237. JtMfflM.
V UlHRBL V SObOtO. H. okMM Bli
XU0. leto.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......k 24*—
pol leta........12 —
četrt leta.......6*—
na mesec......»   2-—
v upravništvu preje man :
celo leto.......k 22*_
pol leta....... li-—
četrt leta......m 550
na mesec...... 1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Bnaflova ulica M. 5 (v pritličju levo), telefon it. 34.
hfcftfa vsak dan zvečer isvzenUi nedelje tn praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Posamezna številka velja 10 vinarjev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon si. 85.
.Slovenski Narod- velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta ....»«. • 13^—
četrt leta    ...... , 650
na mesec    ..... . 2*30
za Nemi »ju
celo leto....... K 28--
za Ameriko in vse druge dežele:
celo leto ...      ... K 30*-
Vprašanjem glede i ns era tov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Opravniitvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon št. 85
Dne 31 ■ iv m« Vas klice volilna dolžnost vnovič* na volišče. Ne dvomimo, da boste z odločnostjo in ponosom zopet manifestirali za narodno-napredne ideje, da v Četrtič letos dokažete vsem zunanjim in notranjim sovragom našega naroda, da je v slovenski prestolici, naši beli Ljubljani naPOtinO* napredna stranka nepremagljiva.
Volilci!  Tzvrševalni odbor narodno-napredne stranke je
zaslišavši organizacije strankinih zaupnikov proglasil, da je kandidat narodno-napredne stranke za volitev v deželni zbor gospod
Jlioli Rlbn
živinozdravnik in tržni nadzornik v Ljubljani.
Na volilnem shodu dne 7. t. m. je bila tudi ta kandidatura soglasno sprejeta in odobrena.
Someščani! Kakor ste še vselej, kadar Vas je klicala na krov strankina dolžnost« pokazali, da veste ceniti enotnost ill disciplino v stranki, tako boste tudi dne
31. t. m. pokazali z odličnim nastopom svojo zve"
stobo dO Stranke« Delujte z vsemi močmi, pa bo naša
zmaga tudi to pot častna in sijajna.
V Ljubiiaifiij dne 14. vinotoka 1911.
r narodno-nasrod
Kdor drugemu lamo koplje...
Klerikalna stranka je upala z novim občinskim volilnim redom za kmetske občine kar čez noč dobiti v svoje roke vse občine na Kranjskem, ter si s tem ustvariti najboljšo podlago za politična stremljenja. Zanašali so se predvsem na široke mase kinetskega ljudstva, ki so jih smatrali kot popolnoma ubogljivo in ponižno armado pod poveljstvom župnikov in kaplanov. Zanašali so se najbolj na tretji volilni razred, v katerem voli tudi ves kmetski proletariat.
Toda klerikalei obračajo, ljudstvo je pa tupatam že obrnilo. Kdor
le količkaj pozna oni terorizem, s katerim hočejo klerikalci strahovati vso deželo, pa tudi vsakega posameznika, kdor pozna sredstva, ki jih imajo na razpolaganje klerikalci v poliiičnem boju, ta pač nima dosti nade, da se bo upalo kranjsko kmet-sko ljudstvo upreti vsogamogočni vladi kranjskega klerikalizma. In vendar se je to zgodilo.
Rezultati dosedanjih občinskih volitev po deželi popolnoma jasno dokazujejo, da se naš kmetovalec z vso sile otresa nasilnega klerikalizma. Povsod po deželi je savladalo ravno vsled novega občinskega volilnega reda novo politično življenje. Ljudstvo je začelo premišljevati in presojati — in to je prvo znamenje gotovega preobrata na boljše. In dej-
stvo je, da so padle marsikatere klerikalne trdnjave. Klerikalci sicer trd.?, da so to povzročili le lokalni prepiri, ki nimajo trajne vrednosti in ki se bodo sčasoma vsled intervencije kakega bojevitega kaplana polegli, a to je le izgovor.
Smelo pa lahko trdimo, da so ti uspehi naprednega in samostojnega kranjskega kmeta izraz velikega, opravičenega ljudskega ogorčenja proti političnim in socijalnim razmeram, ki jih je povzročila na Kranjskem brutalna siln klerikalne politike. V dnši kranjskega kmeta se je pojavil odpor in sovraštvo do one po litik*^, ki so jo uveljavili na Kranjskem klerikalei na podlagi najhujše zlorabe katoliške vere. In to sovraštvo bo prej ali slej prav gotovo prišlo do izbruha, ki bo za kranjsko klerika lstvo katastrofalen.
Največjega pomena so pa občinske volitve v ljubljanski okolici. Oni železni obroč okoli napredne Ljubljane je razbit. Volitve v Spodnji Šiški, na Viču so pokazale, da klerikalizem nima v teh občinah odločilne bosede. Toda tudi v drugih občinah se je ravno v zadnjem času pojavilo mogočno pr< tiklerikalno gibanje, ki bo v do-gledncm času podrlo dr. Šusteršičevo trdnjavo.
Vsi ti uspehi napredne misli pri volitvah v kmetske občine, so bili sad dela i>osameznih zavednih mož. Z žalostjo moramo priznati, da se napredna stranka ni sistematično poprijela dela za občinske volitve, dočim je klerikalna stranka delala z vsem onim velikanskim aparatom, ki ga ima na raspolaganje. Iz tega se lahko mnogo naučimo. Če bi se vse delo za te volitve sistematično vodilo, tedaj je prav gotovo, da bi klerikalci doživeli  na  dr žel i velik fiasko.
Te volitve so pa tudi pokazalo velikanski pomen krajevnih političnih društev. V Spodnji Šiški je on-dotno poiiiično društvo »Vodnik« s svojim sistematičnim delom povzročilo naravnost sijajno zmago. Treba nam je torej po deželi predvsem krajevnih političnih organizacij, ki pa ne smejo nikdar mirovati, nikdar počivat', temveč neumorno, podrobno delati. In uspehi ne bodo izostali!
Toda še ni končan boj v vseh občina h. In naši somišljeniki morajo vporabiti še te zadnje tedne ter napeti vse svoje sile, da kolikor mogoče izpednesejo tla tiranskemu klerikalizmu. Treba je delati, obenem se je pa treba vseh   onih malenkostnih
osebnih mrženj in nasprotstev, ki so že tolikokrat pontaje usodepolne izogniti. Osebnosti ne spadajo na politično polje — tu odločujejo edinole načela in disciplina, kajti brez discipline je zmaga nemogoča. In če stori vsak napredno misleč volilec svojo dolžnost kot volilec in kot agitator, tedaj bodo uspehi napredne misli še bogatejši.
Klerikalcem pa naj bodo ti njihovi polomi jasen dokaz, da njihova tirai ska, brutalna politika nima bodočnosti. Kakor so si dunajski krščanski socijalisti s svojim brutalnim Hrafftstvom izkopali jamo, prav tako si jo kopljejo naši klerikalei.
KonfisKociisiia praksa v LiuMlanl.
(Interpelacija poslanca dr. R a v 11 i-harja in tovarišev do njega eksee-lence gosp. pravosodnega ministra.)
C. kr. državno pravdništvo v Ljubljani izvršuje v zadnjem času konfiskacijsko prakso z nadmerno strogostjo. Kar sme nemško časopisje zlasti na Štajerskem brez zadržka priobčiti, zapade pri slovenskem časopisju brez usmiljenja zaplembi. Dočim smejo n. pr. članki, ki tičejo gospodarski bojkot pripadnikov druge narodnosti, v nemškem časopisju Spod. Štajerske zagledati beli dan, pa drž. oravdništvo v Ljubljani ex-hibuje doslovne prestave dotičnih člankov v slovenskem časopisju, prirejene z ozirom nn pripadnike nemške narodnosti.
Žalibog take zaplemlte deželno sodišče v Ljubljani, odnosno višje deželno sodišče v Gradcu skoro vseskozi potrjujete in to brez ozira na prakso, ki obstoja na Štajerskem glede nemškega časopisja; dotične Jako raztezne določbe našega kazenskega zakonika žal dopuščajo tako različno tolmačenje in presojo kakega dejanskega stanu.
Ako pa si deželno sodišče v enem ali drugem slučaju dovoli zavzeti nekoliko višje stališče ter skuša nekako izenačiti zaplembno prakso v Ljubljani 1 ono pri drugih tiskovnih sodišči h, tedaj se zgodi čisto gotovo, da višje deželno sodišče v Gradcu izpremeni    dotično odločbo.
Tem načinom izvršena praksa ne kaže samo pretirane ozkosronosti ob tolmačenju določb kazenskega za-
kona, ampak pusti prav močno pogrešati objektivnost, ki jo smemo pričakovati zlasti od sodišč un dr/., pravdništev. V Oradeu posluj«- prav tako ces. kralj, državno pravdniši v.» kakor v Ljubljani, in v dež. stolnem mestu Štajerske ima veljavo prav isti kazenski zakon, kakor v dež. stol-nem mestu Kranjske; ako vzlic tr-mu obstoji različna praksa gled«' zaplemb tiskovin, tedaj pripisujemo to različno uporabo zakona ali direktnim ukazom najvišje pravosodne uprave, ali pa lasi ni pogrešni inicijativi oblasti v Ljubljani. V enem kakor v dnifrcm slučaju j«' 6iMO-jati tako prakso, ker ni rtaittft ■poaob-na izpodkopati absolutno pravično*! zakona, marveč daje domnevan, da se hoče namenoma uporabljati dvojno mero.
Docela   neupravičena ■■peneahe je zadela članka v F/mhljani izhajajočega dnevnika   >S!ovenski Naru! v št. 194   od   24. avgusta 1911    in v št. 290 od b\ oktobra 1911.
Ta članka <ta:
L
Atentat ns mestne hranilnice.
Vaa struia. katera določa MŠ -notranjo politiko od parntiveka. v/-ražena je v obliki kakor tudi v ur.r bi avstro - agrBfee države, ali kakor .-memo reči Jmfeije in Ogrske. Tu vlada najvišje politično načelo: v Avstriji nadvlada \einecv, v Ogrski nadvlada Madžarov. Dane-, k<» vlada pri nas klerikalizem, ki je sovražen vsem narodnim načelom,ima nem-ka vlada 1 nemško državno tendencijo lahek posel v boju zoper Slovane. Klerikalizem pobija Slovanstvo ra\ -no tako, kakor ga pobijajo Nemci. Na vseh ]>oljih opazujemo, kako M vse gazi, tepta, ovira in ubija s silo, kar je narodnega. Sedaj M kaze. da hoče vlada prenesti lx>j anpec nas tudi na gospodarsko polje, da bi nas gospodarski oslabila in s lenu etrdila svojo nemško nadvlado.
Izmed mnogih drugih naprav ao si osnovala slovenska mesta, v ogroženih krajih pa ti kraji svoje denarne zavode, to je mestne, občinske in okrajne hranilnica. Dreti \ ->e dvojba so ti zavodi podlaga in steber meščanskega življa. To so /a v od i. ki so danes ob splošni denarni organizaciji, prvi poklicani i u dolžni, da v svojem končnem cilju krope, vzdržujejo in ohranijo v samostojnosti našo slovensko trgovino, obrt, torej meščanstvo. Z razvo.iem teb uiestnili denar-
LISTEK.
Ho verandi.
Pred zdavnimi, zdavnimi leti sem pel in pisal le sebi na veselje. Kar sem napisal, sem bral naglas, zato da bi slišal zvok besede, ubranost stavka.
Takrat sem zahajal v goste k mladi in lepi gosj>e Ani. Zdaj vem, da je bila mlada in lepa, takrat sem jo komaj videl. Njena podoba pa je ostala v mojih očeh in je nazadnje, v poznem času, segla v moje srce. Komaj sem jo videl — zaljubljen sem bil v pesem zvezd in polja in burje, ki je šumela zmagovito s črnega Ras-kovca.
Nekoč sem bil tam pod večer; na verando je svetila rdeča poslednja zarja, prostrani vrt je tiho pošume-val pod nama, žarki so tonili v senco kakor zlate kaplje v jezero. Sama sva bila doma. Njen mož, trgovec, se je bil odpeljal nekam na Nemško.
Bral sem tako povest, kakor si jo i/misli človek v tistih časih, ko je zaljubljen v pesem zvezd in polja, ko ne vidi ne ljudi, ne samega sebe in so vse njegove sanje kakor daljna pravljica.
Stal je grad v samoti, v tistem gradu je živela devojka, lepša od sa-
mega solnca. Njena lepota pa je bila nerodovitna, nikomur na veselje, kakor da bi sijalo solnce na kamen. Siv starec, pač že stoleten, je bil njen gospodar. Siv in pust je bil; kakor zlovešča senca, tih in sključen, je hodil po izbah in dvoranah; kamor je stopil, je zahladilo in vsa luč je ugasnila.
Ljubil je ni, še njene lepote in njene mladosti ni videl; kadar je govoril z njo, je gledal v tla ali pa skozi okno. Toda ljubosumen je bil strahotno. Vsak večer je sam zaklepal vrata in duri, zastražil jih s silnimi zapahi. Krog vrta je bil naokoli in naokoli tako visok in strm zid, da ga ni bilo moči preplezati, še po lestvici ne; zato je spal vrt v večnih sencah; ponoči se mu je sanjalo, vse do jutra je šepetalo in pošumeMilo.
Ob tistih urah, ko se je vrtu sanjalo, je stala devojka ob oknu. Gledala je v daljne, svetle zvezde in je v svoji samoti in žalosti prejokala vso dolgo noč. Tako da so bila nazadnje vsa bleda njena lica in da je umirala mladost v njenih očeh. Na vrt so kapale njene solze; tam so rasle najlepše rože.
Prišel pa je mlad fant in ker so bile pesmi v njegovem srcu, je slišal vzdihe in videl solze, videl tudi bleda lica in tiste žalostne oči, ki je mladost umirala v njih. Močno je zako-pmel, da bi videl vso to lepoto in bridkost iz obličja y obličje.
Prosil je in pel: »Moje srce te je videlo, moje oči te niso videle. Zdaj pa je moje srce že vse do vrha polno hrepenenja; še kaplja da kane, pa bi umrlo. Prikaži se mojim očem!«
Ker so bile pesmi v njegovem sreu, je vse do besede slišal njen odgovor.
»Tudi jaz sem čakala nate vse dolge, dolge noči. Klicale so te moje solze, ko so kapale na rosno travo; moji vzdihi so te klicali, ko so s tihim vetrom šumeli k tebi; moje oči s j te videle v svojem hrepeneuju, ko so gledale k daljnim zvezdam. Pridi, da te poljubijo te moje ustnice, bolne od ijubezni, da te objame jo te moje stiotne roke!«
Tako sta se razgo var jala v ljubezni in bolesti vsako noč, vse do jeseni.
Jeseni pa se je zgodilo, da se je stoletni gospodar napotil k po-* grehu svoje matere, ki je stoinpetde-setletna umrla v daljnem mestu. Preden se je#napotil, je zaklenil in zastražil vse duri in vrata, na okna pa je pozabil.
Mladi fant je plezal čez visoki in strmi zid, plezal je vso noč, da so mu krvavele roke, zjutraj pa je skočil na vrt Spal je v mehki travi dc večera, zvečer pa je splezal po trti do okna. Okno je bilo na steza j odprto, ali nikogar ni bilo, da bi ga pozdravil s poljubom in objemom in s prijazno besedo.
Stopil je v izbo, izba je bila temna in prazna. Šel je dalje, zmirom dalje in jo je klical. V poslednji dvorani je sedela mlada in lepa devojka. Sama je sedela v veliki, temni dvorani, obraz je zakrivala 1 belimi rokami, izza prstov so tekle solze. Oblečena je bila v črn žamet, da je bil še belejši njen beli vrat.
Glas njegov je bil tih in plah, ker si ni upal vzdramiti sanj, ki so strmele s temnih sten.
»Prišel sem, kakor si me klicala!«
Počasi je vzdignila glavo; globoke, objokane oči so mu gledale v lice očita je in žalostno. Strah mu je stisnil srce z obema trdima rokama.
Njen glas pa je bil, kakor da je šepeta? iz groba.
»Zakaj nisi prišel, ko nisem bila sama? Ne poznam te več in te ne smem poznati . . .«
Slišal jo je in ni razumel; na kolena se je zgrudil in je zajokal. —
Dalje nisem bral.
Mlada in lepa gospa me je pogledala s široko odprtimi očmi in je iztegnila preko mize svojo belo roko.
»Ne več!«
»Kaj je bilo slabo?« sem vprašal začuden in osramočen, ker je bilo vse to pred zdavnimi leti, ko sem bil še mlad.
Pogledala me je smehljaje, rosen pajčolan je zastrl njeno oči.
»Prav dobro je bilo . . . vse je tako in vse je res!<
Saj ni še konec!,
»Konec je; kar tam napravite črto!«
Tako je rekla mlada in lepa gospa Ana, ko sva bila sama, ker se je bil njen mož, trgovec, odpeljal nekam na Nemško. Na verando je svetila rdeča poslednja zarja, prostrani vrt je tiho pošumeval pod nama, žarki so tonili v, senco kakor zlate kaplje v jezero.
Ivan Cankar.
HlUlordor.
Čudne in tudi jako neumne so včasi naše sanje, je je! pri povedo \ at i prijatelj Ciril Jagoda.
Davi se mi je sanjalo, da tanj dobil prvi dobitek, okoli stoinosem-desettisoč kron. Takoj je redalo to veselo novico vse mesto. Moji tovariši so mi čestitali v špalirju na hodniku pred uradom in mi v špalirju nujno svetovali, naj posodim vsakemu tisoč kron. Ginjen sem se jim zahvalil in poklonil vsakemu tisočak. Vzel sem dopust in se peljal i prvim brzovlakoni v M on te Cark>.
Ko sem prišel v kazino, so igrali ze pri vseh mizah. Nekaj časa sem opazoval razburjene igralce in igralke pa dolgočasne gospode, ki so 8 srebrnimi grabljicami grabili zla-
nih organizacij in ž njihovo prod i-i-ajooo gospodarsko silo rase in zmaguje meščanstvo.   Ne   prihaja tu v
poštev, da je to meščanstvo napredno in narodno, nego le to, da je to meščanstvu najvažnejši del in nositelj kulturnega življenja.
Avstrijski struji ali, kakor to zoveino, avstrijskemu sistemu, ta razvoj slovenskega meščanstva ne ugaja in vsakdanji dogodki pričajo, tla se vlada pripravlja, da bi z vso silo odvzela slovenskemu narodu vse tiste pogoje, ki so neobhodno potrebni za gospodarski in kulturni razvoj in obstoj. Gotovo je dala nalog zastopniku in branitelju državne pravde, da prepreči in uniči vse, s čimer bi si mogle pomagati slovenske hranilnice. Nikoli nc smemo zabiti, da je v Ljubljani Kranjska hranilnica in da vlada hoče, da naj se le ta nemška hranilnica krepča, četudi vse slovenske poleg tega poginejo.
Zveza jugoslovansk i h h rau i In ie ;je izdala zelo drobno knjižico, »hra-nilnični katekizem«, v katerem se našemu ljudstvu daje pouk o bistvu hranilnic. V knjižici se navaja in uči isamo to, kar določa zakon iz 1. 1844. in pravilnik iz leta 1892., ki sta danes za hranilnice veljaven zakon. Zaplemba nas je prepričala, da državna oblast ne priznaje več veljavnega zakona, in to zato, ker ta zakon govori v prid slovenskim hranilnicam, a ne govori v prid Kranjski hranilnici v Ljubljani, ker tale ni osnovana ali preosnovana niti na temelju dekreta iz 1. 1844.. niti na temelju pravilnika iz L 189t2., ampak je bila 7. 1820. zasnovana kakor društvena hranilnica in zato se tudi sama naziva Vereinssparkassc. To je torej na-vadna društvena naprava in nihče ne more reči, da bi bila več.
Glavno bistvo vseh mestnih (občinskih) hranilnic je, da morajo nuditi vlagateljem pupilarno varnost. Osnovane morajo torej biti tako trdno in uprava tujega premoženja mora biti tako zanesljiva, da vlagatelj ne izgubi niti vinarja. To je: mestne hranilnice morajo biti pupilarno varne. In to so. Za nje jamčijo hra-nilnični zakladi, za nje jamčijo me-sta z vsem premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Vprašamo, ali ni to pnpilarna varnost? Zakaj država vlaga denar a- hranilnice, a ne v zadruge? Zato. ker so hranilnice pupilarno varne. Država sama zahteva, odreja in skrbi, da morajo mestne hranilnice biti tako urejene, da je za vlagatelje vsaka izguba izključena, in sama država priznava, da so hrani luice, osnovane na dekretu iz leta 7*44. in pravilniku iz I. 1992.. ki torej ustrezajo državnim zakonom, pn-pilaroo varne. Država to priznaje sama s tem, da vlaga milijone in milijone kron v mestne hranilnice, in zdaj nam ]>rihaja v Ljubljani član državnega aparata in pravi: Ve. hranilnice, ne smete si delati reklame s tem. da govorite ljudstvu, da ste purpilarno varne! Ve, hranilnice, tudi ne smete nikomur povedati, da liri vas vlagajo denar c. kr. sodišča! Tega ne sinete praviti, ker bi potem slovenski kmet mislil, da je res pupilarno varno naložen denar tam, kjer ga tudi vlasajo sama e. kr. sodišča!
Ako hočete primerjati. katerokoli mestno hranilnico s Kranjsko hranilnico v Ljubljani, morate reči, da se ti hranilnici ne moreta primerjati. Za vsako mestno hranilnico jamči občina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo, a za Kranjsko hranilnico v Ljubljani ne jamči nobena korporacija, ni mesto, ni dežela, niti kako društvo, če tudi je to društvena hranilnica, vendar niti eden član ne jamci   za njo niti z vi-
to v blagajnico nenasitne banke in stokali z mrtvaškim glasom: :>Gospo-<ta. igrajte!«
Tudi jaz sem stopil k ruleti. »Stavil sem zdaj številko sedem, zdaj Številko enointrideset, ker sem rojen 31, julija. Početkoma sem bil srečen, pozneje pa sem imel tako nesrečo, da mi je ostalo samo še tisoč kron. Ves sem se tresel od strahovite razburjenosti. Mrzel pot mi je oblival čelo. senci in lica; kmalu je bil moj ovratnik tako moker, kakor bi ga bil i>otcgnil iz vode. Venomer sem stavil na oni številki, zdaj na črno, zdaj na rdeče. In zasmehljala se mi je zopet sreča. V pol ure sem dobil risoč milijonov goldinarjev, ne frankov. Razbil sem banko trikrat zaporedoma. Bil sem milijardar!
Milijardar!
Obhajali so me presneto prijetni občutki . . .
Ko sem odhajal, me je takoj ob-sula tolpa obupanih igralcev. Reveži so bili zaigrali svoje poslednje cekine.
Vsi so me milo prosili, naj jim posodim kaj denarja, da bodo mogli igrati jutri dalje in si zopet priigrati, kar so izgubili. Ta je prisegal, da se obesi, ako mu ne pomagam; kazal mi je svilnato vrvico. (Kako nobel, kajne!) Drugi se je rotil, da se utopi, tretji, da se ustreli itd. Najhuje sta me nadlegovala poljski   grof in
nar jem. Ta kranjska hranilnica v Ljubljani je pred leti   pritiskala na
svoje. vložne knjižice grb mesta Ljubljane, da bi nevedni kmet mislil, da je to mestna hranilnica! Kje je bil takrat državni pravdnik, da bi zaplenil knjižice in poučil nemško gospodo, kaj sme Kranjska hranilnica in česa ne sme.
Državna oblast morala bi skrbeti, da se pravica deli na vse strani. Ako uničuje naše gospodarstvo, uničuje s tem državno gospodarstvo, saj smo mi tudi Člani države. Nikoli bi se ne smelo zgoditi, da bi državni funkcijonar bil čuvar nemške ideje v Ljubljani.
n.
Poslanec Nsllk o nlnKrtn HocnenUorjerln.
Dunaj, 5. oktobra.
Atentat na ministra Hochen-burgerja je danes vzbudil živahne pogovore o njega vzrokih. Poslanci so v posameznih gručah disputirali zlasti o sodbah dunajskega deželnega sodišča, ki je nad otakrinškimi demonstranti izreklo tako krute obsodbe. Več kakor 45 let težke ječe so dobili večinoma mladi ljudje za dejanja, ki so ob drugih prilikah ostala popolnoma nekaznovana. Opetovano se je danes opozarjalo na dogodke v Inomostn, kjer so'nemški dijaki razdejali laško fakulto ter po mestu ogrožali življenje in imetje Italijanov, ne da bi bili potem primemo kaznovan i. Poudarjalo se je, da je ravnalo dunajsko sodišče tako kruto na izrecno povelje justičnega ministra in tudi treznejši nemški politiki so obsojali strah ovalno brezobzirno pos1 ' nje dr. Hoohenhurgerja. Od nemških poslancev je obsoja! justičnega ministra posebno ostro posl. M a 1 i k. Poudarjal je, da to ni edini slučaj, v katerem zlorablja dr. Hochen burger svojo oblast. Ne le, kadar gre proti socijalnim demokratom, temveč povsodi kjer pridejo v poštev politični ali narodni nasprotnik; upravlja ta minister svoj re--oi t kot zvesti mandatar nemškega Nationalverbanda. Avstrijsko justi-ca je pod TToehenburgerjeTn dekla nemških nacijonaleev in nastopa kruto proti vsakemu, ki je njih nasprotnik. Malik je nato pripovedovat o svojih pravdah proti spod n jesta jerskim nemčurjem ter izjavil: »Nemški sodniki so se pokazali kot verni in poslušni slu*re tega sistema; moram priznati, da sem, akoravno Vsenemer, našel objektivno pravičnost le pri svojih največjih narodnih nasprotniki!?, pri slovenskih sodnikih. Je žnlostno, <la moram tako fro-voriti o naših spednjestajerskih jn-stičnih razmerah, toda resnica ostane resnica. — Lepšega in sijajnejše-ga spričeval.! si slovenski sodniki ne morejo želeti, kakor je to, ki ga jim daje eden najza<rrizenejŠih sovražnikov vsega kar je slovensko.
Iz vsebine ol>eh člankov se lahko vsakdo prepriča, da v njih ni ni-~-e>ar,knr ne bi odgovarjalo dejstvom in da oba članka registrujeta le dejstva.
Z ozirom na te okolnosti se uso-jajo podpisanei vprašati Vašo oksce-
leneo:
Je li Vaša ekscelenca pripravljena, e. kr. državnemu pravdrdštvu v Ljubljani dati navodilo, da le-to svojo z ozirom na tiskovine uporabljano zapl^mhno prakso izenači z ono pri drugih c. kr. državnih pravdni-štvih?
Dunaj. 10. oktobra 1911. Slede podpisi.
Državni zbor.
Dunaj, 13. oktobra.
Opoldne se je po parlamentu že raznesla vesela vest, da bo danes ali
pa vsaj v torek v opoldanskih urah prvo branje draginjskih predlogov končano, ker se je 'pogajanjem med strankami posrečilo sčrtati govorniško listo na minimum. Posl. Mandič je že tudi predsedniku zbornice naznanil, da namerava sklicati za torek ob 4. popoldne draginjski odsek, ki bo pričel reševati draginjske predloge, izmed katerih jih je le malo, ki se smejo smatrati za resne. Parlamentarna naivnost ee kaže baš v tem gospodarsko tako važnem in problematičnem vprašanju pogosto le v preveliki nagoti — predlogi o izdanju »svetovnega kartelnega zakona« ali pa o odpravi carine sploh se rode v prevročih glavah nekaterih poslancev, ki hočejo pokazati vsaj dobro voljo pri odpravi draginje. Ni brez pointe parlamentaren dovtip, ki karakterizuje večino v razpravi se nahajajočih draginjskih predlogov z zakonom, ki bi jim najboljše odgovarjal. § 1. Draginja je odpravljena. § 2. Ministrstvu nalagam, da izvede predstojeći zakon . . .
Draginjski odsek bo pač moral nokatere predloge že v naprej iz razprave izločiti, ako hoče priti do pametnih pozitivnih zaključkov.
Tudi danes se vrše glavni parlamentarni dogodki izven sejnice. Uradniško vprašanje je postalo skrajno aktualno obenem pa tudi zelo resno. Znana je tozadevna vladna predloga, ki prelimira okroglo ;io milijonov za zvišanje uradniških plač. Ta reforma sestoji iz naslednjih načrtov: 1. državnim uradnikom od VI. do XI. čin. razreda je razmeri.o zvišati aktivitetne doklade, za kar je potreben znesek cca 10 milijonov; 2. državnim slugam je 1. 1908 regulirane doklade zvišati za 15^, kar zahteva cca 2"8 milj. 3. naredbenim 7>otom se zvišajo aktivitetne doklade tudi poštnim in telegraf ni ni uslužbencem, kanclijskim oficijantom in pa orožnikom in finančnim paznikom v skupnem znesku cca 6 mil i j. 4. železniškim nastavijencem, ki niso državni uradniki in državni slnge se dovoli za zboljšanje njih gmotnega položaja 14 milijonov kron.
Skupna vsota, ki jo je vlada v svoji predlogi preliminirala, znaša torej cca tS milijonov. Pri tern pa je vlada izjavila, da zamore to reformo s 1. jan. 1912 izvesti le tedaj, cf ji parlament -zaeno dovoli potrebna sredstva, zlasti v obliki nekaterih novih davkov, katerih zakonske predloge je istočasno predložila zbornici. Med temi predlogami in uradniško reformo obstoja torej junktim.
Vlada je ustvarila fait accompli, ki je parlament, uraduištvo in javnost malo zadovoljil. Oglasili so ?e predvsem uradniki, ki so dokazovali, da je nameravana reforma popolnoma nezadostna. Priboljšek znaša n. pr. pri uradniku 6. činovnega razreda le 120—200 kron. pri državnih smgnli le par kron na leto.
V neprijetni položaj je prišel parlament, kateri se je nevarno približal situaciji, ki jo označujemo z besedo: med dvema stoloma. Na eni strani do skrajnosti nezadovoljno uradništvo, na drugi strani javnost, kateri novi davki seveda ne prija j o. zlasti pa ne tako protisocijalni, kakor je zvišanje pristojbin na zavarovalne pogodbe. Pa tudi uradništvu se junktim seveda ne more dopasti, ker nikakor ne prispeva populariteti njegovih teženj.
Parlamentarne stranke, ki v nasprotju vprašanj ne premišljajo stvarno in objektivno, temveč se odločijo za to, kar se jim zdi s strankarskega stališča ugodnejše, so si mogle izbrati v tem konfliktu prav komodno pot. Proti davkom! v znamenju tega demagogi enega klica se je dal iz uradniške bede kovati celo kapital. Videli smo, da so slovenski klerikalci brez pomisleka krenili v tabor uradniških nasprotnikov.
Situacija pa je med tem postajala vedno ostrejša in zlasti železničarji so poudarjali, da poteče 15. oktobra termin, do katerega morajo imeti precizen odgovor na svoje zahteve. Železničarji so hoteli vsaj videti, da ee o njihovih zahtevah resno razpravlja in da se deluje na to, zbolj-šati vladni načrt vsaj v tej meri, ki bi se bližala minimu njihovih zahtev. Ni tukaj prilika presojati, je li bilo ravnanje uradnikov napram poslancem popolnoma korektno, je li prav, da se niso zadovoljili z obljubami temveč so hoteli videti dejanja in predvsem dokaz, da hočejo i rasla ne! za nje resnično doseči več, kakor vladni načrt. Prišlo je zlasti v nemškem Nationalverbandu do ostrih konfliktov, ki pa so se končali s tem, da je le-ta vendarle moral iskati stikov z ostalimi velikimi klubi v svrho skupnega postopanja in torej v dosego pozitivnega uspeha. Znano je, da se je bil med tem že Jecinotni češki klub spontano odločil nastopiti z vso eneržijo v smislu uradniških zahtev; poročali smo o deputaciji čeških poslancev, ki je baronu Gautsehu predočila nevarnost grozeče nasivne rezistence, ako ne pride državnim uslužbeneeip \> moč v prvem trenotfcu in v izdatni meri.
Rešiti uradniško predlogo Čini-preje in dobiti od vlade izjavo, da je pri pravljena primerno zvišati prvotno preliminirane vsote — to ste postali v trenutku najaktualnejši parlamentarni zadevi.
Glede časa je stvar popolnoma v rokah poslancev; vlada je predložila svojo predlogo in zbornica je imela odločiti tempo, v katerem se naj reši. Treba je bilo zadevo spraviti čiin-preje v odsek, kjer je obljubila vlada se izraziti (splošen vtisk je, da ugodno) o zahtevanih zvišanjih. Toda predlog, naj se odkaže predloga brez prvega branja odseku je naletel na odpor — slovenskih klerikalcev. Ti edini so vzdržali svoj ugovor, zavlekli s tem razpravo ter povzročili, da so začne prihodnjo sredo šele prvo branje, mesto, da bi takrat zadeva že dozorevala v odseku. Edini oni so popolnoma v smislu svojega, uradnikom in državnim uslužbencem sovražnega stališča preprečili pravočasno ugodno rešitev ter povzročili, da vise v trenutku nad državo grožnje pasivne rezistence. Baron Gautseh se je danes popoldne deputaciji poslancev, v kateri je Jugoslovane zastopal dr. Rvbaf, izjavil, da vlada poda svoje izjave o zahtevanih zvišanjih še le v odseku. Pikro je pristavil, da se mu napadi poslancev, kakor da bi ne imel srca za uradnike zde več kot čudni, ko se vendar v zbornici nahajajo ljudje, ki s svojim ugovorom stvar hote zavlačujejo. Ministrski predsednik je obtožil slovenske klerikalce nemilosrč-nega čina in deputacija svojih parlamentarnih kolegov ni mogla braniti. Po konferenci so iskali v zbornici dr. Snsteršiča, da si svoj čin še enkrat premisli — zaman, mož je pravočasno izginil s pozorišča: ni ga bilo najti.
Navzoče zastopnike železničarjev in državnih   uradnikov   so po-
strah ni bil prazen! Ko sem pregledoval svoje vrednostne papirje, stopi poslednji trenutek predme neznan mežak s cekarjem. Takoj sem slutil, da ne bo nič dobrega. Sluge so odšli na kolodvor. Bil sem sam.
»Kajneda ste anarhist*« sem vprašal sumnega tujca kar najmir-neje.
»Uganili ste,« se mi je nasmehnil mož vljudno.
»In v- cekar ju imate bombof«
»Vi pa tudi vse uganete, gospod milijardar!« je odvrnil s čudno prijaznim nasmehom; mene pa so izpre-hajali skrajno neprijetni občutki . . .
»Nisem več milijardar, nič več, hvala Bogu! Razdal sera milijardo; pridržal sem le sto milijonov kron.«
»Ali ne bi hoteli dati teh sto milijonov za anarhistično propagando? Storite dobro delo! Sicer —«
Vzdignil je cekar.   O presneto!
»Pustite mi vsaj pet milijonov!« sere ga prosil prav pohlevno.
»Nič!«
»Vsaj en milijon!«
»Nobenega počenega groša ne!«
Zabolelo me je v srcu. Tedaj som se zbudil. Bil je skrajni čas. Ako bi bil anarhist spustil cekar z bombo, pa bi bil jaz prejkone umrl od strahu. Brrr!
Rado Murnik.
slanei mirili in jim priporočali naj ne pograbijo po sredstvu pasivne rezistence. Odgovora niso dobili. Ce pa se bo uradništvo vendar-le še odločilo počakati, če se posreči odvrniti nesrečo pasivne rezistence, ki bi povzročila državi v par dneh več škode, kakor cela uradniška reforma, tedaj je to pripisati razumnosti trpečega urad ni št va, ki se niti tako sovražni in drzni provokaciji, kakor je ona slovenskih klerikalcev ne da zvesti k dalekosežnim in nevarnim činom.
Pred par dnevi smo konstatirali na tem mestu s kako sovražnostjo se obračajo klerikalci proti bednim državnim uslužbencem, našo trditev so hoteli klerikalni poslanci v »Slovencu« negirati. Danes so jo najjasneje sami potrdili.
V radii iška afera je danes okupirala vse zanimanje v parlamentu, kjer se počasi končuje prvo branje draginjskih predogov.
V naslednjem kratko sejno poročilo:
Predsednik dr. Svlvester je otvo-ril ob 11. sejo. Najprvo so se vršile volitve v odseke. Nato se je nadaljevala
draginjska debata.
Samostojni češki agrarec p. dr. Zahradnik je popolnoma odobraval zahteve državnih nastavi jencev. Parlament je v to poklican, da jim da, kar opravičeno zahtevajo. Zvišanje železniških tari tov je nepotrebno, ker bi se z reorganizacijo državnih železnic prihranilo deset milijonov kron.
Dr. Adol i' G r o s ?> te je bavil s stanovanjskim vprašanjem. Nato sta govorila poslanca Kuhn in O 1 e s -n i c k i.
Posl. Ganser (nemški nacijo-nalec) je prijemal ministrskega predsednika, ki ni niti z besedico omenil pogajanj z ogr>ko vlado ter hotel draginjo kar na kratko s tem odpraviti, da je izjavil: draginje je vzrok edinole delavce, ki je začel boljše živeti. Će bi bili dunajski meščani ravno tako organizirani kakor delavci, tedaj bi tudi demonstrirali na Ringu.
Pos!. S t a n e k (češki aurrarec) je branil zahteve agiarOSV in je 1 zal več vrst >ira, ki M prodaja jh> Trgovinah po 30 vinarjev, dočim ga kmet prodaja po 10 vinarjev. Sir je nato razdelil med poslance.
Posl. Dcgasperi (laška ljudska Stranka! je zahteval, naj vlada ne dela težkoč, da bi se izkoriščale vodne sile na Južnem Tirolskem.
Po posl. Hagenhoferju je govoril socijalni demokrat posl. dr. T? e n n e r , ki se je bavil i izvajanji justičnega ministra. Končal je svoj govor z besedami: Ce hc»čemo imeti v Avstriji dobro pravosodje, tedaj se mora varovati sodniški stan pred duhom, ki ga hoče uveljaviti justična uprava.
Na predlog posL E i s t e r e r -j a (kršč. soc.) se debata zaključi. Za generalnega govornika pro se izvoli posl. Resel (soc. dem.), proti posl. S e i d 1 (nem. nac).
Nato se nadaljuje debata o
iujneni predlogu posl. Dulibica glede dalmatinskih železnic.
Posl. M a r c k h 1 se je zavzemal za zgradbo liŠke železnice ter prijemal vlado, ki je napram Ogrski tako zelo popustljiva.
Poslanec S m o d 1 a k a je go-vc/ril o pomenu liškc železnice za Dalmacijo.
Razprava je bila nato prekinjena.
Posl. S t a r c k je vložil nujni predlog, naj se odsek za socijalno zavarovanje proglasi za permanenčne-nega.
Posl. dr. R v b a f je vložil predlog glede položaja železuiškili nastavi jencev; posl. T oma še k glede razmer v interurbanem telefonskem prometu.
Prihodnja seja bo v torek s sledečim dnevnim redom: Prvo branje predlogov proti draginji, predlogi o zboljšanju uradniških plač, predlogi glede pokritja, inicijativni predlogi, ki se nanašajo na državne uslužbence, in prvo branje poslovnika.
Italijansko - turSUa volna.
Italjansko - turški konflikt je postal za Turčijo še nevarnejši, ker ji je Rusija poslala ostro noto, v kateri protestira proti prepovedi, s katero je turška vlada prepovedala, da , ne smejo ruske ladje, naložene z žitom, pasirati Dardanel, in v kateri zahteva, naj takoj prekliče to prepoved.
Ruska grozilna nota Turčji.
Petrogradska brzojavna agentura poroča: Spričo strahu, ki navdaja interesirane kroge zaradi prostega izvoza ruskega žita, ki je ogrožen vsled vojne, je dobilo rusko poslaništvo v Carigradu ukaz, naj opozori turško vlado, kako važno je to vprašanje za Busijo. Ker ruska vlada ni
madžarski magnat, ki sta bila že oba popolnoma na dilci. Vrgel sem med prosilce sto tisočakov. Takoj so se jeli pretepati in 1 a sat i za denar, jaz pa sem se z avtomobilom odpeljal proti domu.
Odslej se je začelo moje trpljenje.
Ve,s čas me je mučila zoprna misel, hud strah, da me kdo ubije in oropa. Za vsakim ovinkom, za vsakim ogalom sem pričakoval morilca. Kako malo časa sem užival veselje zaradi dobljene milijarde! Kolikokrat sem planil sredi noči pokonci! O kakšni reveži so bogataši!
Najel sem dva junaška možaka za telesno stražo. Naposled sem se srečno pripeljal v domovino.
Doma so že vsi vedeli o moji sreči. Časniki so bili raznesli vest o moji milijardi križem sveta. Častilci, oziroma prosilci so oblegali hotel, koder sem stanoval. Pismonoše so mi prinašali cele tovore pisem z obupnimi prošnjami, naj pomagam temu in temu, sicer se zakolje, ustreli itd. Najel sem si pet uradnikov, tajnika in blagajnika, da so brali 7>rošnje in pošiljali denar vsem zares potrebnim. Pomnožil sem telesno stražo in kupil dva huda psa. Navzlic temu nisem bil nikdar prav miren. Upal se nisem nikamor. Bal sem se celo — svojih varuhov; bal sem se, da me okradejo uradniki; bal
sem se, da mi stečeta psa. O — strašno, strašno je biti milijardar!
Naposled sem ukrenil takole: ker ne morem uživati življenja s pravim veseljem, piši me v uho vražja milijarda! Zakaj se ne bi iznebil mučnih skrbi in večne bojazni? Zakaj ne bi bil zopet prost, prost in vesel ?
Podaril sem zatorej sto milijonov goldinarjev za slovensko vseučilišče v Izubijani. Po petdeset milijonov (goldinarjev, ne kron) pa: sokolski zvezi, da jih razdeli med sokolska društva; družbi sv. Cirila in Metoda; sokolskemu tekmovalnemu skladu; podpornemu društvu slovenskih književnikov in časnikarjev; ljubljanskim revežem; slov. visoko-šolcem v Pragi; na Dunaju; v Gradcu; Slov. Matici in tako dalje pa tako dalje . . .
Takoj sem se čutil prijetno olajšanega. Najete uradnike sem odpustil z velikimi nagTadami.
Ostalo mi je le še sto milijonov kron. S to veotico, sem si mislil, utegne pošten kristjan izhajati do hladnega groba.'
Časniki so me kovali v zvezde. Vse me je hvalilo, jaz pa sem se obril in preoblekel, da bi se odpeljal v Pariz ali na Himalajo, ali kam drugam, koder me ne poznajo.
IZakaj Še vedno sem se bal strupa ali za vrat nega bodala!   In moj
dobila določenega odgovora, je ukazala poslaniku, naj poda turški vladi sledečo noto:
Cesarska vlada, ki se opira na pariško deklaracijo iz leta 1856, kakor tudi na člena 24 in 33 londonske deklaracije, je mnenja, da se tistih ruskih pošiljate v žita, ki so pod nevtralno zastavo adresirane iz ruskih pristanišč črnega morja v pristanišča Italije ali drugih dežel, ne more niti zapleniti, niti konfiscirati, če niso namenjene za italijansko armado. Ruska vlada bo vsak poskus, take pošiljatve zapleniti ali konfiscirati, smatrala kot kršitev ruskih pravic, in svari pred težko odgovornostjo, ki bi zadela zaradi tega   turško vlado.
Ruski poslanik je dne 8. oktobra izročil to noto turškemu zunanjemu ministrstvu, toda do včeraj še ni dobil odgovora. Med tem časom se je gršemu parniku »Kitira« dovolil prost prevoz. Iz tega sklepajo, da se ho to dovolilo tudi drugim ladjam, ki bodo vozile rusko žito. Ruski poslanik pa navzlic temu zahteva od turške vlade preciznega odgovora.
Tripolis.
Iz Milana poročajo: Finančni ravnatelj Def ter Dar je moral na ukaz italijanske vlade s svojim haremom in petimi Člani mladoturškega komiteja zapustiti mesto Tripolis. Mestnemu poveljniku je moral izročiti vse svoje papirje, ki so dokaz, da so Mladoturki nameravali pomoriti yse v Tripolisu živeče Italijane.
Iz Tripolisa poročajo: Do zdaj je • >llo izkrcanih 25.000 italijanskih vojakov. Ženijske čete grade okoli mesta okope, da se zavarujejo zoper napade turških čet. V par dneh odkoraka del ekspedicijske armade v notranjo deželo. Ekspedicija je do zdaj stala baje 500 milijonov lir. tako da je izključeno, da bi Italija plačala I ureiji odškodnino.
Poslanec Defelice brzojav tja iz Tripolisa: Tukaj je razširjena vest, da je general Aubrv zaplenil turško Jad jo z 1600 vojaki.
Italijani v Turčiji.
V Solunu in Snvirni so začeli s protiitaJijanskim bojkotom.
Iz Soluna poročajo, da so italijanskim podanikom dovolili, prodati svoje nepremičnine. Poprej se je pa določilo, da se morajo vse tožbe zaradi sporov proti Italijanom ali obratno obravnavati po turških zakonih. Nadalje je turška vlada ukazala, da morajo Italijani plačevati vse davke, kakor jih plačujejo turški državljani.
Črna gora.
Iz Caricrrada poročajo, da je notranje ministrstvo dobilo brzojavko, da ste pripluli v barsko pristanišče ena italijanska in ena ruska ladja z vojnim materijalom in provian-tom za Črno goro. Kralj Nikolaj in prestolonaslednik sta bila v pristanišču, ko ste ladji pripluli.
Položaj v Italiji.
Iz Rima poročajo, da namerava vlada v najkrajšem času poklicati pod orožje letnike od 1889 do 1907 s skupno 200.000 mož. Časopisje poživlja vlado, naj italijanska mornarica zasede Smirno in Solun, otoki Mi-tilene, Lesbos in Rod pa naj se ob-drže kot poroštvo toliko časa, da bo vojna končana.
Bivši ministrski predsednik Lu-zatti izjavlja, da se je Italija že takrat, ko je bil on na krmilu, bavila s projektom, da zasede Tripoiitanijo; toda Nemčija je delala težkoče. Še le vsled politike Mladoturkov je Nemčija odnehala.
Politična raka.
Uradniška predloga tedaj ne pride preti odsek brez prvega branja, in to vsed zlobnega protesta slovenskih klerikalcev, ki imajo povsod svoje parklje vmes, kjer gre požreti koma kruh ali prikrajšati zaslužek. Trarlništvo iz tega postopanja lahko vidi kako prijateljstvo jim prinaša nasproti ena stranka, o kateri se je na uradniškem shodu v »Unionu« ši-rokoustil poslance Jare, da hoče objektivno presojati uradniške zahteve. Pri tem pa moramo še enkrat spomniti na znane tri besede klerikalnega boga, da u radništvo žre, žre in žre. Sedaj samo vprašamo, kdo sedaj poskuša uradništvu požreti zaslužek?
Včerajšna pogajanja med poslanci, železničarji in vlado so imela ta uspeh, da je vsaj za najbližjo bodočnost odstranjena nevarnost pasivne resistence železničarjev. Uradni-štvo sicer ni doseglo nobenega pozitivnega uspeha, vendar pa ima take vladne izjave in izjave velikih strank, da lahko upa na mnogo večje postavke, kakor jih je ponudila vlada izprva. Značilen je v tem oziru opolzki odgovor ministrskega predsednika Gautscha, ki je izjavil po-srodujočim poslancem, da je pokazal svrjo dobro voljo že s tem, da je uradniško predlogo tako hitro prinesel pred zbornico. Vlada pa je v zelo
težavnem položaju, ker mora skrbeti na eni strani za pokritje, na drugi strani pa gosposka zbornica vse fi-nancijalne predloge skrajno rigoroa-no presoja. Gautsch je nato apeliral na stranke, da naj poakrbe za kolikor mogoče hitro rešitev predloge • tem, da pride predloga bres prvega branja v odsek. Konstatirali so potem, da so proti odstopu predloge bres prvega branja samo slovenski klerikalci. Poslanci so nato iskali poslanca Susteršiča, da bi ga pregovorili, toda njega ni bilo najti nikjer!
* *
Kreta. Listi poročajo, da so kretske zaščitne države naročile svojim konzulom v Kaneji, naj protestirajo pri eksekutivnemu odboru proti temu, da bi se kretska zbornica otvorila v imenu kralja Helenov.
Notranji    položaj    v Turčiji.
Iz dunajskih diplomatičnih krogov poročajo, da upa turška vlada parlamentu predložiti že odobrene mirovne pogoje. Pri otvoritvi parlamenta bo pa skoraj gotovo prišlo do ostrih spopadov, katerih posledica bo kabinetna kriza ali pa razpustitev zbornice. Turška vlada ne misli na vojno I Bolgarijo in tudi bolgarska vlada je dala zadovoljiv odgovor glede svojih vojaških odredb. Ni se torej bati komplikacij v zunanji politiki, pač pa pride lahko v Turčiji sami vsled nasprotij med vlado in mladoturško stranko do prevrata.
*
I se Taskenia poročajo strahovite podrobnosti o pogromu v Ošu v Tur-kcfttanu. Takoj po kijevskem atentatu so začeli pravi ruski ljudje z veliko agitacijo. Raztrosili so vest, da M 2idjo izvršili na nekem dečku ritualni umor, kar je prebivalstvo grozovito razburilo. Vdrli so v židovske hišo in začeli moriti, l>ožeče Žide so postrelili, dru ere so pognali nazaj v goreče hiše. Šele vojaštvo je moglo napraviti z orožjem v roki red.
* m
Španska vlada dpmentira. da bi bili Spanci izgubili ob reki Kerb v Maroku več sto mož. Po vladnih poročilih znašajo vse izgube Snaneev 250 mož. 10. t. m. so opolnoči Maro-kanei zopet naskočili špansko taborišča so pa morali zapustiti bojišče s 30 mrtvimi in nešteto ranjenimi.
* •
Monarbtstiena zarota na Portugalskem nima nobenih pravih uspehov. Ko so prišle republikanske čpte na kraj, kjer se je baje nahajal Coneeiro in njegova voiska. so našle vse utrdbe zapuščene. Coneeiro se je baje umaknil na Špansko, pozneje pa .s? je vrnil zopet na Portugalsko in zasedel druge krajo. Klerikalni spletkarji bi seveda radi imeli na Portugalskem zopet monarhije, kjer jim je šlo odiranje ljudstva tako lepo od rok. Zato so najeli neko belgijsko ladjo ter je ta ladja že snoči zapustila Antverpcn s strelivom, topovi in živili na krovu. Mnogo milijonov se pelje sedaj na Portugalsko, toda gorje ljudstvu, če bodo zmagali oni, ki ruvajo sedaj proti republikanski državi in če pridejo ti, ki eo sedaj dali denar za monarh i stično zaroto, na krmilo. Stotero ho moralo ljudstvo krvaveti za to, da si je dalo zoT)et vsiliti monarhistični in klerikalni režim, ki se ga je ljudstvo komat otreslo.
Revolucija na Kitajskem se začenja obračati tudi že proti tujcem in je pričakovati, da izbruhae zopet bokeeTSka vstaja. V Hankavu so baje izkrcali tuje mornarje, zlasti Japonce, da ščitilo tujce. Mesto Vučang je skoro popolnoma zgorelo. Vstaši v Sankavu so odprli ječe in izpustili kaznjence Vuang in Hanvang sta zelo močno utriena in imata mnogo topov in streliva. Revolucijonarji Tipajo, da bodo mogli premagati svoje lia^protnike. Iz Pekiuera poročajo, da so vtdaši zavzeli tudi kolodvor v Hankavu. Prebivalstvo beži trumo-ma iz Kantona in zelo o pašen je položaj tudi v Nankingu, ker je opažati med tamošnjim vojaštvom vsta-Šem prijazno gibanje. Cengša, po-g ulheno pristrm^če, kakili 200 angleških mili od Hankava. je v rokah stašev. V Hankavu samem pa prehaja ladja za ladjo k vsiasem. Kit^i-<ka vlada je v velikih stiskah. Ce hoče spraviti s severa čete v Han-kav, potrebujejo te čete najmanj 2 tedna, poleg J^ga pa primanjkuje tudi streliva. Še bolj opasen pa je položaj, ker so zavzeli revolucijonar-ii tudi neki arzenal.
Štajersko.
Narodna   čitalnica v Hrastniku
ima svoj glavni občni zbor v nedeljo, dne 15. oktobra ob 4. popoldne v gostilni Roš. Zborovanje poseti g. Ivan Prekoršek iz Celja. Po zboru igrajo čitalniški tamburaši.
Velike poneverbe pri »Sudmar. ki«? Dunajska »ReicbBpost« ve povedati nad vse zanimive stvari iz glav-
nega vodstva »Sudmarke«. Kakor znano, je začela »Sudmark« naseljevati v Št. Uju protestante iz Nemčije in je potrošila doslej za nakup posestev, stavbo hiš itd. okroglo 300.000 kron. Iz tega »prepotrebnega« naseljevanja se je sedaj izcimil velikanski škandal. Izvedelo se je naenkrat tudi izven vodstva, da so se »izgubili« sejni zapisniki glede naseljevanja, »izgubili« se računi in »izgubilo se okroglo 200.000 K. »Reichspost« trdi, da je bilo v poštni hranilnici naloženega sila mnogo denarja na ime bivšega »Siidinarkinega« odbornika Fraisa, ki je vodil famozno naseljevanje v Št. Ilju. Fraiss je bojda vzdi-goval iz tega korita visoke vsote. Kam in zakaj, se natančno ne ve. Komisija, obstoječa iz nekaterih vodilnih Sudmarkovcev, ki je glasovito švabsko naselbino v Št. Ilju pregledala, je došla do zaključka, da kolonisti niso nič kaj prida in da je vse skupaj vredno le kakih 100.000 K, dočini se je porabilo 300.000 K. Zato ni bil niti Frai6S, niti Udo Miiller, blagajnik, letos več voljen v glavno vodstvo »Siidmarke«. To škandalozno zapravljanje denarja in izrabljanje javne dobrodelnosti bo menda marsikateremu Nemcu odprlo oči. Čast tudi finančnemu ministrstvu, ki je odpuščalo davek »Sudinarki-nim« loterijam — zato, da so si ne-katerniki lahko polnili žepe. Dosedaj so bili na vrsti škandali v Št. Ilju; kaj, ko bi se kdo lotil škandalov v Celju?
Draginja v Savinski dolini je letos naravnost grozna. Ne le uradniki, učitelji in obrtniki jo čutijo, temveč tudi kmetje, najhuje pa mali posestniki in delavci. Krompir stane sedaj mernik 8 K! Mali posestniki so ga pridelali letos tako malo, da ga bodo morali kupovati, če ga bodo mogli in če ga bodo — dobili! Sočiv-ja ni; celo kmetje se vozijo v Celje na trg kupovat sočivje in tako večajo draginjo na celjskem trgu! Kruh in moka sta postala že luksus v Savinski dolini. A »naš« državni poslanec dr. Korošec zagovarja v parla-meniu agrarno politiko grofov in baronov ter se briga za razmere — tobačnih delavcev v Ljubljani, kakor da bi na Kranjskem ne bilo dovolj državnih poslancev! Ob državnozbor-skih volitvah so celjski duhovniki obljubo val i delavcem v celjski okolici, da bo Korošec delal za nje in pritiskal k tlom hmeljarje, danes pa gladuje jo hmeljarji in delavci, Korošec pa se ne zmeni ne za ene, ne za druge!
Trgatev v Zgor. Slov. goricah je letos izvanredno vesela. Po dolgočasnem dežju je posijalo krasno jesensko solnce. Grozdje se je nekoliko popravilo, mošt ima 17—20° sladkorja. Cene so poskočile. Zadnjič v »Slovenskem Narodu« omenjeni veletržec Klcinoscheg. ki je lani nakupil v mariborski okolici par sto polovnjakov, je odstopil od nakupa. Ljudje mu niso hoteli dajati vina za ponuđeno ceno (0 vin. na stopinje). Sedaj dajejo namreč drugi trgovci iu prekupci 8 do 10 vin. na stopinje, tako da stane sedaj vino 42—50 vin. liter. Poleg nemških gostilničarjev onkraj Mure kupuje tudi neki Stauda iz Maribora (8 vin. na stopinje). Kdor ni prisiljen prodati (zaradi nujne potrebe po denarju ali vsled pomanjkanja posode), ga obdrži v kleti. Želeti bi bilo, da bi se izgnbil tudi kak slovenski trgovec v te kraje (Sv. Jakob v Slov. goricah, Jarenina, Št. IIj, Marija Snežna itd.) -, vino je dobro in bode doseglo letnik 11)08. Sicer pa: pri zidancah pokajo možnarji, s pisanih vinogradov se razlegajo vesele narodne pesmi (sami napevi o sladkem vincu), na uho ti bije prešerni smeh brhkih deklin iu krikanje pajbov. A vsa ta krasota ni izvabila katerega izmed bližnjih in daljnih rodoljubnih fili-strov v naše kraje, mrgoli pa Nemcev in Nemk iz Dunaja, Gradca, Cm u reka in bogve odkod še.
Iz Ormoža nam pišejo: Na glavnem trgu v Ormožu raste mlad divji kostanj, ki nosi na eni veji dozorel sad, na drugi pa krasno rdečkasto cvetje. Pravcati »cvet in sad«!
Iz Ormoža. (Razmere pri e. kr. okrajni sodniji.) Nedavno tega je zahteva! teolog gosp. Bedjanie, da se ga proglasi za polnoletnega. Ker je g. Redjanič predlagal v slovenščini, je določeni uradnik sestavil listino slovensko. Ko pa se je predložila sodniku dr. Altzieblerju (možak se je s svojo nemško - nacijonalno nadutostjo odlikoval že v Celju), je isti vprašal Bedjančiča: »Konnen Sie nieht deutsch ?« — Bedjančič, ki je študiral na Hrvaškem, je odgovoril, da nemški ne zna, na kar si je predrznil dr. Altzieblev dostaviti: »Genug traurig, wenn Sie nieht deutsch konnen.« Pri našem sodišču se sestavljajo predlogi v jeziku, katerega se poslužuje stranka. \rprašanje sodnikovo na Bedja-niča je bilo nedopustno, opazka pa natavnost predrzna. Altzieblerjevi predpostavljeni bodo vedeli, kaj imajo storiti.
Ii Ormoža. (Kuga na gobcu in parkljih.) Pri goveji živini župana Habjaniča na Libanji 66 je pojavila
kuga na gobcu in parkljih. Thror Habjaničev je kontumaciran, županske posle je prevzel svetovalec Skri-njar. Posebno hudo zadene prebivalstvo to, da ne morejo po okrajni cesti z vezmi, v katere je vpreženo kako govedo, v Ormož.
Štajersko uredništvo »Slovenskega Naroda« v Celju se je preselilo iz poslopja, kjer je »Zvezna tiskarna«, na Dolgo polje (Langenfeld) št. 1, I. nadstropje na desno. Tja se naj naslavljajo pisma. Z urednikom se govori lahko vsak dan od 11. do 12. dopoldne ali pa popoldne. Oddajajo se lahko tam tudi inseratna naročila.
Delegiranje drugega sodišča. V torek, dne 10. oktobra bi se imela vršiti pred okrajnim sodiščem v Celju glavna razprava zoper slikarja Avgusta de Toma in zoper čevljarja Potnika in Kodela, katere je tožil dr. V. Kukovec zaradi krive ovadbe. Soditi Je pa imel znani okrajni sodnik dr. Watzulik. Dr. Kukovec je predlagal, da se ta sodnik odkloni in določi sodnik, v katerega pravičnost se je mogoče zanesti, dočini je dr. Wa-tzulik v prejšnjem postopanju }K>ka-zal, da je enostranski in površen. Preovstojnik okrajnega sodišča, nad-svetnik Gallinger je pa odločil, da ni vzroka dvomiti o nepristranosti dr. \VatzuJika. Dr. Kukovec je pa drngega mnenja in sploh ne reflektira na sodbo dr. Vvatzulika. Zato je stavil predlog, da se vsi spisi odstopijo najvišjemu sodišču na Dunaju, ki naj določi okrajno sodišče na Dunaju ali v Trstu, da o ti tožbi dr. Kukovca razsojuje. Ti zahtevi se je moralo ugoditi in ima sedaj besedo najvišje sodišče na Dunaju.
Iz Bizel.iskega nam pišejo: V št. 212 »Slov. Naroda« sem čital dopis, ki je bil v.h velik del naše obširne občine uničujoč. Dali mi bodeie prostora v vašem cenjenem listu, da H sliši tudi druga plat zvona. Bičali Ita Orešljane zaradi učiteljev. Res je bilo v dopisu marsikaj, vendar pa ne sodi Orešljanov tako trdo tisti, kdor jih bo!je pozna. Res je pa tudi, da žalujejo Oresljani še sedaj po tistem izvrstnem učitelju, ki se je ponesrečil ne toliko zaradi Orešljanov, temveč edinole po zaslugi njegovega lastneera stanovskega tovariša, ki se je skril za Orešljane iz gole zavis+i. Ta slučaj bo enkrat že sam na sebi naahdSl obširen članek in to tem bolj, ker uživa dotični učitelj med Oiešliani sedaj visoko spoštovanje Ako je pa učitelj premnogokrat pred sodnijo, potem ni čuda, če se razmere poostrijo. Kdor Orešje pozna v jedru, ta mi bode rad pritrdil, da bo uživala prava učiteljska moč v Orodju obče spoštovanje in včasi tudi vesele urice. Morda bi v doglednem času doživel, da bi se prav lepo razsvetlilo tudi v tem »črnem kotut>.
Drobne novice. Iz Celja. Včeraj, v sredo popoldne, se je vršil pogreb notarskega kandidata gosp. Milana Detička. Pokojnik je umrl v zgodnji starosti 27 let. Deloval je del j Časa v pisarni svojega očeta V Celju in nekaj mesecev, po smrti notarja Geršaka. v Ormožu. Sušica ga je spravila v grob. Zaradi svojega dobrega srca in ljubeznjive narave, je bil povsod priljubljen. Pokojnik je bil med ustanovitelji akademičnega društva »Tabor« v Gradcu in je pripravil z veliko vnemo 2. shod narodno - radikalnega dijaštva v Celju. — Pogreba se je udeležila deputacija celjskega - Sokola« z zastavo, dalje zastopniki vseh narodnih drnštev in celjske slovenske družbe. Počivaj v miru! — Pobegnil je od 87. peš-polka v Pni ju častniški sluga Anton Križan, pristojen v Teharje pri Celju. — Smola kozjanskih klerikalcev. To dni je bilo citati v »Slovencu« prav zabavne levite na naslov kozjanskih klerikalcev. Napravili so bojni načrt, po katerem so mislili izriniti iz okrajnega šolskega sveta nekega Štajercijanca in sploh ne voliti nobenega liberalca. A izvoljen je bil zopet Štajercijanec — kar je z narodnega stališča gotovo obžalovanja vredno — in povrh še en f "f "f liberalec. Smola torej na vse strani. - - »O d poslanec železniškega ra i n i s t r s t v a«. V Ljutomer je došel te dni prav nobel z vozom nek človek, ki se je različnim trškim imenitnikom predstavil za dr. H. Grosa, uradnika iz železniškega ministrstva, ki je bil delegiran, da se prepriča, ali bi se železnica Ljutomer - Ormož rentirala ali ne. Povpraševal je po množini poljskih in vinogradniških pridelkov in obljubil, da se bo krepko potegoval za gradnjo te železnice. Končno se je odpeljal po železnici čez Maribor v Ormož. Zupanu Thurnu. ki je menda vendarle najinteligentnejši ljutomerski nemški purgar, se je stvar končno le sumljiva zdela. Vprašal je brzojavno po Grossn v železniškem ministrstvu, kjer seveda za tega delegata niso nič vedeli. Nato je posvaril svoje ormoške brate in dosegel, da so v Ormožu dozdevnega Grossa zaprli. Za koliko je »dr. G ros*« obral neraškn-tarske Ljntomeržane, se ne ve. Bilo bi h; prehudo, ako bi se ljudje dupira-nim  neinškutarjem  d« smejali. —
Razpisano je mesto učiteljice na petrazrednici pri Sv. Benediktu ▼ Slov. goricah. Prošnje do 10. novembra. — Prestavljen je poštni asistent Adalb. Koser na lastno prošnjo iz Celja v Maribor. — Z g o r e -1 i so hlevi posestnika GalJeta v Hrenovem pri Novi Cerkvi. Zažgal je nek otrok. Škode je okrog 6000 K. — Iz Konjic poročajo: Dne 9. oktobra sta ometavala dva kmečka fanta pri Sv. Duhu v Ločah dva avtomobila, v katerih sta sedela med drugim tudi knez Windi6chgratz in štajerski namestnik Clarv, s kamenjem. K sreči ni bil nikdo zadet. Storilca sta že pod ključem. — Deželna zveza za tujski promet priredi v nedeljo, dne 29. oktobra v Celju v hotelu pri »Zamorcu« zborovanje glede tujskega prometa. — Pozna nevihta. Iz Eisenerza na Zgor* Štajerskem poročajo, da so imeli tam dne 9. oktobra hudo nevihto z bliskom in gromom. Tako pozne nevihte so na Zgor. Štajerskem nekaj redkega. — Živinske cene v Grad-c u dne 12. oktobra. (Uradno poročilo.) Na današnji tedenski živinski sojin je bilo prignanih 176* volov, 9š bikov, 160 krav, skupno 434 glav. — Piačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli 50—53, izjemoma 57 vin., napol pitani 45—49, suhi 43—44, pitane krave 39- -44. napol pitane 80 do :*8, suhe 27—29, biki 40—49 kron. Izven Gradca se je prodalo 124 glav, največ na Zg. Štajersko in Nižje Avstrijsko. — Padel je v Št. Pavlu pri Preboldu delavec Janez Jelen m kozolca in se težko ranil na glavi. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Tehnika v Gradcu ho slavila v nedeljo, dne 25. in v ponedeljek, dne 26. novembra stoletnico svojega obstanka. — »N ovi m o ž v G r a d-i- u.<: Nemški ncijonalei v Gradcu so se končno pol>otali. Ker Hoehonbur-jrer ni hotel kandidirati, ao prisilili počasi Weidonhofferja in Gargitter-ja, da sta odstopila in sedaj kandidirajo skupno nekega profesorja Hol-da. Klerikalci se najbrže vzdrže glasovanja, socijalisti pa v tem okraju M pridejo celo v poštev in tudi še doslej ni bilo nič slišati o kaki soeijali-stični kandidaturi. - Prestavljen je iz Radeč v Marnberg notar dr. Konrad Stoeklinger. - Sirovost. Posestnik Janez Klančnik v Šmartnu na Paki je našel pred nekaterimi dnevi svojega konja v hlevu mrtvega. Neki sirovež ga je z nožem globoko zabodel v trebuh. Ta sirovo>' <e je gotovo zgodila iz maščevanja.
— V Žalcu so blagoslovili novo Šolsko poslopje, ki stoji poleg kolodvora in služi gotovo trgu v vso čast. — Umrla je v gradu Zalogu blizu Celja baronica Marija Puthon.
— Odlikovanje. Okrajni komisar pri c. kr. štajerski namestniji dr. A. Kožešnik je dobil od cesarja /Jati zaslužni križce s krono. - Napredna zmaga. N« Humu pri Ormožu so pri zadnjih občinskih volitvah zmagali na eeli črti slovtm>k( na prednja ki. To je v prvi vrsti zasluga marljivega in v občini splošno priljubljenega župana go«p. Pr. Ster-mana. — Na T p h a r j i h p r i Celju se bojda ustanovi telovadno društvo »Čuk«. Kakšno smisel iina t;t ustanovitev, to vesta menda le župnik Ceinažar in čnkovski organizator Jehart v Celju. — Gradnja n o -vega mostu v Mariboru sedaj prav čvrsto napreduje. Upanje je, da se bode mogel izročiti novi most prometu že v poletju leta l91o.
Zahvala. Vljudno podpisano društvo izreka \>em, ki so pripomogli k lepemu moralnemu iu finan-cijalcemu uspehu našega prvega zabavnega večera dne 7. vinotoka t. 1. najprisrčnejšo zahvalo. Posebej s«' imamo še zahvaliti vsem darovalcem dobitkov za loterijo, slavnemu kvar tet u za ubrano petje, neumornemu orkestru »Glasbenega društva« in marljivim prodajalkam srečk, kakor hidi vsem, ki so s svojim po>e tom ali na drugi način pripomogli, da se je naš podporni sklad izdatno pokrepil. Bodite prepričani, da na* niste samo materijalno podprli, ampak da je zavest, da z nami simpati-zujete, v nas ojačila pogum, ki g;» potrebujemo za osamosvojitev 6lo venskr>jra železniČarst v a. na skrajni severni meji. — Podružnica Mari lx>r zveze jugoslovanskih železničar jev. Kejžar Ivan, t. č. predsednik, A m sijali ml., t. r. tajnik.
Koroiko.
Borovcljski »Sokol« je uprizoril v »Slovenskem donim: na Trati pr. teklo nedeljo burko »Trije tički-, katera je občinstvo povsem zadovolji la. Po igri se je vršila vinska trgatev, srečolov, ples itd. Ker je posebno vinska trgatev ljudstvo selo iznenadila in razveselila, upamo, da priredi boroveljski »Sokol« prihodnje leto podobno veselico v večjem obsegu.
liepa nebesna prikazen. V Volš-perkn so opazili včeraj ponoči nenadoma širok svetel trak, ki se je raztezal liki mavrici čez celo obnebje. Trak je odseval v svetlo - beli žareči
barvi. Ta lepi prizor se je nudil gledalcem samo* 20 minut, nakar je tre-
notno izginil.
Producenti in prekupčevalci mleka med sabo. Včeraj so se sešli v Celovcu v hotelu Sandwirt posestniki« producenti mleka in mestni prekupčevalci. Toda ne mislite, da so popravljali draginjo, ne, med sabo so se pomenili, kako si razdele dobiček, ki so ga dosegli vsled podražitve mleka. Prekupčevalci so namreč podražili mleko na 28 vinarjev liter. Producentom pa ga plačujejo po 18 vinarjev. Ker se je prekupčevalcem to pod raž en je obneslo, hočejo imeti producenti tudi svoj delež na tem krvavem dobičku. Zmenili so se tako, da cene 26 vin. in 28 vin. za razpeča-vanje ostanejo, prekupei pa bodo plačevali producentom polnomastno mleko mesto po 18 vinarjev po 24 vinarjev.
Nezgode. Po stopujicah v klet je padla 231etna A. K. v Celovcu in se težko poškodovala. V celovški okolici sta se sprla dva delavca zaradi neke stave. Med prepirom je zagrabil eden motiko in udaril svojega tovariša po glavi. Razdrobil mu je nosno kost. — Med delom je vtaknil vsled neprevidnosti posestnikov sin Štefan Sušin roko v rezalnico. Stroj mu je zdrobil kosti v členku in odtrgal 4 prste. — Posest niko vem u sinu Ivanu Koširju se je zlomila lestva, prislonjena na drevo. Pri padcu si je težko pretresel hrbtenico.
Primorsbo.
Preinemba mestnega statuta v
Ooriei. Omenili smo že, da je predložena goriškemu mestnemu zastopu prememba mestnega statuta. Glavno na preniembi je volilni red. Vsi trije dosedanji razredi ostanejo, kakor so bili, samo za tretji razred se ima določiti minimum 20 K direktnega davka. K tem trem razredom pride še četrti, splošni razred. Za vzorec jim je služil dunajski občinski volilni red. Ugibali so dolgo časa, kaj bi storili, slednjič so se obesili na 20 K direktnega davka, češ, tako si zagotovijo zmago v vseh treh dosedanjih razredih, zraven pa pahnejo v splošni razred še toliko volilcev, da bi jim kazala zmaga tudi v tem. Premembo bodo študirali še v tajnih sejah, pa najbrže dolgo časa; potem pride v javno sejo, kadar bodo glasovi iz meščanstva po premembi zopet prav živi. Slovenci v Gorici morajo napeti vse sile, da se ne uresničijo nakane, katere imajo laški liberalci nasproti Slovencem s predloženo premembo mestnega statuta!
Revizija ljudskega štetja v Gorici. Kakor v Trstu in povsod drugod, so Italijani delali tudi v Gorici na vse kriplje, da bi se pri ljudskem štetju naštelo kolikor mogoče malo Slovencev. Nobenega sredstva in truda se niso ustrašili in so res dosegli toliko, da se je naštelo v Gorici samo 6653 Slovencev, dasi so bili celo magistratni krogi sami uverjeni, da mora biti v Gorici več kot 11.000 Slovencev. Združeni odbor za ljudsko štetje je zahteval torej odločno revizijo štetja in jo tudi dosegel. Vlada je odredila revizijo, ki jo izvrši s svojimi uradniki. Dolžnost goriških Slovencev je sedaj, da se potrudijo, kolikor morejo, da pokažejo svojo moč in razkrinkajo zahrbtno delo nasprotnikov, kajti izid te revizije ima dalekosežen pomen za razvoj in blagostanje goriških Slovencev.
Goriški trg. V četrtek je bil semenj v Gorici. Ker je bilo krasno vreme in so vobče sejmi v jeseni najboljši, je prišlo na goriški trg jako veliko okoličanov. Poleg poljskih pridelkov in sadja, je bilo na trgu zelo veliko razne živine, posebno prašičev, katere so kmetje zaradi pomanjkanja krme jako ceno prodajali. Sploh so padlo cene vsej živini.
Umrl je v Trstu 86 letni Ignacij pl. Briill, posebno znan v tržaških trgovskih krogih. Ustanovil je spedi-cijsko tvrdko Briill, ki se je pozneje premenila v tvrdko »Adriatica«. Bil je tudi član in svoječasni večletni predsednik trgovske in obrtne zbornice. Briill je zapustil mestu Trst 100.000 K za zgradbo mestnega otroškega zavetišča.
Samomor. V Gorici se je ustrelil dijak Henrik Vukovič, sin gostilni-čarke na južni železnici. Odšel je okoli 10. zvečer iz gostilne na stanovanje, kjer so ga dobili domačini že mrtvega. Vzrok samomora so družinske razmere.
Klerikalci in slovenski podjetniki. Klerikalni občinski odbor v Št. Andrežu se je zopet enkrat pokazal javno v popolnoma pristni klerikalni luči. Oddal je dela nove vojašnice na Rojicah nemški tvrdki Janesch & Schnell iz Gradca, ki gradi tudi erari«." no vojašnico v Tolminu. Opravičljiv bi bil ta korak edinole, če bi ne bilo zmožnih slovenskih ponudnikov. Ponudile pa so se ugledne in zmožne slovenske tvrdke, kakor Mozetič, Žnidaršič i. dr. »Primorec« piše, da klerikalni občinski odbor sploh ni nameraval oddati dela Slovencu. Po-
kazali so baje ponudbe Slovencev Nemcu, ki je znižal svojo ponudbo in jo cednačil ponudbam Slovencev, nakar so mu podelili delo.
Zaradi žaljenja cesarja je bil obsojen brivec v Tržiču 251etni Um-berto Cesca, doma iz Vidma na Laškem. Dobil je 5 mesecev ječe in pa prepoved nadaljnega bivanja v Avstriji. V gostilni pri »Lepem razgledu« pa so prijeli 531etnega Italijana Candolinija, ki je med pogovorom o vojnih akcijah Italije zabavljal čez Avstrijo in našega cesarja. Odvedli so ga na goriško deželno sodišče. — Neka Terezija Vidič iz Cerkljanskega pa se je razhudila zaradi neke izgubljene pravde in oštela v neprevidnosti vse sodnike in oblasti ter pri tem tudi razžalila cesarja. Obsodili so jo na 1 mesec težke ječe.
Nezgode. Na parniku Avstro-ameriške črte »Evgenia« je padel med delom v 5 m globok oddelek 25-letni mornar Andrej Skrekonja. Poškodoval se je na glavi in na spodnjem životu. Odpeljali so nezavestnega v bolnišnico. — V Lloydovem arsenalu je padel med delom raz več metrov visok oder 161etni kotlar H. Flora in se nevarno poškodoval. — Z gobami se je zastrupila 201etna N. Camerano. Kje je gobe kupila, ne ve. Zdravnik je prišel ravno še pravočasno in jo rešil gotove, zelo mučne smrti. — Zmešalo se je 161etni Heleni Mozel zaradi nesrečne ljubezni. Odpeljali so jo v bolnišnico. — Na parniku »Florida« sta se pa sprla 26-letni kotlar Liuzzi in neki njemu neznani mornar. Naj preje sta se obmetavala z raznim orodjem, končno je moral zaključiti komando nož. Liuzzi je dobil zelo težko rano na vratu, mornar pa je pobegnil.
Tatvine. Pri glavnem vhodu Lloy-dovega arzen al a so prijeli včeraj 35-letnega mornarja Ivana Svoriniča iz Zadra. Pokradel je na parniku »Tha-lia« nic manj kot za 300 K raznih okraskov. — Mornar Ivan Korec je hodil po tržaških ulicah in premišljeval, kako priti do denarja. Mimogrede opazi na nekem dvorišču ličen ročni voziček, in ker je bilo dvorišče prazno, ga je Korec potegnil z dvorišča in mirno odpeljal na prodaj. Tam so ga prijeli stražniki, katerim je lastnik tatvino takoj po odhodu Korca naznanil.
K vlomu v vilo Reinelt. Vlomilce, ki so tako sirovo gospodarili v vili Reinelt je policija imela v varstvu Še predno je o tem vlomu kaj vedela. Okoli 4. zjutraj je trčila namreč policijska patrula na Aquedottu na 3 moške, ki so nosili precej velike zavoje. Ko so ti nočni potniki zapazili stražnike, so zbežali. Stražniki so tekli za njimi in jih ujeli. Spoznali so v njih vlomilce v vilo nadvojvoda Ludvika Salvatorja na Miljah. Ko so na stražnici odprli zavoje, so dobili mnogo jako dragocenih stvari. Med temi tudi dragocen kelih in več cerkvene oprave. Ker na policiji še ni bilo naznanjeno, da bi bilo kje kaj podobnega ukradeno, so čakali na rešitev te uganke. V kratkem se je stvar pojasnila. Že zarano je prišlo poročilo o vlomu v vilo Reinelt in šele potem so stražniki uvideli, kako dober lov so zjutraj napravili. Škoda v vili je zelo velika. Dasi so se ukradeni predmeti dobili pri tatovih, nekaj pa v bližnjem grmovju, kamor so del plena spravili, vendar je razbita in razrezana krasna oprava, zastori, preproge slike in dr. kajti tatovi so, kakor smo Že včeraj poročali, uničili vse, česar niso mogli odnesti s sabo ali skriti v vrtu.
Morska tragedija v Dubrovniku. Pred kratkem smo poročali, da so utonili v Dubrovniku pruski stotnik generalnega štaba VVolf, njegova soproga in avstrijski vojaški intendant Hanah iz Sarajeva. Dolgo ni bilo natančnejših poročil o tej nesreči. »Dal-mata« od 7. t. m. šele je prinesla natančen opis nesreče. Tisti dan je bilo morje silno razburkano in visoki valovi so bičali skalno obrežje. Pogled na razbrzdano morsko igro je bil veličasten. Da bi si to igro ogledali natančneje so Šli ponesrečenci v kopalnih oblekah na visoko, valovom nedostopno skalo. K nesreči odnese vihar intendantu Hanaku klobuk. Žena VVoifova je skočila za njim. V tem pa jo je zagrabil mogočen val, ki se je odbd na skali, in jo vrgel v razburkano morje. Stotnik VVolf je skočil za njo, toda predno jo je mogel voseči, ga je pograbil drugi val, ga drgel ob pečine, kjer je obležal mrtev. Žena VVoifova, ki je bila izborna plavalka se je obrnila, v strahu, da je ne doseže usoda njenega moža, proti odprtemu morju. Na pomoč ji je šel takoj Hanak. Oba sta se vzdržala dolgo nad vodo kljub silnemu vinarju. Med tem so mimoidoči zapazili ponesrečenca in javili takoj pristaniškemu poveljstvu. Tu pa so rešitev odlagali na nedopusten način toliko časa, da je sele čez dve uri odplul čoln po ponesrečenca. Ženo so dvignili še živo v čoln. Takoj na to pa je umrla. Hanak pa se je potopil ravno ko ae jima je približal rešilni
Čoln. Stotnika VVolfa pa ao dobili raabitaga na obrežnem skalovju.
Nesreča v tržaškem priataai-idu. Predsnočnem je divjal v pristanišču v Trstu in na odprtem morju silen vihar. Službeni parnik »Audax« je peljal k lomhcu valov, da reši tam nekaj delavcev in utrdi varnostne naprave In signale. Pri tem pa je trčil nenadoma s torpedovko st. 7, ki se je hotela umakniti proti pristanišču. Sunek je bil silen. Obe ladji sta težko poškodovani, vendar se ni nobena potopila. Odpeljali so jih v pristanišče. Vihar je napravil po celi obali precej škode, vendar pa o tem še ni natančnejših poročil.
SploinlgostilnitorsKijhol
»Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem« je razposlala naslednjo okrožnico:
Kakor znano, se po vsi Avstriji bije boj gostilničarstva proti zvišanju cen pivu, kar nameravajo pivovarne v najkrajšem času storiti. Tudi slovenski gostilničarji moramo v tem pogledu podati svoj protest proti nameravanemu zvišanju cene piva, ker bi to zadelo zopet samo le gostilničarje. Ne glede na to, da ima gostilničarska obrt že sedaj tako težka bremena nositi, da si že nihče več pri tej obrti opomagati ne more, naj plačujemo zopet 2 K pri hektu pivo dražje. Pri izdatnem podraženju splošnih režij, zvišanju davkov, zvišanju najemnin, večjih zahtevkov uslužbenstva, splošnem podraženju živil itd. naj nas pritisnejo še pivo-varnarji za 2 K pri hektol. Tega ne moremo in ne smemo več prenašati. Tudi gostilničarji imamo svoje proti-zahteve, katerih uresničenje moramo odločno zahtevati. Zahtevati hočemo od pivovarnarjev povrnitev tistega primankljaja, ki je konstatiran v vsakem poedincm sodčku vsled smole in tudi ne ponolne polnitve. Zahtevati odpis gošče, ki se naposled v .sodu vedno dobi, zahtevati, da so za gostilničarja enotne in nižje cene pivu, kot za branjevce in trgovce, zahtevati, da se prodajanje piva od pivovaren direktno na privatnike brezpogojno opusti. Določiti moramo, da smo tudi gostilničarji upravičeni, zahtevati od strank položni-no ali odškodnino za steklenice, kakor to zahteva od nas pivovarna. Zahtevati moramo, da se tudi prodajanje piva v zaprtih steklenicah podredi le koneosijoniranemu gostilničar-stvu in slednjič, da se razbije takozvani »Kundenschutzkartell«, da se ne bo več oviralo gostilničarja, dobivati pivo kjer bi sam hotel. Da se vse to zgodi, sklieuje podpisnnn »Zveza« splošni gostilničarski shod v Ljubljano na dan IS. oktobra t. 1. ob 3. popoldne v veliko dvorano Mestnega doma. Cenjena načelstva gostilničarskih zadrug se tor^i vljudno prosijo, da vse svoje zadružne člane opozorijo na ta shod in jih na mnogobrojno udeležbo povabijo in prigovarjajo.
Dnevne vesti.
-f C. kr. obrtna šola v Ljubljani je bila, kakor je našim čitateljem znar.o, vsled nemškega spletkarjenja že v resni nevarnosti in bati se je bilo, da bodo lepa poslopja na Mirju, katera je zgradila mestna občina z velikimi žrtvami, ostala vsaj leto dni prazna. Sedaj je ta nevarnost odstranjena, vlada je dovolila najnujnejše kredite, imenovala najpotrebnejše nove učne moči in dne 3.^ novembra se otvori nova obrtna šola, začasno vsaj, z večino projektovanih oddelkov. Zasluga za to gre izključno narodno - napredni strani ki je posegla, čim so se pojit\ 1 nemške spletkarije, še pravočasno vmes ter je odposlala na pristojna centralna mesta državnega poslanca dr. Ravni barja ter deželnega poslanca in občinskega svetovalca dr. Trillerja. — Energični akciji teh delegatov uspeh ni izostal in vodstvo stranke jima je izreklo za njun veliki trud zasluženo zahvalo. — Doseženi hipni uspeh, kateremu bo brezdvomno sledil popolni, čim bo imel besedo novoizvoljeni občinski svet, pa je tem pomembnejši, ker je naša rodoljubna klerikalna stranka pri tem povsem nestrankarskem, za Ljubljano, za celo deželo in — lahko rečemo — za celi narod velevažnem kulturnem vprašanju popolnoma stopila v stran, ter je imela za pošteno prizadevanje napredne stranke le porogljiv posmeh in zlobno natolcevanje! Naravnost norčevala se je iz Ljubljane, češ: draga poslopja ste postavili, pa bodo prazna; deželnega zbora, ki bi moral protestirati zoper malomarnost vlade, ne pustimo sklicati, občinskega sveta, ki naj bi branil interese mestne občine, pa tudi še nimate, ker zavlačuje to zadevo naš dični dr. Pegan s svojo nesramno pritožbo. — Taka je najnovejša verna slika tistega pogubnega brenoomovinstva našo črne intemacijonale, katero naj
uvažnjejo slasti občnskl volilcl po deželi. Potem ae bo skoro zjasnilo!
+ Nadomestna volitev dešelno-sborakega poslanca sa Ljubljano se vrši, kakor še znano, v torek, dne 31. oktobra 4. L Volitev se prične zjutraj ob 8. in traja do 2. popoldne. Volili bodo volilci z začetno črko A do H v veliki dvorani »Mestnega doma s dohodom is Btrellške ulice, volilci z začetno črko J do L v veliki dvorani »Mestnega doma« a dohodom od strani oh mestni ledenici, volilci z začetno črko M do K in S do Z v veliki dvorani hotela »Union«, oba z dobo« dom skozi hišna vrata v Frančiškanski ulici. Glavna volilna komisija se snide dne 1. novembra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«.
-f- Z deželnim denarjem počno klerikalci, kakor neka domača žival z mehom. Ni zadosti, da podpirajo klerikalne naprave na vseh koncih in krajih in preplačujejo posestva za dvomljiva podjetja, hočejo z deželnim denarjem tudi škodovati gostilničarjem. V nekem kraju so imeli gostilničarji v zakupu užitnino. — Vsled skrajno slabe letošnje vinske trgovine, so gostilničarji zakup odpovedali. Toda dežela je stavila novo in mnogo večjo ponudbo, tako da j« izključeno, da bi mogli gostilničarji sami izdražiti pobiranje užitnine. To pa se je baje zgodilo iz političnih nagibov. Odkupno društvo je imelo v svoji službi naprednega dacarja, ki je bil klerikalcem trn v peti. Samo da se tega uradnika odpravi iz okraja, je treba onemogočiti gostilničarjem zakup užitnine. Ker tudi gostilničarji plačujejo kot obrtniki deželno doklado v nemalem znesku, je najlepše pri stvari to, da vodi proti njim klerikalna večina v deželnem odboru boj z denarjem, ki ga sami skladajo deželi. Tako se dandanes gode v času klerikalne korupcije najneverjetnej-še stvari v kranjski deželi. Lahko je klerikalnim mogotcem v deželnem odboru razmetavati z denarjem, ki ni njihov in ne vedo, kako se denar težko služi zlasti v obrtnem stanu. Klerikalni obrtno - pospeševalni urad je pri takih razmerah prava ironija. Ali ni Škoda denarja, ki ga prispeva država temu uradu, ko služi urad le v klerikalne strankarske namene, nikdar pa ne v podpiranje obrtniškega stanu. Obrtniki bodo končno vendar spoznali svoje klerikalne prijatelje!
4- Proti dalmatinskim poslancem, ki se nečejo dati vpreči v klerikalne telige, je zopet jel streljati »Slovenec«. Pravi, da niso dosedaj ničesar storili za rešitev dalmatinskega železniškega vprašanja in kar so storili, da je to samo pesek v oči »neumnim volilcem«. Klerikalci seveda, to so drugi tiči, ti so »zasledovali pazno, z vso odločnostjo železniško vprašanje. Poznamo to »pazno zasledovanje« klerikalcev! Tudi pri nas na Kranjskem so klerikalci vodili politiko »paznega zasledovanja« in so s tem »paznim zasledovanjem« srečno dosegli, da so dandanes malo-dane vsi uradi v deželi germanizirani. In takšno bo to »pazno zasledovanje« tudi pri dalmatinskem železniškem vprašanju. Ljudje, ki so spravili z mest dolmatiskega namestni-nika dva moža domačina in dobra Hrvata Nardellija in Tončiča ter ju nadomestili z dvema Nemcema, grofom Attemsom in grofom Thunom, pač nimajo srca za Dalmacijo in ni nadejati, da bi karkoli storili, kar bi bilo v resnici na korist tej, od vsega sveta zapostavljeni nesrečni zemlji, ki je menda samo za to na svetu, da ž njo delajo eksperimente razni klerikalni državniki in politiki.
+ Zmaga koroških Slovencev. S Koroškega nam pišejo o stvari, o kateri smo že včeraj izpregovorili, tole: Upravno sodišče je dalo včeraj koroškim nemško-nacijonalni politiki vdinjanim Šolskim oblastnijam občutljivo brco z razsodbo, da so utrakvi-stične ljudske Šole na Koroškem pro-tipostavne. Kakor v celem slovenskem delu Koroške, obstoja tudi v Vogrčah pri Pliberku utrakvistična ljudska šola, pravilno: ponemčevalnica. Tamošnje prebivalstvo je spoznalo pravočasno slabe posledice utrakvistične šole ter je vložilo tozadevno pritožbo pri c. kr. okrajnem šolskem svetu v Velikovcu. Samo ob sebi umljivo je nemško-nacijonalni okrajni Šolski svet omenjeno pritožbo zavrnil z utemeljevanjem, da utrakvistična ljudska Šola odgovarja postavnim določbam in tamošnjim krajevnim razmeram in potrebam. V istem smislu je razsodil tudi koroški deželni šolski svet, za katerim je pricapljalo z enako razsodbo tudi c. kr. naučno ministrstvo na Du naju. Vogrčani pa takih postavnih in nasilnih razsodb niso vtaknili v žep, marveč so se pritožili na državno in tudi na upravno sodišče. O povoljni razsodbi državnega sodišča smo že poročali nedavno, danes moramo dodatno k rešitvi tega tako važnega šolskega vprašanja na Koroškem poročati, da je tudi upravno sodišče na Dunaju spoznalo razsodbe c kr« koroških šolskih oblasti sa postavno neutemeljene in a tem obsodilo utrakvistični ljud-
sko-šolski sistem na Koroškem. Konstatirati moramo, da so sodišča na Dunaju Že ponovno izrekla enake sodbe in osnačila postopanje koroških političnih oblasti za nepostsvno; vkljub temu pa se deželni Šolski svet na Koroškem Še do danes ni ganil, marveč deluje v istem protizakonitem smislu naprej in vzdržuje postavno neopravičeni, krivični šolski sistem, ne oziraje se na opetovane jasne razsodbe naj* višjih državnih sodišč. Opozarjamo na to dejstvo vse slovanske mtrodajne faktorje, posebno državne poslance ter jih pozivamo, da na Dunaju o tej zadevi pošteno zaropotajo, tako glasno, da bo slišal tudi deželni predsednik baron Hein kot načelnik deželnega šolskega sveta.
+ Delovanje nemškega škofa na Koroškem. Sedaj je nam umljive veselje nemško-nacijonalncga časopisja o priliki prihoda novega nemškega škofa na Koroško Ze tedaj smo pribili, da je imenovanje nemškega Škofa, ki ne zna niti besedice slovenskega jezika, za deželo z dobrotretjino slovenskega prebivalstva skrajna krivica in jasen dokaz za to, da se tudi cerkvene oblasti posvetile germanizatorič-nemu delu na naši meji. Klerikalno Časopisje nas je tedaj brezmejno napadalo ter zagovarjalo koroškege nemškega škofa kot poštenega in pravičnega dostojanstvenika, ki niti lasu ne bo skrivil koroškim Slovencem. Njegovo delovanje nam pa kaže, da smo imeli prav. Slovenske Borovlje, kjer se je od nekdaj v cerkvi pelo in pridigo-valo v slovenskem jeziku, imajo po zaslugi »pravičnega* nemškega Škofa v Celovcu, nemškega kaplana Thomana, ki je doma v Labudski dolini in ki slovenščine sploh nt zmožen. Kaplan Thoman je torej pričel s ponemčeval-nim delom v cerkvi — in nemŠko-na-cijonalno časopisje se veseli, da koraka z njim tudi nemški škof.
4- Občinske volitve na Viču. Včeraj zvečer so končali skrutinij v III. razredu. V tem razredu je izmed 848 volilcev jih volilo 704. Zmagala je lista napredno-socialnodemokra-ticne koalicije. Za odbornike so bili izvoljeni: Ivan Cel are s 393 glasovi, Ivan Erjavec s 393, Fran Klemenčič 385, Henrik Kos s 381, Fran Magister s 355, Juro Petrovčič s 408, Ivan Sluga s 363 in Josip 2 i g o n s 401 glasom. Za namestnike so bili izvoljeni s 273 glasovi: Besemčar, Kerže, Miš in Š k e r 1 j. Klerikalni kandi-datje so dobili 287 do 300 glasov, ostali so torej za okroglo sto glasov v manjšini. Občinski odbor bo torej v bodoče sestavljen tako-le: 9 na-prednjakov, 6 socijalnih demokratov in 9 klerikalcev. Ce bi bili nekateri »naprednjaki« iz Ljubljane storili svojo strankarsko dolžnost in ako bi ne igrala vloge tudi nekatera osebna nasprotstva, bi bilo to razmerje bili ko še boljše.
-4- V pokoj pojde stavbni svetnik pri deželni vladi gosp. K i r c h -s c h 1 a g e r.
— Ipavčev večer. Odbor »Ljubljanskega Zvona« še enkrat vabi na ta večer vse svoje podporne člane in prijatelje društva. Naj bo ta večer znak hvaležnosti slovenske do bratov Ipavcev, ki sta nam podarila toliko lepih pesmi. — Slav. občinstvo vljudno opozarjamo, da bo začetek — ne oziraje se na število udeležencev — točno ob osmih zvečer, zato prosimo tudi točnosti od občinstva, da se s prepoznim zasedanjem prostorov ne moti proizvajanja. Torej na svidenje! Po sporedu je prijateljski pevski sestanek v restavraciji gosp. Mraka na Rimski cesti.
-— Narodno občinstvo opozarjamo na jutrišnji »Ipavčev večer« v Narodnem domu«. Naj bi ne bilo nobenega zavednega Slovenca, nobene zavedne Slovenke, ki bi se ne udeležila tega večera! Pripominjamo, da bosta pri koncertu nastopila s krasnimi samospevi operna pevka gospa Iva pl, Foedranspergova in gospod operni pevec Ljubiša lličič.
— Gorenjci! Opozarjamo Var na zadnjo številko »Slovanskega Do* ma«, edinega naprednega kmetskoga glasila. Naročnina znaša do konca leta samo 70 vinarjev, katero pošljite takoj po pošti na upravni-štvo »Slov. Doma« v Ljubljani.
— Železničarji v pokoju so v našem listu apelirali na svoje aktivne tovariše, naj jim pomagajo. Uradniki v pokoju so dobili odgovor v po-nedeljski številki našega lista. — Uslužbenci v pokoju pa se z ozirom na omenjeni odgovor ponovno obračajo na svoje aktivne tovariše in pojasnjujejo svojo prošnjo tako - le: Imamo pač društva sprevodnikov, strojevodij in nadzornikov prog, a ta jim nič ne pomagajo, ter jim dajejo le 24 K na leto podpore. Ta društva 83 dobra, dokler je železničar aktiven in lahko plačuje, a penzijonist, ki ima po 40 do 90 K mesečno, mora pri tej draginji vsak vinar trikrat obrniti, predno ga izda. Dalje pravijo, da so se sedaj vpokojeni železničarji dosti bojevali in da uživajo sedaj aktivni železničarji sadove njihovega dela, naj ae torej tudi ti za-
vzamejo za pomoč svojim prednikom.
— Klerikalci in perice. Tisti klerikalci, ki so preje povzročili, da je mestni magistrat izgnal perice iz mesta ter jih nastanil na Kodelovem, so sedaj naenkrat začutili veliko ljubezen do peric, ker se bližajo občinske volitve na Bizoviku   in v sosednih občinah. Boje se namreč, da bi jim znalo njihovo, pericam sovražno, postopanje škodovati pri volitvah. Zato se je tisti Anton Rojina, ki bi bil kot član mestnega posvetovalnega sveta takoj sprva lahko preprečil izgon peric iz mesta in njih nastanitev na Kodelovem, ako bi le z mezincem ganil,   potrudil z večnim kandidatom dr. Vincencijem Gregoričem k vladnemu komisarju Laschanu  — baje zategadelj, da bi ga pregovoril, da bi magistrat   skladišče za perilo zopet premestil v mesto. Tako vsaj poroča včerajšnji »Slovenec«.    Ni nam pač treba omenjati, da je vse to, kar piše »Slovenec« in kar sta baje storila Kojina in Gregorič za perice samo pesek v oči.     Da se bo to še jasneje razvidelo, povemo, da je takozvana Hafnerjeva pivarna, kjer bi se naj napravilo    novo skladišče za perilo, last klerikalnega odvetnika dr. Papeža. To dejstvo pove vse. Če so torej klerikalci res posredovali pri vladnemu komisarju Laschanu v zadevi zopet ne premestitve skladišča v mesto, niso tega storili do peric, marveč samo z namenom, da bi svojega somišljenika podprli s tem, da bi mu za prostore,   ki nič ne neso, preskrbeli mastno najemščino. Tako stoji stvar in nič drugače. Zato bi pač klerikalci bolje storili, da bi svoje intervencije pri Laschanu ne obešali   na velik zvon, bi vsaj javnost ne bila izvedeli, da jih ni sram izigravati celo koristi ubogih peric v svoje samopašne namene. Sedaj pa ve ves svet, da se jim pri tem ni šlo za perice, marveč :'£olj za to, da napolnijo žep že itak bogatemu svojemu pristašu, dr. Papežu. Sicer pa ali je Hafnerjeva pivovarna   sploh prikladna za skladišče perila 1 Poznamo jo dobro, zato pravimo, da ne. Zato naglašamo: Skla-dišče za perilo se mora čim najpreje preseliti s Kodelovega v mesto, preskrbeti pa se mora za to prikladen in zračen ter vsem modernim zahtevam odgovarjajoč prostor, ne pa mokra, temna klet, ki jo hočejo klerikalci naprtiti pericam v Hafnerjevi pivovarni!
Razstava aeroplana Kjuder-Renčelj \ areni ljubljanskega Narodnega doma posetijo danes korpo-rattvno kranjski gimnazijci. Ljubljansko občinstvo pa za razstavo nima potrebnega zanimanja, morda za fo.. ker sta iznajditelja — samo Slovenca.
-- Letalni stroj Kjuder - Ren-fcelji ki je razstavljen v areni Narodnega doma se razlikuje od dosedanjih krojev bistveno v tem, da vzdržuje letalec stransko ravnotežje tako, da zdaljša ali skrajša nosilna krila, med t*'m ko vzdržujejo vsa dosedanja leta1 a stransko ravnotežje z zavijanjem nosilnih kril. Stranske sunke vetra so zjednačili letalci do sedaj vedno z zavijanjem kril, kar je zelo nevarno in tudi nepraktično, ker se letalo odvaja s tem iz letalne smeri in dela pot v serpentinah z velikimi L S tem izgubi letalec tudi na času. Če pa zjednaČi letalec na Kjuder-Renčeljevem stroju stranski sunek vetra tako da eno ali drugo letalo skrajša ali podaljša ostane letalo kljub temu v ravni smeri in se letalcu ni treba izpostavljati nevarnim lokom. Dogodilo se je že mnogokrat, da je padlo letalo skoro navpično na zemljo. Vzrok temu je dejstvo, da so izgubili nosilni deli letala svojo dvi-galno moč. To pa zaradi tega, ker je pri globokem zavijanju nosilnih kril nastal prevelik zračni odpor in prevelika deklinaeija pobočnoga krmila. Vsota teh odporov postane namreč v tem slučaju tako velika, da zmanjša hitrost letala toliko, da ne more več premagati dvigalna moč njegovih nosilnih kril teže letala in bremena. Pri tem novem sistemu pa j«1 navpični padec izključen, ker pri zdaljšanju ali skrajšanju nosilnih kril ne nastane nikaka sprememba pročelnega zračnega odpora in ostane kot, ki ga imajo nosilna krila nroti zraku nespremenjen. Če bi pa letalec izgubil kljub temu podolžno ravnotežje letala in bi se isto obrnilo proti tlom, ima letalec na razpolago krmilo, s katerim spremeni nosilnim krilom kot in jih obrne s ploskvijo j m ravnost proti smeri, v katero stremi letalo. V tem slučaju se letalo v^Ied nasprotnega zračnega pritiska znpet zravna, odnosno poleti, če preneha motor v drkalnem poletu na emljo. Ta sistem, ki je prvi v tem ^mislu konstruiran je izum slovenjih izumiteljev, ki se ne strašita truda in stroškov priboriti tudi Slovencem lavori k v aeronavtiki.
— Petindvajsetletnico svoje trnovske samostojnosti praznuje dne 15. oktobra t. 1. gospod Andrej Šara b o n , velet ržec in posestnik v T i j ubijani. Gospod Andrej Sarabon j* povzdignil   v razmeroma kratki
dobi svojo spočetka majhno trgovino do stopnje enega največjih slovenskih trgovskih podjetij. Gospod Sa-rabon sodeluje v odlični meri pri raznih trgovskih organizacijah in ga je zaupanje someščanov pozvalo v upravo rasnih zavodov tako v Mestno hranilnico ljubljansko inKmetsko posojilnico v Izubijani. Gospodu jubilantu, ki je dika slovenske trgovine, izrekamo svoje prisrčne čestitke.
— Proste učne tečaje sa dekleta, ki so šole že končale, a se hočejo v izobrazbi še izpopolniti, priredi društvo »Mladika« v Ljubljani. V teh tečajih se bo poučevalo razne jezike, literaturo, zgodovino, zemljepisje, sploh vse, kar spada k moderni izobrazbi. Gojenkam od zunaj je na razpolago internat Za gojenko v internatu se plača mesečno 80 kron. Opozarjamo na te učne tečaje vse tiste, ki žele svojim hčerkam dati potrebno moderno izobrazbo. Pripominjamo,, da je poskrbljeno za to, da dobi vsaka gojenka pouk v jeziku, ki ga žele starši, a tudi sicer se v vsakem oziru upoštevajo želje staršev.
— Umrl je v dež. bolnici po daljši bolezni gosp. Rudolf Bončar. sin hišnega posestnika in pekovskega mojstra v Ljubljani, Pred škofijo. — P. v m.!
— Poroka. Danes se je poročil tovarnar g. Anton D e č m a n z gdč. Marico S c h n a b 1. Čestitamo!
— Poroka. Danes se je poročil g. dr. Edvard P a j n i č , državnega pravdnika namestnik v Ljubljani, z gospodično Emo Pleškovo, hčerko pokojnega sodnega nadsvetnika Karla Pleska v Ljubljani. Čestitamo!
— O Kolinski kavni primesi gre
med slovenskimi gospodinjami samo en glas: da je ta kavni pridatek najboljši, kajti kavi daje vse one lastnosti, ki jih mora imeti vsaka dobra kava, res izboren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Ta kavni pridatek je tudi najizdatnejši in vrhu tega tudi edino pristno domače blago te vrste, kajti Kolinska tovarna v Ljubljani, ki ta kavni pridatek izdeluje, je edino res domače podjetje te vrste na celem slovanskem jugu — podjetje združenega našega trgovstva. Iz teh vzrokov se je Kolinska kavna primes slovenskim gospodinjam že splošno priljubila in vdomačila že v vsaki slovenski hiši. Tudi mi jo prav toplo priporočamo!
Krasen komet se vidi sedaj vsak večer na severno - zapadnem nebu. Našel ga je že 20. julija letos astronom dr. William K. Brooks, ravnatelj Smith - observatorija v Generi v državi New York. Astrouomi ga zove jo Brooksov komet, tudi komet 1911 c, ker je letos že tretji komet. Ko ga je Brooks našel, je bil majhna okrogla meglica, videča le v najboljših astronomskih daljnogledih, šele letos meseca septembra ga je bilo nicžno že s srednjimi daljnogledi opazovati, in koncem meseca celo s kuKali. Računi so pokazali, da pride BrooKsov komet dne 17. oktobra letos najbližje zemlje in 27. t. m. pa v prisončje. Dasi je bil komet meseca septembra svetal, kakor zvezde 4. reda, so izrekli nekateri astronomi mneje, da bo komet postal v mesecu oktobru še izvanredna svetla prikazen na nebu. Ker je bilo pa zadnje dni po celi Evropi oblačno in se ni moglo kometa ta čas opazovati.se je v tem času komet razvil, do dokaj lepe svetlobe, tako da so ga tu celo opazili, ne da bi bili preje vedeli, da se sploh kak komet nahaja na večernem nebu. Sedaj ima že močno razvit rep v dolgosti do štirih ločnih stopinj, in njegova glava meri v premeru ca. 20 minut. Jedro samo pa je malo ter se je komaj opazi. V sami glavi kometa pa se opaža močna aktivi teta. Ker se pa komet še do 17. t. m. vedno približuje naši zemlji, se bo njegova svetloba še močno povečala in rep podaljšal. Sedaj ima svetlobo 2*5 reda, in je upati je, da doseže v par dneh svetlobo najsvetlejših zvezd stalnic. Od 17. t. m. se pa komet pomika od zemlje proti solncu tako, da pride 27. t. m. najbližje solnca, tako, da se bo ves ta čas še razvijal in borno imeli na nebu nekak nadomestek Hallevevega kometa. Kajti Hai-leyev komet se ni bil pokazal v isti svetlobi, kakor se ga je pričakovalo. — Dne 11. t. m. je bil Brooksov komet oddaljen od zemlje 92 milijonov kilometrov in od solnca 94 milijon, kilometrov, dne 15. t. m. pa znaša njegova oddaljenost od zemlje že 98 milijonov kilometrov, od solnca pa 86 milijonov kilometrov. Sedaj, ko so večeri brez lune, ga zamoremo takoj po solnčnem zahodu opazovati, do približno 7. uri 30 min. zvečer, in sicer v ozvezdju »Berenice«. — Komet bo ostal na večernem nebu, kot krasna prikazen, do časa, ko pride v prisončje in na to se pokaže pred solnčnim vzhodom zjutraj, nakar se zopet oddalji ir našega solnčnega sistema, in se nikoli več ne povrne k nam. Spada namreč med komete, ki niso stalni gostje našega sistema kakor planeti, temveč obišče na svojem svetovnem pjtovanju samo sedaj nase osončje. Povečino  sestoji  njegova plinasta
snov, is ogliao-vodika.
I. T o m e e. Volika vinska trgatev v Spodnji Sliki, ki se je vržila v nedeljo, dne 8. oktobra pri Moharju v prid revnim Šolskim otrokom v Sp. Sižki, se je obnesla prav dobro. Blagorodne gospe in gospodične: Volkarjeva, Seidlova, Pirkovičeva, Pularjeva, Tavčarjeva in čolnikova so tekmovale z nabiralnimi polarni ter so na ta način nabrale okrog 270 K. Vsa hvala in čast tem vrlim gospem in gospodičnam I Hvala in čast gre tudi vrlim šišenskim rodoljubom za obilne darove. Večje zneske so darovali mnogi — pa g. Sedej je razen sodčks piva podaril že 10 K, kar sem gotovo dolžan posebej zabeležiti. Tudi svatje pri Ančniku so nam poslali 10 K, da so lepše in rodoljub-nejše proslavili Jančkovo poroko. Od vinske trgatve prejšnjo nedeljo pri Kankretu smo pa prejeli po gospodu GroSlju znesek 11 K 60 v. Za dobro uspelo veselico gre zahvala vsem sodelujočim, zlasti pa Šišenskim tamburašem, koji so brezplačno in neumorno ubirali lepe melodije do 4. ure zjutraj, dalje brhkim viničaricam in viničarjem. Pozabiti ne smem omeniti seveda navihanega nočnega čuvaja, ki je marsikateremu predrznežu izpihnil — desetico. Tudi straža se je tako krepko držala, da ji ni ušel nobeden dolgo-prstnež ali zabavljač. Veselica je bila dobro obiskana ter dala čistega dobička nad 159 K. Podporni sklad za revno šolsko mladino znaša torej že nad 440 K!
Iz Trate pri Škof ji Loki. Snoči kmalo po solnčnem zahodu smo opazovali na Trati krasen komet. Bil je nekoliko severozahodno od Velikega voza in se je vkljub zelo svitlemu ob-nebju jako lepo in razločno videl Glava kometa je bila čisto majhua in ne posebno razsvitljena. Rep pa je bil dolg in košat, v severo zapadni smeri in zelo svitel. Komet se je videl približno do 10. ure, nakar ga je zakrila nastala nočna megla.
Občinske volitve v Kamni gorici. Poročajo nam iz Kamne gorice: Tudi pri nas je sedaj imenik za občinske volitve razpoložen. Za pravilnost tega imenika se občanje sicer zanimajo, vendar pa žal, da so še volilci, kateri iz strahu pred zamero, si ne upajo imenika pregledati.^ — Taki so tudi naši tovariši, ki začasno delajo v tvornicah na Savi in v Bell peči; bržkone ne bodo volilci, ako se ne požurijo do dne 24. oktobra s potrebno reklamacijo. Sedanji župan pl. Kapus je v nemalih skrbeh, ko vidi, da bo po novem volilnem redu več kot 15 volilcev in da ne bodo več veljali ukazi, koga morajo voliti. Da bi pa bila tolažena ta izgubljena in zopet najdena ovčica, hvali neki naprošenec v »Slovencu« od dne 23. oktobra tega plem. župana na moč in bahato pove, da je bil že petič izvoljen. Tega pa ne pove, kaj je ta petkratni izvoljenec za občino storil. Da se izpopolni pohvala v »Slovencu^, povemo odkrito, da nič! Razun okrajne ceste, nima občina nikakega voznega pota. Takozvana Mala ulica je tako zdrta, da s praznim vozom komaj skozi prideš. Edina prejšnja občinska pot, katera veže sosedne vasi Globoko, Mošnje in Brezje, je že par let s kamnjem zametana, tako, da je sploh vsak prevoz nemogoč. Tako tudi nimajo občanje nobenega pota do svojih gozdov in morajo vso potrebno kurjavo na hrbtu znositi. Saj se Kapus celo nad brvi jo jezi, katero so požrtvovalni hribolazci naredili preko Save, ter tako nam polovico pota v Radovljico skrajšali, rekoč: »Lejtc si, brv je uržeh, da delavci cu-ker iz Radovljice nosijo, drugače bi ga pri nas kupili.« — Dalje je hvale vredno, da je ta dobri župan pred leti, ko je hotela postna direkcija napeljati brzojav čez Kamno gorico v Kropo, to uspešno preprečil s tem, ko se je izrazil, da brzojav ni potreben ter da on kot poštar ne pusti na njegovo hišo niČ nabijati. Tako je sedaj napeljana brzojavna žica mimo vasi v Kropo. Še več zaslug mu pa gre za čin pred letom, ko se je dobravski župan gosp. Pogačnik trudil za pre-potrebni vodovod. Kapus kot župan se mu je pridružil in hotel isto vodo, nakar se je odločilo, da se vodovod izpelje za obe občini. Da bi ne bilo treba dveh prošenj, ponudil se je Kapus, da on prošnjo vloži. Med tem ko prosi gosp. Pogačnik vse vplivnejše faktorje za pospešitev omenjene prošnje, poteče leto, in sedaj šele Kapus pove, da on ni prošnje vložil, ker Kamna gorica ne potrebuje vodovoda. Bes, čin, vreden »Slovenčeve« hvale, posebno ako kdo ve, da Kamna gorica razen potoka, v katerem je vsa nesnaga, nima pitne vode in da vrhu vse nesnage ta voda pod občinsko bolnišnico v vas priteče. Bolezni so itak znane. — Kako ta hvaljeni župan upravlja onih 140.000 K, katere so vse hvale vredni predniki (pa ne Kapusovi) za ubožne vaščane volili, ni znano, ker nihče ne ve (tudi ne odborniki), koliko je še sedaj tega denarja. Vendar pa razglasa, da ne sme nihče tega zaklada kontrolirati ter da ae sme polovico obresti aa upravo porabiti. — Saj on sam 1
upravlja. — Koncem Kapusovega žu pano van ja se bo že vse razjasnilo, glavno je, da pl. Kapus ne bo več imel priložnosti tarnati, da ga je sram, kadar pride pred gospode, ker občina Kamna gorica najmanj davkov plačuje.
Občinske volitve v Mošnjah. Pretekli torek 10. oktobra vršile so se v Mošenjski občini občinske volitve po novem občinskem redu. Občani niso bili zadovoljni s sedanjim občinskim odborom največ zaradi obeliske naklade na žganje. Vsak posestnik ima več ali manj slabega sadja, katerega žgejo v domače žganje. Tudi od tega so morali plačati dae. Občani sodijo, da je ta davek krivičen, ker ga nimajo tudi okoliške oboine. Vsled tega se je pričel odpor in nastala je samostojna stranka brez duhovščine. Občina obstoji iz treh fara: Mošnje, Ljubno in Lese. Brezje je pod Mošenjsko faro. Agitirali so na obeh straneh do zadnjega moža. V občinskem odboru je bila dosedaj tretjinska opozicija. Po novih volitvah pa je razmerje sledeče: Samostojni imajo ves I. razred in namestnike t. j. 7 odbornikov; dalje podžupana Mošenjskega 1 odbor. V II. razredu 1 odbornika. V ITI. razredu 3 odbornike in namestnike. Razmerje v občinskem odboru bo od sedaj 12 : 12. Samostojnim je manjkalo Jc prav malo število glasov, da niso prodrli popolnoma v IIT. razredu. Skratinij je bil končan še le v petek zvečer ob 9. Občina ima čez 700 vo-liletv,
Občinske   volitve v Košani. V
torkovi številki »Slovenca« beremo, da je pri občinskih volitvah v Košani sijajno zmagala lista S. L. S. v drugem in tretjem razredu. Da so klerikalci sprejeli v svojo listo mož^ naprednega mišljenja, ki so dobili večino glasov od naprednjakov — to ^Slcvenee« namenoma zamolči. Naj-drastnejši dokaz, kako so si hoteli farovški gospodje do večine pomagati, podaja sklep volilne komisije glede volitve odbornika katastralne občine Ostrožno Brdo. Vsi volile! — bilo jih je nad 90 — so volili socrlasno uglednega gospodarja g. Matijo Amtrožiča iz Nove Sušice za odbornika, le Matija Ambrožič ni dal sebi gla«u in je volil nekega drugega mesto sebe. Suhorski »gospod« je bil nad takim izidom grozno razjarjen. Vpil je na volilno komisijo, da ne sme proglasiti g. Ambrožiča odbornikom, ker on ni občan občine košan-ske. Volilna komisija je v svoji skromnosti mislila, da je g. Bojane, kot kurat suhorski in znani veliki abstinent, bolj podkovan o novem obč'nskem volilnem redu in mu je ugodila. Izvoljen oziroma proglašen za odbornika je bil oni, ki je dobil AmbrožiČev glas, ne pa g. Ambrožič. ki je dobil nad 90 glasov. Kunšt-ni Bojane se je, seveda, grozno bla-miral. G. Ambrožič je večji posestnik in davkopačevalec v katastralni občani Ostrožno Brdo, ki meji z No-vosnšico, kjer ima g. Ambrožič svoj dom. On je tedaj po § 6. občinskega reda občan občine košanske in ima o tej občini svojo aktivno in pasivno volilno pravico. Po § 37. se ga pač ne more, ako je voljen za odbornika, izvoliti za svetovalca občine košanske. ker ne biva v občini košanski. Ni pa zakona in tudi ne pametnega razloga, ki bi mu branil biti odbornik one sosedne občine, kjer plačuje obč:ni precejšnje občinske doklade. Ta slučaj nam jasno dokazuje, kako drzni in naivni so naši »gospodje« na deželi in kako terorizirajo svoje vo-lilce, ki so tako pohlevni, da se ne upajo upreti takemu nasilstvu. Tako trrihtnih Bojancev ima naš škof veliko v naši lepi kranjski deželi.
Požar. Dne 11. oktobra je izbruhnil v vasi Krasinec (Gradac pri Metliki) ogenj, ki je le enemu gospodarju povzročil 6000 K škode. Da ni prihitela požarna bramba iz Grada-ca, ki je, podpirano od prebivalstva Kranjcev in Hrvatov, na vso moč delovala, bi bil požar postal osodepoln za veliko vas Krasinec, kajti poslopja so s slamo krita in tesno skupaj postavljena. Vzrok požaru še ni dognan, a najbrž je tudi tu nemarnost pri spravljanju vžigalic pro-vzročila nesrečo. Razen gasilcem gre topla zahvala osobito tudi ženskam iz Krašinca in okolice ter Hrvaticam, ki so neumorno donašale vodo iz mlrkuž, kar je celo vas obvarovalo velik? nesreče.
Avtom obilna vožnja med Idrijo in in cd Logatcem, Te dni je začel med Idrijo in med Logatcem redno voziti avtomobil, ki je last gospoda Valentina Lapajneta. To je za Idrijo vse-kako pridobitev. Avtomobil služi samo tovornemu prometu, a Idrijčani žele in upajo, da bo služil tudi osebnemu prometu.
Pod vos je prišel osemletni VI. Prijatelj. Dne 27. septembra je šel po ulici v Šentrupertu, kar pridrvi zelo naglo s enovprežnim vozom po ulici J era Prijatelj. Dečko ni utegnil več umakniti ali izogniti se in ga je podrl voz na tla. Tudi ga je zadel konj a kopitom in mu prebil lobanjo.
Močno ranjenega in nezavestnega so poslali dečka takoj v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandijo.
Pohotnežu je ušla. Dne 24. septembra je šla komaj 14 let stara pastirica Franja Terkaj, ki služi v Ločni pri Novem mestu, obiskat svoje starše v Herinjo vas. Ko se je proti peti uri popoldne vračala domov, jo dohiti tastran Lešnice gosposko oblečen človek in jo poprosi, če sme iti pod njenim dežnikom ž njo, kar mu je deklica rada dovolila. Ravno pa sta prišla v precej globoko zaseko, ko jo neznanec nenadoma podere na tla v blato in jo hoče spolne zlorabiti. Deklica pa, ki je še dosti močna, se mu je ubranila in mu ušla. Storilec je bil nekako 35 let star, zelo velik in čedno, skoraj gosposko oblečen.
Elektroradigraf »Ideal«. Spored za soboto 14., nedeljo 15. in ponedeljek 16. oktobra: Žurnal Pathe. (Tedenski pregled, najnovejše, šport, različno.) Amor v zadregi. (Komično ) Italijansko-turška vojna. (Aktualno ) Hotelski sluga. (Lepa drama.) En dan kraljica. (Jako komično.) — Večerni spored: Italijansko-tunška vojna. (Aktualno.) Amor v zadregi. (Komično.) Vice. (II. serija Dante Alighierija »Nebeška komedija«.) Senzacijonalna privlačnost. Umetniški film prve vrste. En dan kraljica. (Jako komično.)
Topla jesen. Prijatelj našega lista nam je poslal od g. L. Steinerja. posestnika v Krakovem, cvet češ-plje. Drevo je sedaj vse v cvetju, kakor bi bilo v najlepši pomladi.
Pogreša se že šest dni 171etni brusač Fran Vanino iz Ljubljane. Pogrešanec je bil zelo udan pijači in ni izključeno, da bi se mu ne bila kje pripetila kaka nesrtM-it. Oblečen je bil v sivo obleko, na glavi je imel čepico, pisano srajco in čevlje na zadrgo.
S ceste. Snoči je v Slomškovi ulici nek sluga s kolesom podrl ključavničarskega vajenca Edvarda Vajta, ne da bi ga bil kaj poškodoval.
Vijolina ukradena je bila' dijaku Jožefu Zupanu- Vijolina je vredna 24 K.
Izgubljeno in najdeno. Sluga Fran Carli je izgubil bankovec za 10 kron. — Neka gospodična je izgubila denarnico z 20 kronami, neka druga pa srebrno ovratno verižico. — Gospod Ervin Weinberger je izgubil zlat prstan z briljantom. — Ključavničarski vajenec Ivan Rus je našel v Ljubljanici dvokolesni samote;.-ni voziček.
Popravek. V članek: »Kako je prišlo do umora srbskega kralja Aleksandra in kraljice Drage« se jo bilo vrnilo več tiskovnih pomot, ki jih je treba popraviti. Stavek v 16. vrsti od zgoraj: »da se zavezuje, da bo vladal strogo po postavi« M mora glasiti: »da se zavezuje, da bo vladal strogo po ustavi«. V drugem odstavku v 3. vrsti se ima beseda »ekcerpte« glasiti »ekseerptc«. V tem odstavku v 12. vrsti se ima glasiti stavek: »Ti vzroki, ki so pri drugih listih zavirali obširno prioboe-varje Novakovičevih memoarjev, so pri nas odpadli, in ker smo se tudi obrnili na uredništvo »Tribune«, da nam ti o voli prevod na slovenski jezik« tako-le: »Ti vzroki, ki so pri drugih listih zavirali obširno priobčeva-nje Novakovičevih memoarjev, so pri nas odpadli, ker dobivamo list »Tribuno«, ki je priobčeval te memoare in ker smo se tudi obrnili na uredništvo »Tribune«, da nam dovoli prevod na slovenski jezik.«
narodna obramba.
Pisalno črnilo v prid družbi sv. Cirila in Metoda se dobi na Kranjskem sedaj v sledečih trgovinah s papirjem in sicer: v Ljubljani: Narodna knjigarna, L. Schwentner, L Bonač, I. Bahovec nasl., J. Gionti-ni in A. Škulj. — V Kranju: knjigarna »Ilirija«. — V Kamniku: knjigarna Slatnar. — V Novem mestu: knjigarna Urban Horvat ni na Bledu: Ivan Rus. — Narodno občinstvo naj torej vedno le zahteva to pisalno črnilo, ki je v kakovosti* zares tudi najboljše. Dotični trgovci pa, ki še tega črnila nimajo v zalogi, naj si ga takoj naročijo pri založniku V. Wei-xlu v Mariboru, Štajersko, ker se to blago v mrazu ne more razpošiljati.
Društvena naznanila.
Telovadba v ljubljanskem Sokolu. V ponedeljek zvečer ob pol 7. a? prične   telovadba   novega oddelka starejših in mlajših   telovadcev, ki bo vsak ponedeljek in petek, na željo tudi ob sredah. Prvo uro prihod nji ponedeljek se eventualno določi tudi drug čas za to telovadbo ob navedenih dneh,če veČini ne bi bila pri kladna od pol 7. do pol 8. Odbor in vaditeljski zbor ljubljanskega Sokola poživljata   h   kar najštevilnejši udeležbi ter opozarjata na poziv »So kolom in Nesokolom«,   objavljen v četrte y »Slov. Narodu«. Y poaiv; ae
je vrinilo nekaj tiskovnih napak, ki pa jih bralcu ne bo težko samemu popraviti po smislu. Popravimo naj tu lo stavek v tretjem predelu v 1.1. vrsti od zgoraj: »Dorasli in mladi človek, t. j. med 12. in 40. leti«, ki se ima glasiti: »Dorasli in mladi človek, t. j. med 20. in 40. leti.«
»Politično in izobraževalno društvo za dvorski okraj je sklenilo v svoji včerajšnji seji, da prispeva iz dohodkov poletne veselice znesek 500 kron za »Narodni sklad«, znesek 100 kron k že podpisanemu Ciril-Metodovemu obrambnemu kamnu in znesek 200 kron za popolnitev društvene knjižnice.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« ima jutri ob treh popoldne v salonu restavracije pri »Levu« na Marije Terezije cesti svoje plesne vaje, katerih se naj mladina v prav obilnem številu udeleži.
Seja načelstva »Deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani« se vrši v ponedeljek dne 10. t. m. ob 3. popoldne v »Zvezni« sobi gostil-uo »Pri Starem Rimljanu« (g. Mraka) na Rimski cesti. Ker je seja važna in nujna, se prosi člane načelstva, zlasti a' Ljubljani stanujoče, da se je zanesljivo udeleže.
C. kr. poštnih in brzojavnih usiužbenccA v Ljubljani krajna skupina, priredi v nedeljo 15. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji pri Levu na 3Iarije Terezije cesti shod.
»Narodna Čitalnica« v Dravljah vabi na veselico, ki jo priredi jutri, dne 15. t. m. v Dravljah v gostilni Pri Sojerju«. Na sporedu je petje, godba* ples in razna zabava. Vstop prost. Začetek ob 3. popoldne.
Skadu za Sokolski dom oddal so je čisti donos vinske trgal ve 125 K \K) v, katero je priredil Sokol na Vrhniki dne 8. t. m. Z oziroru ua to, ker ]i' vinska trgatev v vsakem oziru Belo dobro obnesla, darovali so v isti uamen tarokisti in njih definitivni kibici 11 K v gostilni ?>Mantua«. Skupno torej 136 K 93 v. Živeli daro-a alci! Na zdar!
Gledališko društvo na Jesenicah naznanja, da vprizori v nedeljo, dne 15. t. m. ob pol S. zvečer v drugič (»Kornov igrokaz: »Bratje sv. Bernarda«, ki je pri primijeri jako uga-jal. V nedeljo, dne 22. t. m. namerava vprizoriti. ako ne bo posebnih zaprek, tridejansko burko: »Pereant tnoije«, spisala A. Engel in J. Horst. — Nadalje vprizori v kratkem žalo-igro: »Mlinar in njegova hči« in veliko ITa\veiovn ljudsko icrro: »1M Skrb«.
Sokol Litija-Šmartuo priredi v nedeljo 15. t. ni. zvečer v gostilniških prostorih ua poŠti v Litiji vinsko trgatev. rz prijaznosti sodeluje Sni a rt irski tamburaški zbor.
Akademično društvo »Adrija« v Pragi priredi v sredo dne 13. t. m. ob 8. zvečer tovarišem prvoletnikom prvoletniški večer v restavraciji »u Vej vodu«.
Jz pisarne slovenskega gledališča. Dime* v soboto zvečer prvič -/a <»epar - abonente velezabavna iu izredno vesela Gilbertova opereta ><Sramežljiva Suzana«. — -Tntri po-poldne ob 3. uri za mladino burka s petjem in godbo »Talisman« izven iibonnementa; za lože par. ('ene so y.c]o nizke za otroke. — Jutri zvečer za par - ahononic (včeraj je bilo na-; i«eno poročano) prvič zabavna politična satira »Zlata skleda<r, najuspešnejša, noviteta pretekle sezone na Dunaju. »Zlata skleda« pomenja v našem ljudskem žargonu »korito«, li kateremu hodijo poslanci desne, v I arlametitu romanske republike najmočnejše stranke. Vse hoče obogateli, vse hoče vladati in zato se poslužuje vse tudi najgrših sredstev. Zlorablja se časopisje, spletkarijo /ene poslancev, in čestiti volilci so le Benama tolpa, iz katerih se vlada hizitanska norčuje. Tih, a ljut boj wa vse strani. Rudolf Strauss podaja v svoji zabavni satiri sliko razmer v tej republiki, toda s humorom in ironijo. >Neue Freie Presse« imenuje to komedijo »eine literarieche Sensationspremiere«, ji priznava veledramatičen razvoj in najboljši nizpletek, brez poučnih tirad, polna sale, zanimiva od začetka do konca«.
»Fremdenblatt« piše, da ima komedija »kvalitete, ki leže pred vsem v snovi, ki meče iskre, kjer se je avtor dotakne.« — »Extrablatt« piše: j:Resnično zelo zabavno. Čisto opilje-uo delo, cizeliran dialog, prožen dov-tip. Velik napeli. — »Wiener Mon-tags - .Journal« piše: »Močan litera-4 on uspeh.« — »Der Tag« piše: »Velik uspeh.« Komedija je dobro pisana, ima močne efekte ter dokazuje silni talent avtorja.« — »Die schone Literatur« piše: »Velik neomejen nspeh. Ena najboljših političnih satir zadnjih desetih let.« Enake izredno pohvalne kritike so prinesli bero-linski, vratislavski, graški i. dr. li->-ti.
Zlata skleda.
Rudolfa Straussa politična satira »Zlata skleda« bi se po naše bolje
zvala »Skledoliznlki« ali pa še popularne je »Koritarji«. Dejanje se vrši v francoski republiki Luzitaniji ter so junaki komedije politiki, parlamentarni poslanci, minister desnice in soproge poslancev. Koristolov-stva, spletkarstva in politična lopov-stva v stranki desničarjev slika ta komedija. Drug izpodkopuje tla drugemu, vse tišči h koritu, možem pa pomagajo žene, same brez morale in vesti. V sredini dejanja stojita prebrisani advokat Sarrau in njegova žena Evgenija. Gre jima za prometno razstavo, pri kateri špekulirata sebi v korist in v škodo republike. Sarrau zasluži 2 milijona frankov in postane minister, Evgenija pa dobi 50.000 frankov letne rente.
Slovensko gledališče. V četriek so peli in igrali prvič na slovenskem odru opereto „Sramežljiva Suzana", ki jo je spisal po tujih virih Juri Okonkowski in konvencionelno uglasbil Jean Gilbert. Libreto in godba sta dve taki lahko-živosti, ki sta popolnoma vredni druga druge. Libretist je pazil na vseh koncih in krajih, kje bi ujel smešen in komičen efekt, komponist pa je tudi pre-skrbel in se do dobrega potrudil, da se njegova godba ne tiče ne glave, ne srca, pač pa da sili po svojih slabih zmožnostih v pete. Dandanes imajo ljudje to radi. Na Dunajo se igrajo take stvari po dvesto, po tristo, po štiristokrat; tudi pri nas je dosegla včerašnja opereta uspeh in ga bo Še dosegala, kolikorkrat se bode igrala. Včasih je bilo menda drugače na svetu, zdaj je tako. Njega dni niso imeli taki ljudje, ki so posečali gledališča in zabave, čez dan težkega in morečega dela, podnevi so se zabavali, zvečer pa so radi gledali in uživali kaj resnega, težkega in umetniškega, česar jim je v resničnem življenju manjkalo. Zdaj se peha vse križem za kruhom od zore do mraka: tisti, ki nimajo, zato da bi kaj imeli, tisti, ki imajo, zato da bi več imeli. In ta današnja kruhoborba je težja in mučnejša kakor je bila ob časih gospoda serenissima! Delati je treba s telesom, delati trema z umom, zastaviti treba za uspeh vso duševno silo in eneržijo. In če si meščan v teh časih zaželi umetnosti, misli v svojih željah gotovo na tako, ki ga bo zabavala. In če bi to tudi ne bila umetnost, mu je pač vseeno, ker mu je prva zabava, kjer se razbremeni obteženi duh, razsmeja in razživi. In tako bi si menda razlagali svetovne uspehe operet in tudi včerajšnjo uprizoritev. Igralci so bili veseli, godba je bila vesela in tudi poslušalci so bili veseli. — Glavne vloge so bile v rokah g. Povheta, gospe pl. Foedranspergove, g. Hor-skega, g. Iličića in gdč. Thalerjeve. Na novo se nam predstavil g. Horsky in sicer jako simpatično. Dosti dobro poje in spretno igra. Ko bo obvladal slovenščino, bo najbrž prav dober komik. Gospa Focdranspergova je zlasti lepo pela. Ko se izpopolni tudi v igri, bo to gotovo ena pni h moči našega odra — če ne bo prej odletela neko jesen z lastavkami vred preko kranjskih mej. G. Iličić spada med najsimpatičnejše umetnike našega odra. Igra in poje izborno. Prav dobra je bila gdč. Tha-lerjeva, g. Bukšek, g. Povhe, g. Križaj, Bukšekova itd. Plesali so tudi! Kdor pa ne bi, ko je bila vsa pamet in dobra volja v petah!? — Publike je bilo dosti in ni štedila z aplavzom. Orkerstcr je dirigiral novi spretni kapelnik Jeremijaš. Dobro je bilo P.
bnlflaS
Izpred sodišča v Ilirski Bistrici.
Dne IG.- avgusta so si dovolil Iv. Slavce, Anton Šajn, Anton Novak in Ivan Knafeljc v Knežaku neumestno in jako nevarno šalo. Zvezali so Andreja Kesa in zadrgnili zavezo na najbolj občutnem spodnjem delu telesa. Proti tem tdrovežem se je vršila sodna obravnava pred sodiščem v Ilirski Bistrici. Obtoženci dejanja niso mogli tajiti. Obsojeni so bili: Glavni krivec Iv. Slavec na 8 dni, Iv. Knafeljc na 4 dni, Anton Sajn in Anton Novak pa vsak na 3 dni strogega zapora.
Vabilo
na
o)
i
ki ga priredi
„Gospodarsko in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo44
t nedeljo, dao 15. oktobra t L ob 3. popoldne v gostilni pri Stei-norfUs Opokarakm ooata atev. 20.
Na shodu se predstavi kandidat
, za deželni zbor g. Atoli Mtalkar.
Poročalo se bo tudi o mestnih občinskih zadevah s posebnim ozirom ua krakorsko-trnofski okraj.
Krakovtani ta Trnoveaavi! Dokažite svo)o urednost, in pridite vsi na ta shod.
Razne stvori.
* Zenitovanjaki voz eeatne železnice. Londonska družba električne cestne železnice je uvedla popolnoma nov ženitovanjski voz na mestni cestni železnici v Londonu. Voz je i zgotovljen po vzorcu salonskih voz in vozi redno po vseh progah. Ce se bode občinstvo odzvalo in bodo ženito-vanjske družbe pridno segale po tem vozu, namerava napraviti družba še več takih voz. Cena je jako primerna. Voz, ki je zelo elegantno izdelan in ima 20 sedežev stane za progo na kateri se plača 1 penny, 7 mark, 50 vin. Voznik ima vedno gala s krasnim belim klobukom. Do tega koraka je napotilo železnico dolgo in mučno čakanje ženitovanjskih gostov pred raznimi cerkvami, čemur so sedaj gosti lahko izognejo.
* Prišel je pod okence. Pred nekaj dnevi so dobili okoli 11. ure po noči stražniki v neki ulici na Dunaju na tleh ležečega mladega moža. Bil je nezavesten in imel težke poškodbe na glavi. Dve deklici iz sosednje hiše ste povedali, da je prišel neznanec okoli polu 11. pod sosedovo okno in začel klicati svojo ljubimko. Ker ga ta ni lišala je zlezel vasovalec po zidu do okna v prvem nadstropju. Ko je že držal za okno mu je dekle odprlo. V tem pa se je va* valeč izpustil, ker ga je udarilo okno in padel je znak na tlak, kjer je obležal. Poklicali so dotično dekle, ki ie pripoznala, da je ponesrečenec res njen ljubimec Josip H. in potrdila izpoved sosedu jih skrivnih opazovalk žalostnega prizora nočnega vasovanja.
* Maščevanje zapuščenega ženina. Oskrbnik mlekarne neki Juri Hbchst na Ogrckem se je zaročil z lepo in precej bogato Matijo, hčerko posestnika Bendekoviča. Rada sta se imela zaročenca in težko sta čakala poroko. Kot strela iz jasnega je torej zadela nekega dne Hoehsta vest, da se je njegova Marija skujala in ga n* mara za moža. Poslala mu je tudi nazaj zaročni prstan s pristavkom, da se ga je naveličala. Tu blodil je Uiiehst kot poje Presern: »Ko brez miru okrog divjam«, iu iskal utehe za svojo srcu o bol v vinu in godbi. Toda 7»opolnonia pozabiti je ui mogel. Ravno ko je prišla zabava pri časi vina in zvonkih glasovih žalostnih ^gr^kih melodij ciganskih virtuozov do viška, se je Hochst spomnil na njo, i-azvnela se je na novo njegova bol in užgala se je strast, kopernenje in 1,\ bo?umnost. — Ko je zopet neko nedeljo pil in poslušal godbo, se mu je z neodeljivo silo obudila želja vi-det: svojo nezvesto zaročenko. Najel je godbo in šel z njo pod okno svoje izvoljenke. Postavil je godce v krog in t ozn o so zapele strune žalostno podoknico zavrženega ženina. Dekle presenečeno je odprla okno, da bi videla jrodee in boljše slišala godbo. V tem treiirrtku pa je počil strel in dekle na oknu je omahnila zadeta v glavo v sobo. TJvStrelil jo je Hochst s samokresom, zadel jo je v desno oko. Ko so ga prijeli je Hocii>i izpovedal, da je nameraval pri godbi pod dekletovim oknom vpričo nje izvršiti samomor. Ko pa je ugledal na oknu deklico, razvnela ga j^ strast in razburjeni vsled jeze in obilo zavžite pijač" je nameril nehote na ujo iu ustrelil. Deklica bo sicer okrevala, toda na desno oko ostane slepa.
* Otroci, ki jib mučijo bolesti pri prebavi, naj zavživajo skozi nekaj dni kake 3 žlice naravne Franc Jožef ove greučice, ki niti najmanje ne nadleguje celo uajnežnejših organov. Profesor pl. Goehardt. Beroliii, izjavlja, da je v svoji kliniki mnogokrat in z najboljim ter zadovoljivim uspehom vporabljal »Franc Jožefo-vo« vodo. 11
Telefonska in brzojavna
porodi
Spomin Ferrerjev.
Tržič (Primorsko), 14. oktobra. Delavci velikih indnstrialnih podjetij so slavili včeraj Ferrerjev spomin z velikansko demonstracijo. Policija v Trstu je prepovedala za nedeljo napovedano Ferrerjevo slavje z motivacijo, da se je bati nemirov.
Konference v Pragi.
Praga, 14. oktobra. Permanentna šolska komisija ima danes sejo ter se bavi z regulacijo učiteljskih plač. Nacijonalno-politična komisija zboruje v torek. Šance za češko-nemško sprave stoje dobro.
Hmelj.
Norimberk,   14.   oktobra. 250, 300, cene neprestano popuščajo. Revolucija na Kitajskem.
Hankav, 14. oktobra. Mornarji tu nahajajočih se kitajskih vojnih ladij so se pridružili revolncijonar-jem.
Peking, 14. oktobra. Revoluci-jonarji so razglasili, da nameravajo \redi dinastijo Mandžu.   Za prihod-
njega predsednika kitajske republike hočejo proglasiti Sunvatsena.
Petroajrad, 14. oktobra. V provincijo Hupe je odšlo glasom poročil iz Pekinga več vojaških transportov; mesto Peking in dinastijo straži pomnožena policija. Vlada je odposlala v vstaško ozemlje 20.000 mož vojaštva.
Peking;, 14. oktobra. V Vučanu so republikanci proglasili »repu bliko srede«. Z vseh javnih poslopij so odstranili cesarsko zastavo in jo radomestili s republikansko belo-ir.odro-rdečo zastavo brez kakih drugih znakov. Obenem so republikanci notificirali konsulatom ustanovitev republike ter opozorili konzulate na to, da je vlada dinastije Mandžu s proglasitvijo republike končana. Republika bo vse pogodbe, ki jih je sklenila Kitajska z drugimi državami, v polnem obsegu respektirala.
Italijansko-turška vojna.
Italijanska ekspedicija v notranjost Tripolitanije. Rim, 14. oktobra. »Corriere d' Italia« poroča iz Tripolisa, da so sklenili italijanski generali po dolgem posvetovanju prodreti v notranjost Tripolitanje.
Demontirane italijansko izgube. Dunaj, 14. oktobra. Včeraj so krožile tu vesti, da so Italijani pri naskoku na neki grič izgubili 1600 mož. Danes poročajo iz Rima, da so te vesti popolnoma neosnovane, in da tam o kakih izgubah ne vedo ničesar. Tudi v Carigradu dementirajo te vesti.
Mladoturki groze z revolucijo.
Solin, 14. oktobra. Mladoturški komite je sporočil velikemu vezirju, da bodo Mladoturki poslali proti Carigradu oborožene čete, kakor hitro bi hotel kabinet začeti mirovna pogajanja z Italijo.
Vojna ali mir v rokah turškega parlamenta.
Carigrad, 14. oktobra. Opozicija in večina turškega parlamenta je odločno za skrajni boj proti Italiji. Parlament bo podpiral le tak kabinet, ki se ne uda v situacijo, kakršno je napravila Italija s svojo aneksijo Tripolitanije. Said - paša hoče odvaliti odgovornost ua parlament in mu prepustiti odločitev, ali hoče vojno ali mir. Parlament se sestane danes in bo današnji dan historično pomemben za razvoj dogodkov med Italijo in Turčijo.
Vpliv vojne na dunajsko borzo.
Dunaj, 14. oktobra. Vsled sla-beera političnega položaja in ker se velesile boje, da bo turški parlament nodvzel obupne korake, je bila današnja predborza zelo slaba.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali za:
»Ciril - Metodovo družbo« stalna družba pri »Jožku« na Trati pri Škofji Loki S K, povodom pozdrava z ženitovanja došlega g. Kislingerja, urad. drž. žel. in slovesa g. Jurja Otujca, medicinca na Dunaj.
Živeli nabiralci in darovalci?
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. oktobra: Marija Erne-stina Lončar, mestna uboga, 88 let, Japljeva ulica 2. — Marija Berger, mestna uboga. 70 let, Japljeva ulica 2.
V deželni bolnici: Dne   11. oktobra:   Peter Lep, užitkar, 83 let.
Razširi eno domače zdravilo. Vedno
večja povpraševanja po nMoU-ovem francoskem zganja in soli" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po B 2-— Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na Dunaju, Tnehlauben §. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 18
Vsaka mati ve
v koliki meri dojenje pospešuje napredovanje nje otročička. Čut utrujenosti, ki se v tem napornem času pojavlja tako rad, se s rabo Scottotc emul-:-:       lahko  odvrne. :-:
Scottova
;;   emulzija z
obsega vrsto krtotfornih krepilnih sestavin, ki jako pristwa udodno vplivajo na mate- to rino mleko ter oživljajo in ^ osvežujejo Scottova emul ^oj^SZ zija je lahko prebavna in se torej lahko uživa.
Pri mm*iii i ■ri»angii hiim Scottova tnmli'jo. iMMJi »Scott«  j«, ki j« VftlJM« *t  tet   *5 It m j.mCi m dofcro kakoToM hi učinek.
• K Ml Doti m v vtaki Mani. 8
Po zdravniških poročilih se pri revmatizmu, protinu in nevralgijah izborno obnaša kot izborno bolečine tolažeče, na oplahnenje oteklin ter obnovo premicnosti Členkov delujoče sredstvo Contrheuman.
rasni
5310
io to t popolnem itotlta doill.
0. BerutDf it, — Angleško sklatile oblek
Ljubljana, Mestni trg it. 5.
Maj. moj Ijoki. imaš tat nahod ?
■Meni se kaj takega ne more primeriti. Prvič imam izvrstno odvračamo sredstvo, drugič si pa tudi hitro vem po-
Imagati, ako se me hoCc lotiti prebijaj: uživam vselej Faveve pristne soden-ske mineralne pastilje. V kolikor je od
■nahoda prizadet vrat in bronhije, v toliko bodo moje sodenice tudi kmalu opravile. Zatorej poslušaj moj svet.
■Kupi si v lekarni ali drogeriji škatljo sodenic za K 1*25, pa pazi, da ne dobiš ponaredeb.
Generalno zastopstvo za Avstro-Ogrsko: W. Tli. Guntzert, c kr. dvorni založnik, Dunaj IV/1. Grosse Neugasae 17.
KintA
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KINTA kolesa.
bitfcfirntjir iioista. l!atrm«i trati tanttm.
K. Čamernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9. Speclal. trgefiu i kolesih inai. tt!i.
Izposoje vanje koles.
Svarilo
pred ponaredbami!
Tvoj slabi želodec Je žalosten godec! Če bi vžival
No bil bi bolan!
Naročajte „FL0R1AN" od izdelovalnice!
Naslov za naročila: ..FLORIAN". IJibljana.
Postavno varovano.
Žitne* oene v Budimpeiti.
Dne 14. oktobra 1911. Termin.
Pšenica za oktober Idil. . za SO kg 1210 Pšenica za april 1912 . . zi 50 kg 1223 Rž za oktober 1912 ... za 50 kg 1042 R2 za april 1912. . . . . za 50 kg 10 69 Koruza za maj 1012 .   .  .  za 50 kg 872
8ves za oktober 1011   .  .  za 50 k« Ml ves za april 1912 ... za 50 kg 9~7C Efektiv. Trdno.
Meteorolosttno porotno.
Vtftaa mmd mm&m %Ul SntfajJ atU tlat S#.7#
oktobra 1	Čas opazt-▼aaja	Staajc »ara-■etra f MM	K- ■	Vetrovi	Nebo
13 *	a.pop. 0.av.	7391 738-4	146 frO	brezvetr. al. jvzh.	jasno •
14.	7. aj.	737-9	40	•	megla
Siedaja rcerajanja temperatura a«* norm. 10*9». Padavina v 24 arah 0-0» mm.
74
3135
* Za srčno sočutje ob ne-nadomestni izgubi se globoko ganjena zahvaljuje 3531
rodbina Lininger.
Zahvala.
Za dokaze toplega sočutja povodom
f>rezgodnje smrti našega iskreno ljub-jenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, strica in tasta, gospoda
Alojza Pintarja
posestnika,
izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Posebno se še zahvaljujemo tukajšnjemu p. n. učiteljstvu, orožnikom in gasilcem, ter vsem, ki so se v tako obilnem številu udeležili pogreba.
Žalujoči ostali.
Ponudbe z vsemi navedbami pod lfA.
IVI.11 na upravniŠtvo »Slov. Naroda«.
3516
Dobro izvežban
3572
Hi pomočnik
ki je najmanj 3 leta že delal kot pomočnik, se sprejme takol v trajno delo pri Ant. Petkovšeku, izdelovalen vozov v Logatcu. ::
] Svoji k svojim! Svoji k svojim '
Albert FeldsteSn
IRadeckerja   cesta 12,
vljudno priporoča svojo
3166
knjigoveznico.
absolvent letošnjega mlekarskega tečaja na Vrhniki z dobrim spričevalom, k& j c pred tem bil par let v znani mlekarni
išče primerne službe
v mlekarni aH drugje, najrajše na Spodnjem Štajerskem ali drugje na Slovemskem. — Prijazne ponudbe na „F. S.*' poste re-siante« Sežana. 3521
Sladki ljutomerski in dolenjski
foton Dečman
jarica Dečman roj. Schnab/
3522                  —poročena. ■*>=* U^/ubl/ana             74. oktobra 19tt ;: prasce.
f/^ii- "-■— ■
Prav lica. 35,9
majhno stanovanje:
soba, kuhinja, drvarnica
:: se odda na Gruberjevi cesti M1.: Posojilnica v Brežicah
razpisuje službo
inika
P'a^a po dogovoru. — Ponudbe naj se pošiljajo Posojilnici v Brežicah do L novembra t. 1. 3503
MajraznavrslseiSe in najboljše tamburice izde-:::      lule in razpošilja      :: i
Prva siseSka tvornica tamonric
J. Stjepušin
Sisek, Hrvatska.
Odlikovan na pariški rastavi I. 1900 in na milenijski raats»i L 1896. t Baii-nnefi.
Poleg tamboric in sklatfb za tamburico Ina razna glasbila kakor: gosli, kitare, citre, mandoline, hanrocike, okarinc, itd za katere se pošlje poseben cenik s slikani.
Veliki ilustrirani cenik se pošlje vsakemu fra-ko in brezplačno.
V isti tvornici izhaja strokovni tamburaški mesečnik pod H nasioioa „Tamaurica". ki prinaša poleg poučnih stvari tudi 1   -  krasne tamburaške skaobe in stase na leto 8 K. z
Večletni gostilničar brez otrok z
Uče dobro idočo 3476
najraje v mestu. Ponudbe do 1. novembra t. I. eventualno tudi za pozneje pod „T. b." postno leteće, Ljubljana, glavna posta.
Redka prilika!
Zelo dober skoro nov
planino
se po ceni proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c št 2, I. nadstropje. 3526
Kupujte samo najpopolnejše!
Stroji Remington
pišejo, seštevajo in odštevalo!
O
j— —■
1 f
M
o
ca
as    —.
o —i
C«
Glogovski & Co.
c. in kr. dvorni dobavitelji
Gradec, Joanneumsring št. 8. Telefon 384.
Pojasnila brezobvezno. 3507
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Tužnim srcem si usojamo naznanjati vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin oziroma brat,
gospod
m m m
Kakor tudi druga pristna naravna vina priporoča cenj. gg. gostilničarjem kakor tudi privatnikom trgovina z vinom
Jos. Božič
3529 Spod. Šiška, kleti pri Anžoko.
1 Bončar
ob
Novi Vodmat št. 151 Ljubljana, ss izdeluje vsako vrstite
Josi^j Eonear,
oče.
po amerikanskem sistemu, ugodnih cenah.
Harmonije si vsakdo lahko ogleda brez da si kaj naroči.  Priznalna pisma na
razpolago. — Cenik gratis in franko.
I
loka trgovina I
na Mestnem trgu
priporoča
svojo veliko izbiro damskih čepic, perila, zavratnic, pletenin, rokavic, predpas-::       nikov itd. ::
I po  znamo  nizkih cenah.
Kopnite v slovenski trgovini! I
i
včeraj ponoči ob polu 12. uri po težki bolezni mirno preminil. Pogreb epozabnega rajnega se vrši jutri v nedeljo 15. vinotoka t. L popoldne b polu 5. uri iz deželne bolnice na pokopališču k Sv. Križu. Posmrtne mase se bodo brale v več cerkvah. Bodi mu prijazen spomin !
Ljubljana, 14. vinotoka 1911.
Prvi slovenski pogrebni zavod Jos. Tork.
St. 668, pr.
3523
Vsled razpisa c. kr. deželnega predsedstva za Kranjsko z dne 21. septembra 1911, št. 3498/pr. se bode nadomestna volitev enega poslanca
deželnega stolnega mesta Ljubljane v deželni zbor vojvodine Kranjske namesto odstopivšega deželnega poslanca Ivana Kneza, ki se ima vršiti
dne 33. oktobra 1911, vršila v Štirih oddelkih
in sicer:
1. oddelek za volilce z začetno črko A   E v veliki dvorani „Mestnega doma" z dohodom iz Streliške ulice;
2. oddelek za volilce z začetno črko J - L v veliki dvorani „Mestnega doma11 z dohodom od strani ob mestni ledenici *
3. oddelek za volilce z začetno črko M -H v veliki dvorani hotela „Union";
4. oddelek za volilce z začetno črko S—Z v veliki dvorani hotela „Union", oba z dohodom !e skozi hišna vrata v Frančiškanski
ulici.
Volitev vršila se bode od 8. ure zjutraj do 2. uro popoldne.
To se daje javno na znanje z dostavkom, da bodo na volilnih izkaznicah, ki se volilcem pravočasno dostavijo, vrhutega natančno označena posamezna volišča, kakor tudi začetek in konec glasovanja.
Zajedno se daje javno na znanje, da se bode zbrala glavna volilna komisifa v smislu §. 40 dež. zak. z dne 5. novembra 1898 dne 1. novem« bra 1921 ob 10 uri dopoldne v veliki dvorani „Mestnega doma*1.
Vsak pri volitvi udeleženi volilec sme, ako se izkaže z izkaznico, stopiti v prostor glavne volilne komisije.
Mestni magistrat v Ljubljani.
dne 12. oktobra 1911. Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. detelnc vlade svetnik
Laschan 1. r.
gostilno
v živahnem kraju na raćnn, gospodična, boljša kuharica. Ponuabe pod šifro »gostilno* na upravništvo »Slov. Naroda.« 3413
PraTi 14 karatni t ta ti ia srebrni poročni
prstani.
Srebrni c. kr. uradno preisku-ieni K —-80, srebrni potlačeni K 1*—. 14 karatno ziato K 7 50. 8-50. 9-50 Uhani, broike, za-pest n i e sa poročna darila okusno »delani po najnižjih cenah r najbogatejši izberi. Za mero zadostuje papir.
C. in kr. dvorni jurelir Jan Konrad, Mo.tit.1148,
cako.
Bogato ilustrovani glavni katalog z okoli 4000 slikami gratis in franko. 2913
Rodbina dveh oseb (izredno mirna stranka)
Išče stanovanje
z 2 sobama eventuelno tudi 3 sobami, v bližini »Narodne tiskarne« 3483
za februar termin ali tudi preje.
Ponudbe na  upravniŠtvo »Slov. Nar.»
Slovenski trgov, društvo Jerkir" v Ljubljani
asa taksi ▼ trafn. •see, tevllar v Maffllrt.
Več sto
itpodbud za nakup porabnik  predmetov in priloaoot nih daril vseh vrst obsega moj  glavni fc.t^l«^ z okoli «000 slikami, ki jih a« zahtevo pošljem vsakemu gratis m franko. — C. in kr. dvomi dobavitelj
Jsa Koaras, Most st 1167 (Češko).
Spretne
krojače
za veliko in malo delo lite ob trajnem zaposlenju L avstr. konc. pri-krojevalna šola Gregor Sattler v Celovcu. 3502
Posojilnica v Brežicah
Uče
gostilničarja
za hotel „GriČ11. Pogoji po dogovoru. Ponudbe naj se pošiljajo Posojilnici v Brežicah do 1. novembra t. 1. 3504-
Vabilo
na veliko
VINSKO TRGATEV
katero priredijo  zavedni Slovenci trnovske i u p ni i e
v nedelje, dne  15. oktobra 1911,
gostilniških prostorih g. F. lovaka, nasproti tobačne tovarne.
Spored: 1. Prihod viničarjev ia vin ič ar k — 2. Nagovor župana. — 3. Tajntkovo poročilo.
— 4. Trgatev. — 5. Pokončani trgatvi ples (\» največjem salonu Ljubljane) in prosta zabava.
— Začetek ob 4 uri popoldne. — Vastopnina, za osebo 20 vin. — Za izborna jedila in
dobro kapljico le preskrbljeno.
K mnogobrojni ndeležbi vabi 4527 F. NOVAK.
za večerni pouk v svojem učnem tečaju.
Ponudbe naj se blagovoli poslati društvu „Merkur", ki daje eventualna pojasnila.
3467
3E
Iz hrastovega lesa, prav močne ^
:-: in nekatere skoiaj nove od 56 — 100 litrov „  200 —   400 „
3177     „  600 — 1000 „
:: proda po nizki ceni ::i
franc Cascio, vinski trgovec, f
Eingcrjcva ulica štev. 1, za škofijo. H
Bukovi pragi.
2.50 x 24 x 14 ie kapijo v vsaki množini za več let.
Prage je treba dobavljati franko vagon Zidan most ali na kako drugo postajo bliže Kormina. 3525
Prevzame se blago na nakladalni po-
staji, ako je skupaj najmanj 2500 pragov.
Plačilo proti oddajnemu recepisu.
Zanesljivim dobaviteljem se proti zavarovanju dajo naplačila.
Prevzete prage plačujem po KI 225 do K 230 po oddaljenosti oddajne postaje.
Ponudbe na  Oskarja  Szauer, Zagreb.
ta\m amjlai
35»)
v areni »Narodnega doma44
od seda] naprej še teden dni odprta
od 10. do 1- in od 2. do 8. popoldne. ~W
Po meri oaročeDi ievlji se izdelujejo v lastni delavnici.
UOBUANA K2N6RE5NI TRG 6.
Velika zaloga
in tnUh čevljev
26
M7
Modna trgovina
v Ljubljani |
Stritarjeva ulica št 7.
Solidno Nago. Mike cene. Vzorci poitnln prosto.
Novosti konfekcije za dame in deklice, bluze, modno blago za dame in gospode, pristni tirolski loden, parbent. platno, sifon, gradi, preproge, zavese, garniture, odeje, pleti, šerpe, rute in žepni robci.
olovatelj e<
Franc lfisjan
Ljubljana, Kolodvorska ulica 25
priporoča svojo bogato zalogo 55       novih in io rabljenih
w vozov.
JE1E
Modni salon
JUH-HflJCHRC
Ljubljana, Židovska ulica štev. 3
priporoča cenjenim damam veliko izbiro krasnih
parih in (tajskih modelov kakor najfloveji športnih Klobukov.
Popravila točno in ceno. 2306 Cene brez konkurence!
Ini klobuki vedno v zalogi.
11
fll
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Čuden
urar y Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske crkve
je delničar
največjih  tovarn  švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:■: ob torej lahko po originalne trnuBlil cenah :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah    po   njegovem    astronom ičnem regulatorju regulirane, svetovno znane
ainina ure
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, ;-: tula, srebru,  ni kl j u  in  jeklu :-:
prodaja.
^Tedosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Sričar <§
Ktfi
na,
S^rešernooa alt ca št. 9
priporočata so o jo velikansko zalogo
arhnik sukenj za jesen ia
zimo o poljubnem kroja po
najnižjih cenah.
Veliki posestvo
as prodaj.
65 oralov zemlje, za 20tero živine rediti, hiša in gospodarska poslopja v dobrem stanju, velika strna. Proda se pod ugodnimi pogoji ali se tudi da
v najem za več let
Ponudbe sprejema Franc Pirker v Ribnici.
Stampilije
vseh vrat sa orade. droJtva, trgovce itd.
Anton Cerne
graver la IsdeZovatel, kavčukovih s uuaplUf
Ljubljana, Stari trg 20,
Ceniki franko. 235
Najbolje za zoba
I*
Uradne are od 8.rjntraj do 7. r.ečer
mm m I
§
si
»
M
M
m
c
1
"S.
m.lTffm POIfTERCSSO 3
Osrednja banka čeških hranilnic.
VLOGE M KilJIME PREMIJSKE VLOGE
4 /4 /o s 5 /4 /o
VLOOE V TEKOČEM RACUI1U
in VLOGE FIKSKE HJBSDOL _ BMIOIO PSSLOVJHUE VSEH ibt. n
H Oddelek za vadije in kavcije. I
I fiBfej SŽ 0<* S.ij.traJ do 7.2?cčgr I
i
Lil. (HK
Ditlir, trum z man » lapriseZni sUiiiski teailo. 236
tjubljana, Vol/ovc ulice št. 3.
Velika zaloga
juvelov, zlatnine in sre-brnine, različnih nr, uhanov, prstanov, verižic in očal itd.
Blago pne mfe.
Solidsa postrežba. Cene na jnitje.
]
I
lis
!10
31
KAMNOSEŠKA OBRT
3295
Priporočani slavnemu občinstva v Ljubljani in okolici svojo veliko zalogo raznovrstnih
NAGROBNIH SPOMENIKOV
enostavne do najfinejše izvršitve, dalje GROBNIH OKVIRJEV. PLOŠČ in raznih drugih t kamnoseško obrt spadajoćih predmetov KER BOM RADI SMRTI MOJEGA SOPROGA VSO ZALOGO NAGROBNIH SPOMENIKOV RAZPRODALA. JIH ODDAJAM ZA LASTNO CENO. Obenem se priporočani preč. cerkv. predstojnikom ter cenj. občinstvo za izvršitev vseh v to stroko spadajoćih del.
IGNACIJ ČAMERNIK V,KNA
□
D
0
D
0
D
Ifč
i=Z) CZZI
1B
D
m
Manufakturna trgovina
= J*, duha =
Stari trg štev, tt £
C*
Jesenske in 31'mske
= novosti. =
Peter Majdič, Celje.
Podružnica v Kranju.
Velika izbira vsakovrstnih enostavnih do najfinejših modernih pločevinastih in litoželeznih trajno gorečih peči, gospodarskih štedilnikov, prekucljivih kotlov in parilnikov za pičo, bakrenih kotlov za kuhanje žganja, dobrih slaraoreznic in drugih gospodarskih strojev, nagrobnih križev, Kristusovih teles in nagrobnih svetilk v vsaki izpeljavi.
Cene nizke! 3491 Postrežba točna!
Telefon stev. 237.
Zajec & Horn
Ljubljana, Dunajska cesta 73.
Beton in železo - beton.
Fundamenti.
Stropovi, s** Mostovi.
Vzidava turbin.
Stopnice. Tlakovi.
Ksilolit, nmetni kamen: okraski za fasade, obbaUlne mize, balnstrade.
Brzojavke: Prometbuka Ljubljana.
Talelea it 4L
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. - 29 potažnic Stritarjeva Ulica Št 6.
Deliiilti kapital ia reserve 52,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr. : Prevzemanje ■Oe.nriik vlog na hranilne
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vretoostaik papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil.  —  Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih
papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje »erasUk asaretll na vseh kizcmskih in inozemskih mestih. — izplačevanje kuponov in izZrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, hstin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Isplatila te nakanila v Aaaertke te ti i ■triko 1660
Ui
»jI
ille li
»veti o vseh v bsnćno stroko spsslajočih transakcijah vsekolar brezplačno.
J
i
26
4TEY
Prellato veselic.
(Dalja.)
Poznal sem trospo, ki je bila stara že nad petdeset let, a vendar vedno vesela in zabavna in živahna, čeprav ji ni bik) ravno z rožicami postlano. Bila je duša vsake družbe in vplivala nanjo, kakor dober kvas na slabo moko. Nekoč sem jo vprašal, če ni imela nikdar žalostnih ur in tako da more tako lahko zmagovati vse svoje skrbi in težave. Rekla mi je:
»Vidite, mladi gospod, to je tako; če človek res hoee vesel biti, se mora k temu sam prisiliti in vesel bo vedno, naj pride karkoli, zakaj vse kar imenujemo nesreča in žalost itd. to so pravzaprav le same bagatele. Tudi jaz sem imela čase, ko sem mislila, da mi bo žalost raztrcrala srce. Bivala sem doma pri svoji materi-vdovi. Živeli sva v najrevnejših razmerah. Tedaj sem bila mlada. V temni vlažni sobi sem delala in delala, v slabi obleki, tudi v mrazu, da so mi prsti zmrzovali. Noč in dan sem delala in šivala oblačila tuji sreči. Kolikrat mi je hrepenenje trgalo dušo in sem obupavala. A premagala sem svojo žalost; nisem hotela biti žalostno in hotela sem biti vesela. In moja krepka volja je zmagala nad vso revščino in zapuščenostjo. Saj so vse same bagatele! Postala sem vesela, ker sem se v to prisilila in če mi je bilo posebno hudo sem si zapela veselo pesem in postalo je hitro bolje. Privzgojila sem si svojo dobrovoljnost in ostalo mi je to veselje v srcu in me spremlja vse življenje. Še mnogokrat sem imele težke ure, a šle so mimo mene, ne da bila klonila dnhom in dasi nimam niti vsega tega, kar bi bilo potrebno, sem vendar srečna.«
Tako je govorila ta vzlic starosti vedno vesela in ljubezniva gospa, živ izgled, da je človeku mogoče vzgojiti v svoji notranjosti veselje, če le hoče.
Poznal sem zadolženega nižjega uradnika, ki je nekaj časa neprestano pel ljubeznivo slovensko pesemco: "Regiment po cesti gre ...« Kjer sem ga videl, tudi pri delu in na potu, sploh pri vsaki priliki je pel: »Regiment po cesti gre ...« Naposled sem ga vprašal, kaj da vedno to pesem prepeva, žvižga in mrmra.
»Skrbi si ž njo preganjam,« mi je odgovoril. »Le poskusi ... če boš kdaj jezen ali potrt ali slabovoljen, pa si zapoj veselo pesem in koj ti bo laglje.« In šel je naprej in pel pol-glasno: »Regiment po eesti gre...«
Tako si je ta mož v svojo skrbmi do vrha napolujeno dušo umetno vlival veselje in — z uspehom. Lavlje mu je šlo delo od rok, laglje je prenašal svoje težave in mirnejše je razmišljal, kako se reši iz svojega položaja. Danes je ranžiran, zadovoljen in srečen,a če sem prav podučen, poje še vedno »Regiment po eesti gre . . .«
Vesela pesem na .ide v vsakem srcu odmev.
Nekje na Slovenskem so pod poveljstvom priletne farovške kuharice Katre pred leti živeli trije dolgočasni in čmerni duhovniki pod fa-rovšfco streho. Ravno nasproti žup-nišcn je bila šola. V ta kraj je prišla mlada mestna učiteljica, cvetoče, veselo dekle. Prvo uro svojega prihoda, ko je začela de vati svoje stvari v red, je — morda iz obupanja, da je v/, mesta prišla na kmete — začela v svoji sobi prepevati refren angleške ringeltangelske pesmice, ki so jo sestre Barrison raznesle po vsi Evropi.
Lioger, longer, Luev,
linger, longer Loo
Haw I love to linger, Luey
linger longer vou.
Listen while I sing-ah,
promise von '11 be true.
linger longer, longer linger,
linger, longer Loo. Tako je pela mlada učiteljica pri odprtem oknu, da se je slišalo vse naokrog. Farovška Katra je stala na pragu in se zmrdovala, češ, ptinica mora biti zelo posvetnega značaja, ker ]>oje pesmi, ki se jim koj pozna, da so grešne. A ko je kuharica malo pozneje nesla župniku malco, je dobila častitljivega dušnega pastirja v sobi, ko je s prsti bobnal po mizi in 'zadovoljnega obraza renčal:
Linger longer hopsa
linger longer lu,
Hmtadrara - hemtadrara
linger longer ln. Vsa prestrašena je šla Katra iskat prvega kaplana in ga je našla na vrtu z brevirjem v roki, a namesto da bi bil molil, je pel »linger longer Luey...« in ko se je zatekla k drugemu kaplanu, najbolj pobožne- j mu izmed vseh treh, je tudi ta pel »linger longer.. Konec je bil, da je še stara muhasta Katra začela prepevati to pesem in da jo je to petje prav znatno poboljšalo, kakor je župnik pogostoma sam povedal različnim znancem.
Po svetu hodijo ljudje, ki jih v resnici nihče ne mara in ki se, jim
vsak iMgiblje. Ti ljudje dihajo iz sebe mraz. Ce pridejo v kako družbo, preneha hitro vsa veselost; tako je, kakor da je nekaj potlačilo in zadušilo dobro razpoloženje. Prej zgovorni in časih tudi duhoviti ljudje, kar ne morejo nič več misliti in nič govoriti, se ne morejo svobodno in naravno vesti.
Taki mrzli ljudje se časih silijo, biti dobri družabniki in sploh dov-tipni, a vsaki besedi, ki jo izgovore, se pozna, da ni zajeta iz srca in da je dobro preudarjena in preračunje-na. Takih ljudi nikjer ne marajo, kajti ti so zakrnjeni egoisti, ljudje brez Čuta, trdega srca in prazne duše. Morda so še zoprnejši, kakor ujedljivi zabavljači, ki jih tudi nikjer ne marajo. Človek, ki drugim ničesar ne privošči, ljudje, ki imajo zaprte žepe in zaprta srca, ki vsa boljša čuvstva zaduše so zaničljivi, naj si naberejo še tolika bogastva. Kdor r-inia ne srca za skrbi in težave drugih i judi, ki nikomur nič ne stori, ta tudi nima nobene pravice zahtevati, da bi ga ljudje spoštovali.
Cmernost, hladnost in razbur-ljivost so lastnosti, ki se razvijejo in razpasejo, če človek pozabi samega sebe vzgojevati k veselju in dobrohotnosti in če svojih strasti ne kroti. Grde so te lastnosti pri vseh ljudeh, sosebno pa pri ženskah. Prepirljiva, vedno razdražena žena, ki vedno nerga in bevska, je prava in največja nesreča za moža in za vso rodovi no. Taka žena zagreni možu življe-rje in zastrupi otrokom mladost, talca žena uničuje svojcem in drugim ljudem srečo in uniči sama sebi vse, kar bi ji moglo dati življenje. Slep in obžalovanja vreden je moški, ki se poroči s strastnim razburljivim dekletom, kajti tak zakon je vedno pekel v najhujšem pomenu besede. Dekleta, ki niso dobrega in veselega srca, dekleta, ki se ne znajo smejati, niso za zakon.
Zunanja lepota ali prikuj most igra v življenju sploh veliko vlogo. Ljudje sodijo navadno po zunanjosti. To je krivično, kajti narava je svoje darove zelo različno razdelila; *emu je dala lepoto, drugemu razum, tretjemu zopet kako drugo lastnost. Toda lepota je minljiva stvar, srčne iastnosti pa so trajne. Ivoliko je ne-lepih in po obličjn celo grdih in ne-simpitičnih ljudi, ki jih ima vsak rad, kdor jih spozna, ker so veseli, ljubeznivi, duhoviti in dobri. Koliko jo deklet, ki si s svojo zunanjostjo ne morejo pridobiti simpatij, pa niso tako pametne* da bi se jih skušale pridobiti z drugimi lastnostmi, in vendar lahko vidijo, da je mnogo ne-lepih deklet, ki jih imajo vsi ljudja radi. ker so prijazne, vesele in ljubeznive.
Kdor hoče hoditi veselega srca pc notih življenja, se mora držati veselih dobrih ljudi in se mora izogibati tako mrzlih egoistov, kakor tudi vedno razburjenih prepirljivcev. Vsak človek je odvisen več ali manj od ljudi, s katerimi občuje in od knjig, ki jih čita: Pisatelji, ki popisujejo vedno le temne strani življenja, ki slikajo same žalostne dogodke, so lahko veliki umetniki, ali za srečo človeštva so njih spisi brez pomena.
Glavni vzrok vse človeške nezadovoljnosti so materijelne razmere :n neštetokrat se sliši: Kako naj bom vesel; ko imam pa toliko skrbi in se moram tako težko boriti za vsakdanji kruh. Tukaj ni mesto, da bi pretresal socijalno vprašanje in jaz tudi nisem poklican razpravljati o tem vprašanju. Vprašam pa vse tiste, ki zarati i življenjskih skrbi in teženj ne morejo biti veselega srca: Kaj vam koristi vaša cmernost in klavrnost? Nič! Ta cmernost in klavrnost je le dokaz, da ste pravzaprav slabotni ljudje, ki jih je strah truda iu boja. Veselje v srcu daje človeku pog-um .m ga utrja v borbi za obstanek; vesel človek si ne slika sam strahov na zid, nego zaupa v samega s^bc. In na tisoč izgledih se lahko dokaže, da so se ravno ljudje veseleča srca izkopali :z največjih stisk in prišli na-rrej, med tem ko čmerni. vedno potrti, od samih .skrbi kar opotekajoči se ljudje nikoli ne pridejo tja, kjer sveti prijazno solnce.
Končam te vrste z željo, da bi kdo na slovenski jezik nreložil lepo knjigo Angleža O. S. Mardena: »Vom Frohgemnten Leben«.
Jfajboljša osvežilna pijača
Ikalična
Čistost okusa Šumeča ogljikova kislina lahko prebavno, ▼os organizem poživljajo**.
SALVATOR
loV   ©I    n MMin truni.
Svetova«
Glavna zalogs: Anton Krisper, LJusljana.
::   Dobiva se povsod, s
Voda opazovana s po-.*. večalnim steklom. .*.
Kapljica tekočine ki se je vzela iz pljuč, na omotici trpečega človeka, in tretji dan po njegovi smrti, je vsebovala mikrobe, ki so tu narisani. 4020
Goudron-Guyot nsmrti te mikrobe v vodi kakor tudi v pljučih.
Pred kakimi 30. leti se jc posrečilo H. Guvotu, znamenitemu lekarnarju v Parizu, ko-tran v vodi raztopiti.
Po tej iznajdbi se lahko dobi dandanes pri vseh lekarnarjih pod imenom „Goudron Guyot" neko s kotranom zmešano pijačo, ki v potrebi služi kot jako dobra kotranova pijača. Zadostuje kozarcu vode ali kakršne si bodi druge pijače pridati eno ali dve kavni žlici.
Rabljenje zdravila .Goudron-Guvot", pri vsaki jedi, in sicer enakČmerno in zaporedoma, zadostuje, da v kratkem odpravi najhujši katar, kakor tudi vnetje sapnika. S pomočjo tega zdravila zamore ozdraviti celo začenjajočo omotico, kajti kotran zadržuje razdelitev raznih mikrobnih vozlov, s tem, da uničuje mikrobe same. Ni mogoče si predstavljali bolj priprosto in uspešnejše zdravilo.
V slučaju, da bi se komu ponujalo kako drugo sredstvo, namesto pravega .Goudron-Guyot" tedaj naj se v lastnem interesu vsakdo varuje.
Ako se hoče kdo zdraviti od vnetja v sapniku, od katarja, tedaj naj zahteva v lekarni le pravi .Goudron-Guvot". Dobiva se tega iz neke posebne vrste smreke, ki raste na norveškem obrežju, in je napravljen lastnoročno od Guvota, izumitelja raztopljivega kotrana, in tako tudi uspešnejši kot vsa druga sredstva. Za odstraniti vsako pomoto naj se natančno pazi na znamko: Goudron-Govotova nosi ime „GuyotM natiskano v velikih črkah svoj podpis v vijoličasti, zeleni in rdeči barvi, kakor naslov: Maison Frere, 19, rne Jacou, Pariš.
To zdravilo stane 10 vinarjev na dan in tudi ozdravi.
Oni, ki se ne morejo privaditi kotranovemu okusu, lahko nadomestijo tega Guyot, s kroglicami Guyot, ki so narejene iz pravega norveškega kotrana, in katere se jemljejo 1—2 pred ali tudi med jedjo, so lahko prebavljive, koristne želodcu in stanejo jako malo.
Barva, pastil Guyot je bela, in vsaka je zavarovana s črno natiskanim podpisom ,Guyot".
Zaloga: Maison Frerc, 19, rue Jacob, in v vseh lekarnah.
V Linblfani se dobi v lekarnah: Gabr. Piccoli; Fr. Sušnik; V. pl. TrnUyczy.
Revmatizem, protin,
nevralgije in ozebline
večkrat provzročajo nemosne bolečine. Za njih hitro pomirjenje in potolaženje, za oplahnjenje oteklin in obnovo prenaičnosti členkov ter odstranjenje občutka mrgolenja očinJtnje presenetljivo -- tanesljivo--
bo Mina oaaki (mastoloaallal-
Ustraa kostanjev txvl«Cck),
pri vteranju, masiranju ter v obkladkili. 1 lonček 1 K. Ako pošljete naprej K 1*50 dobita 1 lonček  \ 0~ m       »       »K Ji*—   »      5 lončkov igo, »        »        »      K 9~— I«     »       J ^ g
Izdelovanje in glavna zaloga v
B. Fragnerja lekarni,
c. in kr. dvorni dobavitelji, siv. 203.
Pantte na trne tzdglka tn tzdetova/ca.
V L|ualjanll lekarne Jas. dr. 0. Piccoli, Jas. Čttamar.
i 4
A. KUMST
Ljublji
Židovska ulica itev. 4. %
I Velika zaloga obuval t
lastnem izdelka sa sata«, gospode fa otroke le vedno aa iinero.
Vsakršni naročili se izvršujejo točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih aaj se blagovoli vzorce poslati. 40
3ss^y»»»»»»»»»eos-»o»»oses*es
t F.
prvi in edini slovenski ngiasevslec in trgovec glasovirjev
Ljubljana, Poljanska c. 13.1.
Prodajam in po-sojujem glaso-virje, planine In harmonije izključno le iz najslovitej-ših tovaren, ne-prekosljivo dobre kakovosti po glasu. Solidne cena! Tudi na delna odplačila in brez zadatja! Pismeno jamčim 10 let za vsak pri meni kupljen instrument. Oglaševanje izvršujem špecijelno sam osebno, brez pomagača ali posredovalca ter vsa popravila. — »Glasbeni Matici« in drugim slovenskim zavodom uglašuje edino le
Nove
dvostranske slovenske plošče!
Gena K 4a— in po E 2a50.
Gramofoni
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke. Zaalevsjre tako] brezplačni cenike grnutonf io norih etos-
FR. P. ZAJEC
Ljubljana,  Stari trg štev. 9.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo  bogato zalogo aajrazličnejših
konjskih oprav
kakor tudi kr
opremljene
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjake oprave.
□inoaininininp
finih
ročnih del
v LJubljani, Židovska ulica itev. 5.
Predtiskarija
I Tamburi ranje
Montiranje :-:
Kontoristinja
z večletno prakso, vešča samostojnega knjigovodstva, strojepisja, slovenske in nemške stenografije, korespondence itd., nastopi službo takoj ali pozneje. —
Naslov pove iz prijaznosti upravništvo »Slov. Naroda.« 3422
Trdne, lepe in ceno
so 3262
platnine
iz tkalnic
Josip Zeleny & sinovi
B. Ćerma pri Nacbodn, Češko.
VzorCI vsakc vrste najboljših že 33 let preizkušenih tkanin za gospodinj-stvo in opreme zaStonj.
Priložnostni nakup:
4—L i m dolgi ostanki la blaga do 120 cm široko: 30 metrov K 13*— 40 metrov K 17'— franko. Gradi,  kanefasi.   rjuhe,   fine   tkanine, cefirji, oksiordi. Inlett. brisače, žepni robci itd.
Bukova drva
zrezana na 60 cm dolga polena in zložena  v  seženjske  skladam io e, dalje
drobro razcepljena jelova in bukova drva 20 cm dolžine in zvezana ▼ otrgle butarlce 50 cm v premera dobavi najceneje v poljubni količini prosto postavljena do hiše v Ljubljani: Leva grofa Auersperga gozdarski in upravni urad v Ha-mriljufl pošta Studenec - Ig pri Ljubljani. — Blago se lahko naroči po pošti, ali pa pri hišniku v Gosposki Ulici št. 15. 3328
Lasne kite
najfineje kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice —
lasulje, brade in druge potrebščine za maskiranje vse po zmernih cenah priporoča
S. Strmeli,
brivec in lasničar
£jnbljana, Pod 7rančo št. 1,
(zraven čevljarskega mosta).
Izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno.   Cena za delo kite 3 K. Kupuje zmedene in rezane ženske lase po najvišjih cenah. 1788
Zajamčen vspeh
sicer denar nazaj. U8
Zdravniška priznanja o izvrstnem učinku. Med. dr. A* Riaa
krema za prsi.
N?ško4ljivo pormbae aa zunaj, trajen senzacionalen uipeh.
Bojne prsi, polne, krepke telesne oblike, za vsako starost v kratkem časn.
Poizkusni lonček 3 K, velik lonček 8 K.
Zoperne kocine
v obrazu odstrani v 5 minutah dr. A. Rixa
odstranjevalec kocin. Cena 4 K. Zajamčeno neškodljivo. Vsa zdrav-ntško oblastveno preizkušena lepotila. KosmeL laboratorij
IX., Berggasse
Razpošiljanje diskretno po povzetju al: ;:      franko če se vsota naprej pošlje. i
nrar ii tnmc z zlatiiHO ii srekrniio
1954     zapriseženi cenilec
fjnbljana, Jurčičev trg 3. Zaktcvajte nj ravuur izšli
najnovejši cenik.
64
.A
3373
82
000890
Optični zavod Jas PtL bitni
LJubllaaa, Pod trato 1
priporoči svojo bogato zalogo naočnikov ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
2*€
Ceno čo&ko
posteljno perje!
5 kg novega akubljenega K 960, boljega K 12- , belega, Jako mehkega sktib-Ijeoega K 18-—, K 24-—, snežno belega, mehkega, akubljenega K 30*—, K 36'—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35-pri Plznn na Češkani. 2847
h*/
„Ottoman"
Zapomni si, prinesti mi moraš samo c garetni papir ali stročnice, in naj te ne motijo slične ponaredbe slabe kakovosti!
HI 366
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica«
Zlasti je   ugodno   zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 94 vplačili.
9*
••• • •••  vzajemno *awaroiraliia banka v Pragi.   .% -
aeiervml fondi ■ SS,7IMM*S4. — Isaladaae idekodnlas ta kapitaUje E U5,3SO.603-6l.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica nase države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
ser mm mtnitii i littliaiii I&SsSh i tanai ulici itn. 12. -aa
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantnejc Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
JaCa
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::    nega blaga. ::
Manufakturno trgovina
na debelo in drobno. Ljubljana, Stritarjeva ulica.
P. n. borznim interesentom!
Nenavadno stališče v»cn mopejskih efektnrk trgov proti tako težavnim uogođijajem, kl so se poslednji čas • bitri naglici vrstili, najdoloćneje aokazuje ajih interes za bansse in za neizpreaenjeno zaupanje kapitala na daljni ugodni razvitek gospodarskega položaja. 34«*
Iz obeb teb znamenltib momentov izhaja, da mora sedanja koajnnktnra sloneti na jako trdnih stebrih in da bo poslednji čas prekinjena prijazna borma tendenca se v kratkem zopet nadaljevala.
Naše današnie tendensko poročilo razpravlja o sedanjem tržnem položaja, natančno oziraje se na vse w-daint momente in cbrnem opozarja p. a. interesente ua nekatere prvovrstne vrednota (vaienrje) i iepinai npi na dobitke, zato priporočamo p. d. interesentom tega poročila jako bogato in informativno vsebino v posebno pozornost. Na željo pošljemo s prvo pošto in zastonj.
Bančno podjetje Ervln & Ko.. DnnaJ I., Tachlanben štev. 8.
^anaaaanaanBanSB
Za tiste« ki trpijo na želodcu.
L1JON, 5. lebruarja 1897.
Imela sem pregret želodec, piše gospa Bompard, trgovka s svinjskim mesom v Lijonu. Potem ko sem použtla, me je sililo k bljuvanju in takrat sem čutila vroče stiskanje v prsih. Čutila sem v želodcu delovanje žolča. Umazan jezik, usta sem imela suha, bolela me je glava in rudi teka nisem imela. Poskusila sem magnezijo, grenčice, rabarboro, toda nič mi ni pomagalo.
Nekega dne mi moj soprog ukaže, vzeti oglje .Belloc" v prahu, katerega je knpil pri lekarnarju — Vzela sem za dve navadni žlici po vsaki hrani. Takoj po prvem poskusu sem čutila olajšanje bolečin. Dva dni pozneje sem bila dobra. Vzpehavanje in drugi nerodni znaki so se odstranili. V prav kratkem času sem dobila tek ter začela z veseljem jesti. V osmih dneh sem pridobila izgubljeno zdravje in od tistega časa sem popolnoma zdrava. FANNY MARTIN soproga BOMPARD.
V resnici zadostuje, da se uživa oglie Belloc po vsakem kosilo po 2—3 žlice, da se v nekoliko dneh ozdravijo želodčne bolezni, da, celo zestarele bolezni in take, ki se zoperstavljajo vsakemu drugemu zdravilu.
Oglje Belloc provzroča prijeten občutek v želodcu, daje tek* pospešuje prebavo in od stranjuje telesno zaprtje, oglje Belloc je neprekosljivo sredstvo proti težavam v želodcu proti migreni,
gorečici,   proti vzpehavanju,  kakor tudi proti
Gospa BOMPARD.
Id   je posledica   slabega preba vijanja, proti vsem živčnim boleznim želodca in čreves.
Najpriprostejše sredstvo vživati oglje Belloc v prašku je, da se v kupici na čisti ali poslajeni vodi pomeša in naenkrat vlia presledkih spije.
Oglje Belloc lahko samo koristi, škoditi pa ne more, v kakršnikoli množini ga rabimo Dobiva se po vseh lekarnah.
Poskušali so oglje Belloc ponarejati, ali so te ponaredbe brez učinka in ne ozdravijo nič, ker so pač slabo pripravljene.
Da se izognete vsaki pomoti, pazite natančno na to, da je na vsaki steklenici ime Belloc in naslov laboratorija: Maison L. Frere 19, rue Jacob, Pariš.
Oni, ki se ne morejo privaditi ogljev prašek požirati, naj vzamejo raje pastilje Belloc. 2—3 pastilje po vsaki jedi in kadar nastopijo želodčne bolečine, zavzeti zadostujejo popolnoma, in imajo isti gotov učinek. Pastilje vsebujejo čisto oglje Belloc. Zadostuje v usta jih dati, in s slinami, ki jih raztopi, požreti. 1989
Dobiva se v Ljubljani: Lekarna br. Piccoli, lekarna Sušnik, lekarna V. pl. Trnkoczjr A. Bohinc itd.
Ljudevit Borovnik
puškar v Borovljah (Far-laok) na Koroškem.
se priporoča v Izdelovanje________
posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluj o stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro vlvršuie. Vse puške so na c. kr. preskuše-zalnicl in od mene preizkušene. — iiustro-75 van I oonlkl zastonj.
V Ameriko in Kanado
pripravna, eeneaa nt zanesljiva vožnja
Cunard Line.
Odkod iz doma sago pristanišča Reke:
Franconia, dne 9. novembra 1911. Pannonia, dne 14. novembra 1911. Carpathia, dne 28. novembra 1911.
Is Llverpoola: 274
Največji in najlepši parnik sveta.
Lusitania. 28. oktobra, 18. novembra* 16. decembra 1911.
Mauretania, dne 21. oktobra, 11. novembra 9., 30. decembra 1911.
Pojasnila in vozne karte pri
v Ljubljani, Slomškova allea stav. 19,
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 160 za odraslo osebo z davkom vred in 90 K za otroka pod 12 leti z davkom vred.
[Otvoritev trgovine. Otvoritev trgovine. 3509 Anton Leben je odprl svojo
b ■L
trgovino z mešanim blagom v Borovnici
in se priporoča za cenjeni obisk. — Z vsem spoštovanjem
-^zvton Leben, trgovec tt Borovnici.
Anton Šare, Ljubljana
Izdelovanje potila, pralnica In sveUolikalnlca
z električnim obratom priporoča zelo dobro in so-::      lidno izdelano perilo po nizkih cenah. s
Opreme za neveste.
Perilo za deklice in dečke za zavode. Platno, sifon in švicarske vezenine se kupijo zelo ugodno, dalje rjuhe, brisalke, prti,  prtiči,   nogavice, maje.
Perilo „TETRA"
mm
za gospode in gospe. Kdor trpi na protinu, revma-tizmu, ischias, naj nosi le to perilo, in bo ta n   u      poskušnja vsakega zadovoljila.      :: ::
WZOR€I    X A.   RAZPOLAG O*
Stanovanji
eno s 3 in eno s 4 sobami in uporabo vrta se takoj oddasta. 3471 Kje, pove upravnižtvo »Slov. Naroda«.
; Najfinejše svilnate gumaste :
specialitete
3 norci K t—: 6 vzoren K reo, 12 vzorcev K 3*40. todi v uismeniU znamkah. Poučna ilutrorana omara gratis in ::  Iranko. ::
Higienska manufaktura
1 Singer, Donaj, I. Wiesingerstr.8\F
□lin
Zdravo, sveže, belo in modro
□ □
Svoj izdelek ostro tgane strojne zidne in zarezane strešne     r— —
prve vrste
prve vrste
priporoča
442
J. KNEZ V LJUBLJANI.
Sprejme tudi zastopnike za rasprodajo zarezanih strešnikov.
Važno za vinske trgovce.
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545       pri tvrdki
Jrt. Rosner & 6:
v Ljubljani, is
Važno za vinske trgovce.
parna opekarna
v Srednjih Gameljnih
pisarna v Ljubljani
na Reaeljavi oaati it. 2
5: grozdje
za most, dobavljamo na vagone brez obveze proti polnemu plačilu naprej po K 30— za 100 kg. Pariteta postaja Szeged v košaricah po okoli 20 kg, ki jih zaračunamo po lastni ceni. Na vagon naložimo 60 do 80 metrskih stotov. — Prva segedinska zadruga ogrskih kmetovalcev (I. Szegediner Gen. ung. Landwirte), Szeged (Ogrsko). 342« I
priporoča svojo izborno
zarezano i trošno (falc) ta zidno s
EKO
na stroj v vsaki množini
Bruselj in Bnonos Airos 3 grand pri*.
Devin - Buckau.
Podružnica t
Dunaj III, Mm Be-unarkt tU
™ vročeparne lokomobile
s««     r-KSaS*: bre« ventila.
oritiMiMi ••tf«« nmntnmni «••*!» ....... in-aoo rs.
ObratnO stroja največjo popolnosti in hranljivosti
■ar za induatrijo in poljedelstvo. "O
Isaslmrih asa 7804100 M.
semena detelje rdeče, lueerne,
prav pripravne za zboljšanje travnikov ali zaradi nizke cene tudi za krmo ::
se proda 100 kg za 12 kron
v skladišta Banzlnger v Ljubljani.
3489
^aaaaaaaaaaaaaaaVk
Lastniki tovarn za opeko in m
zahtevajte samo stroje preizkušenega sestava tvrdke
K. Ifoootnv
fttijiHt tavane strairv u kamilo ii livarn
Praga-Visočany
Oprtae n krožne peči, transmisije posode za iaprepnovanje lepenke 11, i
Na vpogled mnogo priporočil. 3020
0N
87
Ih složim.
Spisala Mara Tavčarjeva.
Po cesarski cesti se je pomikal poštni voz leno in zaspano, kakor da se nič ne mudi. Saj je vseeno, ako dobi dekle dan pozneje 8 solzami polito in s srčno krvjo pisano pismo zaljubljenega fanta-vojaka, vseeno je, ako dobijo zvesti naročniki časopis teden kasneje, ko že vse skupaj nič več res ni, vseeno je, prav vseeno, tako si je mislil v konjske koce zaviti po&tiljon. Semintje se je premaknil z vso široko maso in potolažil učiteljico Mileno, da se bo pravkar začelo daniti.
Milena se jo zavijala v oguljeno po konjih dišečo odejo, se jezila nad slabim vremenom, nad nočno vožnjo in nad onimi, ki zavlačujejo železnico v ta konec sveta. Eh, saj ni treba da bi 6edela mehko in udobno v U. razredn, to bi bil za učiteljico šport, samo da bi bila v znprtem vo-/n ne izpostavljena mrzli grorjanski burji in snegu. Odložila je klobuk na prosti sedež, se naslonila in mislila V bližnje dni nazaj. Gospa Mlade-nova ji je orisavala žit je in bitje na idiličnih kmetskih tleh tako krasno, kakor slika beseda — podobo raja.
Takoj v jutro se nasmrhnejo volneni žarki, ptičiee pojejo sladke popevčiee, oko se raduje nad nebesko divno okolico, v srce se vseli mirna sreća in tiha zadovoljnost, za neraz-vajeno devojčico prava divota. Poezijo čudovitih zvezdnatih noči se pije c polnimi požirki, srce zaraja in mehka lirična pesem zazveni, bodoči dan je na papirju, čez teden dni se že podpiše nakaznico — honorarja. Iti ne samo to, na deželi se prihrani denar. Obleka je ponosen a dobra, otro-ri nimajo finega okusa, novo se nabavi za konferenco ponižnega kova hi kroja. Denar se štedi, štedi in zopet stedi. Življenje je ceneno, zelje, repv. krompir, kumare, kolerabe, močnik, ki*=lo mleko, koruzni žg-anci to je vse zdravo iu tečno, pri tem se pa zopet štedi. Sicer se pa otepl.ie krompir v oblicah in se misli na — ocvrte piščance.Za vsak slučaj se na-laknejo rožnatordeča očala in — pfelrt je gotov. O, na deželi, kjer je vse tako idilično,    se    razvija bujna
fantazija.
To so bile misli gospe Mladeno-ve, s katerimi se Milena ni strinjala. Hal,)i sviti mladega jutra so drobno mežikali nad gorami, petelini so se nprlasali iz vseh kotov, vmes pa je brnela, pesem fanta-va^ovalca:
Trije kovači postopači
lumpje VIi so vsi trije k' so mi dekle zakovali, da ne morem do nje . . .
Glasno vriskajoč se je približal postnemu vozu in velel ustaviti. Sko-nacal se je na voz in sedel moško na Milenin klobuk.
Milena ni opazila, njene misli so hi le daleč za gorami, a ko je vaga-bundski sopotnik izstopil, je zagleda-'i poleg sebe ]>otlačeno in vegasto ^var . . .
Srednjeveška poštna koliba so > Litrtje zadrugala iu pravočasno je bila na centralni poštni postaji. V nr~du se je Milena malce ogrela, plačala in z drugim vozom je šlo naprej
>Hog rnoj,«r je zatrepetala, :>pet ur se že vozim, sedaj že tri nre s poŠto in -ootem, brr, i vozom, ali peš. To je grozno.«
Postaren. prijazen postiljon sivih oči in povečanih brk ji je name-i **! par konjskih kocev. da se je dobro znvjla. Zrla je zamišljeno na tožno krajino, nad katero je viselo z meglami prevlečeno nebo. Spominjala se je vce prijateljice Marice, katera je pred nekaj leti romala isto pot, za istim <iljem. Takrat je že cvelo tr-n^e \ mejah in slutnja o pomladi je leldela nad poljem. Na snežnem pr-t i so krakali črni vrani in še otožnega se ji je zdela vsa pokrajina, kakor da jo objema globoka žalost, da se je vsa žalost tukaj rodila in se • ■] tu razblinila v širni svet. Zd^lo se . i je, da ječi vsako drevo in zdihujc ' zapuščenosti in osamelosti m v Mi-tenmo srce je legla še težja, neizraz-na bolest. Predstavljala si je novo ^ftsto, ponavljala je besede gospe Bfladenove in končno — zadremala.
Ko se je vzdramila je bila baš r-: mestu. Klobuk je za silo poravnala, sobarica v »Gradu« ga ji je ^krtačila in sedež fanta potepina je h'\ nr glavi. Morda še nobeden kranjski fant ni tako bridko ironizira! moderni ženski klobuk, ki konkurira z dežnikom ljubljanskih branje vk na tr«n.
Al i lena se je zasmejala in porinila skozi klohueevino raztegnjeno \Iasnieo, ker je iglo pozabila v poštnem vozu prve postaje križevega pota.
Po osemurni vožnji je sedla zo-r>et na voz, da se odpelje na cilj. Kmalu se je odprl svet, razgled na dolg hrib, posejan s hišicami in s cerkvicami.   Zdelo se ji je,   da vidi
pr : aetooj nisioe, kakršne smo dobivali za Miklavžaa in jih postavljali na hrbtišče razprtih knjig*.
Od daleč se je belila cerkvica, za lnčcj daljo hišica, katero je označil voznik za X vaško šolo. Gospodična ^llena . *° ^c Prisrčno pozdravila, češ, če je kaj drv pri hiši, bom takoj zakurila in si ogrela dušo in telo. Pred šolo jo vstavil voznik, se zahvali! z nerodnim poklonom za plačilo, obrnil in odpeljal.
Milena je prekoračila naporen klanec, vprašala po šolskem predsedniku, ga kmalu našla, se predstavila, prosila kljnče in šla nazaj. Vse prazno vse tiho, mirno in neizrečeno mrzlo. Žalostno je odlagala plašč, ogledavala ogromno peč in s pepelom zamazane razpoke in si zanela pesem o zadovoljnem Kranjcu. Brr! Prcdno zakurim, predno sc peč ogreje in soba segreje, lahko trikrat zmrznem, si je rekla in odšla na vas. Stopila je v prvo hišo in prosila, da ji posodijo za kratek čas toplo sobo. r.Hlena se je zleknila po ogromni, razgreti peči in zaspala.
T>olgo je spala spanje trudne duše. Ko se je zbudila je začutila v gr-tu bolečine.
»No, lepo sem začela štediti,« si ;e govorila, vožnja s prepeljavo pohištva in tako dalje skoro enomesečna nlača. Grlo je vneto, to čutim, zdravnik, zdravila, to je summa summarum celomesečna plača brez jedi« Niti poučevati nisem začela or» je icrsec šel po vodi. Potem pa pridiga ie jo ljudje, kako se štedi na deželi in da otroci nimajo okusa. Oho, otroci na deželi imajo prav dohro *Vk'>. Šmentano razločujejo, kaj je lepo, kaj grdo, kaj novo in kaj stnro. Kako si zapomnilo bluzo učiteljice, če< »to »o ze imeli,« kakor da zahtevajo vsak dan drugo, da >pada to k vnanjemu licu šole. Kakor je nevesta v gorski vasici nekaj izvanred-nega. Iri le frfra v trakovih in i H ah vrni] barv, iako tudi nova učiteljica dec* v oči rmdt* od temena do peta. Tak' i prvi dan pripovedujejo doma: janko so imeli belo s čipkami in z robčki, robačo črno, spodaj nabrano, pmfmpnik črn t naramnicnmi, na čišmih imajo visoke peto. hodijo tiho, v In seli imajo črn žametast trak in široke roženaste vlasnice, počesani so na prečo, taki in taki so, no, in ćrko »trn pogrkuiejo.
Naslednji dan je dobila pohi-štv; :z oddaljene postaje. Voz je bil sicer z redko plahto pokrit, toda dež in moča tudi učiteljici ni opravi ne prizanese. Žalibog, da je tako. Do framenta vse je bilo premočeno. Milena se je žalostno ozirala na zimnice, ki so zveriženo ležale na peči in ob peči. Omare odrgnjene, ogledalo počeno, perilo, obleka pobarvana in mokra. Kurila je peč in metala na ogenj, kakor da kuri kres. Čepela je na polenih in se sama sebi zdela — kup nesreče. Svinčeno sivo nebo se je razjasnevalo. semintje sc je zaleske-talo solnee, kakor da pomiluje ubogo dekle.   Vstala   je,    se   zavrtela iu
vskliknila    s solzami v očeh:
sem vendar na deželi in jadikujem! Danes dež, jutri solnee, danes jok, jutri smeh! Solnee vseh dni še ni zašlo in tudi moja oprava se bo posušila. <r
Mimo Šole je prikorakal mal deček. Iz žepa mu je mahal vogal rute, zavozljan v velik vozel, hlačice si je vlekel navzgor, potipal petelinje pero na klobuku, brisal nos i rokavi, napel trebušček, pokimal i glavico in pretrgano pel:
Pa moj očka imajo konjčka dva
oba. sta lepa simelčka,
tlala, tlala, la, la, la, la,
pa moj očka imajo sinčka dva
oha sta velika buteleka.
tlala, tlala, la. la, la, la, la,
No, z lepim me tolažiš, si je rekla Milena in se smejala malemu juna-KU, Ka teri .je marširal, kakor je videl velika.
Nazaj grede je pomerjal dolžino rožičev. Gotovo je imel deliti z bratom »buteljčkom«, da si obrusi drobne zobčke. Ko je izginil za klancem jc urejevala Milena dalje in pozno v noč pisala prva pisma. Vsa pisma je sklenila: »Tndi ribniški koni se prilagodi slami, i jaz se bom kraju, razmeram in ljudem. Zatopiti se je treba v otroško dušo in v značaj ljudi, poleti se že vozi.«
Zjutraj je bila zgodaj na nogah. Ob osmih so že malčki prihajali iu i neko izvanredno tihoto posedal; klopi. Ob devetih se je začel pouk. NajtiSji mir in disciplina sta kraljevala. Kar se odpro vrata in vstopi s klobukom v roki mali »bu-teljček« prejšnjega dne. Vsi otroci hušijo v glasan smeh i, kako ne, saj ta otrok ni spadal v 5o!o. Milena je stopila k dečku, ga pobožala in vprašala, kaj želi. Fantiček je premaknil torbo in del: »Janezek je šel z očetom v semenj, pa so lekli, da naj glem jaz v solo!« Milena se je obrnila k oknu. Otroka je pridržala v šoli. Moker je bil, deževalo je in ni da bi hodil nazaj. Jopic mn je slekla, ga nesla v svojo sobo k peci. da
se osnih,   fantka  pa  je posadila v
drugo klop. Konec pouka ara je vprašala, kaj si je zapomnil. Kormjino je vstal in glasno povedal: »Anklat ana je ana.«
Zima je minula, vsklila je pomlad. Z mlado veano se je veallila Milena in ž njo mladina« kateri je nasuta v log in na trato sto tisoč pisanih cvetic.
Zahtevajte
saslonl la aoetaiae prosto moj bogato ilustrovani glavni katalog z ca. 4000 slikami ur, zlatih, srebrnih predmetov, godbenih potrebščin, jeklenih in usnjatih predmetov, potrebSCin za kadilce, manufak-tumega blaga, gospodarskih potrebščin, orožja itd.
JAN KONRAD, c. kr. dvorni dobavitelj
Most, št 1143, Ćaska.
Prava švicarska niklasta remontoarka na sidro, sistema Roškopf pat. 5 K, 3 kom. 14 K. Registrirna »Adler-Roskopf«, niklasta remontoarka na sidro K 7. Prava srebrna remontoarka, odprta K 8*40. Vikali rlzfkol Zamena dovoljena ali denar nazaj.
Ustna voda
Zobna krema
m*
AJBOLJ-VZ.
V*.
Proti
16S
zob
izvorno delale dobro
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo ts ust. 1 steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Lensteka
v Lf ablfani, Baelieva
poleg Pnae Jolefofega jabilejnegi mostu. V tej lekarni dobifijo zdravili tndi claai bolniških blagajn jal. Zelenke, c kr. tobične tovarne ia ©kr. bol. »lagajae ▼ Ljubljani.
varilo 1 "JTLS*
Slavna zalaga i letam  - **j
B. FRAGMER,
Perje
na postelje in puh
priporoča po gajnUjih tesah
HITI
Pred Škofijo štev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
j
zlatar v Ljubljani
nasproti glavne pošte
pripirtca mu trpiin Kitami«
zlatnine
lastna delavnica.
Kupuje slani zlato in nki
Cene zmerne. Solidna  in  reelna postrežba.
Sonja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase Izborno delujoče
antiseptična melaaine-unie zone
vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za oh ran jen je zob in os vezenje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Ohranitev zdravega
želodca
rji^u r;*l.t»tno t chrMMUi, pavslnaiaai in
uramavanjn prab»Tlj«T..;» t ar oatekraaalM aa tf!Hn»n laprtj..   Pr«i»k«a«»o, is imbcuo »tj-holjftih ia najbolj m*i«lt«jo*ih a*raT<lmai —Um* aicrhno pi*prmTlja»o, *tk ahojajoto, prabar«
..»einjot« la Toljao od Tajajoča do—aža b**t»ti1o.
i parno oarvarstvo
jM ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
yJ Apretura sukna.
SJOS.REICH
I Poljanski oaiin - Ozka olica št. 4. ■ Sprejemališče Selenburgova olica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
DršavBO icpraiana v* ■   ■••       •■ ■••
1
Ljubljana, Dunajska c 13
Izborna zaloga
namiznih in nastropnih
svetilk
najnovejše vrste
po nizkih cenah
****** o    » e o #L»i»^a^eateve
• - — ■■ - - -..... _____ ^
|^ Važno I zm Važno I
gospotliDie. trgovce in žlviaoreice.
Hanioain a nniceneiio poitreflu
aa araflM, k«a_k_UU, aa_Ma mw-
S
elie, rodile« ia
dr
in
m sploh
n za za na
itd. — Velika zaloga aa|rta>Hsaa nama m koalaka. — Zaloga svežih
z-daeraliitk ved ia zeli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov.
Za iivleorejoe
posebno
80
> priporočljivo: ipreekn ael aei, aeUier, eeelaa, kelzmei. M ne tli. - Vnanja naročila izvršuje j o točno ia solidno.
ANTON KANC
Ljablkam. Židovska ulica it I.
i
jezika.
ki jc sedem let bivala v Floreoci,
daje pouk. Jezikovni tečaji.
Več pri gdč. HodTlfl Klallager, DalaMttaara al. 9.
Na prodaj
je dvoje velikih in lepiH
= posestev =
Prvo posestvo Ima 18 oralov travnikov ia njiv s približno 1000 sadnimi drevesi in 4000 drogi hmelja, več oralov gozda, stanovalsko hi5o, hlev in kozolec. Posestvo ležf v bližini farne cerkve in je od železniške postaje odaljeno *1A ure.
Drugo posestvo leži blizu okrajne ceste od železniške postaje ■/■ ore oddaljeno ia ima 15 oralov travnikov, njiv in sadonosnikov, veC oralov gozda, lep vinograd, stanovalsko hišo, hlev, kozolec in zelo veliko, popolnoma dobro ohranjeno opekarno.
Cena obeh posestev po dogovoru. Naslov prodajalca pove upravnistvo »Slov. Naroda'*
3249
JL Rosncr S C°
: iHii sadnega igaiia:
v Ljubljani
priporoča v lastni zganjami knbano
2544 SltiVOafkO
Tropino v/ec Brinjevec
Hrušovec Vinsko žganje
zanMlfivilt kakovosti, j g
Ceno češko posteljno perje.
Kilo sivega puljenecra K 2boljšega K 2*40, polbelega K 3 60, belega K 4*20, prima kakor puh mehkega K 6-—, velepnma K 7*20, najboljša vrsta K 840. Puh siv K 6 —, bel K 12*—, najfinejši prsni puh K 14*40. Od 5 kg naprej traako. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega in leta, pernica ali spodnja blazina 180x116 en a K IO-, 12-—, 15 —, 18—, 21—. 200xia ca a K 13--, 15-, 18-—, 21—, zglavnica 80 x 58 cm a K 3'--, 3 50, 4—, 96x70 cm a K 4 50, 5 50, 6*—. Razpošiljanje franko po povzetja od K 10-— naprej. Zamena dovoljena, za neugajajoče denar nazaj. Poizkušnje in cenovniki franko.
Arrar Wollaor, Lobez SS pri Plmjt (Ceako.)
3
•o C
o t*
B o
TJ
TJ O Oh
frane Kos
Ljubljana. Sodna ulica.
Specilelna mehaniGna
plctilna industrija
in trgovina
za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, pletilni materijal itd.
na drobno in debelo.
Šivalni stroji od 70 K naprej; plodini a tro]
patent „Wedermann" je edina in najuglednejša prilika za dober za* služek, poduk brezplačen, trajno delo zagotovljeno; ker se ne poslužujem agentur, se cene veliko nižje. 232
Ljubljana, Sodna ulica It. 3.
C/3 m
o
o
<
O
ta
t*
o m
O
TJ O O.
*u
Varstvena znamka:
Sidro. 3329
limneat. Capici coap.
Nadomestilo za
PMH« i sttn
priznano iiaaraa, btlečiae tolateče ia tatvajana mazilo al »rehlajeaj« itd. po 80 b, K 1*40 in 2 — se dobiva v vseh
lekarnah. Pri nakupu tega splošno priljubljenega  domačega zdravila
naj se jemljejo le originalne steklenice v skatljicah z našo varstveno znamko »aMrea", potem jc vsakdo prepričan, da je dobil originalni izdelek.
s?
pri Jaaa Icra-t tag. Bas t i mm
10
61
8051
6189
Najstarejša deUvnica za nove vozove is ispravila
m Jo presolila Is Daaafsko o.S1m lHlJaasae oests ▼ prejinjo tovarno vtigalle, sedal tovarna strojev.
Delavnica sprejema tudi popravila avtomobilov.
Istotmm je poseben prostor srn shranenje avtomobilov (avto-garage) domačim in tnjim avtomobilistom na razpolago.
Langen & Wolf, Dunaj, Laxenburgerstr. 53 n. Originalni motorji HOTTO"
za bencin, bencol, petrolin, surovo olje, sesalni plin.
lokoraobile na bencin s streho ali brez nje.
3152  stroji za obdelovanja lasa.
Popolne opreme žag in mizarstev. Ledne in hladilne naprave.
Obisk inženirja, proračuni, prospekt 526 A. Đ. Z. brezplačno.    : :
vtuel/nc
1 kg sivega skubljenega perja K 2, boljšega K 2-40, polbelega prve vrste K280, belega K 4, prve vrste puhastega K 6, najboljše vrste K 7, 8 in 9 60, sivega poba K b, 7. belega prve vrste K 10, prsnega puha K 12, od 5 kg dalje poštnine prosto.
ovršene postelje
bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-blaga, 1 pernica velika 180x120 cm z 2 blazinama, velikost 80 x 60, napolnjena z novim, sivim, puhastim in trpežnim perjem K 15, s polpuhom K 20, s puhom K 24; posamezne pernice K 10, 12, 14, 16; vzglavnica K 3, 3 50, 4. Pernice 200x140 cm velike K 13, 15, 18, 20; vzglavnica 90x70 cm K 4 50, 5, 5 50; spodnja pernica iz najboljšega gradla 180x116 cm K 13, 15, razpošilja proti povzetju
ali če se naprej plača 2809
M.  Berger v Desenici štev. 448 a, Sumava.
Ni nikakega rizika, ker je dovoljena zamena ali pa se vrne denar. — Bogato ilustro-————— van cenik vseh posteljnih predmetov zastonj. ——————
LioBiiaaa. stan m a Fr. P. Zajec asa m m j
Slavno občinstro opozarjam, kot prvi edini slovenski upravičenec do izvrševaliia te obrti oblastveno
izprašani optik in strokovnjak zta stoj "w
optični «avod
urejen po najnovejšem sistemu, z električnim obratom, kjer se izdelujejo vsi v to stroko spadajoči predmeti, pod strogim nadzorstvom in natančno po zdravniških predpisih. V zalogi imam vedno vsakovrstne najnovejše šči-
palnike, očala, tndi ..Roten-stockovc". toplomere, zrako-mere. hygrometre. daljnoglede vseh vrst od najcenejše do najfinejše vrste, kakor „Zeis*\ „Goerz*\ „Busch", raznovrstne tehtnice za žganje .:      mleko itd. itd. -
Blagovolite se torej o istinitosti sami prepričati ia ne ozirajte se na take rrrdke, ki nimajo nikake pravice in zmotnosti to ::    obrt izvrševati. u
Vsa popravna
' izvršuje m v svoji zelo dobro urejeni delavnici S   točno in solidno. ::
Krisper-Tomažič,
dražba z om. z. v LJubljani, edino od e- kr. trgovskega ta finančnega ministrstva konoesionirans Javno skladišče v doiell Kranjaki
Velike obokane, zračne kleti za vino, spirituoze itd, rampe za prosto shranjeno
in gorljivo blago naravnost na tiru.
naiAOllafa nsTaCsTOlil na blag° VSeh Vrst SC izvršuJc ^ceneje aVPsJOJanOiJV^   |*aJ«*WJSS   jn je p. n. shranjevalcem na razpolago,
da s posojilom obremenjeno blago lahko izlagajo v manjših oddelkih ali tudi
po posameznih kolijih. 3474
Pisarna za vozninske tarife, poizvedovaloica, reekspedicija, tirna mostna tehtnica,
lastni železniški tir, skladišče za nezacarinjeno blago. Ves prostor meri 20.000 m2.
Avgust Repli
40
Moltski diti 8. 1f (i Tira) .\
s dolnje, popravlja Is prodaja vsaka vrsta«
sode
po najel ijib cenah.
PRIVATNI PLESNI POUK.
IV dragi polovici oktobra se pricae v dvorani hotela .UNION" posebni pleeai I
pedak za gtssedics« is rospede Iz seljiib krtfsv. Plesse vaje. katerih ndelelitl se ■
_ msreje saas osi. M ss se preje vpisali pri spadaj označenem, vriile se bodo vsak pose- J5J
■ deljek Is četrtek, zatesni točso ob S sri zvečer. ■
■ Vpisa je Is vsa potrebna pejasaila daje se vsaki dan od 11 —12, are dop. m od val ^—S popoldan. Z odličnim spoštovanjem ™
Gitalio Morterray lite! pri Um it.
3317
V glavnom mosta Gorenjske v Kranln so
3448
v nojem odda ali proda
1. Dvonastropna hiša s posebnim dvoriščnim traktom, stoječa v sredini tržišča Ondi se nahajajo; 20 stanovanjskih in dvoje lepih štacuoskih prostorov, dvoje prostornih dvorišč, dvoje kleti in dvoje hlevov.
2 Stavbne parcele, njive, travniki  ter lično kmetsko posestvo s zidano hišo, vse to pod ugodnimi plačilnimi pogoji. — Prodaja SO SODO. m§mm     v      -j mm n i Vprašanja in ponudbe je nasloviti na
BlOŽ JCSCnkO 11 Fn Krisper, not. kandidat v Ljubljani.
ALFONZ $ BREZNIK
LJubljana, Stari trg 11
priporoča
klobuke
cilindre, čepice itd.
—   -   najnovejše fasone — po najnižji ceni.
Ilostrovani ceniki zastonj in poštnine prosto.
c. kr. izvedenec In  učitelj   Glasbene Matice.
Največla in nsjstarejfta trgovina in izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja stran in mnzikalij.
C. kr, *vs araaUničal konto
Sfttf&i Ljubljana. Kongresni trg št. 15 mm^Sm
-o o
n
51
Klavirje dvorne tvrdke Bdnen-dorfer, Czapka, Hdlzl Sc Beitz-macn, Stelzhammer in Man-
borg famer. harm.) imam le Jaz izključno edini zastopnik za
Kranjsko v velikanski zalogi in izbiri. Ne dajte se varati po navidezno cenem, vsiljivem blago, osobito, ker nudim vsakomur, da si po kolikor mogoče najnliii ceni ali na čudovito majhne obroka brez vsakega zadatja nabavi prvovrsten instrument s resnično
K^Tva    ^ Stari, k]*™£  najugodneje v xame«o.  Uposolevalnina nal-
zalori ^''"^~ieeea|. Prelgrsni klavlril vedno v
zaiogi. vioiine, cnre, kitare, tamburice, harmonike, telov roaovl in strana do tovarniških cenah. - Ves dan odprto! snveae pu tu
S
p I
Najcenejše
dežnike in soločoike
domačega izdelka priporoča tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 —  Prešernova ulica 4.
Pišite po vzorce
Izvozna trgovina modnega in platnenega blaga
2423
priporoča v najboljših kvalitetah
Modno blago — sukno.
Cejirje — Kavličkove tkanine q
barhente — flanele.
Jesen 1911.
Oprave za neveste.
»esS sr-t-e»aaa«€s.   M»ot»I*«> ai 1 zavoj 40 m pralnih ostankov, okusno
franko po povzetju.
Od teh se ne pošiljajo vzorci.
kron —
ite prave.
A Ife ^ JŽJJfel^Sl
*c*v7i&sl/it>0'potovali ncy j*» ol>m*r/h\
v Ajti&l/uJii tJćblvdvvrsA* uli'c*£&. Yša/wvrs(n&(Pty€isnUa
Qkm\\nm\\m\\\\
asB gSSP ^B!5 gWs
Prodala se v velikem atesta na Jugu monarhije že 25 let obstoječa, Jako
renomirana
trgovina stekla,
steklenih m porcelanskih posod. **
Potreben kapital 100—150.000 K. Izplača se po dogovora. 3452
Ponudbe pod šifro »Steklarna 150" na upravnlstvo „Slov. Naroda'1.
nar aa ss. Bjsg^
a9W9 m9m& w9 tJtj*5
pasi
f. X. Kaiser
„ v Ljubljani, Selenbnroove ulite it. 6
(priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih pušk in samokresov
lovskih potrtLUifl, vseli del koles (bkiklov)
kakor tnali —
nmotalnl ogoaj
po najnižjih cenah.
Popratila mi milom Id biciUov točna in nlitat.
a
Državno dobrodelna loterijo
za občekoristne in dobrodelne namene. Ta denarna loterija obsega 14885 dobitkov v skupnem zneska 475.000 kros, ki se izplačajo v gotovini.
Glavni dobitek 200.000 K v gotovini.
Dalje:
1 glavni dobitek s 1    » » *
1    » » »
1    » » »
5 dobitkov s K 1000 5     >     » » 500
K 30.000 » 20.000 n 10.000 » 5.000 K 5.000 » 2-500
10 dobitkov s po K 250 K
20 s » » » 200
40 m » » • 150
100 o » » » 100
200 i » » » 50
2500 » » » » 20
12000 » a a n 10
U885 dobitkov skupaj .   .   K 475.000
2500 4.000 6,000 10000 10.000 50.000 120.000
trebaaje bo nepreklicno 14. deoembra 1911.
d , air,e^k,C SC, dob.iva.i? "j Jk,ra!'. °g[skern loterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu t Budapeitl (glavni carinski urad) pri c. kralj, avstrijskem loteri,skem dohodarstvenem ravnateljstvu na Dunaju nadalje se pa srečke dobivajo tudi pri vseh poštnih, dav-čnih carinskih in solnih uradih, na vseh ielezniSkih rostajah in po skoro vseh trafikah ..menjalnicah itd. tako na Ogrskem kakor tudi po avstr. kronovinah. Je^elni načrti se na zahtevo pošljejo zastonj in poštnine prosto. 3266
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
31
5
Edina zaloga
H L..
Avstr.-Ameriška zaloga čevljev
ni tsi tsi © © gd © od © eši
40 m
brezhibnega posteljnega blaga, oksforda, četiri*, barhenta, belega blaga, modnega blaga, flanele, L L d. po O—SO m dolgo veleprima 20-— K
15-
2 posteljni odeji, l namizni prt, volnen in seces. K 8*50, finejše K 11"—, E 18*_itd.
Damastni namizni prt, Čisto platno in 6 servet 60 x 60 cm K 5*50« Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno 150 x 200 cm K 2-30, finonito K 2-50. Rjuhe brez Siva, zajamčeno platno 150 x 225 K 2*70, finonito K 2-90. Komad Hochbergove Specialne tkanine 82 cm široko, 23 m za najboljše perilo K 15-50. Tucat brisač, rjavih in belih, karirastih 44x100 cm E 3-80. Tucat brisač, damast, čisto platno seces. vzorci 50x100 cm E O-—. Tucat batistnih rutic z atlasatimi pasicami. belih 44x44 cm E 1-20. Fini ostanki tkanine, beljeni 82 cm Široki, 6—20 m dolgi meter 53 vinarjev.
RazposlLasJe po povistju. Nengajsloče m name nasal ta m povrne dsnar. Vmarel ln ■■■■■■a Basat-
Vzorci se morajo, ako se nl6 ne naroČi, poslati Iranko nazaj. — TTsalnlos aJBadaS
BERTHOLD HOCHBERG Tm^Tmi
Nit vel izpadanja las! 68
Hit vet prhljaja!
Lasje in brada zrastejo nanovo
„Lasni Petrolin"
kemičnega laboratorija Salcburg II, zanesljivega učinka proti Izpadanju las in prhljaju, pospešuje novo rast las in brade in je csnešno za splošno negovanje las. ,,Petroli?i*1 je preizkusilo c. kr. zdravstveno oblastvo, zapisovali ia   priporočali   so   ga pa
mnogi zdravniki. Na tisoče
izkazil zdravnikov in lajikov. „Hed sredstvi proti izpadanja las, zlasti proti prhljaju, sen   spoznal    vsi Izdelek
,,PetPOiin" zanajpre-
izknšenejši in so ga po mojem predpisu povsod rabili l dobrim uspehom*. ..Lasni PetroUn" steklenica 3 K in K 1-50. Samo pristna, ako je v steklenico
in ovojni karton vtisnjena
firma P. Schmidbaners Pfcbfl. kemični laboratorij Salebar? — Bannbof.
Dobiva se pristen:
'C
Ljubljana: Jos. Mavr, lek., Ant. Kane,
drog., Gabriel Piccoli,^ lekarna, Sušnik, lekarna, B. CvanČara, drogerija.
Postojna: Baccarcich, lekarna.
Trst: Fr. Mell, Ig. VVohl, parfumerije, Ettore Zernitz, drogerija.
Gorica: Ant. Malnig, drogerija.
Pnlli G. Tominz, drogerija, Aug. Zu-liani, drogerija.
Maribor: M. VVolfram, drogerija, K. VVolf, drogerija.
Celovec: Birnbacher, lekarna, Pavel Hauser, lek., Eger nasl., lekarna
»pri Angelu«, Ant. Kober, drog.
Seljak  Fr. Martinek, drogerija.
Zagreb: S. Mittelbach, lekarna, Dr. J. Polašek, lekarna.
rreblnfe: Z. Matzke.
Delnice: Frc. Tihova, brivec.
Koćo: £. Kriegisch, brivec.
i: Frido Kordon, lekarna. 941
xxxxxx
XX XX
XX XX
Nainitje cene,
s a
"> e
S
"3
XXXXXX
xxxxxx
XX XX XX XX
Ljubljana, Turjaški trg štev. 7.
237
'!t^"sieJ"£
jiKiK XX
xxxxxx xxxxxx
za spalne ln iedllne sobe. salone ln gosposke sobe.  Preproge,  zastorjl, modroel na v žlmnatt modroel, otroški vozički Itd.
XX XX XX XX
Na}solidne|še blago.
IXXXXXX
ixxxxxx
Ključavničarstvo
I Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip mL 8.
Raiohova hiSa.
štealliilh ognjišč.
IsvrstM ia ssUsbs tele.
• 1 toOno izvršujejo, i •
flijridi zima uniiii o aMi otroških vozičkov
tal Barata. So aainnejt.
žime.
M.Pakl6
▼ LJubljani.
taiiin anhitisa se nfilja s ftnetjem.
krojač prve vrste £
se sabaja sedaj v lastni hiši
Franca loži usta 1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finega kraja in elegantne izvršitve.
Tvorniska žalna najfinejših aoil. In frant, specijalitet Blaga.
: Zavod za unilormiranie :
e
m M
Najboljši kosmetiški predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
jlsm Balio po 80 h, UH s croaza po n
da
s Montnol n osina voda po
_ 1 K;
zobni prasak po 60a;
za ohranitev in rast las:
^lasna voda po 1 K;
_ lasna pomads
Ti izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
I
Phs Mr. Josip Cižmar
v Ljubljani«
Kopajte zaspao te donite izdelke!
Odlik«
Prva kranjska
tvornico uloolrleo
Ljubljana
Hilšarjeva ulica 5   Recherjeva hiša
L UfHII
m
Fr. Ševčlk ^onlajU.
puškar
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih 56
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belgifsJdh, stilskih in fceakih stroga
preizkušenih pušk, za katere jamčim za dober strel Posebno priporočam lahke trocevke in puške Boek s Kruppovimi čermi za brez-
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
WW  po najnižjih cenah. *M Popravila ln naročbe so lzvršajelo totao In saneslflva.
Cenuvniki na zahtevanje zaatonj In poštnine proalO«
I
a
E i
■
Priporoča svoje prve vrste, sa vsa podnebja solidno narejene planina,  klavirja \n harmonij« tudi ansnolgrnlno
plnMIn aH
Poprave in uglasevanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.
■a|voefa
Brata
EBERL
Prodajalnica i
Miklošičeva  ulica št. 6.
nasproti hotela „Union".
243
li
Delavnica t
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
V založbi
C. LEUCHS & Co. v Nurnbergu
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaasa       izide naanaaaaaaaaaaaaaaaaaaai
H38
nov adresar
Štajerske, Koroške in Kranjske.
11« izdaja,
ki vsebuje naslove protokoliranih in neprotokoliranih trgovcev, tvorničarjev, obrtnikov, rokodelcev, posestnikov, zdravnikov, lekarnarjev, odvetnikov, notarjev, hotelov, gostilničarjev, zdravilišč, kopališč, bolnic, državnih in občinskih oblasti, šol, samostanov, družb, srenj in društev za industrijo, poljedeljstvo, trgovino in obrt vseh mest in najmanjših občin po okrajnih glavarstvih, krajih in strokah urejenih, z navedbo ^odnijskih okrajev, postnih, brzojavnih in železniških postaj, seznamek krajev, strok, in dobaviliSČ.
Subskribcijska cena 25 kron.
Najnovejši in najpopolnejši specialni adreter te kronovine TaVf
*TV*8" T***" "   " deželni adresar, :: ::
ker znate ceniti kot izkušen trgovec vrednost dobrega in popolnega adresarja. Za 2višanje, razpečavanje in razširjenje prodaje,  kakor tudi  za izsleditev novih virov se vedno izplača  dober in   nov adresni  materijal,   ipar*   Zahtevajte prospekt in vprasevalno polo, da zabiležimo Vašo tvrdko:
C.  LEUCHS &  Co., Niirnberg.
(lmejitelja: komercijski svetnik Viljem Leuchs in Juri Leuchs.) Največja zaloga adresarjes vseh  dežela na svetu. Ustanovi.ena 1794.
Naš sotTudnik g. BIL Antretter se nahaja sedal v hotela „pri Slonu".
•v
v Ameriko
58
z modernimi velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Antwemen v New-York
je pro^a
ed Star Line deča zvezda
Na naših parnikih FinI and, Kroonland, Vaderland, Zeeland, Lap lan d ln Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odhod iz ljubljaše vsak orek popoldne
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat cex Kanado v Severno Ameriko in je ta
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica odslej štev. 26,
od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno „pri Starem Tisierjtt1'.
maša
□iniDinpininlnlnlnlnininlDiniDin □
i   tim doaaii im-
i Ustanovljen I   : leta 1884. :
Edini domafo zim-: rovalni zavod, -
Ustanovljen : leta 1884. :
> ✓o
zavarovalna zadruga v Zagrebu.
Centrala:
Zagreb, v lastni hiši, vogal Ma-rovske in Preradovićeve ulice.
Glavna zastopstva:
Ljubljana, Novisad, Osjek, ::      Reka,  Sarajevo. ::
Pitanja: i Inft Vil Id Untili D. 1. II. naittr. (Telita 25-8(1.
Hi nvljenie
Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja:
1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti.
2) Zavarovanje dote
3) Zavarovanje življenske rente.
tirati Slrfllli   1* Z***™***!*   *3»*»db   flW*i   gospodarskih   zgradb in
rlUlI iSvUl 2) Savarovaale preaalćiUB (pohištva, prodajalniškega blaga, flfl   nnilfll      gospodarskih strojev, blaga itd pU   PUiDlU  3) Zavarovan|o pol|sklk pridelkov (žita, sena itd.)
Zavarovanje steklenih šip.
Zadružno Imetje v vaeh delih znaša..... K 2,310.008-21
Od tega temeljna glavnica .   .   .......... a   800.000*—
Letni dohodek premije s pristojbinami....... K 1,221.748*41
Izplačane Škode................ K 4,323.288*44
Sposobni posredovalci in akviziter}! se sprejmejo pod ugodnimi pogoji.
liitiisitjt iifinaciie bit MnZiita Jnatiae" Trst. lia del Lavatoio». 1. II. oadstr.
in glavno zastopstvo »Croatiae« v Ljubljani
tvrdka KMET in SLIVAR.
□inlaiaininininiainpiDinininininin
1706
78
0713
51
8864
LF
istr
3080
c. kr. dvorni strojmk Dunai VIL, Kaiaeratrasse it 71, najel narggaase,
——   vuna] vu,, auiorsn-iuB »«.««, ««-9,^ ——
Zaloga štedilnih, kuhalnih in strojnih ognjišč za vsako porabo. Vseh vrst gorilne in frajnogorilne peči -*—
Železne peči s pečnicami
za kurjenje dveh ali treh sob.
= Knpalne peči. —
Patentni vstavki za glinaste peči.
Sušilni aparati. Pasta za snaženje peči „Helios".
X X
x Drnilliktivna I(ii||P IMilifflrtih miiariov x
Šivalni stroj 20. stoletja.
Kupujte samo v naših prodajalnicah ali od njih agentov.
Singer Co. deln. dr. šivalnih strojev. J
Ijubljana Kranj Kočevje ]*ovo mesto
Glavni trg 53.     Glavni trg 79. Velki trg 88.
Sv. Petra cesta 4.
I lUUUUtlliiu hHuim3m ■■■■........j  . — ~—i-- X
X   2266 refliatrlrana zadruga s omejeno zaveso g
X s svežem v Ijubljani, jUCarije Serezije cesta 11 (Kolizej)- X
X K
40
% Zaloga pohištva lastnega izdelka
X X X
in tapetniškega blaga.
x x x
X Izvršuje vsa mizarska stavbna dela, jj X Lastna tovarna na Glineah pri L|nbl|ani. x
XXXXXXK^XXX^XX3«XXXXXXXXX^XXXX
krojač
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoča stajo veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plašČev za gospe, nepre« močljivih havelokov itd. itd. Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
gstanoTiieno let; 1900.
Odlikovane
Parizu
L.Bdonn1905.
SE
3<?64
Slav. občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalogo krasnih
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zonanja naročila sa izvršujejo Hitro in ločne. Cene brez konkurence.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 K dO 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Ubere
LfuMfana Mestni trg 11-12.
i
Iv
(A
3
Pekarija
in kavarna
Stari trg štev. 21.
Filiale s
Glavni trg št. 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
3^C 3*t    «n\ 3ja H^S
. Cadež
V Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbasčcve mana!, trgovine priporoča
Hi Pil
registrovana zadraga z neomejeno zavezo
v lastnem zadruž. doma v Ljubljani na Dunajski cesti 18
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa . S 100,000 000 upravnega premoženja..........K 20)500.000
obrestuje hranilne vloge po 41|a°(0
brez vsakega odbitka ženinega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog nad....... K 20,000.000.
Posojuje na zemljišča po 5 l/i % s 1 Vs % na amortizacijo ali pa po 5 7,% brez amortizacije; na menice po 6%.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi nam glede aeiortizo?aoja dolga.
URADNE URE: vsak dan od 0.-12. in od 3.-4. izven 52 nedelj in praznikov.
čepice, razne moško perilo, kravate, ovratnike iti. itd.
Blago imam solidno, cene zmerne. Postrežem točno.
aiainiDiDiaioio
man
□loiniDIDininin
•SUkmalsa
rautari
Združeni čevljarji
V Ljubljani, Wolfova ulica št. 14.
priporočalo     sv«no      bogato zalogo   obuval za
poletno sezijo. Vse vrste moških, damskih ln Otroških Čevljev ta tne<?a  in tujega
izdelka Gumi za pete, vrvice, zaponke,
Čistila itd. vedno v največji izberi.
Specialisti za prave
gorske in lovsko čevlja.
izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanji naročila proti povzetja. Zahtevajte cenike.
Ustanovi?**™ 1853.
.ToriMfiuCo.
družba z ome], zavezo
tvornica za stroje in železolivnica
Ounal X|i, Giidronstr, 159
grade za apecialiteto: polne jarme vseli vrst za parne I    in vodne ža^e.
[vse stroje za obdelovanje
lesa S krožne žage, trakovne žage Stroje  z a obla nje, stroje za sk obli en je    (Frasmaschine),   stroje za luščenje furnirja, stroje za upognjeno pohištvo, stroje za s odar je, transmisije.
Prospekti proračuni stroškov oblak Inženirja zastonj. 192
iS
AVTOMOBILI
laurin & klement
Novi modeli 1912
Roška tekma za tanko darili
Petroarad-fetestafl] 1!!. kategorija prvo darilo
najboljši izvršitvi.
Id iMttovtfiga ivtrtlula
in U.tnin-MTa tis. ntfm pašah
II. utmnia
prvo darilo X
Lftomn i HitKiiT, i t Mlada Boiesiaia.'
fonta vđm ja u taman * kateamja
tt** prvo darilo
InSnSiaJS 3n ftiiumko i paniki jnrnittsjUlju" j
2911
Bremna
v
NewYork
Prekomorska troinja traja samo S do 6 dni. jj;
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega Q narobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge amenSkin železnic dobite M — v LJubljani edino le pri
IHČM1B. Kolodvorska ulica M 35
nasproti občeznani gostilni .pri starem TiSlerju44.
Odkod is LJnbllaae |e vsak tarok, četrtek in sobote. — Vsa M nolasnUs, ki se tika|o potovanja, točno in brezplačno. —
Poatreiba poštena, reelna in solidna. Kal
Potnikom   namenjenim  v  zapadne države kakor   Colurado  Meksiko, Kaliforaijo O Arizona. Utak. Vioning. Nevada, Oregon In Washinrton nudi nas» Hmstvo posebno Pa ueodno in izredno ceno čez Galvestsn. Odnod na tej proai iz Bremna M 5 enkrat mesečno.
n se dobivajo pa tudi listki preko Baltintrain na vse ostale ć*~* sveta kakor sap Braziliji. Koso. Bnenos-Aires. Colombo* Sinrapore v Avstr*ft> itd.
56
155731
77
25
71
X E X
Cementne cevi v vseh dimenzijah, barvaste plošče Itd.
X m X
Ljubljana.
Stopnice, balkone, spomeniki, stavbni okraski itd.
x m x
Mni biser
brez alkohola, daje z ohlajeno sodavico ali mineralno vodo najkrasnejčo osveževalno pijačo.
MORIC LOW, izdelovalnico gozdnega bisera Brno-Husovice. 1907
■san   ■ sav.
Julija Stor
v Prešernovih ulicah  štev. 5.
najeta zaloga mim, damskih in otroSkib . toljev za \m-m\i in pristnio
gcrskin čevljev.
Elegantna in Jaka skrbna izvršitev po vseh cenak.
Kan novosti za jesensko sezlfo
in po že znano najnižjih cenah dobite
*rg' v:::: J*:'ZU
Liublfana, Stari trg št 13.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, 1° kakovosti : moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
S)
Trgovina
l^elentfri
% s-3£©saino
Ijana. Mi iig 18, lila cesta S
priporoča veliko zalogo razne železnine, kuhinjske posode, robe iz kositarja. posode za mast, lonce za perilo, žehtarje, konvice za petrolej in mleko itd. — vse domače trpežno ročno delo ; štedilna ognjišča, peči, predpečnike, posode za premog Velika zaloga tehtnic, uteži in meril, mesoreznic, plaht za vozove, gumastih cevi in pip ter pristno pozlačenih nagrobnih križev. 3270
Založnik zveze c. kr. državnih uradnikov, g fM 3fv*: z^&t sreare
Vednc velika zaloga klobukov, kakor tudi cepič lastnega izdelka.
Kupujem kože vseh divjaon po najvišjih dnevnih :-: cenah. :-:
Priporočani se za izdelovanje kOŽUhOV vseh vrst, kakor tudi damskih JOPj kOlerjeV| niUfOV« — V zalogi imam vedno veliko izbiro vseh vrst kožuhovine. Sprejemam popravila vseh v to stroko spadajočih 3505 predmetov. — Izdelujem vse po najnižjih cenah.
Ljubljana, Si Pelrs cesta 21 J jf j]J|g|[ mm'll m m 21
2883
Ptatninc in pavolntne
kupite naravnost pri izdelovalcu najceneje.
novosti finih flanel in oartentov.
Zgotovljeno perilo. Popolne opreme za neveste in opreme za hotele, zavode itd. Vzorci gratis in franko.
Tkalnira Bratje Krejtar. DaiuuSka 305. CeJlo.
Čisti s a
Zdlna is^rstoa priložnost na trgovca ln sa naaabnlka nakap neprodanega blaga zadnje senje v komadih od 3 O sa, zajamčeno brexnlbni pralni aatansd n     obstoječi is: 30 — 35 metrov ostankov letnega sortlmeata K 1T-50 ;
Voile de Lame aa tiaroske obleke, fasuna Saten s svilnatim sijajem, blago za obleke v kraanih norostih, %a sefiri sa srajce in bluze, krasni ripsi. M do SO metrov ostankov simskega sortlmenta K IT-SO
Krasne barbente, Tino tkane-  flanele »  bluxe in srajce,   »clunaste   in    plUaste  barbente,   vrrtČaste in piketaete bar
■ -    , ----- ——r- bente raipaJllJa p«
: Mehanična tltalnica za. pisano nlajro !
KAREL KOHN, Naehod SOL
V terce svojih Izdelkov prtioiim vsakemai zavitku.
^Za jesensko sezono priporoča velikansko izber"^
§ za gespode ia dečke v krasnih vzorcih in najboljši izvršitvi 1
:: Ljubljana. Dvorski trg št. 3
:: Ljubljana, r* Dvorski trg št. 3
STROGO  SOLIDNA POSTREŽBA!
WBsJnl
slov. izumiteljev
iz Trsta je slav. občinstvu razstavljen
v areni ..Narodnega doma" 9 Liubliani
od 16. oktobra vsak dan med urami 10. dop. do 1. pop. in od 5. do 9. zvečer.
Predavanja in eksperimentiranje vsako uro.
Vstopnina 1 X.
Dijaki in vojaki do narednika ter obrtni vajenci plačajo polovico.
Modna in konfekcijska trgovina s
jV(. Jfrisfofič-Jžučar
Se je pre^eHIa   v lastno hišo na £tari £
Priporoča zelo pomnoženo damskp in otročjo zimsko konfekcijo po jnano najnižji ceni, tudi po meri.
posebno krasne kostume, plašče, pelerine, rajne jopiče, krila, domače halje ter
: b/u^e in otroški oblekice- '
Velika izbira perila in higijemčnih potrebščin jer novorojenčke. — .*. /. U sako modno blago. — Pošilja na ijbiro tudi po poštu .'.
mm
pri blagajni in v pisarni ,,Universal*\ Sodna ulica 4.
Pojasnila daje in dovoljuje znižane cene korporacijam
razstavno ravnateljstvo
Pisarna „UniversalMg
LJubljana, Sodna ulica štev. 4.
Atajvečje podjetje konfekcijske :: široke je ogromna trgovina
a«
O. jfternatovič
Ajubljana, Mastni trg štev. 5
katera ima je jaČetkom jej(/"c
nad 30.000 kom. svežega blaga
po najnižjih cenah — in to:
nad   :~iOOO kom, najfinejših oblelc sa gospod'
najfinejših površnikov, športnih in zimskih iukenj pelerin
~O0O n
:iOOO i
2000 n
3000 '
320»
posameznih hlač in telovnikov
oblek za dečke in otroke
najmodernejše konfekcije sa dame in deklici. Solidna postrežba/ Priznano nijke cene i
z   15000 „
Dinamo stroji in električni motorji. Naprave za električno razsvetljavo in prevajanje električne sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo generator |if električne železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Ob-ločnice in žarnice vseh vrst.
preje Kolben in dr.
Praga-Vysočany.
2377
Vodne turbine vseh sestavov (Francis, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh električnih strojev drugih tvrdk. Vse potrebe za instaliranje. Odlitki iz Siemens-Martinovega jekla, ameriška kovna litina iz lastnih velikih livaren in jeklaren. (Za vele- in malo obrt)
■
I KONFEKCIJSKA TRGOVINA
1 MAČEK &KOMR
1   FRANCA JOŽEFA CESTA ŠTEV. 3 |
- SE PRIPOROČA SLAVNEMU OBČINSTVU.
HI
STROGO REELNA POSTREŽBA.     NAJNIŽJE CENE. jfj
tal
[ NAJODUCNEJSA ZNAMKA
LE V IZVIRNI POLNITVI.
J« 5
in aristokracije
Dr. J. 3pavic (ženske bolezni)
zopet ordinira.
3478
IT
Gramofone
najboljše vrste po    najnižji ceni avtomatične, posebno  za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
Marije Terezije »sta 11
(KolizeJ).
Ravnokar so došle najnovejše slovenske plošče a K 3*50. — 1000 igel K 2-—. '271
Dolžnost
PAT
T
vseh dežela izposluje inženir 35 MJGkn oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik nn Dunaju VI-, »arlahilferatrasae št. 37.
r
M. Sedej~Strnad
pzipozočci ccttf&nittt da,tna>m>
&lo6u&e le naffincjoo t&vzSSc. s&adfU faloBuki vc&no v zalogi.
Siescvno vet ulica.
Saiaca meotne ftzanilnicc.
vsakega imim Slovenca in S!
da rabi izključna le
Šolske akvarelne barve
Vzorci za slikarje
vedno najnovejši
(krema)
za čevlje in usnje
katero je priznano najboljše.
Skatijica stane 24 vinarjev.
Zahteva naj se isto po vseh trgovinah ter vsak drug manj vreden izdelek odločno zavrne.
e firneževe barve
za jiBtoifc. startne in pghffvene mizarje, Milne posestnike ter za domačo porabo
Edino
le čistilo v tej obliki in z zamko
Dusseldorfske oljnate barve
za umetnike
Oljnate študijske barve
Firneži, olja in retnši
za umetniško slikanje
Kranjsko laneno olje in firnež
Emajlne
mm
si
Lake za vrtno pohištvo
4306 se prodaja
i si Mi sv. Orila in n ...
glavna zalega in kemična tvornica
Ivan Keber
MIlana. Poljanska cesta g. 15.
Štedilno voščilo za pode
priznano najboljše
Jantarjeva glazura za tla
! i«af$»
illst
Marlfiii trg it. 1.
Vse vrste čopičev
za stroje
Suhe kemične,
prstene in rudnin, barve
Prašno olje za pode
ali Hauptmann
naslednik,
prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneie, lake in steklarski klej.
Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike!
Delniški kapital: 150,000.000 kron. Rezervni  zaklad:  95,000.000 kron.
Stanje vlog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 51. decembra 1910, približno 720 milijonov K.
Ljubljana, Franca Jožefa cesta štev. 9.
Sprejema vlOffO proti bPaniMir knjižicam, katere obrestuje od dne vplačila do dne
dviga; rentni davek plačuje zavod sam; sprejema vloge na obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti blagajniškim
listom,
dovoljuje kredite v tekočem računu, nadalje stavimo, hlpotekarne, carinske, davčno Jamstvene kredite itd,, eskomptira menice in devize ter preskrbuje njih inkaso,
izdaja nakazila, kreditna in priporočilna pisma na vsa tržiSča tu- in inozemstva, prodaja in kupuje tu- in inozemske rento, zastavnice^dosatloo in srečko ter daje vestne nasvete pri nalaganju kapitala,
založitvi vojaško-zenitvenih kavelj, nadalje kavelj in vadlj,
sprejema vrednostno papirje v s vrh o njih skrambe In uprave,
oddaja proti ognju in vlomu sigurne samoshrambe (Safe-Deposita) pođ lastnim zaklepom stranke ter sprejema vrednostno predmete (preoijozt) v hranitev,
zavaruje srečko in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti kUTZaej izgubi
ter oskrbuje brezplačno revizij O izžrebajočih efektov,
vnovčuje kupone, izžrebane vrednostne papirje in valute,
dovoljuje predujme na blago, vrednostne papirje ter sprejema borzna naročila
za tu- in inozemske borze,
preskrbuje  za  svoje  komitente trgovske informacije na vseh tu- in inozemskih tržiščih, itd. itd.
izvršuje vse posle pri
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,
Centrala na Dunaju; Podružnice: Bolcan, Bregenc, Brno, Celovec, Feldkirch, Jablanice, Gorica, Inomost, Karlovi vari, Ljubljana, Lvov, Mor. Ostrava, Olomuc, Opava, Pulj, Praga, Liberce, Toplice na Češkem, Trst, VVarnsdorf.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
68
84
8156
M*U
Crni vrh nad urijo.
Volilni imeniki za občinske volitve so razpoloženi ter nam je v kratkem t-asn pričakovati novih volitev. Župnik že pridno nabira pooblastila. Volitev se bode vršila ob velikem zanimanju, ljudstvo samo je uvklelo vendar, da tako no more dalje vee iti, da bi se v občini I našim premoženjem tako lahkoraišljono jrosr odarilo. Kar rove dvoje klori-kahrli odbornikov, temu drugi prikimajo in tako gro klerikalni družbi vse gladko naprej. Kmet naš jo pa vendarle spreglodal, da>i ga tlačijo na. ys*: načine v srednjovoško temo in hoeo se otresti pri prihodnjih volitvah nekaj klerikalnih mogotcev iji isvoliti može. ki bodo zastavili vso svojo moči za nepristransko delovanje za korist naše se itak do grla zadolženo oboine. Zupanu samemu se nimamo kaj reči, on jo previđen mož, dober gospodar, le to napako ima, da preveč sluša župnika, ki se vodno u ti kuje v županske pošlo, ter 5 takim ravnanjem škodi občini in oola nepotrebnih prepirov med občani.
Imamo pa pri nas še nekoga ne-bodigatrefra, ki sliši na ime Majhen, ljudstvo ga kliče za e. kr. poštarja, pa je najbrže le upravitelj pošte. Ta možakar priromal je krnelo po smrti pokojnea^a poštarja Rudolfa v našo raztreseno vas in pričel v znamenja križa bičati občane tako nasilno, da so ga celo njegovi najzvestejsi pripadniki siti in da vsaki vast-an pravi — B">g daj, da bi ta človek že kam pete odnesel — a e. kr. postno ravnateljstvo v Trstu gotovo nima prostora za takega gospoda, ki ne ve. da je on tu nastavljen za ljudstvo in ne mi za njega. Že preje se je omenilo, da je naša občina zelo raztresena; nekatere stranke imajo tudi nad dve uri do poste. A kaj mislite, da se ta po postavi vidik gospod za daljno stranki), ako zamudi le eno m in trto po uradni uri, kaj zmeni ! Ne —— pravi ji: pridite popoldne in ubogi trpin presedevaj po sjnstilnab ali pa domov in sonet nazaj do poštnega urada. Tudi mi bližnji nismo nič bolje postrežem. Zadnjo nedeljo > dobila stranka posiljatev svežega mesa in prosila, naj so ji takoj izroči, ees, da se je bati, da se meso pokvari A kaj reče g. upravitelj? Pridite .1 utri. da nos no dam! Ko so jo drui?! dan dalo meso progi« dati. konstatira] je nieaoglednflr iKturza nc-užitno. Kdo bodo soda j prizadetemu škodo povrnil. Ko pa pripelje pošta iz Godovjea, vidiš tam v poštnem lokalu vse polno poštarjevih podrep-nikov, "ki lahko pregledavalo došla pisma. Lopa tajnost! Takih in enakih slučajev, navesti nam je mofroce polno, prosimo slavno e. kr. poštno ravnateljstvo v Trstu naj trpra moža prestavi, nam pa pošlje tako moč, ki bode. prvič nepristranska in drugič" poučena, da pride semkaj za nas. ne po da bi nam delala samo sitnosti in nepotrebnih potov.
Več občanov.
15 Zminsbe občine,
V Domoljubu« so so predrznili na na.- dopis iz škofjeloške okolice znani Kokar, mežnarjev fanl in pa ručenov Matevž spraviti nekaj — kar bi mi morali smatrati kot neresnico — v odgovor.
Najprvo bo se obregnili ob našega župana Pairarina. Navajajo neko pismo in pravijo, da je imel mnenje z njim bosti«. O, kako ste smešni, knnštneži«! Vidi se, da ste imeli letos ne sum) pri repi, ampak tudi pri pameti slabo letino. Kaj je v dotičnim pismu pomen besede »z orožjem« vam stvarno ne bomo razlagali, če se pa šimi m »ošlatateje pa bolje, da {rreste z župnikom vred za peč in bodite tih<. in ne >ilite v javnost, če se le smešite.
Ves vaš odgovor je le otročja klo-basarija, najbolj pripravna za ^Domoljub«, in ko nimate že drugoga, pa trobentate o prosti ljubezni, .laz mislim, da si ti Peručev ta nauk najbrž takoj ubogal, ee ti je župan res, iker praviš, omenjal kdaj o čem takem. Ali se nisi šele tedaj poročil, ko se jo tvoja žena čutila mater. O tvojih nopostavnib korakih pa molčimo le za to, ker bi tvoji koraki bili zmožni razveljaviti celo volitev — sovo to pa hi bilo vam kot nalaš. Predlagamo ti, da drugič pri bodoči volitvi pokažeš enako kot sedaj — potom te homo potegnili z<i nšosa. Nadalje vam s\etujenio, tla ]>oiščete drugič boljega dopisnika in ne takih, ki mo-aroče pomena stavkov našega prejšnjega dopisa ne razumejo. ; Respiee finem« je, ee se razume kaj več in ne samo pri orglab, na pravem me-stn. Ali zna vus dopisnik logično misliti, ker se saraepa sebe po zobeh tolče i Sicer ste v »Domoljubu« trije analfabet je podpisani, ki ste komaj ljudsko šolo na prag videli — aH vas ne oblije rdečica, se pod kako polemiko v latinščini podkrižati, oziroma
če znate še, podpisati t Pravijo, da taki ljudje kmalu umrjejo, ki kar čez noč tako »kunštni« postanejo. Oh, kar smilijo se nam vaši možgani, ki se kisa jo in škoda bo vas vse po vrsti, zlasti Pomcenovega Matevža, ki v Pf^krt n° more več čez svinjake lest i in mu je baje notri bivajoča svinja klicala: »grof, grof!« Ali si takrat že tudi vedel o prosti ljubezni?
Matevž, beži z bojišča in vrzi puško v koruzo, drugače se šo kaj izve!
Torej; dragi Kokar! Ti ponujaš kar oolo svoto. Verjemi nam, da te bomo častili kot moža, le če upaš obstati pri besedi. Ali ni prišel Sink od Sv. Andreja k tebi po živinski pos k tvoji ženi — ti nisi bil doma? Torej tu zapadeš obljubljenih 300 K. Da si pa kmete za dolgove po Žopcovem Simnu za preveč terjal, imamo pa se-zuamek vseh tistih v roki; končno ti pa zna pisarna gosp. notarja v Loki tvoj slabi spomin osvežiti in te poživljamo, da v svrho zaklada za sirotišnico zminške občino plačaš znesek, kakor si za oba dokaze« ponujal po :>i)0 K. Torej skupaj 000 K. To pa kmalu stori, dokler imaš še kaj podedovanih »prrošev«, s katerimi pred s vet om roži jas.
% Možnnrjevimi se pa nam ne vitli vredno polemizirati, ker se nam zdijo presmešni — katerega fanta izmed oboli jo dopis v »Slov. Narodu« zadeval, dotični žo ve, sploh pa jo lo on pozabil, kje jo tisti latinski leksikon, za4o je pa moral Kormaunerjevo latinsko slovnico zapustiti, ker mu taka ašpraba« ni Šla v glavo, ko je študiral.
Kakor smo rekli — 110 nosite masla na soluce, ker hi vam drugi pot dali poleg zabelo še ocvirkov.
Veni, vidi, viei.
ProJa se 16 hI
način proti vodnim škodam vseh vrst
PREFERENCE      Avsrr. oafent     PROSPEKTIZAffOMl
A v str. ceresitna družba * 0.1 Dunaj. X VIHA
Marfins Sirasse 71. Telefon
S F
Najfinejše vseh z>no.mh
Ženttna ponudba!
Inteligenten, značajen mož v sredini 40 let, vdovec z 2 majhnima zaljšima dekletoma, posestnik velike hiše in umetnih mlinov v nekem lepem mestu na Štajerskem, tudi strokovnjak glasbe, sc želi takoj poročiti z iično gospodično, ki je zmožna slovenskega in nemškega jezika, ima ljubezen do otrok in veselje do gospodarstva ter okoli 8000 K premoženja. — Prijazni dopisi s fotografijo blagovolijo se poslati na uprav. »Slovenskega
Naroda^ pod naslovom „Srečen zakon".
3488
Vinko jfiajdič
i im v i
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano naj boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 66 V Liubliani: rodorašu. Trnovem, Kočevju, Trste OjHei, Celovca, Seljaka, Bolcanu, UOmOStU, Tri-
dentu, Zadru, S p h! e tu, toceanovem, Kotoru, Sarajevu in rulju.
Brzojavi: Voljeni milu, Kranj.
--- n" nrr
i
Kje, pove upravuištvo »Slov. Naroda«.
izvrstno zastreljene, najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih tvorniških cenah c. kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, i Most it. 1103 (Češko). Lankastrce-dvo-cevke z jeklenimi cevmi K 38—, 48—, 55*—, 62 —, 75*— in naprej. Hammerla dvocevke, samonapenjalec brez petelinov nov model, trojni Greenerjev zaklep, varnostna priprava K 112— Nafvečjo izbiro lovskih pušk in samokresov dobite v ssofem glavnem katalogu s 3000 slikami, ki ae vsakomur po* šlfe zasloni in poštnine prosto. 2923
Stanovanja
išče gospodična pri fini rodbini, s katero bi mogla hoditi k rasnim zabavam. Zglasiti se je v »Prvi anončni pisarni« Frančiškanska ulica Stev. 8. 3512
Najcncju varnosti:
Mini aparat
št. 8710 zelo priprave* ki u ribi brez mirnosti, fino ponifcijan. z mrezu klinjo. jaki priporofjjii zi neizkušene, ker je vsaka ra ■itn izključena, krije ratno taki hitra kot britev, kornad I 220. Kaj cenej« i. poiikljam krilni aparati z dobra himio klifljo K 1*30 St.8710' ..Istiaparat z 3 dvoranici Min jami
K 2*80. Dvomu rezervno kiinje komad 30 h, turat R 3 20. Brez rizika! Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju priznano zmožna svetovna tvrdu Jan Konrad, t. io kr. dvorni dobavitelj v Mostu $t. 1158. Čefto. Zahtevajte po dopisnic: noj bogato ilostrovan glavni katalog s ta 4000 slikami, ki ga pošiljam gratis in frar-.ko. 2923
Orehe
v vsaki množini kupuje po .*. solidnih cenah tvrdka .\
I. A. Hortmonn nosi. fl. Tomclič
1-■ v Ljubljani, Marije Terezije cesta. E
Tvrdka oddaja najboljše vrste
If HAtnnivi   zdrav in brezhiben v
vsaki množini tudi cele vagone po prav solidni nizki ceni. .\
Ilica 40
Skrbio, Zagreb
Z električnim pogonom urejena tvornica ža-iazij, železnih In lesenih rolet za okna in trgovine, vseh vrst platnenih in lesenih tkanih rolet, lz platna, damasta, gradla satina,
ripsa itd.
——- Cenovniki in proračuni na zahtevo zastonj. —^— Telefon štev. 492. Mam Telefon štev. 492.
Najboljši Ceno pOStoijno perje!
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 243 K; prima polbelega 2 80 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; kg velefinejja snežnobelega, puljenega. 6*40 Iv, S K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K.
Naročila »d i k£ naprti franko. 2682
ZSotoDlIene postelje lts sFsus
nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema rglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm žir,  polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim  puhastim perjem 16 K*, napol puh 20 K; puh 3-50, 4 K. Perni niča, 90 cm dolga, črtastega gradla, 1
od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neuoajaioče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.     S Benisch, Desenice št. 767, ueško.
perzijske preproge došle.
Prodaja in popravljanje Selenburgova ulica 6.
Samo kratek čas!
3517
Tam tudi vsak lahko vidi tkanje pristnega gobelina.
Razdajali bomo 3000 parov čevljev.
O   ICIII1   ICVijl vam
Skleninili smo, da bomo v svrho uvedbe naše izvrstne chevr. usnjate čevlje na trakov* in sicer 3000 parov zastonj razdajali samo proti povrnitvi delavske plače K 12"— za S pare čevljev. Naši čevlji so veleelegantni, iz najboljšega usnja (moderna oblika, trdni) in stanejo sicer triji pari K 36'—. S temi čevlji Vam pravzaprav naklonimo darilo in pristavljamo samo pogoj, da naše čevlje priporočate med svojimi znanci. Razumljivo je, da Vam poSljemo samo resnično dobre in brezhibne čevlje ker po Vašem priporočilu računamo na nadaljna naročila in šele iz teh upamo zaslužiti. Vprašanja po naših breaplačnlh čevljih so jako pogosta in bo torej zaloga, kolikor je je na razpolago najbrž kmalu izčrpana. Ako hočete porabiti to priliko, ki se Vam bo težko nudila še kdaj, nam s prvo pošto pošljite naročil, in dobili boste S paro čevljev, s katerimi boste gotovo zadovoljni. Dobavimo Vam prav po Vaši izbiri moške ali ženske čevlje na trakove iz najboljšega usnja vsake zaželjene številke ali po centimeterski meri. Ako ne ugajajo, vzamemo čevlje nazaj, torej vsak riziko izključen. — Čevlje pošiljamo po povzetju ali denar naprej. 3506
Tvornica čevljev Osvriecim št. 323.
in okusne porabne in darilne predmete vseh vrst dobite v najbogatejši izberi v mojem glavnem katalogu z okoli 4000 slikami, ki se pošlje na zahtevo vsakomur gratis in franko. C. in kr. dvorni dobavitelj
JAN KONRAD, Most M 1174. takt.
Proda so pritlična
HIŠA
z vrtom in lastnim vodnjakom za nizko ceno K 7000 na »Cesti dveh cesarjev« Št. 10. Natančneje se poizve pri gosp. Antonu Hribarju, Rudnik št. 47.
JCiša z gostilno
v bližini Ljubljane 3472
se odda s 1. novembrom v najem ali se proda.
Pri hi&i so prostorne, zračne kleti za ▼ najem. — Kdo, pove upravništvo ::        »Slovenskega Naroda«.
Mit
od
v vsaki množini kupuje
po najvišjih cenah  proti takojšnjemu
plačilu E. Rooss v Kranju.
1 mm.....1—amnt m n ■ 1 inimfnu) ■«1111, a
Zaradi preselitve se proda
enonadstropna hiša
z gostilno in mesarsko obrtjo
kakor tudi sobe za tujce v nekem mestu na Kranjskem  za 12.000 kron.
Takoj se plača polovico. Eventualno se da tudi v najem. — Več pov<:
Iv. Kernc, Hilšerjeva ulica 12 v Ljubljani.
doseže vsak povsod, v tovarni, delavnici 3252        tudi v najmanjši občini
:: stalen iii velik postranski zaslozek, ::
lahko bre^ izgube časa, denarja in zlasti brez posebnega znanja. Brez konkurence. Vse dopise in denarne pošiljatve naslovit •
Josei Brožo, Kardaš. Rečica, Češko.
Krojaštvo
se priporoča, za
; 182
Najnovejši kroj. najokusnejša izvršitev, najnižje cone.
Josip Ahčin,
krojaški mojster
Dunajska Gesta 5, Gajeva ulica 2.
Uradno dovoljena, že 15 let obstoječa najstarejša ljubljanska
G. Fiux
Poljanska cesta št. 6, pritličje
2 minuti od tržnega prostora (preje   Gosposka   ulica   ste«. 0), priporoča in namešča le boljše
vrste
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih slnteb, zlasti za iecske
Vestna in kolikor moino hitra postrežba zagotovljena. 5508
Pri vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor.
Prima orodje za žaganje deščic.
Izdelovanje predmetov z zagaojem cescic je jaku podučno in lepo opravilo za staro in mlado v prostih urah. — Nr. 0.;07, prima orodje za Žaganje deščic, pritrjeno na močnem kartonu, s 7 orodji in predlogo, kompletno K 3*—. — Nr. °3C8, ravno tisto toda z 10 prima orodji in predlogo K 5*—. Nr. 9310, prima garnitura za žaganje deščic v smrekovi omarici s pokrovčkom in 9 prima orodji K 7*30. Največja izbira orodja za zagaije v mojem glavnem katalogu. Brez rizika. Zamena dovoljen ali denar nazaj. — Po povzetji razpošilja c. is kr. dvorni dobavitelj JAM KONRAD, razpošiljevainik v Mosta št. 1161. .'. .'. .-. (Će&ko.) a .-. /. .. Glavni katalog z okoli 4000 slikami na zahtevo vsakomur gratis in franko. 2923
1239
5
CB
.H9
54
C-D
•
S *
Cenj. občinstvu naznanjamo,  da smo priznano dobro
Laško kuhinjo
(nasproti glavno pošte — pri „Malitu")
novo preuredili in starega, dobro poznatega kuharja »Senatorja« zopet pridobil!.
Motam so sprejmejo deklice v kuhinjski ponk ter se lahko abonira na dobro hrano.
Za obilen obisk se priporoča 3404 Nova direkcija.
t s.
o- 5
• N< ■ (D
nova. z najmodernejšimi stroji in električnim 1179 tokom urejena
tvornica zalazi j y rolet, lesenih in železnih rolojev za okna. prodajalnice itd.
Ingres, Marijo umerile nI. 8.
Telefon 1324. Telefon 1324
Ceniki, troškovnik! in vzorci zastonj in (ranko.
Strojnik
z izkušnjo za kurjača 00 takoi iiio
za tvorniško podjetje. Pismene ponudbe z navedbo starosti, stana, dosedanjega službovanja in zahtevo plače na uprav »Slov. Naroda.« pod „Strolnlk" 3393
iz prve roke se dobe le v
ateljeju za gramofone
I.
Cene nizke.
3192
Postrežba točoa.
Stari
ilUluli v Ljubljani
trg (j !jj
štev. 21  H. II
Velika zalega damskih klobukov.
mm- Ogled klobukov brez obveznosti nakupa. ~m
Sprejemajo se popravila. Pošilja se tudi na izbiro.
•v
Zaini   klobuki   vedno v zalogi.
i
Sodna ulioa it- 5.
Velika tvornička zaloga.
Gramofon za gostilničarje z magnetnim vmetora, popolnoma sam delujoč, začne in
jenja sam K 80*— Enoletno pismeno jam« stvo. Pišite po cenik. Igle K 1-50 za 1000 Velika zaloga gramo-.*.   fonskih plošč. .*.
Pazite natančno na naslov.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljsko premogokopne dražbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland-comcnt v vedno enakomerni, vse od avstrijskega  društva  inženirjev  in  arhitektov   določene  predpise glede Hakovne in
podorne trdote daleč nadkrllfntoci dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala 2438
raznih   uradov   in  naj si ovi te j šib   tvrdk   so   na razpolago
Centralni urad: Dunaj, I., Maximilianstrasse 9.
Pozor!    Ugodna prilika! Pozor!
Dne 6. novembra t. 1.
se
potom v I Hotel Turist"
Smirenske imit. stenske preproge.
St. 2097, Ia kakovost, na obeh straneh popolnoma enaka različnih vzorcev, n. pr. srne, tiger, lisica, labod, gnom, lev, pes 2 papigi, v lepih barvah, okoli 100 cm širok, 200 cm dolg, komad samo K 5-60. — St. 2098. Isti z vzorci n. pr. srna, jelen, lev, ležeč pes, 90 cm širok, okoli 180 cm dolg, samo K 4*80. Največja izbira namiznih in posteljnih garnitur, flanelastih posteljnih odej, koltrov itd. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošiljanje po povzetju ali denar naprej. Raz-pošiljalnica JAN KONRAD, c. in kr. dvomi dobavitelj Most št. 1155 (Češko). Glavni katalog z okoli4000 slikami na zahtevanje gratis in franko. 2923
v prometno najboljši legi z zemljiščem vlož. štev. 62.
Dražba se vrši pri c. kr. okrajni sodniji v Radovljici dne 6. novembra t. I. ob 10. url dopoldne, koder je tudi te prej zvedeti draibene
pogoje (v sobi štev. 31). 3510
Podjetni gostilničar, kateri išče priliko dobrega :-:    zaslužka, naj se zanima za to priložnost. :-:
Prva naivena športna fvrdka itr, zlatnine in srebrnine
. SUTTNER
LJubljana, Mestni trg (nasproti rotovža) in Sv. Petra testa 8
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna       „ -     - M „ 9-70 „
14 kar. zlata   ,,    „     .   .   . w „ 44-— „
Nikelnasta damska „ z verižico „ 8*50
Prava srebrna „    „ „     „ „ „ 9-50
14 kar. zlata „    „     .  •   . M „20-—
Uhani zlato na srebro   .  •  . „ „ 1*80
14 kar. zlati uhani..... „ M 4*50
Lastna tovarna ur v Švici.
Tovarniška znamka „Iko
14
Telefon št. 273. Telefon št. 237.
"•►v •'.
-•5 ..-V-
knjigarn
Kralj jrtatjaž.
Zgodovinska povest; spisal Fr. Remec.
Cena 2 K, s pošto K 2-20.
Pravkar je izšla v drugi izdaji prekrasna zgodovinska povest »Kralj Matjaž«, ki spada med najbolj čitane knjige in po kateri občinstvo vedno ^nova vprašuje.
Čez trnje do sreče.
Spisal Senčar.
Cena broš. K 1-20, vez. K 2-20, s pošto 20 v več.
Zelo zanimiv roman, poln interesantnega dejanja.
Rdeči smeh.
Spisal Leonid Andrejev. Preložil Vladimir Levstik. Cena broš. R 1-40, vez. H 2-40, s pošto 20 v več.
V tem „odlomku najdenega rokopisa" so popisane strahote vojne in iz nje porajajoče se pijanosti krvi in blaznosti.
Spisal V. Beneš-Sumav-kv. Cena broš. R 1*50, vez. 2-50, s pošto 20 v već.
Ta  odlični  roman  podaja  zanimivo in pretresljivo sliko iz narodne  t življenja in priča, kako nemška Žena uničevalno vpliva na slovanskega moža.
Undina.
Spisal Andre Thcuriet.
Cena 90 v, s pošto 10 v već.
Eden najljubeznivejših  francoskih pisateljev je v tej  knjigi  podal dražestno povest, ki jo je svetovna kritika uvrstila med nesmrtna dela.
V SMenMh ulici
Roman; spisal Fr. Remec.
Cena broš. K 1-50, vez. K 2-50, s pošte 20 v več.
To je ginljiv roman iz ljubljanske preteklosti, slika življenje iz tedanjih malomeščanskih in gosposkih krogov, tragedija dekleta, ki je vzraslo v Stu-dentovskih ulicah, a je pogledalo v aristokratske kroge Gospodskih ulic in to poplačalo s svojo življensko srečo.
Lito nos a malo.
Zgodovinski roman; spisal Vladimir Vesel. Cena S 1*40, vez. K 2*20, s poŠto 20 v već.
Koncem 15. stoletja se je pripravljal na Slovenskem kmetski punt. Kmetsko ljudstvo je takrat strahovito trpelo in vrh tega so duhovske in posvetne oblasti trpinčile ljudstvo zaradi domnevanega čarovništva. Ponekod so požgali vse prebivalce kake vasi, ker so bili osumljeni čarovništva. Vse to nam popisuje pisatelj v tem velezanimfvem romanu.
Zadnji rodovine JJenalja.
Spisal Fr. Remec Cena R 1-50, s pošto R 1*70.
Velezanimiv zgodovinski roman iz časa rokovnjaškega gibanja na Kranjskem.
in
Cena --80 v, vez. R 1-00. a pošto 20 v već.
Ta mična ljubezenska povest se je občinstvu prav posebno prikupila. Dejanje se vrši za časa zadnje avstrijsko-turške vojske, ki jo je vodil princ Evgen. V povesti je popisano, kako izvrši strahopeten Človek občudovanja vredna junaštva, samo da bi se opral pred tisto, ki jo ljubi.
Strahovalci Mali lord. ! dveh kron.
Spisal Fr. Lipič. Cena broš. R 2-—, vez. R 4*—, a pošto 40 v već.
Velezanimiv roman izza časa velikih bojev med pomorskimi razbojniki, turškim ce-sarstrom in beneško republiko.
Spisal Ivan Cankar. Cena broš. R 1-50, vez. R 2-50, a pošto 20 v več.
Najbolj ljudska in ena najlepših povesti, kar jih je spisal Cankar.
zen
re.
Roman; spisal Fr. Remec. Cena broš. R 1-50, vez. R 2-50, a pošto 20 v vaš.
Ozadje tega romana je zgodovinsko. Dejanje se vrši v Ljubljani in njeni okolici v časih Napoleonove Ilirije, v krogih francoskih in domačih aristo-kratov, med katere je stopilo slovensko dekle, ki v svetosti svoje ljubezni doprinese plemenite žrtve, dokler se naposled tudi njej ne nasmeje sreča
Spisal F. H. Burnett.
Cena broš. R 1-60, vez. 2-60, a pošto 20 v več.
To knjigo veselja, kakor je kritika Imenovala to presrčno povest so po izgledu mestnega šolskega nadzornika sprejeli v šolarske knjižnice vsi šolski voditelji, ki jim je res mar, da mladina kaj dobrega čiu
o narodnem gospodarstvu
Spisal Valentin Zun. Cena R 3-—, s posto R 3-20.
To je najpopolnejše in najtemeljitejše delo o narodnem gospodarstvu v slovenskem jeziku. Ta knjiga je absolutno potrebna za vsakega, kdor deluje na narodnogospodarskem polju, zlasti za vsakega posojil ničarja.
Vesela povest iz ljubljanske preteklosti. Cona broš. R 1- , vez. R 1-80, a pošto 10 v već.
Kdor se hoče prav od srca nasmejati, naj Čita to knjigo, ki je polna
drastične komike in prešernega humorja.
Ljubljana m Prešernova ulica 7 m Ljubljana
14
6
19
L2
MWY
02
3921
QD
75
546
5246
57
07
77
42