukcijskim materialom znotraj EU in so obvezne za 
vse clanice EU. Smernice ne posegajo na podrocje uporabe 
gozdnega reprodukcijskega materiala, ker bi to pomenilo 
poseganje v pravice prostega trga in zasebne lastnine. 

Zaradi cim enostavnejse adaptacije novega Zakona je 
predlog kolikor mogoce usklajen s smernicami EU. Za­
konsko predpisan postopek priznavanja izhodišcnega ma­
teriala, preverjanje izvora, certificiranje, vodenje knjig pri 
nabiralcih, semenarj ih, drevesnicarjih in trgovcih je pred­
pogoj za vstop na skupen EU trg, ni pa še zadostni pogoj 
zanj, saj mora zapisano tudi dejansko potekati v praksi. 
Pogoj za skupno trgovanje z gozdnim reprodukcijskim 
materialom v EU je ucinkovito izvajanje in kontrola teh 
predpisov preko SLTokovnih presoj pooblašcenih organi­
zacij. Kljub usklajenosti bo ob sprejemu v clanstvo po­
trebno k posameznim clenom Zakona sprejeti dopolnirve, 
katerih ta hip še ni mogoce vpisati vanj (npr. usklajevanje 
prometa v izjemnih primerih na osnovi sklepa Komisije 
EU-ekvivalent v Sloveniji je Republiška strokovna ko­
misija, dokoncen izbor vrst, ki je trenutno v EU še v fazi 
usklajevanja ipd.). 

Prilagajanje gozdarske tehnike sonaravnemu gospodarjenju v slovenskih gozdovih 
Robert ROBEK"'. Bošrjan KOŠIR*"' 
Odpiranje gozdov in raba prometnic ter pridobivanje lesa so tiste gozdarske dejavnosti, pri katerih prihaja do sprememb gozdnega biotopa in biocenoze, ki lahko po­vzrocajo degradacijo gozdnih ekosistemov in razvredno-
• Asist. mag. R.. R., dipl. inž. gozd., GIS, Vecna pot 2, LjLJbljana, SLO 
" Doc. dr. 8, K., dipl. inž. gozd., Biotehni~ka fakulteta, Oddelek 2a gozdarstvo in oboovljive gozdne vire, Vecna pot :-)J, Ljubljana, SLO 
tenje gozdnogospodarskih ciljev. Z narašcanjem stopnje mehaniziranosti omenjenih proizvodnih procesov posta­jajo posegi intenzivnejši in pogostejši, temu primerno pa se povecuje tudi kompleksnost posledic ter skupni obseg motenj v gozdnem prostoru. 
V Programu razvoja gozdov motnje gozd-o ih ekosiste­mov zaradi gozdarske dejavnosti niso izrecno opcedeljene, ocitna paje ambivatenost pri obravnavi odnosa med pro­izvodnimi in splošnokoristnimi vlogami gozdov. Ker je 
GozdV 55 (1997) 4 

Iz d.omace in tuje prakse 
izvajanje del v veliki vecini primerov zadnje in odlocilno S[J'okovno dejanje pri gozdnogojitveni obravnavi gozdnih ekosistemov, je na vecih mestih v Programu poudarjena potreba po razvoju okolju p1i\agojenih tehnologij ter nji­hovem usklajevanju z zahtevami splošnokoristnih vlog. 
Poškodbe drevja, ki so neposredno ali posredno pove­zane z gozdarskimi deli, so evidentifali popisi propadanja gozdov v letih J 987. 1991, 1993, 1994 in 1995. V obrav­navanem obdobju se povprecna poškodovanost gozdov zaradi gozdarskih del giblje med lO in 15 %. Popis po­škodovanosti dreves iz \era 1995 kaže, da so razlike med regijami statisticno znacilne, med sektorji lastništva pa ne. Zaradi specificne narave pojavljanja poškodb je zaneslji­vost teh rezultatov nizka, drugih velikoprostorskih invenn1r 
o tovrstni poškodovanosti pa pri nas ni bilo. 
V okviru ciljnega raziskovalnega programa str~ bila podpna dva komplementarna razvojna projekta: 'Mnogo­namenska raba in okolju prilagojeno dograjevanje omrežje~ gozdnih prometnic' in 'Usklajevanje pridobivanja lesa z dnJgimi funkcijami gozdov'. Preliminarni rezultati izve­denih raziskav ponujajo naslednje ugotovitve: 
Varno delo v gozdu je sonaravno 

Ko opredelimo cloveka z njegovimi potrebami kot de! narave. postane skrb za njegovo varnost pri delu-hutna­nizacija deJa-ena od zahtev in kriterijev ocene sonarav­nosti gospodarjenja z gozdovi. Za oceno stopnje humanosti dela je znanih že vec primemih meri 1 za varnost dela, za težavnost deJa in za obremenitev cloveka iz delovnega okolja. V Sloveniji že veliko vemo o možnostih prilaga­janja dela clovekovim lastnostim in sposobnostim. Tudi števi Inc prakticne izkušnje so v preteklosti prispevale k povecevanju varnosti de!a v družbenih gozdovih, medtem ko zasebni laslniki gozdov niso bdi deležni zadostne skrbi za ucinkovito in varno delo. Gozdarstvo je ostalo najne­vamejš<~ panoga za zdravje vseh, ki delajo v gozdu. Število mrtvih pri delu v gozdu je glede na opravljeno delo ogrom­no. Reorg<~nizacija gozdarstva je povzrocila, daje varstvo pri delu manj upoštevano in zato je nezgod pri delu zmeraj vec. Sodobni podjetniki nimajo dolgorocnih interesov za ohranjnnje delovnih zmožnosti osebja, državi se zdi, da je vseeno, kako živijo ljudje, ki s.e ukvarjajo z gozdnim delom. Program razvoja gozdov v Sloveniji veckrat de­klarativno navaja hutnanizacUo dela kot pomemben cilj in usmeritev, vendar v operativnem programu ni nobenih temeljev za doseganje t~h ciljev. 
• Prof. dr. M. L., d1pl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdar~t\"O in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 
83. Ljubljana, SLO 
-Poškodbe drevja in tal je pri obstojecih tehnologijah mogoce in potrebno zmanjševati s kakovostnim gozdno­gojitven im nacrtovanjem in poklicnim izvajanjem del, ki upošteva znacaj in omejitve uporabljemh tehnologij. 
-Gradnja vsake prometnice v gozdnem prostoru je znaten poseg v naravo delovanja gozdnega ekosistema, a tre­nutno še ni primerno podprta s stroki prilagojenimi merili in postopki za zmanjševanje marenj (kodeks izvajanja del pri pridobivanju lesa, smernice za nacrtovanje, grad­njo in rabo gozdnih prometnic). 
-Enovitih dopustnih mej negativnih vplivov v našem pro­storu n 1 mogoce postaviti, potrebno pa je zagotoviti sis­tem notranjega (pri izvajalcih) in zunanjega (ZGS, in­špekcija) nadzora kakovosti izvedbe del v vseh gozdovih. 
-Deklarirani potrebi po tehnološkem razvoju ne sleciijo potrebni ukrepi za njegovo spodbujanje pri vseh izva­jalcih del v gozdarstvu. 
-Raziskovalno delo na tem podrocju mora biti kadrovsko in financno stabilno, povezano z vsemi subjekti v goz­darstvu ter apllkalivno in ciljno usme1jeno k dejanskim uporabni kom. 
Za izboljšanje sedanjih razmer pri zagotavljanju var­
nega del<~. obstaja vec možnosti: 
-zmanjšanje socialne solidarnosti pri nezgodah zaradi malomarnosti, -dolocanje pravicnih odškodnin za poškodbe pri nezgodah in za zdravstvene okvare, -izvajanje (nadzor in san ke ioni nm je) že sprejet ih pred­pJsov, 
-organizirana inšpekcijska dela tudi v wsebnih gozdovih, 
-prenos &kr bi za VJmo dela na ja v no gozdarsko službo, 
-boni ti ra nje izvajalcev tudi glede na slan je varstva pri delu in odvzem možnosti pridobivanja del, -organiziranje ucinkovite lastne službe za varstvo pri delu v vseh izvajalskih podjetjih. -povecanje ekonomskega interesa izvajalcev in poslovnih združenj (zadrug na primer) za varnost dela, -zavarovalne premije-cliferencirane po stanju vamosti pri delu, 
-mocno povecanje možnosti za izobraževanje lastnikov gozdov in delavcev o varstvenih ukrepih, zlasti tistih vgrajenih v tehniko dela, 
-zahteve sindikatov za izvajanje vseh varstvenih ukrepov, 
Je v naši družbi kdo, ki bo sprožil te dejavnosti? 
Goz.dV 55 (1997) 4 

Iz domace in tuje prakse 
Vloga Zavoda za gozdove Slovenije pri nac rtovanju~ gradnji in vzdrževanju gozdnih flrometnic 


z vzpostavitvijo nove organiziranosti gozdarstva po srrcjctiu zakona o gozdovih, se je pricelo tudi z gozdnimi cc:stllmi delati Jlll novih osnovah. Najradikalnejša je bila sprememba na podrocju financiranja gradnje in vzdrže­v;.nja gozdnib cest. Vse potrebne aktivnosti so v principu 1zvcclene na sistemu lastnega prispevka lastnika in sofi­nanciranja države. Vloga Zavoda za gozdove Slovenije je opredeljena v Zakonu o gozdovih, ki mu nalaga izdelavo strokovnih podlag za odpiranje gozdov z gozdnimi pro-11,ctnicami , nacrtovanje in spremljanje vzdržcv;,nja gozd­nih cest. 
Strokovne podlage za odpiranje gozdov so opredeljene v go7.dnogospodarskih nacrtih . Verjetno bi bilo primerno, da b1 izdelovali tudi projekte za gradnjo gozdnih cest, vrndilr je zakonodaja predvidela drugace . 
Pri v-zdrževanju gozdnih cestje vloga Zavoda v tem, d<.~ izdeluje letne programe vzdrževanja gozdnih cest, so-
deluje pri oddaji del, nadzira delo in oprnv1 prevzem oprav­ljenega. Sistem dela je sledec: -ZGS zbere lerne potrebe vzdrževanja gozdnih cest in 
izdela prioriteni program dela; -prioritetni program dela uskladi z obcino in ga pri la godi predvideni razpoložlj [vi višini sredstev; -lokalna skupnost skupaj z ZGS izvede javni razpis za 
vzdrževanje gozdnih cest; -sledi izbor najugodnejšega izvajalca; -ZGS nadzoruje dela in usmerja izvajalce ter na koncu 
dela prevzame; 

Ko so dela prevzeta, placa svoj del obcina iz sredstev pristojbin, država pa iz proracuna . Nekoliko drugace je pri vzdrževanju gozdnih cest v državnih gozdovih, vendar je predviden v prihodnjenl letu sistem, ki naj bi bil za vsa lastništva enoten . 
Trt>ndi onesnaževanja in onesnaženosti zraka v Sloveni.ii 

Prispevek obravnava onesnaževanje (emisijo) in one­.;naženost zraka (imisijo) v Sloveniji s poudarkom na zad­nJih nekaj letih. Upoštevanje tudi vpliv vremena. 
Najvecji delež k celotni emisiji S02 prispevajo termo­elektrarne in toplarne. V zadnjih letih se je emisija mocno zmanjšala, najvec zaradi delovanja odžveplovalne naprave nn bloku 4 v TE Šoštanj, pa tudi zaradi nižje vrednosri žvepla v tekocih gorivih. Zaradi narašcajocega prometa narašcajo emisije dušikovih oksidov in ogljikovodikov. To so snovi , ki vplivajo na kopicenje ozona v prizemnem s loju ( iotokernijski smog). Narašcajo tudi emisije CO in C02• 
OneSJ)aženost zraka merijo na obmocju vse Slovenije. Mreža je gostejša na obmocjih z mocneje onesnaženim zrakom. Republiško rnrežo sestavljajo osnovna mreža, ki jo vodi Hidrometeorološki zavod, ter dopolnilne, v katerih 1zvajajo meritve razlicni izvajalci (Elektroinštitut Milan Vidmar, Zavod za zdravstveno varstvo Celje, Inštitut za 
* J. 8 ., dipl. ini. gozd ., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna 
pot 2. 1000 ljubljana, SLO .. M. G .. dipl. mž. meteor.; R.C., dipl. inž. kem.; mag. M. 
L. dipl. inž. kem.; A. P., dipl. inž. meteor.; B. R., dipl. inž. kern., Hidrometeoroloski zavod Slovenije MOP, Vojkova c. 1 b, 1000 Ljubljana, SLO 
varov<~nje okolja pri Zavodu za zdravstveno varstvo Ma­ribor). 
Meritve iz avtomatske mreže kažejo v mestih trend upadanja koncentracij sol v zadnjih letih, medtem ko v okolici tem1oelektram Šoštanj in Trbovlje ostajajo na enaki ravni. Koncentracije dušikovih oksidov se v zadnjih letih bistveno ne spreminjajo. Tudi meritve 24-ume merilne mreže kažejo upadanje povprecne vrednosti indeksa one­snaženja zraka s kislimi plini v letih 1977-1995, precej vecje vrednosti pa so bile izme1jene leta 1996. Povecanje gre predvsem na racun vecjih vrednosti v poletnem c.asu. 
Dolgoletni niz meritev kakovosti padavin kaže, da se kislost padavin na vecini urbano-industrijskih in pode­želskih lobcij z leti povecuje. Narašcanje koncentracije nitrata v padavinah se je v zadnjih nekaj letih na vseh postajah ustavilo in od leta 1993-94 naprej vidimo trend upadanja. Koncentracije sulfata v padavinah še naprej upadajo. 
GozdV 55 (1997) 4 


Škodljivi vplivi onesnaženega zraka na gozdne ekosistem,e in stanje v Sloveniji 
!Vkl<lnij<~ lEŠNJAK* 
Pri odlaganju snovi iz zraka (v trdni, tekoci ali plinasti obliki) na vegetacijo ali na tla se pojavljajo škodljivi ucinki na gozdnih ekosistemih. Študije so pokazale, da so glavne snovi, ki lahko vplivajo na gozdni ekosistem kisle ter al.kalne usedline (dušikove in žveplove spojine, alkalijske in zemeljsko-alkalijske kovine, kloridi, fosfati), fotoke­mijski oksidanti (ozon, peroksi acetil nirrat-PAN, peroksi propil nitrat -PPN, vodikov peroksid), težke kovine in obsmjne organske snovi (pesticidi, policiklicni aromatski ogljikovodiki-PAH itd.). 
Prispevek obravnava škodljive ucinke onesnaženeg<~ zraka na gozd z razlicnih vidikov. V prvem delu so obrav­navani mednarodno uveljavljeni kriteriji za sprejemljive obremenitve vegetac]je s škodljivimi snovmi iz. zraka, ki temeljijo na dosedanjih spoznanjih o negativnih ucinkih. 
To so smernice Ekonomske komisije za Evropo (UN ECE), priporocila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in direktive Evropske skupnosti. 
Drugi del prispevka obravnava stanje kakovosti zraka in depozicije v Evropi, predvsem na osnovi podatkov med­narodne merilne mreže EMEP, ter rezultate meritev na EMEP/GAW merilni postaji Jskrba pri Kocev!..ki Reki. Merilna postaja lskrbaje locirana na pretežno gozdna tem podrocju Slovenije proc od velikih emisijskih virov in Lokacija je reprezentativna za stanje kakovosti zraka na širsem neurbanem podrocju. Merilni program obsega ka­kovost padavin, žveplove in dušikove spojine v zraku ter prizemni ozon. Rezultati meritev so obravnavani z vidika možnih vplivov na gozdne ekosisteme. 

------------------------------------·----­
Škodljivi biotski in abiotski dejavniki v slovenskem gozdu 
Dušan JURC**, Jošt JAKŠA"'**, Nevenka BOGAT AP"'',;.'" 
Zbiranje podatkov o vplivu škodljivih biotskih in abi­otskih dejavnikov na gozdove poteka v Sloveniji na tri nacine. Prvi so zabeležke v odkazilnem manua{u revirnih gozdarjev Zavoda za gozdove Slovenije, kjer je definiran vzrok secnje. V rubriki varstveno-sanacijske secnje je navedenih enajst povzrociteljev poškodb-insekti, bolezni (gl ive), divjad, veter, sneg, žled, plaz (usad), požar, imisija (lokalna), poškodbe zaradi dela v gozdu in drugo. Drugi je redni letni popis (monitoring) poškodovanosti gozdov, ki poteka na 4X4 km mreži traktov vsako cetrto leto, na 16X 16 km mreži traktov pa vsako leto. Poleg nespecificnih znamenj poškodovanosti drevja ( osutost) je pri tem popisu ugotovljena tudi poškodovanost drevja zaradi znanih, na 
• Mag. M. L., dipl. inž. kem., Hidrometeorološki zavod Sloven ije MOP, Voj kova c. 1 b, 1000 Ljubljana, SLO ..... Mag. D. J., dipl. biol., Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pol 2, 1000 Ljubljana, SLO .... J. J.. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 1000 ljubljana, S LO 
•*• Mag. ·N. B., dipl. inž. gozd., Valburga 51 b, 1216 Smlednik, SLO 
terenu dolocljivih škodljivih dejavnikov. Tretji vir podat­kov izhaja iz delovanja porocevalske, diagnosticne in prog­nosticne službe za varstvo gozdov, ki je umešcena v sistem Službe za varstvo rastlin Slovenije. Vodje odsekov za gojenje in varstvo gozdov na vseh 14. obmocnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije so zadolženi za zbiranje podatkov o povzrociteljih poškodb, Gozdarski inštitut Slovenije službo koordinira. Ti podatki so najnatancneje definirani, vendar so predvsem zaradi velike vrstne šte­vilcnosti biotskih dejavnikov Ic fragmentami. 
V prispevku podajamo najpomembnejše ugotovitve o povzrociteljih poškodb gozdov v Sloveniji v 2:adnjih nekaj letih. 
GozdV 55 (1997) 4 


Iz domace in tuJe 
prakse Raziskovalna dejavnost v slovensketn gozdarstvu 
i\lii;Jn HOCEVAR* 

Spremembe v politicnih odnosih, ekonomskem in la­stniškem sistemu, ki so se v Sloveniji zgodile po letu J 991 in jim na kratko pravimo tudi tranzicija, niso prinesle le bislvenih premikov v organiziranosli gozdarstva, temvec mdi v gozdarskem raziskovalnem delu . Medtem ko se je gozdarstvo vsa prva leta po nastanku nove slovenske dr~ ž:Jve, deloma pa še danes, ukvarjalo samo s seboj, z last­mujcnjem in denacionalizacijo ter gradilo nov sistem javne Qozdarske službe, je gozdarsko raziskovalno delo pre~ 2'iv!jalo eno najtežjih kriz zadnjih 50 Jer. Ta ugotovitev velja v celoti za Gozdarski inštitut, medtem koje bil po­ložF~.i na Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete zaradi ;e delujocega temeljnega financiranja šolske dejavnosti nekoliko ugodnejši. Morda se moramo zahvaliti le srec­nemu nakljucju in dejstvu, dani hce iz vrst nove ob lasti ni hotel prevzeti nehvaležne vloge pogrebca. da inštitut ni bil ukinjen. 
Z vrsto pravnih aktov (Zakon o gozdovih, 1993, Sklep 
o ustanovi rvi Gozdarskega i nštituta S loven ije, 1994) je vlada Republike Slovenije znova potrdila nujnost siste­maticnega raziskovalnega dela na podrocju gozdarstva in ga postavila pod okrilje Ministrstva za znanost in tehno­logijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za okolje in prostor. S temi formalnimi pogoji pa za gozdarsko raziskovalne institucije še zdalec niso bili dani normalni pogoji za uspešno delo, ker finan­cna vpr::~š:mja niso bila dosiedno urejena . 
Gozdarsko raziskovalno delo danes poteka pretežno v okvill.l nacionalnega raziskovalnega programa Ministrstva /J znanost in tehnologijo (temeljni, uporabni in razvojni raziskovalni projekti) in od leta 1994 dalje, tudi ciljnega raziskovalnega programa CRP GOZD, za katerega glav­nino sredstev zagotavlja Ministrstvo za kmetijstvo, goz­'brstvo in prehrano. Delež tržnih raziskav je zaenkrat še zelo skromen. 
Zaradi težav s financiranjem se je precejšnje število raziskovalcev upokojilo, raziskovalni program paje bil v primetjavi z obdobjem pred tranzicijo mocno skrcen, kar ponaza1jajo tele številke: 
-

Zelo negativno se na kakovost in nadaljni razvoj razis­kovalnega dela odraža mocan kadrovski rez, s katerim smo izgubili mentorje in predvsem kolege z bogatimi prakticnimi izkušnjami. Izgube do neke mere nadomešcamo z izobraže­vanjem novih raziskovalcev v okviru programa mladih ra­ziskovalcev MinisiTstva za znanost in teJmologijo, ki pa delež sredstev, namenjenih za našo panogo, že nekaj let znižuje. 
Zahteve novega casa so naravo gozdarskega razisko­valnega dela bistveno spremenile. Osnovni ciU ostaja ce­lostno reševanje problemov slovenskega gozda in goz­darstva. vendar je v zadnjem casu zaznaven premik na podrocje širše problematike okolja in prostora. Mocno je poudarjeno tudi podrocje bioloških raziskav, ki se ukvar­jajo z razumevanjem temeljnih procesov pri odzivu vege­tacije na okoljske strese. Gozd še nadalje ostaja torišce raziskav, vendar ne vec edini laboratorij . Sodobne razis­kave niso vec mogoce brez moderno opremljenih labora­torijev in uporabe vseh možnih pridobitev sodobne infor­matike. To zahteva od raziskovalcev vedno vec znanja, raziskave pa postajajo vedno dražje. 
Novi model financiranja gozdarskega dela. ki se pre­mocno naslanja na državo, skriva v sebi tudi nevarnost vse mocnejšega oddaljevaJ~a od problemov slovenske goz­darske operativc. To še toliko bolj, ker se vse bolj uvel­javlja miselnost, da za ocenjevanje uspešnosti raziskoval­nega dela, tudi v gozdarstvu, zadostuje indeks citiranosti, ki ga ugotavlja neka ameriška ustanova in ne predvsem relevantnost za slovensko gospodarstvo. Zato je za pri hod­nja leta zelo pomembno, da znova vzpostavi mo povezave, ki so med raziskovalnimi institucijami in gozdarsko ope­rativo nekoc že odlicno delovale. 
Celotno gozdarstvo, operativa, šolstvo in raziskovalno delo so na razpotju; stoletna, pretežna usmerjenost v gozd­no lesno proizvodnjo se definitivno koncuje in vznika cas okoljsko poudarjenega upravljanja z gozdnimi viri kot celoto. Gozdni prostor postaja zanimiv za mnoge zelo razlicne vede, gozdarji pa se bomo v njem ohranili le, ce bomo znali tudi v praksi uveljaviti naša sintcticna znanja in stoletne izkušnje. 

- 1990 TGLG  .  1990 BFG  1990 SKUPAJ  1996 GIS  1996 BFG -.  1996 SK\:!'r~J  
Števii0 raziskovaleev*-f  34  23  56  23  20  43  
vFTE  29,65  6,20  35,85  )9,10  6,30  25,40  
Števile raz:isk. tu:  50. 407  10. 528  63. 226  32.473  10. 706  43. 179  

"'mladi raziskovalci niso upoštevani lGLG, GIS =gozdarski inštitut; BFG: gozdarski oddelek Biotehniške fakultete 
• Prof. dr. M. H., Biotehniška fakulteta, Oddelek za gcz­uarstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 
Gozd\! 55 (1997) 4 

Iz d·omace ip. tuje prakse Visokošolsko izobraževanje gozda skih strokovnh kadrov 
V skladu z razvojem gozdarske znanosti in stroke smo študij gozdarstva postopoma razvlli ko! študij sonaravnega gospodarjenju z gozdovi, ki so bistvena sestavina našega življenjskega prosrora. Študij usmetja k sinhronemu po­vezovanju ekoloških, tehnoloških in ekonomskih prvin. 
Ekološka kriza in vecja družbena obcutljivost za eko­loške probleme cer prebujajoca se družbena skrb za na­ravno dedišcino in varstvo narave nudi realne možnosti za širjenje delovnega podrocja gozda1jcv. Z zadnjo dopol­nitvijo študijskega programa leta l992 širimo študij goz­darstva tudi na druge obnov lj ive naravne vire in prenos bogarih izkušenj sonMavnega dela z gozdom tudi na druge naravne sestavine našega prostora. S tem pa se širijo tudi delovne in zaposlitvene možnosli naših diplomantov zunaj klasicno pojmovanega gozdarstva. V dograjevanju te us­meritve vidimo rudi našo pomembno perspektivo. Hitrost njenega uveljavljanja bo odvisna zlasti od lastne kadrov­ske·usposobitve, za kar je potrebno intenzivno razisko­valno delo na novih podrocjih, in tudi od širjenja družbe­nih potreb po diplomantih s takim znanjem. 
V študijskem letu 1996/97 je prenehalo dosedanje vi­šješolsko izobraževanje, ki je bilo v gozdarstvu nveljav­\jeno od leta 1978. Nadomešca ga triletni visokošolski strokovni študij, ki vsebinsko poglablja dosedanji višje­šo \ski študij, vecji poudarek je tudi na prakticnem uspo­sabljanju. 
Vse težave slovenskega gozdarstva v obdobju tranzicije niso posebno negativno vplivale na odziv kandidatov za univerzitetni študij. Z novimi kandidati smo zadnja leta v celoti zapolnili razpisana mesta, zlasti je pomembno, da je odziv velik že ob taki prvi prijavi kandidatov. Število diplomantov je bolj ali manj konstantno, v zadnjih petih ktih povprecno letno 18 diplomantov na visokošolskem in 13 na višješolskem študiju. Posebno obeležje je goz­darskemu študiju v zadnjih letih dalo vec kot 260 izrednih študentov. ki se izobražujejo na višješolskem študiju. 
Ceprav se gozdarska srroka ne razvija tako naglo kot nekntere dmgc, npr. naravos[ovno,telmicne, pa je stalno spremljanje novih spoznanj in odkritij ter osvežitev in dograjevanje znanja nujno potrebno. Temu služi sistem pošolskega izobraževanja, od forma Ine ga ( specia 1 izacija, 
• Prof. dr. I. W., Biotehniška fnkulteta, Oddelek zn goz­darstvo in obnovljive gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Lju­bljane. SLO 
~ Prof. dr. M. K., Biotehniška fakulteta, Oddelek za goz­darstvo in obnov lj t ve gozdne vire, Vecna pot 83, 1000 Lju­bljana, SLO 
magisterij in doktorat) do neformalnega (semine~rji, delav­nice, strokovna posvetovanja itd.). 
F Jkulteta je neposredno odgovorna zlasli za forma Inc oblike pošolskega izobraževanja. Vse te oblike potekajo že od let3 1966, vendar je njihova dejanska ucinkovitost premajhna. To se kaže v prevelikem osipu in nesorazmerno dolgi dobi študija. Del krivde Zli to gre pripisati razmeram v gozdarstvu po letu 1990, ki ne spodbujajo podiplom­skega študija in so marsikdaj kakovostni kriteriji pri ka­drovanju v ozadju. Kljub temu ne gre zanemariti dejstva, da je fakulteta v zadnjem desetleju dala 28 magistrov, 4 special iste ter 5 doktorjev gozdarskih znanosti. 
Hkrati se povecuje ponudba programov magistrskega študija. Med njimi kaže posebej omeniti zelo odmeven študij varstva naravne dedišcine. Za vse te programe je znacilno, da so izrazito vecdisciplinarni in povezujejo vecino študijskih podrocij Biotehniške fakultete in tudi druge ljubljanske fakultete. Z njimi presegamo srrokovno zaprtost in samozadostnost, ki je bi la doslej znacilna tudi za gozdarstvo. 
Izvajanje študija otežujejo zlasti naslednje slabosti: -pomanjkanje habilitiranih uciteljev, zlasti na nekaterih podrocjih, kjer so ucitelji izpolnili pogoje za upokojitev, 
niso pa vzgojili naslednikov, -pomanjkanje ! a boratorij ev, kar je pos 1 edi ca enostranske­ga gledanja, d<~ je samo gozd nas laboratorij, -pomanjkanje lastnega stalnega terenskega ucnega objek­
ta, na katerem bi se odvijal[ pretežni de\ terenskega po­
uka. -slabšanje materialnega položaja študentov. 

Smeri visokošolskega študija gozdarstvr~ so danes za­crtane, ustvariti je treba samo pogoje, da jih bomo lahko najuspešneje uresnicili. Osrednja pozornost pa mora biti usmerjena v kakovostno izvajanje študija, njegovo sprotno posodabljanje in vecjo ucinkovitost. 
K temu lahko pomemben del prispeva tudi gozdarska praksa, ki bo svoje delo zasnovala na uporabi novega zoanja, spodbujala pridobivanje znal)ja in ga ustrezno vrednoti la.· 
GozdV 55 (1997) 4 
PQ -
Sn'dnješolsko izobraževanje v gozdarstvu 
i' \ .: ( '1 ( • 

s11w edina slovenska gozdarska šola. Žel irno vam pred­staviti nnšc delo po letu 1990 malo pred praznovanjem petdesetletnice štiriletnega (nekaj let retletnega) izobra­::-eunja z;1 poklice v gozdarstvu. 
število vpisanih dijakov· 
'Gozd. tehniki 
Gozdarji 
I šolsKOiei<r· 
53 
o 
1990/91 
17 
o 
-r 199.1/92 
29 
9 
1992/93 
33 
15 
1993/94 
29 
5 
199i1/95 
29 
4 
l995/96 
3 J 
6 
1996/97 
35 
9 
1997/\}8 

lz tabele vp1sa razberemo le nekaJ dejstev. Zato jih 
o.;v(:t lim o s koment;ujem: 

_ pr"i clve nicli v razpredelnici, ki oznacujeta število vpi .. san ih dijakov v program gozdar, nista cisto realni (ti dve sol ski leti so dijaki obeh gozdarskih usmeritev poslušali p1Yi Jetnik skupaj in so se locili šele po koncu prvega let 11 ika -znacilnost usmerjenega i zobra:ževanja ). . ~olsko leto 1991/92 pomeni izrazito locnico vpisa v goz­dnrsko tehniško šolo (vpis se je redaj drasticno znižal), 
-kl_i11b številcno ugodnejšemu vpisu v naslednjih treh letih je bila strukrura vpisanih dijakov zelo pisana (vpisovali ~o se predvsem tisti dijaki, ki so bili po prvem vpisu odklonjeni na drugih šolah), 
-zadnja tri leta napolnimo oddelek po prvem vpisu (torej ~olo ponovno obiskujejo dijaki, ki se za ta poklic želijo usposobiti). 
-z<:.~radi uvedbe gimnazije se k nam vpisujejo dijaki s povprecno dobrim ucnim uspehom (kar je skupna zna­cilnost slovenskih tehnicnih šol). 
Število abiturientov: 

1  SOfši(o leto  r  0ozdarji  Gozd.~iki  
199"0/91  19  49  
1991/92 ­....  13  41  
l-992/93  14  34  
1993/94  6  34  
1994/95­ 8  13  
1995/9l5~  13  15  
1996/97 ~  6  13  

Preglednica jasno kaže mocan padec števila abituri­entov v obeh izobraževalnih programih, še posebej ra pri izobra:Zevanju za gozdarske tehnike. 
V letih prehoda je na deja vnos( naše šole cutiti vpi iv številnih deja vn iko v: 
kE. C. prof., SrednJa gozdarsko lesarsh šola Postojna, 6230 Pos1ojna, SLO 
Iz domace in tuje prakse 
-prekinil se je ustaljeni (uspešni) nacin štipendiranja in kadrovanja za poklice v gozdarstvu, -spremenili so se pogoji za opravljanje dolocenih del v gozdu (in gozdarstvu), 
-spremenila se je organiziranost gozdarstva v Sloveniji, 
-spremenil se je odnos gozdarstva do edine slovenske srednje gozdarske šole (prekinitev sofinanciranja, pre­kinitev kadrovanja). V teh letih je šoli uspelo: -šolo ohraniti (in se zaradi nemotenega financiranja Minis­trstva za šolstvo in šport zdtužiti s postojnsko lesarsko šolo), 
-poskrbeti za stalnejši strokovni kader za poucevanje strokovnih predmetov v gozdarstvu (mocno se je zmanj­šalo število honorarnih uciteljev za poucevanje strokov­nih predmetov), 
-doseci enoten standard izobraževanja pri prakticnem pouku, 
-vzpostaviti kooperativne stike z Zavodom za gozd0ve­obmocna enota Postojna-pri izvedbi posameznih prak­ticnih vaj za gozdarske tehnike, 
-izdelati kataloge znanj in izpitne kataloge za strokovne predmete v gozdarstvu, -stkati mednarodne povezave z gozdarskimi šolami in izpeljati mednarodno izmenjavo dijakov. 
Ni nam uspelo: 
-pridobiti šolskega revirja, 
-zagotoviti stalnega financiranja nadstandardnih progra­mov. Poleg primame dejavnosti-srednješolskega izobraže­vanja 2a poklice v gozdarstvu-smo izvajali tecaje za us­posabljanje delavcev za razlicna dela v gozdu in izvajali tecaje za lastnike gozdov. Jn v prihodnosti: -z zaskrbljenostjo cakamo na izdelavo nomcnklature po­klicev, za katero poklicani (Združenje za gozdarstvo) ne kažejo posebnega posluha, -želimo si ohraniti štiriletno šolo gozdarske usmeritve, saj le-ta omogoca dovolj kvaliteten strokovni kader za vsakršno primarno izobmževnnjc v gozdarstvu, -pripravljeni smo posodobiti predmetni ke in ucne nac11e v skladu z izdelano nomenklaturo poklicev, -menimo, da mora biti delavec, ki dela v gozdu, primerno izobražen, z izoblikovanim odnosom do gozda in rlo dela, ki ga opravlja (dovolj kakovostno izobra:Zevanje za goz­dnega delavca je le šolsko izobraževanje, saj skozi te­cajno dejavnost zagotovo ne moremo doseci zastavljenih ciljev), -zavzemali se borno za stalno financiranje oadstandardnih programov. 
GozdV 55 (1997) 4 

Iz domace in tuje prakse Izobraževalne dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije 
Naloge Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je mogoce opravljati po lemeljoih nacelih trajnos[i, sonaravnosti in mnogonamenskosti gozdov le z dobro izobražen im stro­kovnirn osebjem, osvešceni mi in usposobljenimi lastniki gozdov in osvešceno javnostjo. Zato je izobraževanje in osvešcanje javnosti in lastnikov gozdov med nlljpomem­bnejšimi nalogami ZGS. Utemeljitev izobraževalne dejav­nosti ZGS je v Zakonu o gozdovih in v Programu razvoja gozdov Republike Slovenije. Oba dokumenta govorita o izobraževanju zaposlenih v ZGS in o izobražev;mju o;.:i­roma osvešcanju lastnikov in javnosti. 
Ko govorimo o izobraževanju lastnikov gozdov in jav­nosti, se srecujemo s pojmi: stiki z lastniki gozdov, stiki z javnostjo, osvešcanje, prosvetljevanje, izobraževanje, us­posabljanje. Povzeto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSJ) pomeni izobraževanje skrbeti za vzgojo in izo­braževanje mladine, oblike izobraževanja odraslih. osveš­canje-osvestiti: narediti, da kdo kriticno presoja, spoznava svoja in tuja dejanja, mnenja, cuti odgovornost zanje (SSJ), prosvetljevanje-prosvetliti: s poucevanjem, izobraževan­jem doseci, da kdo misli in dela brez predsodkov, razumno (SSJ) 
Zaposleni v ZGS so torej v vlogi predmeta (objekta) izobraževanja in v vlogi izobraževalca lastnikov gozdov in javnosti. Kot izobraževalci so delavci ZGS tudi pri notranjem, intemern izobraževanju in usposabljanju za­poslenih v ZGS. Izobraževalna dejavnost ZGS je zahtevna in kompleksna. 
Koncept izobraževanja v ZGS opredeljuje mesto in vlogo izobraževanja v ZGS, ciljne skupine in dolgorocne cilje izobraževanja, metode in oblike izobraževanja, na­crtovanje in organiziranje izobmževanja. 
Glavne ciljne skupine izobraževanja v ZGS so: lastniki gozdov, javnost in delavci ZGS, torej zelo številna in raznolika populacija. Samo lastnikov je v Sloveniji med 
250.000 in 300.000, z osvešcanjem pa se obracamo na vso slovensko javnost. 
Oblike in metode dela so odvisne od znacilnosti ciljne populacije oziroma skupine. Pri izobraževanju locimo dve glavni obliki: formalno in neformalno. Pri formalnem izobraževanju, kjer gre za uradno priznano pridobitev izobrazbe,je ZGS vezan na ustrezne izobraževalne usta~ nove. 
Med izobraževanjem in osvešcanjem je razlika v in­tenzivnosti in metodah. Pri osvešcanju v vecji meri upo­rabljamo medije. Pri izobraževanju je treba upoštevati, da imamo v veliki meri pred seboj odrasle, in zato upoštevati metode izobraževanja odraslih, ki so drugacne kot pri izobraževanju mladih. Zelo važna oblika pri ciljni skupini delavcev ZGS je samoizobraževanje, za lastnike gozdov pa svetovanje pri vsakdanjih stikih gozdarjev ZGS z \ast­niki gozdov. 
Izobraževanje je nujno dobro nacrtovati. Nacrtujemo na vec ravneh: 
Dolgorocne usmeritve (za obdobje 3 do S let), letni plan izobraževan ja po ciljnih skupinah, ki je del celotnega letnega prograrna dela ZGS,osnovni izvedbeni izobraže­valni program ali projekt. 
Izvajalci izobraževanja so izobraževalci (predavatelji, inštruktorji, moderat01ji) oziroma izobrazevatne ustanove, ki izvedejo izobraževalni program po vsebinski plati, po ustrezni metodi, kije dolocena v izobraževalnem programu in izobraževalnem gradivu. Izobražujemo z lastnimi (in­ternillli) ali zunanjimi izvajalci ali v kombinaciji. 
Organiziranje izobraževanjLl zajema skrb za potleben prostor, tehnicne pripomocke in opremo ter postopek pla­cevanja stroškov, evidenco udeležbe, casovni potek izo­braževalnega programa. 
Do sedaj je Zavod za gozdove Slovenije izvedel šte­vilne dejavnosti za izobraževanje lastnikov in osvešcanje javnosti. Usposabljanje za v amo delo v gozdu in za nego gozdov sta prioritetni temi za lastnike. Neposredna ude­ležba nekaj tisoc lastnikov na usposabljanju je videti majh­na v primerjavi s celotnim številom lastnikov, vendar je treba upoštevati, da je usposabljanje smiselno le za tiste lastnike, ki de!o v gozdu opravljajo sami zase ali za druge, in daje interes lastnikov gozdov za usposabljanje za nego gozda, ki je zelo dolgorocna investicija, še majhen. 
Udeležba lastnikov na izobraževalnih dejavnostih ZGS ni povezano z denarnimi subvencijami, ki jih daje država lastnikom gozdov za vlaganja v gozdove. Ta povezava bi morala lastnike vzpodbuditi k vecji zainteresiranosti za izobraževanje. 
Ob izobraževalnih dejavnostih, kjer delavci ZGS na­stopajo kot izobraževal ci in organizatorji, se kaže velika potreba po izobraževanju delavcev ZGS ravno za to pod­rocje -izvedbo izobraževar\ia za lastnike gozdov in za javnost. 

·T. L. dipl. inž. gozd .. Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2. 1000 Ljubljana, SLO 
Go2dV S5 (1997) 4 

Iz domace in tuje prakse 

L'stanovitev kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije 
Podobno kot v vecini evropskih dežel je bila kmctijsko­"ozdarska zbornica zakonsko ustanovljena na obmocju Slovenije (Dravske bano\•inc) že med obema vojnama in je delovala do druge svetovne vojne. V zahodnoevropskih drzilvah uvršcajo kmetijsko-gozdarske zbornice med usta­nove demokraticnega sistema. Njihove glavne funkcije so: _ z::,stopartje interesov kmetov, lastnikov kmetijskih zc­
n\lji~c in kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, 
. svetovanje kmetom in kmetijskim organizacijam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost, _ pospeševanje razvoj<~ gospodarnega in okolju prijam ega 
kmetovanja, gozdarstva in ribištva. 
z ustanovitvijo kmetijsko gozdarske zbornice dobi kmctijslvo, gozdarstvo in ribištvo enotno interesno orga­nit"acijo. S pomocjo zbornice se poveca vpliv kmetov na gospudarskem, socialnem in zakonodajnem podrocju v dr2avi. Poveca se njihov vpliv na delovanje strokovnih slu7b v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, ki bodo po lltwem delovale v okviru zbornice. Te službe so: -kmwjska svetovalna služba, -selekcija in kontrola proizvodnje v živinoreji, -introdukcija v rastlin&ki pridelavi ter sadjarski m 
\•i nogradn iški centri, -dcl gozdarske službe (svetovanje v gozdarstvu). 
V okviru zbornice bodo delovali dosedanji kmetijski zavodi s servisnimi kmetijskimi službami. Kmetijsko-gozdarska zbomica bo enovita organizacija s <>edežem v Ljubljani (samo ena pravna oseba). Imela bo 
predvidoma sedem obmocnih enot (sedem regij). Sedeži enot bodo na scdonjih kmetijskih zavodih. Obmocne enote ne bodo pravne osebe. Imele bodo izpostave (obmocja sedanjih Hprt~vnih enot). Sedež strokovnih služb bo na državni zbomici v Ljubljani. Na obmocnih zbomicah bodo specia 1 isticnc službe, na izpostavah obmocnih zbornic pa terenske službe. 
Najvišji organ kmetijsko-gozdarske zbornice bo svet zbornice, ki bo imel42 delegatov. Svet izmed svojih de­legatov izvoli predsednika in dva podpredsednika. Poleg sveta zbornice so še upravni in nadzorni odbor, castno razsodišce in direktor zbornice. Podobne organe bodo imele tudi regijske enote. 
Kmetijsko-gozdarska zbornica bo javno pravno zdru­ženje, ki bo imelo obvezno clanstvo za lastnike kmetijskih zemljišc (fizicne osebe) in kmetijske organizacije (pravne osebe) ter prostovoljne clane. Lahko bo opravlja la javna pooblastila. Kmetijsko-gozdarska zbornica se bo financi­rala iz: -zbomicncga prispevka, ~ prihodkov Iz lastne dejavnosti, -sredstev, ki jih skladno z zakonom dodeli država za 
de tovanje javnih služb, -sredstva lokalnih skupnosti, -krediti, dotacije ipd. 
Predlog novega zakona o kmetijsko-gozdarski zbornici sta že obravnavala Odbor Vlade R Slovenije za gospo­darstvo in VladaR Slovenije. 

Za vod za gozdove Slovenije danes, jutri -Delo z gozdom v dobro narave in ljudi 
JlJJmo1.1LEŠI(·"'.:· 

Zavod za gozdove Slovenije je bil ustanovljen na pod­l::igi Za kom o gozdovih leta 1993, ki je v temelju spremenil takratno organiziranost gozdarske dejavnosti. Ustanovljen je bil z namenom, da kot enovita gozdarska organizacija \\Smetja gospodarjenje Z gozdom in gozdni1n rros10r0m V ciržavni in privatni lasti na celotni površini Republike Slovenije. Na temelju naravnih zakonitosti gozda in nje­govega življenjskega prostora so upoštevani tako interesi lllstnikov gozdov kakor tudi interesi javnosti in države. 
* E. K., dipl. inž., drzavni podsekretar MKGP, Dunajska 56­:'8, 1000 Ljnbtjana, SLO 
•• P. 1., dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana. SLO 
Zavod ne poseduje nikakršnih pravic in dolžnosti v zvezi z upravljanjem, gospodarjenjem ali pridobivanjem dohod­ka iz gozda. 
Cilji in naloge Zavoda za gozdove Slovenije izhajajo iz Zakona o gozdovih in iz Programa razvoja gozdov. Odvisni so od lastninsko-ekonomskih odnosov, od spo­sobnosti gozda, da omogoca ekološke, socialne in ekonom­ske funkcije in od tega, kolikšen. pomen daje družba izo­braževanju lastnikov gozdov in osvešcanju javnosti. Glav­ni cilji so: 
l. Ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v njihovi biološki pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcijah, 
GozdV 55 (1997) 4 

Iz domace in tuje prakse 
2. 
obranitev naravnega okolja in ekološkega ravnotežja v krajini, 

3. 
ohranitev poseljenosti in kultiviranosti krajine ter izbolj­ševanje kakovosti življenja na podeželju. Glavne cilje lahko strnemo v izjavo o poslanstvu Zavoda za gozdove, ki obsega prizadevanje za kakovost gozda, gozdne kra­jine in clovekovega življenja, oziroma v geslo: »Delo z gozdom v dobro narave in ljudi«. 


V organizacijskem smislu je Zavod samostojna pravna oseba, ki je organizirana kot javni zavod. Za svoje delo odgovarja Vladi RS. Ker predstavlja Zavod neprofitni del gozdarstva, se njegova dejavnost skoraj v celoti financira iz sredstev državnega proraCUila. Zavod sestavlja Centralna enota in 14 obmocnih enot. V sklopu obmocnih enot je 94 krajevnih enot in 4 gojitvena lovišca. Skupno število revimih gozdarjev je 433 oziroma v povprecju 4,6 revimih gozdarjev na krajevno enoto. 1 revirni gozdar pokriva povprecno 2.500 ha velik gozdni revir. Strokovno delo Zavoda je organizirano v sklopu 8 strokovnih oddelkov. 
Zavod upravlja Svet zavoda in 14 Svetov obmocnih enot Zavoda. Svet Zavoda šteje 25 clanov in ga sestavljajc predstavniki svetov obmocnih enot, ustanovitelja, izobra­ževalnih in raziskovalnih organizacij s podrocja gozdarstva in predstavniki lastnikov gozdov. Obravnava strokovnih vprašanj, povezanih z gozdarstvom in lovstvom, je zadol­žitev Strokovnega sveta Zavoda in 14 Strokovnih svetov OE Zavoda. 
Uspešnost novega sisten1a sonaravnega gospodarjenja z gozdo\·i v Sloveniji "~ 
Ocena uspešnosti sistema sonaravnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji v letih 1993-1997 sloni na analizi temeljnih ekoloških, gozdnogospodarskih in socialnoeko­nomskih dejavnikov kor indikatorjev vpliva sistema (trend­ov ran·oja gozdov in intenzivnosti ter uspešnosti gospo­darjenja, odziva lastnikov gozdov) ter na analizi uspešnosti uresnicevanja sistema samega Uavne gozdarske službe, nacionalnega programa razvoja gozdov, glavnih zakonskih dolocila). Kriticna analiza indikatorjev vpliva sistema kaže: 
-pozitivni vpliv na nadaljnji razvoj gozdov ter ohranjanje njihove biološke pestrosti, na zniževanje deleža ekološ­ko nesprejemljivih secenj. posredno pa tudi na blaženje procesov propadanja gozdov; 
-pomemben prispevek k ekonomski uspešnosti gospo­darjenja z gozdovi, saj proracunske spodbude lastnikom gozdov (financira(\jejavne gozdarske slu~.be in sofinan­ciranje vlaganj) predstavljajo skoraj petino prodajne cene lesa; 
-prenizek obseg izvajanja gozdnogojitvenih ukrepov, ki vplivajo na kakovost in stabilnost gozdov-zaradi pre­majhnega obsega proracunskih sredstev; 
-razmeroma mocan vpliv na izvajanje varstvenih in sanacijskih ukrepov (povecana proracunska sredstvll) v zasebnih gozdovih; 
-zeio pozitivni vpliv na vzdrževanje gozdnih cest v za­sebnih gozdovih (placevanje prispevka lastnikov goz­dov, enoten sistem upravljanja oziroma vzdrževanja); 
-pozitivni vpliv na izobraženost in usposobljenost last­nikov gozdov za strokovno in varno delo v gozdu ter 
" Opomba uredni~tva: Pnspevek bo v celori objavljen v naslednji ~tc'-'ilki GozdV. •• Mag. F. F., Gozdarski in št it ut S loven ije. Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO 
povecan interes za sodelovanje z javno gozdarsko služ­bo; 
-neucinkovitost sistema v smislu spodbujanja združevan­ja razdrobljenih lasrnikov gozdov (tudi zaradi izpada nekaterih materialnih spodbud). 
Analiza uspešnosti uresnicevanja sistema sonaravnega 
gospodarjenja pa kaže naslednje: -Pro grama mzvoja gozdov v S loven ij ise je v prvem letu njegovega uresnicevanja (! 996) v materialnem pogledu uresniceval 62 %-tno, in sicer 79 %-mo pri javni goz­darski službi ter (le) 44 %-tno pri vlaganjih v gozdove. 
-Javna gozdarska služba je kot glavni steber sistema predstavljala njegov najuspešnejši del. Tako bodo npr. vsi slovenski gozdovi v razmeroma kratkem casu po­polnoma pokriti tudi z detajlnimi gozdnogojitvenimi nacrti, izdelovanje obmocnih lovskogojitvenih nacnov, ki je sedaj v pristojnosti gozdrujev, pa predstavlja po­memben korak k ekosistemskemu ravnanju z gozdom. 
-Analiza uresnicevanja zakona o gozdovih kaže najvecji razkorak na strani nekaterih, še ne sprejetih (podza­konskih in drugih) predpisov, nekatere dolocbe zakona pa so ostale neuresnicene tudi na strani Zavoda za goz­dove Slovenije. Uresnicevanje tega zakona je na dobrih dveh tretjinah poti. Zakon, ki ureja upravlj!mje državnih gozdov, pa se slabše uresnicuje. Zaradi nekaterih nera­cionalnih rešitev v tem zakonu (predvsem izkljucitve možnosti trznega dolocanja oziroma preveijanja višine koncesijskih dajatev) paje slab tudi ekonomski rezultat gospodarjenja z državnimi gozdovi. · 
GozdV 55 (1997) 4 
Iz domace in _tuje prakse 

A.li so cilji v slovenskih gozdovih ogroženi'? 
Gozdovi so obnov ljivo naravno bogastvo z vecnamen· ~ko vlogo, z nj imi je potrebno gospodariti in jih uporab ljati po nacelih trajnosti_ Ker morajo gozdovi opravljati eko­loško, social no in pro izvod no fun ke ijo, je gospodarjenje -;njimi omejeno. Podlaga za gospodarjenje in rabo gozdov so Program razvoja gozdov in nacrti za gospodarjenje. V nacrtih na osnovi rastišca, stanja in funkcij gozdov ter njihovega ovrednotenja postavljajo cilje gospodarjenja z f!~zdovi in gozdnim prostorom ter dolocijo usmeritve in ~kt"epe za dosego teh ciljev. 
Osnovna nacela (cilji) gospodarjenja in rabe gozdov so: ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenjskih združb in krepitev vsestranske odpornosti go1.dov; ravnanje, ki ohranja vse funkcije gozdov; ustrezno i1korišcanje gozdnih rastišc v skladu z njihovim naravnim razvojem ; medsebojna usklajenost gojenja gozdov (vla­ganj), pridobivanja lesa in drugih gozdnih dobrin. 
Zgoraj postavljeni cilji so v mnogocem ogroženi. 
Dejansko stanje gozdov še precej odstopa od cilj nega: spremenjena drevesna sestava, neizkorišcen mstišcni po­tencial naših gozdov (okrog dve tretjini optimaloega-ce gi edam o po kakovosti je doseganje še nižje), neprimerna st<~rostna in debelinska sestava sestoj ev (mnogo premajhen je delež debelega drevja, ki je nosilec kakovosti in tudi mehanske stabilnosti gozdov); kakovost še dodatno zmanj­šujejo preštevilne poškodbe sestoj ev pri pridobivanju lesa (secnja, spravilo, gradnje prometnic}; otežena ali skoraj popolnoma onemogocena (preštevilna rastlinojeda divjad, neusklajena z okoljem) naravna obnova gozdov s ciUnimi, rastišcnim razmeram primernimi drevesni mi vrstami; velik delež (med petino in cetrtino) mocno prizadetega drevja (osutost krošnje nad 25 %). 
Temu pa se pridružujejo še številne druge molnje (uj­me, bolezni, škodljivci), ki ogrohjo stabilnost gozdov in dražijo gospodarjenje z njimi ter dajejo lastnikom (in dr­žavi) manjše ekonomske ucinke. 
Vse premalo se stori, da bi se razmere pricele izboU­ševati : ob sicer nižjih secnjah se seka prevec debelega drevja, ne opravlja pa se nujno potrebnih redcenj; vse vecji je delež varstvenih (sanacijskih) in vse manjši negovalnih (nacrtnih) secenj; gozdnogojitvena dela v zasebnih goz­dovih se opravljajo le v obsegu okrog polovice nacrtova­nih; država ne izpolnjujeje sv~jih obveznosti pri so fi nan­ciranju in financiranju vlaganj v gozdove. 
Ne najboljše stanje gozdov (rezultat odnosa do gozda v preteklosti -zaradi dolgorocnosti razvoja gozda tudi precej oddaljeni), številne motnje (ki trenu\no, nekatere pa tudi že dlje prizadevajo slovenske gozdove: preštevilna divjad, ujrne, onesnaženo ozracje , škodljivci , bolezni) in ne najboljši odnos do gozdov (zaostajanje negovalnih secenj -predvsem redcenj, slaba realizacija nacrtovanih gojitvenih del, neizpolnjevanje financnih obvez države do gozdov) ogrožajo izpolnjevanje vecnamenske vloge gozda in cilje, ki jih pred gozdove postavljamo, od)agajo v me­gleno in oddaljeno prihodnost. 






Stališca in odmevi 

St ališc a in ugotovitve s posvetovanja "Sonaravno gospodarjenje in raba gozdov -obnovljivega naravnega bogastva -v novih razmerah", ki ga je 
o ganizirala Zveza gozdarskih društev Slovenije 6. nove1nbra 1997 
l. Gozdovi so obnov ljivo naravno bogastvo z vecnamen­sko vlogo, z njimi je potrebno gospodariti in jih uporabljati po nacelih trajnosti, a sonaravne gospodatjenje z gozdovi mora nujno upoštevati tudi nacelo ekonomicnosti. Podlaga za gospodarjenje in rabo gozdov so Program razvoja gozdov in nacrti za gospodarjenje, ki jih za vse gozdove pripravlja Zavod za gozdove Slovenije kot javna gozdarska služba. Vsebina gozdnogospodarskih nacrtov, ki nada ljuj ejo tradic ijo na tem podrocju, je bila na novo opredeljena ob koncu leta 
*Mag. F. P., dipl. inž. gozd., Slivice 34, 1318 Rakek, SLO 
1997 z novim Pravilnikom o gozdnogospodarskih in gozdno­gojitvenih nacrtih. Na osnovi novega pravilnika zbira Zavod za gozdove Slovenije podatke in pripravlja nacrte že vse leto 1997. Zavod za gozdove Slovenije je opravil tudi pomembno delo, saj je pripravil strokovne podlage za zakonsko zavaro­vanje varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom. 
2. Sonaravnemu ravnanju z gozdom se vedno bolj prila­gaja tudi obnova gozdov s sadnjo. Da bi zagotovili ustrezno vrstno sestavo, kolicino in proveniencno poreklo sadik in semena za potrebe obnove s sad njo in setvijo, je Zavod za 

GozdV 55 (1997) 4 
45 

gozdove izdelal usmeritve in srednjerocni plan letnih potreb, ki ga pos[opno uvaja v prakso. Pri novih usmeritvah. kjer se mocno povecuje delež lisiavcev, pa nastopajo težave s po­manj kan jem semenskih sestoj ev 1 is [avcev, skladi šcem nj ibo­vega semena, periodicnosti obrodov in njihovega neenako­mernega prostorskega pojavljanja ter nedodelanim sistemom nabiranja. Slovenijo caka ob vkljucev;mju v Evropsko unijo prilagoditev Zakona o gozdnem reprodukcijskem materialu njihovim smernicam. 
3. 
Negativni zunanji vplivi na gozd se stopnjujejo, osut ost drevja se povecuje, zdravstveno stanje peša, stabilnost gozdov je ogrožena in v celotnem poseku je že okoli 50 odstotkov drevja, posekanega zaradi sanacijskih (varstvenih) secenj, delež negovalnih (nacrtnih) secenj pa se zm~njšuje. Povecu­jejo se srroški varstva gozdov in pridobivanja lesa, manjša pa se tržna vrednost posekanega lesa. Varstvo gozdov mora zato postnti integralni del vseh del v gozdovih in posegov vanje. Za celovit pregled in primerno ukrepanje je potrebno usklajeno spremljanje negativnih vplivov na gozd, ki ga se­stavljajo monitoring (popis) poškodovanosti gozdov. spre~ m!java vzrokov secenj, porocevalsko dit1gnosticna in progno­sticna služba, popisi spremljave odnosov gozd-divjad, spre­mlja va trendov vpLiva onesnaženja na gozdne: ekosisteme in spremljava trendov onesnažev<Jnja in onesnaženosti zraka v Sloveniji. Naloge na tem podrocju v Sloveniji opravljajo: Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Biotehniška fakulteta-Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in Hidrometeorološki zavod Slovenije. Za spre­mljavo vse številnejših negativnih vplivov na gozd primanj­kuje financnih sredstev, tako da inšritucije, ne morejo spre­mljati vseh nujno potrebnih stvari, za katere so zadolžene. 

4. 
Odpiranje gozdov z gozdnimi prometnicami in pri­dobivanje lesa so tiste gozdarske dejavnosti, ki lahko po­vzrocajo degradacijo gozdnih ekosistemov in razvrednotenje gozdnogospodarskih ciljev. Z narašcanjem mehaniziranosti proizvodnih procesov postajajo posegi intenzivnejši in po­gostejši, temu ptimemo pa se povecuje tudi kompleksnost posledic ter skupni obseg motenj v gozdnem prostem. Preli­minami rezultati izvedenih raziskav dajejo naslednje ugo­tovitve: 


-poškodbe drevja in tal je mogoce pri obstojecih teh­nologijah zmar~šatl s kakovostnim gozdnogojitve­n im nacrtovanjem in poklicnim izvajanjem del, ki upošteva naravo in omejitve uporabljenih tehnologij: 
-gradt~a vsake prometnice v gozdnem pro~tom je grob poseg v gozdni ekosistem, ki zahteva stroki pril3gojcne postorke za zmanjsanje motenj: 
-eno vitih dopustnih mej negativnih vplivov v nascm prostoru ni mogoce postaviti, porrebno paje zagoto­viti sistem notranje (pri izv<Jjalcih) in ZW1anje (Zavod za gozdove Slovenije, inšpekcija) kontrole kakovosti nacnovanja in izvedbe del v vseh gozdovih. 
Zvc"UI gozdarskih dmštcv Slovenije bo eno od posvetovanj v letu 1998 posvetila problemom poškodb gozdnih sestojev po gozdarski dejavnosti. 
5. 
Država posveca premalo pozornosti številnim nezgo­dam pti gozdnem delu, ki so posebej pogoste pri premalo usposobljenih lastnikih gozdov. Država bi morala s svetovan­jem, z vzpodbudami in osvešcanjem o maretialni odgovornosti posameznikov, ter drugimi ukrepi vzpostaviti vzvode, ki bi zmanjšali preštevilne nezgode pri delu v gozdovih. Zaradi velike aktualnosri te problema like pripravlja Zveza gozdarslcih društev Slovenije v letu 1998 posvetovanje o nezgodah pri delu v gozdovih, 

6. 
Osnovni cilj raziskovalnega dela je celostno reševanje problemov slovenskega gozda in gozdarstva, zato je pomemb­no, da znova vzpostavirno povezave, ki so med raziskovalnimi institucijami in gozdarsko operativo nekoc že odlicno delo­vale. V zadnjem casu paje zaznaven premik tudi na podrocju pr ob letna ti ke oko lja in prostora. Gozdni prostor hkrati posta ja zanimiv za zelo razlicne vede, gozda~i pa se bomo v njem ohranili le, ce bomo znali tudi v praksi uveljaviti naša sinte­ticna znanja in stoletne izkušnje. 

7. 
V skladu z razvojem gozdarske znanosti in stroke smo študij gozdarstva postopoma razvili kot študij sonaravnega gospodatjenja, ki je bistvena sestavina našega življenskega oko~ja. Študij usmelja k uskl<tjenemu povezovanju ekoloških, tehnoioških in ekonomskih prvin. Izvajt~nje študija danes otežujejo: pomanjkanje habilitira.nih uciteljev, pomanjkanje laboratorijev, kar je posledica enostranskih pog kdo v v pre­teklosti (naš laboratorij je gozd) in pomanjkanje la:;tnega sta 1 nega terenskega ucnega objekta. 

8. 
Ocenjujemo, da nujno potrebujemo lastno gozdarsko srednješolsko izobra.ževa1tie, zato je potrebno takoj pristopiti k pripravi nornenklature poklicev v gozdarstvu. Ce ne bo te naloge prevzelo Splošl\O združenje gozdarstva jo bo prevzela Zveza gozdarskih društev Slovenije. 

9. 
Zavod za gozdove Slovenije s številnimi dejavnostmi osvdca in izobražuje lastnike in svoje delavce ter javnost. Najzahtevnejše je osvešcanje in usposobljanje lastnikov goz­dov za uspešno gospodarjenje z gozdovi. Država bi morala lastnike gozdov vzpodbuditi k vecji zainteresiranosti za izo­braževanje. 


1 O. Gozdarstvo razume potrebo po ustanovitvi Ktnetijsko­gozdarske zbornice kot inštitucije, ki zastopa interese kmetov in drugih lastnikov kmetUskih zemljišc in gozdov v razmerju do vseh inštitucij oblasti. Nikakor pa zhomica, ki je usta­novljena zaradi zastopanja interesov lastnikov kmetijskih zemljišc in gozdov, ne more pridobili javnih pooblasti) s podrocja gozdarstva, ki so v javnem interesu. Prav tako ni smotrno izlocati dolocenega delu kadrov iz Zavoda za gozdove Slovenije v zbornico, saj so vsa dela, ki jih po veljavni za­konodaji opravlja Zavod za gozdove Slovenije, organsko povezana celota (n.pr. izobraževanje in sv<;tovanje lastnikom gozdov ob sodelovanju pr! gojitvenem nacrtovanJU ali izbiri drevja za posek, izobraževanje lastnikov ob konkretnem opravlJanju dolocenih del in ob prevzemu teh del, svetovanje lastniku, kako krojiti les, da bo iztržek vecji, ob skupni izbiri 
GozdV 55 (1997) 4 

e,tfc1. 1,,J pv'ltL lP'i l 1'\1:\lt~\'IJJ prt" rud• ' pt1l..n.tt snmd n•'l.o.l 1 1\, .:.111~>'9' t.J.L'bl'\'1 \ /.honiiO. ~-·k vh i.kJ<;CVU, ,..., •\: wf'l••JCfM t J,,lwt.,, "-• UJ 1•m kmtttJ! •n dohodel iz 
"'·('lo' nett.t.IJ f'4~'''~~1 t'la~c.tnt~'\' ~ ~~epi"Ktn~ t ... .Jil\ lll"n•;.t•h 'Uo'\\. hC'\fJit)(~IJI~>OJt n..dt,t13 golcbl~h'\l Ir, r Jll.a\·: 1( lt\o(IMdJIC '\(1tOh Al btiOf'OVJhfJcno,~q)IJV Nlj 
.,_.t'•lo•,. INwtliCO'UiuUM 

11 l.:e.tn..iC' w petJ\s.c"' ,._fl'lt ·';tt~ ; k<'lf'll'\!lh.kun po ,,L ••~~" ul.tiltll nl!Cbr.., l.1 \.lt11 lo. U'-Lli \npc:iouo ._\IIJS)4:'\'C n4 ro.l.< lol.nll"'lolll..>opnvlll)Otudl>tC\ l"'dlui•IIAICC< , .1 ,, rte t.anc '" ..ota-t rMnct. ,c niJf"'"lll(mhni"IY n.alrt• JW••>' t.Aap kla. p'4"11nnl•f'kl JN pOSUli rudt pc)\UI)\ln~ 
.. ,.. ... \'~ U~JU'Wnc~p!Q-11\~C' 
: b~.I ..... \II...,..W.c;J.)\~_t( ~i.Ntlletln.l)II.'"Ugt\1• 
"""lll.dbl u '-'K lUnic l.(' pO t.K~•• Pfi~-'Pt~I'I,U PO· v.~rJtll\dll\ 1.)11 l)r;l"\ Y hlu \.Qf.oltd..c•JC PI oJ ~>·t.clc tn ,.,....,,. WJ• · ._, 'tiU"iii\'' , · .:kklrn podp.Jft: pX. pa ra:nu( IJ.I "1 
". ''':.v.1 ~~·· Pn Ll•.nu~th }t f""'tbn.> Lut ~no C'll"''''cY"Otu!haL(qJr1J'. """"""'Il ~n tt~ .n,e : 1 u •1"1 fCrdlniKo ~IC! 7~ fT'•'aJ•JC Od\ ,Oz:d0\11\ 
1 Vt~'l.~'!jh~tg!~.lT~Imtltl 1.whnu-n• M{'rJ<,\, ~fC ~.1\'0\ rq-.f•.•J-. .. ,fottVI-,.WS"' ~rrrw l tn.~~na-.lo.lr: lr&ZS•Jeu• rcp".JdultC'IjiJO --=:kiJ w~· r"' "'1''"'.1JJ rud! PDI'Ilbfh .. 11.CSI Xdi:I1J! \WCm g\VIInt rqw'l> 11·1!-.;. !It 1r •eure11/.n(l ratnt.rl'.lm.i •lobff\pc'tu.t''lj<"n. ~U,I( ~ l,<hl.!\ k.~C:'l~nKf),il d l ht\•a!l• !Cpi'Oduk..;.,)Odo\'OIJ~C"I 
•·•·• rrh 111 OOvoiJ.JC nc>)I"J'nJr s:a,iiwemhod IZ ku \'leto \\·~ 11; ltv1!.1hJ g(Jit:vcmh dC'!'' nt~mh r-<'7111"-th)l: h:l pr-t \ ~l k• ~ L t..~ raet. sklutnucp im<'l fill.ll...'-t!llli~O\ g1lldu\ IJC!\*14 l ll'f~h·'\t:m l)tl razrnlotlj h•ih pr.."•(:un~kih Sl"td~ Celo \' ,Ir~ 1', fUhf',M.J.1fWI11 il!~ 13Ctl t\h~g ~~11tvCn1h dti lfU)fjl ~· \ ,, -\lil Jrhw.) 11< Z3goi:J\•Ij:t ve.: i.l\'iljtmta d<L pl't(hl00hh liCA,nogv~p<Jdlu:-.l..•ml n3Ctl 1. V ~~~nJh ta7Jner.il1' bt lflo0fl)1• !;.h~ roisknu u~ inkovitc te.~ll ve. La..~milt go7.dovhodi"L'T!OI"Ah 
'•T.t .. , \t{ d<olUtl ..... .., ......... 1'~ ...... IW· """"' !Vlllo\e 
14 2asc:bN IUI.AJI..t f!tU:dO\o \tip\ pl"\1 ~'OUJI\l trl Al\.._ dl•(rnJu l::.l• JQQQ {rl•.q• zoll"Jd1 flt'l\tmt J'ftwb~ 1tu1 D· l'OC!t3U! Sut't··'O'UJt: lil gt.\l'dnt,~~.J: ;ki.~-&kdlno 1 stJii~l 1utnik•. ptt'l"nnjhnia rn ne n~.)C'I ttd.da1fC' \7a;tnuwu, " • te h1l& r:•gnl:l\ l)tTU -;1rtkn h1 o-l.10t~ .tiMI~ ••lactk: ;'lrodoJ.J 1<'1-1 r 3 t(' •e'•"'· k·tt ~· r•<•h'' .,, .-..xpo.. 
~nus; n~ lii.Wtohljenl lJS.Cbni &O"Idn1 po•~U JC mW ~1 11'\llhnl I)OS(!.II, b \> Slcwcntll :.C \'cdlVI r'lfC\'IJdujt, "' ~t "f nt"f'lM'II"'Iehn.~ l~ijo .j;.~~ j gm1Vld~f,j;(l f!C7)1•Vn f ~IV fin' f)CI'If/\-l'a,h•!(' 111 ~.IJSft lliiC II a 1)( l)t!V1\" 111\tii.!JII( CCIIC Im 1\ot krlnliQ'"k' C:Ct'lt Na Sf(IJnllllOT.dm p ..wtMI t nlll.l .\(t hit) l ~thkC'I pnbh11t n\r. f!0/111\'IY ~~ llnfUI\'t~L l'r:ruiii\IP )\I'J lljlMJih tell ~ nvl\'itf. ~~ IIP')ttMJ.lJO p1 •f:\s~;.~c,,c \Jt\c:1ijik~ lrokl\,lrjl:. le ~"tt}l~.a~oma~..,1tlwnblll«: lJ!JIWhcnthCd•n~r 
~11 pndOhl\'llft!llt.Q m 1u d1 !""')' III Vf~tt C!li:nMm\kc ut u,kc l\l'('flot•f( utN 1111.!1 VflldJI '~ n fi! ll"lfi'Uit<C\:•\ ._,t,~-" ru u,l"'' f'l"'>'l,tM• ~<+<"".~ 1• ctwoh 
1~ Ne ..,..bol,-<e:WtnJc,unic)\ (rcJultatodnoudOiOZdli \' rnac.t.lt\iut · ,..-;t~h ~~'wlllll 1111VnJI:I t'.tM" ntdt prl!'ctl ~~Ul \IC" tiM 1111..-olf< . ~ • h("'ttJf111,t, fle'•Uctc 1"'1\.dl ~~ do lJi< ob<lol>!< PM.o<lc> .. l~ '''"""l.c a<ml.wc IPldtt"low 
rud""'''do di\'Jllol. -<1-I•JO"' > nWII<IItn\1 okOli' Utfl\< orw-yu~N"f''tt"· (k~""' t.~m. •IAnr rup'llr4''"'m. du l!fO'T\J•t t•I)•I!WIJC IK"f\"' alml• ~C'", , pred'\. \OTI rt\IC'C'ftj slaba tc:al•ucap r1olbtm',.llh ~l(lt'Cnll\ dd. ntltpQIAf!n'mtlll fin>OO.: nh.O< dlfw" olo i"'clo\ 1"""" I1J"'I"'<"nJ' ,~ .. ~·• •lo.'ll• ',1\•tdo oo <·l~. ~' 1th ptal ~~ p. 
~r.tl\"lflll1!' . Qd~..~a .. nqkna ~e·. ~tarnt~ ~'IICW 
O. lo\ ot. <kvpt". It t•~lol ~ t 
''13J t Pc1tto. do.. d~ l::krl.tr"" k.-n. JUI•t tkrul Jol,l lak\a. IV"1.tC!I r1t1111 

f • \ 1 1N7'1 ti -Kt' lllh>lli anl.t•lc 11 pilili li~ IlO JII J411tdtwln I(Clldllt ·~ll •l \ J>tt 1110\ll 
\ ..bcf1 ste·.·1l1 I.P.t.lega ktmka C~Vzll.lrs.kcp .. c:s,mlu ,: bol ob!'"'"" I!Nr<'·'d; Raul bilt onl<<X orxraoa>..,.:u ,oz. 4 -"'I!O'bt!t\1\fl"""'" St.nJboam"fkn•;«~ ,..Jptett 11'1:;,1'\~nte ru~ Z& i zo,"~.Wft ri'et. ~PI m-~~ ":mu nclaolcnt. ~·.li zdo zman!I'J!<OC UflC'Ibr<> 
.rulMu tv>dol:>l1'1'.ohpub:t<l' 

--~--"""ot ... jQ ~..ec.""'-' ". ..... ""'"' 
llo!" n~ PRI"l".bollll• d:nfte.~ \' optSJ~~t''•.D'U ""~"'J...::t~t'lmh um:« 1K' m-.JI'tli'I(J ~, ... bka c bab Do ·.'()la'hljt-u. ruL I;~..w a+or.....,._csnrubfKth ( c 1ihnrnr l 11ltM~ IJUl<1t,n• ~~~ !"' ~~ ......... ......".l 
•< " ' dot>lj<Oo pod• ~~ ~ ...., DII>Qilllli=)O-=l>. ~ 
,,, bill! anktt!fUl.:: 1n nlkak01 ne N -_.., nns:t' '' op.a nt~ra 1"\k~lll!'lrllh 1( m<l2C\..~ r.lZbf~• . di 5(1 htl1 atd...tfrt.tnt p~iern 
h)l l J k llltn:q, pnii~II 3JV i<J~;&~Jo \ 11 1 1~ f l•)llll~l fiOtdc''· U~l INIICI'1 ..or00nt11'; .l Uqc7ciDOff'Citklmopt"cdth'o ('A'r-•*'t•'tanL tetti"MCr. tn "'fl1tlr.al n.:tl ""J'Il. \"llo"' rw odja·.-nr:. ~l111nj)r:, tuJe pvf''l"\nLot poti.ti\'4~: . ~ ""<o" J( lt4a ll'lQ>\,,a ban po.JAito .. ·. ~~ t<' sJu-~tl.a r~ 1-:lxw ant.:IN"IIl..:t\' {c icbtla Nn MqmO \lalN r~\lobtMtlt pn~onb•,Mraii"'M.~ •••(k .,.,..,nfdtl.r• ~ \ l''.l'liCII$tJmanbof~ctJ!<'ht'«Ja• t WIIXI" ~ naloY Npatn~ .. -. Jii~ rqoCc naMll ra edo 
Slova.IO ~ ''ottt,_Lcm do. iW.&-.. :uma omtnar twlpr''·U o 
~"?~IlJ/fl· .:• ... ~ 'IIIJ.....,...~lp...-du\tp\TW ~ ... \,....:..t 'O t'o"Ctrro , ,,·~11lh t '41 1\)~. t r~· '" 1 '1 ~ ac. W1' • \." r.arpnM .n .. ..-tn;p:\ U pra-.,,,.., J( 10 -. • ....,. p...i.l<l ,do t..>lo.> lonlo , .. ..." poor<><1• ~ ~., 

Staliišca in odmevi 
postorilt. Postorili kaj? Tega iz prispevka ni mogoce zaslediti, je pa mogoce ugotoviti s pomocjo novinarskega porocila o omenjeni anketi (Delo, 6. maj 1997), ki ga je kljub zamudi treba omeniti. V clanku zasledimo, daje avtor ankete ob njeni predsta,·irvi med drugim povedal: "Da gozdovi niso javna dobrina, je menilo 1 O %vprašanih, kar vzbujR skrb, saj so tako opredeljeni v ustavi, pa mdi lastninska pravica do gozdov je omejena". Ker navedb, kolikor mi je znano, avtmji ankete nikoli niso demanlirali,jih pripisujem njim. in kot kaže na~ meravajo ·nekaj post01iti' za tistih 1 O%, k.i menijo, da gozdovi niso javna dobrina. Zakaj in komu bi to zbujalo skrb, ni navedeno. Mimogrede. Ustava ne opredeljuje pojma javne dobtine, še manj pa gozdov (kijih sploh ne omenja) kot javno dob1ino. V ustavi je sicer omenjeno javno dobro, ki pa je pravni pojem, povezan z zakonskimi omejitvami lastnine. Jn ker smo že pri gozdu, je treba tudi omeniti, da po mnenju nekaterih pravnikov (celo ustavni sodnik) gozda ne moremo brez zadržkov šteti za javno dobro. Javna dob1ina je eko~ nomski pojem, ki velja za dobrine, pri katerih ni mogoce izkljuciti posameznega uporabmka (mogoca je zastonjkarska raba), kar ima posledice pri odnosu med ponudbo in povpra­ševanjem po teh dobrinah. Kar se tice gozda, lahko ugotovimo, da je samo nekaj koristi gozda takih, pri katerih ne moremo 
doseci izkljucljivosti ra be, pri vecini pa je izvcdlj iva in je samo politicno vprašanje. Gozd nima znacaja javne dobrine kot celota, ampakjo imajo samo nekatere vloge. Od vprašanih ne moremo pricakovati poznavanja teh, na videz dlakocepskih razi ik, ki pa imajo pomemben vpi iv na gospodarjenje z go z~ dovi in ustvaljanje odnosa do njih, predvsem do lastnine. Seveda pa so lahko moje pripombe samo posledica nespora~ zm:na, ki ne bi nastal, ce bi bilo vprašanje natancneje pred~ slavljeno in razprava nekoliko podrobnejša. 
Zadnji del razprave je namenjen ZGS in izracunu števila obiskov gozdov. Ce ni bilo izvedeno nakljucno vzorcenje, izracun obiskov nima smisla. Izracun mi kljub 'preprostosti' ni razumljiv in daje res skorajda neverjetne rezultate, kot so napisali ze novina~ i. Kako recimo tisti, ki vsak dan obishtjcjo gozdove. to storijo 180 krat na leto? 
Pri prebiranju komenta~a rezul!atov o vlogi ZGS pri 's\crbi' za gozdove se ni mogoce znebiti vtisa pristranosti. Da bi se v bodoce podobnim ocitkom izognili, bi bilo koristneje, da bi ankete, ki vsebujejo vprašanja o samem ZGS, izvedle nepristranske in strokovno usposobljene organizacije. 
Mag. Milan Šinko 


Organiziranost slovenskega gozdarstva po letu 1993 
Doscd;mia pri;.adt:\ anja ~o dobra. kvari.io .iih k ro.ultati. 

Pronicljivi in argumentirani analizi gozdarskih razmer Iztoka Winklerja v šesti številki GozdV ni kaj dodatj, apologe.ticne in propagandisticne ocene Franca Ferlina v sedmi številki iste revije (letnik 55) pa vabijo k razpravi. 
Ko smo po letu i 990 zrušili staro gozdarsko zako~ nodajo, smo se dosledno ravnali po Leni novih oacelih in na ruševinah starega zgradili novo. Nismo sledili evoluciji tako kot razumni narodi, ki ohranijo vse, kar je dobro, in izboljšujejo slabo, temvec smo porušili tlldi solidne te~ me!je. Gozdarsko politiko so si prilastili ljudje, ki so imeli prevec moci in premalo razuma. Tako je rustikaln.a de~ magogija vsilila hibridni zakon o gozdovih, kije prinesel vec škode kot kori~ti. 
V razvitem svetu je že davno prevladalo spoznanje, da so organizacije z locenimi nacrtovalskimi in izvajalskimi funkcijami neucinkovite in obsojene na propad. Ucinka~ vito gozdarstvo je možno samo tam, kjer so upravne in izvajalske funkcije združene v isti osebi. Ce izvajalec ne ramme, kaj je nacrtovalec hotel doseci, tega nikoli ne bo dosegel, velja pa tudi obratno (prosto po Petru Druckerju, guruju svetovnega podjetništva). Razdvojena gozdarska organiziraMstje primer endemicnega nerazumevanja po~ vezav med ekologijo in ekonomijo. 
Slabosti zakonodaje vidimo tudi v gozdovih. Med dr~ žavnimi in privatnimi gozdovi se prepad poglablja, nacelo enakega razvoja gozdov, ne glede na lastništvo, pa se spreminja·v svoje nasprotje. Izvajanje del je v državnih gozdovih strokovno, tehnicno in organizacij~ko racional­no, za privatne gozdove tega ne moremo trditi. Le-ti struk­turno nazaduj ejo, saj so iz n.j ih že iztrebili plemenite lis­ta vee, podoben genocid preti tudi ostalemu drevju, ki pri~ našo dobicek ali vsaj boljši avtomobil. Zgodovina nas dohiteva in z njo casi, ko smo bili bogati s siromašnimi gozdovi. 
Narašcanje lesne zaloge in prirastka ne odtehta veliko vecjega zniževanja vrednostne pridelave, kajti povecane kolicine malovrednega lesa ne morejo nadomestiti izpada tržno zanimivih drevesnill vrst in visokovrednih sorti men~ tov. Zaradi pomanjkliive nege ne izgubljamo samo vred~ nostne pridelave, temvec slabimo tudi stojnost sestojev, kar je zaradi vedno pogostejših ujm in polucij še bolj za~ skrbljujoce. Zaradi nizke dodane vrednosti bomo s ceneno lesno surovino izvažali samo še znoj in. žulje. 
V privatnih gozdovih se je povsem ustavila gradnja prometnic, v državnih gozdovih pa se je prepolovila. Brez komunikacij ni mogoce intenzivirati gospoda1jenja z goz~ 
Go:zdV 55 (1997) 4 
Stališca in odmevi 

dovi. ~e tako visok odstotek pokritosti gozdov z nacrti ne pom:~ga. Zaradi pomanjkljivega vzdrž_evanj~ propadaj~ ve\ih:i vložki v gozdne prometntce. Ne bt smelt spregledati dcjs(v(l, da razviti uvršcajo slabo vzdrževanje med nekul­tuma ckjanja. 
Fi tocenologij a, naj bolj racional na metoda spoznavnn ja nozdnih ekosistemov, je potisnjena na obrobje. Zaradi tega Je vprašljiva kakovost gozdarskega nact1ovanja, zlasti paradigma sonaravnega ravnanja. Z marginalizacijo firo­cenologije se oddaljujemo tudi od naravovarstvenega me­ned/mcnta. V Sloveniji se še nismo lotili kartiranja bio­lopov oziroma inventure redkih in ekološko pomembnih ekosistemov, kar je že celo desetletje najvažnejše delo e\Topskih gozdarjev-naravovarstvenikov. Ti se zavedajo, daje rrihodnost v storitvenih dejavnostih in ne v prapro­izvodnji, ki vedno bolj zaposluje strokovnjake Zavoda za aozdove. Nova organiziranost zanemarja ostale dobrine ~ozdnv, med njimi zlasti socialne storitve, kar je v nasprot­jn s civiliziranim svetom. Tudi na podrocju popularizacije gozdov, zlasti vzgoje mladih, današnje gozdarstvo ni ponu­dilo veliko novega. Najvecji delež ktivde nosi vlada, ki ni nudila ustrezne materialnc podpore. V režiji gozdnih go­spodarstev je bilo narejenega vec, kot zmore Zavod za gozdove vzdrževati. Kljub temu so nas polna usta vec­namenskega gozdarstva. 
Družba želi poleg materialnih dobrin -lesa, tudi visoko bkovosr življenja, zato bi morala biti gozdarska zakono­daj<~\' bistvu pogodba o pravicah in dolžnostih lastnikov in družbe do gozdov. Družba, ki se opira na demokracijo, bi morala uveljaviti tak družbeni interes. ki bi prekril pndobitniškega. To nacelo bi .se moralo odraziti v spod­bujanju gozdarskih opravil. Država bi morala ukiniti vse podpore, ki imajo za cilj maksimiranje lesne pridelave, placevati pa samo storitve, ki so v korist skupnosti. 
Današnja podoba slovenskega gozdarstva je preživela tvorba, kr deluje z veliko entropije. Ker je preobremenjena z birokratsko navlako, ne more izkoristiti znanja in infor­m(l~.:ij. Gozdov ne moremo usmerjati s poplavo odlocb, ncuresnicljivimi nacrti in statisticni mi porocili, zaželene ucmke lahko dosežemo samo z ukrepi v gozdu. Teh pa ni. Poleg tega je svetovanje z upravno odlocbo skrajno poni­žujoce, tako za izdajatelja, kor za prevzemnika. Kot da bi 2 gorjaco silili ljudi v raj~ 
Zavod za gozdove ima vrhunsko infonnacijsko s!u.žbo, ki pa, žal, ne izboljšuje stanja v gozdovih. Racunalniki z goro podatkov ne vedo kaj poceri, pretirana privrženost digitalni kulturi pa se je že velikokrat izkazala kot zatocišce idcjnih brezdomcev. V birokratskem Galapagosu se rudi lovci dobro pocutijo. 
Strokovnjaki Zavoda za gozdove nimajo sogovornikov v zasebnih gozdovih, njihovih nasvetov nihce ne razume. Zato so pricakovanja o racionalnih ukrepih nerealna. No­bena intenzivna gospodarska dejavnost ne dosega zastav-!jenih ciljev, ce nima kadrovsko zasedenih vse izobraz­benih nivojev. Še tako vel ika množica visoko karam ih strokovnjakov ne more biti uspešna v kraljestvu nepisme­nih. Najenostavnejši fazi izkorišcanja gozdov-secnjo in spravilo lesa-opravljajo zasebni lastniki z velikimi žrtva­mi in invaliditero rer visokimi stroški zdravljenja. Vsilje­vanje in pro teži ra nje cene ne in neizobražene delovne sile na racun diskvalifikacije gozdnih gospodarstev pa slabša nizko materialno in duhovno raven gozdarstva, njegovih kadrov, šolstva in raziskovalne dejavnosti, skratka, stroke kor celote. 
Slabša se tudi struktura zemljiške posesti. Nezadržno zmanjševanje velikosti gozdne posesti po gospodarskih enotah, drobljenje gozdnih parcel in prehajanje gozdov v roke nekmetov se pospešeno nadaljuje in država nicesar ne ukrene, d3 bi preusmerila trende, ki slabijo ekonomsko uspešnost gozdne pridelave. Zaradi zapletov v zvezi z denacionalizacijo se zmanjšuje tudi delež državnih gozdov, kar ni v skladu z naceli Evropske skupnosti. Sklad kme­tijskih zemljišc in gozdov veselo zapravlja državno bo­gastvo s sumljivimi bancnimi manipulacijami, namesto da bi z agramimi operacijami izboljševal zemljiško stanje državnih gozdov. 
Veliko kritik se nanaša tudi na neracionalno upravljanje z državnimi gozdovi. Že v casu revolucionarnih sprememb Zakona o gozdovih smo v javnem podjetju prepoznali najbolj racionalno obliko organiziranosti slovenskega gozdarstva. Toda vsi napori gozdarskih strokovnjakov v tej smeri so bili zaman. Izigravanje koncesijskih odnosov, ki jih je preverilo ustavno sodišce, nas oddaljuje od civi­liziranih držav ter nas ponovno sili v narocje balkanske pokvarjenosti. Brez dolgorocnih koncesij nimajo gozdna gospodarstva nobenega zagotovila za varnost naložb, ka­kršni sta zamenjava zastarele tehnicne opreme in izobra­ževanje kadrov. Zaradi tega nazaduje celotno slovensko gozdarstvo, zato se rudi kot država oddaljujemo od EU, kateri se želimo pridmžiti. Gozdarska politika, ki ne do­sega ciljev, podira tudi zaupanje v pravno državo. 
Mnenju, da nova gozdarska zakonodaja kaže pozitivne rezultate, je cežko pritrditi, zlasti ce se kot dokaz naštevajo gore odlocb, neuresnicljivi nacrti in obsežna statisticna porocila. Pti vsakem opravilu je pomembno samo dose­ganje ciljev oziroma stanje gozdov-vceraj in danes. Le-to bi morali nenehno preverjati s kakovostnim "con­trolling"-om, tega pa še nimamo in dokler ga ne bomo imeli, bodo uspešnost našega de la lahko ocenjevali Ic zanamci -pa še to le po inteligentnosti našega sodelovanja z rastlinskim svetom. 
Odlike kultumih okolij so dialog, raZI.Imevaoje, strp­nost in iskanje skupnih rešitev na demokratski nacin, ne pa pogubno, strankarsko omejeno vrtickarstvo. V evrop­skem gozdarstvu se zadnja leta uveljavlja nova filozofija upravljanja z gozdovi ti. New Public Maoagements, ki 

GozdV 55 (1997) 4 
Stališ·ca in odmevi 
se odlikuje 2 visoko ucinkovitostjo. Nova miselnost je naperjena proti okoreli birokratski organiziranosti, ki s svojo avtoritamo hierarhijo, vertikalni mi komunikacijami in predpisanim ter nom1ativno ozko zakolicenim delo­krogom ne sprošca razvojnih vizij, idej, inovativnosti in izkljucuje timsko delo. Moderna organiziranost izhaja iz interdisciplinarnosti in funkcionalne stn1kturiranosti vedno bolj sestavljenib nalog. Naša organiziranost sodi samo še na zgodovinsko smetišce. Bež.en pogled na dolga proiz­vodna razdobja v goz.dovih, na ucinke, ki se merijo z generacijami strokovnjakov, na upadanje rentabilnosti in donosnosti gozdarjenja dajo celo slutiti, da seje cas zunaj gozdov iztekel hitreje. 
Gozdarska zgodovina se ponavlja kot farsa: slovenskim gozdovom je šlo najbolje v casu turških vpadov, vojn, kuge, lakote in komunisticne diktature. V obdobjih druž­beno-ekonomskega razcveta pa so vedno trpeli zaradi svo­j ih nespametnih gospodarjev_ Ker ima neumnost v S love­niji dolgo razpolovno dobo in ker smo Slovenci do svojih gozdov skrajno brezbrižni in celo sovražni, verjetno še dolgo ne bomo dobili racionalne in v prihodnost usmerjene gozdarske politike. To potrjuje tudi nova zbornicna orga­niziranost, ki ni nic drugega kor dobro premišl_icna ­"koncna" rešitev za naše gozdove in gozdarsko stroko. 



Društvene vesti 
Slovenska majhnost nam zapoveduje kar najbolj ra­zumno gospoda(jen_je z naravnimi viri. V gozdovih imamo najvecje prime1jalne prednosti, v ljudeh pa znanje in pri­rojeno marljivost Ne enega ne drugega ne izkorišcam o in neurnomo gradimo okoren in grob slog urejanja zadev med družbo in gozdovi. Visoka vrednostna pridelava je edina možna alternativa za enakopravno pridružitev kulturni Evropi. Že vrabci na drevju civkajo, da lahko tekmujemo na svetovnih trgih samo s kakovos~)o. A žal ne najdemo soglasja, s katerim bi zagotovi li trajnostno rabo gozdov io racionalno izkorišcanje naravnih virov. 
Gozdovi so za Slovenijo neprecenljivo narodno bogast­vo, ki ga lahko ohranjajo samo skrbni gospoda~ji, ki mi­slijo na prihodnje rodove. Vse naše primerjalne prednosti so povezane z gozdovi, zlasti turizem. od katerega si najvec obetarno. Sicer pa si velja zapomniti opozorilo, ki ga je ruski agronom Timirjnov namenil družbam, kakršna je naša: 
"Vsak soncni žarek, ki ga ne ulovimo v zeleno po­vršino polj, travnikov in gozdov, je za vedno izgubljeno bogastvo. Naši bolj razsvetljeni potomci bodo za takšno razmetavanje še obsojali svoje neizobražene prednike." 
Mag. Mitja Cimperšek 

Ob šestdesetletnici Gozdarskega vestnika 
Šestdeset let mineva od takrat, ko je janua~a 1938 izšla p1va številka Gozdarskega vestnika, mesecnega strokovnega lista za gozdarstvo, lesno industrijo in lesno trgovino. 
Uredništvo je v prispevku Namen Gozdarskega vestnika takole ucemeljilo potrebo po strokoVllem glasilu: 
'>Potreba po gozdarski izobrazbi je postala že zelo nujna. Kakor v drugih gospodarskih panogah tako tudi v gozdarstvu nezadostujevec znanje, ki smo si ga sami izkustveno pridobili ali so nam ga posredovali naši ocetje. Vsi, ki s svojim delom oblikujemo naše gozdove in vplivamo na njihov razvoj ali se posvecamo teoreticno gozdarski stroki, moramo svoje stro­kovno znanje neprestano poglabljati in izpopolnjevati. Vendar pa v današnji dobi udejstvovit\'i tega srn otTa ne zadošcajo vec samo razgovori, predavanja, clanki, raztreseni po raznih listih in casopisih, letaki, tecaji in šole: v polni meri namrec lahko ustreza tej potrebi le strokovni casopis, ki bo sproti kriticno obravnaval vsa aktualna gozdarska vprašanja in zbiral ter objavljal vse empiricne strokovne izsledke. 
Slovenci doslej nismo imeli samostojnega gozdarskega glasila. Zato smo sklenili v prepricanj tJ, daje domaci mesecni slrokovni list našemu gozdarstvu, naši lesni industriji in trgo­vini res nujno potreben, izdajati Gozdarski vestnik; z listom bomo poizkusi li sistematicno širi ri strokovno gozdarsko izo­brazbo med naše ljudstvo. 
Gozdarski vestnik je izkljucno strokovni l1st; zato bo prinašal samo strokovne vesti in clanke.« 
Gozdarski vestnik je bil namenjen gozdnim posestn[kom, ki bi z branjem svojega strokovnega glasi la in s pisanjem vanj lažje, pravilneje in donosneje gospodari li s svojimi gozdovi. 
Gozdarskim inženirjem, gozdarskim tehnd<om, gozdar­jem, loga1jen1, cuvajem in lovcem bo Gozdarski vestnik na­daljevalna dopisna šola, v njem bo lahko gozdarsko strokovno osebje opisovalo svoja opazovanja in dela ter priobcevalo svoja strokovna mnenja. 
Posestniki žag in lesni induscrijalci bodo lahko v listu spoznavali _in ocenjevali rabo in sposobnosti raznih strojev za predelavo !esa ter se seznanjali z nacini mehanske in ke­micne predelave lesa. 
Gozdni delavci, lesni delavci in sp\ava1ji bodo dosegli vecje uspehe s povecanjem svoje izobrazbe. Z branjem goz­darskega lista si bodo razširili znanje o raznih vrstah orodja in strojev, o njihovi rabi, nacinu in USJ-.'CŠnost1 dela ter še o 
GozdV 55 (1997) 4 
-
,,..._""'(~" ~ prakbCo: •O:u>n1t pJ bode> 1~hlc:u JX.' hw ;p .. ..-0(.~\ tl..hdfug-,_m !..J"'r\t ~:11:1 g.:mfni ~W')l \t~ n~ ) ' liut~rltl­
~J\'C 1:. porotili:l u k:sitent lJtU V~·Jitdji bodo 1nv uko do?:h v h.;ruti\&I'S'ka!. br se Nc:bk; ~biti pi \"t~!IJ11 nlali•l• 
(Jo2danki \C}Irtlk &ije pted ~tl.)e~t imi kti tortj ll\d.al ;>Ltfllt:rnhJl(') '•'logo izot.rill::Yallj:l ifi i)Uf'HOti I'H j V.S~kl"tanj :rn ,):!u vsen••1stilrt k~ so delali v gozchJ •n prcdcln\•t le.~. f,etr\ll.jst lo;: it! gozdarSJCt swokovm piS(.-(SlVh:. Sušu:rlit tvl.kl:wžii:. ~,,, c?,.el.. . Novak. Vtdr.:. B<• ~ •~. f>~,co~nt k. (;~li.. l. f>·iiJ•lll pa cuch dnie;i,'-. ki s~ d\ls l ~i obj~vlrnli svoje: prtspcvkc ,. Kmcwvalcu. 
l' h11in~em ·.;esmtku. G:•sdcv, 1.,..(\\t l• '" dl\l&le.•.,kah ohl•kc 111 t'rt!J':G. dol bl ~L'tuQ .. ·ill W,07Aaisl.01.1tolo.(Nf~ lt\")l). pl"~ll ,, «hk•r.llnapori S1anko Sološl•k•• 19.1S kO'llno ~i 
1
vlt.Jr•ti pra•.j slv~• go1daNu t~ brb111~l) J(: htl }\ ...,.·UOKij ltOl.l!atsL:ep \"tSimk.1 l.ls&JC.•tll\l.tl' M301-oru. 
•9'l"'' Uft<inik p;~jc bol Sum<o S..o4d 
p,·, ;c..-lb! anh"tt' n'ltd bDkt 1'\1 k.cmc.u r"'tV ltmlka .ee ( itv.,!u$~ 1 \'estmk izpolnil 'U(t(l:)lkC\3 pnr.n<k:\3tlJ•. ~il· l o."-Jrta YQ7datj~ it~ \'5odl. ki $iD w.• 'tleli tn st('a(lpiroli. Se 
o il ~ 1.ln1!n1VUSL Gozdarski \'cstmk K IC lah~ o rrcbttala tuJe,, !XliletefskJh grn:>lllntl .. _ 
(:oroa.~kc mu o,.·csh'Hku IX' ui b1lo lt"thkn, jK">f!Ot\h) nt 1.111 P<.\ tndu takšni indrugtc:N obi11:.0, n\maaol<t~~ ljc z~tl \' Yellkc s'1n,tno!.nc, pa tudi d ru~e ll!,<i\'C, l..elll 19-11 \ 1.! )e rri kiJ UC II Jmlluulemu motku. v kcucrcmJC zam:1a ~ IC'I\<:f'l!\1<1\ tu nemt~ka 
Društvene vesti 
bc:).eda. m p.-ench•l 1rl~)"ft Punovnu JC r.t§d ~c: a\'g\l~d 
I'J.l6_ iz~jalo pl ga je \1tn;slrm ·o 1.a l.:meti.js.wo in goz· da~-... V kru 1 94~ c:mn l•l'lt& ",..,j spr~•nt:ft'lbi , (t:\'IJ'i doh1 OO\'O ••ne les. Se \ednoJXI os.UlJit .ne~cl•lt:'17ago.zdars.tv!.l 111l:sno 111<b:;niju. 1zdaja pa y~ 1\.hl')cSIJ':itvo u gozd~T$[YO in lc::.~;nc-nldiJS.mJo.Z itlt;lll 19~0 "on<lvnc'l pntne IZILaJab G<l Z• d<1rs:ki ._."t;t-lnik i1<i<1j<llljt rtVij(: r r~ !C ~)l'( llC'SC i~ mini~trQve pi:':.tme n<l Oru!t\·o H!lcuuje\ •n leiUllkm· {W.«JafSC\'" m lc:~nc induslrij..:. To nud; rcvi1i gou·wo \'Ciiko vec s.amo.::mjoosti io svo\1()(1c, ReVIJa pO<: as• Cohl\'1) rnplnhijr.no Zll;.'IO!il\'t~O~Ia-7.1Skcwaluo ·.·sebmo P\>Jlh'cjO~e f" \'1 Pfi\'Leil.., -...· tujlli je;.iklh •. ;;pt'\'3 le ... srbohrnt~ini I..~"T!C:JC. $1"lt•ttdlj-i,·o nadi v frirtt­~oScrnt R!(:ttt7•Je '" pr1~rcvkc '' D•Jt wolu)\on.:' 111eno.r: l<ažejo. oh 1• n>l e-•l<lno p<COIOo '""i""• ., da jo ocba g.>Z· dor,l;oZIW\jc tibb 1udi prete ll'CIL ko Jih s:ccr ~zd ne poZ>l3. mxlila ". \ ( io.-.laN.cm ' ... ",ku ..,.t..u\ijajo '""""~ 10 KŽ\WC pn \-..lubnJ<m .lel o. 
K\JXC ~~hm \' nt<.1k'-loe~desct1hl rt JC d.:.1$egd (~k i \'C.'\IJhk naJ\I(to nlklatJo, kat 1'100 t7YOOCN. \'letih 1 oln in 1'1'?1 pa pnS1etne no skJ\IJWI'Iil\ 1000 ir:od•lt. Ta~<~ v ~·se-1>11\1 km firlancue•r. suu'llu 1n naklad1 ~lr\'lk nv~~Ol.darske revije se odraž.a1<~ razrnc:rc: v gozdar!i.t''udolOCe-ncga obd<1b1il.. Kljub ~tl:vi'mm krmm'l in ll\!r.\/lll1lC:\',\njem JC: (iot.da~ki ·ve:;1nik p•cii\el in bil.ti JUl !ll~J lahko. de ho tw:li o:;1al. kr(lr\i!il brczStcvi.lni.n1 sprcmc:mblo'lll Ulk(l V Slovenskem go;:darst\.'U kOl s J(l\·c~skem itozdu in lldr'IO!.U 1lro!be (1,') n,tep)l 
Mag Fr.vl>! Pc:rk(l 

Gozdars tvo v casu in prostoru 
1 \ rop~ ka unija i~Ct! ~kupon ~:n1danko \tTatt!l!iju 
, .. <i f '.11-i. 

V zadnJih lc!lh llo..: 51;.1v.:mJit tnt<"n>'l\'111> prtpr.-tvlja nii \-.lop v E"rr·psJ.:Cil!m.io {v nt~rl<~ l)t:\';t:.JU r:'l lf. P~~~ t...nllk•m ~ ~ r.il:~ l>rc..lst~wljcn a tlb;nna.51tldiJ:• 'S iuv<: • •~ku lanciiJSI\'O 
•n f;q·npsku t:n;j;t'. Kil k() llo1 J•~. s o: l ov<: n ~tnm ~r.trl nrst vom "' ttn hoblttn g(\~da~t\·.:c ... E:U m l>t1 ni.ktl;!f tako pou· 1brj(n, kmjt: pre-I:: lem knx;ti.hrv:• K ij~· ~ l(frl \1 CU v tadnph lt:cih pospcS.C"o nbll~UJC :ikt•pna g~•t..dMJ:)ko poli uk o 
O vczdmki poli lil:> EL' odlot•Jodrt.-( (bn•« T»<o 1.:' c,·ropski p.1rlamenl v-nceiku l:1a 1r191 odlot•l. <b pe.. ,,d..,, 11:::' e ob ire Z3 ublikc'-"'1-:l)< UuplC t\YO(cske cct 
IJrslr.t urategiit-. v s"ladu z ob"'o ~(o ZJkOMd:10 so '~<bhkcwah k:o:ni<Sijo. kt NJ v d1.\:h lr1ih S.:'>tA\'1 z:kon~ki 
• N ~. dipol i"'ž t Nd. Gozda!11.J lf•&t il ~ll S l o\•eru,i~. Vtena 
o)Clol 2, WOO LJl.lhfJima. SLO 
Ctio1dV !.S {19971' 
prcd:og go%darskc stn&t<'·KiJe F.l. TukoJ pre.Jsta·.·l,tamo povzetek 21 pn)Xli'Ot!il, lo tih mora konmipJ upo~lC\'11', pri pi~njtl PripowWd SC"· razv~Cflit Y 11i tctna(sk~ sklope 
A Osno,·c in ~;i lj i prcdluvJ 
B: Predlagan• uklcp1 
C: Fm;~ndronje 
A: O.no\"f in cilji prtd~a 
1 \' [\TOpjspad.lo gozd1>n n'tai p('I:O)tmbntOhnMtJIVt: nli2.\1K vire, l odg,J\'OfniTI g.MpOdJrt(1ltem Ul Ot"_g.O lahko 
ohr:.ti.no v;.e-funkci,fe g<W11 tud1 ta na~lec.l n"e geelet.tC'iJI!. Gltdt na pomen. ki gJ lma aozd.arsl\il v C't'Oultn1 g<'~· da.st\.'U EU. hotesoopru11.vodna (..:.~\ki.! IJI ,)\lala u.:lJJ IOtnetnb nt1ša. \'endar pa JO 1e m:ha u~kladlh J.c 'l V!ltfeu dn1genu 

Gozdarstvo v casu in prostoru 
funkcijami gozdi!. Gozdarska strategija mora temeljiti na priznavanju raznolikosti gozdov v Evropi . 
2. Koordinacija nacionalnih politik mora posvetiti posebno pozornost nacelu subsidiarnosti. S tem pridržkom mora graditi skupno gozdarsko strategijo EU na jasn.ih osnovah nacio­nalnih gozdarskih poiitik držav clanic EU. Natancno je treba definirati cilje in jasno opredeliti pristojnosti EU in držav 
clanic. 

3. 
Gozdarska strategija mora biti usklajena z odlocitvami, ki so jih EU in države clanice sprejele v okviru deklaracij iz Ria in Helsinkov. 

4. 
Gozdarska strategija EU mora upoštevati dejstvo, dn so evropski go7.dovi last vec kot deset miljonov lastnikov. njihove pravice morajo biti upoštevane. 


B. Predlagani ukrepi 

5. Komisija naj predlaga ustreme instrumeme in sredstva, ki bi jih lahko uporabljali na ravni skupnosti, držav clanic in regij, da bi dosegli kohercnrne in komplementarne ui<Jepe na treh glavnih podrocjih in sicer: varsrvu. rabi 1 valorizaciji in širitvi gozdnih površin. 
VARSTVO 

6. Škoda v gozdovih je še vedno resen problem v Evropi. Komisija mora pripraviti predloge, kako bi se lahko borili proti eroziji in ogolitvi površin, ohranjali biološko in gospodarsko vrednost gozdne dedišcine in varovali njeno vlogo pri ohran­janju ravnotežja v kraj ini. Upoštevati je treba probleme po­sameznih regij, vkljucno z gorskitni podrocji. 
Posebno pozornost je treba posvetiti varovanju gozdnih tal pred zbij anjem in erozijo s primemimi selektivnimi me­todami secnje, z ukrepi pri pomlajev;mju in pogozdovanju, posebej pa še s pospeševan jem mešanih gozdov na p1imemih legah. 
7. 
Poskrbeti je treba za protipožarno varstvo gozdov. Ko­misija naj predlaga ukrepe za pospeševanje ponovne po­gozditve požganih gozdnih površin in razišce možnosti boljše koordinacije sredstev za preprecevanje požarov in ugotovi, ce ima sklenitev zasebnega zavarovanja kot pogoj za pomoc EU> lahko pozitivne posledice in ne vodi k diskriminaciji in neenakemu tekmovanju med evropskimi gozdnimi posestnik i. 

RABA lN OVREDNOTENJE RESURSOV 

8. 
Glavni funkciji gozda sta njegova gospodarska raba in njegova vrednost za okolje in družbo. Ti funkciji se med seboj ne izkljucujeta, ampak ju je pogosto moc v istih gozdnih obmocjih med seboj uskladiti. 

9. 
Gozdarstvo in z njim povezane industrijske veje so pomembni dejavniki razvoja podeželja. Kon-Usija naj pripravi program spodbujanja uporabe tankega lesa za industrijske namene in po drugi srrani kot energijskega nosilca v de­centraliz:ira.nih sistemih pridobivanja energijskih virov. 


1 O. Za uspešno spodbujanje gozdarstva na evropski ravni je treba p1ipraviti nacrte za pospeševanje rabe lesa pri gradnji in drugih industrijskih panogah. a tudi predloge Z?. uporabo biome~se. še posebej za proizvajanje energije in izdelovanje novih proizvodov. Pri tem je treba 11poštevati razvoj majhnih ln srednje velikih podjetij, ki delujejo na tem podrocju. V tn namen naj se organizira evropska kampanja za pospeševanje rabe lesa in lesnih izdelkov. 
ŠIRITEV GOZDNIH SESTOJEV Il. Širitev sestojev naj temelji na zdravi gospodarski osnovi, pri cemer je treba upo~tevati lokalno pestrostdrevesnih vrst in tradicionalno krajinsko sliko. Širitev sestojev naj ob­vezno omogoca trajno gospodatjenje kmetijsko-gozdarskih sistemov. 
12. Pri izvedbi ukrepov, naštelih pod šl. 2, morll komisija nujno predvideti dopolnilne ukrepe: 
(\) Opreti se bo treba na evropski infom1acijski in ko­munikacijski sistem za gozdarstvo (EFICS). Zato je nujno spregovoriti o uporabi spiska gozdnih sestojev po državah in po regijah, ki bi EU dajali pot(cbne informacije za trajnostno gospodarjenje v njenih gozdovih. 
(rr) Treba se je bolj potruditi in zagotoviti boljšo ko­ordinacijo na ravni EU, dabi pospešili raziskovanje gozdnih ekosistemov in predvsem raziskave vzrokov za poškodbe (insekti in bolezni, škode zaradi one­snaženja zraka itd.). 
(JII) Podpirati je treba vzgojo in izobraževanje, še posebej izmenjavo znanj o gospodarjenju z gozdovi med po­sameznimi državami cll'lnicami. Poleg tega je treba organizirati javne kampanje za infonniranjc in raz­svetljevanje javnosti o vccnamenskosti gozda. Raz­mis! iti pa je treba tudi o ustanovitvi evropske goz­darskešole. 
(JV) S prilagajanjem gospodarske rabe gozda in lesnih proizvodov potrebam trga lahko stopnjujerno go­spodarsko in socialno rabo gozdov. Priznntije treba vlogo in vrednost gozda za rurizem, za aktivnosti v prostem casu, za zdravje in za vodna gospodarstva, vendar ne da bi po nepotrebnem omejevali gospo­darsko rabo gozda. 
13. 
Glede na širitev EU je treba upoštevati gozdarske pro­bleme v srednjih in vzhodnih evropskih državah. Pri izvaja~u programa PHARE (Poland, Hungary, Aid, Restmctury, Economy) in TACIS (Technical Assistencc Community In­dependence St<ltes) naj bi v prihodnje za osnovo veljala nacela in ciUi evropskih gozdarskih strntegij. 

14. 
V institucionalnem pogledu naj komisija predvidi, da se funkcije stalnega Odbora za gozdarstvo (azširijo tako, da bi la lahko postal glavni instrunJcnt za koordinacijo gozdarskih ukrepov. Od komisije se zahteva, da v svojih službah razvije 


GozdV 55 (1997) 4 
Gozdarstvo v casu in prostoru 

enoten okvir uprave, pri katerem bodo na logicen , racionalen in trilnsparenten nacin razdeljene pristojnosti in naloge re­rcrntov, plistojnih za gozdarsko strategijo. 
15. 
Na mednarodni ravni mora EU pri trgovinsk.Jh po-8llj<H~ih glede na gozdarske probleme igrati aktivno vlogo; 

16. 
Komisija naj pripravi ucinkovit program akci.i za boj rrori eko!oškemu in socialnemu dampingu pri uvozu lesa v EU. 


\7. Komisija naj oblikuje predloge, kako naj bi se še naprej , skupaj z državami clanicami , aktivno zavzemali za mednarodni sporazum o varstvu in trajnostnem gospoda.Ijenju z !!Ozdovi . 
_, 18. Komisija naj razmisli o uvedbi mednarodno prizna­nega postopka certificiranja trajnostnega gospodarjenja z nozdom. To certifici..rnnje naj bo transparentno. svobodno, brez ;.apostavljanja in uglašeno s posebnimi·ekološkimi, biološkimi in socioekonomskimi danostmi posamezne države. Certifi­ciranje naj svoj namen izpolni 1ako, da spodbuja gospodarsko, ~ocialno in ekolosko primerno izrabo gozdov pri strikcnern upoštevanju nacionalnih, skupnostnih in mednarodnih pred­pisov. 
19. Komisijo naj za gozdarstvo zunaj EU predlaga med­narodno usmc~eno in imegralno strategijo, da doseže kvali­tativno in kvantitalivno ohranjanje in trajnostno gospodaljenje z gozdovi. 
C. Financiranje 
20. Z namenom, da se uveljavi celovita in koordinirana gozdarska strategija EU, naj komisija predlaga preoblikovanje proracunskotehnicnega misa ukrepov v gozdarskem selctodu.. 
2l. Komisija naj pripravi še pregled financnih sredstev EU , ki so bila porabljena v zadnjih desetih letih na podrocju gozdarstva. Pri financiranju gozdarskih ukrepov EU je treba upoštevati princip subsidiarnosti. 
Evropski parlament je s tem zacrtal novo pot v iskanju skupne gozdarske strategije EU. Ali je razkorak med pre.d­s1avljenimi priporocili in smernicami za gospodmjenje z goz­dovi v Sloveniji, pa lahko oceni vsak sam. 

·l. Svetovni gozdarski kongres v Antaliji (Turci.ia). 13.-23. okt~lbra 1997 
UVOD 

V Antaliji v Turciji casu od 13. do 23 . oktobra 1997 je bilo veliko strokovno srecanje gozdarjev z vsega sveta­XL Svetovni gozdarski kongres. Za raz! iko od kongresov 1 UFRO, ki si sledijo vsakih pet let in pomenijo predvsem inventuro raziskovalo i Il dosežkov v gozdarstvu, se svetov­ni gozdarski kongresi vsakih šest let posvecajo bolj pro­b(emom, povezanim z neposrednim delom v gozdovih ter 
1. odnosi med gozdom, gozdarji in ljudmi . XL Svetovni gozdarski kongres v Antaliji je pomenil velik pregled omenjenih vsebin iz preteklega šestletneg<1 obdobja, pre­gled aktualnega v svetovnem gozdarstvu ter prihodnjih nncJ1ov, za udeležence pa tudi priložnost izmenjave mnenj in pogledov ter novih osebnih znanstev, ki vselej pomenijo rudi lažje in uspešnejše delo vnaprej. 
Letošnjega svetovnega kongresa v Turciji se je po po­datku iz zakljucne deklaracije udeležilo 4.000 gozdarskih strokovnjakov iz 145 držav. V sodobnem kongresnem centru v Antaliji je 1 O dni potekala v 4 dvoranah hkrati predstavitev prek 1.000 referatov, ki so bili, nekateri v 
• Mag. Ž. V dipL inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Vecna pot 2, 1000 LJubljana 
celoti, drugi pa v obliki povzetka , objavljeni v šestih sno­picih s skupnim obsegom cez 2.000 strani. 
XL Svetovnega gozdarskega kongresa se je (za de! casa njegovega trajanja) iz Slovenije udeležilo šesl predstav­nikov ZGS (Primož Ilešic, mag. Živan Veselic, Zoran Grecs, Francek Kolbl, Andrej Pecavar in Mirko Perušel<) ter predstavnik Gozdarskega inštituta Slovenije mag. Robe11 Robek. 
Slovenija je tta kongresu prispevala tri referate: mag. Roben Robek je predstavil referat z naslovom Poškodbe tnl in drevja zaradi gozclarskih del-nerešen interdiscipli­naren problem, Direktor ZGS Primož Ilešic je predstavil Zavod za gozdove Slovenije oziroma javno gozdarsko službo v Sloveniji, Jurij Beguš in mag. Mirko Medved ra stll. prispevala referat Tecaji za motorno žago ko! del izo­braževalnega programa za zasebne lastnike v Sloveniji. 
Vsi prispeli referati so bili razvršceni v 38 vsebinskih sklopov in ti združeni v 8 skupin: 
l. Gozd in dreve~ni viri 
2. Gozdovi, biološka pestrost in ohranjanje naravne 
dedišcine 
3. 
Zašcitne in okoljske funkcije gozdov 

4. 
Proizvodne funkcije gozdov 

5. 
Ekonomski prispevek gozdov trajnostnemu razvoj11 



GozdV 55 (1997) 4 
Gozdarstvo v casu in prostoru 
6. Socialne dimenzije gozdarskega prispevka trajnostnemu 
raZVOJU 

7 _ Pol iti ke, inštitucije in sredstva za trajnostni razvoj goz­darstva 8 Pregled ekoregij 
Zaradi velikega obsega obravnavanih vsebin se v za­pisu, ce naj ne bi bil predolg, ne moremo niti v kratkem dotakniti vseh pomembnih poudarkov s kongresa. Navedli bomo le nekaj zanimivih utrinkov, ki niso izbrani po kri­teriju pomembnosti, ampak sporocilnosti. Med njimi je 7 navedb (od skupno 24) iz zakljucne deklaracUe, druge navedbe so povzete iz zakljuckov razprav po skupinskih sklopih (jz prek 50 strani tovrstnih zakljucnih tez), zani­mivejši podatki in opozorila so povzel:i tudi iz posameznih referatov (v tem primeru vselej z navedbo avto1ja, strani in številke snopica). Prikazana vsebina je združena v po­menske sklope, navedbe iz zakljucne deklaracije so izpi­sane poudarjeno, komenta1ji pa v kurzivu. 
2 NAJPOMEMBNEJŠA SPOROCILA KON­GRESA 
Udelezenci kongresa (z alarmom!) ugotavljajo, da se v mnogih regijah nadaljuje izgubljanje gozdnih površin in degradiranje gozdov, ter poud;ujajo, da je za spremembo leh ležef\J in za lo, da se doseže trajnostno gospodarjenje z gozdom, v vseh deželah sveta najpomembnejše, da na­raste politicna želja po tem pri ljudeh na najvišjih polo­žajih . 
Potrebno je zmanjšati porabo lesa iz naravnih tropskih gozdov in izkorišcanje teh gozdov. Površine tropskih goz­dov se letno zmanjšujejo za 0,5 ~ l ,O%, po podatku FAO (J 993)je ta podatek za vse gozdove sveta v sedemdesetih letih 0,5 %, v osemdesetih pa 1 ,O%. Krcenje gozdnih po­vršin pospešujejo predvsem narašcanje prebivalstva, revšcina in korupcija vlad 
Slonokošcena obala je v 1 O letih { 1974-84) izgubila 21 %gozdov, v nadaljnih 6 letih pa še 22% gozdov. Na­daljuje se krcenje zavarovanih gozdov (RODGERS, Tanzanija, str. 23/2). 
V mnogih državah, npr. v deželah Magreba, je še vedno zelo živa paša v gozdu. Raziskave bi lahko prispevale k trajnostnim pašniškim programom. 
V južnem Maliju pospešeno napreduje degradacija gozdnih pašniških površin (COUUBALY, str. 329/3), v Turciji so pašne površine, mcd njimi tudi gozdne, 6-krat preobremenjene {OKATAN, REIS, sh·. 330/3). 
Udeleženci kongresa pozivajo države, mednarodne or­ganizacije in gozdarske strokovnjake, da odprto sodel~jejo z vsemi zaintcre$iranimi strankami oz. skupinami, vkUucujoc nevladne organizacije, zasebne lastnike gozdov, domacine, lokalne skupnosti in druge, ki jih zadevajo politika in odlocitve glede gozdov in rabe zemljišc. 
Ob nujnem vkljucevanju domacega prebivalstva v obli­kovanje in uresnicevanje gozdarske pol iti ke je vendarle 

Gozdarstvo v casu in prosto.rm 


Sl: ka 2: Koze! Tokt-al bo najedilnikn redko viden, še ohranjen hrastov gozd_ 

Slib 3: V jugozahodnem delu Turcije prevladuje mediteranska vegetacija. Vrzeli borovega sestaja se je z oblikovanjem cveta razveselil oleander. Vse slike-foto: Andrej Pecavar. 
GozdV 55 ( 1997) 4 
Gozdars tvo v casu in prosto ru 
...., 
nxfllN.OO. d.1 b• h1l1 lahkn c.aUtU1dn1• ~mtJ<N.l mcd­ru..-«fha \ dUW4'aelJI. ,todJ,ncl:ambnc bcst.dt b.)mpromi ~a !Wtodmmi .. CIIh'~IJ..-rtl (j~ t• poktKI&Iftt kon01~ 1 P'lcd Pil .. ~ ~k d.a ptmtliU ~ l at-.k oo~~ IH ""'()~1 11 1Cg_IJ2il.« (ne 
kMl'!nCij:utll t a \0 lih ~lpwW UC.ti)NJftC '-'*. H'll 
""'"'""'"' loktl••h \1"1"""" Z.10 F puut!>oou bcl,c "'' \:u~nrau v-phv mcdnatodft.h bln\-mc:U r.a ~,c 
lo~eln1h. ~kup1lO"-h ·~ lu4 rw tr•JI\O~I.hu (OSD'.-.jat.tCJ".lf 1 gozdom. 
Zaradi "ehktg<~ t.klcb ~ltbmh S<IIJ:do' \ t•ucrnaf\ p;~su kongres p:cporoCa rb drtJ~o-t bolJ koc dofiCJ "'k IJu .. ~VJ<:JO lls.eb,,c ;A$-hn\( ~~,J~ \ t'l~t~lnc 111 tlkdo.­
rodne r.uprJ.\ ( o-~tf'C111 ca~pcdar)tn,u l !-Oldr"n P~~.rt.~pc:'I!J\'el!li SOClllhm'-edtt.l.llr• ~ J '""'~ ..., so bob\' p<tt<.l:l.l.<b .... u.:.. 
~.", 

Q.:~zdmi.t Jvot:O\n,Ut ~ r.k'o\1a.D:u rDf1.nc u-e,.,.,. 
l.,(lV1tt'CJ lctnnrtr(n aliJ• t J'(lh~1k~ 00\.IMI')I PId~ J•\· 
f\UiijO. 

lldtld tnd t..nnt re .. pot.h·ajo: 
• Of't~""t. tt.. r,../'II•JCJO lit U\.cljsvJjo O.b.'KIIlAirl<' \r •IC"IIjr: 111 bzakc D hj~t:n.l ,CM~Mfei\Je l ~aldl\\'1 ICI ~,.. "'l'ff'O ... ,~ "'ate-,.(( '" S()'etniJ"ilnJ.t s~·J• ,iQ?.~C''-'.l• '"'bo ..,.,Uc..U '"'t tO< 100 d>t.>v ,e 1< VIIJU.:rnlh v ":'\-'•-tlft•P• vlan,c .., " ~hlt-rtt\ !"••ne-r•h •loMi• ,,t-_, nxtOG.ItnJ, tntcnrcv '" bnl...-c\ n m,oo.tnn 1at:pe>o darp_tt t ,et.•rd4ttn 
.. ()d.a-.c MJ fKH\.t.U)O f"'7.on'WX1 fC\I1.1IIt~~r:111 dcjtt.adi• 
f'llllh ~M~\ IM~( \1 )!Jinlb !'l'tdtllh 1)~1tl4"1 1~}C'"'4A"'Jt' 
&U1("1'MI fi\JScl" Mt('r..art...l•tt t)(~"'''iliCtjt-.ek:aMti HJ t' ltl wuttltltoh ••ro k0\1\).1\( dl 11.1 Hch ravneh krCJHJti 'lla\'C~ I n pomenu b.olff.k-<: pt'Uf...,h. •AlJUCUJ()C QhriU\iiC\1, krCpi l('v !III•Aj ~J~D~;a.D l"'ho acnU-Jh trerov, k1 bhto polmcmh-nn knr.JIIJO 
wda:•,,..,. "''""'~~un ~OOli.'Jin'l · ~""'"""JO"· da sprejme •• ~ l'""''"cl"' 
~('C.t ," l»,t\J)Ol1~lj)f l t' .. J~~ ......... ~t<""f\1 t ,oldo\"1, fl1 'o\\.T IJ\ lliCdll:trodne (l&~lnll:KIJt, d-' •• ,\.u ~· 11'11\~1}1 
JC ~J i h r.vct:t phnuaie h>tr~ ra.~(DCCfl drt\')1 pnspcvaro ~ tr.'JrU)1(fl(fl!\l ~O$(KXI2.1)<!11JU 'l 8.''zd.:-.v&.1.iJ ~k.pvi»JUJtl"' pol'ludbo Ic~ 1n zma.n.~ u l (jb prllJSk na NI'1\'N: gozdo.,.t:. 
Skdnr odnavck deJ::l.atxaJC (mo mcd VWI'I f\1\lt.dh l.: nt ucJttjtp. rr('f uhte"·a po~ tki \1 tn:"LIII"'Itm ft bilo skOriJ tohk:o d~.a-t:"Usttt k01 r \'\Cml dna'm• U\'t'dbiuw cJ(~I''"'Jf> $\ OO-IJ. dd". t.QIJ~ p.t Jt t-1• rw ttnlt4C' rtJa~ 
rrc«t l'luml "Jvtru JO zt)C) razjJ6::1c ran'IICI'C.. po s:re.:il tt (l(lll'lu lu1l1 pre<.e.' <lt:lli'I:J•· ~~ r• "'•PJO nt p bOdo št n;,~1ft) YIOIIUII V tOVU(nt pl.inll1c Delno)' tcl,.daplnožt h H~! ,hii'<Cf• dttY p Jnt.mJSUj(J.t ~n.u v rutev:Uh~-ol do\-th U p.a nar11V':'11 ~ld pMd.amo utn. d.t napnvmlO ritfllO!v, JC ><'td> <pOlT ... te 1< lO J>OC<'J( (ti obfaJlJ• Nl&\ncgozdc\c Kat.'W\nh Jc.rv"~f'dld:U.U!I ~os.t3:.a 
lar pt'VW, p:n.~VlJO l. ll.liMO&II'Icmu ~osporlafl enju > 
..... 




!.c Ot~•J .,..d•rh• 

K.ccinl&n tana!)III.'CCIIUnlltn..,cmfJ.An)lt :ozm.h\"110'1'\ Mt C''f'I0'\1 !)dl()(~t~t}U. "JitK'-\1 l'ltli m "''ilr\.I"'"411JU h~1 l.ll'l$ MICC\'InJU l~JMittneg.t IM'fl-"'WiAI')tnj.l Y ::~udO\ 'Ih \i~;tt)dt pllllllfflfiJol ~1 k~ l~II J!k lcl.h /.tJu I~QJt lllt;SAitC\'ilnJC: n"tnn\1 1'14 n1 u .\ tt~1f\O Vm'tkt so po Htcrl\ostll• (;tu ~11),j)preJv:Se JU IUI)kd-­
nJ•! ~poilt" anJ( u:alflt"' V"ld t( ml! t•tHh:r pr• ~luu•••'IJ\1 . nc::nzr~ odnowv mcd .. nokom '" poSttdlC:O 1 nrw 
•LUJul'•ct~· ll kQfl{t'tiiJfiiV..kt~ li• V'SCkJ l~f'l ~'JOJ lll bc.IJ!.e ol\11111)1ft1C J<Vill) ~o.rteen(IM drntrnet• D'-f~J4 f\,ckc rt~ 
• kDIUllOI' (v le~u Jq<!Jlll olll'lo nulalp;l:<o leu. 11 
\'Uieaeg~ m1 Jt~pumJ<I, IH b,Ju ~\'td('nhnMgA. V."\\.f oceo!U!I!.,da $knrliJ vu lu'' (ndiJC.lac'ls:.. Kvnbnoittc:. Tr.pike ill fll:pii"'QV t::r ~~~k~ •ti~T•tt. IIYRtiJU 11elegalno, 'i.amo flltplnt Ml b1" oscmdcscuh knh n• u tiltunll.gt.~blt' 1.~ oniiJitd(' ••TtW~dcl3Qe'··S'tt•· .. nA b3l'lb O.:Cft!JJC-. d:J t.O v kcu Ji·N2 po \'SCffi J\'CIU ne:· kt••oo f"''<l d• '"'"'*<oo CoOO"" ""'"l<~ !"""' 
en. lJI).,." "~ IJ01"'l ~·""'oto). 
od ltncnthdobtm(JO(Id.J)kruhcmm &WJ~ liCI"\· I CeS~ltoiJa 
\.1eunt ln rnme.mu 107do\"' pndobt\'2f0pomcn m pm lll(lJ.lmO "l ur.tJ 1 '1"1('1tn ~nt~nba:ru' tetr .,~ ... 1Ju P9 SHC'ahVCCpnl.ltmNtl 
Pflttt~ Jt: Ufi'>lo .. •• strt.:klt\ost 1'-~knalm h Irm< hJ1 ~th 111,.,2cbtuoh oltlll<l(ll •• ~lf010<<1tty• .. rdi porod>eJ !"'· MUJ-t.no u prd•"'J.".,. tt\f"(ftJ:b t~l(l.., " .attJw h r• ('· \k:h~ UJ u \tU"Jt .. 
Pvhtt.c )( ",....,~,, ~It rral.J~ '"vec· •liu~ obttkc poh.x•rc., , .. ,_,, t..umh Ufr•fn\C'I ,,.".do,, 
St ,fvc;-e~lu.tll'\• rrrrucr,_,,t 1: Sk•\'tt\+Jf'l rta~LaiM da~~ "-lu)'f\IIC V rt-ICUIIU J)l'edSll\-111 'prar1fJinJc Uf'l\"' t'k"lC.dtOOOt pt•pvlaCtJ {t'f'\'i~<w '· OL01jtm r.1 (1_,.,-.,., b•v Jndtbu\'le". 11:11 IC. pn nu .te uvc:havhc:no, l~llc hmkCtl 
,go"c:k"'· \tot 1'"' ltdcluJ(JO v Tur6,u. p.'l <cl i'' K~ ttCno •~len oltW: Un.un. k• Jih bomo tzddo,·ah v SloveniJI \lllarlno z n(r\·lfll pt•••lntt ...,.,.. Cl rozdoog.V!('II.--.i~li"+l+ +1'1 Q_()rdJ'UliO• 
jiiYmlliMIN.• 

Cn11ilkat1 lu •l"U'll k-s.i Il @:Ohk'n. 1 'ltttt11111 ~lAJ 
"""""~ni ToneJc btl• OOr .. \.llt\·anadiVtf'l'ttl •tiL1I11 prt~' Tutt-rji) ro t.lpl.SU l talpr3Vt sndct,)C blll \'fQQ, pogl~dl llil'IJU p::t :elo razlitm. Kot •JgOhldJ••JO v uL~u..!l•l\ je 
•dc1a l"..t+tnO te nedodelana, z mnos.tml odf!Mirm \PI'Iiltll•· ttlCd k•tettMI SO MJIKII)'leml.PleJ ~11. 
Gozdarstvo v casu in prostoru 

-
uk,ol'('f..H udl;antectrt~iU.JJO' u nuk P"'QU"\IJikc. 
• \dola-:~ •.tdi:J• pou-cttla '"lU kll~w :a,n.. -t->tokko F wt>ido o~bJ-lllJ&C<rufl~ •• l clo11.1, p 
\ntc~ 
Cc 11 do'\oiP"t'' \:Qfi"JJr"T!ttt.~ l.zptiJ•W• "kt•ttslcu ~ ~net' 1ft tk~lne:p J'Zdli.atl§2. cemitkuov ra Ookaj :..1p~ udcva. ot..1oo pa ;t \' ll~katenh k.r"t:'"-tu(li .:I.J•oiJ uuutu..l'll cerufik.au ne bt zažrvch. S.3) 1' b1lo" ,,'lp(l...,h te v pt nctlvs.h ~ u1 i 11. k alo mnogi od k 1111\JliJt' """·~te dohJ tukbnllt knlt.rutv m ka.z!J~v 1.1 Ini· ,.. .. 11110 ~ooipudiiJtnje 1 s:•udorn \o t~ ElJ1nent 
'laJ\. \)ftd.U.t\ol)cnt "ubsn• "oi1p-cs6dodamo \IM dl l.lftdl \ loC' \'C\JC O~JC'l'l))tl t>IJ.OlJ4 ill VS( \dJih Pf' s,\ o\ na ~rdnt pr6t.1rw nclune .oz:irouu ttC:mn:nalnc ~ :~c: t:'1.l.:dJ hlii'O pr!Ck.l:t•"•J(' potnt• JR \tdoo bolJ r.tro-­
•IJv~ pt\Ubrtt. \.-~Ul 7 ner.dome:uJ;I\1DU 'SOI:t&ll'\lml 
r. c-kol~•ttt "-"~ , •m• IIJid-'. '-~ UJ>C'(ah.ino lt'm'••IO-­yg. JO a.dtp !:Ikona. ~ f'1rdM1h p.l S" "el DCUOO ic r'll F3da\Q~I"'C.t (('~1l vpra.t..ii1Jil1mf~IX\Sh ~:;<bf\c l~tiltl!l'\( 
.J !f\lrlo\ 1 undt "Jthovah »"ft''ol.:ubfl vlog V pomanJ· .:JiljU~ \Uijt ~ lik..JHc iOrodf'1~3Rt 111 f41ifidraui tned· 
•Jrnd:nt s.po.rttumtt kC'In\·enC•JC rcso!uctjc ipd.) niso pe'-· 
1:m UJ\ tfCSt\lh cl!;~ 
1\':.tno·,•anJe \' gmtl.ll.rU\'lt 'it po \'Sem S\'ctU lucro u,·cJ. 1<1' lp•. v UlMil<:t1' •kht Jt' !c •••d• <•pf1o ftJ ~,,hth! •n..,(n· ·wnc mtrode, nJ f'J r.ado\'CJifl\'n uraniCl'"lnJI! ruK no" \J·:nun\!1. daJ< ptoblrlt' 1ak1 ... "~~·h L.ot \' f!ko)Ju. ~ • ' ll'tlliJ na,rul•tn<Jith nJinJn' n\ama Ullc:nurta.w~ \4."\ll( 1~1t\e V t{h.r-.:lvtahJt""'' \l'f'i\4. tW'l"ll.ltncbrt 
Ju,U\'lf\C unltn"lnJI cror,d:th '"' ""'X~h rozdov 
J O G07..0AR'IT\'U Tlltti.Jr 
"; :.ul..u F\ NC!It !•1 ,.,.,JCl'~"h Tur(•J» v VIt~ go.'s• ,,r~l~ {u tne kor J<'l " sns~dnp ttal• H rmc1ulc.l.a nt.lc.ako 1~ tm m JI'V-c;,._,I,Je \. "~~uH 1 ul( tlC' JC' tiln ~lt•M• pr(~.:t IOpla. "U1( r:ula\'lll( pe st ili'l'lljCJI\ ud Z 50 tnm \' <tuednttm tn JI!WUVth"duen' d~ht dCl ) . ~(1\1 111111" ~C\C' t \.l\~1t00f~(,tt dtlu tr aor~kcrn (1\'tiU Na \'~hodu tl'ljU(lU dr1J\C pr(\bdu·c '' ,,(,,u •ntt~ •l enan<ko t.K.ld'•:-l'l<' nb (IMif'I'I.Ot•~· ~'"Sol l"•llef:Jit 7nllnn vJdncJ&.I, \ m.rcdnlC'Tl lk:1" fUl'~ liC~ Jl ~ 1 ttnMtutdtiC'· 111 ~mt.,-odl•t'\ \ (llnlwnlt~• 
Turi tj; men ne la• rn.&n4 l OC lO WUI11~ kkumv. ~ ''"I'JC&wdo•· 20.'•s 000 llt•lol6 ,._ K•'"'~••p.•.rdaT "t de•rad•nntb 1n k.) 1 ~. fOldo\ te <lm..ata\th kl"'l ClfO• drt\hvmh ,S •, ,Qo)k b ~J:du\ J'" ~~.tih~ . ptC'tJ\ '<tn ..,,. 
rovah. \"dlko tu.il umcmOOUU>'IIIUh ndJ) IC J(IOY1h 111 
~ t~l"'\ tl't g"O'Nu" \t('II~'\U"r' JC n•lf'OtMrtl~.l buL~·.• • <l<di 111\ru"., kt l>f:'ll>di.ij< \ Jhinfl\llh (:<>l.dOVIh J<lh. lrv"'""l n to~,) 
N1 10 •t, povriinc go;rd<lY te b~\IJ ~tit rn:ul1 1mtcnt ~'vi tJA , 1\• J( v Twf iji hu~ I)I<.Hllenl. tutlt J.O t 8,1t vid1k.1 hnrc~u z.astpavanjn akwnuLJC: IJ! klh ICLcr 
T~JH\ 11a ima _\') nt'lrodulh llil kt>v. 11 fltltfl\ 111h p.tr~O\ 1:: notrovn1h rczerva1ov, 11 '> rC7.:nl.lo'l' n d•\'JC li\·ah m ~4 ''"'" ,.,,,h s.p<~m.;r.ik\'w • Uupt"' pt~.•\11-f'-1 ~.~ ""'''~ 
11<~111'0\', 
V ltn1 19.1~ i-0 Nli" Turt.j1 ~ltlUJ t.~ l"'d..l\1 n•h onah::1nn1 1n d.t.r~GSjc 99 ~-totdo\' dtt.&~ollJll 
Pt\ldrittmftnd.arsk• dirtLC•t*J( b.l• \ Tl•t•1 t~ ltO\"IjOU te Ita: 1~!? O.rell.;.~p D JtN.:S..I"Wo'O IC. tt. pre:• (tl.Jhsb fW'Otd.i.'•rultcntm nu~ ... :rst\QtJI. t)d 1(-..._ 1 ()o,)l oa tmiJCI umostOIOO MJnt.ni'St'•"' ZOJ g.c>z-dirM\'0 
M.n.~'('luna4 gla·•n<dm'lCIJO: ll•"'~pt'W)J Cl('.lt').~,v dlf'1:!cth 1trOkO\'ntU\J~o·. vseh lllpo.sh:nlh p11c .lU . ~OO. ker Jf tiiJI {\d tt\4\'lllt\ c:iirdc.ti~ ;:~tdol:žellfl 11 ~ChhtM vn'f'IO' dlrJC"JC J. dr2J.\'flimi gozCcvl 
l<U 11:11)< ~"l pe· spr~jetju \l'>treli\Ci& u L ON t.\l.rh It po.s::bcJ tn.lcnzwno pogozdo\'atJ ogolcJc P'C"tb3<: 1a :~ ldllltt!'nul'h r;~ ru.d\ lthJ)u.~ IOll ')\:rqll!fNQ/-(\1(1 (IOI'IJ• 
1 <bio ;>oi:OWIJ<' J\IC !))] '" !!<'loCo\', .. pol:lldllo 1"'• It" hkJru p.•\ti.aa• ru 1 ta7f.tq.n"H~t.m. tl.lt•• '"'*"1~1"' 
<:rm:I)O l(il."' w\ \ <\~~~.bo U'IUIW\ ti• P&.ttn• \oaJ.t"'"' unl<• Poi:W'IU \..tr'I\OMI n:IJ1Im!.I)O \'cllko pozom01u ut rwh fi. 
" .. ~,..lhi.tN"<' Todt1ollll• ~iJPOlLih p.>ge)\c: tf\t~tttw · IJ•o Gtllecnc fWOI•f'Obm..-llfesde. ftlll,r) 11 1\tld.rlt)\.th rv.sko\o&liUh lf\Sillul(W '"k 10 1'3tlfli:O"'ItnJI1 cc.n1ro" tab e_-ozdusk:ih 1akuh.a 
"•J tl-a \~•(l(t;J k:\ \rAC.Lnn ;..apc!.ano 01š l.'\tSOtu'"~"' goJtdJmvu '" r""'c-ptoo 1 ratmU2.mi ... Slt~"I'CNJI ( H> ~'l(lglcil•) u• ohtti•ttt J(gtfdq~ gtl!do~<t tk•'C" t lfJ'\-d k: bolJ u~n·n ~7da"'c k' ,;1h lm&r:\0 domi Kann urc:dm't paše'.lt \tj( .. leo;k "' SL-njt \ ~n~ibt.e ·· ~o\ .. -'Ju \ 1UOOJI I<)COYO -\~,0 pn'IX<Itlcu\~ pa tur.1<111\~ run\ ob~"" 0.1(> .......... <\1 .. .,~.~ M \YI'\ ctr\tt)tl ~~~~~ D:J.hl'htc)pn.zn!n~ •,. ~"Cftfll lf'NMII ~ .,atl'/fl/ICV'IfftC'llt\.t, rW&att ~t:Cu~ !kia $ol \"'*ttii Tj crb\~ anz4ant.l sfuibv pa U .I'J'ICC'tmt'l k .. ~ btwltt T ut\•·'t~n•l•rtJ" \ on!)lfi l ~ tt>Ul po~ •. b~amtml Sln*a "'liJU•. rw• na.' te c:pomn. ~t: u udeleb kc>n&f<Sd ~,, r )t•lt••'<ll\ •roki)' nJa lo·. 


N apovBdujemo in vabimo 
~------------------------­


\l:.th ilo Za sodelovanje na posvetu 
XIX. (;ozda ski študijski dnevi "t--:; o _ SKI (;OZD" 
Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete organizira od 26. do 27. 3. 1998 v Logarski dol ini tradicionalne XIX. Gozdarske študijske dneve na temo gorski gozd. 
Namen posvetovanja je predstavitev najnovejših raziskav slovenskih gorskih gozdov in dosežkov pri gospodarjenju z njimi, primerjava naših izkušenj s tujimi ter analiza problemov in nasprotij, ki ogrožajo trajnostno gospodarjenje z gorskim svetom. Posvetovanje je zastavljeno šjroko, saj pokriva tako klasicna kot tudi novejša podrocja gozdarskega delovanja. Zaradi aktualne problematike vljudno vabljeni tudi gozda~i iz "ravninskih" predelov Slovenije. Dodatna obvesti la so vam na voljo na Katedri za goJ"enje gozdov. 
Organizacijski odbor 


abi lo za sodelovanje na posvetu 
Varnost in zdravjl' pri gozdnem delu 
Glavni cilj posveta. je soociti razlicne vidike (zakonodajni -državni, delodajalski, delojemalski) varovanja zdravja pri gozdnem delu, tako poklicnih delavcev kot lasmi kov go?dov, izmenjati spomanja s tujino ter na ca nacin definirati vpetost in pomen raziskovalnega dela na tem podrocju. 
Delovne nezgode, poklicne bolezni in bolezni v zvezi z delom nastopajo povsod. V gozdarstvu, kije ena najbolj rizicnih dejavnosti (po nekaterih virih takoj za rudarstvom),je skrb za varno delo in zdravje delavcev še posebej pomembna. Nezgode in bolezni imajo posledice za poškodovanega oz. obolelega, predstavljajo motnjo v delovnem procesu. Imajo pomemben vpliv na celotno družbo ter se odražajo v ekonomskih, psiho-socialnih in zdravstvenih vidikih. Proces tranzicije, lastninjenje podjetij in ustanavljanje novih, povecanje odgovornosti lastnikov pri gospoda~ enju z gozdovi zahteva od stroke, da kriticno preveri stanje na podrocju varnosti in zdravja med zaposlenimi v gozdarstvu in med lastniki gozdov. Iz dosedanjih raziskav ocenjujemo, daje bilo stanje na tem podrocju v podjetjih že na srednjeevropski ravni. Zaradi pomanjkanja evidenc in analiz v zadnjih letih nimamo na razpolago osnovnih kazalcev st.anja. Še veliko bolj kriticno pa je stanje pri nezgodah v zasebnih gozdovih, saj o nezgodah (razen smrtnih) nimamo nobenih evidenc. Edino merilo so raziskave na velikem vzorcu lastnikov gozdov ( t 990, 1995), iz katerih ugotavljamo izredno visoko število nezgod v naši državi. 
Progmmski okvir posveta vsebuje naslednje sklope: -Stanje in trendi na podrocju v<~rstva in zdravja med poklicnimi gozdnimi delavci in lastniki gozdov v Sloveniji. Mednarodne 
izkušnje in usmeritve dela na tem podrocju: FA01ECFJILO komite za gozdarsko tehnologijo, gospodarjenje in izobraževanje 
-porocilo o seminarjih v Švici 1996 in franciji 1998, avsoijske iz.k.LJšnje pri varovanju zdravja gozdnih delavcev in lastnikov 
gozdov. -Direktive EU, pom~mbne lil varnost in zdravje, ter vkljucevanje v našo zakonodajo-zakon o vame~n in zdravem delu. Novosti na podrocju delovne zakonodaje. Zakonodaja na podrocju pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Bela knjiga in vpliv na spremembe v gozdarstvu. Vpliv nezgodnega zavarovanja na vam ost pri delu. -Pomen medicine dela pri preventivi in odkrivanju poklicnih bolezni. Raziskave na podrocju borelioze kot posebnem problemu 
delavcev v gozdarstvu. Rehabilitacy<~ invalidov po nezgodah oz. poklicnih bole2nih, izkušnje z invalidskimi podjetji. -Raziskovanje gozdnega dela, o bremen itev in nezgod pri de 1 u -predpogoj za strokovna iz hodi šca za vodenje po 1 iti ke varstva in "Zdravja pri delu. Sistem izobraževanja za poklicne delavce in lastnike gozdov. Statistika nezgod pri delu kot osnova za spremlj;mjc trendov in usme~anje varstva pri delu. 
Organi"lilcija posveta: Zveza gozdarskih društev Slovenije v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Gozdarskim inštitutom Slovenije, Zavodom za gozdove Slovenije cer gozdarskimi podjetji. Posvet bo v novembru 1998 v Ljubljani. Povzetke referatov z naslovom avtorja pošljite na disketi do 3. aprila 1998 na sedež ZGDS (Word, najvec \.000 znakov). Av1orji bodo o sprejetju referata obvešceni do 17. 4. l998. Jzbrani referati (n<~JVec 9.000 znakov) morajo biti oddani do 5. 6. r998. Izbrani referati bodo natis1~eni v tematski številki Gozdarskega vestnika, v nacrtu pa je tudi izdaja zbornika posveta. 
Dr. Marjan Lipoglavšek Mag. Mirko Medved 

58 GozdV 55 (1997) 4 

N apovedujemo in vabimG> 

va 1iit' -.a ~ o delovanjt na posvetu 
Vpl h i pridobivanja lesa na sestoj in gozdna la 
Jzho(hšce: Vplivi pridobivanja lesa na gozdno okolje-predvsem na sestoj in gozdna tla-so nezaželeni in predstavljajo veliko nwtnjo v razvoju gozdov. Žal obstojece tehnologije in tudi gozdnogojitvena koncepcija, ki zahteva pogoste posege v Qozd. povzrocajo pret irllno kopicenje poškodb v gozdnem okolju. Problem je tako širok in kompleksen, da ga mora reševati ~s..1 strok:l in ne le njen tehnološki ali gojirveno gospodarski del. Mnogi raziskovalni projekti so imeli doslej skupno racko v iskt~nju poti za izboljšanje kllkovo~ri izvedbe gozdnih del. Rezultati projektov so dokazali izjemno povezanost vseh faktorjev, ki vpli\'J_io na knkovost izvedbe del in povezanost z gozdnogospodarskimi procesi. 
Nil men posveta so odgovori na naslednja vpr<Jšanja: _ knkSne so zakonitosti motenj pri gradnji gozdnih prometnic in pridobivanju lesa na posamezne sestavine naravnega okolja 
jn nj ihO\' vpliv na funkcije gozdov, _ kakSne so gospodarske in ekološke posledice motenj, kijih povzrocajo uporabljene gozdarske tehnologije, _ kak.SnL: so možnosti preventivnih ter sanacijskih ukrepov p1i preprecevanju oz. zmanjševanju motenj tal in razvoja sestojev, _ kakšn0je in kako rneriti ranljivost (obcutljivost) gozdnega okolja na razlicne tehnologije, _ kl\kšnc so možnosti uporabe in izbora okolju prilagojenih tehnologij in kakšna je gospodamost takšnih ukrepov, ~ kateri organiwcijski prijemi lahko prispevajo k zmanj sevanju motenj se stoja in tal. 
Org:.mizacija posveta: Zvez:n. gozdarskih društev Slovenije v sodelovanju z Univerzo v Ljubljani, Gozdarskim inštitutom Slovenije, Zavodom za gozdove Slovenije ter gozdarskimi pod jeti i. Posvet bo v oktobru 1998 v Ljubljani. Povzetke referatov z na•dovom avtorja morate posl dti tla disketi do 2. J. 98 na seJežZGDS (Word, najvec iOOO znakov). Avro di bodo o sprejetiu rclw:rc. obvešceni do 17. 3. 1998. Izbrani refera[i (najvec 9.000 znakov) morajo biti oddani do 4. S. 1998. [zbrani referati bodo n;!lisnjeni v tematski stevilki Gozdarskega vestnika. Pod.robne.jšCl organizacija bo dolocena potem, ko bo znano število re fercn!ov. 
Dr. Boštjan Košir 

Na podlagi prvega odstavka 1 OO. e clena v poveza vi s l OO.b c Jenom zakona o grad itvi objektov (Uradni list RS, številka 34/84 in 29/86 ter Uradni list RS, stevilka 59/96), v skladu s VI. poglavjem Statuta Inženirske zbornice (Uradni list RS, številka 7/97) ter na podlagi sklepov 2. redne seje Skupšeine Inženirske zbornice Slovenije z dne 12. septembra 
1997 
1 \1Ž.E. IRSKA. ZBORNICA SLOVE JJE 0 11.1AVUA 
-pricetek vpisovanja inženirjev, ki delajo pri graditvi objektov in urbanisticnem nJct1ovanju. oziroma opravljajo inženirske storitve, v evidenco clanov zbornice in imenik pooblašcenih inženirjev ter 
-pricetek vpisovanja gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov posameznikov. ki imajo v sodni reg­ister vpisano dejavnost projektiranja in z njim povezanega tehnicnega svetovanja, oziroma imajo takšno dejavnost priglašeoo pri pristojni davcni upravi, v imenik projektivnih podjetij. 
Vpisovanje se je pricelo v ponedeljek, 8. decembra 1997. Podrobnejši pogoji vpisovanja in drugi potrebni pod~tki so objavljeni v razglasnem delu Uradnega lista RS, številka 75 z dne 05. 12. 1997. Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z vpisovanjem daje generalni sekretar lZS, Zvonko GOSAR, dipl. iur., tel.: 0609/628-567,061/168-46-71 ali 188-85-51 vsak delovni dan med 9. in 12. uro dopoldan. 
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije Gorazd PUST, dipl. ing. l.r. 

Gczav 55 (1997) 4 


Gozdarsk: vestnik rned študenti -da aJi te 
Glede na to, da je Gozdarski vestnik (Gozd V) edina strokovna revija s podrocja gozdarstva v Sloveniji, smo se v Dmštvu študentov gozdarstva na pobudo uredništva Gozd V odlocili, da ugotovimo, kol iko narocnikov na to revijo Je med študenti gozdarstva. 
Ta analiza se omnje zdela zanimiva predvsem zato, ker je revija pomemben vir clankov, ki služijo kot nadomestilo za študijsko literaturo. Vemo, kako je s slovensko strokovno literaturo s podrocja gozdarstvil-velikokrat je zastarela, pomanjkUiva, nemalokrat pa se zgodi, daje sploh ni. Študenti smo si tako prisiljeni pomagati s tujo litera11Jro. Pri tem nas ovira pomanjkljivo znanje tujega jezika, pogosto pa tudi same razmere niso primerljive z razmerami v Sloveniji ter tako znanje ni povsem prenos ljivo. Posebno so pomembna znanja, ki jih v zadnjih letih narekujejo spremembe razmer v gozdarstvu, v mislih imamo predvsem denacionalizacijo slovenskih gozdov in reorganizacije v stroki. 
Poglavitni razlog naše raziskave je bil ugotoviti, koliko študentov gozdarstva se sploh zaveda, kaj ta revija ponuja in ali so jo priprav~jeni sprejeti in biti na tekocem z dogajanji v stroki. S kratko anketo med šrudenti gozdarskega študija smo ugotavljali koliko je narocnikov na Gozd V v: 
\. letniku-univerzitetni študij, 
\.letniku-visoki strokovni študij, 
2. letniku-univerzitetni študij, 
2. 
letniku-visoki strokovni študij, 

3. 
letniku-univerzitetni študij, 

4. 
letniku-univerzitetni študij. 


Skupno število anketiranih študentov je bilo 182, kar predstavlja vse redno vpisane šludente, brez študentov s starusom absolventa, Študente smo spraševali ali so naroceni na GV (kot pozitiven odgovor smo upoštevali tudi, ce je narocen nekdo v družini) ter tiste, ki niso ali bi se želeli narociti. Rezultate smo zbrali v spodnji preglednici, ki nazorno prikaZ1Jjc (ne)zanimanje za Gozdarski vestnik med študenti gozdarstva. 
Letnik  Sm ~ r: študij<l  Ženar.ocen  Ni naroc~n  -Bi se naro~il  ""\ Ne zaniiJla  
l.  univ erzi tet ni  2  45  10  35  
l.  Strokovn  4  33  8  25  
~­ Univ erzi te tni  o  35  11  24  
2.  Str:okovni  o  13  13  o  
3.  Univer.zi re tni  10  17  5  12  
4.  U11ivergitetpi  16  7  3  4  
Skupaj ~  32  150  50  100  

Iz rezultatov je razvidno, daje število narocnikov izredno nizko. Rezultat si lahko delno razlagamo z majhno seznanjenostjo s stroko, saj se šele uvajajo, vse manj paje tudi študentov, ki so na fakulteto prišli s Srednje gozdarske so le v Postojni (kjer je bil pristop do narocanja Vestnika bistveno drugacen). 
Za vse letnike se je izkazalo, da vecina z vsebino revije sploh ni seznanjena ali je celo ne poznajo. Zdi se nam nerazumljivo, da se vec kot polovica vseh študentov za revijo sploh ne zanima. Kje je temu iskati vzrok, bi se morali zamisliti tako profesorji na fakulteti kot tudi uredništvo revije. 
Pobuda uredništva po tesnejšem sodelovanju in pricujoca anketa sta že dali pl\le rezuHate, saj je nekaj študentov revijo tudi narocilo. Upamo, da bo v prihodnje še bolje! 
Ka~a Konecnik 
Andrej Križ 
60 

GozdV 55 (1997) 4 



Iz strokovnega tiska 

Zbornik gozdarstva in lesarstva št. ~4 
v decembn1 1997 je izšla je 54. številka Zbornika gozdarstva in lesarstva (ZGL). Tokrama številka prinaša vsebine iz razlicnih podrocij gozdarstva in lesarstva. Dva clanka objavljamo v angleškem jeziku, s potrebnimi prevodi v slovenski -ik Slovenski ni1slovi objavljenih prispevkov so naslednji: 
Jez . -­
l. KL"P-i.-\l1.. L., ]997. PRIMEJUAVA METOD VREDNOTENJA 01\.0USKIH RAZ.\.IER GOZDNIH EKOSISTEMOV NA OS~OVI FITOINDIKACIJE. 
2. f-10RVAT, A .. 1997. SNEžNI PLAZOVI V SLOVENIJI. ). MATI"!IIf:S, D., 1997. NovEJSI POSTOPKJ FIZIKALNE ANALIZE TAL: DINAMICNA RACUNALNISKA TOMOGRAFIJA IN PUNSKA DJFUZIJA 
z R-·\DO'<OI-..t. 

4. VOD'<IK, D./ GOGA LA, N., 1997. lNOKULACIJ,.<, SMREKE (PICE.A ABIE:S !L./ KARSTEN) Z MIKORIZJ\'IMI GLIVAMI: VPLIV NA Rl\ ST 
IN RA/.\10.1 V DR.fVESNICI IN PO PRESADITVI. 
S. JURC, 0./ JURC, M., [ 997. VPLIV VLAGC, TOPLOTE JN HRANILNE PODLAGE NA SUSICO 130ROVJH VEJ (CE.NANGI/...'M FERIWGINOSU.'.-f 
FR., l\SCOMYCOTINA). 

6. 
LI:VM-'IL". T / ToRELLI, N. / ZurANl:IC, M., 1997. ZvEZA MED SIRINO BRANIKE IN ELEKTRJC:No UPORNOSTJO žiVIH TKiv PRI J~LI-.:1 (ABIES ALBA MILL) NA RAvNIKU. 

7. 
GoRI:-EK, i_, J KLINC, M., 1997. KRCENJE IN NA!3R.EK..ANJE TER DIMENZIJSKA STABILNOST JUVEN!LNEGA JN ADULTNEGA LESA 


.)MRCKE JN JELKE. 

Cem tokratne številke je 3500,00 SIT (vkljucno s poštnino in p.d.). Narocite jo z dopisnico na naslov: Gozdarski inštitut Slovenije, Vecna pot 2, p.p. 2985, l 000, Ljubljana; po telefaksu na št. 061-27 3-589 ali po elektronski pošti na n;lslo,-Robert.Robek@gozdis.si. Publikacijo boste prejeli po povzetju. 
V !etu 1998 ureja zhornik dr. Igor Porocnik na Oddelku za gozdarstvo [n obnov1jive gozdne vire Biotehniške fakultete v Ljublpni. Vsem narocnikom Zbornika v letu [ 997, še posebej pa upravi Zavoda za gozdove Slovenije, se zahvaljujem Z;) podporo pri izdajanju. 
Urednik ZGL v letu 1997 Mag. Robe1i Robek 



Strokovno izrazje 

Go;darsko strokovno izrazje 
Tcrmmološka komisija spet objavlja izraze, ki so zanimivi in do katerih je prišla ob prevajanju vecjez!cnega slovarja "Lex icon silvesrre" in reševanju tekocih problemov izražanja. 
osso 327. 02.72 aufnehmen den Schlag prevzeti posek (posekan surovi les premeriti, šrevilciti, izracunati volumen in ga vnesti v prevzemnico, ce je potrebno) 
0555 327. 06.70 Schlagabnabme f; Ab nah me f eines Schlags prevzem m secišca (pregled in prevzem površine secišca (npr. s strani revimega gozdarja z ozirom na prihodnja dela) 
GozdV 55 (1997) 4 

Si)trokovno izrazje 
0559 332 .. O 1.20 5463> 

Schlagabraum m; Hiebsriickstiinde mpl; 
Schlagreste mpl secni osranki rnpl (secni ostanki od debeljadi in iz tankih vej, ki nastanejo na secišcu po secnji in izdel<Jvi posekanih dreves) 
0565 332.1 .Ol .20 5463> 6585> 
Abfallholz n; Holzabfalle mpl; 
Res te mpl der Roh holzhereitstellung secni ostanki mpl od debdjJdi (les, del dcbeljadi, ki -usrrczno uporabljenemu tehnološkemu postopku-ostane po secnji in izdelavi na secišcu in ga cesto ni mogoce ovrednotiti (hrez tankih vej)) 
0567 332.3 o !.20 
Scblagreisig n; Abfallreisig n 

Aste mpl und Kronen fpl, abgcschlagcne secni ostanki mpl iz veJ (neuporabne tanke veje. ki-ustrezno uporabljeni tehnologiji-po secnji in izdelavi ostanejo na secišcu) semenska enota ( (ekološka enoia, v kateri pridobivamo seme in ga tudi tam uporabljamo) 
05 86 363.2 .o 1.30 503 

Heppe f: Hippe f; Schneidelmesscr n vejnik m (ho lj ali manj upognjeno orodje za sekanje z debel im rezilom v obliki noža., za krajšanje vej, za cepljenje lesa, za podiranje drevesc ipd.) 
0587 363.2 .02.30 

Astungshaken m; AuHistungshippc f; 
Sclmabelhaue f vejnik m, srpasti (orodje za obvejevanje v obliki kavlja) 
373.2 .01.40 0612 \032# 
Riese f; Riesbahn f; 

Rutsche (!WE/; Holzriese f drca f (vsakršna naprava, ki rabi za transport surovega lesa z uporabo sile težnosti) 
3 73.2. .02.40 061 J 811 > 
Seilriesc f; Drahtseilriese f; 

Drahtriese drca f, žicna (drca, ki deluje kot žicnica, vendar se za premikanje bremena uporablja le sila težnosri) 
373.2. .02 40 0614 Holzriese f; Holzrutsche f riža [, lesena (drca, v celoti zgrajena iz lesa) 
373.3 .. 01.40 0615 Erdriesc f; Riesweg m; Erdrutsche f drca f, zemeljska (v zemljo (tla) vkopana drca) 
373.3 .. 02.40 0616 

Eisriese (; EJsrutsche f drca r. ledena (drea, ki jo uporabljajo, ko je poledenela) 
GozdV 55 {1997) 4 
Trg goz dnih lesnih proizvodov 
T11. ~u1dnih lc~nih IHu111utlu1 -nu1 a 1wduha lu 1101 na1lu1 r uhrikt· bor111 dd.a '" ~tunll'\ ,. krn l'l4Jk 
K.U.OC W"CC n.apo\CdJlt \-zadnJih ttC"o1lbh liozdlrd-.ep \oCSimka.I:Jorno ru);•l!.o Borzo delam storil!\ sprU11Cn11 • V prll.cc:~on.u• ~II'TI('If\lw\•nobl,.t~\-Wl e&lD.da homorttlbjA\ ~~~ lcf"'Y ... pm!nc. matc.suna~ 1n mmunllne tc:'llf' j:'I04anltt•••h iOI'hm.:n~t'\\',lnKunanc 11 'tC(tCJii ~tt\.tla uJlcupruh «Piko·. Tal. o bo LJI&OtO\ ljrn• anonimnost odltttpwaJc.c'\', k• hf.dt) odt'"Jfl"f c:nuh f'i"i-'t'to .. ~h PoJ.uk.t bnMt.' 7htu.h !'le.~ 1jh1 lerfll). L..ari'\Am ho ornc@OC4.L.'t •nah1ua.n;c ~·hinJ• \..e11 V ur AIJ1"("'n ~ .. d«antlfu opnv1h ~ko .tf'.kdlrinfc 114 vtCJ•~· 1n rnMJilh podjtllt. samc.Mo1n•h podteUlorkav ttt Lmt'•ttlo .. 'ld4fikl~ 7.wltll«. ••st-ukv.lt)l.Jl's z ndhJ.pimt ln ruQtlajc &O'.fdnlh k>fl•h sontmt'n&o\ Gb\·n· n~Uten Jt ... , '<nu .. t \~ k1 " lllV•JitiO J tockJ•··"f'tt\•)(J.o pornq1U sprcmlra.nja JibanJaccn pcu:amc.znth sorumcttiO'Y te• rn~evnau t\jd.rw , lOdfJihll•tl 
p,.,, f'llnbklll. t< ;Mnb._, halo chuart.~ ni!1Jo"'O"' Pn tem ~ml' :il pou•vo~lt r. 'rlcfon$k1m rrr~Cn•kom t 1ntc:n•cl r'IUIO\ hnl" 1 ) l('ttlNI't U-Tll hunf). i J)O!Uo\non I!Df&kom RfPL!hl••t '\lm'tn••e { MR~; lt:r 1 rcglf.lrM\ prxjJ<I~J rm (fr1•P""• ... II.f\.~ 1 rMtt ~·• ( ~Ir~ doKJh'" r-c\u trMc1\d.J tep · v.""""'·f'~.w~ reltJ'fcr html i<cr K-lll .. -cdirtiO.d3 sovm pGITWn)kiJIVt ~,.._,.. JI'\ J(t...,_".,,'11C11t, kl uno)dlc:pum.b pn~D., •n ,,h,~tlnl\ 't ~li'r\anJulmfonnKI~ \'Jm l.a.hl..r fl\"')Jifd&ojtm ,.. u~at\~'J O ldla•••l• J'I)Id Cl61 t:31.).:.3l 
" ·'"''-'IC" btiiVV ""'-Cbo"'U. k mo '"'Pr&LL"tc 1n SJCtr " " ltt prl.pn,tju• udd6,-ati pri ru.hrHu •HAna dtla ln cror•lr' • tprctr'lljttl.}t .,,., CO'd•.nni Jnar mtwnntad~ 

r\Jtt\' tta o\nlct iOJt htl 111.% l.A s.:-witlcwall)t 'C Jr. ndl~•lo IJ._. \."S('b "~J•h p.ld_Jti'J thnWIJ6~ Ju~u) ~ I',JII nel: aJ ( 1 (1 r:.'.,) IIIAflj,th ~bnth podjc11J ~S' kmcll)$kO IOtdiJUih zadruf: J.a \OdciM'Dftpt ~ niiUCI'CIII'I~ IUI.II 11111111\lnl pw lel(lvAI.:I Je~:a. Vl\l~ lo ~r. rrirrzVIJC"nt \00(11')\'111 (nhkio.tlll Cli ~~(Ir 0,.. ••• o ..... t-~·'(1 •. lO 
(W•Vcd<tv•ltmadov kuucaktue ~ · ~cbe, lahko P" so doda!1 tu dr poJ~C'. pod bknrru 1<1 pnpnvttcna ,,oddO\I'.atJ 
'v".dda"'&nlt It. zavrnilo le 8 .._.. ank~uraruh . V7roki 7.ll 1;\\:n rwllflt•lrv to., rt 'thcru N.tJvtl tadn•;1" '"'*'""'».rt ll1Ytn11o.. lv •C' flc 1Jkv&Jjajo 1 odkupom goJ..dllth lt=S.tub )Orlimcntnv nckatcr-s.o rnemlt. dJ ru pnl'1'la'tn Ut r.a fW1Uc-Jauntc 1ftlt.t iNC~ O«:nah UNgl QPI)Zar'13lO, da ~o c~nf 7tln nrlv i~nr. OO r.n~ l1c mh (ti'f"i)t .. •.L'(II )trnk platala, p1.ttlln ptl.lfllC'Irtcp dl·l· td 
\ ~ kt sou vzd• W n riao. b.t sr rad! 7:\lav.l1tll r; \<'ldclflvanjc T1.a.c.. lu th :\nknlC'I pr~,1t l• 111 ;O"'' .\1h t;1r~nra• ~ ·•• ·~k ~'~tSOutcpuli rzpo.lniti.prM~rtiiA c.~,)v(u kajti l\ld1 r&rJa~p. t.Ak•J pn :m,\ttl uotctt ilt 11e tMietc Jndclu\'ii.U, ~ f'O"'C'I'bou u ..UC OJJaljDJc delo 
'i~ k'~\1 h. tad.i •'lpOl-~rib \'"Se k1 cnu~ dtw'np du •nttuw:tA, "' f'T\t\ts'IOf,l dMIOru d1> mednlla·udnc 1Jt•lle le:$1t ,. E·· '1" IHII · I"'TERt>"AT!Ol',>lE IIC•Ll&OEilS!. I'To>il ~I"P 1< mota. •• nul~'" hlfr'',www hnl•hoea:«.cnm, lu ~~ plnUdtx •n poo.rnl.eun.-lJ hi·~~,,.,... J.epn ln •" ~nt pnlrtd(l\:e. ttod1 k tu(.ut'ft~,J~ 11 bma ltcla ''' 
U~••:"'· JXcdstr.lpJO pase CDds veC JI (","TOplb pc.dt«J1./...&JUt111"1 ~da lf.( mcd. pofludr\1kt pot.a.vi,Ju 1ud1 d .. ( ilo\onHkt 

"""'' 
\'t\t.\tcd'\1' J-lc'-·itlq <:iot.d4n~C"P volJ'!'•' • Vu nblm EY l.ntd uJ.ct" ~·•no obi&VI)An,a cen roz<tt•h IHn.ab \lln'mt:mO\ \' G~W'I \'61ntla.. MUI'tlN.)4 \-"ek1 !9111 


V novem m~ndatnem obdobju so se pri Zvezi gozdm'Skih društev Slovenije na novo oblikovale in pricele 1. delom komisije, uredniški odbor Go:z.darske založbe in uredniški odbor revije Gozdarski ves1nik. Komisij e in C:lane komis1j so : Gozdarska založba: glavni urednik: Jurij BEGUŠ; clllni: mag. Mitja Cimperšek, doc. dr. Bo.~rjan Koš1r, Ignacij Pišlur. Komisija z.u strokomo izobraževanje: pred.: Pavel VRTOVEC; clam: prof. dr. M1ha A damic . m<~g . Mirko Medved. 

Komisija za gozdarsko strokovno terminologijo: pred.: prof. dr. Marjan LlPOGLAV~EK ; clani: prof. dr. Bo~tjan Ank6, prof. dr. Martin C:okl, mag. Teja Koler, Ame Kozina, Marjanca Pavle, mag. Igor Smolej, Danilo SkulJ, mag. Ž.IVan Veselic, Janko Žigon. 
Komisija za popularizacijo gozdarstva: pred.: Borut DEBEVC; clani: Brane Gradišnik, Katarina Grozntk, Špela Habic. Jošt Jak.sa. Tone Prelesnik. Komisija za stike s tujino: pred.: Ignacij PIŠLAR; clam: prof. dr. Miha Adamic, France Cafnik, prof. dr. Milan Hocevar, Maksimiljan Mohoric, Marjan Šebenik rol., Branko Štampar. 
ZVEZA Komisija za etiko: pred .. doc. dr. Bošuan KOŠIR; clani: prof. dr. Bošjan Anko, Janez Košir. 

GOZDARSKIH Sekcija za prosloživece živali: pred.: Anton SIMONJC::; clani: Jošt J~kša, Iztok Koren, Iztok Ožbolt, Mirko Perušc::k. Milan DRUŠTEV Podlogar. 

SLOVENIJE 

Sekcija sodnih cenilcev: pred.: Damjan PAVLOVEC; clani: Edo Gorica1;, Anion Kllstelic, Janko Vidmar. Komisija za evropske pešpoti: pred.: mag. Aleksander Golob; clani : Zoran Grecs, Marko Janež. Avgust Kunc, Anica 
Mejac, JerneJ Novosel, Stane Pirc. Jurij Pirš, Mililn Pogorelcnik . Dejan Rcsenstein, Franc Vesel, mag. D2nica Zorko. Delovna skupina za racunalništvo in informatiko: pred.: doc. d.r. Boštjan KOŠJR; clani : Blaž BogalaJ , mag. Janez Krc. Pred5tavnik v Inženirski zbornici Slovenije : Peter Huis, Andrej Klinar. Delovna skupina pri ZGDS za povezavo z zbornico: doc. dr. Bo~ljall K.ošir, Du~n Gradišllr. 
Gozdarski vestnik, LETNIK 56 • LETO 1_998 • ŠTEVILKA 1 Gozdarski vestnik, VOL UME 56 • YEAR 1998 • NUMBER 1 
Glavni urednik 1 Edit or in chief mag. Robert Robe!< Namestnik urednika J Represenlafive edi/or mag. Franc Perko Uredniški odbor 1 Editorial board prof. dr. Miha Adamic. asis!. mag. Robert Brus, D~n G~c~dišar, Jošt Jakša, prof dr. dr.h.c. Stefan Korpel, prof.·dr. Marijan Kotar, mag. Mirf<o Medved, prof. dr. Slanislav Sever, mag. Živan Veselic, prof. dr. Iztok. Winkler Tehnicni urednik 1 Technical editor Blaž· Bogataj Prevod 1 Translation Banca Novak 
Lektor t Leclor 
Ma~eta Smolej Dokumentacijska obd. J lndeiing and classification mag. Teja Cvetka Kdler-Povh Uredništvo ln up(Sva J Edilors address ZGD Slovenije, Vecna pot 2, 1000 ljubljana. SLOVENIJA E ·n'l<3 il: Gozdarsl<.i.vestnik@zgs.sigov. mail. si Žiro racun 1 Cur. acc. 50101-678-48407 Trsk: DELO. Ljubljana. Izdelava fotolitov.: Delo reprostudio Trženje oglasnega prostora: Agem d.o.o. Poštnina placana pri pošti 1102 Ljubljana. Letno izide 10 številk 110 issues per year Posamezna štev~ka 800 SIT. Letna individualna narocnina 5000 SIT, za dijake in študenle 2S<l0 SIT .. Letna narocnina za inozemstvo tOO DEM. 
Izdajanje podpira 1 Supported.by Ministrstvo za znanost in tehnologtjo RS, Ministrstvo za kmetijs1vo, gozdarstvo in prehrano RS 
Na osnovi mnenja Ministrstva ze kulturo RS št. 415-163197 z dne 14.05.1997 Š1eje revija Gozdarski vestnik med. proizvode. za katere se placuje 5% davek od prometa proizvodov (Ur. list RS šl 4{92). 
Go-zdarski vestnik je eferiran v mednarodnih bibliografskih zbir1<ah/ Abstracl from 1he joumal are comprised in lhe intemational bibfJOgraphfc databases: 
CAB Abstrad. TREECD. AGRIS. AGRICOLA Mnenja avtorjev objavfjenih prispevkov-nujno ne izražajo stališc .zaloŽ)"lika niti urednl~kega odbora, J Opinions e.xpressed by aulhors do no/ neces.sarily reilect the policy of the publisher nor the ednoriaf.board. 



ISSN 0017·2723 

11 m 
9 77001