1ZZ. Stnilta. 1 tmm. i Mrt* U. Mil BK. XLV. telo. .Slovenski Narod* vcif* ▼ LjaMjam na đotn doafcavijc«: v upravn&tvu prejenra: ćelo teto.......K 24*— ćelo leto.......K 22-— pol leta........12*— pol leU........11 — £ttat teta •••••..«■— čctrt leU.......5*50 ■ft IMC.......2*— na mcscc......1-90 Dopisi na? se frankirajo. Rokopisi se ne vrača**. Gre4nl*tT«: Kaaftova alica tt. 5 (v prititfju terov *•!•!*■ M. 34. lnsemtt vcljajo: neterostopna petit vrsta * mkm po 14 vtn., u dvakrat po 12 vul, u trikrat ali vcčkrat po 10 vin Pftte ta atfmfci vwt« 16 vin. Poslano vrsU 20 vin. Pri večjih inj*rci}*h po dofmnoru. Upravništvu naj se pošiljko namč^mt, reklaflMđie. iuerati ikl. to e administrativne ttvtfi. ----------------- Nnrau fttOTilka «tf|a It «taM*|«». ----------------- Na pismena naroćila brez istodobne fpotlatvt naročniiK te ne ozira. „Jtarotea tittim(l teMia «. Si. »Slovenski Narod" velja po pošti: ra Avstro-Ogrsko: t za Nemčijo: ćelo leto.......K 25*— ćelo leto.......K 30-— polleta ....*.. . 13*— četrt leta.......6*50 za Amenko in vse druge dezele: na tnesec ...... . 2*30 ćelo leto......K 35*— Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka. Upravalfttro: KnallOTa ulica ši. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon St. 85 Vabilo na naročbo. Stav«« f. ■. •*£]■$*▼• w\jmštu TaMs« m ■itt wn&*. stare p. a. saročvike pa, kate™ jt pitetU luni aeseca maro^riai. prain«. Aa J» • pravca tasa p«s«ve. 4a pettgftq)e bc pce- ■efea ia im 4**e vse štetifke. JUIEDII lillROD" THjH w LjaBljaai m «•■ tfestarljea: lit IH*. . . ■ 24-— I ćetrt lela ... K •-— M leta . . . „ 12— | £a mesec . . . m 2.— V aaravmštn arejfia sa arcsec B t-M. Sposiljaajoa a« paiti ▼ Afstriji Te!ja: Tse let« . . . E 25-— I Cetrt teti . . K f-5# Ftl Vrta . . . . 13«— | En aesec . . , 2-3* Zft ■•*»&> ?se leto 18 E. Za Amerika ia drigc đelete ?st leto 30 K. W^T *—U se lakte z vsakia 4wm. a brat« se ajara acslati ta4i aaračaiaa. dragače se ae »ztraa* u iatifaa Mračilo. Pri retlaaurijaa aaj se aavea> re&n* tfaa za- tajega atatfta aavataiae. (Wy **** ** «swlja !♦• *aa F<> potekli nara tiiii brei onra Tsafce—. kaar je se vposije • priTei Usa. Ro i gorah shopnl sneg... Navajeni smo že. Vsako leto. ko jame v albanskih gorah kopneti sneg. p^)staja tam doli ob vznožju teh gora živahno: puške pokaio, a hand-iar in jatagan opra vi jata svoj posel. Albance ali kakor se sam zove Skipetar. rožlja z verigami in skuša * tresti spone, v katere ga je uklenilo tursko gospodstvo In čudno je to: Albanci so po pretežni većini spoznavalci vere Mo-hamedove. njihov položaj v osmanski državi je od nekdaj privilegiran, do časov najnovejših so bili Albanci pravi steber otomanske imperiie. naj-vernejši zaščitnki prestola padiša-hov. sedaj pa ne preide spomlad. da t>i potomci Skenderbegovi ne zgrabili za orožje, da se otresejo tistega jarma, ki so ga preje z žrr\ami in krvjo pomagali vzdrževati. Zdi se. da Albanci preživijajo ^daj dobo slično, kakor avstrijski narodi leta 1848. V neizobraženem, docela bar- barskem ljudstvu skipetarskem, do katerega so dohajali samo žarki, ni-kdar pa ne solnee civilizacije, je do-slej spala in dremala narodna ideja. Vera, to je bilo vse, kar je odločevalo v življenju albanskoga ljudstva. In ker je bil ta narod po retežni večini vere muslimanske, se je politično čutil kot Turka, ker ga je ž njim združila ista vera. Toda poiagoma je stopila vera v ozadje in tiho. malodane neopaženo se je vselila*tudi Albancu v srcu narodna ideja. Skipetari. prejc razbiti v brez-številne »fisc« (plemena), ki so se klali med sabo in se ubijali do uni-Čenja. so se začutili kot ena rodo-\ ina. kot narod, in jeli so zahtevati, da jih tuđi država upošteva kot narod, da jih ne izrablja samo, marveč da tuđi žanje kaj stori v kulturnem ir, gospodarskem oziru. Tako je nastal konflikt med Albanci in Turki. A Turki ne razumeio notranjega prevrata, ki je nastal v albanskem narodu, zato mislijo, da bodo Albance omirili in iih ukrotili s starimi sredstvi. z obljubami in z drobtini-cami. ki iih mečejo. kadar so dobre volje, Albancem s svoje obložene miže. To je bilo preje. ko so imeli opravka samo s posamnimi med sabo se prepirajočinti »fisi«. pač naj-uspešnejše sreistvo za pacificiranje, ne p^Sedaj, ko nastopajo Albanci kot svojih pravic se zavedaioč narod. Lani so Turki nasproti upornim Albancem se zmagali, toda ne z orož-jem! Ukrotili so začasno Albance z bogatimi obl; " \ ki iih pa po stari turski navad. ,w -đa nišo izpolnili. Zato sedaj zopet vre doli v albanskih gorah. pokajo puške in kri se lije v potokih. Lani se je poročalo. da je turska vlada razorožila vse prebivalstvo v Makedoniji in Albaniji. Res, razorožila je srbsko in bol-garsko rajo. ni pa mogla odvzeti orožja Skinetarom. Ti stoje sedaj oboroz n\ do peta pred vratmi Peči. Mitro\ ce. Prištine in Djakove ter groze rapraviti za vedno konec tur^kemu %' podarstvu na balkanskem ozemlju. Stari upornik Isa bec l^oljetinac, ki )e lani za časa malisor^ ega ostanka pasivno sedel v svoji \\i\\ s 40 možmi, ne da bi se ga upala ob vzno- žiu gore taboreča, IOjDOO broječa vojska napasti, je letos zapusti I svojo Sokolico ter stopil nizdol v dolino, da se udeleži splošne vstaje, ki so jo sklenili vsi albanski barjaktarji in tisi brez razlike vere in mišljenja. Ce je ta vstaja vznikla iz du§e skipetar-skega naroda samega* to je seveda veliko vprašanje. Lani je imel Isa beg Boljetinac avstrijske manliherce, kdo ve, če nima tuđi letos crnogorskih ali laških. Morda ima še tuđi letos avstrilsko orožje, a sredstva njegova so gotovo drugega izvora. Naj se presoja letošnja albanska vstaja kakorkoli se hoče, eno je čisto gotovo, da imata v tem plesu svoje F>rste vmes sosednja Crna gora in Italija. Brez dvoma kraži sedaj po albanskih gorah italijanska lira in opravlja svoj posel za — neodvis-nost Albanije, v resnici pa za lasko kraljevino. Zato se je bati. da ta vstaja ne ho končala z albanskim fiaskom, ka-kar vse njene prednice. Albanske uporne čete imajo sedaj rnogočno zaledje v Crni gori in v Italiji, po albanskem gorovju sedai mogočno ori pesem: »Krisi gjama ne-per dhee, — Kerset pushka, Saraje dridhet, — U dynn dedi preje tallazit, — Vojti gjama n' petine Knazit.« (Orom grmi po zemlji ćeli naši. poka puška, Turek pa se trese, vzburkalo se morje je pri priči, skočil je na noge knez cetinjski) ter klice v boj krvavi vse albanske borce, češ, to pot mora biti zmaga na naši strani, ker je za nami knez cetinjski in kralj rimski. Ko bo na albanskih gorah docela skopnel sneg. pa bodo ob njihovem vznožju jele treskati strele, ki bodo nemara spravile iz ravnotežja vse evropsko ravnotežje. In takrat se lahko zgodi, da bodo v skipetarskih planinah žvižgale tuđi avstrijske krogle. Blas iz Senožeč. Mi pa ostanemo kakor smo b'li — enega duha — ene misli . . . Ljudski glas — božji glas. Tuđi pri nas velja ta pregovor. Kakor prejšnjo vsako dobo — se je izvršila končno občinska volitev s sijajno zmago napredne stranke. Volitev starešinstva iz novo konstituiranega odbora v nedeljo teden je bila so-glasna. Izvoljen je bil našim županom zopet veleposestnik g. Franjo pl. Garzarolli. Ta doba vrsti se že sedmič, odkar vodi s krepko roko in očetovsko skrbjo ta gospod ladjo občinske avtonomije. Vsak tukajšnji občan, pa tuđi prebivalstvo v celem okraju ceni njegove vrline. Da mu dokažejo tuđi zunanji davkoplačevalci svoje za-upanje so poslali od več strani svoje ^lasovnice z željo, da ostane senože-ška trdnjava Še nadalje v spretnih naprednih rokah. Volitev je spravila čile može v odbor; v centru stoji starosta skušeni mož gospod Fran Suša, bivši večletni občinski sveto-valec in načelnik okrajnega cestne-ga odbora senožeškega. Vsi izbrani domaćini so porok, da bo vodstvo delalo za napredek našega trga. Ne-venijive so zasluge za občni blagor v našem trgu, ki dičijo občečislane-ga g. župana. Ne borno navajali po-sameznosti: kar je storil, je zasluga in za to mu gre hvala. Na dan volitve je pozdravilo občinstvo z navdušenimi »Slava« in > Živio«-klici izid volitve in napravilo županu ovacijo z razsvetljavo trga, z raketami. kresom, umetalnim ognjem in banketom itd. v znak priznanja z odkritosrčnim čustvom. Ob sebi umevno je. da je bilo vse to nasprotni stranki trn v oče-su — in ta stranka, ki se je pehala z vsemi napori, z nabiranjem poobla-stil zunanjih davkoplačevalcev, z vsakovrstnimi obljubami ljudem, odvisnim vsled koritarstva, ostala je. Čujte! pogoreto — povereto . . . Ne upoštevamo smešnega skrpuca-la v »Slovenčevi« št. 115. glede tega slavlja, dovelj robato zrcali se v tem zelenčeva pritajena jezica! Zaman je torej trud dragi dopisun, tuđi po-moč cerkvenih organov, društvenih predavani in najetih pristašev, ne hasne, da dojdeš na površje v naši trdnjavi! Mimogrede bodi še omenjeno, da je žalostno za stranko, ki hoče vsaj ta naslov imeti. da ji ni bilo dobiti zadostnega števila kandidatov izmed svojih pristašev, temveč je morala zadnji dan iz naše že nalep- Ijene liste svoje kandidate dopolniti — proti volji dotičnih. Zunanji davkoplačevalci so se začuđeno povprasevali — od kod ta agitacija — od kod to domišljavo oiačenje in to še na katuliški podla-gi? Se li bratska zveza nadaljuje? Obstoja li up na zaščito in pokrovi-teljstvo neme sohe lažanskega sv. Urha in »Fussball-Maetshu«?! O, gospod dopisun; to so bili fletni čaši in trajajo izjemoma že čez 38 let. — To je večji užitek kot da se po vzvisenemu nauku Krista lačne na-siti in žejne napoji. Kaj ne da?! Končno bodi »Slovenčevim« do-pisunom na uho povedano, da se na-haja v naši trdnavi laboratorij z gigantsko napolnjenim materijalom, ki bode služil na mah za napravo obliža na strupeni jezik. Spomini iz dobe ustanovile 1i * ■ * if .. linije . (Dalje.) Vsled teh razmer in vsled prbtivnega političnega urada slovenskim akademikom — takrat ni preostajalo drugega, kakor ustanoviti si začasno nov klub pri kakem češkem društvu. V oni dobi se je »\kademicka Citarna« preselila v druge prostore ter ni mogla dati Slovencem na razpolago potrebnih pro-storov, tako kakor prejšnji dve leti. Takrat pa je slovenske akademike posebno prilikom priredrtve omenje-nega velikega manifestacijskega sho-da na češki tehniki podpiralo akade-mično društvo »Akademickv Ctenar-sky Spolek«, ki nas je drage volje sprejelo v svoje okrilje. Konstituirali smo se dne 27. novembra leta 1901 kot poseben sloven. klub »A. C. Š.«. Kakor vsi prejšnji klubi, tako tuđi ta med slovenskimi akademiki ni bil posebno priljubljen. Vsled tega se mu ni posrečilo zbrati pod svoje okrilje vseh slovenskih akademikov, temveč od 26 akademikov, ki so takrat studirali v Pragi. samo 19. med tem, ko je večina ostalih vstopila v društvo čeških realistov »Slavija«. Na ta način so imeli slovenski akademiki vsaj zopet svoje lastno zbirali-šče.. Predsednik kluba je bil podpi-sani. Ustanovitev kluba je bila zelo potrebna vsled dejstva, ker je takrat slovensko dijaštvo vobče v češki LISTEK. Lepi striček. (Bel-AmU Francoski spisal Guy de Mau-: a s s a n t. — Prevel O t o n Z u - pančič. (Dal)«.) Drugi ćeL I. Georges Duroy je živel zopet po stari navadi. Sedaj je stanoval v malem pri-tličnem stanovanju v rue de Con-stantinople, in je živel zmerno in redno, kakor človek, ki se pripravlja za novo življnje. Ćelo njegovo raz-merje z gospo de Marelle je dobilo nekam zakonski značaj, kakor da se vežba že vnaprej za bodoči dogodek; in njegova metresa se je često čudila mirni enakomernosti njiju ob-čevanja in mu smehljaje govorila: Saj si še plehkejši od mojega moža; res se ni izplaćalo prebirati.* Gospe Forestier §e ni bilo nazaj. Zakasnila se je v Cannesu. Dobil je pismo od nje. kjer mu ie naznanila, da se vrne sele nekako sredi aprila; njiju slovesa ni omenila niti z eno besedo. Cakal je. Sklenil ie za trdno, da bo delal na vse kriplje, kako bi jo dobi! za ženo, če bi ona mogoče omahovala. A zanasal se je na svojo , srečo, zanasal na zapeljivost, ki jo je čutil v sebi, tisto, vrag si ga vedi, neodoljivo silo, ki so se ji vdajale vse ženske. Kratek listek mu je javil, da se bliža ura odločitve. > Sem že v Parizu. Oglasite se kaj pri meni. MadelSne Forestier.« Ničesar drugega. List je prinesel pismonoša ob devetih. Stopil je k nji isti dan ob treh. Sprejela ga je z obema rokama in s tištim svojim milim in liubeznivim nasmehom; in ne-kaj trenotkov sta si gledala globoko v oći. Potem je ona zamrmrala: »Kako ste bili dobri, da ste bili prišli tja dol v onih strašnih okoliščinah.« Odgovoril je: »Storil bi bil, kar-koli bi mi bili ukazali.« In sedla sta. Izpraševala ga je za novice, za Walterja, za vse kolege pri listu. Na list je pogostoma mislila. »Tega moćno pogrešam,« je de-jala, »res močno. V srcu sem postala prava žurnalistka. Kaj si hoćemo, ta poklič mi prija.« Nato je umolknila. Zdclo se mu je, da razume; zdelo se mu je. da ga s svojim nasmehom, s tonom svojega glasu, ćelo s svojimi besedami nekako vzpodbuja; in čeprav je bil sklenil, da se ne bo kar zaletel, je zajecljal: »No, in ... zakaj... zakaj se ne bi poprijeli... tega pokliča ... z ime-. nom.. ♦ z imenom Durov?« i Hipoma se je zresnila; položila mu je roko na laket in je zamrmrala: »Ne govoriva še o tem.« A uganil je. da je sprejela, spusti! se je na kolena. ji jel poljubljati roko, jecljaje: »Hvala, hvala! Kako vas ljubim!« Vstala je. On tuđi; in zapazil je, da je bila zelo bleda. In tedaj je spo-znal, da ji je bil všeČ, nemara že dolgo; in ko sta si stala oči v oči nasproti, jo je privil k sebi ter jo po-Ijubil na čelo z dolgim, nežnim in resnim poljubom. Ko se je bila oprostila in mu omahnila na prsa, je povzela z važnim glasom: »Poslušajte, prijatelj moj: jaz se nisem za nič odločila. Vendar mogoče, da pristanem. Ali obljubiti mi morate, da ostane stvar popolnoma tajna, dokler vas ne odvežem « Prisegel je in odšel, srce mu je igralo veselja. Poslej je bil pri svojih obiskih zelo oprezen, prav nič ni silil vanjo, naj se odločneje izrazi, kajti imela je navado govoriti o bodočnosti, vedno »potem, pozneje«, snovati nacrte za tišti čas, ko bosta združena, in s tem mu je dajala neprestano boljši in ne-žnejši odgovor, nego če bi naravnost pritrdila. Duroy je vztrajno delal, malo trošil, skušal si je prihraniti kaj de-narja, da ne bi bil za časa ženitve brez ničesar, in postal je tako skop, kakor je bil prej razsipen. Minilo je poletje, potem jesen, in živa duša ni slutila ničesar, zakaj videla sta se poredkoma, in še takrat na najnaravnejši način. Nekega večera mu je dejala Ma-delena, in mu pogledala pri tem globoko v oči: »Najinega nacrta še niste razodeli gospe de Marelle?« »Ne, draga moja. Obljubil sem vam molčečnost in živi dasi nisem zinil o tem.« »No, sedaj bi bila že doba, da bi ji povedali. VValterjeve obvestim jaz. Ta teden opra vi va to, ali ne?« Zardel je bil. — »Da, takoj jutri.« Počasi je odtegnila oči, kakor da noče zapaziti njegove zadrege, in je povzela: »Ce hočete, se lahko poro-čiva začetkom maja. To bi bilo zelo pripravno.« »Z veseljem, kakor je vam bolj prav.« »Desetega maja, to je sobota, bi mi bilo najljubše, ker je moj rojstni dan.« »Dobro, desetega maja.« »Vaši starši žive pri Rouenu, ali ne? Vsaj rekli ste mi tako.« »Da, blizu Rouena, v Cante-ieuju.« »In kaj so?« »Oče je ... oče je ... majhen rentijć.« »A, tako rada bi ju poznala.« Mencal je ves osupel — »Am-pak, veste, moji starši so ... moji starš; so ..« . Nazadnje se je res junaško od-ločil: I »Prijateljica draga, moj oče in moja mati sta kmetiška človeka, krčmo imata in sta se mučila s krva-vimi žulji, da sta me dala v sole. Ne sramujem se jih, ampak ... ampak njihova priproščina... njihova kmeč-ka okornost bi vas morda neprijetno dirnila.« Mično se je nasmehnila, mehka dobrota ji je sevala z obraza. »Ne, ne. Zelo rada jih bom imela. Obiskala jih bova, hočem. Bova že še govorila o tem. Tuđi jaz sem iz priproste hiše... a izgubila sem jih, svoje starše. Pod milim bogom ni-kogar nimam več...« podala mu je roko in pristavila: ... »samo vas.« Storilo se mu je inako, genila ga je in pridobila s temi besedami, kakor še nikoli nobena ženska. »Nekaj mi je bilo na misli,« je rekla, »a precej težko je to razložiti.« »Kaj pa?« je prašal. »Vidite, dragi moj, prav taka sem, kakor vse ženske, svoje..., svoje slabosti imam, svoje malenkosti; rada imam, kar se sveti, kar zveni. Neizrečeno rada bi imela plemeni-taško ime. AH se ne bi mogli vi o pri- liki najine poroke__ malo ... po- plemenititi?« Sedaj je zardela ona, kakor da mu je predlagala nekaj nedelikat-nega. Odgovoril je priprosto: »Na to sem že večkrat mislil, a stvar se mi Ine zdi tako lahka.« »Zakai ne?« (Dalje prUiodnjič.) Stran 2.________________________________________________________SLOVENS K I N AROP. 122 ^- javnosti često nastopato, kar ie vzbu-dik> med Cehi zelo veliko zanimanje za slovensko akademicno mladino in Slovence v obČe. Na drugi strani pa se je pričel v oni dobi za slovenske in slovanske akademike v obče zanimati kratko poprej ustanovljeni Slovanski klub pod predsedništvom staroste Češke sokolske zveze, zna-nega rodoljuba dr. Schreineria in tajnika Stan. Formana. ki je otvori! posebno šok) slovanskih jezikov in ki je v družbi s slovenskimi akademiki, oziroma dnigimi v Pragi bivajočimi slovenski akademiki priredil takrat več lepih večerov v Pragi sami, ka-kor tndi v mnogih drugih čeških me-stih na deželi. Češki časopisi so z radostjo pozdravljali prirejanje takih večerov. Naj omenimo samo nekoliko rzmed najlepših: Kolarjev večer na Žofinu prilikom SOletnice smrti zna-nega velikega vseslovanskega pes-nika Jana Kollara, Sokolski večer na Žižkovu. slovanski večer v češkem Brodu, ki ga je priredil tamošnji Sokol itd. Navdušeno so pisali o tem večeru »Naše Hlasv«, list urednika Miskovskv/ja, znanega predsednika društva čeških žurnalistov: »Z vsa-ko potezo* z vsako besodo in z vsa-kim tonom slovanski, brez najmanjše primesi tujine ostane ta večer vedno svež list v vencu naših spominov.* Najlepši izmed vseh javnih nastopov slovenskih akademikov pa je bil izlet v mesto Kolin n. L. Kolinski Sokol je po prizadevanju žalibog prerano umrlega velikega prijatelja Sloven-cev, zdravnika dr. Fed. Vika, ki je bival tuđi nekaj časa med štajerski-mi Slovenci v Velenju, in tedanjega župana mosta, gosp. arh. Kfička. priredil 4. maja 10^2 velik Slovanski večer, na katerega so bili povabljeni slovanski, v prvi vrsti pa slovenski dijaki iz Prage, Tega izleta so se udeležili vsi slovenski akademiki s svojim pevskim zborom pod spretnim vodstvom gosp. Sonca. sedanje-ga učitelja »Glasbene Matice« v Trstu. Sprejem je bil naravnost veliča-sten. Na kolodvoru je pričakoval slovenske akademike kolinski »Sokol«. Nato smo se med velikim navduše-njem in prisrčnimi pozdravi zbrane množice peljali do mestne hiše. V mestni dvorani je nozdravil akademike na čelu občinskega sveta župan Kfička v navđušenem govoru. Zve-čer se je vršil slovanski večer, katerega program je obsegal već čeških, tri slovenske, po eno hrvaško, hižiško - srbsko in bolgarsko točko. Naslednjega dne so se odoeljali slovenski akademiki v družbi župana in drugih v mesto Kutno goro. Med tem časom se je posrećilo pripravljalnemu odboru, potem. ko je v tretjič vložil pravila v svrho potr-ditve. doseći od namestništva potrdi-k> istih za novo slovensko društvo >ilirija«. Većina slovenskih akademikov, ki so bili takrat v Pragi, je po-udarjala nujno potrebo, da se ustanovi društvo, v katerega vstopiti bo dana možnost vsakemu slovenskemu akademiku kateregakoli politične struje. Opazujoč na eni strani, kako ravno na CeŠkem nastopajo pri raz-ličnih prilikah. kjer se razmotrivajo kulturna ali obća narodna vpraša-nja najrazličnejše politične stranke povsem edino, videč kako mnogo je političnih strank na Ćeškem. ki pa ne stoje in nišo stale v tako ostrem med-sebojnem stvarnem in osebnem na-sprotstvu, kakor pa slovenska kon-servativna in napredna stranka in uvažujoč na drugi strani, da slovenski dijak v Pragi nima dolžnosti samo napram sebi. temveč tuđi napram javnosti nastopati edinim, poudarja- k> ^e je vedno vsestransko, da se mo-r- ustanoviti društvo, v katerega bi /amogel vstopiti vsak slovenski akademik. Da bi se pa tuđi na zunaj »poznalo takoj na prvi pogled, da ie novo društvo zbirališče vse slovenske kolonije v Pragi, se je sklenilo na moj predlog, naj dobi novo društvo ime »Ilirija«. Glasom §-a 4 društvenih pravi! je bil namen društva, biti sre-dišče znanstvenega in društvenega življenja Slovencev v Pragi, razšir-jati vohče duševno izobrazbo članov in skrbeti za njih gmotno podporo. Izključila se je pa izrecno vsakoršna politična smer, po kateri naj bi se društvo ravnalo. Dne 31. maja 1902 ravno pred desetimi leti — se je vr-Šil ustanovni občni zbor. Prir>omnim še, da je takrat studiralo v Pragi nekoliko Sloveneev konservatoristov in akademičnih slikarjev, katere so slovenski akademiki tuđi hoteli imeti med svojimi rednimi člani. Vsled tega začetkoma društvo »Ilirija* ni dobilo priimka ^akademicno*, temveč je bil njeni oficijalni naslov »slovensko društvo ^Ilirija. Toda kmalu po ustanovitvi je društvo tuđi otieijalno izpremenilo svoj naslov y »slovensko akademicno društvo »Ilirija«. Kako nujno potrebna je bila ustanovitev društva »Ilirija* je pokazal ustanovni občni zbor, katerega so se udeležili vsi, tedaj v Pragi bivajoči slovenski akademiki, brez izjeme, ter razun tega mnogobrojni prijatelji slovenskih akademikov, med njimi v prvi vrsti znani prijatelj Sloveneev, prof. dr. Chodounsky dr. Ferd. Vlk itd. Usta-novnega občnega zbora so se udele-žile tuđi deputacije raznih čeških in drugih slovanskih akaJerH'jni!1 Jru-Štev kakor »\išehrad*, »Lnie«, »šu-madija-, -Bulharska Sedjanka« itd. Predsednikoin društva je bil izvoljen jur. Fvgen Sajovic. Takoj pričetkoma društvo seve-da ni zamoglo mnogo delovati. bli-žal se je konec letnega semestra in prvi meseci so se porabili za notranjo ureditev. Naj se spomnimo ob tej pri-liki tuđi interesantnega intermeza! Takoj. mesec po ustanovitvi. je prišlo do male obstrukcijske seje. kjer je g. Milan Juklie. sedaj inženir in profesor na državni obrtni soli v Ljubljani, po slavnem vzoru dunajskega parlamenta, prisilil društveni odbor, da ie vsled njegovih obstrukcijskih govo-rov prekinil sejo ob -. ponoći za 19 ur na drugi dan ter je tako društveni zbor trajal 36 ur, predno je bil kon-Can. Izredno raznovrstno in plodonosno pa je bilo gibanje društva takoj pričetkom novega zimskega semestra. Zašli bi predalek, ko bi hoteli omeniti vse. kar je izvršilo društvo v prvem letu. Toda ravno ta raznovrstnost.ta velika zaposljenost društva je najboljši dokaz, kako je bilo društvo potrebno. ->Ilirija« je takoj začetkoma združila v svojem krogu takorekoč vse slovensko dija-štvo v Pragi, ter je postalo v resnici ne samo kulturno zbirališče in sre-dišče. temveč tuđi pravi predstavitelj slovenskega dijaštva napram češki javnosti. »Ilirija* in ž njo slovensko diiaštvo je postalo tekom enega leta znano ne samo v metropoli češkega naroda, v zlati Pragi. temveč tako-rekoc v celr češki kraljevini. Zanimanje za Slovence, ki ga je med češkim narodom leto poprej vzbudilo slovensko dijaštvo, se je z ustanovitvi'■» ^ Ilirije - še bolj povećalo in poglobik . Vsled tega se ne smemo čuditi, da s > tuđi najrazličnejše narodne korpor;? čije Cehov vabile društvo »Ilirija« k sodelovanju. In v resnici zarnoremo 7a7n;,rnnvr»ti v prvem letu društve- nc%m obstoja nepregledno Stevilo Javnih nastopov slovenskih akademikov in v tem društvu ustanovljenega pevskega zbora pred češko Javnost-jo. Vsem onim »Hirijanom«, ki so bili takrat člani društva, je gotovo ostalo mnogo najlepših spominov na ono mladeniško navdušeno dobo, ter na prelepe shode.poučne in zabavne večere, ki so jih preživeli takrat med češkim narodom. Naj tu navedemo vsaj imenoma najlepše izmed onih shodov, prireditev, poučnih večerov in zabav, katere je društvo bodisi samo priredilo, ali pri katerih je sodelo-valo. V jeseni leta 1912. se je zopet pomnožilo število slovenskih akademikov, tako da ie znašalo število »Ilirjanov« 38. Predsednikoin društva je bil najprvo izvoljen fil. Ivan Bernot, pričetkom meseca novembra je bil poklican na to mesto podpisani. Društvo je bilo javno zastopano na vsepravniškem shodu, ki so ga priredi i pravniki proti odredbi justičnega ministrstva glede polaganja rigoro-zov. češki rodoljubi, posebno pa sokolsko društvo »Fiigner« v Kolinu, je vsled krasno uspelega slovenskega večera preteklega leta, povabilo društvo »Ilirija«, da skupno z njimi priredi sokolsko maškarado, ki je v resnici sijajno izpadla. Meseca svečana 19CU. je priredilo društvo »Sokol« na Novem mestu praškem maškarado »na [iledus nato pa posebni slovenski večer, kjer je nastopilo društvo s svojim pevskim zborom. Isti čas je slavil slavni češki pesnik prof. Jaro-slav Vrhlickv svojo SOletnico. Ob tej priliki mu je priredila tuđi »Ilirija* - \ oj prelepo uspeli častni večer. Ob tej priliki je jako obširno predaval o literarnem delovanju Vrhlickega, se-danji ravnatelj deželne hipotecne banke v Dalmaciji, dr. Julii 2ižka ryt. s Trocnova. O tej prireditvi so pisali zelo pohvalno vse češke novine: »Slovensko društvo »Ilirija*, je tuđi tako so pisale »Narodni Listy" o tem večeru — dejansko sodelovalo pri proslavi našega ijubljenega pesni-ka. V isti dobi sta nji na čast prire-akademiki s celim našim narodom in da občudujejo in časte našega pesni-ka, ne samo kakor češkega pesnika in rodoljuba, temveč kakor rodoljuba vseslovanskega in da tuđi oni njemu, ki je naš ponos, izkazujejo svoje naj-srčnejše simpatije in občudovanje! *Uirija<' je bila nadalje v tej dobi za-stopana na srbskem večeru na čast znanega prijatelja Srbov red. lioieč-ka. Visti dobi sta nji na čast priredila 3>Smihovsky Sokol« in '»Narodna enota pošumavska« poseben slovenski večer. Naj bodi omenjeno. da so se na teh večerih vršila posebna predavanja o Slovencih in o slovenskih razmerah. Nekolikokrat je predaval prelepo o slovenskih razmerah tuđi prof. dr. Chodounskv. Začetkom leta 1903 je umri največji češki rodoljub in politik Fr. L. Rieger. Kraljevskega pogreba, ki ga ie priredil svojemu najslavnejšemu možu češki narod, se je udeležilo tuđi društvo korporativno. (Konec prihodnjič.) {talijansko - turska vojna. Kriza v turškem ministrstvu. V Carigradu so se ministri na-veličali medsebojnih težkoč. Finanč-ni minister in vojni minister sta si stala že dolgo nasproti. Vojni minister !>efket paša zahteva vse najno-vejše, tursko posojiio za vojne svrhe, finačni in notranii minister, pa hoćeta en del posojila porabiti za iz-polnitev obljub Albancem in za druge namene. Vojni minister zahteva nadalje, da naj se Dardanele takoj zopet zapro, kakor hitro bi zasedli Italijani kak otok v severnem Egej-skem morju, veliki vezir Said paša pa vidi v taki zatvoritvi veliko ne-varnost za Turčijo. Zato se je tuđi on naveličal prepira in je demisijo-niral, sultan pa njegove demisije ni sprejel. Vojni minister je prisilil mi-nistrski svet, da je izgnal Italijane, med njimi tuđi denarno zelo dobro podkovane; ti so začeli tlvigati svoj denar, ki je bil rraložen v turskih bankah, vsled česar se bliža Turčiji denarna kriza. Ali bo mogoče denarno krizo resiti s tem, da dobi Turči-ja od velesil novo posojiio, je zelo dvomljivo, zato pa tuđi finančni minister ne mara več ostati na svojem mestu. Posojanje denarja Turčiji je sploh zelo nevarna stvar, ker se Italija lahko sklicuje na to, da dobiva na ta način Turčija novih moči za vojno in lahko vidi v tem neprijaz-nost napram sebi. To čutijo tuđi v Parizu in franeoska vlada je hitro izjavila, da pod nobenim pogojem ne bo pripustila, da bi se kotiralo tursko posojiio na pariškem trgu, pač pa ne more preprečiti. da bi dale banke Turčiji na prihodnje posojiio kak predujem. Razloček, ki ga dela tu franeoska vlada je naravnost malen-kosten in umeten. Vsi ti do^odki so napravili v Carigradu mučen vtisk in v ministrstvu je izbruhnila kriza. Vojni minister mora ostati, ker je to treba za enot-no nnstopnnje v vojni, ^ato se pa morajo umakniti vsi oni, ki so bili proti njemu, (lovori se ćelo, da je bil že poklican turski poslanik v Lon- ! donu Tevfik paša v Carigrad in to ! odpoklicanje spravljajo v zvezo z j ministrsko krizo, dasiravno trde turski listi, da je Tevfik paša odklonil veliki vezirat. Egejsko morje. Med tem, ko se bore v Carigradu z ministrsko krizo, se vrši v Sre-dozemskem morju in med velesila-mi drug tih boj. S tem, da franeoski trg zalaga Turčijo z denarjem in da Franeoska krepko poudarja svojo suprematijo v Sredozemskem morju in da jo pri tem podpira Anglija. je otvorjen boi med zapadnimi velesi-lami in srednjeevropskimi velevlast-mi. V Parizu poudarjajo, da ne mo-rejo pustiti Turčije na cedilu. da ne izgube v Turčiji investirani kapital, Turčijo je treba financijalno ^^Jačiti, da more zadostiti svojim aolžno-stim. To je prozorna pretveza in v Rimu čutijo vedno bolj, da se vežeta Franeoska in AneleŠka, da napravi-ta konec izletom italijanske vojne mornarice v Sredozemskem morju na ta ali oni način. Potovanje angle-ških ministrov Asquitha in Chur-chilla v Gibraltar in Biserto, ki je glavna franeoska trdnjava za Sre-dozemsko morje je nov dokaz, da hocejo zapadne velesile krepko naglasiti svojo nadvlado v Sredozemskem morju. Jasno je. da tako postopanje trozvezo Ie še bolj utrdi zlasti pa da se bo Italija zatekla k Nemčiji. ki se vidi vsled franeoskih denarnih ope-racij v Turčiji ogroženo v svojih gospodarskih interesih. Avstrijski gospodarski interesi seveda nišo toliko tangirani ker je Nemčija že itak odjedla Avstriji vse. kar se je dalo. Nič čudnega tedaj ni. če se opaža sedaj v Evropi neka nervoznost. Gre namreč za staro kost, ki ie ne mara nobeden izpustiti. In končno bo morala priti vendar zopet Rusija, da se bo nevarnost prenapetja živcev zopet polegla. Štajersko. Zares značilno! »Slovenec« jt priobčil sledečo notico: »Slovenski klub in državni obrtni svet«. Na ceij-skem obrtnem shodu je poslanec dr. I3enkovič na podlagi zadobljenih in-formacij tozadevna časniška poro-čila zavrnil kot neresnična. Navzoči liberalci so molčali. Liberalni poro-čevalec je dr. Benkoviču ćelo pri-znal, da so poročila bila netočna in samo plod kombinacije, ki se ni kot resnična izkazala. Tuđi značilno. — V odgovor sledeče: V koliko se je dr. Benkoviču gori omenjena zavrni-tev časniških poročil o intrigah slovenskih klerikalnih poslancev proti imenovanju g. Jakoba Zadravca za zastopnika spodnještajerskih slovenskih obrtnikov y državnem obrtnem svetu, na obrtniškem shodu v Celfu tuđi zares posrećila, ne bom tu dalje razpra^rljal. Saj smo videli in sli-šali vsi, da je dobil na ta svoj politični ekstempore na nepolitičnem obrtniškem shodu tak odgovor, da mu ni bilo treba od navzočih »liberalcev« ničesar dostaviti. Vsi obrtniki so namreč vstali in se napotili s klici ogorčenja iz dvorane — tako da se je [ predsedniku zborovanja komaj po-srečilo ljudi zadržati in doseči koli-kor toliko harmonično zaključek zborovanja. Kar se pa tiče »priznanja« označenega »liberalnega<- poro-čevalca. je bila stvar taka: Jaz sam sem z opombo, da »Slovenski Narod, noče nikomur delati krivice, zlasti ne v tako važni narodni zađe-vi, pojasnil dr. Benkoviču, da dotične notice, (ki so njega in »Slovenski klub« tako zelo razburile) nikakor ne slone na kakih praznih kombina-cijah. temveč da se nas je tako informiralo od takratnih naprednih • štajerskih državnih poslancev. Na to je rekel dr. Benkovič, da potem-takem dr. Weiskirchner v tej zadevi ni resnice govoril, kajti njih, t. i. klerikalnih državnih poslancev da ni nič vprašal. Jaz sem pristavil: »Mogo-Če«. Iz tega pogovora se je potem rodila zgorajšnja »značilna« notica v »Slovencu«. Pripominjarn, da niti dr. Benkovič. niti klerikalni listi nišo trdili. da bi klerikalni poslanci v tej važni si vari storili sami Ie en korak, dasi so tvorili večino slovenskih poslancev. Dalje imamo na eni strani poročilo, takratnih štaj. napr. poslancev o tozadevni dvakratni intervenciji pri bivšem trgovinskem ministru dr. Weiskirchnerju. kateremu ni v tej zadevi. po mojem mnenju vsaj, pripisovati lažnjivosti — na drugi strani pa zatrdilo dr. Benkovi-čevo. Mislim, da si bode naša javnost, posebno še z ozirom na uvo-doma citirano zavito notico »Slo-venčevo«, zlahka napravila pravilno sodbo. — Lešničar. Iz Celja. (Toinonoznem-škega obrtniškega shoda.) Nemski listi pravijo. da je bilo na nemškem obrtniškem shodu veliko več ko 500 obrtnikov iz ćele Štajerske in Koroške navzočih. To je seveda veliko pretirano. kajti v dvorani Nemškega doma ni bilo veliko nad 250 zborovalcev. kljub temu, da so spravili celjski Nemci na noge celjske in okoliške nemške obrtnike in je bilo med poslušalci še najmanj tretjina neobrtnikov. Pa to ni najvaž- Blcnzi, zadnji tribunov. Zgodovinski roman« Spisal Edward Lytton • Bulwer. (Dalje.) Deveti def. Povratek. L Triumfaini sprevod. Ves Rim je bil na nogah. Od sv. Angela pa do Kapitola je mrgolelo na oknih, balkonih in strehah na tisoče IJadi. Le tod in tam je v sovražnih mestnih delih Colonnov, Orsinijev in Savellijev vladala pokopališka šamota in žalostna zapušćenost. V teh trdnjavah — kajti to so bili ti deli prej kakor ulice — ni bilo slišati niti običajnih korakov barbarskih straž. Zaklenjena vrata, zabita okna, mrka tihota — vse to je pričalo, da so ba-roni odsotni. Čim so izvedeli, da se Rienzi res bliža, so zapustili mesto. Obdani od svojih najemnikov so po vaseh in gradovih Kampanje priča-kovali tisto uro, ko bo ljudstvo na-veličano svojega oboževanca in bo ćelo svoje divje zatiralce pozdravilo. Izvzemši barone je bil ves Rim na nogah. Na vseh glavnih križiščih so bili postavljeni slavoloki in okra-seni s pleteninami, prevezenimi z zlatom ?n s srebrom. Napisi so klicali Rienziju da je dobrodošel in izra- žali veselje ljudstva nad njegovim povrratkom. Ob cestah so stali dečki | in deklice s sopki cvetlic in lovorie-vimi venci. Visoko nad zbrano mno-žico so plapolale zastave — s po-nosnega Hadrijanovega stolpa — s stolpov Kapitola — s streh svetni-kom in apostolov posvećenih poslo-pij, kakor bi oznanjali veliko zmago. Rim je se enkrat razprostrl roke, da bi sprejei svojega tribuna. Pomešan med množico, zavit v velik plaše, skrit v silni gneči je stal — od većine ljudstva že pozabljeni. v zmesnjavi od nikogar opaženi Adrijan Colonna. Posrećilo se mu je premagati svoje sočutje z bratom Ireninim. Osamljen je stal med svo-iimi someščani, edini iz ponosnega rodu Colonnov in je bil priča trium-fu, ki ga je ljudstvo priredilo svojemu Ijubljencu. »Pravijo, da se je v ječi zredi!,« je menil nekdo iz množice. »No, ko je ob jutranji zarji pobegnil iz cerkve sv. Angela je bil dosti suh.* >Prav ste povedali,« je dejal majhen mož nemirnih oči in preka-njenega pogleda. »Videi sem ga, ko se je poslovil od legata.* Vsi pogledi so se obrnili na moža, ki je tako govoril; postal je hipoma imenitna oseba. »Da.* je nadalje val mož in se ponosno napihoval, »le poslušajte: Cim je pridobil Fra Morealova brata, Bretlona in Arimbalda. da ga iz Perugie spremita v Monte Fiascone, je šel naravnost k legatu Albornozu, ki je pod milim nebom govoril s svojimi stotniki. Sledila mu je velika množica. Tuđi jaz sem bil vmes in tribun mi je pokimal — da. pokimal mi je. — Tako je stopil s škrlatastim plasčem odet in noseč na glavi škr-latasto čepico s še večjim ponosom pred ponosnega kardinala. »Dasi mi vaša cminenca.< je rekel >ne dovoli ne denarja ne orožja, da bi kljuboval nevarnostim in se pogumno lotil v zasedi prežečih baronov, sem vendar pripravljen na odhod. Njegova svetost me je napravila za rimskega senatorja in prosim vašo eminenco, da me po običaju potrdite t ti moji lastnosti.« Privoščil bi vam, da bi bili videli, kako debelo je gledal ponosni i>panec, kako je zarudel in na-gubančil čelo. Ugriznil se je v ustni-co in le malo govoril.« »Je-li Rienzija potrdil za senatorja?^ »Da, in blagoslovi! ga je in mu potem ukazat, naj odpotuje.« »Senator!« je vzkliknil sivolas velikan, ki je poslušal s prekrižanimi rokami. Jaz ne ljubim naslovov, ki so jih imeli patriciji. Bojim se, da bo z novim naslovom pozabil na svoj stari naslov.« >Jej, Cecco del Vecchio — vi ste vedno nergač,« je dejal prodajalec sukna, ki mu slavnosti nikakor nišo delale škode. *Fej — meni se pa zdi, da senator ni tako novopečen naslov, kakor tribun. Upam, da bo pri- rejal vsaj mnogo slavnosti, Rim je bil dosti dolgo žalosten. Slabi čaši so bili za nas štacunarje, na vero.« Rokodelec se je zaničljivo na-smehnil. Spadal je med tište, ki so delali razloček med predkupci in de-lavci in je trgovca skoro tako črtil, kakor plemenitaše. »Dan že pojema,« je zopet dejal mali mož. ^ Vsak čas mora priti. Njegova žena mu je že pred dvema urama z vsem spremstvom šla na-proti. Komaj je bil mož izgovoril te be-sede, se je začelo med množico moč-no valovanje in premikanje in koj na to je naglo prijezdil po cesti jezdec, ki je razganjal ljudstvo kličoč: »Na-zaj — prostor — dajte prostor za rimskega senatorja!« Množica je utihnila — potem je vse zamrrnralo in zopet utihnilo. Na balkonih in na oknih zbrani gle-dalci so stegovali vratove. Iz daljave se je oglašalo konjsko peketanje in začule so se trombe; potem so se na koncu ceste pojavile zastave — za-svetile so se sulice in hitro na to je vsa množica kakor z enim glasom začela vpiti: »2e gre, že gre!« Adrian se je umaknil iz množice do zida. Tam se je naslonil ob hi-šo in ogledoval bližajoči se velesijaj-ni sprevod. Najprvi je prišel oddelek rimskih jezdecev, ki so bili sli senator-ju nasproti. Po šest jih je jahalo v vrsti in vsi so držali v rokah oljkine vejice. Pred vsako stotnijo je vihra-lo bandero z napisom: »Obnovitev svobode in miru«. Ko so prinesli bandero mimo gruče, koder je stal Adrian. je ljudstvo burno pozdravljalo vse bolj znane priljubljene može. Po obleki in opremi je spozna! Adrian, da so jezdeci večinoma rimski trgovci, ljudje, o katerih ;e ve-del, da cenijo svobodo samo tako, kakor vsako spekulacijo. »To je pa zanesljiva opora,« si je mislil Colonna. »Kaj priđe neki zdaj?« Zdaj so prišli v blestečih oklo-pih nemški najemniki. Po številu jih je bilo dvestopetdeset. Služili so prej Malatesti v Riminiju in bili pridob-ljeni za Rienzija z zlatom Montrea-lovih bratov. Bili so veliki, močni — mirni, temnogledi in disciplinirani Gledali so na ljudstvo na pol z barbarskim občudovanjem. na pol pa s prešernim preziranjem. Videti je bila da je njih prihod množico prestrašil »Sramota,« je renčal Cecco del Vecchio. »Kaj potrebuje ljudski prijatelj meče, ki morajo ščititi kakega Orsintja ali Malatesto! Sramota!« Nihče se ni oglasil, da bi neza-dovoljnemu velikanu velel, na* molči. »Njegova edina obramba pred baroni,« si je mislil Adrian, »in še te le, če jih dobro plača. Po številn jib je premalo.« (Dalje prihodnjifc.) 122. Itcv. SLOVENSKI NAROD. Stran 3. nejše. Pomembnejše )e, da je drž. post. Einspinner prizna! milostno slovenskim obrtnikom na Sp. Stajer-skem pravico do lastne zveze obrtničkih zadrug — samo seveda »cisto slovenske moralo biti. Do spozna-nja so torej gospodje lc prišli, da je na Sp. Stajerju slovensko obrtništvo, ki se mu ne bo dalo stalno kratiti pravice do lastnih stanovskih orga-nizacij. Prepozna je torej po Ein-spinnerjevern mnenju le se točka, da se k slovenski strokovni obrtniški organizaciji ne sme pritegniti neslo-venskih zadrug. Naj bo Einspinner potolažen! Nemškutarjev ne rabimo, pač pa bodemo gledali, da se nam pridražijo s časom ne le vse slovenske, temveč tuđi tište danes še nem-ške zadruge, v katerih je mestoma do 4U slovenskih članov. Sicer pa se bodemo še na Einspinnerjevo izjavo sklicevali! — Tajniku graške trgov-sko - obrtne zbornice dr. Kamenitz-kemu so najbolj na poti tište 3 uboge slovensko - nemške obrtnonadalje-valne sole na Sp. £tajerskem, ki spa-dajo sedaj pod ljubljanski inspektorat. Govorit je o tem, da se hoče vse »pokranjčiti« — ali aptavza je bilo malo. Spomina vredno je, da se je sprejela resolucija. v kateri — gor-njestajersku koroški in celjski ude-leženci nemškega obrtnega shoda zahtevajo, naj se spravijo šostanjska, šentjurska in žalska obrtno nadalje-valna šoia pod graški inspektorat. V isti resoluciji se tuđi protestira proti vpeljavi veronauka na obrtnonadaljevalnih šolah. — Marckhl je bil s svojim govorom dolgočasen kot vedno. — K^~*~~» so nih zadrug za okrožje graške trgov-sko - obrtne zbornice, kateri bo na-čeljeval celjski Mortl (!). V odboru sta iz Sp. ?tajerskega še mariborski Kral in ptujski ekola. Druge nesreće očividno ni bilo. Iz Celja. (Različne novi-c e.) O. dr. Janko Sernec je daro-val celjski >DHaški kuhinji« namesto venca na dr. Brenčičevo krsto 15 K. Prisrčna hvala? — Zvezanarod-nih društe vje priredila minuli petek v celjski Ćitatnici izvrstno obi-skano predavanje. Predaval je rrof. dr. L. Pivko iz Maribora o kulturnih bojih v slovenskem slovstvu« — poljudno in temeljito kakor to zna samo on. Zeleti je. da bi se predavanja v Citalnici nadaljevala. — Sokolski z I e t priredita, kakor čujemo, dne 16. junija celjski in šent-jurski Sokol- skupno na Blagovno. Iz Celja. Po mestu se ugiba, koliko dobi nemški odvetnik dr. Zang-ger za zagovor Kregarja in vtegove žene? Pravi se. da đo 2O00 K. Ker tako velike vsote gotovo ne bode mogel plaćati Kregar iz svojega že-pa, bo pomagala »Slovenska Straža*. Dr. Zangger bo potem že spustil kako kronco več za »Sudmark in Schulverein — dve društvi. ki posebno blagodejno deluiete na Jtajer-skem. Celjskim Slovencem je pripo-ročati, da marljivo pristopajo in da-rujejo za »Slovensko Stražo*. Imena in darove ten rodoljubov bodemo ob priliki priobčili tuđi v »Slovenskem Narodu«. Iz Celja. (V e 1 i k a n s k i nem-š k i polo m.) V konkurz je prišel nemški stavbarski podjetnik. inženir Viljem L i n d a u e r. Konkurzni ko-roisar je deželnosodni svetnik dr. Kotnik, začasni upravitelj konkurzne mase pa odvetnik dr. Schurbi. Govorilo se je že pred nekaterimi tedni. da priđe ta mož v konkurz, a takrat so si ga celjski nemški krogi še pri-zadevali resiti. Pasiv bode bojda do sno.000 K, med njimi nepokritih do 6 rujno vince. Ševe pri ti veselici ni manjkalo alkohola, pilo se je, da se je kar kadilo. O, vzgledna občina protialkoholistov! kakor pravi Kalan v »Zlati dobi«, tu se »špe-glajte in pišite zopet Jeremijade.« Da bi bila veselica čim veličastnejša, je bila (kot) zadnja točka, združena s prosto zabavo. Ševe alkohol jim je zavrel v glavi in sedaj se ie začela ^prosta zabava*. Oni gospod, ki svet-nike *malajo«, je zabaval ljudstvo po svoje. Na odru je godbi taktiral, pa ker je to predolgočasno, je začel pre-obračati kozle in nazadnje se je hotel spoprijeti z alkoholom. Toda alkohol je močnejši in gospod malar leži pod odrom v blatu. Škoda. dH ni imel gospod organist pri sebi aparata, da bi fotografiral ta prizor. Ker je godba igrala poskočnice, so srbopeteŽi za-celi — plesati. Več menda ni treba pisati, ker s tem so dobro označeni klerikalci, kako delajo za ubogo ljudstvo. SJav»o*t auetnftce pevskega društva »HaJdrUi« na Prošeka. °ev-sko društvo »Hajdrih« razpošilja to-le okrožnico: Slavno bratsko društvo! Tam, kjer je pod vodstvom slavnega pokojnega skladatelja Antona Hajdriha prvikrat zadonela himna »Buci, morje Adrijansko«, ob-haja letos pevsko društvo »Hajdrih« svoje jubilejno leto, 251etnico ob-stanka. Jeklena vztrajnost, neomah-ljivo rodoljubje, požrtvovalnost in navdušenost vaščanov so dovedle društvo v teh letih do uspehov, ki jih ni bilo pričakovati. S ponosom zre društvo v minulost s prijetnim čustvom, da je i ono storilo mnogo koristnega: veselo in neustrašeno gleda v prihodnjost. Dan 8. septembra 1912 si je izbralo društvo, da z veliko narodno slavnostjo dovrši program svojega jubilejnega leta. Ta dan pa bodi ne le naroden praznik za Prošek in Hajdriha«, ampak narodni praznik vseh Slovencev in vseh z nami čutečih vrlih in milih bratov Slovanov. Ta dan naj manifestira narodna in umetna pesem slovanska. ki je bila ključ do srca dremajočega, v verige sužnosti uko-vanega Slovana ter mu vzbudila narodni čut in ponos. Slavi naj se slo-vansko pesem na naših tleh, kjer pevsko društvo > Hajdrih prvo v tr-žaški okolici vnema s pesmijo ljubav do domovine dolpo dobo 25 let. Da se ta velepomembna slovesnost čim častnejše zvrši, ki naj nas in Vas, premili bratje, vspodhudi k nadalj-nemu neutrudnemu delovanju Slo-venifi in celokupnemu Slovanstvu v korist in ponos, prosimo slavno bratsko društvo naj blagovoli vzeu to naznanilo v znanje, da rečenega dne ne priredi drugih morebitnih slo-vesnosti. Naprošeno ie tuđi, da bi nam naznanilo že sedai svoje sode-lovanje ali udeležbo, da se skupno okrepimo k nadalinemu delovanju. Bratsko društvo! Vsi, ki se veselite naših dosedanjih uspehov, vsi, ki občudujete neustrašeni boj za narodni obstanek ob sinji Adriji, vsi, ki sami občutite težo narodnega soja, prihitite dne 8. septembra k nam na Prošek, da se skupno navdušimo zo nadaljno delo. Spored slavnosti: V soboto, dne 7. septembra: Sprejema-nje gostov. V nedeljo, dne 8. septembra r^Sprejemanje gostov. ogled mi-ramarskega parka, divne jame v Briščikih pri Prošeku. Popoldne sprevod, narodna slavnost s sodelo-vanjem raznih slovanskih društev. V ponedeljek. dne 9. septembra: Izleti. Morebitni čisti dobiček je na-menjen ^Olepševalnemu društvu na Prošeku« oziroma skladu za Majdri-hov srx>menik. Razid klerlkalnega društva. Kr-ščansko izobrazevalno društvo >Mir< na Katinari je prenehalo. Društvo se je prostovoljno razšlo. ker su klerikalni kolovodje uvideli. da sploh društvo ne more eksistirati. Trgovsko - politična centrala. Zborovanje trgnvsko - politične centrale združenih treovskih komor in zveze industrijalcev v Avstriji je so-glasno sklenilo podpirati predlog tr-govskega zastonstva glede subven-ciioniranja novih paroplovnih prog nn ^nansko in v Tripolitanijo. Pred tržaškinii porotniki. Pred tr/aško poroto je bil včeraj obsojen n:j smrt 221etni kmečki fant Peter Jakomin iz Koveda v Istri, ker je umoril nekega kmečkega fnnta s tem. da ga je zahodel večkrat z nožem v trebuh. Obsojeni Jakomin je cinično izjavit, da ne reflektira na pomiloščenje. Aretacija. Včeraj so v Trstu aretirali lastnika zavoda »Bureau de Commerce« in enega njegovega uradnika zaradi nedovoljenih mani-pulacij. Kaj sta aretiranca zakrivila, še ni znano. Prepovedan izlet. V Promonto-re je bil napovedan za predvčeraiš-njem izlet športnega društva »Ede-ra«, ki ga je pa oblast iz vamostnih ozirov prepovredala. Lokalni parnik. Neka tržaška družba v Piranu ie kupila parnik -San Giorgio«, ki je prevzel redno vožnjo med pristaniščema Portoro-se-Piran. Paroplovni promet. Namesto parnika »Helovana« je moral pre-vzeti v nedeljo parnik »Habsburg« brzovozno službo iz Trsta v /* lek-sandrijo, ker je bil prvi parnik zaradi zatvoritve Dardanel brez nafte. V Trst ie dospel predvčerajšnjem parnik »Francesca« Avstro-Ameri-kane s 532 potniki. VeČinoma so pfi-nesli izseljenci prihranke s seboj. Med potjo je umri Tržačan Deir An-tonio. ter je našel svoj grob v vslo-vih. Dva Španijola sta se ntiklatila na Malagi na krov ladje ter se tam skrila; v Trstu so ju izročili policiji. — Predvčerajšnjern je dospel 1 loy-dov ekspresni parnik »Dunal« ;z Aleksandrije v Trst. Prinescl 'e s seboj mnogo pasažirjev, ker se za-čenja sedaj beg Fteipčanov proti se-veru. Med drugimi so dospeli v T rst, kar je v očigled ttalijanskim ?ika-nam v Sredoremskem morju zelo zanimivo, tuđi Ahmed beg, senator Cremieux, Hasan beg, Mohamed Heddaja beg, baron sir Rudolf Sia-tin paša, generalni nadzornik v Sudanu in drugi. S 1. oktobrom name-rava naša zvesta zaveznica Nemčija, — da olajša avstrijski industriji in avstrijskim prometnim družbam delo — ustanoviti konkurenčno progo, ki se bo dotikala tuđi otoka Krfa. Dnevne vesti. -f »Da zmaga morala!« Vče-rajŠnji >Slovenec« ie napisal ta - le stavek: »S. L. S. bo nadaljevala svoj boj, da se politične razmere izčistijo, da zmaga morala, da se politično življenje pri nas do korenine izbolj-ša v prid celemu narodu.« — Stranka ljudskih sleparjev govori o — rriorali! Ali si more kdo misliti večje impertinence? Klerikalci pa morala, to sta dva, drug drugega izključu-joča pojma! Ali je sploh v delovanju klerikalne stranke zaslediti le trohice morale? Zaman bi se trudili, izslediti kaj takega, zakaj vse javno in zasebno delovanje klerikalne stranke ni ničesar drugega, kakor ena edina dolga veriga nemoralnosti in korupcije. Ali je sploh ta stranka kaj dosegla s — poštenimi sredstvi? Z naj-mirnejšo vestjo lahko trdimo, da nišo dosegli klerikalci niti najmanjše stvarice, pri kateri bi ne rabili do skrajnosti nepoštenih in nemoralnih sredstev! Ali naj naštejemo njihove »moralne* čine? Treba bi bilo napisati ćele knjige. Pri deželnozborski volilni reformi so naprednjake ogo-ljuiaSi, l iiajifiiarnnui^ini denuncija-cilamt so povzročili nepotrditev župana Ivana Hrihana, z najgnusnejši-mi manevri, v katerih so zopet igrale glavno vlogo najpodlejše denuncija-ctie, so izposlovali sebi ugodno ob-činsko volilno reformo v Ljubljani, trgovsko in obrtniško zbornico so si hoteli priboriti z goljufijaini, »Kme-tijsko družbo« so si prilastili z najsu-rovejšim nasilstvom itd., itd. Kdo bi sploh mogel nasteti vse njihove »moralne^ čine«, ki jih ie legijon!? In ti liudje, ti subjekti, te moralne propalice, ki so edini zanesli nemoralo in korupcijo v naše politično življenje, si upajo sedaj govoriti, da bodo oni poskrbeli, »da zmaga morala, da se politične razmere izčistijo, đa se politično življenje pri nas do korenine izboljša v prid celemu narodu«! Je pač tako, kakor da bi tat govoril o poštenosti! J- Narodnim Slovencem v pre-mislek in ravnanje! Klerikalni »Go-renjec« je v soboto priobčil članek. ki se koncu je z vzklikom: >Boj za vero, četudi izkrvarri mučeniški narod!« To se pravi z drugimi beseda-mi povedano: Naj se Slovenci potuj-čilo, naj se ponemčiio in polahonijo, samo da ostanejo katolički in klerikalni, to je v oblasti duhovščine in farške bisage. >Gorenjec«, ki ga ure-juje zloglasni Tone Kobler, proglasa sedaj očitno tisto načelo, ki ga je pred leti izrekel monsignor Podgorc, re-koč: »Vseeno je, ako se koroški Slovenci ponemčijo, samo da ohranijo presveto katoliško vero« in ki ga je takrat klerikalno časopisje skušalo ker je to kazalo, na vse načine utajiti. Zdi se torej, da smatrajo sedaj klerikalci čas za ugoden. da odkrito povedo svoje mišljenje: »Boj za ve-ro, četudi izkrvavi mučemški narod!« Pa stavimo, da se bodo pri prvi priliki ti crni internacijonalci mogočno trkali na prsi in kričali, da ni bolj navdusenih in narodnih Slovencev, kakor so oni in da so oni sami in edini rešiteljt slovenske domovine in slovenskega naroda. Kdaj bo narod izprevidel, da se nahaja v rokah političnih sleparjev, ter vrgel čez prag takšnje svoje »osrečevalce«, ki si upajo odkrito pripovedovati, naj vza-me vrag vse Slovence, samo da oni ostanejo pri polni bi sagi? - K snočnemu Kregarjevemu slavlju je došla iz Beljaka brzojavka nastopne vsebine: »Mecenu, bogato podpirajočemu — ne iz lastnega že-pa, marveč iz nevsahljivega »Kato-liškega sklada« razne desperadose vdinjajoče se ^Eselesu^, Ljubljana, Dom katoliških ljudskih sleparjev. K vašem današnjem oprostilnem slavlju čestita iskreno vam dobro znani, toda v Celju zatajeni, za časa brez-poselnosti bogato pogoščeni in pod-pirani, vedno hvaležni nekdanji so-trudnik Venčeslav B.« — Rado-vedni smo, če se bo Kregar sedaj spomnil na tistega »mlađega brez-poselnega človeka«, ki ga je najel, da je na njegovem stanovanju prepi-soval občinski kataster, »ne da bi ga vprašal za njegovo ime.« •f Rekurz proti dopolnilnim obi. volitvam v Spodnji Šiški, ki so ga vložili socijalni demokratje, češ, da je eden izmed izvoljenih naprednih odborniških namestnikov — dninar, ki živi od svoje dnevne plače, je deželna vlada zavroila. S tem so ure klerikalnega občinsfcega ge-renta Zajca štete in Spodnja Šiška dobi po dolgen času zopet napred-nega župana. Prepričani smo, da bo vsakdo, ki bo izvoljen za župana, mož na svojem mestu, ki bo vnet za blagor občine in njenega prebival-stva, a bo obenem tuđi krepko stal na braniku za slovenski in napredni značaj krasno razvijajočega se ljubljanskega predmestja Šiške. + Osebne vesti. Princ Parmski, stotnik v generalnem štabu, je dospel včeraj s soprogo na povratku iz Opatije na Dunaj v Ljubljano. + Iz justične službe. Višie dežel-no sodišče je imenovalo gosp. dr. Vladimirja Travnerja pri okraj-nem sodišču v Ljubljani in gosp. Jakoba Jermanav Novem mestu za avskultante. + Imenovanja in odlikovanja. Generalni prokurator najvišjega in kasacijskega sodišča tajni svetnik vitez Schrott je dobil povodom svoje vpokojitve najvišjo pohvalo. Deželni poslanec Anton grof W i e d-mann Szelnicki je bil imenovan za tajnega svetnika. Sekcijski šef v fin. min. dr. Kazimir vitez G a-1 e s k i je bil odlikovan z železnim križeem II. reda. Ministerijalni svetnik v justičnem ministrstvu dr. Al-fred Schober je bil imenovan za sekcijskega šefa. Dvorni svetnik in višji drž. prav dnik na Dunaju dr. Hu-gon H 6 g 1 je imenovan za general-nega prokuratorja pri najvišjem sod-nem in kasacijskem dvoru. Ministerijalni svetnik v justičnem min. Karei J a n o w i t z je dobil naslov sekcijskega svetnika. Dvorni svetnik v jus. min. Fran Emil Conte Smec-c h i a je imenovan za senatnega predsednika pri najvišjem sodnem in kasacijskem dvoru. — II. znamenje na obzorju. Zadnja številka klerikalnega »Gorenj-ca« priobčuje v obliki posetnice to-le naznanilo: »Tvrdka Zabret & fiuter v Britofu pri Kranju naznanja, da je preselila svojo pisarno iz Kranja k tovarni v Britof pri Kranju. - —..... — VIom na Dolenjski cesti. Na napad v »Slovencu- hočem javnosti podati nekaj stvTarnih podatkov. Na osebne žalitve ne odgovarjam. Meni je vedno le za stvar, nikdar pa za osebne koristi posameznikov na škodo drugih. Direktorij užitninskega zakupa je sklenit zidati, še predno sem bil jaz v direktoriju, novo hišo na Dolenjski cesti in zraven tuđi prostore, kateri bi se lahko oddali v najem za policijsko stražnico. Ko je bilo poslopje gotovo, sem večkrat opomnil bivšega gosp. župana, kdaj se stražnica preseli. Končno mi je bivši gosp. župan rekel, da se je nad-zorstvo policije odločno izjavilo proti premestitvi. Pri Grubarjevem mostu mora ostati stražnica, ker je tam sredina okraja in križišce čest. Tuđi bi bilo za stražnike predaleč potem do Sv. Jakoba. Ko je bil na magistratu gosp. viadni svetnik Laschan, so se omenjeni prostori oddali v najem sedanjemu trafikantu Juri Marenče pa na vsak način hoče spraviti trafikanta vun, zato je naprosil gosp. ob-činskega svetnika Štefeta, da je sta-vil nujni predlog, da se stražnica pre-lnesti. Klub narodnih občinskih svet-nikov je sklenil, da se predlog od-kloni, ker se stražnica od Grubar-jevega mostu ne sme premestiti, samo za Dolenjsko cesto pa ne kaže ustanoviti nove policijske postaje. Gotovo pa je, da se bode tuđi v tem delu mesta, kakor drugod, policija pomnožila, da bo več mož ponoči lahko svoj rajon večkrat obhodilo. VIomi pa vsleđ tega ne bodo izostali, ker stražnik ne more vedno stati pred vsako hišo. Dokler bo v Ljubljani pri osuševanju Liubljanice toliko delavcev, bodo vedno po raznih delih mesta vlomi, in to brez ozira kje je policijska stražnica. Kjer taki potepuhi zapazijo ugoden lokal, vlo-mijo, če je tuđi policijska stražnica najbližnja soseda. Pri Marenčetu je najbližnji sosed užitninska postaja, kier mora vso noč Čuti užitninski paznik, v blizini spi gospodar, nad oknom, kjer se je viomilo, pa je stranka, a vendar vsi skupaj nišo nič slišali. Tuđi hodijo po cesti policijski stražniki in nočna straža, a vlom se je vendar izvrsil. V seji bi se jaz ne bil oglasit k besedi, ker je bil že klubov sklep, a občinski svetnik Štefe je svoj predlog utemeljeval s trditvami, da na Dolenjski cesti ni človek več varen življenja in imetja, ker so vedno vlomi, napadi in poboji. Po takih neutemeljenih trditvah in blatenju prebivalstva sem bil izzvan, da se oglasim k besedi, da za vinem neopravičene očitke. Še danes lahko z mirno vestjo trdim, da tako mirne-ga dela mesta ni, kakor je ravno Dolenjska cesta. To so uvideli tuđi meščani, zato zadnji čas jako radi posecajo Dolenjsko cesto, ker so varni in dobe dobre in poštene go-stilne. Sedaj se pa drzne v javni seji občinski svetnik trditi kaj takega o Dolenjski cesti, da bi s tem škodoval poštenim gostilničariem, in to edino za to, da bi spravil Marenčetu nelju-bega »pemskega muzikanta« ob bo-ren košček kruha.. Vsa leta, kar sem tu, se ni zgodil na Dolenjski cesti no-ben napad, nikaki poboji. Vlom je bil prvi in edini sedaj pri Marenčetu, a Strani. SLOVENSKI NAROD. 122 štev. sta vtomilca tujca m sta podnevu pila pri Marenčetu, da sta si vse ogledala. AH je boij modro delati za sptošni blagor svojega kraja in se po-togovati za njegovo dobro ime, ali pa, na ljubo etd osebL, dotični kraj blatiti fm škodovati kraha« o tem naj sodi javnost, Osebnih lavorik ne iščerru paČ pa bom slej ko prej po svoji moći skušal delati v občinskem svetu za blagor vseh meščanov. Za javno varnost je skrbljeno prav tako na Doienjski cesti, kakor po drugih delih mesta. — A. L i k o z a r, ob-činski svetnflc — Na an^ažma gostuje, kakor porocajo hrvaški listi, đosedanji režiser stovensketra gledaliŠca g. Hin-ko Nnčič v Zagrebu v soboto dne 1. junija. Igra! bo Tokerama v Leugve-ftovi drami *Tajfun«. — Lfadski koncerti na vrtu Narod ne ga doma v Ljubljani. Da se družabno življenje v Narodnem domu nekoliko dvigne. bode restavra-cijsko vodstvo od slučaja do slučaja prirejalo na vrtu ljudske koncerte. Vrt z obločnicami in žarnicami raz-svetljen. ie po splosni sodbi eden najlepših restavracijskih vrtov v Ljubljani, na katerem ima prostora mnogo nad 1000 ljudi in ima to prednost, da je v slučaju slabega vremena na razpolago velika in zračna arena. Prvi tak ljudski koncert bode ob otvoritvi vrta v nede-Uo, dne 2. jtinija ob pol 8. zvečer z vstopnino 40 vin. za osebo, pri katerem sodeluje popolna Slovenska Filharmonija pod osebnim vodstvom kapelnika g. Teplega in iz prijaznosti pa pevsko društvo »Slavec*. Med maso zblaznel. V Oorfah pri B'vJj ic v ntJcijo nxJ maSo nc-id kmetič zblaznel. Med »zavživa-njem« se je mož slekel do golega ter se z velikim krikom vrgel na tla. V cerkvi je nastala velika zmeda in panika, ker pretežna večina navzočih ni vedela. zakaj se gre. Liudje so jeli vse vprek kričati in bežati iz cerkve. Eni so kričali: -»Gospod so znore-H, posebno pobožne ženice pa so vpite in tarnale, dokaz v kakem duhu so vzgojene: — ^Socijalni demokrat-je gredo — cerkev podirat.« — Druge nesreće ni bilo. Iz Draga tu sa nam pišejo: Do-zdaj je bila pri nas vsak Binkoštni ponedeljek masa na Tanci gori. Od vseh strani prihnjajo Ijudje. da počaste sv. Ano. Toda župnik Novak je postal v zadnjem času preobjesten in ni hotel iti na Tančo goro, četudi je bil za to plačan. Več sto ljudi je zastonj čakalo na župnika. In ko so zastonj čakali. so za ceh" godrnjati in naposled tuđi kleti. Župnik Novak si pač misli, da dela, odkar je dobil na svojo stran par kimovcev in odkar se je vgnezdila pri nas klerikalna politika, kar on hoče. Za njega ne veljajo ne človeške, ne božje postave. Cerkev mu ni več hiša božja, temvec prostor, kjer psuje nedolžne ljudi in kjer deia politično zdražho. Na Binkoštno nedeljo ni pridigoval o tem, kar bi moral pridigovati, tem-več je govoril o kravah in psih. Po našem mnenju to vendar ne spada v cerkev. In Ijudje so popolnoma po pravici že ogorčeni. Marsikateri va-ščan, ki je prej slepo verjel župni-kovim besedam, je začel dvomiti in se odvraćati od župnika. In če župnik še vedno računa z neumnostjo in nerazumnostjo svojih ovčic, se bo naposled morda presneto vrezal. Tadi naj se preveč ne zanata na župana, ki ga je pravzaprav on posadi! na žopanski stolec. Za zdaj ima si-cer župnik občino v rokah. ker je žapan le njegovo orodje, vendar bo pa prišel čas. ko bo ljudstvo izpre-gledalo m pokazalo nezmožn^mu županu m zdražbarskemu župniku, ki je vse prej nego božji namestnik. pot. po katerem naj gre iz občine. Čudno se nam pa zdi. čemu nabira župnik Novak vedno nekake podpi-se, čemnr se je uprt ćelo neki po-sestnik s Tance gore. Zasledovali borno natančno to stvar, pa tuđi vse delovanje župnikovo ter razkrinkali pred vsemi občani. Smo pač samo-stojni kmetje. ki se ne damo na vrvi-ci voditi. Sicer pa svetujemo župnika, naj vendar že enkrat začne iz-polnjevati dolžnosti, ki mu jih nala-ga njegov stan. \l Bele Krajine nam pišejo: Skoro gotovo mi javnost ne bo ver-jela, kar bom poročal; in res, čudno ie. da je to mogoče v dvajsetem sto-ierju. Podjetnik Lončarič ueanja s svojimi delavci pravo tlako. Ce greš" ob nedeljah po cesti, srečas sto in sto obupanih in nezadovoljnih delav-cev in če jih kaj vprašaš, jamejo se bridko pritoževati proti Lončariču. On namreč plača delavce na dan 2 krone 20 v do 2 K 50 v, za hrano pa si zaračuna 1 K 80 v. Če priđe slabo vreme, koliko potem ostane revne-mu delavcu? Zgodilo se je, da so ?i-romaki delali en mesec in pol in dobili ćele plače 3 vinarje. In nič ni čudnega. Lončarič prodaja v svojih barakah vse 40 % dražje kot se v drugih trgovinah prodaja. Delavec je navezan pri njem kupovati, če ne, ga takoj odsJovL Drugega ne morem reći kakor, to ie navadno odiranje delavskih trpinov. Zlato pozivamo v imenu vseh prizadetih slavno vlado, trgovsko in obrtno zbornico, pa tuđi slavno okrajno glavarstvo, ki mu ie tebiničmeni nič podelilo kar osem koncesij takozvanih stiskalnic, da napravijo temu neznosnemu stanju energično konec ter preprečijo tako nezaslišno in barbarsko izkorišča-nje ubogega delavstva! Rokoborbe v cirkusu Stutzbart privabijo vsak večer obilo gledalccv. Pri snočni rokoborbi bi se bil moral boriti Jurman s Christnsenom, toda Jurmana ni bilo. Borili so se trije pari, najlepša je bila borba med Cza-jo in Schneiderjem, ki sta oba moč-na težka in zelo rutinirana borilca.Za danasnjo rokoborbo se je oglasil do-mačin Klobčavar, ki se bA boril s Francozom. Borba zna Uu zani-miva. Kinematograf »Ideal«, ^enzacij-ska drama »Gospodična gospa« predvaja samo se danes pri večernih predstavah. Izmed komičnih slik ugaja posebno »Moric proti alkoholizmu«. Jutri »Specialni večer« s kra* a\ izbranim sporcdom. Prijeta prodajalca čevlfev. Vče-raj sta prišla v neko gostilno v Kolodvorski ulici dva mlada, tuja člo-veka ter hotela prodati 3 pare finih, novih, ženskih čevljev. Ker se je to domaćim zdelo sumljivo. so obvesti-li stražnika. ki je takoj prišel tja. Komaj ga zagledata, planeta skozi kuhinjo na dvorišče. kjer ju je straž-nik v neki zagati ujel uklenil in are-tovaL Med plahaniem, je eden skril cn r»ar čevliev ■ . enega je vrgel v kuhinji pod mizo. enega je držal pa v roki, češ, da so to čevlji njegove liubimke iz Beliaka. pa jih je vsled tega prinesel sem, da bi jih dražje prodal. Prvi je Pavel Maitz. rojen 1892 v Gradcu, drugi pa Fran Metz-ger. roj. 1S80 v Beljaku. ter sta po pokliču oba monterja. Kakor se je dognalo, sta obiskala razne trgovine ter si dala prinesti v svrho izbire ćele množice blaga, kupila sta pa kaj malenkostne«ra. ali pa nič. Nedvom-no sta to delafa z namenom kaj krasti. Oba navihanca so izročili sodi- SCU. Zabavna vlaka. Danes zjutraj točno ob 5. uri se je odpeljal iz Ljubljane v Trst posebni vlak na poučni izlet, katerega je priredilo avstriisko mornariško društvo okoli 6OO dija-kov. njih profesorjev in roditeljev, odnosno spremljevalcev; ob 9. uri pa so se s posebnim vlakom odpeljali gostilničarji in gostilničarice okoli 1200 po ste vilu v Postojno. kjer si o^ledajo znamenito jamo. Pri vseh izletnikih je vlaaalo izborno razpolo-ženje. Cvet. V Mestnem logu je zasačil čuvaj več mladih pac:lavcev. ki so razdrli Ščinkovčevo gnezdo ter pobili vse jajčke. Tu je pač na mestu leskovka. O te punce! Danes ponoči sta se dva zaljubljenca v Kolizejski ulici zaradi nekega dekleta pretepavala in pri tem tako vpila. da so Ijudje iz raznih hiš drli k prizoru. Nesreća. Včeraj si je na solskih stopnicah v Osilnici pri Kočevju učitelj Fran Povše pri padcu zlornil desno nogo, vsled česar so ga prepetjali v dezelno bolnišnico. Delavsko giban te. Včeraj se je z južne^a kolodvora odpeljalo 20 Ma-cedoncev in 12 ftrvatov. Na^ei je ?r. dr. Vladimir Kreč je naše! zlat prstan. — Tuđi posestnik £". ^tefan Klun je našel v brzovlaku med Ljubljano in Brezovreo zlat prstan, katerega dobi lastnik pri najdi-telju v Hrenovi ulici št. 3. Narodna obramba. Velikodolinska podružnica družbe sv. C. in M. priredi 9. junija ob 3. uri popoldne v Kalinovi gostilni na Bregani vrtno veselico s petjem, sre-čofovom, šaljivo pošto itd. Vstopni-na 20 v. Društvena naznanila. Dramatično društvo v Ljubljani ima svoj letošnji občni zbor v četr-tek, dne 13. junija 1912 v Citalničnih prostorih. Dnevni red in čas zboro-vanja se bosta pravočasno naznanila po tukajšnjih dnevnikih. — Odbor. Velika grajska veselica na Ijub-ISanskem Gradu. Pevsko društvo *Slavcc < priredi v nedeljo 23. junija na ljubljanskem Oradu veliko graj-sko veselico v korist pogorelcem v Tomačevem. Veselica bo na široki podlagi zasnovana in se bo že do-poldne pričela. Ustanovni or>Cni zbor krajevne skupine za vzgojo policijskih in vojnih psov v Ljubljani se vrši danes ob 8. v srebrni dvorani Orand hotela »Union<% na katerega se p. n. člani vljudno vabijo. Odbornik in odposla-nec glavnega društva za policijske in vojne pse na Dunaju, gospod Karei Harbauer, nadporočnik v pok. in pisatelj, bode obenem preda-val o policijskih in vojnih psih. Gost-je dobro došli! Po predavanju vrši se sprejem članov in potem volitev odbora. LiHNka podružnica »Slov. p|«. niaskega društva« napravi prihodnjo nedeljo, dne 2. junija t. 1. celodnevni izlet na Sveto Planino in čemseni-Ško Planino. Odhod iz Litije ob 5. uri 22 minut zjutraj z vlakom do Zagorja, od tam čez Kotredež na Sveto Planino in Cemšeniško Planino; po-vratek čez Cemsenik, Medijo v Zagorje. Prosieta. E. Oanglovo dramo »Sin« uprizori društvo »Bratstvo«, kakor smo že poročali, v soboto. dne 1. junija v areni »Narodnega doma«. Potrebne rekvizite bo posodil Prvi slovenski pogrebni zavod gosp. Josipa Turka. Po predstavi ples in prosta zabava. Geslo ljubljanskega občinstva bodi: v soboto vsi v areno »Narodnega doma«! Književnost. — »Slovenska Žena.« 4. in 5. šte-vilka se bo začela te dni razpošiljati. čeprav je zanimanje za te edini slovenski ženski list še precej veliko, vendar še mnogo slovenskega žen-stva ni napravilo svoje dolžnosti ter se naročilo na list. Zlasti večji kraji, kakor Kranj, Idriia, Novo mesto in drugi nišo v tem oziru napravili svoje dolžnosti. Dočim imajo Cehi kakih dt set dobro uspevajočih ženskih li-stov, smatra pri nas del slovenskega zenstva ženski list kot nekak balast. Slovensko ženstvo bo v javnosti le takrat napredovalo, če bo imelo glasilo, ki zna braniti interese slovenskega ženstva. V tej številki bo »Slovenska Žena« priobčila zanimiv čla-nek o žalostnem položaju p o š t n i h u r a d n i c. Ker stane list za poštne uradnice samo šest kron na leto, u parno, da bodo poštne uradnice vpo-števale list, ki hoče braniti njihove interese. Vsaj je pa tuđi poslednji čas. da se naše uradnice. naj si bodo državne ali privatne, organizirale. Pcdlaga dobri organizaciji je pa list. Končno vabimo vse slovensko ženstvo, da naroči ta edini slovenski ženski list. — Uredništvo in uprav-ništvo je v Spodnji Siški št. 208. Izpred sodišča. Porotne obravnave pri okrožnem sodišču v Novem mestu. V torek bi se morala vršiti obravnava o uboju, ki ga ie v smislu obtožnice izvršil Janez Brulc, po-sestnika sin iz Brusnic nad ciganom Rajhartom. Ker pa se dvema pričama, Cigankama ni moglo dostaviti obvestilo in je obtoženec zahteval, da prideta k razpravi, se je ta slučaj preložil na prihodno zasedanje. V sredo dopoldne sedi na za-tožni klopi 191etni posestnikov sin Josip Rozman iz Karteljevega pri Novem mestu. Obdolženec je dne 10. marca 1912 pil v Mikličevi žga-njarni v Spod. Karteljevem in se nekoliko vinjen vračal proti domu v Zgor. Karteljevo. Prišedši do hiše Antona Lokarja, je začel preklinjati in Antonu Lokarju očitati, da je po krivem priča! zoper njega. Anton Lokar, ki je stal z Janezom Bojan-cem pred nišo, je obtoženca mirno opomnil. naj gre domov. Obtoženec je pa nadalje preklinjal in kričal: ^Porca madonna. kdor ima korajžo, le sem k meni^. Da odpravi razsaja-jočega. je stopil Franc Florijančič k obtožencu in mu iz lepa prigovarjal, da naj gre domov spat. Ker pa obtoženec le ni hotel iti, ga je Florijančič nekoliko odrinil, tako da se je obtoženec vseđel na tam ležeča drva. Ko je vstal, se je obrnil proti Florijančiču. udaril z nogo proti njemu, kakor da bi mu hotel izpodnesti nogo in istočasno sunil Florijančiča z nožem v trehuh ter mu prizadjal pod levim rebrnim obokom 3—4 ero dolgo. 1 cm zevajočo rano. Vsled silovitosti šunka in ker je obtoženec stal v trenotku na eni nogi. je izgu-bil ravnotežje in padet na tla. Vstal pa je takoj in zbežal proti domu od Florijančiča, ki se je držal za tre-buh in tožil. da ga je sunil in da je od krvi že ves moker. Florijančiča so odpeljali še isti večer v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer je bil zaslišan in dne 24. marca umri vsled vnetja trebušne mrene. Obtoženi sicer ne priznava de-janja, a ga tuđi ne zanika, ampak se zagovarja, da je bil vsled popivanja popolnoma vrtoglav, tako da ni ve-del, kaj da dela in da je ravnal v si-lobranu, ker ga je pijanega Florijančič vrgel na tla in na tleh suval. Priče izpovedo, da so dobile vtisk, da ni bil zelo pijan, ker ni v žganjar-ni pil več kakor osminko žganja. Večina prič i^pove, da je obtofenec zelo razburljiv, zlasti če pije le ko- ličkaj opojne pijace. Nadalje izpovedo priče, da obdolženec ni zahajal v družbo fantov, ampak da je čudak in duševno manj vreden. Sodna iz-vedenca dr. Vavpotič in dr. Strašek sta ga v zaporu večkrat opazovala in po raznih poskusih prišla do zaključka, da je sicer pomanjkljivo razvitega duha, ne pa v toliki meri, da bi ne bil odgovoren za svoje de-janje. Porotniki potrdijo vprašanje o krivdi uboja in zanikajo dodatno vprašanje o popolni pijanosti. Sodni dvor obsodi obdolženca pod pred-sedstvom sod. svetnika Žmavca na dve in pol leti težke ječe, pooštrene s postom vsako četrtietje in trdim ležiščem na dan uboja, in v povrni-tev stroškov kazenskega postopa- nja. * * 2elezniški tat Dušan Štefanović. Iz Celja porocajo: Sodni dvor je stavil porotnikom šest glavnih vprašanj, ki so jih ti soglasno potr-dili. Na podlagi tega pravoreka je bil Dušan Štefanović obsojen na šest let ječe. Ko odsedi svojo kazen, ga bodo izgnali iz Avstro-Ogrske. Razne stvari. * Pameten sklep čeških ocnie-gascev. Češka ognjegaska društva so sklenila, da se v bodoće ne bodo več udeleževala cerkvenih slavnosti. * Čin blaznega. Iz Benetk poro-Čajo: V Saponari pri Padovi je kmet Degan, ki je bil že trikrat v nonšni-ci. /j.'-':il svoio hi^o. Dega:1., njegova žena in njegov sin so zgorelL * Smrt na odru. Iz Jassvja porocajo: Igralec Momuleano se je med predstavo v narodnem gledali-šču mrtev zgrudil. Zadela ga je srč-na kap. * Požar v kinematograjičnem gledališču. Pri požarju v Villareale je bilo 61 mrtvih in 167 težko ranjenih, od katerih so štiri v bolniš.iici umrli. Lastnika gledališča so zaprli. * Železniška nesreća. Iz Solno-grada poročajo: Na postaji Berchtes-gaden se je zgodila železniška ne-sreča, pri kateri je bilo 9 potnikov težko in 30 potnikov lahko ranjenih. * Velik požar v Bukaresti. V neki tukajšnji trgovini je izbruhnil v ponedeljek požar, ki je upepelil dvaj-set hiš. Neki ognjegasec je bi! ubit, neki sedemdesetletni starec in neka žena sta zgorela. * Katoliško vseučilišće. Iz ScI-nograda poročajo: Knezoškof dr. Katschthaler se kot predsednik ka-toliškega vseučiliškega društva po-gaja za nakup stavbisča za namera-vano katoliško vseučilišće. * Goljufivi duhovnik. Generalni tajnik bonifacijevega društva je iz-javil, da je v resnici dobil 'iranilno knjižico, glasečo se na 42.O(.13 Kron in na ime pred kratkim umrle go-zdarjeve vdove Tuma. SodiŠče je uvedlo kazensko preiskavo. * Družinska žaloigra. Tz Pforz-heima poročajo: Kotlar Don je za-strupil svojo ženo in svojega deset-letnega sina. Nato je še sam izpil strup. Vzrok neozdravljiva bolezen. * Umor in samomor zaradi slabih izpričeval. Iz Belgrada poročajo: V parku »Topcider« so včeraj našli mrtva gimnazista Kosto Kad-kovića in trpovsko akademikarico Cukićevo. Oimnazist ie najprvo z dvema streloma ustrelil deklico, nato pa še samega sebe. Dobila sta slabi spričevali. * Nasledki domaCega prepira. V Zasadi na Ceškem sta se sprla 26-letna soproga kmetovalca Hegerja in njen 671etni tast. Žena je v prepiru vrgla v starca velik vrč ter ga zadela na glavi. Starec se je težko ranjen zgrudil. Žena je mislila, da ga je ubila ter je zbežalat Zunaj vaši je skočila s svojim dveletnim sinom v ribnik. kjer sta obadva utonila. * Atentat proti ogrskemu parlamentu. Včeraj ob V4 na 10. zvečer je eksplodirala pod restavracijo v ogr-skem parlamentu dinamitna patrona. Gosti so zbežali in polkija je po-zneje dognala, da je bila razstrelje-na dinamitna patrona, kakršne rabi-jo pri ribarstvu ali pa v kamnolomih. Malo pred eksplozijo so videli na tem mestu nekega 2Oletnega moža. * Će ogledalo postane slepo, je treba dognati, ali je oslepelo na zu-nanji ali notranji strani. Če je postalo slepo na notranji strani, se mu da od-pomoči le, če ga steklar na novo amalgamira. Će je pa na zunanji strani slepo, je treba šlepa mesta z gobo pomočiti, ki se je napila v zelo razredčeni solni kislini. Ta mesta je potem s svezo vodo do dobra sprati in z jelenjim usnjem dobro obrisati. * Ljubavna afera. Z Dunaji poročajo: V tukajšnji družbi vzbuja veliko senzacijo neka ljubav.ia alera. Grofica Chorinska, ločena grofica Chamare, je pobegnila z lekim Amerikancem Petersom« v Pariš. Peters je učil v pratru drsanje s čevlji na kolescih. Grofica se namerava v Pa- rizu z Amerikancem poročiti. Afero je izdala neka mlada kabaretna ple-salka, kateri je Peters obljubil, da jo poroci. * Odlikovanje za kapitana »Char-pathie«. Iz Washingtona poročajo: Senat je sprejel resolucijo, da se izreče kapitanu Rostronu iadje »Char-pathia« zahvala kongresa in da se nakaze 1000 dolarjev za spominsko kolajno, ki naj se izroči kapitaniL Zbornica je nadalje sprejela tuđi predlog, naj se izreče moštvu >Ghar-pathie« zahvala. * Golju f i ja z voznimi listki na severni železnici. Iz Krakova poročajo: Goliufije z voznimi listki na severni železnici zadobivajo vedno večji obseg. Sprevodniki se pritožu-jejo, da so pasažirji noćnih vlakov večkrat grozili z revolverji in nozi, če so sprevodniki zahtevali od njih vozne listke in če so jih hoteli sprevodniki ovaditi. Zelezniško ravnateljstvo je uvedlo pooštreno revizijo v vlakih. * Maščevanje pisatelja. Iz Lvo-va poročajo: Poljski pisatelj Hu-skowsky je včeraj na cesti napadel najemnika hotela »George«, Rohu-siewicia ter večkrat ustrelil ia njega. Bohusiewicz je bil smrtnonevar-no ranjen. Huskowskega so zaprli. Izpovedal je, da je to zaradi tega storil, ker ga je Bohusiewicz spravil ob službo kot hotelski "ajnik in ker se je hvalil, da je njegov ilegitimni oče. * Čudno sorodstvo. Z Dunaja poročajo: Predvčerajšnjim so zaprli neko 411etno ženo zaradi nevarne grožnje. Imela je razmerje z nekim raznašalcem časopisov, ki je pa po-ročil kar natihoma njeno 221etno hčer ter se odpeljal na Štajersko. Od tam sta pisala tašci zasmehljivo pismo. Tašča je bila pa zaradi tega jez-na in je grozila, da jima mora Še ne-kaj storiti. Ko sta novoporočenca iz-vedela o tem nevarnih grožnjah, je raznašalec časopisov, ki je imel s svojo prejšnjo ljubico in sedanjo ta-ščo tuđi otroka, zadevo naznanil policiji. * Avtotnobilska nesreČa rumun-skega prestonaslednika. Iz Budimpešte poročajo: Vesti o težki avtomo-bilski nesreći rumunskega prestolo-naslednika so neresnične.Prestolona-slednik je zavozil v napačno smer in prišel na slabo vaško cesto, ki je bila od zadnjega deževja zelo poško-dovana. Avtomobil je padel v neko jamo. polno vode. PrestolonasJednik in otroci so bili le lahko poškodova-ni. Načelnik sosedne občine je tele-fonično obvestil notranje ministrstvo o nezgodi. Bukareška policija se je takoj odpeljala v avtomobilu na kraj nesreće. Prestolonaslednik in otroci so Še isto noč odpeljali v avtomobilu policijskega prefekta v Bukarešto. * Stavka na Angleškem. Predvčerajšnjim je prišlo na različnih krajih do spopadov med stavkujoči-mi in policisti. Demonstranti so na-padli več vozov, na katerih je bilo meso, vendar so jih pa policisti raz-gnali. Več voditeljev stavke so zaprli. Policija je množice razganjala s palicami. Pri tem je bilo več oseb ranjenih. Tuđi kemingtonskem kolodvoru je prišlo do pretepa. Več oseb je bilo ranjenih. V pristaniščih so stavkujoči napadli ćele vlake. Policija je razgnala množico in prijela dvanajst voditeljev. Več oseb je bilo ranjenih. Tuđi na drugih krajih je prišlo do bojev med množico in policisti. ki so spremljali transporte mesa. Zastopniki stavkujočih izjavljajo, da bodo pet tednov stavkali. Vlada se hoče pogajati s stavkujočimi. * Povodnji na Ogrskem. V Lu-gosu se je podrlo 289 hiš. 1893 dru-žin. 8429 oseb, je brez strehe. Škoda znaša čez en milijon kron. Reki K6-ros in Berettvo ste izstopili čez bregove. Potok Biostra je poplavil pet vaši. Neka deklica je utonila. V Dedi je voda razrušila neko opekarno. Reki Temes in Bega ste poplavili ves južni del temešvarskega komitata. Kanal Berzava je tuđi izstopil čez bregove in poplavil kraj Gattajo, kjer se je devetdeset hiš podrlo in dve osebi utonili. Najbolj razdjana je Csezsa. Tam so ražen desetih hiš vse porušene. V okolici je voda tri metre visoka. Tuđi vas Macedonia je popolnoma pod vodo. Dozdaj se je podrlo 20 hiš. 50.000 oralov polja je uničeno. Škodo cenijo na deset milijonov kron. — Ogrsko poljedel-sko ministrstvo je dobilo poročila, da so zadnji viharji in povodnji napravile posebno v vinogradih veliko škodo. V komitatu Szolnok-Doboka je na nekaterih 90 odstotkov vino-gradov poškodovanih; v komitatn Kolos 30 odstotkov; v komitatu Ma-ros-Torda je vinar izruval £000 do 3000 sadnih dreves; v Stiksonskem Reznu cenijo škodo na 30 in v komitatu Magvar-Laka na 80 odstotkov. Spomlnjajte se i HM U .Dnnriia'. 122 ***■____________________________ SLOVENSKI NAROD. Stran 5. Telefonska in krzojana popoCila. IDriavni zbor* DunaL 30. maja. Zbornica je da--^s v drugem branju obdelovala »cžbcao pragma ti ko. Kot prvi je avori postaiec vitez Pantz. V rusinskih krogih se zatrjuje, a bo proglasil rusinski klub v naj--2'šem času tehnično obstrukcijo. Nj^ialni demokrati hočejo otežkočiti ft- brambnem odseku debato v znak Irotesta proti krvavim dogodkom v Bađimpešti. ■ Dmaj, 30. maja. Po govoru posL l>3Šynia sta govorila poslanca »%\. Ražen 350 milijonov kron na-Bneravajo oporabiti $e nadaljnih 35 ■nilijonov kron in stcer dobi najbrže m<\ te vsote CeŠko (nemški dei> 10 Knilijonov. Nižie Avstrijsko 3 milijo-mc, 12 milijonov pa alpske dežele. I Rusinsko vseučilišče. I Duaai, 30. maja. V torek iziđe I vrže cesarjevo lastnoročno pismo ft. - -e rusinskega vseuČiliSča, v kate-ftem pa Lvov- kot sedež vseučilišča ft-e bo imenovan- Tekom dopoldanske ■razprave v rusinskem klubu se je ft-azpoloženje nekoliko zboljšalo. kfHttl »Nationalverband* fTOzi z ■ opozicijo. ■ DunaJ, 30. maja. Razmerje med ■temškim »National verbandom« in fcehi se je zadnje dni zelo pooštrilo. ■Vnes fe »Nationalverband izdal ko-1 ~ ke. v katerem poudarja. da dela I !a s Čehi politične kupcije ter ft :.u da bo pričel z najostrejšo opo-t;Jjo. ako bi vlada skušala paktirati i- Cehi na Škodo Nencem. I Boj med vlomilci in redarji. I Dunai, 30. maja. Oanes ponoći so t.znani zločinci vlomili v paromlin v ■ »ampfmuhlgasse. Redarji so jih opa-1 \\ in jih skušali prijeti. Zločinci so ft-eljali z revolver ji. Vnel se je ljut 1 \ vendar pa ni bil nihče ranjen. I ćinci so utekli. Redarjem se je po-m rečilo danes dopoldne izslediti enega Irmed viomilcev. IzroCili so ga sodi- l\rstovšek v solskem odsek u. Kleri-I kalno spletkarjenje. I Dunaj, 30. maja. V šolskem od- I ka je danes nastopal posl. Vrstov- ek oštro proti predlogi. ter je pred- -^al. da naj država ne prispeva de- e!am in občinam za šolske stavbe. ^»egov predlog je bil s 27 proti 5 ela- -ovom odklonjen. Posl. Vrstovšek je •voj pred log vložil kot minoritetni otum. Vrstovškov predlog je treba >resojati s tega stališča. da je kleri- -;a!na stranka zoperpodporamšolam. t da je imel ta predlog samo namen 7a drže vati to vprašanje. Kako velik :: hil odpor proti VrstnvSku je raz- Jno iz tega. da so glasovali ćelo : rikalci v nasprotju z njegovim 'jdlogom. zato da naj se izreče na- lčnemu ministru obžalovanie zaradi nj-gove^a. učiteljstvu neprijazne^a Ivaiišča. Kliub klerikalnim glasovom 'e izrekel odsek naučnemu ministru Hj>areku s 14 proti 12 glasovi neza-upnico. Grof Sturgkh. Dunaj. 30 maja. Tuđi danes so Ik-mštatirali zdravniki profesor dr. Sachs in vladni svetnik Fried razve-seliivo. četudi počasi napredujoče zboljšanje v bolezni bolanega mini-*trsk. predsednika grofa Sturgkha. Darilo češkega rodoljubnega duhovnika. Praga, 30. maja. Župnik na Kralj. Vinogradih dr. Lener, znan kot eden najsvobodomiseijnejših čeških duhovnikov, je obvestil mestni r>bčinski svet na Kralj. Vinogradih, J:; daruje povodom 251etnice češke- Iv-'j vseučilišča za ustanovitev umet-ško - historične^a instituta in v ;*udijske svrhe čeških pisateljev in urnetnikov svojo dragoceno knjižnico in stoiisoč kron v gotovini. Mestni občinski svet je to obvestilo z ra-drAtjo in zahvalo vzel na znanje. Češki gasilci — cerkvene slavnosti. Praga, 30. maja. Ćeški gasilci so Ponovno sklenili, da se češko gasil-stvo ne srne udeležiti nobene cer-^vene slavnosti. OKrski državni zbor. Budimpešta, 30. maja. Danes po-^oldne ima zveza ogrske opozicije ^>d predsedstvom Kosshutha svojo ^jo. Kosshuth bo v imenu opozicije stavil predlog, da naj § 43. brambne oforme eliminira in sprejme samo bambni provizorij s 41etno veljav-^stjo. V Justhovi stranki ni enotnosti, <«r se iM Justhu samema voliini program, kakor ga predlaga sedaj združena opozicija, da bi se namreč razlirila volilna pravica na 2V8 mi-lijona nameSto na 3 milijone, pre-ozek. Starosta »Hrvačke sokolske iveze« oboteL Reka, 30. maja. Starosta »Hrva-ske sokolske zveze« dr. Lazar Car je na povratku s skupščine v Spljetu nenadoma tako nevarno obolel, da so ga morali prepeljati v mestno bolnico. Bolezen je ne vama, vendar pa ne brezupna. Bolgarski kmetje na flrvalkem. Zagreb, 30. maja. V Zemun priđe jutri nad 50 bolgarskih kmetov, ki bodo prepotovali Slavonijo in Hrva-ško, da se pouče o gospodarskih raz-merah in da si ogledajo razne gospodarske in kmetijske institucije. Po končanem poucnem potovanju pride-jo tuđi v Zagreb, da si ogledajo hrva-ško prestolnico. Efenđi Amavtović o Billnskem. Sarajevo, 30. maja. Dežclni po-slanec efendi Arnavtović priobčuje v ^Zcmanu« članek. v katerem se bavi z delovanjem skupnega finančne-ga ministra dr. viteza Rilinskega. V tem svojem članku izraza mnenje ce-lega bosanskega sabora ter je zato interesantno, da posnamemo iz njega glavne momente. *Od padca barona Buriana, Čegar padec ne obžalju-jemo, odnosno od imenovanja dr. viteza Bilinskega za skupnega finančnega ministra, nad čigar imenovanjem se ne veselimo, se doga-tafo nri nas take stvari fn tak i zagonetni dogodki. da m< »ranio resnično skrbeti za prihodnost našega ljudstva in dežele. Vse. kar je storil dr. Bilinski z ozirom na našo domovino do sedai. se da ložje primerjati ukre-pom orijentalske^a satrapa, katere-mu je poveriena kaka zamorska kolonija, kakor delu ustavnega ministra, ki ima nalogo upravljati naj-mlajšo ustavno deželo, v kateri bi biler treba kazati z ozirom na njeno prebivalstvo — več takta in državne umetnosti. Po tridesetletnem najhuj-šem absolutizmu so nam dovolili. da prosto dihamo. Komaj pa smo pokazali, da smo se vsaj formalno otresli suženjskih verig, nam je dal finančni minister z bajoneti po rokah. Potem pa je šel še delj. Komaj se je obrnil v svojem portfelju, že se je pretvorila Bosna v vojaški kordonat. Nato je začel razglašati v javnosti, da pri-haja kot Besija Bosne in Hercegovine in da se bo v teh deželah sedaj cedilo mleka in medu. Nato se bavi efendi Arnavtović z zadnjimi imenovanji pri bosanski dežeini vladi ter pravi: ^Za Bilinskega je naša domovina, naša ustava, naš sabor in naše Javno mnenje samo igrača. Edino. s cimer računa, je enakost obeh državnih polovic. Ne da bi vprašal sabor, brez ozira na našo javnost, brez ozira na gotove obljube izvaja samostojno reforme, katerim Bosanci in fiercegovinci ne moremo nikdar pritrditi.^ V svojih nadaljnih izvajanjih dolži efendi Arnavtović Bilinskega. da je prelomil besedo ter pravi, da je Bilinski obljubil. da ne bo izvrši! dalekosežnih reform. ne da bi \\ rašal zastopnike sabora. K tej izjavi ^kup-nega finanč. ministra ni nikdo silil, in če je to že enkrat obljubil, je bila tuđi njegova dolžnost. da svoj be-sede ne prelomi. Nadalje se bavi z vzroki. ki so bili za saborski odsek merodajni, da je odklonil proračun ter stavi za situacijo v Bosni in Hercegovini veleznačilno vprašanie: »Ali misli skupni finančni minister dr. vitez Bilinski. da se najde v Bosni in Hercegovini tud? samo en mož, ki bi mojjel na njegovem programu delati z njim?" Albanija. Solun, 30. maja. Močna arnavt-ska četa je v Vaspatu napadla tamo-šnjo orožniško posadko, a je bila od-bita. Arnavti so izgubili dva moža. Ceprav je dobila orožniška posadka pomoč, vendar so se umanili iz svoje pozicije, ker so se zbali združenih arnavtskih čet. — Arnavti iz Puke in Selimutha so dobili olajšave glede zaostalih davkov. Kretski odposlanci v Atenah. Atene, 30. maja. Ministrski pred-sednik Venicelos je imel včeraj tajen razgovor s 35, tu bivajočimi odposlanci Krete. Ministrskemu predsed-niku se ni posrećilo, odvrniti odpo-slance od namere. da bi prisostvova-li v soboto otvoritvi parlamenta. — Sklenil je, da odposlancem Krete ne dovoli vstopa v parlament. Berač — milijonar. Looz, 30. maja. V blizini mesta Looza je umri včeraj neki berač ter so našli v zapećku za več kakor en milijon kron vrednostnih papirjev in kakih šest tisoč kron v gotovini. Ker berač že več let ni plača! nobe-nega davka, je državna uprava za-plenila njegovo premožeoje. EKMMMtttraeHe v KU^vu. Petrocrad, 30. maja. V Kijevu so elani ruske ljudske zveze povodom dozdevne zapalitve carjeve podobe v Lvovu, poskusili demonstrirati pred avstro - ogrskim konzulatom, kar pa je preprečila policija. Množica je nato razbila okna pri nekem naprednem časopisu in pri nekem poijskem lo-kalnem listu. Anđelko - ffraneoska zveza. Pariz, 30. maja. »Temps« konstatira različnost nazorov angleških listov glede zveze ter pravi, da je inicijativa glede tega vprašanja izšla od Angleške, ne pa od Francoske. Naša država nima nobenega povoda, da se vmešava. Stvar naših an-gleških prijateljev je, da preudarijo, če jim zadostuje njihova armada. Vprašanje zveze je, po priznanju vseh Angležev, naj so sovražniki ali prijatelji alijance, odvisno od rešitvre vo-jaških zadev. Zato je nepotrebno, da se prepira o prednostih in slabih stra-neh te alijance, dokler An^leška ni popolnoma na jasnem, kako ustavo naj da svojemu vojaštvu.« Evropska stavka prometnih delacev. London, 30. maja. Stavka angleških transportnih delavcev se vedno širi. Bati se je, da se razširi stavka na kontinent, ter da začno stavkati spioh vsi evropski prometni deiavci. Vstaja v Maroku. Pariz, 30. maja. »Agenzia Ha-vas« poroča iz Madrida: Na hodnikih parlamenta se je razširila vest, da so vstaši zavzeli Fez in da so Lvautecv, Regnault in drugi člani komisije od vstasev umorjeni. »Agenzia Havas« dostavlja temu poročilu: To vest be-lezimo radi njene kurijozitete. Nepotrebno je, da poudarjamo neverjet-nost te vesti. V franeoskem vojnem ministrstvu ni do večera došla nobe-na vest iz Feza. — Dalje poroča * Agenzia Havas«: Rodovi so danes znova v veliki množini napadli me-sto. V vojnem ministrstvu pa se do danes ne potrjuje ta vest. — Iz Madrida poroča »Agenzia Havas«: Ministrski predsednik Canalejas zanikuje, da bi dobil kako poročilo iz Feza, ki bi potrdilo vest, ki se je danes razširila v tukajšnjem parlamentu. Zatrjuje pa, da je položaj v Fezu zelo opasen. Berolin, 30. maja. »Lokalanzei-ger« poroča iz Tangerja: Po poroči-lih, ki so semkaj došli, je mesto Fez popolnoma izolirano. Naskok vsta-šev je bil sicer odbit, a vedno stoji pred Fezom še 20.000 vstašev. Pariz, 30. maja. Do opoldne se vesti iz Maroka ne potrjujejo. Zadnji telegr. od Lvautecva je dospel vce-raj ob 7. zvečer in je bil oddan v Fezu. Kitajska. London, 30. maja. Brzojavke iz Santunga poročajo, da so izbruhnili v južnih provincah zelo resni nemiri. Več polkov se je dvignilo proti vladi. V Santungu samem vre. Malta. London, 30. maja. Današnja kon-ferenca na Malti je vzbudila tu naj-večjt' zanimanje. Namen konference je bi!, da se reducira sredozemsko brodovje in da se prenese glavne operacije za vojno brodovje iz Malte v Gibraltar. »Dailv MaiU< poroča iz zanesljivega vira, da se preselijo v j kratkem štirje bataljoni iz Malte v i Gibraltar. Malta, 30. maja. Angleška komisija, ki je imela nalogo, proučevati knlturne razmere na Malti, poroča, da naj se vpelje mesto italijanskega j uradnega jezika malteški dialekt. Te- j mu se pa upira list >Malta«. ki srna- j tra tako početje za žaljenje narodne- I ga ponosa prebivalcev Malte. Name- I rava se pri obisku ministrskega pred- 1 sednika Asquitha in mornariškega i ministra Churchilla na Malti, oddati 1 spomenico, ki protestira proti name- I ravani operaciji komisije. — Varnost 1 otoka je ogrožena že s tem, da se je I leta 1902 zrna nj šal a posadka na Mal- i ti, še bolj bi bila pa ogrožena, če bi | se res nameravana akcija komisije izvršila in se ob istem času tuđi temelj za vojne operacije angleškega sredozemskega brodovja prenesel iz Malte na Gibraltar. Boji v Mehlki. London, 30. maja. Reuterjev biro poroča iz New Yorka: V blizini Rellana v Mehiki se je vnel ljut boj med vladnimi četami in vstaši. Vstaši so bili odbiti. General Orozco je izgubi) od 8000 mož 1000 iftrtvih in ranjenih. 2000 mož je zbežalo v največ-jem neredu. Ostalo moštvo je pobeg-nilo v Firnenez in je podrlo za seboj vse mostove ter razdrlo vse ceste med Rellano in Firnenez. Vstala na Kubi. Washittgt HSchichtM beliu perUo kakor solnce. Mnenje gospoda dr. Fr. Slavika v Zdicu. Gospod J. Serravallo, Trst, Po treh letih praktičnih preiz-kušenj si dovoljujem naznaniti Vam, da sem dosegel z Vašim Serravallo-vim kina-vinom z železom jako dobre uspehe, posebno pri oslabelih in bledičnih otrokih in da ga od takrat ponovno zapisujem. Zdic, v decembru 1909. Dr. Fr. Slavik. Hefeorološično norotiio, ViflM m4 morjen SM*2 Srednji zračni tlak 3*76 nn ^itSK" ra^°a ^s Vetrovi ; Nebo E Tanja v mm £E 29. 2.popj 7332 ! 16-5 si. jzah. i dež „ 9. zv, 7320 13*0 i 30. 7. zj. 730 8 125 si. jug i megla Srednja včerajšnja temperatura 14'6°, norm. 157° Padavina v 24 urah 11 3 mm- Borzna poročila. Ljubi] anska nKreditna banka v Ljubljani". Undii km! 4au]ske barte 30. maja 1912 ■•l«tb«Bl pa»lr]l. Dea*™' Bu^B 4'', majeva renta . . . . t 8910 8930 4*2« , srebrna renta . . . . 92*— 9220 4°/t avstr. kronska renta . . 89-10 8930 4*/. ogr....... 88 95 89 15 4«, kranjsko deželno posojllo 9225 93*25 4*/, k.o. češke dež. banke . 91 40 92 40 Sredit*. j Srečke iz 1.1860 V, ... 440— ! 452 — „ w „1864..... 602-! 614— „ titke...... 290-50 j 302 50 H zemeljske I.iiđaje . 300— 312 — r. » «• .. . 2S0'~ 272- „ o*Tske hlpotečne . . 244*50 i 252 50 dan. komanalne . 495 — | 507*— _, avstr. kreditne . . . 489-— j 501 — „ ljubljanske .... 67 — 1 73 — „ avstr. rdeč. križa . . 56 75 62 75 ,. ost. „ „ . . 36-50 42-50 „ bazlilka..... 29-50; 33 50 „ tertke...... 24150 j 244 50 Ljubljanske kreditne banke . 452 — ■ 454 — Avstr. kreditnega zavoda . . 640 75 . 641 75 Danajske bančne dru2be . . 530-2S j 531 25 Južne železnlce..... !0375 104*75 Državne železnlce .... 731*60 73260 Alpine-Montan..... 97350 974*50 CeSke sladkome družbe . . 371 — ; 373 — Zivnostenske banke. . . . 281-—' 282— Valut«. Ce«nl ......:;. 11-40! 11*42 Marke........ 11790 118-10 Frankl........ 9570 95-85 Ure......• • - I 94'60 g4 85 RublJI.........1 254-12-' 255-12S Žitne cene v Budimpešti. Dne 30 maja 1912. Termin. PSenica za oktober 1912. . za 50 kg 11 60 Rž za oktober 1912 . . . za 50 kg 964 Oves za oktober 1912 . . za 50 kg 9*17 Koruza za maj 1012 ... za bO kg 8*91 Koruza za jutij 1912 ... za 50 kg 8*95 IliiihjiiiF lm Bizovičar £Jnbljana, Kolezijske ul. 16 : 1542 izvršuje : ■■ šopke. vence in bukete ( sa rasne prilike. — Delo umet-■ niiko oknsno in po solidnin cenah. Prodaja cvetlice, raznovrstne sadike cvetlic in zelenjavo. ; Piramidna in kroglasfa lavoneva drevesa ter dekorativne cvetlice v veliki množini po zmeraih cenab. NaroČila na deželo hitro in vestno. I f | KazEiuKo jjravđni ređ i y\ z dne 23. maja 1873 štev. JL WM 119 državnega zakonika z J5J f[ dodanim [[■ S zvnitveoini propisom 1 ?• in drugimi zakoni in ukazi 88 Skazenski postopek zadeva- V jočlmi.______ fm Tr-o Teun 3 I §0 t, [m GS| VO pošti SKSOf. ^? i Waa kn w»Liulliafli. | Stran 6. SLOVENSKI NAROD, 122 štev. Izjava. tgn W—*e, kater« *«m govorftl zopcrgosau Ivana l«ika, »«k. moistn v S*. U»kft, fttr *• « ftakvmltml^a. te )• o* toia* Ivan Bertlifc, čevijarski mojster. UeHtonoonnl ▼ Predovičevih hišah na Po-Ijanski cesti in na Selo se M ali s prvim avamism odda. Za patentno novost, prav izplailjhro, se spre|mefo l963 piri zaslopii. Ca. Reiner, Gradec Raubergasse 13 Hl. z dvema sobama, kuhinjo in pripadki, se zaradi odpotovanja takej Odđa. fprala a Mrtvsnka l 15, gr! Eisoiti. flekai psuuiva se v Knafljevi ulici št. 7 tak oj odda. 1966 Ogleda se lahko vsak dan od 2 do 4. pop. Doiigr M\ pomoli Lasničar, kakor tuđi prodajalec, 19 do 23 let star, slovenskecja in nemškega jezika ztrtožen, se sprejme takoi za sezijo. fHKSiajitia. Btt HidrafBifteggi«. Išcese soTer kateri oaj bi bil vesć strojepisja in bi tuđi t trgovskih poslih sodeloval. — Naslov pore upramištvo »SI. Naroda«. Kl ss dabro M\m siafc parna lokomoliila 2O—25 HP. "59 Ponudbe pod „Parna lokoizobila* na upravništvo »SJovenskecra Naroda«. - Prva domaća tovarna p omar za led Simona Praprotnika v Ijabliani, jenkova ulica 7. ifervVr^al Prevzemajo se vsa v ijgft IjEart stavbno in pohištveno ilio£ *6Jl mizarstvo spadajoća [ft^i p 2 dela, katera se točno |FlU1 J"~l| in po najnizjih cenah Mia zaloga mtittti inHiH aiz. ■ I------- —'i1 —1 Harođna hnlisarna ~ I y Ljubljani | 1 iia V nm iepo zbirko rollgiii ki jih prodaja = 1 antikvarično I - no izredno ntzkih ceaah - ■ ■ Pmtfim slike iniaja ■ pttiU pi attn mutji Iv. Bonačv Ljubljani C— aUld S to—i 37a Pisani vodji spreten Korespondent, zmožen slov , hrvašk., nem^k in la>.kega jezika, stenograf tn stro- jepiS€C, vcšć knjigovodja, 29 let star, ne- cžensen, doslej v tujini, želi pritnernega raesta v domovini. Onjene ponudbe pod šifro „Sfća ti*" na upravniStvo »Slovenskega Naroda«, 1922 Popolnoma nov pisalni stroj „ Rheminqton" mm ?• e«ai p#4 rmMm pr»4a. Ogleda se ea Ubko v »zložbt eg. Maček & Komp , Ljubljana, Franca Jožefa cesta, kjer se izve tuđi cena. 1955 EfUnotiđen *■ 11 ***l*iiio potniki, Tp«Manl v III tpecerifsklh trgorlnak, 4ro-III ieri^ah itd. Ponađbe pod ^^ ^^ „Slovenrnkega Naroda*'. 1968 Antikvarično se kupiš Jurčič; Ibranl jplji IH.. VIO. i« XL IV. — Ponudbe na „Narodno knjigarno* 1 Za mesetaih 20 K se odda t postreibo r pritličju Tile Batolini, liiim iUm itev. 158 v SlikL . Vhod popolnoma ločen. 1925 Kim .Merkur Jevsakdan 402 vso noč odprta. ---- H. V. Izlakar. = Izjava. Z ozirom na razne vesti, kl krotije v sadniih dneh o tvrdki Zabret lb Hvter, izjaviiamo, da so iste neosnovane in da |e edi-nole resnica, da je gosp. Rudoif Hnter, ki se namerava drugje etablirati, prostovoljno in spora-znnuie z wseml druiabniki iz zgorajsnje trg. tvrdke izstopiL V Kraniu. dne 28 majnika 1912 Rudolf Huter Ivan Zabret Blaž Zabret Ivan Podtesnik I J/aro5na kn jigarna I ■ .% v Ljubljani .•. I B ima antikvarično naprodai B ^M vse letnike nekdanje ^n I dunajske revije ■ : H Ta revija je pnnašaia znamenite H H pol tične, socijološke, kritične H ^m in literarne studije in je pravi ^m ^M vir dra^ocenih informacii. Zlast! j^B ^M pnmerno clelo za kako boljšo ^M ^| ' ljudsko Itijižnicn. :: ^H ■ Cena izredno nizka. H ■ U/i n k^Ma"° -itpiiei"ei^ IIA H ■ ■ 1I1I1 i ^v^p i >* ■!* ■ Dopiačilo za „Torpedo" s prostim tekom 16 kron. ■ ■ Fr. Čuden, Ljubljana 9> ■ Bsamo nasproti frančiikanskega samostana, m LSolidne imtivn. Mm" širalni stroj 56 K. Jamstvo 5 let. I BiaiainiBiaiaiaiBaaiaiaiaiBiaiBiHBV ^H Krasna umetniika reprodukcija v v«jć barvali ^1 ■ .-. .-. znamenite OrohaiieYe slike .-. .-. ■ I Primožo Truborin I I astanovitelja slovenske književnosti ■ H visoka ©• cn ta Široka ** osa je naflepši okras vsake slovenske hiše. Ta H ^M reprodukcija je sploh oajtepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci. ^B H = Cena m poito K 3.2O. = H IHAROBBI KUJlGtidll i UiMian mmi 11 \ Proda se dobro ohranjen koiteilsi klavir „BOsendorfer«. 1788 Potive ■• Pr«d »kottio »t. 15 III. Prodala voz. Nov lanđaner, samo 6krat voženo z njim ter kočija se prodasta, ker se oousti hlev. 1960 Ed. Suppanz, Pristova, Sp. Štajersko. Potii in iiielii v Trst dobiio snažna in primerno cena Rfsnonscs pri Binku Košića, voditelju go-^tilae članov li. D. O. 185^ v ulici Carradori it. 15. se spreime takoj | v peKapli lm Stiirey, Liotiijana, Gradište 5. Ravnotam se spreime blagajničarka kamera je absolvirala kak trgovski tečaj. U kraievnl ageni zmožni nemščine se sprejemajo ali pa n^l stavijo s stalno plačo za prodajanje do\ , 1 Ijenih srečk v Avstro-Ogrski. Ponudbe c'* 1 „Merkur*4, Brao, Neugasse 20. I9v ] Ipskipoiii mešane stroke — dober manufakturi^* I ieli premenitl sloibo. | Ponudbe s pogoji pod HMočM n5 j i upravništvo »Slov. Naroda«. 154 1 I ----------------------------------pripraven za ka. I II Im !31 *l- ^^s118^! i i 11 H n I v "orijans^ j B III a III ulici s*ev- i? i fiigaiiarkc I eventualno prodajalke, papirnate in galar,. ! tenjske stroke I :išče gospodična:' z daljšo prakso. — Ponudbe pod »Da!;š: ] * praksa« na uprav. »Slov Naroda« IĆ5; \ \ ZTZ ™ ~ ~ ^=! vajena strojepisja, se sprejme, IGospice, ki bi z veseljem v potrebi pr gospodinjstvu in v trgovini mešaneg^ ! blaga sodelovale, imajo prednost. — V ponudbah naj se stavijo zahtevk ter istim tuđi spričevala prilože. 133: ' Naslov pove upravništvo »SI. Naroda« S J^i/ nizko reduciranih cenah S ■k prodaja « D „a po najraznovrstnejSih kombina-I cijata pod tako ugodnimi pogoji, ko I nobena druga zavarovalnica. ■ Z lasti je ugodno z*v»rovanje na I do2t¥€tje io smrt z maniiajočimi se I 101 vpU^Hi. ••. - .•• viajtnm« iavarowalna banka w Pragi, ••• - .». Imiiil tos^tt E la^ta-lti-t*. — Hymm r*ffcTi1toi"^ ia kapltaUla B 11S,300.«03-01. ft velikostl draga vnjcmM aTaroTalBiu naSc drtt?e z vseskozi slovansko-iurodao upravo. w*~ mm wmn i \m£ SS£Eč Tim mm\i -*• Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnizjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje. Dovoljujc Iz čistega dobička izdatno podporo v narodne tn ot>čnokoristne namene. _________ ^^^*^m 122 šter._______________________________________________________SLOVENSKI NAROD._______________________________________________________Stran 7. TtWwi **•"* *•• Lota tS3T. «»Uwwl|w Mi|a F«»yM* •••• «• »•*•#• 2 vse mi vo- I V^pF^^^^^^^^^^^JHfcF/ žili. lntara«a«ia)«i smo s strokov- I <•»—-^a» ^^-^a* nimi pojasnili brezplačno na razpolago. I Pristen dober brinjevec se dobi pri 95 L SEBEHIKU V Spođ. VSA. »aaljal afmra, trtovec ia gostil-■Ifcar v ftradac«, D^anlaka, da|a radi drvtiaskili rauitr pod lako «i#dBlami «#s*M T Balom STOfo dobro tdoi« trgovino i Moiamim blagom in ielezniiio. Prooiot lo to od nekdai velik, ki ■e bodo radi fradbo bolokranfako telouice ia kolodvora ¥ Oradacn lak« povocaL t940 DolinsRa kisla voda. \ Graiski studenec (Thalheim) Cisto naravna alkalijska. \ Priznano najboljša 18a6! Una in namizna voda. Ta kisia voda, pomešana z vinom, ne ! izpremeni vinu prvotne barve, zatorej za-htevajte po vseh gostilnah to vodo, ka- , tero priporočajo zdravniki pri raznih l notranjih boleznih. — Dobiva se v vseh . večjih prodajalnah in boljiib gostilnah. ; . Glavna zaloga : - ^Bt. Krispcr, skladište, £jobijana. ti Zastonnlk E. Rooss w Kranju. rt fNa debelo in drobao | po oizktb cenah pnporočam svojo ■ bogato zaloieno '- I trgovino' z oalanteriiskiTD io vicu mt kramarskim blagom in pleteninami. •■'< Devocionalije m vse vrste blaeo xa bot|a pOta. Tiomnka zaloga kratkih QlaTnikOT. I ^nton Škof I Crnast Javnlkarjav nasladnlk I Danajska m\i ? ini gtfiliii št. 6. Baaaaaaaaaaaaaaaaaj ffl Zbirka H U antrijskili zakonov Lj liv slovenskem jeziku. I I 1. zvezek: BattOBSkl SaaTOB o hudodelstvih, pregreških in prrstopkih z dne 27. maja 1862 št. 117 drž. zak. z dodanim ttakoraiai lakoaoai z dne 17. dec 1862 št. d. z. ex 18<>3 in drugim! no- vejŠimi zakoni kazensko- pravnega obsega. V atetea aasjm % K| pa paja • ■ SO vai. LI flmik* kijigaru J I Prava io nepriva Hitan. M: opatov piaporščaM.: I I Povest. — Spisal Blaž Pohlin. I I Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. I I Cena broš. 1 K 60 vin , vez. 2 K P^l Ceoa broš. 1 K 80 vin^ vez. 2K I I 50 vinM s pošto 20 vinarjev več I I 70 vin., s pošto 20 vinarjev več. I I I Ti najnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča oajtopleje I I jTlNarofina knjigama v tiubljani. |TTT • I o w * a o I o • HBaSBaalBiBBaaaaSBBaaUBBVBaaaSaaaVaaaaVBBaVBBlBBalBBVaB^Baaa *» Št. 12869 ^B----^ M____ m 1923 li ipiDio želeiolietonskega istu iei Medilo mi Zaoorlii na 35 000 K proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom Javne ponudbene obravnave. Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z napovedjo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do 17. junija t. 1. ob 12. opoldne podpisanemu dež. odbora. Ponudbe, katere morajo b tt kolkovane s kolkom za eno krono dopo- siati je zapecatene z napisom : „Ponnđba za prevzetje gradbe mosta čez Medila pri Zagorju". Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kod vadij še 5% stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovamih vredoostnih papirjih po kurzni cenl Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo po-nudbeno razpravo, ali vrniti vse ponudbe. Nacrti proračun in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem uradu (Turjaški trg) v uradnih urata. Od dež. odbora kranjskega v Ljubljani, dne 24. maja 1912. C. kr. avstrifske <%$£ državne ielezntce. Izvleček iz voznega reda. . Veljaven od 1- maja 1912. - Postaja; Ljubljana juini kolodvor. lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Od hod. Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino- Franz/nsfestc Ce ovec lt V d ob G S' St Jan2a' Trebnjega, Koievja, Grosapljefa: hranzensteste, Celovec, it. Via ob uimi, 9.51 jopoijne. osebni vlak iz Trbiža, M>radM*U. Osebni vlak na Kran,, : "^^fflr IJ^Će^J1 B*.«^ Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, T,*t"» lfr»nU t-elovca, Beljaka, •^■SS^'SSSa- £k°^ Si fo°,rnoegVaI;bl^nJzeeSne^e. k'&C^ 5il%n°Tvli(i'-Trebnie St Janž' Rudo1fovo' : 7-00ax.ečer. Osebni vlak iz Jesenic z KnJeST Celovei ' ' ' ' l Monakovega,Volnogra^a, lnomos{a, Frani S-« «.eler. OsebnTviak na Kranj, Trzif, ^ITr^*' ^*" V°2 Solnograd- Monakovo VHssingen, (London), CelSvec'. |j^.J^S; Kranf^ LmCa> ^*™* f%rd»■RsVsi^.cSr-l^: "l-^-o^v,aktet^,go. na brzovlak na B^ak Franlen^steHno3- rice.Trbi2a,Jesenic,Celovca, Beljaka, Kranja most, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Postala; Ljubljana dri. kolodvor. Draždane, Berlin. i Odhod na Kamnik: 7-27, 11-30, 3-12, Prihod. 7-15, , 11-00 ob nedeljah in praznikih). 7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Go- Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41, riče. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- i 6*15, (10-30 ob nedeljah in praznikih). Ckr. drtavno-železnlško ravnateljstvo v Trstu. Pi ■ajviiitm narottig lliucma & tw. ia to. aprntoliKega ftHtaiatva. 3zredna c. kr. državna loterija sa 4ohrod«bM wuB«ae c kr. domobranstva In oroinlštva. I Ta denarna loterija« | I eiiia i lutriji uL iniljna, in 21.141 tfsbitkov i gotovisi v skuniem znesko 625.001) I Glavni dobitek 200.000 K. I Javno žrebanje bo 4. julija 1912. — Srećka stane 4 krone. | I Srcčkc se dobivajo v oddelku za državne loterije na Dunaju, III, Vor- I dere Zollamtsstrasse 7f v loterijah, trafikah, pri davčnih, poštnih, brzo- I javnih in ielezniških uradi h, v menjalnicah itd. — Igra Ini nacrti za I kupovalce srečk zastonj. — Srećke se dopoŠljejo poštnioe prosto. I M •. kr. tatari!. «#fe»d. ravaatol|stra («đi. ia dri. toterife). Stran 8. SLOVENSKI NAROD. 122 štev. ------ iii — —------------— — — - ____ ._ _ _ _ Kizke cene! Roniti nkn n Miht ii mJkii blaga za danske oblekc! Zahtevajte vzorce! IPU1PI ~ PUD VIIIU uRAdl & llliilnfflAN. V okolici Ljubljane se proda vsied botezni pod zelo ugodnimi pogoji manjSa hiša z go-stilno in trafiko. Pv asniia V posređovalni pisarm P*t#r Moteli*, LieMiaaa, Skot] a ulica ______ŠL 10, Talefea 155. 1929 f POZOR! POZOR!* j£ Naznanj3m cenj. damam tu m na y J deJdi, da prodajam do 8. maja vsc . V blago, naJnjuTr se v moji trgovini * A in sicer -i. 1 Hke. itn&i im. spte km A Ukar ta« ne »afrcMtifK za ■•disftr * | ani ffgin PPi* aBrt cni J & Opozarjam obenera cenj. dame, da £ 5 bodem mo) ■ ■!■■ znatno povećala in * m me bode traftrf^1 od 8. maja narffjjr na • i Starem trga štev. 21. a ga Minka tiorvat, modistmja Prva naivetia eksportna tvia or, zlatni in rtn'i H- 3utfner9 Ljuhlfano:. Hsstai trs it. Zli. nasuroti ratom I Q I Mestni tm St. 25, nagnu rotovža. Nudim svojo veliko ^m JL /^I^. i^flb^ Cene brez konku-izbiro draguljev, ^m^z^ i A'^^-m \ ^^^P rence. P. n. od je-zlatirine, srehrnine r^jgrtjn fv^lf u^JL^Z^01511^^ QP prIpArA" in vseh v stroko spa- IT^^ \ \ 4>lf 'P JT^^ ^am za vsa zadevna iajocih prediuetov. ] \^p \ « naročila. :: Za mnogo lieni predmeti ki se lahko razpeČa, i&Čem I proti visoki proviziji. Cenj. ponudbel pod 9fEmona" Jesenice na Dolenjskem.l krila, kostume, plašče, pelerine, predpasnike, otroške oblekice plaščke, klobnćke, havbice, čepiće, bigijenitee polretiitine za novorojenCke in vsako modno blago pošilja oa izbiro M. Kristofič-Bučar lifnlilfaaa. Start trg št. 9. |Q| lOj ra Vfttf^f^^S 1 Wl II **** Eačetnikaf ve&ćega slovenskega •=• S lili | ||| I mM II *" brraškega, semskega ia it ali jao- j=J a lili I Ž% 1 il II skega jezika, paoirsate ali aortdae r=i 9 M|| I 1 1 U »troke iprejne večja tovarna sa ■=■ U rij | giiilN tak*] ali pozneje. Dopisi % sli o, ki {=! a ■ " ■ ■■■■•■■ m ▼!»•, naf «-> dopoiljejo pod ftifro j=j =| ^Stalna slatka" aa «pra^dfttr# , Slorenskega Naroda14. 1953 [=j MMM pMna mm leta 1912—1913 is na l Ir. Uri rtrtil \t i LjiDilni (Delovodška »ola za kovinske obrti, stavbno obrtna Šoia, mojstr^ka -ola za po hiitveno in stavbno mizarstro, st rok oma šola za lesno in kam n eno kiparstvo, ženska obrtna šoLa za Šivanje perila in oblek, za urnetno vezenje) S oddati weč državnih ustanov S v inesecnih obrokih od 30 do 40 K. ProsHci za te ustanove naj vlože svoje nekolkovane prošnje naikasneje +m 2O« ju ni ja t« 1« pri podpisanem ravnateljstvu. V pro§njah je navesti, ka ten oddelek zeii prosilec obi skovati, oziroma kateri oddelek že obiskuje; prošnji je priložiti: 1.) rojstni list; 2.) domovinski list; 3) ućno in delavsko izprič^valo; 4.) šolska izpriCeVala; 5.) ubožni list. — Ustanove oddaja učiteljski zbor in 5rcer za vso učno dobo. — Na prepozno došle prošnje se ne hode f'rralo Ravnatelistvo državne obrtne iole v Linblfani, dne 26. maja 1912 1971 2 W0i iiMia sprejme takoj 1932 Ivan Katne, čevljarsk; mejster, Idrija 181. Fotografsko anarsle kakor tuđi vse v to stroko spadajoče potrebsčine ima v zalo^' TotoinanafaKfara \i drogerija „Adrija" obtaitveDO koncesilonirana prodaja stnsDcv 279, w LJnblJanl, Selenburgova ulica št. 5. Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno posto Zahtevaite cenike! ■K ^^ ^J | ^ p^ na lo-asni peščeni obali. I m ———=^— Dolgo 1650 m. ." ." .' Dnevna zveza z RefaJ ^^^ ■^^■■^^■■^■■■i Prospekte na zahtevo pošilja Iprstva ^opa liea. 1933 tok Krk, Istra E * O L Y t \ K KOPELJI@ F ----T SJćocni oaloti 3H. Sefief-Strnaff &lo&iific l& najfiinejć>e i&vzŽ&e. s&atni fitoSuki vedrio v &aloqu afteSettt&va ulica. — olalaoa nve&lne Atanilntco. ,__________________________________________________________________ i i Naznanijo 11 otvoritve specijalne trgovine za pogrebe. Ubefftm si sJavmem obćiostvu vijudno naznaniti, da sem • itnril đovo tnpvino i mrliskimi kntil iipliii ino. »Kini, M\M\ otlitili in spi z vseml potietičinami za itvaSki ođer ozir. poplie. V zalomi imam bogato izbiro vsakovrstnih RtHi^kilt ki^t, kovinaste m lesene od na cenejše do naifinejše izdelave, kakor tuđi vseh predmetov za opremo mrliŠkih krst. Opor^riam zlasti gospode mirarje, kateri izdeluieto mrliške krste, na mojo veliko zalogo raznovrstnih okrasko¥ za polepŠanje in opremo mrliŠkih krst, kakor: lepo tzdebne pozlaćene noge, za p on ke m aV±«je za krste« radičoa pregrinjala, blaži ne, ćevlje, nogavice za mrliče, krile, cvetlice, naglavne vence, naličje i. t d ■aF" Cene izredno nizke. — PoaUljatija w*m deželo se inrriujejo z obratno poftto ceno in solidno. '•I Ker sem si po većietni praksi kot poslovodja pogrebnegi podjetja »Konkordia« pridobil popolno sposobnost, lahko zagotavljam najboljšo postrežbo. Za skićaj potrebe se najvljudneje priporoćaun in bilježim z najodlićnejšim »poštovanjem 1912 Ivan Gajšek, LJUBLJANA, dne 25. mainika 1912. m " k|NN Ib i—lipa* ^KMkartUa" p»frtb«o pod|«tje u d«i. h*Uco v L|abl]aml.