Jatraaja 251. itevilho. I UiHM t m*. m T), nmti 1910, Cena 4 Tlnarja. letnik XUII. i atrania izdaja v LfaaliaaJ: K 12"— : £ vk lCtO.............. pol ItH............... cVtrt leta............... ma srcsec...............- 110 Dootsa naj se traakirajo Rufcopiii se ne vraćaju. Lreds:s f#: Kaafftova »Hca »ti (t trrtli^i Ie\#^ tetefea *. U. _——-— Izhaja ¥sak dan zjutraj. Pniaiiu Mavilka 4 vinarja. mm -Tati: 65 mm široka petit vrsta 14 vin. Pri večkratni lnscrdji po dogovoi u. Na pismena naročita brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jairaaj« Izda)« po pasti za A vitro-0grško: vse leto...............K 18 — pol leta...............„ 9*— Četrt leta...............n 4 50 na mesec...............„ 1*60 Za inozemstvo celo leto.........„ 28'— Utravoištvo: Knaflova ulica 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85. Najnovejše vesti. N*-mški naeijoaalci in kanalsko \ prašanje. Dunaj, 27. avgusta. Nemški na* cijoualci so z računom, kako rešuje riaron Bit nerth kanalsko vprašanje, jako nezadovoljni. Poudarjajo, cia kanalski* vprašanja ni izključno v interesu Galicije, tem vet* da velja tudi za Nižje Avstrijsko. Moravsko in Ce--ix.-. ter zahtevajo, da se mora vlada z vsemi temi deželami enako p*»gaja-ti. ne st- pa iNlkupiti pri Poljakih. Ce s** t»- ne zgodi. l*»do nemški nacijet-nalei v parlamentu nasprotovali euostranskeiuu reševanju tega vprašanja. Brzojavna in talalonaka poročila „Slov. Narodu". I držal sklical parlamentarno komisij« *kih p,^!antT^. Prag«, 27. avgust s. l>rž. j k—ja iiee Vdrzal je sklical parlamentarno komisijo čepkih poslan<-ev za 2. sep-teuiber v Prairo. Ta komisija --e bo bavila | »osebno z vprašanjem o delc-z možnost i češkejra d*ž*lnega zi*»ra. Dr. Ba\a za enotni češki kluh v drž. zboru. Kolin« 27. avgusta. Včeraj je ♦ 1 državni j>oslanec tir. Baxa lu »hod, na katerem je poročal o poli- • •nem položaju, ter izjavil za ustanovitev enotnega češkega kluba v državiipm zW»rn. ki naj bi zastopal >kupne interese češkega naroda. \ az»*n «»dh»k štaj»r-k»ea deželnega šolskega -*eta. i elje, 11. avgusta. Sliši da je štajerski deželni šolski svet razveljavil znani odlok glede nastavljanja norih učiteljev in učiteljic na Štajerskem, ter določil, da s*- n*- srne za- • -tavljati pri nastavljanju štajerskih domačinov in domačink, katere *o dovršile svoje študije v Ljubljani i Gorici. S tem bi «-e torej dalo za-rloseraje pravičnim slovenskim za - vvarn in ustreglo nujni zahtevi, ki so jo stavili v interesu pravičnosti pa slovenskega učiteljskega nara- aja slasti slovenski naprednjak i na Štajerskem. Občinske %olit\e vJ*obrežu pod Ptujem. Ptuj, 27. avguMa. No\i« nem-h-tMv o zmagi romškutarjev v Pohrežu - Št. Vid i*»d Ptujem ne od rovarjajo n-nu-i. Nasprotstvo nad * a mošnji m i slovenskimi kmeti izvira riorna iz o**ehnih rnrženj. Da nw> zmagali na celi črt j nemškutarji. se lic to. da je zmagala stranka, ki IT lavnega nernškutarja v vasi. riča, za župana, a ne mara tudi sebne m rili j« prejšnjega slovenskega župana. Slovenskim volileem kmetom je manjkalo pri volitvah inoene volilne roka. Neenaka mer« za Nemce in Slovenee. Celje, J 7. avaruftta. Znani črni na r»*hii kolki z napi-«»in 20. IX. bili zaplenjeni in posamcz- tukajšnji Slovenci zaradi rabe teh k dkov |k» zaplembi cejo obsojeni. Slovenski poslanci in pa časopisje je takrat ojmi/.;irjalo vlado na neniške !iar«*dne kolk« z naravnost lzzivajti-\ ^«*l»un». katert* je izdal S«*hiil-\er»*m . (»hljuttila -m* tak«» ii«i|h»1 zaplenilia teh no in zadnje dni ima "iki trgovce Kaseh \ Olju žene >ulterajuske kol->ii*t» nemške šole \ Sevnici in napisom: Zur Eriinurunir au deti u in. s4*hen ("U*rt'all am -ll. Septetn-Ut — katen^ra ni bilo. Tako >♦* ravna v Avstriji > Slovenci in Nemci! kolera na Dunaju. Dunaj, "J7. avgusta. Pancs >e ni priirotiil notieu nov slučaj kolere. M< / na koleri umrle Magdalene Held * svojimi otroci >e tl<» dane> ni hotel ilati d**sint'icirati. Ker do dano ni bilo doirnano. da je njegova žena r»'^ umrla za kolero, so ^ra pustili, danes pa s> p - >ilo internirali in desinti-cirali. Dunaj. "J7. a\^u>ta. Donavski parni k »K^jr* n^om-jr . na katerem se j«> vozila na koleri umrla Held. je od-plul. n*- da l»i vra desinflcirali. V Po-žunu so jra nato ustavili in dali P«kI zdravniško nadzorstvo. Na par niku vihra rumen« zastava kot znak. da j*- okužen od kolere. Na parn:k in s parnika ne sme nihče. Prebivalstvo v Požunu je silno ogorčeno, da pu.^tiii parni k z Ihinaja. ne da bi ^a dezinficirali. Budimpešta. J7 avgusta. Tukajšnja policija je izdala uradni komunike, v katerem konstatira, tla je ženska, ki je umrla na Dunaju za kolero, že Ki. t. ni. iz Budimpešte mrti j- preteklo 7 dni. In-kabaća« doba pri koleri pa /i aša samo pet dni, vsle« «-e>ar je nemo>rcK*e. fla bi prinesla i/ iudirnfiešte bole/en ^ ***'\*>j na Ihm; S tem indirektno očita budimpešta fi^ka indicija, da je dobila kolero na Dunaju. Madžari in kolera. Budimpešta. *J7. avgusta. Vlada j*- izdala stroge varnostne fK|redl»e, i je do-kazano. da se je kolera zanesla a« Dunaj z Ogrskega, >o tiHMlri mailžarski iMinistri sedaj sklenili, da je treba proti koleri zastražiti avstrijsko mejo. \o\ slueaj kolere a« parniku ? Požun. L'7. avirusta. Na parruku Re«'#«ii.sbursT*' j*' olw»|ela na znakih k'.U«r»- služkinja, ki s** piše Trnka. Pre|>e|jali so ji* v bolnišnico. Kolera v Italiji. Kim. *J7. avirusta. V zadnjih *J4. urah je v južni Italiji olsdelo na kobri 25 oseb, umrlo pa 14. Spopad med I krajine i in M«lorasi. K. — Lvan, 27. avjnista. V vasi H urni ji pri Strvju so 1'krajinci na- padli maloriiskeira d*želnozlsirske|ra kandidata dr. Savjaka in njegove pri>tase. Na kolodvoru je <•• lo prišlo do boja z revolverji. Ranjenih je već oseb, a k sreči nol»eden od krogle. Angleški i o francoski poslanik na Dunaju se sestaneta z Izvoiskiiu. »ouakovo. '11. a\^ru>ta. Anyi* ški poslanik na 1> u in pa fran-<-o^k; poslanik na Dunaju ^ta prišla sem. kjer s»« v ><»l»oto >«*staneta z ruskim zunanjim ministrom Izvoiskim. Slavnosti na ( etinju. t etinje, 27. avgusta. \"(*eraj popoldne ob l\. so prišli s«*m veliki knez Peter Nikolajevie s svojo soprojETo Milico, najstarejšo hčerko črnojror-^kcira kneza in hčerka in pa princ Franc Jožef Batenl»erški. Vsi so bili najprisrčnejše sprejeti in pozdravljeni. (etinje, 27. avgusta. Laški kralj Viktor Kmanuel je danes zjutraj odpotoval s prestolonaslednikom Danilom v Podjrorico na lov. Proirram proklamacije Crne gore za kraljestvo. C'etinje, 27. avg-usta. V nedeljo, dne 2K avgusta se sestane črnogorska skupščine.Predst*dnikskupščin ;e Ivkanovic. ki t>o stavil tozadevno re-solueijo. Ministrski predsednik To-manovie se l»o v imenu vlade pridružil tej resoluciji, nakar jo 1k> skupščina sprejela. Nato pojdejo vsi po-slanci h knezu Nikiti. da mu s|x>roče v skupščini sprejeto resolucijo. Knez Nikita 1n> nato otlobril to resolucijo, ter podpisal tozadevni ukaz. Poslanci se IhhIo nato zoftet podali v skupščino. kj#ir htnlo na znanje vzeli knezov ukaz. ki se js»tem razglasi v uradtiem listu. Aehrentkal čestital črnogorskemu knezu. Cetinje, 27. avgusta. Avstrijski omanji minister Aehrentlial je poslal knezu Nikiti čestitko, za katero -e mu je m v jako prisrčnih liesedah zahvalil. Prejšnji črnogorski finančni minister nomiloščen. Otinje, 27. avgusta. Knez Nikita je pomilostil prejšnjega finančnega ministra Djuroviča. ki je bil za-pleten v znano bombno afero in ki je bil zaradi tega obsojen v enajstletno težko ječo. Bolgarski Ferdinand n« potu v domov i mi. Itelgrad, 27. avgueta. Car Ferdinand je na svoji vožnji proti domovini osebno votlil lokomotivo dvornega vlaka. Pri tem se mu je prigodila nesreča, da je povozil enega od železniških uslužliencev. Crnogorski knez pomilostl po H ti« ne zločince. ietinje, 27. avgusta. Tukaj s'» za gotovo smatra, da knez Nikita no-milosti ob pri Irk i svojega vladarske- ga jubileja velik del političnih zlo-eincev, ki so bili zapleteni v znano Kom bno afero. laski anarhist aretiran na Cetinju. Cetinje„ 27. avgusta. Tu je bil siretiran laški anarhist Paj>ag"eorgi, ki je roiioni (Jrk in ki je naj 1 »rže nameraval izvršiti atentat na kneza ali na zastopnika kake drupr« države. crnogorski emigranti groze. C etinje, 27. avgusta. Iz Bo]grada prihajajo od ćrnojror>kih emigrantov na Cetinje grozi ina pisma, \ kaierih ti groze, da bodo motili jubilejske slavnosli. Crnogorskn vla-o!a je dala vsle utrdi v nemštvu.« Pred par dnevi je priredil shod v neki nemški koloniji blizu Szczerca. Prostor, kjer je bil shod. je bil okrašen s pruskimi barvami. Zopet »imeniten« govor nemškega cesarja. Knniffsberg, 27. avgust. Cesar Viljem je imel tu »imeniten« govor, v katerem se je postavil popolnoma na srednjeveško in absolutistično stališče. Rekel je. da je pruska krona zgolj »po milosti božji.« ne pa morda po volji ljudstva, ali morda parlamenta. On — cesar Viljem — se smatra za »izvoljeno orodje nebes samih.« Nadalje je cesarski govornik razpravljal o potrebi, da se Nemčija pripravi na vojno, da bo zavarovana za vse slučaje. Končno se je dotaknil tudi ženskejra svprašanja. ter nag'la-šal. da je nasprotnik vsake ženske emancipacije. Ženska ni rojena za, svobodo in za javno življenje. ona naj l>o lejK> doma. naj se briga za gospodinjstvo in naj suče kuhalnico. Nemško časopisje in Viljemov govor. Kerolin, 27. avgusta. Vse nemško napredno časopisje ostro kritizu-je cesarjev govor. > Berliner Zeitung am MittaAT« piše, da mora govor prvega državnega uradnika« vzbuditi po vsi Nemčiji nemalo ogorčenje, češ, da Nemci ne žive več v srednjem veku, ko je bil pojem. »Gottes-trnadentum« alfa in ornega vsega. V istem tonu pišejo tudi vsi drugi li-l»eralni listi. Kerolin, 27. avgusta. V parlamentarnih krogih sodijo, da je bil cesarjev govor v Konigsbergu naperjen v prvi vrsti proti socijalnim demokratom. Razstava v Lublinu. R. Varšava, 27. avgusta. V Lublinu prirede ondotni Poljaki leta 1911. razstavo. Oblast je že dala svoje dovoljenje. 1895—1910. Posebna ironija u^-ni.* je hotela, da je skoro istočasno s ne potrditvijo župana Hribarja izšla pod zgorajšnjim naslovom krasno ilu->trovana knjiga, ki uam podaja jasno sliko pre|h»riNla slovenske prest o-lice iz |h>tr»^nih razvalin. Knjigo »o spisali po sklepu občinskega sveta iz 1. ta lt*t*T> n.igist ratni uradniki. Mi htm Haenltlu in baronu Seuwar-zu toplo p r i poročamo, naj si pazaa < irUtlata to knjigo, (»otein stoprv i*»de-ta prišla do spoznanja, kakega zupa » .1 sta Ljub jam četudi, kakor trdno upamo, le za h i p — »koufiako-valau Niti treba ni, da bi minister Haerdtl razumel sIo\en»ki tekst! — Številne slike pretlstav Ijajočc posa-mezne dele Ljubljane preti potrestuu in danes, so plaiuteč dokaz Hribarjevega izrednega administrativnega in organ izatoričnega talenta in njegovega požrtvovalnega in železnega delovanja na socijalneiu |ioljti. lu tudi merodajuim državnim i*o-» »*eni vseh strank bi kazalo upo-dati to knjigo. «|a IrsIo vedeli prav presadi-ti to nezaslišano kršenje |x»!itičiie avtonomije na neizmerno kvar našemu mestu. Tembolj nezaslišano, ker do danes v bula še ni bila \ stanu navesti tudi leen sam vsaj navidezno utemeljen razlog z:» svoj čin. — Pa Hribarjevo deh» za blagor Ljubljane še ni končano, na izvršitev čaka še velik«* število krasnih njegovih načrtov in zategadelj pravimo: Najti se mora in našla se bo pol, po kateri se bo vrnil v n a j -• i o g l e ti n e j s e m e a s u ta n a J -z a s ! u ž e n e j š i avstrijski župan na svoje mesto. — To je v teh težkih dneh skrb in prizadevanje pravih Hribarjevih prijateljev, ki dobrovedo.dasetudi v tem slučaju ne da doseči ničesar s praznim k r ič a n j c in , vse pa z modrim in previdnim delo iii- Zopet zaplenjeni! Včerajšnja večerna izdaja na-lUta nam je bila zaplenjena, in r zaradi notice: Provokatcr-stvo«, v kateri smo izročali o konkretnem slučaju, ki s** je zgodil županu Hribarju. Navadno je konfis-kaeijski aparat kaj hitrih krač. to j»ot pa so prišli li-r izredno pozno konfiseirat. Pa so bila že zof>et dolga pogajanja med telefonskima i*>-stajama: deželno pred^edništvo* in > državno pravdništvo". — Citajoče občinstvo sj»ozna iz teh konfiskacij najnedolžnejših - vari. kake izjemne razmer*- so zavladale. Boke so nam tesane. Pri največji previdnosti se ai mogoče ogniti konfiskacijam — kako naj potem pišemo tako, kakor bi sami radi in kakor bi ljudje radi imeli, da pišemo proti vladi. lajava. Podžupan gos p dr. Ivan Tavčar je prejel nasledil jo izjavo: Vaše preblagorodje! Podpisano društvo kar najstros-.« iftlt*«»ja neosnovane napade na \ a-so čas u to oaelio, ki prihajajo od strani ue izkušenih ljudi in Vam i z raka svoje iftaijiin ia popolno mapa nje. Hodite preverjeni. da ta grda obrekovanja niti najmanje ne uiore-< šk«*lovati Vaši easti, ker Vas pozna \>a Slovenija kot nesebičnega in • d kritega moža. ki deluje itožrtvo-valuo v pr*uspeh narodno - napredne misli. Politično in prosvetno društvo za k rakovo in Trnovo. V Ljubljani, dne 25. avgusta 1910. Alb. Sit*, T č. predsednk. Ivan Smole. t. č. tajnik. Zveze Slovenca« s Sch*arzom. Nekdo, ki sedi v uredništvu S venea«, je imel v četrtek izred-no mnogo posla v palaei na Bleiwei sovi cesti. Kaksiu so bili ti posli ne \> ». vemo samo toliko, da je /Slovenec« Že popoidile \eile| povedati »'a je deželna vlada \ nedeljo napo-••Slovenee- za to pre|M»ved deti že v eetrtek! Samo dvoje je mog*k t : Ali je dotični klerikalec |m*-sredoval pri vladi za prepoved onie-rjenega sh«Mia ia ma je vlada to pre-|N»\ed striktno obljubila ali j>a rti u j** lula zaupana uradna tajnost, kar je seveda nedopustno. 1/. tega je razvidu«*, da vladajo med Sloveneeni« in deželno vlado zelo intimni otlno-šaji. Pripomnimo, da je bil dotični klerikalec tudi pri g. Finku. Klerikalci so par denuncijant je. Iz |>ovseui zanesljivega vira smo izvedeii. da so fanta, ki je baje 1<. t. m. klical »živio Srbija« denuneirali klerikalei. S tem pa seveda še ni re-čeno. »ia bi ti poštenjaki ne bili kljub temu v ozadju te afere, na-spr ' . . vse kaže na to, da je vsa stvar prav lopovsko vprizorjena. Stvari bomo sev**da posvetili vso j»o-zoritost ter -kuhali zagonetki priti do cela na dno in če bo to >Sloveneu ; tni ali nc! Izjemno stanje v Ljubljani. V Ljubljani vlada izjemno sta-i.je, kakor da bi se nahajali na predvečer revolueije. Razveljavljene so z enim samim podpisom v sega mogočnega Tirolca vse ustavue svoboščine, preti vsem pa društveno in zboroval-no pravo. V nedeljo 28. t. m. bi se imel v Ljubljani vršiti javen shod, čegar dnevni red bi obsegal t i-le dve točki: 1. Vzroki razpustitve Narodne delavske organizacije v Ljubljani in 2. o položaju narodnega delavstva. Menimo, da sta to točki, o kate-iih se da razpravljati, ne da bi bil pri tem v nevarnosti obstoj države. Kljub temu pa je ta shod deželna vlada prepovedala in sicer opiraje se na >f b\ zakona n društvenem pravu z dne 15. novembra 1867. Vzeli smo v roke zakon o društvenem pravu in jMuskah § 6. Ta paragraf pravi: Shode, katerih namen kazenskim zakonom nasprotuje, ali kateri so nevarni za javno varnost ali za javni blagor, naj oblast v o prefsive.« Torej nedeljski shod je javni varnosti in javnemu blagru nevaren in j*>vrhu v nasprotju s kazenskim zakonom! lira v o. tako je, le pametno tako naprej, Ko/idar (Vrne, pa l>oš kmalu ukrotil »uporne« Slovence! Kako dolgo bo trajalo izjemno stanje. Državni detektivi pri jm> ved u je jo, da bo kmalu konec izjemnega stanja v Ljubljani, češ, da je Schvvarz dobil migljaj z 1 hi naj a, da ie že dovolj komedije, ki jo je zadnji dni uprizoril v Ljubljani. Cerne je dobil strikten ukaz. da naj čim najpreje napravi konec. Iu mož si je izprosil js>d pretvezo, da se ne blamira pred javnostjo, da ostane vse tako. kakor je on odredil do prihodnjega torka. Torej v torek 1k> konee (Vrnetove kaprica, ultogi mestni redarji in orožniki pa ImmIo zoj>et imeli mir in }>okoj. Najdeno pismo. Včeraj je nekdo našel na Čevljarskem mostu zaprto pismo brez naslova. Ko ga je pobral in pogledal, kaj je v kuvertu, je našel v njem inal listič, na katerem je bilo zapisano to - le: »Der Hribar ist und bleibt doch gross, obgleich gekrankt durch unverdientes Los!« »škandalozno razmerje«. Na podlagi informaeij. katere sTtio prejeli od najl>olj poučene Sirani, izjavljamo lojalno, da obdolžit ve v jutranji izdaji našega lista z dne 20. t. m. naperjene proti rodbini gospoda e. kr. računskega svetnika Adolfa I*angofa nikakor ne odgovarjajo resniei. Na upravo Dolenjskih železnic. iz Mokronoga se nam piše: Lansko leto že, sta mokronoška in šent-rupertska občina prosili, naj bi se cesta na kolodvoru Bistrica - Mokronog, kolodvor, kakor tudi skladišče na tem kolodvoru razširilo! Da-siravno je to nujno potrebno, se tega do danes še ni storilo. Dovozna cesta h kolodvoru je tako ozka, da se vozniki drug drugemu komaj ogibljejo; oiu vozniki pa, ki pričakujejo potnike pri vlaku, pa sploh nimajo pri kolodvoru prostora. Skladišče je tako prenaj>olnjeno, da se je moral promet s pragi ustaviti, ker ni prostora za izkladanje. Železniška uprava bi temu prav lahko odpomogla, ako bi odkupila nekoliko sosednega sveta in razširila dovozno cesto, kakor tudi skladišče, kar ne bi stalo mnogo. Ce se je za to železnico žrtvovalo že toliko, naj se žrtvuje še to, da vsaj promet ne bo oviran, kar bo železnici sami le v korist. Kolera in romanje v Jeruzalem. Grozna bolezen — kolera se širi po vseh deželah. Prišla je z Ruskega, ter se razširila po Italiji in vseh drugih južnih deželah. Tudi v Palestini razsaja ta bolezen, ki neizprosno razsaja in mori med prebivalstvom. Po vseh naših pristaniščih, po vseh naših deželah in mestih se delajo največje varnostne naprave. Ljudje se ne upajo niti v najbližja obmorska letovišča. Samo naši klerikalci delajo po vseh listih veliko reklamo za romanje v Palestino. In če človek pomisli, kakšna velika nevarnost nam preti ravno iz teh dežel, tedaj moramo imenovati to početje naših klerikalcev skrajno nepremišljeno. Upamo, da bo ljudstvo vendarle toliko pametno, da ne bo šlo na te nevarne limanice klerikalcev, ki kujejo iz i seh takih in enakih romanj edinole velikanski dobiček. OjKizarjamo pa tudi merodajne činitelje, da še ob pravem času preprečijo te izprehode, ki postanejo lahko usodepolni za naše dežele. I. javna ljubljanska skladišča Kri-sper & Tomažič so s pretečenim tednom užitnine prosta, dobila transi t > dovoljenje, ter je uradno poslovanje že v popolnem teku, s čim se gospodje trgovci za vsak slučaj opozarjajo. Razne stvari. * Ropar umoril starko. Iz Petro-grada poročajo: V pristaniščnem delu mesta so odkrili grozovit umor. Pri snaženju kanalov v neki hiši so našli že napol strohnelo truplo stare LISTEK. Bitke in boji. v. v. II V drugem nadstropju Lste hiše je stanovala družina. Pred sad mini i leti je spoznal on, mlad zasebni uradnik, plavolaso, brhko obmorsko dekle. Preti sedmimi leti sta se poročila in njun zakon ni bil nesrečen, vsaj k piea otrok, pet jih je bilo. je pričala, da sta doživevala tudi trenutke, ko si nista sreča vala s sovraštvom v sreu. Ljubko je bilo. če -i jo |**slu šal. kako s*. j». razgovarjala - svojimi otroci. »Ne bos ti ga sla tam! - je svarila najmlajšega fantka. *B«»m sla! je zaeeptal on. pa že ga je pograbila in vriskala ž njim po vrtu. prefievala inu pesmiee in ž njim iM^skakovala. Ko je bil splezal njen najstarejši na * ,...|.,-. .. črešf n j. -»..-.-.1 /ačel zaradi tega rejM-m-iti. {»ostavila se mn tako po robu in tajila njefrovo krivdo tako trdovratno, da se je ta • . - /;«'in Že zara i. ljubega miru. in ker se je zbirala ze eela uli«*a pred njegovo hišo, godrnja je umaknil v vežo. Pa n«-. da bi kljub dobljeni zmagi nad soaedom otela in pokvarila otroka Ve-. ,|an in ob v-aki priložnosti -e je kregala in repenčila za-r..di nezaslišane sosedove drzno-ti. da se je upal dolžiti njenega otroka tak vega dejanja. Hog varuj, da bi ji oporekal, občutil bi v-o težo njene nemilosti. Južna kri je tekla po njenih ži-razburljiva, neukrotljiva, pa tu d i nestanov t na. Zato menda sama ni vedela, i »j hoče, zato si ni vedela vnogokrn* i rediti svojih misli Impulzivno j» bilo vse njen«« življenje, brez re|ot. br»-z spaja »čega stremljenja. Bil je njeno življenje, rekel bi, pesti ob rven niz najrazličnejših čustev in o »živ I jaje v. Danes ^e je ogrevala za kako stvar, ki ji je jutri mrzel a, dmaes se je razburjala nad malenkostjo, ki se ji je zdela drug dan prav. Nikdar ni vedela, pri čem da j»*. m njena okolna ni smela raču-mkdar / njenimi liesedami. Cto-tovo mero nestanovitnosti in impulzivnosti pričakujemo pri vsaki ženski in je ne oaaojamo. da. komaj opa-zimo jo. ee pa doseže tako mero. da tvori eelo in edino vsebino vsega zna-eaja. smo takoj pripravljeni vreei »»1 • n na tako oaeho. Itilo je prve «lni. ko so st» doigra-vali razburljivi prizori v prvem nad strop ju. Komaj fmroeen par. m že na dnevnem redu kreg in pretep! to je bilo reka i /a jezike te okoliee! \*S4' se je zgražalo in vse ženske so stikale glave in ugiliale, kaj more biti vzrok tem prizorom. Kolikor pa so si tudi »•elile glave. pravega povoda niso moirle najti, dokler jih ni |>odučila ona / drugega nadstropja. Vedela preteklost ol^eh in vse. kar sta kdaj govorila, še celo misli in neizrečene želje ji niso bile neznane. Splošna je bila sodba, da prisluškuje ob vratih in da vleče na ušesa, kadar s*' zgane le najmanjši glas v hiši. Pa to ni oviralo žensk, da je niso verno I m »s I u sale in se m a jaje z glavami čudile njenemu znanju. Ona je bila. ki je raznesla vest j>o trgu. da je bila možaka rica iz prvega nadstropja nekdaj natakariea, in vedela je toliko pikantnih epizod iz njenega življenja, da so njen«1 poslušalke kar odpirale usta in oči. Refren vsakega takega predavanja pa je bil vedno, da ona in vsaka |toštena ženska ne 1m> občevala, da niti govorila nikdar / žensko, ki ima tako pretekbvst. kakor jo ima namišljena milostljiva iz prvega nadstropja. Tako je preteklo par dni. V prvini nadstropju se je nadaljevala vojska med možem in ženo; v dru gem nadstropju je zbirala južno-krvna naša znanka novice, otroke je zapodila na dvorišče in cesto, da je niso motili pri njenem važnem poslu. Znano je gotovo vsakomur, da hrup v bližini zakriva oddaljene glasove, da jih ni moči natančno preslišati. Zato je hotela imeti tudi ona mir v svoji neposredni okolici, da je mogla razumeti, kar se je govorilo pod njo v prvem nadstropju. Vsaka stvar pa zanima novic željni ženski svet le tako dolgo, dokler ne najde kje drugod primernega nadomestila. Tako se fe s časom poleglo |x» trgu tudi zanimanje za do- godke v prvem nadstropju in pozornost se je obrnila zopet na druge ljudi. Krog vernih poslušalk povesti, ki si jih je sestavila naša znanka iz drugega nadstropja, se je krčil od dne do dne. Prevsakdanje je bilo že, kar je vedela povedati. Končno ni imela nikogar več. komur bi pravila, kar se ji je posrečilo prislišati. Tedaj se je izneverila svojemu sto in stokrat izrečenemu načelu. Približevati se je začela toli zaničevani in tako obrekovani nekdanji natakarici. V par dneh sta si bili debeli prijateljici. Najslabše se je godilo tedaj soprogu iz prvega nadstropja. To je bilo zabavljanja in tožarenja. kadar njega ni bilo doma! In še debelejše, še grenkejše solze so tekle, kadar je prišel, še hujše nabrušen je bil njen jezik! Pa tudi ta snov obema ženama ni zadostovala za vedno, treba je bilo ]>oiskati novih predmetov. Ni bilo to težko delo, kmalu se je našlo. III. V pritličju v isti hiši je stanoval mlad par. Mlad par ni nič posebnega, če vzamemo to dejstvo samo ob sebi. Vsi stari pari so bili svoje dni mladi pari, to je neizpodbitna resnica, vendar je med vsemi pari tako velikanska razlika! Mnogo je parov, za katere se živ krst ne zmeni, in to ravno za to ne, ker so vsakdanji; drugače pa je, če najdejo ljudje na njem kaj izvan rednega. Tak je bil naš par v pritličju, živa uganka vsej okolici, največja seveda v hiši sami. ki je imela roke aa hrbtu zvezane. Dognali no, da je umorjena žena prej stanovala v hiši nekega rokodelca in da t*> >> imeli za bogato. Pred nedavnim eaaona je naznanil dotični rokodelec, da je ženska odpotovala, na kar je kmalu tudi sam izginil. " Roparji napadli karat a bo. Iz Varšave poročajo: Osemnajst bandi-tov je napatilo karavano oudotuih trgovcev, ki so se na več voaovik peljali v K o vel. da nakupijo živine. Čeprav je karavana obstojala iz 30 trgovcev in voznikov, se vendar ni mogla braniti proti oboroženim roparjem. Med bojem je bil en trgovec ubit. deset jih je bilo |« tež ko ranjenih. Ostali trgovci so as podali. Ko so roparji pobrali denar t zueaku 125.UU0 rublje v. so pobegnili. • Nenavadna sleparija V Kaši na Ogrskem ao prišli na sled čudni slepariji. Dognalo se je namreč, da je že več »to ljudi zahtevalo p*»tne liste za Ameriko, vendar so dotični ljudje še vedno doma. Potne liste ao prodali takim osebam, katerim bi jih oblast g t».\ n ne dala. * I*mar nemških kobmiMot. Na Kavkazu so Tatar ji napatili nemškega kolonista Andrissa. ko je a svojo družino jezdil iz tieorgfelda v Helendorf. (Čudno, kako pridejo vasi v Kavkazu do nemških onaunfav) Tatarji so zahtevali, da jim A ud ris* izroči ves denar, kar je tudi storil. Kljub temu so roparji ustrelili nnv za in 7>n«v Nuina ° in 11 letna sinova so na konjih pognali nazaj proti iie-orgsfeldu. • Pojočega osla žalostea konec. Na I hi naj u sta te dni nastopala dva umetnika z oslom, ki zna peti in smejati se. Tako inteligentnemu oslu se je seveda zdelo preneumno. da bi moral prebivati v hlevu, zato se je predvčerajšnjim odtrgal «ni jasel ter stekel na cesto. Tu je znosil svojo jezo nad Huletnim Dunajčanom Hasla-eherjem. katerega je vrgel ob tla. ter vsega ogrizel. Nesrečnega Dunaj-čana so spravili v bolnišnici*, razjarjenega osla pa h k« »njaču. Inteligentni osel se zdaj več ne smeje in več ne i*>je. ampak se drži z»d«» žal«*stuo. ker se mu dozdeva, da ga bi nI o m«*lri dunajski očetje obsodili na — neslavno smrt. • Nesreča pri dirki. Pri konjski dirki v Budimpešti sta takoj ob začetku padla raz konja dirkača Korb in Hollinger. Korb si je zlomil nogo. Hollinger pa roko nad komolcem. Hollingerja so breza w»t nega odpeljali v bolnišnico. Najbrž sta oba ponesrečenca dobila tudi notranje poškodbe. V Aleksandriji, v državi Virginiji iZedinjene države), se js nedavno poročilo revno dekle s ravno tako revnim kmetom. Staro mater mlade neveste je silno bolelo, ker ni mogla svoji vnukinji ničesar dati za doto ali vsaj za spomin, zlasti še, ker je bila rodbina nekdaj premožna. Da si stara mati pokliče v spomin nekdanje srečne mlade čase, je šla ter začela prebirati pisma, ki jih je pisal njen mož se ki »t mlad, zaljubljen fant. Pri tem je našla štiri prav čudne znamke, ob-stoječe i/ malega okroglega papirja, na katerem je bila vtisnjena beseda: »Plačano« in pod njo z roko zapisana številka 5. Besedo in številko je obkrožal napis: »P*»štni urad Aleksan-ilrija To <*» najUdj redke znamke na sveta; izdal jih je poštni urad v Aleksandriji leta 1874. kot provizo-nčne pisemske znamke. Te znamke •e stara mati dala svoji vnukinji za s|M»miu Njen mož je šel ž njimi k ne krmu prekupovalcu znamk in ta je v \eliko začudeuje mladega moža takoj ponudil za znamke 4H.1MI0 K. Mož je seveda / veseljem jh.grabil tisočake, od vewetj.i pa so obhajali s«' enkrat s\atovšeino. Tako je stara mati na jako cenen način preskrbela svoji vnukinji lepo doto. ♦ Anarhisti t Olomut u. « M.»muško okrožno s« nI išče je uvedlo ohšir no preiskavo proti eeli vrsti ljudi, ki so baje člani neke tajne družite. l>ržavna oblast trdi, da gre /a zelo nevarna Vijno anarhistično organi-zacijo. Pa najbrž ne bo tako hudo. ♦ Orkan in naliv. V Canelli v Italiji se je med silnim orkanom vtr-trai oblak. Dvajset hiš je bilo takoj brez strehe, dve osebi sta bili ubiti, več f»a ranjenih. Skoda znaša nad milijon lir. ♦ Grozovit samomor. Stotnik jiešpolka v .laroslavi. Vaelav Lažni c k a . je izvršil grozovit samomor Dvakrat si je ^ sabljo prel>odel prsi. prerezal si je z nožem grlo in končno se je Še obesil. Vzrok velika nervozu« »st Trideset milijon«* v priženil. Ljubit;:, ali kakor nekateri trdijo, prava žena umrlega l>elgijskega kralja Leopolda, baroniea Vaughan, je prinesla svojemu možu 31) milijonov frankov dote. Kakor se kaze, je kralj dobro plačeval usluge svoje ljubice. Melonina peška provzročila smrt. Martin \V e i * s . 351etni prodajalec melon v Budimpešti, si je te •Ini sam privoščil lepo melono. Pri jed: mu je peška zašla v sapnik in predno je prišei zdravnik, je bil /»• mrtev So ljudje, ki morajo obesiti vse svoje skrbi drugim na n<<-. si, taki. ki ne morejo ohraniti nobene malenkosti za se, a med te ne smemo šteti nnšrgn para v pritličju. Pol leta sta stanovala on in ona v hiši. a ves čas se ni zgodilo, kar bi bilo dalo v hiši povod za kako govo-7.* nske so si navadno vse prijazne. Ta pa je bila izjema, odgovarjala je sicer prijazno, poslušala tudi, če je kdo kaj pripovedoval, v na-daljne pogovore in v prijateljsko oh •t vanje pa se ni spuščala. »Ošabna j** bila napravljena takoj sodba. On j*1 hodil v bližnje mesto, a v eeli hiši ni vedel nikdo. kaj dela. To jih je bolelo < e kaj. tega ti ži-n-ki- m* odpnjate. če jim ne nudi- snovi, da bi szovorile o tebi, najhujše pa je in največje sovraštvo žanjejo pri ženskah, ki s*- prepirajo s svojimi slali-šimi fiolovieanii. oni. ki se razumejo. Sto in stokrat y |s»skusila naša znanka iz drugega nadstropja izvetleti, kaj in kilo so ti zagonetni ljudje v pritličju. Delavec on menda ni, za to se nosi ona previsoko. Morila uradnik? Vsaj eden ali drugi bi ga moral P i znati. Strašne skrbi s0 ji delali ljudje iz pritličja. »Nobenih prepirov ni čuti," se je jezila bivša natakarica, kaki ljudje so to ? In če je prišel on domov in prinesel svoji ženi vodo od vodnjaka na dvorišču ali eelo premog, zmajali so se zastori v prvem in dingtm nad -tropjnv »Kakor njen hlapec,« je ai-knla v prvem nadstropju bivša nata- karica, »ona ga ma hlač.« je modrovala ona iz drugega nadstropja. Obe I■ &U« bili edini v sodbi, da ta dva ne moreta biti niš nonefcnega. NVki'ga dne je zgodilo, da se je po buden prepiru v prvem nadstropju izra Ia mlada /»na v pritličju proti - -»*di, kako mučno je poslušati vsak lan to preP'pavanje in kako ostudna se ji to zdi. Hitro je pobrala te bes»de naša znanka in jih prinesla še \ >rke v prvo nadstropje. To je bil p- csl prvi bitki. »Kaj, o meni ^e upa govoriti,« je kričala bivša natakarica, o meni, ki sem uradnikov a z»-na " Trav ga mate,« ji je pritrjevala prijateljica iz drugega nadstropja, potem pa stekla v pri-tličje povedat, kako se bivša natakariea togoti. Oči vidno bi bila rada izzvala prepir, zato je švigala som in tja med prvim nadstropjem tako. da se je razkoračila na dvorišču in začela kričati na vse grlo: Kaj neki si misli, ta ta « hi -ap;t ji je |sdiajala; jaz, jaz. si ma v celi hiši sem milostIjiva. od take — si ne dam reči ničesar. Kaj je ona? Nič! Jaz pa sem m Hostiji v«!'- Na Ta način bi bilo šlo v ne-skončnoM. da bi le bila imela kaj poslušalcev ali pa če bi bilo prišlo iz pritličja kaj inlgovora. Toda vse je ostalo tiho in v pritličju se ni zmenil živ kr-t za njeno vpitje. Mar je bilo njej in njemu njene jeze kakor lan-^ki*ga snega. Tako se je končala prva bitka. Trgovec Segf ried Wongtschowski v Berolinu je poneveril 25.000 mark. V trenotku, ko so ga hoteli stražniki valed naročila berolinake kriminalne policije aretirati, se je ta ustrelil. Najnovejše vesti. itrnm se približuje nem-ionalni - liberalni stranki. 27. avgusta. Nemški »Augustinusverein«, ki zasleduje iste cilje, kakor avstrijski »Piusver-ein«, je imel ob priliki nemškega katoliškega kongresa zborovanje, na katerem so sklenili, pozvati nemški centru m, naj se zavzema za sodelovanje vseh meščanskih strank. Predvsem je treba pridobiti za skupno delovanje s eentrumom nemško na-cijomilno - liberalno stranko, ker se In i je, da bi se ta preveč ne približala soeijalno - demokratični stranki. Drugi kongres soc. dem. sen. K odan j, 27. avgusta. Danes se je tukaj začel II. kongres socijalno-de-mokratičnihžensk.Navzočih je 100 delegat inj, ki zastopajo In* narodov. Na dnevnem redu je: S«N*ijalistična ženska akcija za ohranitev miru.« Razmere na Španskem. Madrid, 27. avgusta. V Bilbao se je položaj zelo poslabšal. Splošno se sodi. da izbruhne prihodnji ponedeljek generalni štrajk Ke v oluci ja aa Portugalskem. Ussabona, 27. avgusta. Oblasti so ♦ nI redi le najstrožje naredbe. Celo mesto je od vojakov zasedeno. Posebno v pristanišču in v vojašnicah je kar najstrožje vse zastraženo, ker pričakujejo, da bodo ustaši napadli najprvo vojašnice, da si pri laste orožje in strelivo. Razprava proti morilcu vohuna R v baka. R. — Krakov, 27. avgusta. Kakor zatrjujejo, ho obravnava proti Stanislavu Trudnovskeinu, morilcu vohuna R v baka. pred porotnim sodiščem v Krakovu, in sicer meseca novembra. Stoletna starka. R. — Poznanj, 27. avgrsta. List »Lecz« javlja, da je v Gonsavi na Poznanjskem umrla starka, ki je bila rojena leta 1793. Starka je torej dosegla starost 117 let. Poljska tovarna peres. R. — Lvov, 27. avgusta. Tu se je ustanovila zadruga z omejeno zavezo, ki bo zgradila tvornico za jeklena pisalna peresa. Temeljna glavnica bo znašala 250.000 K, prometni kapital pa 50.000 K. Predsednik tega društva je prof. R. Dziešlenrski. Poizkušeno zastrupljenje s pilu- lami. Ormož, 27. avgusta. Tu so aretirali nadre viden t a državnih železnic Katelesa in njegovo soprogo, ki sta na sumu. da sta popolnoma po Hofrichterjevem načinu hotela umoriti neko žen s k o. K temu se poroča i/ Upnice na Štajerskem: Tukaj živi vdova Moravče, ki je precej premožna. Svoje veliko prem oženje je izročila temu nadrevidentu pod pogojem, da ji redno izplačuje obresti, premoženje pa pripade jk> njeni smrti hčerki nadrev identovi. Nadre-vident in njegova soproga sta pa živela čez svoje razmere ter na ta macin zapravila vse premoženje, ki ga jima je izročila vdova Mora vet*. Ko je rrišel čas izplačila, nista imela potrebnih sredstev. Vsled tega sta skletiila umoriti vdovo ter sta ji po--lala strujsmih pilul, ki ji naj bi |n>-mairale zof>er n?eno bolezen. Predno se jima je pa posrečila grozovita nakana, so jima prišli mi sled. Za kratek čas. Srhwarz in dr. Šusteršič. Zakaj sta baron Sehwarz in dr. Šusteršič tako zelo prijatelja ? Ker sta oba črna. nna porodila. 27. avgusta. Dobro razpoloženje včerajšnjega trga se je tudi danea v polnem obsegu vzdrževalo. Alpinke, Avstrija - akcije, delnice državnih železnic, Schuckart - akcije, delnice Škodovih tovarn so imele zlasti na dopoldanski borzi mnogo kupcev. Banke ponujajo denar po 47/8%. Devize trdne. L|«Miasaka »Kreditni banka v Ljubljani". Urami kurs! oasajske Mrze 5S. avgusta ltli. 4*« majeva renta .... 4 2* , srebrna renta .... 4* • avstr. kronska renta . . 4* o ogr. >• » 4« o kranjsko deželno posojilo k. o. čeike del. banke Srećke Iz 1. 1860 « , m n •> 1^64 .... Uske .... „ zemeljske I. izdaje m ■ 11* c* „ ogrske hipoteene . „ dun. komunalne „ avstr. kreditne . . „ ljubljanske . „ avstr. rdeč. krila ogr. bazilika . . . . turške..... Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice .... Državne železnice . . . AJpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Živnostenske banke. . . Cekini Marke Franki Lire Rublji. Dcurmi Btaf*fBl 93 60 93-80 97-40 | 97 60 93 55 93-75 9185 1 92 05 9525 96 25 i H 95 — I 230 — 236-- 324 - 329 50 t 156-— 161 90 I: 299 50 305 50 280-10 286*10 248*75 254 75 529-— 539 521-75 531 75 83- 89 — 63 25 67-25 38 — 42 — 29*— 33 — 255 50 256 50 440 50 442 50 664 — 665 — ! 547 25 548 25 11275 113 75 748 50 749 50 75275 753-75 254 — 255 80 266 — 267 — 11 37 11 40 11745 117*65 95 35 95-50 94 60 94.85 254 — 25475 Žitne cene * Budimpešti« Dne 26 avgusta 1910. T a r na I n. Pšenica za oktober 1910. . Pšenica za april 1911 . . . Rž za oktober 1910 . . . Koruza za avgust 1910 . . Koruza za maj 1911 . . . Oves za oktober 1910. . . Efektiv« Neizpremenjeno. za 50 kg 987 za 50 kg 1112 za 50 kg 7 34 za 50 kg 5 76 za 50 kg 5*79 za 50 kg 7-79 Eng. Franchettt v Ljubljani. Sodnijska ulica 2, »ti karane „Evropa" priporoča svojo elegantno in higijenifno urejeno 3 br i vnieo ia prodajo raznih dišav in kozmetičnih predmetov. Svoti a svojimi .tala porat iz Ijilljaisl! preteklosti. Ta zabavna povest, polna krepkega in preširnega humorja in svežih, dostikrat razposajenih dovtipov. je prav kar izšla v posebni knjigi. Prijateljem neprisiljene komike in veselega smeha bodi posebno priporočena. UMlnHK.nz.rilK.uiitillinf. Jfarodna knjigarna v Ljubljani. Sina ii Umito! le zabite Mi n. Drila ii Metoda! 07 Kmetska 23 ekolice taujski cesti it. 11 v Ustnea udrsn« tom v LJabllanl u je imela koacein leta 190*> denarnega prometi..... upravnega premoženja.............. obrestuje hranilne vloge po 4VV trtM> *»fe». kat taaaa mm vtaamftle Sprejema tnali vloge m tekoči ratna v zvezi a metom in |ih ebreatnjo od dno vlaga de «tna dviga. Stanje hranilnih vlog nad...............■ 10,000.00 0 c• j« aH pa aa Po soju ja na saavljitea na S a 1 na O1 / , braa amortliacii« I na menica aa O Posojilnica sprejema todi vsak drugi nacrt glede amortizovanja dolga URADNI UBI: vsak dan od S. 12. in od 3. in praznikov. Telefon it. 1SS. Postna lu»anieauce ratna šL 020.40* K*tt*tt*tt*XXttttXtt******** X s S Uaojam ai vljudno opozoriti, da sem prevzel .4 v* uulaauuuaa aaiaAnaaanaiai Omsa u^Aaa^aia^ M uflodii jm inj aajcanajni navad na kontinentu. Nadalje opozarjam, da preskrbujem kulamuo 9nV vsakovrstna posojila in kredite kakor: trgovske, stavbne, hipotekam«, uradniške in menične kredite. Leo Franke, Ljubljana, Kongresni trg 6,1. nadstr. S X X X X X X X X ******* ******:•:*:•: ***:•:** i II sadnuja z aaaoinniai iamatvona mu imttri: itlahnm ilia št. 1, mirili mine pošle. Sprejeaa vloge na knjižice ter jih obrestuje od dne vioge do dne dviga no 41 rentni davek plačuje zadruga sama Sprejema vloge na tekoči račun; na zahtevo dobi stranka čekovno knjižico. — Daje posojila na najrazličnejše načine — Bavnotam menjalnica: zamenja tuj denar, prodaja vsakovrstne vrednostne papirje, srečke itd Nakazila v Ameriko. — Eskoraptira trgovske menice Preskrbuje vnovčenje menic, nakaznic, dokumentov itd. na vsa tu- in inozemska tržišča. — Izdaja nakaznice. Vsa pojasnila se dobe bodisi ustmeno ali pismeno v zadružni pisarni. io Onin in ink iai dnaoldne od 9. do 12.. popoldne od 3. do 5. K LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA v uubuawi Promese zemljiških srečk k žrebanju 5. septembra t. I. po Stritarjeva ulica štev. 2. KB|BA k žrebanju liskih srečk ™ wW i oktobra t. I. po - II "~ dE K 8 vsakega Slovenca je, da sklene zavarovalno pogodbo bodisi za življenje, ali pa proti požara le pri slovanski SLAVIJ1« Ljmo torej iomač - ransl z* vod. da more nalogo, ki si jo je stavil, izpolniti v najširšem ob- I! SLx\VlJA vzajemno zavarovalna banka v Pragi je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji. Banka „SLAVUA" Ima posebno ugodne in prikladne načine za zavarovanje življenja. BajaaWa| 9LW j|V|ffJ|n1 razpolaga z najcenejšimi ceniki za preskrbljenje za starost, za slučaj ■nalnlnlO n^MIlf MA smrti roditeljev, za doto otrokom. - Banka „SLAVUA" razdeljuje ves čisti dobiček svojim članom.-- Banka VVSLAVUAU_ alaaaaaaa zavarovalnica z vseskozi slovansko - narodno upravo. Hjl|ba SuLAVVaVaa*^ gmotno podpira narodna društva, organizacije in prispeva k narodnim nns€uVaaaa« ||MiA ViOA dobrodelnim namenom.---- Banka „SLAVLJA" stremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Vsa pojasnila daje drage volje 1 generalni zastop banko „Savije* v LJabljani. Oklenimo se z vsemi močmi gesla: »Svoji k svojim!« Osamosvojimo se na narodno * gospodarskem polju! Ne podcenjuj m o se ! Bodimo odločni, mlač-nost, obzirnost in nedoslednost, ki se čim huje nad nami maščujejo, morajo izginiti. Osvobodimo se tujega jarma 1 .*. Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. 1 Mestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, Prešernova ulica iti«. 3. •\ Največji, najvarnejši slovenski denarni zavod. et Obstoječih vlog oo#J M milijonov k Za varnost vloženega denarja jamči zraven ervnega zoklotJo še mestna občina ljubljanska z vsem pr eieJOloojeani in M vso SVOJO moćjo. Izpajko vloženega denarja je nemogočai ker }e po pravi'ih te hranilnice, potrjenih po c. kr. deieini vladi. izkljaaftOflO VSOko spekli ločijo a vloženim denarjem. Vloge se sprejemajo vsak dan m s? obrestujejo po A1 4* f brez odbitka; nevzdignjeoc obresti se pripisujejo vsakega pol leta h kapitalu " Sprrjema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov Posojila na zemljišča po 5% obresti in proti amortizaciji po najmanj V4f/# aa leto. Daje posojila na menice in vrednostne papirje Za varčevanje ima vpeljane lične nlonaioflo la»ike9 v podpiranje slovenskih trgovcev obrtnikov pa kreditno di-tjfttvo. 4 Laatalaa ta tUk »N 9A 30 5163 D9A 80 QX