Rojaki, zahtevajmo slovenske vsporednice ' v Celju! V zadnji številki piše celjski list »Die deutsehe Waeht«, da Slovenci na sbodu zaupnih raož v Celju dne 20. julija iz hinavšeine niso stavili nobenega odločnega predloga glede slovenske gimnazije v Celju. Da zavrnemo neresnično poročilo sovražnega lista, in da objavimo prepričanje mnogih Slovencev, ki prav dobro poznajo celjske razmere, navedemo dragim rojakom uzroke, ki govore za slovenske vsporednice, proti saraostojni gimnaziji v Celju. Kakor nas uči preteklost, je stala in bi vedno stala samostojna gimnazija slovenska na slabih nogah. Kakor so do sedaj naši nasprotniki uprizarjali zoper naš zavod ob vsaki priliki strastno agitacijo, tako bi tudi v prihodnje. Kdo vam je torej.porok, da bi še se zopet kedaj ne odklonila v državnem zboru postavka za celjsko slovensko gimnazijo, — če jo dobimo — kakor se je že zgodilo, žalibog tudi vsled malomarnosti slovanskih poslancev sploh in nekaterih slovenskih posebej? Da pri taki negotovosti in nezanesljivosti zavod ne more prospevati, niti se razcvitati, je jasno kot beli dan. Ako pa vlada administrativnim potom uvede vsporednice kakor v Mariborn, kar je tudi že nekdaj minister obljubil, razredov ne more nikdo ugonobiti, naj kričijo po gospodstvu hrepeneči Nemci kakor hočejo. Če je celjsko nemštvo tako slabo, da se trese pred slov. paralelkami, potem ni pristno, je umetno, ni vredno piškavega oreha, in potem ga ne reši gotovega pogina »nemška gimnazija«, katero so sicer ustanovili Slovenci in jo pohajajo večinoma Slovenci. Slovenske vsporednice bodo imele gotovo več učencev kakor samostojna nižja gimnazija. Najbolje je, da ostane učenec ves čas svojega učenja na isti giranaziji. Ce pa stariši vedo, da bodo morali njihovi sinovi po dovršenem 4. razredu nižje gimnazije obiskovati drug zavod, že začetkoma svoje otroke upišejo tam, kjer lahko dovršijo svoje uke. Zato se marsikateri slovenski učenec ne upiše na slovenski gimnaziji, kakor nas je učila dveletna skušnja v Celju. Če so pa uvedene slovenske vsporednice, je obiskujejo vsi slovenski učenci, ker po 4. razredu ostanejo na istem zavodu. 0 tem, da bi se sprejemalo v 1. razred samostojne slovenske gimnazije le določeno število učencev, kakih 50, niti ne govorimo; to je naravnost krivično! Taka gimnazija bi životarila in slednjič morala nečastno zamreti, nam v sramoto, ker bi naši nasprotniki kričali: Glejte, zavod ni bil potreben. Noben nov zavod nima dovolj učnih pomočkov. Razna, važna in potrebna učila se ne dado kar čez noč oskrbeti; učenci se ledaj ne morejo tako izobraziti Dii lit ikakor na starem zavodu, kjer imajo vsaj najpotrebniše učne pomoeke. Recimo, da nam vlada res ustreže in osnuje samostojen zavod. Ali bo pa tudi voljna skrbeti, da slov. gimnazija dobi poštene prostore, boljše od sedanjih ? Novo poslopje bi bilo neizogibno. Saj vendar ne gre, da bi bili posamezni razredi raztreseni po celem mestu kakor do sedaj! AU ne zgubi taka gimnazija vsakega ugleda? Ge te kdo vpraša : Kje je slov. giranazija v Celju, mu moraš odgovoriti: eden razred je blizu kolodvora, drugi za vojašnico na Jožefovem trgu, Iretji bo kje v Gaberjih (v celjski okolici) itd. Učitelji pa tekajo po mestu, da jim pot lije raz čela. To je ugledno! Res je, kakor se nam dozdeva, tudi v starem gimnazijskem poslopju premalo prostora za vsporednice. Dobro, tem preje je vlada prisiljena staviti novo poslopje, ki bi pod eno streho združilo in zjedinilo 4 vsporednice in vse druge razrede kakor v Mariboru. Vsporednice zahtevajo razni vzgojevalni oziri. Učenci, ki prestopijo-iz slov. paralelk v 5. razred, ostanejo učenci istega zavoda; ravnatelj in prolesorji jih že poznajo, in učenci poznajo svoje učitelje. Ge pa pride učenec iz samostojne nižje gimnazije v višjo gimnazijo, je in ostane tujec, akoravno sta oba zavoda v enem mestu. Učitelji so mu tuji in on učiteljem; daljne posledice naj si izvaja razumni bralec sam. Slovenske vsporednice zahtevajmo iz narodnostnih ozirov. Naše učence naj podučujejo naši učitelji, ki imajo srce za našo mladino. Kmalu se bodo spremenile razraere v učiteljskem zboru celjske višje gimnazije, kjer sta med 13 stalnimi učitelji le 2 Slovenca. Žalostno! »Celjska vahta« nam Slovencera sicer očita, da nimamo dovolj slovenskih profesorjev. Le počasi! Prosimo vas, dajte nam toliko slovenskih gimnazij, sploh toliko raznih slovenskih šol, da bodo na njih podučevali izključno vsi slovenski profesorji, učitelji in bodemo vam hvaležni za ta velikodušni dar. Saj ni avstrijske kronovine, kjer bi ne službovalo več slovenskih mož. Zahtevajmo torej rojaki, iz teh in drugih uzrokov na javnib shodih, da se tudi v Celju uvedejo slovenske vsporednice kakor v Mariboru. Slovenski državni poslanci, potegujte se z vsemi močmi za slovenske paralelke v Celju!