115 številka. »■Dim__ uhaja p« trikrat na teden v inatili i«, danjih ob torkih, 6«trlklh tu Mtmtah. Zjutranje i«dnnje izhaja ob 6. ari zjutraj, *eč«rno pa ob 7. uri »afer. _ Obojan ladanje stan« : sa Jcdm MM . t. —.»0, laven Avstrije f. 1.4* m tri meeec. . , 2.*» . . . 4 — ■a pol lata ... 5,- \ \ \ ■a \eto . . 10 - . i«._ Na aareftba krti prltolmc untelu m na jaailja »str. Posamične številke •© dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v I rat u po a nji., O fl*Hd po S avl. Sobotno vejemo ladanja 9 1 rtu 9 v Gorici 4 a«. (^Jutranj* isđmcmj«.) V Trstu, v torek dne 25. septembra 1894. Tečaj XIX. EDINOST GiMilo alovenaketfa političnega društva za Primorsko. Oflaai »e rakune po tarifu v p<-titu; aa na*lov< t debelimi frkami so plafuje prottor, kolikor oblega i uradnih vr»tii\ »'o-laua osmrtnico in javnetahvale, do-mati ogla«! itd. se računajo po pogodbi. Vsi dopiti naj se pošiljajo ureditiAtvu : ulic« Caserma it. 18. Viako pi.nio mora biti frankovano, kur nefrankovaiia se no sprejemajo. Rokopisi se no vračajc. Naročnino, reklamacijo in oglate sprejema upravnimt-o ulica Caserma IS. Odprt« reklamacije 10 proste poAtnine. Socijalistićni shodi v Kamniku. V Ljubljani, 24. septembra 1894. i..; 0. kr. okrajno glavarstvo kol vrhovna politična oblast v Kamniku podelila je »opet in aieer v drugikrtt licenco .sklicevatelju" socialističnega, ali kakor ga je taisti taai nasval, .ljudskoga* ahuda. Program temu ahodu bil je po jedni atrani obravnavanje delavskega vprašanja, po drugi atrani — pi-jate in po tretji atrani — rabuka, kakoršne je pričakovati pri takih „shodih*. 0 bitatvu teh ahodov, ki ao ai letoi ko* nečno priborili priatop tudi v naiem aoeijalno aioor m i r ■ a m Kamnik«, govoriti, bilo bi aamo ob aebi nepotrebno, vsaj ao po ivojej vrednosti tako najivni in brea vsakega aoci-jalnega pomona, da na nadkriljujejo dokaj navadnih gostilniikih nastopov ob nedeljah. Ako veuder spregovorimo beaedieo o teh .ljudskih* shodih, iskati je ia to usroka v nečem drugem in o tem nam je danea govoriti. Že par let aem se opasuje v Kamniku med niijimi, alasti delavskimi rokodelskimi •tanovi neko, dejali bi, .gibanje", kakoršnemu ni moči dati pravega nsalova, ako ai ga ne iščemo v nekem dopisu v .Sfiddsterreichische Poat* od 17. decembra 1693, v katerem do* piau čitamo, da ao nižji atanovi v Kamniku te dokaj bolj pristopni nemlki i a o m i k i nego pa takoavani slovensko narodni .Hetser* jI----- Kamnik je po večini tvojega prebivalstva alovenako*aavedne narodnosti in le popolno nasnatno itevilce je takih ljudij, ki po evo* jem „mišljenju" niso Slovenci; nekateri ismed teh oiao niti Slovenci, niti Nemoi, marveč Kranjci, nekateri eel6 aamo Kamničani, a kateri bi prav nič no marali, ako bi Kamnik poital — nemšk. Tu navajamo aamo fakta in aioer brea strankarske strasti, kakor bi ae zamoglo soditi. Vkjub taki aaatavi miiljenj ■li nasorov vladala je med prebivslatvom do danes vendar vedno neka sprava in druiabno aporaautaljenje, ne osiraje se na posamična „praske", ki ao, kakor povaodl, tudi pri naa navadno iavor prenaglenoati in netehtno premišljenih predsodkov. Prebivalatvo sestavlja sa ia obrtnega, uradniškega, privatno-poaeat* nega in po vačini is rokodelskega atanu. Le*ta, rokodelski atan, rekrutnje aa ii malih obrtnikov, ki so mojstri-dalodajalci in ia njihovih pomočnikov, delojemalcev. Kar aa tiče le-tih poslednjih, ni bilo čuti doaedaj toiba o pritisku od strani njihovih predatoj-nikov. Raamere v delavnicah ae po nekoliko razločujejo od onih velikih meat, ker je ie običajno, ali prav aa prav potreba kraja, da posamičniki največji del dneva rabijo aa delo, ker v manjiih krajih delaveo aam ne ve, kam PODLISTEK. " Kmetikl upov. afMlMtaslHi jtMUt AtlN^drfs veka. - SpiMl Avgust Smo*. Prrioiil 1. P. Planin tki. — — Prelomimo bič 1 vadignimo gorjačo I odmeva po gorah in okolu svetega kraja, — Dobro t Odprite t sakliče voditelj Pavel Štete in udari z gorjačo ob vrste. Drhteč odpre opat. — Čeaa želite, možje? vpraša starec. — NiČ hudega, odgovori kovač, vašega posvečenega doma se ne dotaknemo niti ne požgemo vaiih pristav. Ne bojte ae naa. Prihajamo, da apravimo narod po gorah pokonci. Naj bo avoj, naj bo človek. Tako pravi tudi goapod Bog, kaj ne P Dovolj je davkov in plačil, dovolj gluhe robote. Sodnj lomimo z goapčdo pogačo 1 Vi pa, ako ste božji ljudje, ako ste nafta kri, stopite na leoo, pa zakačite na vseh četvero stronij, Bog hoče, da je narod avoj I In da veste, prihajamo k svetemu Jariju, ker amo žejni in lačni. Velika je vata a pr< atim časom, ako nima morda veaelja do Čitanja ali ako ni v toliko pokvarjen, da bi ae udajal pijači in drugim njemu aamemu škodljivim strasti m. Plačilo je primerno lo-kalnim raameram in prosperiteti posamičnih obrtov in tudi hrana je tečna, po ve* čini isdatna in zdrava, takč, da ae atrani teh razmer se ni bati delavcom .bledih lic in udrtih očij*. Vendar se je, kakor rečeno, v poslednjih letih v te stanove zanesla neka neomljiva uesadovoljnost in razdraženoat. Priiel je bil namreč v Kamnik nek svečarski pomočnik nemške narodnosti in ves uadahnen od soci-jalističnih idej, da se ne itrasimo huje. Ta človek, ki je aajemal svojo .modrost* iz člankov locijalistične klike, seveda n e m š k e, in morda tudi dobival matorijalno podporo za svoje namene od svojih „bratov" tam zun&j Avstrije, jel je dokazovati svojim začudenim to v ari Jem v Kamniku, da ao — nesrečni in da morajo vsled tega postati nezadovojni ae svojim atanom in se avojimi predstojniki. Ker je bil .apostelj" nemške narod« niBti, je avoje tovariše ponajveč moral nhprvo preparovati v toliko, da so ae mogli raaumeti med seboj in čudno: v poslednji Čas bilo je že čuti pomočnike na ulici, ki so lomili med seboj — nemščino ! Dolgo časa pak se je že trudil omenjeni pomočnik, da bi abobnal skupaj prvi „sooija-liHtiški shod* v Kamniku, kar pak ae mu ni hotelu posrečiti, ker ni našel za to potreb* nega prostora, oairoma gostilne. Konečno, kakor rečeno, zadeli ao vendar na krčmarja, ki jim je dovolil, sborovati na dvorišču avoje gostilne in prvi aocijali* stični ahod bil je „reSen". Kaj se je sgodilo na istem, poročali amo ie ob svojem času. Deoea pak hočemo označiti dogodke drugega takega shoda, ki so je vršil na ravno iatem dvorišču v nedeljo dne 16. t. m. in potem pa namene teb ahodov v Kamniku, oziroma na Sluvenskem sploh, kakor smo razmotrili to atvar in jej prišli na eled ae stališča socijalnoga in narodnega prava med nami. a Ljudje, ki ao sklicali ta shod, prišli ao is Ljubljane in ao vaeti ii rokodelskega atanu. Ako hočemo omeniti duševne veljave sklicateljev, moramo na našo žalost izjaviti, da nam njihove fftijonomije (in fizijonomija je pravemu psihologu arcalo duševne vrednosti človeške) n i s o napravile najboljega utiša, ako ae omejimo seveda na provokatorje tega shoda aame, ne v poštev jemajoči nekaj katoliških aooijalistov, ki ao ob enem prišli, udeležit se ahoda. Udeležba bila je, dejali bi, obila, tudi sč strani kamniškega ljudstva. Nekateri prišli ho is gole radovednosti, kakor pridejo, kadar dojde v Kamnik kak nov glu- kuhinja, široka vaša pivnica, vse jo dur od Bnga. Ne grabimo, prosimo. Podelite narodu, kateri ae pripravlja na pot v Plunino, odkoder je prišel. Tje pridojo tudi Hrvatje. In opat d&, ali ne reče nič, in kmetje, ležeč pred avetim Jurijem, dolgo točijo samostansko vino in prepevajo : Zlomimo bič, vzdignimo bat, z nami gre Hrvat, naš brat. Daleč ae razloga po bregovih spev izpred hiše, meniška usta pa Šepetajo tiho molitve v hiši. Zdajci zavihti kovač gorjačo, silovito zibobna raztrgani bobnar, Pavel Šterc pa iz-pregovori: — Z Bogom možje ! Iti moram naprej 1 Vi pridite jutri v Planino za menoj 1 * * • V štajerski vasi Planina, nedaleč od Kozjega, buft narod v nizki, Široki sobi kruet-o'to pivnico, Bredi katere vini ob stropu svo-tilnica. Sumi Slovenk, visoki ljudje 7 dolgih kjžuhib, podolgastih oBtrih obrazov, s kućrno na glavi. Pijo iz vrčev vino, bijo s pestjo ob mize, Čakajo voditelja kovača, kateri je šel mač, ali „ringolšpil* in ktdar prifene Slovak medveda in opice ; nekateri pa tudi, daf.ču-jejo, kaj bi prav za prav ti ljudje r a dy od nas in pri na«, ki tolikanj silijo v Kamnik, ter da izrazijo tudi svoje menenje glede tega perečega , locijalnega* vprašanja. Tokom govorov «6 strani posamičnih govornikov od jedno in druge strani zamoglo se je doznati, da gre tu za rešitev zatrtega delavskega stanu od jarma kapitalističnega in povzdig o delavca na jedni in isti socijalni nivo s kapitalistom, to se pravi z drugimi besedami, da su uvode — komunizem. Med govori spominjali smo so nehotč B*llftroyjeveg.» utopičnega rorauna .Pogled iz leta 2000 na leto 1876* in smo natihoma priznavali vuII!- > vrodnont to idoje za človeški rod, ako —---no, ako bi se samo tudi dala praktično izvesti. Ali si treba lop-šeg« žototi za človeSki rod, nego da so iznebi konečno svinčeno težke mčro, ki ga tlnči, doklor živi, namreč moro nasilstva močnejšega proti slnbejeinu ? Da bi se dalo, vsaj deloma, to doseči, o tem ni dvoma in izvostno so pečajo s tem vprašanjem krogi, katerim se njega rešitev tudi sme zaupati. Ali kakor je po Goethe* jevero izreku : ,Wftnn Konigo bauen, haben dio Karrner zu thun* v življenji sploh, tako je tudi ob rešitvi socijalnoga vprašanja. Vzvišene nalogo socijalnoga vprašanja, ki je vredno, da Si) bavijo i njim tiajplcmenitejji Ijudjo, oprijeli so se neki umazani elementi, ki tudi hočejo .pripomoči* k rešitvi težke naloge, ali ki ai včasih colć izključno prisvajajo pravico do to rošitve. Ob jednem pa si izkoriščajo .socijalno vprašanje* zopet drugi elementi, proti katerim je zajedno obrnena ost orožja, s katerim so ima priboriti rešitev socijalnoga vprašanja, in to je: kapitalistični izmozgovalni element. Izpoznavši v pravem Času novarnost, katera jim preti od tlačenih, ob njihovi nenasitnosti hirajočih stanov, zasukali so ti izmo-zgovalci stvar tako, da so kar čez noč postali • prijatelji" njim služočih trpinov. Res je, kdor ae boji za avoje krivice maščevanja trpečih, najbolje stori, da ae žnjimi — .aliira* t Tako ao storili židovski kapitatisti in kapitalisti vseh krivičnih vrst: pod firmo socijalnoga demokratizma, ki jim je postala najdobrodoštiša trdnjavica pred maščevalnimi četami trpinov, stopili ao a delavci svojih podjetij .roko v r >ki" na piano in delajo za .rešitev" socijalnoga vprašanja. Seveda goro-atasne ironije, ki leži v tem židovskem obnašanji, uboge žrtvice niti no umejo in od zgolj navdušenja za avoje .blage človekoljubivo" gospodarje pozabljajo .bledih lic in udrtih očiju, katero jim dela prijateljstvo židovskega socijalnoga demokratizma. hujskut kraj pri svetem Juriji, — a mej njimi Jo2o Skomin, suh, košČon človek. Nizka in mračna jo sobu, slaba jo svitloba, komaj raz* ločiš, kako se premikajo glave. Zdajci stopi na prag slabotno človeče, držeč roke v žepu, po opravi sodeč, Hrvat. — Dober večer, bratje, pozdravi tujeo kmete. Ali je tukaj Pavle Šterc P — Ni ga, odgovori Skomin, odšel je na Goro. Ali povrne se. Ti si Hrvat, sedi k aam. Tujec prisede in potegne iz polnega. — Sem, odgovori človečo, jaz bo m Dr-mačič, Hrvat iz Hijeno vojske. — Ali pride Ilija k nam P — No vem, zmaje Drmačič z ramoni. — Kako no bi vedol P Vsaj povoj nam. — Hm I Da 1 Povej I obotavlja se Dr-mačič. — Ako jo on pošten, som jaz grof. Ila, hal Pošten človek. Mar jo pošteno, kadar se ti kdo zakotne, pa se zlaže P Mar je pošteno, kadt.r ti kdo obljubi, da bo s teboj, pa piruje a sovražnikom? Mar jo pošteno, da je No- A to ni še dovolj ! Najti jo cj!6 takih tovarišev dilavcev, ki svoje sobrate v trpljonju zahrbtna in po judelevski izdajajo s tem, da se dado oWzm »zgjvalca kupiti in plačati ia propagovanjo židovsko-socijalao-demokratično ideje. (Konec prih.) Politiške vesti. Celjsko vprnSnnje vleče se kakor ru-deča nit po vseh nemških listih. Ni ga dneva in ni ga lističa, ki ne bi donesel strastnih izjav proti opravičeni zahtevi štajerskih Slovencev, da se zasnujejo slovensko paralolke na tamošnjem gimnaziju. S.idaj pa so jo oglasil h posebno brošuro znani nemški srdi-tež, poslanec Foregger, Glavni njegov argument proti osnovi slovenskega gimnazija v Co-tji je ta, da Slovencem ni toliko do srednjo šole, ampak njih želja je le ta, da bi p o s 1 o-v e n i 1 i spodnjo Štajersko, Kdo bi se ne smejal taki bedastoči P To je isto tako, kakor da bi hoteli mi Trialki Slovenci nositi vodo — v morjo. Kdo je vendar tako nespameten, da bi hotel aloveniti dežuto, ki je že si o v o n-skaPt Na spodnjem Štajerskem živi dobra tretjina vnega prebivalstva v deželi iu ta tretjina je a d r ž o m a s I o v e n a k a. Ne, gospod doktor : nikdo noče »loveniti podnje Štajerske, kajti ista je že slovenska in hoče tudi ostati slovenska, ampak tamošnji Slovenci zahtevajo od države, da jim dA na roko ona kulturna sredstva, kakoršna sme zahtevati veak državljan v moderni in kulturni državi I Drsno ju torej od gosp. dra. Foreggerjs, da hoče to kulturno vprašanjo šiloma pretvoriti v politiško vprašanje. — Še jeden izrek dra. Foreggerja nas zanimiva posebno. Ta goapod pravi namreč, da osnutje slovenskog« gimnazija je v nasprotju - s programom koalicijo. Ali ate čuli, vsi vi slovenski koaliranci P1 Pridružili ste se sistemu, kojega program je te tak, da ne dovoljuje, da bi vlada skrbela za kultnrne potrebe na« Slovencev I No izgovarjajte se, da monenje Poreggerjevo je menenje posamičnika, kajti uverjeni amo do dna svoje duše, da vsi liberalci mMijo tako, kakor misli dr. Foregger, in v tem natem uverje* nju nas še posebno utrjuje glavno glanilo nemtkih liberalcev, kateri list uprav navdušeno piše o brošuri večkrat omenjenega po* slanoa, beležeč posebnim sadovoljstvom izjavo, da je n e m o g o č e, da bi kateri nemški poslanec glasoval za slovenski gimnazij v Celji, Z osirom na to izjavo in z ozirom na dejstvo, da ao sloveuaki koaliranci opetovano zatrdili, da izstopijo iz koalicije, ako vlada no ugodi naši šahtovi glede slovenskega gimnazija v Celji, smo zares radovedni, da-li naši zastopniki res ostanejo mož-besoda, ko se jim boda odločiti: ali za avoje lastne za lastne zahteve ali pa nemško-liberalno prijateljstvo. Kajti ne iina baronu Turnu izdal vso naše želje, da ga je vodil v Krško, da je dal poklati narod kot živino, da je — oh, zjokal bi ae, kadar pomislim, kako so vse podavili naši bratje Uskoki in trg požgali. — Požgali P prebledi Skomin, prijomši ao sa glavo, potom ko kmetje mej aeboj nekaj šepetajo. — Na prah iu popel, zaupije pisar in oči se mu zasvetijo. In tako bo tudi vam. Pobesiii vas bodo, vtopili vas bodo. Tepci I čemu niste mirni P Ali vi ae zanašate. Na koga P Brežičanje in Metličanje so stisnili repove. Na Ilijino vojsko P Na Ilijo, kateri sedi v kaši iu prihrumi z lačnimi Četami v vaš kraj, da vas izmolze. Tepci! Kje vam je pamet P — Joži k za zobe, pes I zakriči Skomin iu vzdigne pesti na Druiacio*. Ali kot mačka skoči pisar čez stol in ho postavi sredi sobe. Dvajset peattj so vzdigne na Skomina s bilnim krikom. (Dalje prih.) dvoaaioso, da pridejo kmalu na razpotje : tu slovenski gimnazij, tu koalicija t In slovenska javnost Caka ie nestrpno, da namesto koalicijskih besed stopijo — slovenska dejanja. Tistemu nesrečnemu diplomatizova-nju mora biti vendar enkrat konec ! Strašno! Graika „Tagcspost* so igrala na tetu, da je uprava Zitjake železnice na liorotkrm ditla napraviti tudi slovenske svarilne napise ob progi. Seveda: kaj dć to, če tudi vsi Slovenci pridejo po kolesa železniških voz ! To je res straino, ako uprava železnice skrbi tudi sa varnost jlovenskega življenja! Poginejo naj Slovenci, potem se takoj reii narodnostno vpraianjc na Koroškem po ukusu nemiko-liberalne državniške modrosti! A to je ravno strašno, da se noče ves avet klanjati taki modrosti in se pokoriti takim načelom človekoljubja. Ali pa je morda tudi to zapisano v koalicijskem programu?! Dober nnsvet. Na Muravsk^m a^itu-jejo za to, da bi tamošnje češke hranilnice svoje cene uložile kapitale porabljale za nakup posestvi ter za ustanovljenje obrtnih in iudu.sli'ijalnih podjetij po krajih z meianim prebivalstvom. Na ta način bi Čehi lahko zadobili velik upliv p • onih krajih, kjer gospodujejo še Nemci. Ta nasvet se nam zdi jako umesten, kajti naravnost obsojati moramo tisto guspodo, ki menijo, da naše družbe in zavodi najbolje vrše svojo nalogo, ako kupičijo mrtve kapitale v svojih blagajnah. Narodni kapital treba porabljati za ndrodne svrhe — to je jedino prava, zares realna politika. Čelii hi nemški jezik. Mladočeski „NArodni Listy" prijavili so te dni članek, v katerem »o naglašali potrebo, da se Čehi uče tudi nemškemu jeziku. Ta izjava „Narodnih Listov" je izzvala veliko vrvenje med nemškimi liberalci iti Staročehi. Prvi izkoriščajo to izjavo po svoji stari metodi, staro-češki listi pa obsipljejo Mladočehe se slabimi dovtipi in zasmehovanjem Prvim bi bilo odgovoriti le to, da so nemški listi uprav v najnovejši dobi svarili nemško mladino, da se uči Češki. Po istej logiki smemo torej trditi mi, da je poznanje nenetnških jezikov neobhodno potrebno v Avstriji. Torej? Iz tega sledi, da so v Avstriji vsi jeziki jednakoveljavni in da je torej državna potreba, da se izvede stroga jezikovna ravnopravnost v n a š i državi. Kaj hočejo torej še več ? Saj se mi Slovani radi učimo nemščine, kjer vidimo, da je to potrebno, toda siliti se ne damo, ker že naši temeljni z a k o 11 i izključujejo vsako silo v tem pogledu. Staročeškim glasilom pa bi bilo odgovoriti, da njihovo postopanje ne kaže posebne ljubezni do sprave v lastnem taboru, sicer ne bi zasmehovali Mladočehov ravno tedaj, ko so se posledrgi nekoliko približali staro-češkemu stališču. Dodatno so ,Narodni Listy" popolnih svoja izvajanja tako, da ne žele, da bi po čeških šolah poučevali nemški jezik, ampak zasnovati bi se morali posebni kurzi. Tako ne bi žalili narodnega čustvovanja otrok iu bi se izognili vsaki sili do učenja nemškega jezika. Različne vosti. N]. c. in kr. Visokosti nadvojvoda Fran Sulvator in nadvojvodinja Marija Valerija dospela sta minolo nedeljo zjutraj v grad Miraniatc. Visoka dvojica se je vkrcala ob 11. uri dop. na ctisorski jahti „Miramar" ter od potov« U v Krf. Oante v tržaškem mestnem gimnaziju. Minolo uedeljo postavili so v katriju tukaj« injega gimnazija kip neumrljivega italijanskega pesnika Danteja, kuteri kip so bili lani darovali mostni občini dijaki istega zavoda. Kip irua uameu očividno dokazati „italijanstvo zavodu* in italijanstvo mesta, ki vzdržuje ta zavod. — O tetu »lavlju nabrati so .dijaki* (ali njih starišj P) lepo svoto 300 g!d. za „Lfgo*. — Poleg tega pa so še darovali rami »rodoljubi" v isti ttumen 32 gld. in 30 kron, a dijaki so uubrali mod odkritjem spomenika 27 gld. 50. ta ,Lego\ — Ugledaj se, slovenski rod! Razmsre pri Lloydu. Iz Trsta nam piSejo: 1'red letom dni predstavil se ju neki mizarski pomočnik pri vodstvu arzeuala s proSnjo, da ga vsprejmejo na delo. Na to prošnjo jo dobil takoj odgovor, da g« za nedaj nemorejo vspre-feti a da bode med prvimi v slučaju potrebe. Po kakih štirih mesecih povprašal j« lepot pri vodstvu, dali bi bil prr.ator »anj ali ne. Takrat pa «10 mu odgovorili, da naj počaka Še Štiri tedne in potem da bode gotovo vsprej«"t na povelje vodje. Po »tirih tednih predetavil se je mladenič seveda točno vodji mizarjev, ali glej : poslednji ga je naprosil, naj ima nekoliko potrpljenja, češ, da v tem hipu ni dona vifijega ravnatelja. Ko seje povrnil ta poslednji, obrnil se je ubogi prosilce do istega, dobil pa ju od ravnatelja v odgovor, da treba poprej povprašati Todjo mizar« jev, je-li kaj prostora ali ne. Toda ta poslednji je zopet zavlačeval stvar s raznimi izgovori celih štirnajst dni in ni hotel dati pravega odgovora. Slednjič pa je ubogi pomočnik zahteval dofinitivnega in jasnpgn odgovora pri vodji mizarskega oddelka. In dobil ga je in Se kakšnega : da ga ne morejo »prejeti, ker je že blizo vojaščini U ! V resnici pa je prosileo star čele 19 let. Sedaj pa pomislite, dragi čitatelji, kaj raj storž val tisti mladeniči, ki so dovršili dobo rokodelskega pouka, ako bi jim vsakdo tako odgovoril, kakor ta alavni vodja I A mi bi se no čudili tomu postopanju, ako ne bi imel dotični mladenič dobrih spričeval. Toda mladenič so je ituril t mizarstvu na o. kr. obrtni ioli. Kaj nam koristijo torej vse obrtne iole, ako izučeni delavec potem dela dobiti ne more P1! Kaj naj ai mislimo toroj P Le to, da dotičnik ni dobil dela, ker je — Slovenec. Za trlakko mofko podružnico družba SV. Cirila in M toda daroval je gostilničar g. Vodopivec BA3IAKI0N THE KAAAAOB 20 A KUTA. — Ch>sp. M. Hervatin nabral je fiO nč., katero sta darovala Lukšič 50 nč., Bipotcc pa 10 ni1. — Vesela druibu pri Vodopjvcu nabrala 52 nč. — V gostilni g. Ipnvca nabrali so rodoljubi s Prosoki, Nabrožino in sv. Krifa 7 kron. — Gospod Ivan Purlan ii «v. Krila daroval 2 kroni. Pomanjkanja poštnih uradnikov. Z Dunaja poročajo, da bode zaradi pomanjkanja poštnih uradnikov prihodnjega novembra me-scoa imenovanih 200 poštnih oficijalov. Popravak. Z ozirom na dopis iz Barko-velj, priobčen nedavno v našem listu, v katerem očita dopisnik tamošnjemu »Obrtniškemu društvu", da isto širi poitalijančevanje, doposlal nam je odbor imenovanega društva nastopni popravek : 1. Ni res, da .Obrtniško društvo* širi poitalijančevanje, res pa je, da društvo vzdržuje dve gostilni, v katerima krčmarijo le domačini; 2. Ni res, da bi imeli v prodajaluici jestvin Italijana iz Kopra, ampak dotičnik govori tudi slovenski in je sin nekega okoličana s Prošeka, kateri poslednji je imel pred leti prodajalnico v Barkovljah. Ker se odbor „Obrtniškega društva" čuti žaljenega na svoji časti po napadu v »Edinosti41, zahteva od dotičnega dopisnika, da prekliče svoj dopis v „Kdinosti", sicer ga pokliče po postavnem potu pred sodišče. ODBOR. Amerikansko. V listu „Jam«atown-Ad-vertiser" bilo je tu dni oglaieno to-le originalno naznanilo: „Po 2letnem nesrečnem zakrnu je bil moj mo* tak6 pameten, da ae je obesil na prvi klinf katerega je zagledal. Ker pa svojemu posestvu n« morem upravljati satua in tudi ne morem nadzirati svojih 257 dt larctiv, zato iščem moža, ki ne bi se vatrašil vzgleda mojega prvoga. Štrajk premogarjev. Kakor smo bili objavili Jo v večernem izdanju 113. Stev. z dnč 20. t. m. med najnovejšimi veitini, pričeli so štrnjkovati delavci v prumogarnah v okrožju Vratislave. Kakć ogromno bo jo razširil ta štrajk, kuže poročilo iz Vratislave 1 dne 22. t. m., katero zatrjuje, da je ostavilo delo že 15.000 premogarjev. Kri in vedno kri. Minolo nedeljo okolo 8. ure zvečer je v ulici Giulia blizo javnega vrta aOletni Feliks Massala, brat vodje proda-jalnice oglja v ulici Scussa iu stanujoč v ulici deda Guardia hšt 1, z nožem težko ranil svojega prijatelja, 30letnega Alojzija Sušo, vratarja hiSe št. 15 v ulici Giulia. Massala in Suša sta popivala v raznih gostilnah, slednjič v gostilni ,Zum Volksgar-ten* v ulici Giulia. Tam sta igrala na tako zvano .marjanco*. Izidša tz gostilne sprla sta s« menda zaradi tega, kdo naj plača izgubljeno igro, a v tem prepiru je Massala zabodel Sušo z nožem v tilnik in v leva ledja ter pobegnil. B*nj«m je šel v bližnjo Leiteuburgov.» lekarno, kjer 30 pozvali zdravnika iz zdravniške postaje. Spoznavši zdravnik, da je stanje ranjenčevo zelo ne-varno, odposlal ga je v bolnišnico. Kmalo zalem je prišel v bolnišnico polic, kancelist g. Krainer in videvši nevarno stanje ranjenega, pozval je sodnijsko komisijo. Tudi žena Sniina obiskala je težko ranjenega svojega moža. Ranilca je naSel kaneelist g. Ki ainer okolo poluuoči v p i varni „Eisgrube* mi trgu S. Oaterina in ga odpravil v zapor. Pretepi. Po noči na minoli ponedeljek stepli so se na raznih krajih mesta razni ponočnjaki. Povsod je tekla kri Tako je na trgu deirOjpedale udaril neznan človek UOletnega težaka Jakoba Saltina s palico po glavi, prizadevši mu izdatno rano. V ulici ilell'Altana je nekdo z nožem težko ranil 22letnega brezposelnega mesarskega pomočnika Alojzija Urizija, stanujoč.'ga v ulici Dubler hšt. 2. — V istem pretepu je nekdo hudo opraskal 2lletnega Viktorija Coena, stanitfočega v ulici Rosetti hšt. 123. — Vsi trije ranjenci prišli so na zdravniško postajo zdravit se; policija pa išče ranilce. — 17letnega kmetskega fanta Roka Coka, stanujučega v Lonjeri hšt. 91, je minolo nedeljo nekdo pošteno pretrpel. Mladenič je prosil na zdraviliški postaji za spričevalo o telesnem poškodovanju, toda ni maral povedati, kdo ga je ranil. - V gostilni „Al buou Vecchio* v ulici del Ponte sprli so se nekateri vinski bratci. Najuesrečnejši je bil 361etni težak Anton Demarchi, kateremu je nekdo zasolil kar dva kozarca v glavo in ga ranil takti težko nad levim očesom, da sn ga iz zdravniške postaje, kamor je prišel iskat pomoči, odpravili v bolnišnico. Vročekrvn stralar. Javni strar J. Fav. retto je minolo soboto v dražbi s svojimi tovariši v ulici Madonnina prirejal potrebni prostor, da more iti nek ženitvanski sprevod v bližnjo oerker. Med radovednim ljudstvom bila jo najradovednejša 51 letna Katarina Braoohetti, stanujoča v ulici Petronio hšt. 10. Stražar Favretto jo je baje parkrat z lepa opomnil, da naj stopi v vrsto z drugimi gledale?, ker pa radovedna ženska ni ubogala, sunil jo je stražar tako silno, da je ženska tolubnilrt na tla in si zlomila levo roko. Ženo so obvezali na zdravniški postaji, kjer so ji napravili tudi svedočbo o težkom telesnem poškodovanju. Na temelju te svodočbe je žunska zatožila omenjenega stražarja pri o. kr. redarstvenom ravnateljstvu, ki je takoj odredilo strogo preiskavo. Drzna tatvina. Minolo soboto med pol-dnevom in 2. pop. vtihotapil se je neznan tat v skladišču octa v lagati del Moro in skušal razgnati železne vrata nek« dobline v zidu pisarne, ki služi aa blagajno. Ker pa se je predrsnemu tatu menda telo nudilo, pripog-nil je 1 železnim' drogom le dolnji del vrat toliko, da je mogel poseči 1 roko skozi nastalo Šprsnjo in je ukradel vrečo, v kateri je bilo 15 gld. drobiža. Da bi bil tat vrata odprl, nalel bi bil v prvem, gornjem predalu listnica s 300 gl., v drugim predalu pa okolo 20 gld. v srebru. Sreča torej aa lastnika dotičnega akladišča, Alberta Gregra, da se je tatu — mudilo. Polioljsko. Po noči na minolo nedeljo ukradla sta dva neznana tatova na zemljišču št. 5 ▼ ulioi Media B kokoši vrednih 9 gld. Tatvino ao neznanih policiji. — Zaprli so 20-letnega Antona Jandruša iz Trsta in 73-let-noga Jakoba Zupana iz Gerkvenice. ker sta se broz posla klatarila po mestu. Tudi 52-letno beračico Ano Pener, ki jo bila kaznovana io neštovihiokrat zaradi beračenja, stavili so z nova pod ključ. —■ Predvru . . Avstrijska rnnta r zlatu . , r kronah Kreditno akcijo..... London 10 Lst..... Napoleoni....... 100 mark....... t"0 »sij. lir ...... septembra danes pred včeraj . 96*80 98*1)0 . 9880 . 194.45 . »7-75 . 87060 . 123 80 98 90 I24-&0 97-95 87275 123*75 9-85'/, »85'/. «085 60-75 45-15 4590 Trgovinsko brzojavke. Budlrnpsita. Pienica ca jeson 6 29-8 81, ta spomlad 6 "7-6 78 KorutA sa s«pt.-okt. fl-15 do 6 S0. Oves t.R juncu 5 87 -5 69 Ri sa jesen 5 20 -fr83. Ptonioa nova oil 78 kil. f. 6-85—6-40, od 79 kil. f. 6 40-545. o«l 80 kil f. 6 45—6-50, od 81 kil. f. 6 50 -6 55. od »9 kil. for 6*55—8'60. JoAmen 6 25-8 40; proso 5-70—5.90 Pienica Fovpraisvanj* dobro, ponudsb malo, Cone nuspromenjene stalno. Ri 5 nč. cenoje. Vrems lepo Praga. Nerafinirani sladkor sa septsmbsr f. 13*90 decembar f. 18 75, mirn >, vedno padajočo. Praga. Centrlfuitar novi, postavljen v Trst in s carino vred, odpoiiljatev konea t. m. f. 81 25 do 31.50. Oktober f. 31.—81.25. Novsmbor-ilaro f 80.25 — 80.50. H»vr». Kava Ssntos good average sa septembar 100'—, zu januvar 85 50 mirno. Hamburg Santos gooii »verske ta september 78 95, decembei 69*50, marc 66*50. mlačno. Naznanilo. Dne 29. septembra t. I, vršila se bude pri e. kr. okrajnem sodiifu v Cirknioi od 10—12 ure dopoludne prostovoljna javna dražba v Anton Jerianovo zapufidino upadajočih gozdnih parcel »t, 2114 99, 2215/3, 2114/101, 32i5/l, 2114/100 in 22152 kat. obćino Be-suljak. Te gozdne parcele, obtegajooo 62 oralov 912(11*, "bstojd ia jelovine, katera se d& ve-činoom porabiti za trgovino ter imajo tudi lep naratćaj. Debla 44" oair. 12" so po evodenoih zaznamovaua in t skupinah precenjena. Po draibenih pogojih, kateri leić na ogh>d pri o. kr. okrajnem sodiAču v Cirknioi in pri podpisanem, prodajo se te parcele tudi posBnifjsno, ter iuia vsak ponudnik položiti 20% vuiićino. 1>i\ Hragotin Tre o, odvetnik t' Postojni. Trgovsk pomočnik dober prodajalec, vešč tudi nemškega jezika, se sprejme takoj v večji trgovini /. mešanim blagom na Dolenjskem. Kje, pove upravnifitvo. Lastuik politiouo društvo .Edinost* — Izdavatelj iu odgoTorai urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doiouc v Trstu.