Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številko veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspcdicija, Stolni trg št. 6, poleg »Katoliške Bukvama". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr., če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. Štev. 163. V Ljubljani, v torek 21. julija 1891. Letni!* XIX. Kdo seje prepir? i. Vsak zaveden Slovenec, ki redno in pazljivo čita slovenske liste, prepričan je na žalost svojo, da divji med nami, osobito na Kranjskem, ne le »nesrečen oseben prepir", temveč načelen boj mej liberalno in konservativno stranko. Razdeljeni smo popolnoma v dva nasprotna si tabora, ker »prt je med nami prerezan". Že nekaj let je tlela žrja-vica pod pepelom, le z velikim trudom posameznih rodoljubov bil je navidezno pogašen ogenj domačega boja, ki je zadnji čas vsplamtel iz nova narodu v škodo, skupnemu našemu nasprotniku v posmeh in veselje. Dolžni smo ne le svojemu poklicu, v višji meri narodu, kateremu žrtvujemo svoje duševne in gmotne moči iz ljubezni in prepričanja, da čitateljem svojim v glavnih potezah označimo vzroke, iz katerih se porajajo nasprotja, vzbujajo strasti in širi razdor med vse sloje prebivalstva. Ni pa naš namen, da opišemo z zgodovinsko natančnostjo razvoj tega boja, naštejemo vsa posamezna bojišča, kjer smo si stali nasproti, navedemo vsa imena obestranskih vojskovodij in njihovih oprod in da po Uomerjevem načinu plastično naslikamo orožje, s katerim se bojujejo naši nasprotniki. Ti vzroki so stari, segajo nekaj desetletij nazaj v politično zgodovino slovensko; prebrskati bi morali vse predale slovenskih listov, v prvi vrsti »Slovenskega Naroda", da bi s črnim na belem Htemeljili in dokazali svoje nepristranske trditve. Glavni vzrok vsega boja je: nejasnost pa slabost v načelih in nazorih, odurnost surovost v obliki. in recimo Rekli smo, da sta med nami dve stranki: konservativna in liberalna. Prva ima korenine svoje v narodu, ki je eminentno konservativen, zvest svojim šegam in navadam, neomahljivo udan veri svojih pradedov. Ta hoče ohraniti ali konser-vovati to, kar so modri ljudje od nekdaj spoznavali in rabili kot dobro in pravo, drži se onih načel, ki so bila in ostanejo vedno stalna in nepobitna, ob jednem pa napreduje po razmerah časa ter loči lupino od zrna, obliko od stvari same. Imenujejo jo tudi „klerikaIno", ker ves boj se suče proti duhovnikom ali klerikom iu onim možem, ki duhovnikom še priznavajo pravico, govoriti ne le na leči, temveč tudi v javnem življenju. Koliko resnice je na trditvi, da ta stranka »zametava in izpečava na debelo in drobno najstarše in najsvetejše pravice slovenskega naroda", o tem hočemo pozneje govoriti. Druga stranka, liberalna, je tuje seme, katero je časa tok zanesel v naše kraje. Ideje, na videz lepe, v resnici pa pogubljive in škodljive, za-trosili so med nas nemško-liberalni listi in pa mnogi omikanei, kateri so se navzeli tujega duha na višjih šolah v velikih mestih. Ta stranka skuša po vzgledu tujih učiteljev s korenino iztrebiti stare dobre naprave, »podreti in odpraviti hočejo vse, kar je bilo nekdaj, in same novotarije staviti na njih mesto." Posebni znak te mednarodne zveze pa je boj proti krščanskim načelom, cerkvenim naredbam, in izvajanje teh načel v praktičnem življenju. Skratka: Liberalne stranke v tem slabem pomenu besede na evropskem kontinentu bijejo boj proti veri in cerkvi. To je načelo, katero druži povsod liberalce proti konservativcem. Tu nam bodo naši domači nasprotniki »odločno in neustrašeno" ugovarjali, da jih imenujemo liberalce, sklicevali se bodo ua najnovejši shod »Slo- venskega društva", na katerem se je izreklo, da naj se stranka organizuje kot posebna „narodno-na-predna stranka", trdili bodo, da se je naša stranka »izneverila stari slovenski zastavi (1) ter sluteč v vsakem narodsem napredku nevarnost za vero, poteptala v blato naše najodličnejše pisatelje in pesnike, hotela v nič potisniti naše najboljše može in vsacega, kdor se je upal v bran postaviti temu početju, ožigosala verskega mlačneža ali pa celo brezverca!" Tožili in opravičevali se bodo pred svetom: »Neizmerno boli slovenske posvetnjake to očitanje, kajti dobro vedoč, da bodijo isto pot, kakor njih predniki, neso si v svesti nobenega greha." Kako gauljivo znajo govoriti naši „napred-njaki"! Reveži, zapuščeni od b rez dom o vi n c e v, stopili so v svoj krog, v »Slov. društvo", ker so »klerikalci čez glave vseh treznomislečih narodnjakov ustanovili svoje lastno politično društvo." Res, občudovanja je vredna njihova čista in nesebična ljubezen do naroda, »ki ima globoko vcepljeno v srce sveto vero svojih očetov". Da, zavijati znajo resnico naši ljubeznivi nasprotuiki, ogrinjati plašč skromne in nedolžne ovce, a volkovi smo le mi, ker se bratimo z nemčurji in z nogami teptamo svetinjo narodovo, jezik slovenski. Predno v prihodnjih številkah zavrnemo ter kot popolnem neosnovano dokažemo to zlobno in farizejsko obrekovanje, navedemo danes v dokaz svoje trditve, da je slovenska »napredna" stranka v bistvu svojem liberalna, in to v slabem pomenu besede, odstavek iz »Slovanskega Sveta", torej lista, ki je nam že od nekdaj nasproten in je bil v najožji zvezi ravno z nekaterimi veljaki .napredne" stranke. Ta list piše mej drugim v svoji 13. Številki t. 1. naslednje: »Tudi mi ni umevno, zakaj LISTEK. Ponočni kralj. Francoski spisal A. de Lamothe, (Dalje.) Hadfieldov sin ni bil jedini izseljenec iz Mali-bory-a. A v kolikih kočah drugje pripravljali so se, kakor on, na dolgo prognanstvo!—Dnevi pred njih odhodom so si povsod jednaki; moderni pisatelj, ki um4 dobro popisavati, spisal je sledeče ganljive vrstice: »Mejtem, ko bratje in sestre pripravljajo prtljago in malemu bovčegu, ki mu hr&ni potrebno obleko, pridenejo rušo s šopkom shamrocka, da bi ubogi ndselnik poleg borne koče ohranil si živ spomin na smaragdni otok, — poučuje skrbni oče, ljubeznjiva mati odhajajočega otroka z nasveti svoje vere, svoje izkušnje, svoje ljubezni! Zdi se nam, da slišimo govoriti starega Tobijo, kako svojega gorko ljubljenega sina blagoslavlja in mu zaduje opomine deli: Moj ljubi sin, ohrani Boga, svojega Gospoda, v svojem srcu vse dni svojega življenja; varuj se privoliti v greh in postav Gospodovih prestopiti. — Varuj se storiti komu, česar sam sebi ne želiš. — Išči si svetov modrih mož! — Hvali Boga vBak čas in prosi ga, da v6di tvoja pota in da vsi tvoji nasveti v njem ostanejo. — Odhajaj z Bogom! — Vsemogočni naj bo s teboj, da bo tvoj pot srečen, in njegov angelj naj te spremljat" Vsak dan, ki so ga šteli do odhoda, bili sta obe družini pri sr. maši v Glengariffu. Slepa Jova- niča jih je spremljevala, vodila jo je za eno roko Zalika, za drugo njen brat Peter. — V petek po • sv. maši stopale so ravno te osebe po poti navzgor v Bantry; polovica prebivalcev vasi je je spremljevala. Med svojim očetom in vikarijem 0'Connorjem stopal je Peter molčeč; oče in vikarij sta govorila. — Dospevši na kraj, kjer se cesti stekati, so se ustavili ter poslušali govor svojega dušnega pastirja. Ko pa je pridrdral poštni voz iz Kenmare, pokleknil je Peter pred vikarija in ta ga je blagoslovil. Jurij Hadfield pristopi, blagoslovi sina, objame ga in pritiska na sreč. Vsak mu na to podi roko, ter mu solznim očesom želi srečne poti. Voz je bil že blizu. Peter objame slednjič očeta, brate in sestre, porine kovčeg na voz, prekriža se ter sede med Zaliko in njenega očeta, katera sta ga spremljevala v Cork. — Hadfield je obstal na cesti in gledal za vozom, še-le ko mu je ta izginil izpred oči, se je napotil z vikarijem navzdol proti domu. Od Glengariffa do Macrooma traja vožnja le šest ur. Ob 7. uri zvečer odpeljali so se potniki z vlakom, ki ob 78/4. uri dospe v Cork. Isti vlak pripeljal je dvajset izseljencev, žrtve mnogoštevilnega iztiranja. Spremljal je je prečastiti James M Fadden, katoliški vikarij iz fare Agabalog. Dva plemenitnika, z zelenimi trakovi na rameh, pričakovala sta izseljence, da jih popeljeta v veliko poslopje, na katerega dvorišču so jim »plemenito-misleči" meščani pripravili zadnji obed — na domačih tlčh. Skoro vsi izseljenci — možje in dekleta — so bili mladi, v cvetju svojih let. A veselega, polnega obraza nisi videl mej ujimi. Bili so blede, suhe, s cunjami pokrite postave. Ko vsi pridejo k mizi, približa se siv starček Petru in pravi: »Brate, ne vem, morebiti se motim, a tvoj obraz se mi znau zdi; ali nisi izrodovineCulnauov iz Bantry a?" »Po imenu se glasim Hadfield", odgovori Peter, »a moja stara mati je bila iz rodu Culnanov, žena starega Iladfielda." »Velikega mornarja?" »Da, istega!" »Jaz sem tudi iz rodu Culnauov in sicer brat tvoje stare matere, sevčda mnogo mlajši od nje. Bival sem v Connemari. Vrečica — božja volja naj se vsegdar spolni — vzela mi je vso družino. Ostala mi je jedino ta nečakinja Barbika, katero bodem poslal njenemu strijcu v Baltimore. Zelo me je skrbelo, pošiljati jo samo, ker je ne morem sprem-Ijevati. Bog — njegovo ime bodi hvaljeno — mi je poslal v tebi sorodca, kateremu priporočam svojo varovanko. Potnina je plačana, iu na pristanišču jo bode strijc že čakal. Prosim te le, da jo na poti čuješ! Ali mi obljubiš?" »Sam jo bodem spremil do strijca, da se se-znauim ž njim, ker tudi jaz v Ameriki nimam znancev." »Bogat ni, a je pošten, kar je boljše! Bog te blagoslovi, moj sin, na tvojej dobroti, jutri ti jo bodem izročil, — jaz pa — jaz bodem umrl — v ,workbouse'-u." (D»U« MU.) se liberalci zovejo za narodno stranko; niti liberalizem ni p r o i z š e 1 iz bistva slovenskega naroda, nego je importovano nemško zeljišče, niti narod jih ni izbral za s v o j o stranko, kar vsaj nekoliko dokazujejo poslednje volitve v dunajski parlament. Slovenski liberalci niso tovariši ni srbskim liberalcem, kajti k tem pripada kot jeden iz najvidnejših členov sam metropolit Mihail, človek v najvišjej stopinji pobožni in goreči zaščitnik vere svojih pradedov. Tudi se ne dajo primerjati slovenski liberalci z angleškimi. Slovenski liberalizem je zmes slovenskega duha z nemškim verskim ravnodušjem, dasi oni ne priznavajo tega, odkar so jim izpod-letele prve poskušnje pred dobrimi petnajstimi leti." Tako pereče resnica že davno niso slišali naši liberalci, in to od moža, ki jih dobro pozmi in jim stoji bližje, nego nam. Kranjska gimnazija. (Govor poslanca J. Kušarja v državnem zboru dne 27. junija 1891.) Visoka zbornica! Ni tako, kakor je omenil gospod podpredsednik, da želim govoriti kot proti-govornik, temveč so le okoliščine tako nanesle, da sem prišel mej protigoromike. Nasprotno, jaz hočem še prav odločno nastopiti kot progovoruik. In zakaj ? Zato, da ustrežem nujnim željam prebivalstva našega dobrega mesta Kranja. Hkratu z več drugimi naredbami se je pred kakimi štirimi leti opustila Kranjska gimnazija. Tedaj se je res ta stvar utemeljevala s tem, da se je gimnazija, ki je bila v Kranju od 1861. leta, opustila iz administrativnih ozirov. Omenim naj, da je že francoska vlada 1810. leta spoznala, da je gimnazija v Kranju potrebna, in jo je tudi bila osnovala. To je storila tuja vlada, ki je bila zasela našo deželo. Seveda je mogočni Napoleon tedaj mislil, da bode dlje časa vladal na Kranjskem, kakor sploh v avstrijskih deželah. Pa bodi temu kakorkoli, ali tajiti se ne dd, da je gimnazija v Kranju potrebna. Obiskovalo jo je primerno število učencev, včasih cel6 veliko, za to imamo statistične dokaze. Omeniti hočem, da naše Gorenjsko pošilja precejšnje število učeneev v gimnazijo. Posebno naš kmet rad pošlje sina v šolo, da bode .gospod", to J je, duhovnik. Kmet pošilja sina najrajši v gimnazijo, dasi bi bilo želeti, da bi marsikateri lotil se j drugih študij. Jaz nočem o tem dalje govoriti, temveč hočem le utemeljiti potrebo, da se zopet obnovi gimnazija v Kranju. Ljubljanska gimnazija je bila tako prenapolnjena, da so morali namesto opuščene gimnazije v Kranj u osnovati novo nižjo gimnazijo v Ljubljani. Vprašam torej: Čemu se je gimnazija premestila v glavno mesto, kjer je treba ni bilo, ker že imajo višjo gimnazijo, in tako odtegnilo učence s Kranjskega mestu kranjskemu? Oa bi se bila gimnazija v Kranju opustila za- 1 radi premalega števila učencev, temu moram ugovarjati, kajti gimnazija v Kočevju ima še mnogo manj učencev. Za kočevsko gimnazijo dobč se učenci le s tem, da je bogat kmet iz Kočevja na dobrosrčen način z razpisom znatnih ustanov za učence te gimnazije pripomogel mladim ljudem, da morejo hoditi v to gimnazijo; Gorenjci si pa iz lastnega nagiba večkrat pri težavnih razmerah prizadevajo izobražiti se v gimnaziji. Požrtvovalnost kranjskih meščauov je zelo velika, in pripravljeni so vse mogoče storiti, da bi se le gimnazija obnovila. Visoka učna uprava morda ni bila dobro poučena, ko se je opustila gimnazija. Bivši ravnatelj, ki je šel v pokoj, — ne vdm, če je še živ, — se še toliko ni potrudil, da bi porabil podpore, katere je dobil od kranjske hranilnice. Jaz sem bil osoben prijatelj tedanjega predsednika kranjske hranilnice in sem ga vprašal, zakaj da hranilnica tako malo stori za kranjsko gimnaz;jo, ko vendar toliko daje za druge človekoljubne namene? Odgovoril mi je: .Ravnatelj mi je rekel, da ni imel priložnosti, da bi bil porabil lanski denar — 200 gld." To ni bilo res! Najbrž ravnatelj ni maral službovati v Kranju in je delal na to, da se gimnazija opusti. Vsaj meščani v Kranju največ tako sodijo. Naslednik njegov pa tudi ni bil dosti bolj vnet za gimnazijo in je z nejasnimi poročili največ pripomogel, da se je gimnazija razpustila. To je občno mnenje v Kranju. Mimogrede opomnim, da bi bilo dobro, da bi v vsakem ministerstvu, kjer je toliko uradniških mest, bil vsaj jeden višji uradnik, — nižji so morda, — iz vsake kronovine, kateri bi dobro poznal razmere svoje dežele in bi jih lahko pojasnil ministru, ko bi bilo treba. Jaz to rečem posebno z ozirom na Kranjsko, ker mi je znano, da 8 Kranjskega ni nikogar v ministerstvu notranjih stvarij. Da se predolgo ne mudim, hočem le še visoko vlado uljudno prositi, naj znova resno pretresa obnovljenje gimnazije v Kranju in za drugo leto (1892) postavi dotično svoto v budget. Visoko zbornico pa prosim, da vsprejme dotično resolucijo, katero bodem izročil gospodu predseduiku. (Dobro! Dobro 0_ »Matica Slovenska". LXXXIX. odborova seja v sredo, dne 8. julija 1891. (Konec.) Za letos je plačalo 1024 letnikov; od zadnje seje (15. aprila) je pristopilo društvu na novo 67 članov, in sicer vsi kot letniki, namreč: 1. Benko Ivan, učitelj v Lovodnjah. 2. Berlot Anton, vikar na Srednjem. 3. Beseljak Franc, c. kr. konj. strelcev v Sinju. 4. Bežek Rupert, c. kr. notar v Tržiči. 5. Bisail Alojzija, učiteljica v Kanalu. 6. Bralno društvo pri sv. Andraži, 7. Bralno društvo v Cezanjevcih. 8. Brezigar Josip, učitelj v Dobrdobu. 9. Cekal Ferdinand, kaplan v Jesenicah. 10. Čitalnica narodna v Brežicah. 11. Dugulin Ivan, župnik v Ajdovščini. 12. Gilly Peter, c. kr. poštar v Kropi. 13. Harcin Mihael, posestnik v Smihelu na Koroškem. 14. Hauptman Andrej, pos. sin na Ruti. 15. Hiersche Franc, kaplan v Planini. 16. Homau Jos., kaplan v Črni. 17. Jaklič Franc, učitelj v Ljubljani. 18. Jalnopomec Andrej, klerik v Zagrebu. 19. Ja-nežič Franc, doktorand v Avguštineji na Dunaji. 20. Kavčnik Ivan, c. kr. sodo. pristav v Kranji. 21, Kofol Valentin, mizar in cerkovnik v Kanalu. 22. Kogej Ferdinand, vikar v Črnem Vrhu pri Idriji. 23. Komavli Filip Jakob, učitelj v Desklah. 24. Ko-vačič Blaž, bogoslovec v Zagrebu. 25. Krejči Dav., kaplan v Žabnicah. 26. Križman Ignacij, učitelj v Gabrijah. 27. Križnič Josip, učitelj v Ligu pri Kanalu. 28. Kržič Josip, posestnik v Borovnici. 29. Kulnovič Josip, trgovec v Brežicah. 30. Kukovič M., kaplan v Konjicah. 31. Loeschnik Avgust, trgovec pri sv. Lorenci. 32. Luvin Peter, učitelj v Vojščici. 33. Medvešček Peter, nadučitelj v Opatjemselu. 34. Megušar Jurij, trgovec v Kropi. 35. Mojzišek Ant., kaplan v Poličanah. 36. Možina Anton, učitelj v Levpi. 37. Pajek Jakob, kaplan v Slov. Bistrici. 38. Papler Jakob, farni oskrbnik v Gorenčah. 39. Pav-letič Franc, kaplan v Ločnika. 40. Pevsko in bralno društvo na Opčinah. 41. Regally Franc, stud. jur. na Dunaji. 32. Repič Peter, nadučitelj na Uncu. 43. Resman Ivan, žel. uradnik v Nabrezini. 44. Rozman Josip, bogoslovec v Celovcu. 45. Rožman Vekoslav, bogoslovec v Zagrebu. 46. Rustija Anton, učitelj v Kalu. 47. Sadu Fortunat, učitelj v Ščav-niškem dolu. 48. Schifirer Ludovik, kaplan v Borovnici. 49. Dr. Sedej Franc, c. kr. dvorni kaplAn itd. na Dunaji. 50. Sturm Anton, bogoslovec v Celovcu. 51. Santl Matija, posestnik v Hijaševcih. 52. Šijanec Vekoslav, bogoslovec v Zagrebu. 53. Sumah Valentin, župnik v Smihelu na Koroškem. 54. Tamše Valentin, župnik na Prihovi. 55. Tome Marija, gostilničarica v Spodnji Šiški. 56. Tomšič Fr., uradnik v Trebnjem. 57. Turzan Silvester, bogoslovec v Zagrebu. 58. Uršič Andrej Anton, poddruž-nik v Kanalu. 59. Verhunc Andrej, posestnik na Bledu. 60. Voditeljstvo zas. dekliške šole v Celju. 61. Vozlič Jakob, mestni kaplan v Radgoni. 62. Wagner Ivan, kaplan v Pliberku na Koroškem. 63. Wenig Karol, kaplan v Ljutomeru. 64. Witzman Franc, učitelj v Ribnici na Štajerskem. 65. \Vrus Josip, kaplan v Tržiči. 66. Zdolšek Andrej, kaplan na Paki. 67. Zupan brata, orgij, mojstra v Kamni Gorici. Prirastek knjižnice znaša za isto dobo 64 knjig, zvezkov in časopisov; večinoma po zameni, nekoliko tudi vsled daril; največ slovenskih, čeških in ruskih; nekaj hrvaških, latinskih, bolgarskih, nemških in angleških. Politični pregled. V Ljubljani, 21. julija, lotran)« dežel«. Mladočehi. Ker Mladočehi neso hoteli prevzeti mandatov, je b Češkega voljenih pet Čehov in pet Nemcev v delegacijo, tako bi bili le štirji Nemci in Šest Cehov. Mladočehi neso hoteli prevzeti mandatov iz dveh uzrokov. Njim ni ugajalo, da bi bil voljen poleg njih še jeden Staročeh, ker bi se s tem potrdilo, da staročeška stranka še ni izginila, kakor radi trdijo Mladočehi. Veleposestniki so popolnoma pravilno postopali, da so Staročehom odstopili jeden mandat, ker je velik del češkega naroda staročeškega mišljenja. Glavni uzrok je pa to, da Mladočehi sploh neso marali priti v delegacijo, ker bi bili morali ondu pokazati svojo barvo glede na vnanjo politiko. In baš, kar se tiče vnanje politike, je mej njimi največja nejasnost in največja Srbi v Pragi. V nedeljo pripeljalo se je v Prago gledat razstavo stoindvajset Srbov. Češko prebivalstvo jih je navdušeno vsprejelo. V raznih govorih se je posebno naglašala slovanska vzajemnost, in pa, da bodočnost pripada Slovanom. Nekateri govori bili so malo neprevidni, kajti slovanski na-, sprotniki bi jih utegnili napak tolmačiti. Posebno je pa bilo odveč, da je jeden govornik proslavljal Jana Husa in Zižko. Sicer je to storil le neki Srb, kateremu morda razmere niso dobro znane. Pro,-slavljenje Husovo ue ugaja češkim plemenitašem in jih odganja od skupnega delovanja z drugimi bori-. telji naroda češkega. Mora pa užaliti tudi vse dobre katolike, katerih je na Čdškem velika večina. Jnžnoogersko razstavo v Temešvaru je otvoril v nedeljo ogerski trgovinski minister. V svojem govoru je naglašal napredek Ogerske, uvajanje reform in pa, da se bode z novimi pogodbami odprla pot ogerskim pridelkom in izdelkom v inozemstvu, Govoril je mnogo, ali o razstavi pa malo, iz česar bi lahko sklepali, da ni baš posebno sijajna. Vnanje driar«. Avstrija in Rumnntja. Konec je večletni carinski borbi mej Avstrijo in Rumunijo. Državni zakonit je že objavil naredbe, po katerih se odpravijo vse izjeme carine za rumunsko blago. Odslej se bode blago iz Rumunije dovažalo z istimi pogoji, kakor se iz druzih držav. Živinorejci bodo nekoliko na slabšem, ker bodo rumunski voli zopet delali konkurenco, ali zato pa se bode odptla našim trgovskim izdelkom pot v Rumunijo. Konec carinske borbe je pa velikega političnega pomena. Nasprotna narodnogospodarska politika je kolikor toliko ovirala dobre politične odnošaje med Avstrijo in Rumunijo. Bismarck je sicer nekoč se izjav i, da narodnogospodarska politika ni v nikaki zvezi z drugo politiko, ali v praksi se pa navadno kaže drugače. Javaljne bodo kje simpatizovali za državo, ki jih skuša narodnogospodarski uuičiti. Shodi vladarjev. Govori se, da car ruski pride letos v septembru v Berolin. Ta prihod ruskega carja v nemško prestolnico bi pač Francozom ne ugajal, kajti dokazoval bi, da je do zveze mej Rusi in Francozi še precčj daleč. Zatrjuje se pa tudi, da kraljica angleška pride v Berolin. S tem bi le vrnila pohod nemškega cesarja, ali v Parizu bi pa tudi tega radi ne videli, ker bi vsekako dokazovalo prijazne odnošaje mej Nemci in Angleži. Vesti o teh shodih so pa seveda le časniška ugibanja, kaj oficijelnega se še ni naznanilo. Francozi in Rusi. Kakor je izvedel angleški list „Daily Chronicle", dobili so ruski častniki nalog, da ne smejo ničesar govoriti o politiki, ko bode pomorsko brodovje v Kronstadtu. Banketa na čast Francozom se bajč ne udeleži car Aleksander. Če se potrdi ta novica, bode prihod francoskega brodovja v Kronstadt izgubil jako mnogo pomena. Boulanger. Umrla je prijateljica generala Boulangerja de Bonnemain. Ta je dobivala obresti od 1,200.000 frankov in je močno podpirala generala. Sedaj bode generalu ta podpora odšla in jelo mu bode pomanjkovati denarja. Kaj bode sedaj storil, ni še gotovo. Tako potratno ne bode več mogel živeti. Govori se, da se hoče pofruiti v Francijo in zahtevati, naj se obnovi njegova pravda. Vladi bi s tem napravil velike neprijetnosti. Dvomiti ni, da bi ga državno sodišče znova obsodilo, ali po deželi bi se pa narod zopet začel navduševati zanj, zlasti v Parizu bi utegnilo nastati nevarno gibanje. Za vlado bi to bilo tem nevarnejše, ker Ž8 itak ne stoji posebno trdno. Francoski zbornici pojdeta v soboto fla počitnice. Za vlado je to velika sreča, kajti poslednje seje so pokazale, da nima več zanesljive večine. Nekaterim poslancem morda Freycinet že predolgo vlada. Ob počitnicah bodo volilni shodi in poslanci bodo imeli priliko izvedeti, kako sodijo volilci o sedanji vladi. Po počitnicah pa se bode odločila Freycinetova usoda. Najbrž bode takoj prišlo do ministerske krize. Predsednik republike bode pa le s težavo sestavil novo vlado. Republikanska stranka je tako razcepljena, da je težko sestaviti vlado, ki bi dobila v zbornici veČino. Več republikanskih poslancev je pa, ki mislijo, da morajo vsaki vladi delati opozicijo. Občinske volitve na Grškem so bile v D® ! Jx°\7.AteQA1 izvo'ien j0 Pa župana Trikupisov pristaš Molas. Ce so tudi po deželi izpale volitve za opozicijo tako ugodno, kakor v Atenah, pričakovati je, da bode Delyannis kmalu dovladal. Občinske volitve na politiko sicer nimajo neposrednega upliva, ali kažejo mišljenje naroda, kar pa že upliva na nekatere poslance. Trikupis sam je moral že slutiti da se zfluj razmere na boljše obračajo, kar je bil šel v Beligrad in Sofijo, da se je posvetoval s srbskimi in bolgarskimi državniki o bodoči balkanski politiki. Ko bi se ne nadejal, da pride na krmilo, ne imelo bi njegovo potovanje nobenega pomena. | Izbirni dopisi. Iz Radovljice, 20. julija. V nedeljo 19. t. m. ' je počastilo pevsuo delavsko društvo „SUvec" ra- j dovljiško mesto s svojim pohodom. Sprejem je bil : slovesen. Mej strelom s topiči stopa si. društvo z < razvito zastavo proti slavoloku, kjer je pozdravi mestni j župan g. A. Roblek kot predsednik pevskemu društvu .Triglav', gdč. Babičeva pa podd s primernim pozdravom bujen šopek g. predsedniku Valentinčiču. Obema se zahvali g. predsednik na prisrčnem pozdravu, omenjajoč, da ni pričakoval tako slovesnega vsprejema. Na to nagovori v imenu požarne brambe g. Kosmač, na kar se mu zahvali g. predsednik iz-ražujoč posebno veselje, da jih tudi požarna bramba počasti s pozdravom. Zdaj zapoje si. društvo ,Kranjc glej tvoja zemlja je zdrava'. Mej živio-klici' pomika se društvo dalje. Ko dospe v mesto, vsipljejo se raz okna cvetlični šopki, raz hiše pa vihrajo tro-bojnice, Ob 10. uri se je udeležilo si.'društvo sv. maše, pri kateri so izborno peli slovensko Nedvedovo mašo. Pri skupnem obedu in sledeči veselici na gostilniškem vrtu g. Hiršman-a so se menjavali navdušeni nagovori in odgovori — omenjamo vzlasti g. predsednikovega na g. župana — z lepim petjem Došlo je tudi več telegramov. Po dokončanej veselici gre društvo spremljevano od .Triglava' in obile množice na postajo. Kakor zjutraj pri prihodu, tako zdaj pri odhodu pozdravlja drage goste pok topičev. Na postaji še pojeta vrsteč se el. društvo ,Slavec' in .Triglav'. Ta izvanredni obisk ljubljanskih gostov v tako obilnem številu gotovo ne bode ostal brez vpliva na radovljiško mesto, vpliva, katerega označujejo besede na slavoloku: Slavcev divni glas Vzbuja naj domoljubje v nas! S Save ob južni železnici, 19. julija. (Birma. Razpis cerkvenikove in organistove službe.) Tudi savska mala župnija, katera se razteza na obeh straneh bistre reke Save, učakala je letos redko srečo in nepopisno veselje. V ponedeljek 13. t. m. so prevzvišeni knezoškof delili tu zakrament svete birme 139 otrokom ; 50 je bilo domačih, drugi so prišli od drugod, največ iz Polšnika. Predvečer okrog 6. ure pripeljali so se prevzvišeni v spremstvu nekaterih gospodov iz Hotiča na Savo. Sprejeli smo jih v vasi ter spremili v lepo cerkev sv. Nikolaja. Po skromnih močeh smo skrbeli za dostojen sprejem. V ponedeljek ob 8. uri pričelo se je cerkveno opravilo. Duhovnikov je prišlo lepo število k tej slovesnosti, Petje oskrbeli so dobro izvežbani gospodje litijski pevci, katerim tu javno izrekam svojo zahvalo. Na Savi smo brez cerkvenika in organista že od sv. Jurija; služba je razpisaua do 15. avg. t. I. Cerkovnikova služba je dobra, stanovanje čedno, ima dva sobi, zraven je kuhinja, klet, hlev, tudi sta dva vrtička za potrebno zelenjad. Bere je do 44 mernikov žita, polovica pšenice, drugo ajde, dobi se še nekaj prodiva iu druzih reči. Štolirina po navadi znaša na leto do 50 gld.; letos smo poboljšali plačo za orgljanje za 30 gld. Ako bo otroke podučeval v branju, pisanju in računstvu, dobi 100 gld.; to je zagotovljeno od šolske oblasti. Prosilci za to službo naj pošljejo svoje prošnje s potrebnimi spričevali zmožnosti in lepega vedenja cerkvenemu predstojništvu. Služba se lahko precej nastopi. Oženjeni brez družine ali z malo družino imajo prednost. Prosti pa naj vzame seboj mater, ali sestro ali drugo pametno osebo. Več se izve pri podpisanem. Pošta Sava ob južni železnici. Martin M o le k, župnik. Dnevne novice. V Ljubljani, dne 21. julija. (Državni poslanci v Pragi.) V soboto popoldue je bil v Pragi na Žofinskem otoku banket na čast državnim poslancem. Bilo je 83 udeležnikov, in sicer vsi došli državni poslanci, mnogo članov češkega plemstva, več bivših staročeških poslancev, zastopniki izložbenega odbora, mesta Prage, deželnega odbora itd. Prvo napitnico je govoril deželni maršal knez Jurij Lobkovio na došle poslance kot zastopnike prave avstrijske misli in ua cesarja. Princ Karol Schvvarzenberg je napil gostom z željo, naj bi jim praška razstava, dokaz moči zavednega in naprednega naroda, ostala v najlepšem spominu. Grof Karol Buquoy je napil grofu IIohenwartu kot Cehom najpriljubljenejšemu dr/.av-niku, ki je v nevarnih dneh združil močno falango sobojevnikov v državnem zboru. Mej napitnico je vstalo vse občinstvo; navdušeni slava - klici so odmevali po dvorani. Grof Ferd. Deym je napil načelom pravičnosti in avtonomije, katera zastopa IIohenwdrtov klub. Grof IIuhenwart se najprvo zahvali na preprijaznera vsprejemu. »Prišli smo," — nadaljuje govornik, —• „ne iz same radovednosti, temveč v prepričanju, da najdemo tu v dovršeni meri, kar more storiti marljiv in napreden narod. .. . Na tem mestu, katero so mi zaupali moji tovariši, hočem ustrajati tor kraljevini češki koristiti po svojih močeh. Kraljevina češka zavzema prvo mesto v avstrijskem cesarstvu, zato pa bode tudi dosegla, kar more zahtevati po pravici. O tem ne more nikdo dvomiti, kdor je videl uspehe Vašega dela." (Navdušeno ploskanje in „slavau-k!ici.) Govorili so še: grof Staduicki, grof Zedvic, grof DiVffy, dr. Kathrein, dr. Šole, baron Dipauli in prelat Karlou. Zvečer je bila v narodnem gledališču slavnostna predstava. (Osebne vesti.) Minister za nauk in bogočastje je uvrstil v osmi službeni razred g. Fr. H u b a d a, profesorja na prvi državni gimnaziji v Gradcu, g. Ivana Krušiča, na državni gimnaziji v Celju, iv dr. Josipa P a j e k - a , profesorja na državnem gimnaziji v Mariboru. (Krajevna imena.) A. pl. Jakscb, arhivar koroškega zgodovinskega društva, izdal je knjižico „Eine offene AuUvort", v kateri skuša oporekati trditvam in razkazovanju knjižice „Zur Ortsnamen-forsehung in Kiirnten „Ein Wort der Richtigstellung und Abwehr''. Zadnjo knjižico je izdalo ,kat. pol. društvo za Slovence na Koroškem' kot odgovor na Jaksch-evo delce: „Ueber Ortsnamen". Akoravno slovenskega jezika nezmožen, razlagal je g. Jaksch (se vč po svojem kopitu) slovenska krajevna imena ter je v spisu dal duška tudi svoji mržnji do vsega, kar diši po slovanstvu. Na ta slranskarski spis je povsem stvarno odgovorilo ,katol.-politično društvo ; pa ta odgovor je g. arhivarja toliko razljutil, da je izdal omenjeno knjižico. Kaj več o nji spregovorimo pozneje. —rn— (Z Gorenjskega) se nam piše: Zidanje nove cerkve na Brezjah vrlo napreduje. Krasno pročelje je dozidano, sprednji del cerkve pokrit, zvonik se je še dvignil čez višino cerkve. Glavno delo se suče sedaj okoli kapelice čudodelne Matere Božje. Svete maše se bero kakor poprej, dasi se je poprejšnja cerkvica skrčila na samo kapelico in veliki oltar. Jednoglasna sodba o tej stavbi je, da bode kras celi Gorenjski. Kakor druga leta, privabil je tudi letos sveži, čisti gorenjski zrak prav mnogo gostov iz bližnjih in daljnih krajev k nam. Povsod že ne dobiš stanovanja. Posebno veliko gostov ima Bled, kjer letos svira jedeukrat v tednu vojaška godba iz Ljubljane. Vreme imamo krasno, le kmetovalci si žeI6 blagodejuega dežja. Letina obeta še precej dobro. (Dve pritožbi.) Prejeli smo mej drugimi te dni tudi dva obširna dopisa od prav priprostih dopisnikov, ki nas prosita, naj pošljemo njuno pisanje tiskano mej svet. Tema prošnjama moremo iz raznih uzrokov le deloma ustreči, ker svetu ni treba vedeti, kje so se včeraj ali danes sprle jezične ženice, kje je ta ali oni malo pregloboko pogledal v kozarec in se zvrnil v jarek pod pot. Ker pa prosita „prav lepo", da ne vržemo listov v koš — tudi vredniške koše že poznajo naši kmetovalci — naj zvedo naši čitatelji, da je doli v Št. Janžu na Dolenjskem cerkovnik, ki prav rad oblačici zvoni. To sicer ni nič posebnega, ker vsakega cerkovnika je to lepa in hvaležna naloga, da opozarja z zvonom ljudi, naj molijo, da Bog odvrne točo in prehude nalive. Ali ta cerkovnik, ki je sedaj brez imena v „cajtengahu, ima to grdo in pohujšljivo navado, da med zvonenjem kadi smodke, namesto da bi molil. Ljudje se nekda pogovarjajo ob nedeljah pod lipo, da bode vsak posestnik namesto žitne in vinske bere dal cerkovniku samo po jeduo smodko, če se ne poboljša, kar pa se bode gotovo zgodilo. — Nekje na Notranjskem blizo Postojne jo, kakor nam piše nekdo v imenu mnogih očetov in mater — če je to zadnje res, ne vemo — lepa šola s stanovanji za dva učitelja in cerkovnika. Elen od teh pa bi rad prostornojše stanovanje, zato sili jednega, naj se mu umakne. Ker pa ta ne more bivati pod milim nebom, preti, da bode dal slovo neuljudnemu 8otovarišu pod isto streho, česar pa menda ne žele ljudje. Toliko menda dovolj, gospod dopisnik? „Višji gospodje" tudi dobro vedo, da je boljša kratka sprava, kakor dolga pravda. (Družba sv. Cirila in Metoda.) Vsled prijateljskih poročil iz K&menika povodom VI. velike skupščine družbe sv. Cirila in Metoda v Kdmeniku dn^ 23. julija objavlja se nastopai celotnivspored: 1. Skupni odhod iz Ljubljane (Rudolfov kolodvor) 7'30 min. zjutraj. 2. Dohod v Kdmenik ob 9. uri. Slavnostni vsprejem skupščinarjev in gostov na kolodvoru po blagor, g. mestnem županu ter slavnih društvih: Načeln:štvo padružuiee sv. Cirila in Metoda; čitalnica; Lira; rgnjegasuo društvo; veterani. Mimo čitalnice do Fišerjeve restavracije za eventu-elni zajutrek. Odmor. 3. Ob 10. uri služba Božja v dekanijsko-župni cerkvi. 4. Ob 11. uri v mestni dvorani zborovanje po poprej naznačenem redu. 5. Ob 1. uri v salonu Fišerjeve restavracije banket s petjem društva „LTe". 6. Ob 5. uri veselica s petjem in godbo na Fišerjevem vrtu pri Petriču. 7. Ob '/aur> skupni odhod z godbo na kolodvor. Povratek v Ljubljano. (S Toplic) na Dolenjskem se nam poroča: Od 16. t. m. imamo z Novim Mestom dvojno poštno zvezo na dan, in to ostane tudi v prihodnje od 15. maja do 15. septembra. Prva pošta nodi iz Novega Mesta ravno opoldne ter prihaja na Toplice ob 1/22. uri; vrača se ob Ya3. uri v Novo Mesto, kamor pride ob 4. uri. Ta pošta dovaža na Toplice pisma in potnike od litijske in krške pošte in nazaj za litijsko pošto. Druga pošta hodi iz Novega Mesta po prihodu ljubljanske, dovaža na Toplice ob 7,6. uri potnike in pošiljatve ljubljanske in metliške pošte; vrača se ob 7. uri in prihaja v Novo Mesto ob 9. uri. S tem je jako ustreženo gostom na Toplicah, ker redno dobivajo pisma in časnike in imajo vsak dan dvojno zvezo z Novim Mestom. (Mednarodna slavnost katoliške mladine v Rimu.) Odbor za slavnostno potovanje katoliške mladine v Rim na grob sv. Alojzija izdal je poseben oklic, v katerem vnema katoliško mladino vseh narodov, naj se pridruži velikim slavnostim, ki se bodo vršile v Rimu od dne 27. sept. do 2. oktobra leta 1891. — Namen tej slavnosti, kakor poroča „Le moniteur de Rome", je trojen. Mladina katoliška se vabi v Rim, da skaže sv. Alojziju svoje spoštovanje, da pokaže svojo vero insvojo pobožnost; vabi se v Rim, da potrdi jedinost duha in srca, ki druži katoliško mladino vkljub raznim narodnostnim razlikam; naposled se vabi v Rim mladina v ta namen, da prejme nauk in blagoslov sv. očeta. — Oklic se završuje z geslom: Bogu našo vero! Sv. Alojziju na5e spoštovanje! Cerkvi našo ljubezen! Sv. očetu Leonu XIII. našo sinovsko neomahljivo vdanost! —• Slovesnost se bo vršila po nastopnem programu: V nedeljo dne 27. septembra ob 4. uri popoldne obišče mladina grob sv. Alojzija v cerkvi sv. Ignacija. — V ponedeljek je ob 10. uri slovesna sveta maša v imenovani cerkvi. — V torek je avdijenca pri sv. očetu. — V sredo je mednaroden shod raznih društev katoliške mladeži. — V četrtek je sv. maša, katero bode daroval papež v vatikanski baziliki. — V petek eb 4. uri popoldne zahvalna t slovesnost na grobu sv. Alojzija. (Višja gimnazija v Travniku) pod vodstvom očetov jezuitov je štela koncem letošnjega šolskega leta 129 učencev. Razven 24 so vsi drugi tudi v zavodu stanovali. Bošnjakov in Hercegovcev je bilo 86, iz drugih krajev monarhije jih jo bilo 37, 6 jih je bilo inozemcev. Po veri je bilo 117 katolikov, 9 pravoslavnih in 3 židje. Nauke so splošno vsi prav ugodno dovršili. (25. občni zbor I. ljubljanskega društva za podporo in oskrbljevanje bolnih in onemoglih udov) vršil se je v nedeljo ob 11. uri v mestni dvorani v navzočnosti mnogih članov. Odbor je predložil tiskano poročilo, v katerem poroča o 25!etni zgodovini društva, katero sicer tiho pa vspešpo deluje za svoje društvenike. Dosedaj je izplafalb udom nad 24.000 gld. podpore. Glavni blagajnik g. Anton ; Klein poroča o računskih zaključkih za leto 1S90. i Dohodkov je bilo 1410 gld. 12 kr., troškov 1371 gld., j 24 kr. Premoženje iznaša 5044 gld. 70 kr. Gosp. Widmayer kot načelnik preglednega odseka poroča, da so vsi računi v redu, ter izreka zahvalo vodstvu, posebno pa glavnem« blagajniku g. A. Kleinu. V vodstvo so bili izvoljeni gospodje : Dr. Keesbaeher, ravnatelj; J. Kovač, njegov namestnik; Ant. Klein, glavni blagajnik; Alojzij Eberle, preglednik; dr. Schatfer, zapisnikar. Društvo šteje 112 udov. Odboru se naroči, naj strožje postopa glede na vplačila in podpore. Na predlog g. J. Kovača so bili za častne člane izvoljeni kranjska hranilnica, ki je društvu darovala 2800 gld,, dr. Keesbaeher, Anton Klein, dr. Schafter, Pr. Drenik in K. Karinger z ozirom na zasluge pri vodstvu društva in prireje-vanju javnih tombol, ki so društvu donesle 3898 gld. Rtvnatelj dr. Keesbaeher se konečno spomiuja ustanovitelja društva, dr. Coste, in njegovega naslednika dr. viteza Schoppel-a. (Novomeško višjo gimnazijo) je obiskovalo koncem tega šolskega leta 207 učencev; mej temi je bilo 18 Novomeščanov, 169 sploh iz Kranjske, 17 Štajercev, 1 Pr morec, 1 Moravec, 1 Oger; po narodnosti 195 Slovencev, 11 Nemcev, 1 Ceh; po veroizpovedanju vsi katoliki. Odličnih je bilo 21 učencev, prvi red jih je dobilo 139, drugi 22, tretji 2, 21 jih ima ponavljalne skušnje. Maturo je delalo 18 osmošolcev; 4 so jo prestali z odliko, 7 z dobrim uspehom, 5 jih bode ponavljalo čez dva meseca, vsak iz jednega predmeta, 2 pa čez jedno leto. Šolnine so plačali učenci 2580 gld., ustanove so znesle 24S3 gld. 49 kr. V letnem poročilu je spis g. prof. L. Koprivška: „Latinsko-slovenska frazeologija k I. knjigi Ciesarjevih komentarjev ,de bello gallico' za naše četrtošolce". (Z Brezja) na Gorenjskem se nam piše: Ker marsikateri Marijinih čestilcev dvomi, ali bo mogel biti prisoten pri sv. maši, če se z jutranjim vlakom pripelje na to božjo pot, naznanjamo, da vsak dan ob 9. uri zjutraj daruje sv. mašo jeden domačih gg. duhovnikov. (Milijon in 300 tisoč gld. iz Amerike.) Kakor poroča karlovški list nSvjetlo", prišlo je zadnjih sedem let na pošto v Metliki od delavcev v Ameriki milijon in 300 tisoč gld. Na to pošto dohajajo po-šiljatve tudi za hrvatske občine Sošice v Žumberku, Ozalj in Ribnik._ Telegrami. Dunaj, 21. julija. Najvišji zdravstveni svet se je po preteku svoje opravilne dobe na novo sostavil z istim predsedstvom in člani. Trst, 20. julija. Pri banketu povodom 25letnice pomorske bitke pri Visu je bila prva napitnica na cesarja. Kapitan L'Abres se je spominjal junaške smrti mornarjev na italijanskih ladijah „Re d' Italia" in „Pale-stro", rekel, da je nekdanji sovražnik postal naš zaveznik in je napil italijanski mornarici. Kraj^ujevao, 21. julija. V vojaškem arsenalu so ustavili delo vsi delavci zaradi zaostale plače. Delavci kličejo: Dajte nam kruha! Mesto je vznemirjeno. ££ Piccoli-ieva tinktura za želodec i&Š" je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje pre-HSJS~ bavnih organov vrejajoče sredstvo, ki krepi želodec, ~ŽJEm HSJST kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Cena "5£2S ifljT steklenici 10 kr. (300—140) "Ž3ES Tujci. 19. julija. Pri Mallču : Richter, slikar; Menkeš, potovalec; Hostnik, Iampreeht, Leidlinayer, trgovci, z Dunaja. — Baselli s hčerjo iz Gorice, — Kornitzer s soprogo i Reke. — Breitlaehnor, vojaški oskrbovalni oficijal, iz Oseka. — Fichtner, zasebnica, iz Radovljice. — Windt, tovarnar, iz Prage. — Piccenin, zasenica; Mazalors, Averono, trgovca; [Colajani i rodbino, iz Trsta. — Grohman, uradnikova soproga, z rodbino, iz Črnomlja. — Huinel, oskrbnik, s sostro; Rostner, iz Ljubljane. Pri Slonu-. Valentinoig, potovalec; Rautman, knjigo-tržec, s soprogo, z Dunaja. — pl. \Vohlgemuth, fregatni kapitan, s soprogo ; gospa pl. Ritter s hčerjo, iz Trsta. — Locker, ravnatelj, s sinom, iz Lienca. — Doxat, zasebnica, iz Gradca. — Kolman, in Korbar, potovalec, iz Koprivnice. — Vičie iz Komna. — Kutte, trgovec, iz Budimpešte. — Schmin, trgovec, iz Prago. — Kohl in Sabathil iz Žatca. — Eisler, trgovec, iz Vel. Kaniže. Pri Juinem kolodvoru-, llolzer, profesor, z Dunaja. — Smolinger in Selanitz s Štajerskega. — Južna, hišni posestnik, iz Zagorja. — Obrane od sv. Tomaža. — Rupčie od sv. Lovrenca. Umrli ho: 17. julija. Vida Odlazek, železniškega uradnika hči, 14 mesecev, Parne ulice 17, katar v črevih. IS. julija. Anton Učak, delavec, 60 let, Ulico na Grad 11, jetika. — Alojzij Blas, delavčev sin, l1/« meseca, Karlovska cesta 22, katar v želodcu. — Marija Stern, delavka, 43 let, Kravja dolina 11, dementia. 19. julija. Ivan Erzin, čevljar, 40 let, Emonska cesta 10, jetika. V b olnišnici: 15. julija. Jožefa Pirš, kuharica, 45 let, jetika. IS. julija. Prane Ascher, privatni uradnik, 81 let, katar v črevih. Vremensko »porodilo. Cas opazovanja 20 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. Stanje irakomoru t mul 733 2 738 0 738 1 toplomors po Celiiju 184 20 6 17 8 Viter si. vzh. si. jvzh. Vreme 5 oblačno Š S i» S 00'0 Srednja temperatura 18'9°, za Oe" nad normalom II. izkaz darov za Prešernov spomenik. Prenesek . 369 gld. 09 kr. J. G. v T..........................5 „ — „ Petošolci v Novem Mestu ......10 „ — „ Neimenovanec v Kranju..............1 „ — „ čisti dohodek vrtne veselice pevskega društva „Slavec' dne 14. junija......52 „ 57 „ Fr. llrašovec, c. kr. upok. sodnik v Gradcu 1 „ — „ Jožef Marn, c. kr. profesor v Ljubljani . . 11 „ — „ Dr. J. Kotnik, notarski koncipijent v Ljubljani 10 „ — „ Dijaki iz Maribora, Celja, Ptuja in Gradca pri končni veselici v Ptuji , . . ■ ■ 3 ,. 30 „ Skupaj . 462 gld. 96 kr. Do današnjega dne je podpisanih vsega skupaj 769 gld. 9 kr., od katerih jo po gorenjem izkazu izplačanih 462 gld. 96 kr. V Ljubljani, dne 18. julija 1891. Anton Funtek, blagajnik. sv. Očeta Leona XIII. Preložil Andrej Kalan, vrednik ,.Domoljuba". Cena posameznim izvodom 10 kr. Pri večjih naročilih za razdelitev mej ljudstvo po dogovoru cenejša. Dobiva se v „Katol. Bukvami" v Ljubljani. < Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan, urednik »Domoljuba«. —o Ponatis iz „DomolJuba" o— I. zvezek. — Cena 20 kr., Obseg: Zlati lasje. — Dedščina. — V zametih pokopan. — Veronika. — Sama smola! — Trojni sveti večer. — Božič na sv. Gothardu. — V valovih življenja. •— Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo solnce. — Požar. — Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. Dobiva se v „Katol. Bukvami" in pri H. Ničmanu v Ljubljani. ************ a. S 3: C H cu O o • " > ^ 2 2 a r ce (j 3 •a ž .e, S s H u n a j 8 k a borza. Dn6 21. julija. Papirna renta 5%, 16% davka . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . Zlata renta 4%, davka prosta . . . Papirna renta 6%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. Kred tne akcije, 160 gld...... London, 10 funtov stri........117 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini .......... 5 Nemških mark 100....... . . 57 92 gld. 75 kr. 92 111 102 1024 295 80 50 95 60 35 58 80 Buč 20. julija. Ogerska zlata renta 4% Ogerska papirna renta 5% ..... . 102 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 135 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 149 Državne srečko 1. 1864., 100 gld.....180 Zastavna pisma avstr. osr.zera. kred. banke i'fi 97 Zastavna pisma „ „ „ „ „ 100 Kreditne srečko, 100 gld...... . 187 St. Genois srečke, 40 gld.......60 105 gld. 15 kr. 20 25 20 60 25 75 Ljubljanske srečke, 20 gld.......20 gld. 50 kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ — „ Rudolfove srečke, 10 gld.......20 „ — „ Salmove srečke, 40 gld........— „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld.....49 Akcije anglo-avstrijsko banke, 200 gld. . . 156 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2735 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 „ — Papirni rubelj . . ...............1 „ 28 Laških lir 100..........46 50 50 „ 75 „ - J ,MERCUR tmenjarnična delniška družba na Dunaju, I., VVollzeile štev. 10. Najkulantnejše se kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, sredke, valute in devize. Razna naročila IzvrSč se najtočncjc. "*H Za nalaganje glavnic priporočamo: 4% gališke propinacijske zadolžnioe. 4'/a % zastavna pisma peštanske ogerske komer- oljonalne banke. 4'/»% komunalne obveznioe ogerske hlpoteone banke z 10 % premijo. Na te papirje daje posojila avstro-ogorska banka in podružnice njene. 1860. leta srečke. Serijsko žrebanje že dn6 1. avgusta. Promese na cele srečko ..... gld. 14\ ■ ™ i , , . na petino srečke.....\ ^ /a > m 50 kr. kolek. Glavni dobitek gld. 300.000 avstr. velj. Premijsko žrebanje dn6 2. novembra.