Pošinina plačana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki 1 Din. TRGOVSKI L »ST Ča§op!§ za trgovino, industrijo in ou» J Jana °a. UiedniSivo in upravnistvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za čej,v*. 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. LJUBLJANA, dne 12. junija 1923. ŠTEV. 67. Ivan Mohorič: Razvoj telefonskega in brzojavnega omrežja v Sloveniji. Zbornični okoliš je bil do svetovne v°jne pod Avstrijo glede telefonskega omrežja napram drugim pokrajinam na zadnjem mestu. Na ozemlju sedanje Slovenije nismo imeli poštnega in brzojavnega ravnateljstva in je spadala Kranjska pod ravnateljstvo v Trstu in Štajerska pa pod graško ravnateljstvo, ki sta seveda v prvi vrsti skrbeli za razvoj svojih ožjih okolišev. Stanje pred vojno. Na Kranjskem je bilo leta 1915 ob izbruhu vojne z Italijo 1.145 km državnih telegrafskih vodov, 48 km železniško-lelegrafskega voda, torej skupno 1.193 km brzojavnih vodov. Dolžina brzojavnih žic je znašala na teh vodih 5.741 km. Kranjska je imela 1y9 državnih brzojavnih uradov, med njimi samo enega, in sicer v Ljub-iiam s permanentno službo. Železniških brzojavnih uradov je bilo 77, privaten samo eden, torej skupno 187. Medkrajevno telefonsko omrežje je obsegalo pravzaprav samo tri tianzitne vode z Dunaja proti Trstu in je merilo na Kranjskem 331 km, dolžina žic pa je znašala 1.201 km. Krajevna telefonska mreža je obstojala samo v Ljubljani in za službene namene je bila telefonska centrala tudi v Postojni za omejitev napak. Celokupno krajevno telefonsko omrežje je merilo 474 km, inedted ko je število vseh telefonskih abonentov znašalo 469. Na spodnjem Štajerskem in v Prekmurju, glede katerega sicer nimamo posebne statistike, je bilo v tem oziru vendarle mnogo boljše. Razvoj med vojno. Naklučje je hotelo, da je postala seaanja Slovenija od leta 1915 na-prej ožje vojno ozemlje, sedež najrazličnejših poveljstev in čet ter taborišč, ki so brezpogojno rabili telefonske zveze. Toda vodi in zveze, ki so bile zgrajene med vojno, nosijo povečini provizoričen značaj, ker so deloma zgrajene s kabli kot provizorni vodi, deloma pa z železno žico, ki za mirodobni trgovski promet ni vporabna. Omrežje se je tekom vojne znatno razvilo in tako je bilo začetkom januarja leta 1919 v Sloveniji 1.645-505 kilometrov telegrafskih prog in 6.398-206 km telegrafskih vodov. Telefonske trase pa so znašale že 642-422 km, medtem ko so telefonski n odi merili 6.314-553 km. Interesantna je bila izpeljava brzojavnih vodov ob štajersko-kranjski meji, kjer je na vsakem bregu vodil poseben brzojavni vod, preko Save pa ni zveze, ludi drugod so manjkale na kratke razdalje brzojavne zveze, da se je moralo pošiljati brzojavke po velikanskih ovinkih na proti ležečo postajo. Brzojavke iz Krškega v Krško vas se mora pošiljati preko Ljubljane in Novega mesta; brzojavke iz Kočevja v Delnice pa preko Ljubljane, Rakeka in Prezida. Brzojavke iz Metlike v Karlovac morajo preko Novega mesta na Jesenice na Savi in preko Zagreba v Karlovac. Napredek po prevratu. Novoosvobojeno poštno in brzojavno ravnateljstvo v Ljubljani je šlo 2 vso vnemo na delo, da odstrani v Prvi vrsti provizorne naprave v Slo-Veniji ter jih z vsem razpoložljivim materijalom polagoma nadomesti z definitivnim. Trgovska in obrtniška zbornica je takoj 1919 predložila dež. vladi obširno spomenico glede dograditve telefonskega omrežja in uporabe demobilizacijskega ma-terijala v te svrhe. Naraščajoča industrija, mnogobrojne nove trgovske tvrdke, kakor tudi večji obrtniki so vsled izpremenjenih razmer in nestalnih gospodarskih prilik potrebovali nujno telefonske zveze in iz vseh večjih industrijskih in trgovskih krajev so prihajale na zbornico in na ravnateljstvo prošnje za odobritev telefonskih krajevnih central in za zgradbo telefonskih naročniških postaj. Zanimanje za brzojavne zveze je popolnoma ponehalo in brzojavni promet je sploh začel pojemati in padati. Videti je bilo, da je občilo, ki odgovarja praktičnim potrebam gospodarskih krogov v modernem prometu, le telefon. Trgovska zbornica je incijativno, kakor tudi na predloge raznih krajevnih organizacij in interesentov z mnogimi spomenicami in reči moramo skoraj vedno z uspehom pokrenila vprašanje novih spojev in central. V štirih letih po prevratu, od začetka leta 1919 pa do konca 1922 se je zgradilo v Sloveniji 56.895 km telefonskih prog z 103-690 km telegrafskimi vodi. Telefonskih prog pa je bilo zgrajenih v istem času 752-695 km s 3.597032 telefonskimi vodi, tako, da je znašala 31. decembra 1922 telegrafska mreža v Sloveniji 1.702-400 km prog z 6.502-896 vodi. Telefonsko omrežje pa je merilo 1.395-117 km prog z 9.911-585 km vodi, ali z drugimi besedani povedano, da se je v tem času dolžina telefonskih prog v Sloveniji podvojila, medtem ko je dolžina telefonskih vodov napredovala za nad 50 odstotkov. Danes imamo v Sloveniji 178 državnih brzojavnih postaj, nevštevši železniške brzojavne urade, katere poštna uprava souporablja za brzojavno službo, in 125 telefonskih central, med njimi 24 takih, ki posredujejo tudi brzojavke, s 1.441 telefonskimi naročniki. V navedenih 4 letih po prevratu se je otvorilo: 74 novih telefonskih central in je bilo zgrajenih 679 glavnih telefonskih postaj za telefonske abonente z 62 zunanjimi stranskimi postajami in 404 notranjimi postajami V zadnjem času so bila vpeljala nekatera večja podjetja automati-čne domače centrale za notranji promet. Otvorilo se je leta 1Q1Q — 29, 1920 — 16, 1921 — 8 1922 11 a Sra?23 d°Seda' 10 ’lelefonslun- 1921, Uradni list št. 90 ^‘službenih prejemkih do 30.000 K Sl’ 45000 K 40do 60.000 K 30%, do 80 000 K 20% in dol00.000 ron 10%. Lestvica pa je preurejena takole : Od službenih prejemkov (po odbitku označenih odstotkov) in sicer: od 30.000 K do izpod 40.000 K 1 %, od 40.000 K do izpod 50.000 K 2%, /O j od 50.000 K do izpod 65.000 K 3_ od 65.000 K do izpod 80.000 K 4%, od 80.000 K do izpod 100.000 K od 100.000 K ali več Plačarina v prvi stopnji (do izpod 40.000 K) je oproščena tudi državnega pribitka in avtonomnih doklad. Razlika je v obdačbi uprav velikanska. Po prvotni lestvici bi bilo plačati, n. pr. od službenih prejemkov (po odbitku draginjskih doklad) v znesku 32.000 K v Ljubljani na pla-čarini z dokladami in z invalidnim davkom vred 5012 K, medtem ko je plačati po novi lestvici, z invalidnim davkom vred, samo 368 K. Razlika znaša torej 4644 K. Davčna administracija v Ljubljani pa razpošilja te dni plačilne pozive na trgovce, zadruge itd. ter so v njih preračunjene plačarina in potem seveda tudi doklade in invalidski davek dosledno še po stari lestvici, kakor da bi ravno ona sama ne vedela za olajšavo, ki si jo je trgovski stan z mujo priboril. Zadeva je preveč zamotana, da bi jo mogel vsak trgovec ali pa vsak uslužbenec sam uvideti in napraviti do 20. t. m. priziv, ki ga stane razen dela še kolek za 10 Din. Pomota je generalna in zagrešila jo je davčna administracija sama. Finančno upravo prosimo zaradi tega nujno, da zaukaže pomoto uradnim potom tudi sama popraviti, ne glede na to, ali se stranka zoper predpis pritoži ali ne. To prosimo s čim večjo upravičenostjo, ker vendar ne gre, da bi se zahteval priziv od vsakega uslužbenca posebej, zlasti ker ravno on navadno še ne ve ne ničesar o predpisu; službodajalčev priziv bi pa povzročil odpis plačarine samo zanj^ ne pa tudi za uslužbenca. — Končni efekt bi bil pa isti, da bi moral trgovec vse sam plačati. Tudi je rok do 20. t. m. prekratek, da bi mogli vložiti vsi prizadeti uslužben-ci sami pravočasno svoje prizive. lamstvo pošte za prevzete pošiljatve. Za trgovstvo, ki vrši pretežni del svojega prometa potom pošt, je ne-obhodno potrebno, da je o predpisih in pogojih za jamstvo pošte za prevzete pošiljatve v vseh podrobnostih informirano. Drugače je trgovcu nemogoče sestaviti pravilno reklamacijo in odškodninsko zahtevo. Zato smo smatrali za potrebno, da objavimo sedaj veljavne predpise in določbe glede poštnega jamstva. Jamstvo za navadne pismene pošiljke. Za navadne pismene pošiljke pošta sploh ne jamči. Za izgubo in poškodbo pisemskih pošiljk, za zmanjšanje ali izgubo vsebine, za napačno poslovanje ali za zakasnitev pri poslovanju s takimi Pošiljkami, pa tudi za posledice iz vsega tega ne prevzame pošta nobene materijalne odgovornosti in ne daje nobene odškodnine. Na opravičene pritožbe, ki se nanašajo na kakršnokoli pošiljko, uvede pošta v vsakem oziru preiskavo in obvesti o uspehu preiskave prejemnika oziroma pošiljatelja. Jamstvo za priporočene pošiljke. V noranjem prometu daje pošta pošiljatelju za izgubljeno priporočeno pošiljko, ne glede na vsebino odškodnino 50 dinarjev, ako je po pošiljki poizvedoval v roku enega leta od dneva predaje in izročil pismeno zahtevo o odškodnini v roku treh mesecev po prejemu končno rešene poizvednice. Če je izgube pošiljke kriva višja sila (vis major), se ne da-io odškodnine. Naslovniku se izplača ta odškodnina le tedaj, ako je pošiljatelj svojo pravico njemu odstopil. Za poškodbo, delno ali popolno izgubo vsebine, za napačno poslovanje ali za zakasnitve priporočenih pošiljk in za posledice iz vsega iega pošta ni odgovorna. Prav tako ni posla odgovorna in ne daje nobene c dškodnine takrat, kadar je lega kuva višja sila (vis major), na prim. požar, poplava, trčenje vlakov, razbitje ladje, itd. V primerih nepremagljive višje sile je pošta dolžna pošiljatelje izgubljenih ali uničenih pošiljk, kolikor jih more ugotoviti, o usodi njih pošiljk obvestiti. V vojnem času sme poštna uprava jamstvo omejiti. Za denar ali druge vrednostne reči, ki so bile v priporočenem pismu, pa so iz njega izginile, dobi pošiljatelj oziroma naslovnik samo tedaj odškodnino, ako se posreči krivca najti in znesek odškodnine iz niega izterjati. Ako je bila priporočena pošiljka po krivdi poštnega uslužbenca napačno dostavljena, pa se pošiljka oziroma njena vsebina ne more nazaj dobiti, se smatra priporočena pošiljka za izgubljeno in se pošiljatelju izplača predpisana odškodnina. Za službene priporočene pošiljke, ki so oproščene od poštnih pristojbin, se ne daje odškodnina. Izjema so one od poštnih pristojbin oproščene priporočene pošiljke, za karete je priporočnina plačana. Za odkupne priporočene pošiljke je pošta odgovorna tako, kakor za vsako drugo priporočeno pošiljko, dokler jih ne dostavi, pozneje pa za znesek odkupnine. Jamstvo za nakaznice. Pri nakaznicah jamči pošta samo /a vplačani znesek. Z.a izgubo ali zakasnitve, za napačno izplačilo, ki ga je zakrivil pošiljatelj z nezadostnim ali z nepravilnim naslovom in za posledice iz vsega tega, pošta ni odgovorna. Tam, kjer se izplačujejo nakazni-ški zneski na pošti, preneha jamstvo pošte kakor hitro se nakaznica pravilno dostavi, ker se izplačuje na-kazniški znesek prinašalcu pravilno podpisane nakaznice, ne da bi moral dokazati svojo opravičenost in istovetnost. Ako ni nakaznišk. zneska v roku enega leta nihče zahteval, ga izplača pošta v roku treh let po predaji, če se more iz pošnih listin dognati, da je bila nakaznica vplačana in da še ni izplačana. Po treh letih izgubi pošiljatelj pravico do nakazniškega zneska. Jamstvo za poštne naloge. Za priporočena pisma, v katerih so poštni nalogi, in za ona pisma, v katerih so vrnjene ali za naslovnika poslane terjatvene listine, jamči pošta, razen če je izgube kriva višja sila, tako kakor za vsako drugo priporočeno pismo. Za znesek, ki je bil izterjan na podlagi terjatvene listine poštnega naloga, pa jamči pošta tako, kakor za nakazniški znesek. Ako se terjatvena listina dolžniku dostavi, ne da bi plačal dolg, ali če se listina po otvoritvi naložnega pisma na pošti izgubi, jamči pošta za dejansko škodo, pa samo do višine zneska, ki bi ga morala od dolžnika izterjali, s pogojem, da odstopi pošiljatelj svojo terjatev pošti. Pošta ne jamči za izgubo dobička, niti za škodo zaradi prepozne oprave, prepoznega pokaza itd. (Konec prih.) 1. Mohorič. Stanje trgovskega strokovnega in nadaljevalnega šolstva v Sloveniji. (Konec.) 10. Sosveti za trgovsko šolstvo. Potrebno bi bilo, da bi se osnoval pri ministrstvu poseben odbor za trgovsko šolstvo, kakor obstoja v mali obliki v Ljubljani, pri trgovski akademiji, ki bi odločeval v strokovnih zadevah in dajal nasvete ministrstvu. Poleg tega bi bilo želeti, da skliče oddelek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani odnosno trgovska zbornica anketo o trgovskem šolstvu, na katero bi bilo povabiti razen učiteljskih zborov tudi zastopnike trgovskih organizacij, denarnih zavodov in zadrug, da pridemo enkrat v tem predmetu na jasno in se zjedinimo na nekak program dela. Ministrstvo v Beogradu je glede trgovskega šolstva čisto pasivno. Ne vem ali se ne more vživeti v potrebe naše nove države in se ne more iz okvirja nekdanje Srbije zamisliti v naloge moderne države in ali ne vidi kaj storijo v tem oziru druge države. Dosedaj ni izdalo nikakih organizatornih in administrativnih predpisov za te šole. Vse kar imamo je še iz prejšnjih dob. Trgovskemu šolstvu je treba posvetiti mnogo pažnje. Apelirati ne samo na državo, marveč tudi gre-mije kot trgovske stanovske organizacije, v katerih delovnem programu se nahaja skrb za strokovno izobrazbo naraščaja. Ako hočemo, da se razvijemo iz naših malih razmer, da se osamosvojimo v veletrgovini, da napredujemo iz malih kramarskih razmer in primitivnega mešetarjenja ter neproduktivnega barantanja do moderne tehnike trgovanja, potem moramo graditi tu na vseh koncih in krajih, da zgradimo in izpopolnimo naše trgovsko šolstvo v polnem obsegu. Dela imamo tu vsi dosti, najmanj za eno desetletje in tudi prilike, da praktično dokažemo svoj stanovski ponos na izpopolnjevanju izobrazbe in na strokovnem napredku. Kakor sem že omenjal, je treba izpopolniti knjižnice šol z moderno trgovsko literaturo, na primer z nemško, ki nam je vsem najlažje dostopna in ki je zelo bogata, dobra in temeljita. Ona obsega nebroj monografij o posameznih trgovskih strokah, znanostih in poslovanju. 11. Naša trgovska strokovna literatura. Treba je pa tudi, da začnemo misliti na času in razmeram primerno pomnožitev naše skromne domače slovenske trgovske literature in sicer z razvojem strokovnega perijo-dičnega tiska, kakor tudi z izdajanjem knjižnih del in sicer prevodov in originalnih študij. Potrebujemo šolskih knjig za učne zavode, dalje praktičnih vodnikov za samouke in teoretičnih del o narodnem gospodarstvu. Zelo bi se lahko pospešil razvoj te literature, ako bi se letno pri trgovski zbornici ali pri kakem drugem zavodu razpisale pisateljske nagrade za strokovne študije na primer o položaju, stanju in razvoju naše lesne trgovine, živinske trgovine, vinske trgovine in trgovine s poljskimi pridelki, v katerih bi se natančno opisala tehnika trgovanja, trgovski običaji, vsa za to stroko vpoštev prihajajoča vprašanja izvozne trgovske politike, carine, železniških in plovnih tarif, primerjalo našo trgovino z raznimi visokoraz-vitimi inozemskimi državami in raz-motrivale možnosti našega razvoja z zboljšanjem produkcije in kreditne ter kupčijske organizacije. Izdajo takih študij bi lahko omogočila ena sama veletvrdka te ali one stroke in koristilo pa bi se s tem vsem. Tu je prilika, da pokažejo trgovci razumevanje za velike naloge sedanjosti. Vsa naša strokovna trgovska literatura, ki jo imamo, je ustvarjena v težkih časih probujanja z velikim trudom in požrtvovalnostjo par oseb ob splošnem dezinteresu velike večine trgovstva. Največjo zaslugo si je na tem polju pridobilo slovensko trgovsko društvo »Merkur,« ki je tekom svojega dosedanjega dvajsetletnega obstoja izdalo poleg gospodarske revije »Slovenski trgovski vestnik« odnosno od 15. aprila 1919 »Narodno-gospodarski Vestnik« in »Trgovskega koledarja«, ki je izhajal od 1907 do 1915, še sledeče knjige: Menjično pravo (2 izdaji leta 1904 in 1921), Trgovska korespondenca (1913 in 1920), Knjigovodstvo 1908 in Trgovsko računstvo v treh delih. Poleg tega pa je omeniti še brošure o železniških predpisih, so-trudniškem zakonu in pokojninskem zavarovanju. Mnogo važnih strokovnih knjig )e izdala zaloga šolskih knjig v Ljubljani. Med publikacijami bi bilo posebno omeniti: Sičeve: Računske naloge za trgovske šole; Verbicevo Blagoznanstvo v dveh delih; dal]e Kleibl-Volčevo Trgovsko korespondenco, Čebularjevo Knjigovodstvo, Računstvo za lesne obrti, Knjigovodstvo za lesne obrti in vadbemce za nadaljevalne šole. Za nadaljna potrebna dela so rokopisi že pripravljeni, ni pa kredita za njih izdanje, ker je bila postavka 60.000 Din za subvencioniranje izdajanja trgovskih šolskih knjig črtana. Pouk brez knjig je seveda zelo otežkočen in zato morajo trgovske organizacije z vso energijo delovati na to, da se ta postavka v državnem proračunu obnovi in da se tudi v nadomestilo za letos izgubljeno subvencijo primerno poviša. SEDANJE STAN1E IN BODOČE NA- lOGE TRGOVSKE STROKOVNE. IZOBRAZBE. Iz krogov trgovcev čujemo sem in tja pritožbe nad zaostalostjo trgovskega naraščaja, kar se mora deloma vknjižiti in na račun splošnih vojnih in povojnih razmer. Pri nekaterih gremijih se je celo že pokrenila misel, da naj bi se v bodoče za vstop v trgovski stan zahtevalo vsaj nekoliko srednješolske izobrazbe. 1 o mnenje je nastalo predvsem radi tega, ker so razmere v nekaterih strokah trgovine zelo neugodne, ker se je vrinila med vojno in po vojni v proste trgovske stroke cela vrsta ljudi, katerim se je sicer posrečilo izkoristiti nekoliko ugodnih, a enako riskantih momentov vojne in povojne konjukture, ki pa v mnogem oziru s svojo nesolidnostjo ne delajo ravno časti našemu trgovskemu stanu. Zelja, odnosno zahteva po višji splošni predizobrazbi naraščaja za trgovski stan je brez dvoma hvalevredna in bi bila za delo strokovnih organizacij odločilnega pomena, ker ima današnja pomanjkljiva iniciativnost večine gremijev svoj izvor v tem, da primanjkuje široke gospodarske informacije našim trgovskim krogom. Vendar je ta ideja vsled absolutne zahteve popolne prostosti trgovskega poklica in proste konkurence v sedanjih časih še težko izpeljiva. Učni efekt nadaljevalnih šol je težko presoditi, ker nam manjkajo za to podrobnejši podatki. Veliko je v tem oziru odvisno od učitelja samega in sicer predvsem ali ima sam kvalifikacijo za pouk na nadaljevalnih šolah, to je ali je absolviral dotični tečaj ali ne, potem pa tudi od njegovega osebnega interesa za gospodarska vprašanja in smisla za presojo praktičnih potreb našega gospodarskega življenja. V tem leži vsa težava in nevarnost, da postanejo nadaljevalne šole več ali manj le nekako razširjeno ponavljanje splošnega pouka osnovnih odnosno meščanskih šol. Zato se tudi mnogi strokovnjaki o nadaljevalnem šolstvu zelo nepovoljno izražajo. Od- delek ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani toži nad tem, da so razmere proračunskih kreditov za šolstvo postale tako žalostne, da ni niti sredstev za nadziranje nadaljevalnih šol po deželi, vsled česar celi instituciji grozi razpad. Ako reasumiramo na kratko sedanje stanje vidimo: 1. da je za sedanjo dobo zelo primerno prirejanje raznih strokovnih tečajev, ki so splošno dostopni, ker je interes izventrgovskih krogov za te komercijelne tečaje mnogo večji, kakor pa interes med trgovstvom samim. Zato je tudi pozdraviti prireditev večernega bančnega tečaja, ki ga je baš te dni otvoril profesor Sič v Ljubljani. Želeti je le, da bi se ta tečaj razširil in s časom prilagodil za izobrazbo uradništva tudi za druge kreditne institucije izven bank. Ti tečaji so izhodišče za ambicijozne ljudi, da si potem sami naprej dopolnjujejo strokovno izobrazbo; 2. s prihodnjim šolskim letom dobimo prve absolvente akademije, iz katere se bo potem vsako leto redno rekrutiral dober naraščaj za veletrgovino in industrijo; 3. program, ki je bil začrtan na prvem vseslovenskem trgovskem shodu leta 1907 v Ljubljani, je danes izveden, ker smo že pred vojno poslovenili do tedaj nemške nadaljevalne šole in po prevratu pa tudi celjsko in mariborsko državno trgovsko šolo. Zato bi bilo želeti, da si na teh uspehih še letos zasnujemo sami v trgovskik organizacijah sporazumno z merodajnimi upravnimi oblastvi program nadaljnjega dela, to je poglobitve in dopolnitve trgovinskega strokovnega pouka, ki ga potrebuje trgovska omladina vsled izpreme-njenih gospodarskih razmer. Kje bi bilo pričeti in kje dopolnjevati, sem naznačil že pri razpravah o posameznih šolah. Preostaja še vprašanje strokovne prosvete za trgovske pomočnike, ki postaja tudi zelo pereče. M koncu bi še pripomnil, da sem lani skušal, da bi vpeljali v Trgovskem listu vsaj tedensko rubriko o našem trgovskem šolstvu, kar pa se mi takrat ni posrečilo. Morda postane s časom zanimanje za to aktualno vprašanje vendarle malo večje. 1 lil H iiiiili! je odvisno, da se pri nas uporablja domači izdelek, kakor so »PEKATETE«. So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Dokazila o plašilu trošarine. V trošarinskem zakonu je uveljavljen princip, da morajo irošarinske oblasti imeti vsak čas možnost, prepričati se, ali je trošarini zavezani predmet dejansko zatrošarinjen ali ne. Za dokaz, da je trošarina plačana, služi pri nekaterih predmetih trošarinski znak, pri drugih pa se mora plačilo trošarine dokazati s posebno listino, in sicer: če je predmet uvožen iz inozemstva, s carinsko deklaracijo, če je izdelan v naši državi, pa s Irošarinsko priznanico (bolelo), spremnico ali sprovodnico. Trošarinskih znakov je več vrst: a) Irošarinski pečat (štampilja); b) Irošarinski svinec (plomba); c) Irošarinski trak in č) Irošarinski žig (punca). Kdaj se devlje na predmet eden ali drugi Irošarinski znak, je odvisno od tega, kako je predmet omotan ali pakovan. Trošarinski pečat (velika irošarin-ska štampilja) se uporablja pri vseh trošarinskih predmetih, uvoženih iz inozemstva — izvzemši kresila — in pri sladkorju, kavnih nadomestkih, kalijevem karbidu ali svečah, ki se izdelujejo v tuzemskih tvornicah. Štampilja ima napis »Državna trošarina plačana — pri carinarnici (pri tvornici sladkorja — tvornici kavnih nadomestkov — pri tvornici sveč — pri tvornici karbida)«. Irošarinski pečat se pritisne pri carinarnici, odnosno v tvornici na vsak tovorek (sod, vrečo, zaboj itd.) in sicer praviloma poleg trgovskega znaka in številke dotičnega to-vorka. Carinarnica pritisne razen tega trošarinski pečat tudi še na račun, ki je priložen deklaraciji ter pristavi uvozno številko in pa dan odprave. Trošarinski svinec (plomba) se devlje na vreče, in sicer tako, da se z njim primeta konca zvezanega ko-nopca (motvoza) na obeh straneh. Svinec se na to pritrdi in žigosa s plombirnimi kleščami, ki utisnejo vanj na eni strani napis »Tvornica N«, na drugi strani pa napis: »Plačana trošarina«. Pri odpiranju plombiranih (zasvin-čenih) vreč, se sme odrezati le ena stran konopca, tako da na drugem koncu konopca ostane viseči trošarinski svinec.. Trošarinski trak se prileplja na manjše trošarinske predmete, posode (steklenice) in zavoje med po-krovcem (zamaškom) in posodo tako da se pretrga, ko se odpre škat-lja, steklenica, zamot i. dr. Dalje se prileplja trošarinski trak tudi na vse sode s trošarini zavezanimi tekočinami izvzemši sode s pivom, žganjem, špiritom in bencinom. Na sode se prileplja trošarinski trak čez čep in čez veho tako, da se mora trak na čepu predreti, čim se zabije v sod pipa, trak na vehi pa se mora pretrgati, čim se potegne veha iz soda. Pri steklenicah se prileplja trošarinski trak čez grlo tako, da pride sredina traku na zamašek, konca pa na grlo in se mora, ko se steklenica odpre, sredina raztrgati, dočim pa ostaneta konca na grlu. Steklenice s pivom se ne opremljajo s trošarinskim trakom. Preden se trakovi uporabijo, se žigosajo z malo Irošarinsko štampi-ljo, ki ima napis: »Plačana državna trošarina«. Razen tega mora dostaviti kontrolni organ na trošarinskem traku še naziv trošarinskega predmeta, njega količino in številko prijave, ob kateri je bila trošarina plačana, na primer: »Konjak, °/10 1,- 351 ali Fino vino, 7/io 1, 403« itd. (Vpisovanje teh podatkov na trošarinskem traku se ponekod zaradi nezadostnega števila trošarinskih organov opušča). Ako se trošarinski predmeti pripravijo v manjše zavoje (n. pr. ste-Idenice), pa se vlože v večje (v zaboj), preden se dado v promet, se irošarinski trak v tvornici ne dene na manjše zavoje (steklenice), nego šele na večje (na zaboj). Zato pa mora oni, ki dobi zaboj, pozneje preskrbeti, da se steklenice (manjši zavoji) takoj po prejemu opremijo s trošarinskimi trakovi. Tako se n. pr. tudi pri sladkorju, ki se prodaja v zavojih po 5 kg, oznakuje v tvornici le zaboj, zabojčki pa se morajo ozna-kovaii šele po prejemu pri prodajalcu. OjDozarjamo pa, da se zavojčki s kavnimi nadomestki (cikorijo, sladno ali žitno kavo) ne oznakujejo več in da zadostuje po novih predpisih velika trošarinska štampilja na zaboju. Trošarinski žig se uporablja edinole pri kresilih. Trošarinska priznanica je potrebna : a) za vsako količino sadnega žganja, ki se kjerkoli prevaža ali prenaša, b) za večje količine piva, špirita in kisove kisline, ki se odpremlja iz notranjščine v kraje v lOkilometer-skem obmejnem pasu ali iz teh krajev v notranjščino, in c) za večje količine sladkorja in kave, ki se odpremlja iz obmejnih krajev v notranjščino ali pa iz enega obmejnega kraja v drug obmejni kraj. Glede trošarinskih priznanic gle) članek »Novi trošarinski pravilnik« v našem listu štev. 99 in 100 iz leta 1921. Predpisi o oznakovanju trošarinskih predmetov so izredne važnosti za vse proizvajalce in prodajalce teh predmetov. Trošarinski predmeti, za katere je predpisano, da morajo imeti znake (pečate, štampilje, žige) ali trakove ali izprevodnice, sprem-nice ali potrdila (bolele, priznanice), se namreč po členu 78. trošarinske-ga pravilnika smatrajo za lihotap-Ijene, kjerkoli se zalotijo v prometu ali poirošku brez njih in se zaplenijo. Povrh tega se obsodi prodajalec ali lastnik predmeta na plačilo redne trošarine in kazni v višini najmanj petkratnega (pri žganju in vinu dvakratnega) zneska redne trošarine. Tako n. pr. se onemu, ki bi nesel prijatelju steklenico žganja, pa bi ne imel potrdila pristojnega oddelka finančne kontrole, da je na to žganje trošarina plačana, žganje zapleni in^lastnik se kaznuje še s približno 25 do 30 dinarji za liter žganja. Prodajalci trošarinskih predmetov so s členom 40. trošarinskega pravilnika izrecno zavezani, da se moralo pri kupovanju predmetov, za Katere je predpisano trošarinsko oznakovanje, uveriti, ali so vsi ti predmeti po predpisih oznakovani ali ne. Ako prodajalci opazijo pri pregledu kakršnokoli nepravilnost, morajo priobčiti pristojnemu trošarin-skemu oblastvu v 48 urah, odkar so Prejeli dotične trošarinske predmete, katero nepravilnost so opazili in od koga so predmete dobili. — (Konec prih.) M. Savič: Haša industrija in obrti. (Nadaljevanje.) V Dalmaciji se izdeluje od pomor-skih višenj, takozv. marask, ma-f askinov sok, ki se prevreva in osla-ia na isti način kakor malinov sok. Ta sok se največ uporablja v Dalmaciji in okolnih krajih, le vrste višnje rastejo v najkrševitejših krajih srednje Dalmacije in sicer na otoku Braču, ki se predeluje v Šibeniku in sicer se s tem pečajo Petrovič in brata Maiavulj. V Splitu W. Morpurgo in S. brajnovič, ki izdelajo ietno okrog 500 hi za celo Dalmacijo. Drugače se te vrste višnje sušijo in jih sušene prodajajo v inozemstvo. Izdeluje pa se tudi potom destilacije prevrelih višenj sloviti liker »maraskino.« V interesu gospodarskega napredka Dalmacije je, da se čimbolj razširi v naši državi uporaba višnjevega soka in maraskina. V Srbiji se izdeluje v vranjskem in niškem okraju žganje iz črešenj in sicer v občini humski, kameniški, kenžeselski, matejeviški, malčanski, orehovaški, sičevaški, oslrovaški, lelašnjiški, malonišiški in medjuro-vaski, toda samo za domačo potrebo. To žganje bi lahko služilo za izvoz v inozemstvo, če bi se dobro Prežgalo (v Švico), ker se ga tam zelo ceni. Ker višnje v Srbiji zelo dobro uspevajo, bi jih bilo treba v svrho izdelave soka čimveč gojiti, kakor tudi za izdelavo marmelade in kompotov. Sok od borovnic se uporablja kot vmo in zdravilo in ga izdeluje lekarna g. Vladka batunoviča v Zagrebu letno okrog 300 litrov. Ker se Pojavljajo borovnice pri nas v mno-r-vti ^°?dovih, bi jih bilo treba nabi-^delovati iz njih sok in mar-■ se naha>a v Jelovi gori P i mnogo borovnic, bi bilo vi i Za?e nekdo v Užicah z izdelo a jem tega zdravilnega soka. V. Produkcija slaščic, bonbonov in Kolačev pri nas. Tovarniška izdelava slaščic, bonbonov in kolačev je razširjena po celi državi, izvzemši Črno goro in Dalmacijo. V Srbiji so tovarne v Beogradu, Skoplju in Bitolju. V Beo~ 9radu se nahajajo 3 tovarne m 10 delavnic, a v ostali predvojni Srbiji V južni Srbiji je v Skoplju JO delnic za bonbone in 6 slaščicariev, j* v ^sakem mestu odnosno trgu se ^majata po eden ali dva izdelo-°|ea bonbonov. * v Beogradu se nahajajo: 1. K. M. b°n^Q. tovarna kakava, čokolade, lin onov’ umetnega ledu, ki izde-hr>Mdo 300.000 kg letno; 2. tovarna inbonov D. M. Magdiča, izdeluje letno okrog 50.000 kg bonbonov, med njimi 30.000 kg kislih bonbonov, (rops-drops), fondantov 10.000 kilogramov, rahatluka 5.000 kg in gumi-bonbonov do 5.000 kg. Sedaj zaposluje 7 delavcev in ko bo naprava montirana v novi stavbi, bo imel 20 delavcev ter bo potrojil produkcijo; 3. tovarna bonbonov in čokolade Dragoslava N. Radovanoviča, izdeluje letno 60.000 kg raznih bonbonov, 10.000 kg rahatluka, pet tisoč kilogramov rumenega sladkorja, 8.000 kg džetenalve in čokolade in 2.000 kg raznih slaščic; 4. Ječmenica in Albala od izbruha vojne ne obratujeta več. Lazič, Dogu in Conesku v Skoplju izdelujejo sedaj vsega skupaj okrog 20.000 kg in sicer 8.000 kg bonbonov, 10.000 kg rahatluka in 2.000 kg malinovega soka. Pred vojno so več producirali, ko pa so bili med vojno internirani, so jim oropali obrate. V Bitolju je tovarna Gerasima So-tiroviča, ki producira letno 24.000 kg blaga, od česar pripade 15.000 kg na bonbone, 7.000 kg na rahatluk, 1.500 kg na slaščice in 500 kg na maline. Ta tovarna je izdelovala v turški dobi dnevno po 2.000 kg bonbonov in rahatluka, ker je izdelovala 90% za mesta, ki so pripadla Grčiji in Albaniji, je izgubila sedaj lc/20 svojih konzumentov. Edina pomoč bi bila, da bi se ji dovolil uvoz in izvoz na predelavo, kar je lahko mogoče. Obratovališčem v južni Srbiji mnogo škoduje tihotapljenje tega blaga iz Soluna. (Dalje prih.) TRBOVELJSKI PREMOG IN DRVA ima stalno v zalogi vsako množino Družba JURIJA", Ljubljana Kralja Peira trg 8. Telefon št. 220. Mednarodni devizni trg do Mir na mednarodnih deviznih trgih je prav občutno motil padec marke že v zadnjih dneh aprila, še bolj pa v začetku maja. Deset do enajst tednov je bila ostala večina evropskih vrednot razmeroma stabilna, v zadnjih dnevih aprila so šla istočasno občutno nazaj plačilna sredstva na Nemškem, Francoskem, v Belgiji, Italiji in Poljski, na drugi strani so pa šle kvišku danska, norveška, švicarska in angleška vrednota. Najbolj štabilne so ostale od slabih še zmeraj avstrijska, estonska in latvijska, od dobrih pa Novi York, Amsterdam in Stockholm. Ameriški dolar je tudi v zadnjih mesecih in tednih obdržal na mednarodnih deviznih trgih svoje vzorno stališče, le prav mimogrede je stockholmska deviza prekoračila njegovo pariteto. Sredi februarja je bilo pač opaziti majhno nazadovanje dolarjevega kurza v Londonu in Amsterdamu in s tem v zvezi dviganje tujih deviz v Novem Vorku, a samo majhno zvišanje diskontne mere od 4 na 4J/2% potom Federal-Reserve-bank je vse zopet izenačilo. Od srede februarja naprej je dolar stalno trden; to nam bo bolj razumljivo, če beremo par številk iz ameriškega gospodarskega življenja. Ekspori Zedinjenih držav je bil leta 1922 za 54% večji kakor leta 1913, uvoz zlata v Ameriko je bil pa leta 1922 več kot štirikrat tako velik kakor leta 1913; znašal je mesečno 22 milijonov dolarjev, leta 1913 pa 5.3. Novojorški trg postaja od tedna do tedna bolj pomemben, v isti meri, kakor se pojavlja nesigurnost curiškega trga. Deviza London je prekoračila letošnji višek sredi marca. Neprestano se dvigajoč je došla 10. marca cu-iisko pariteto in je dosegla istega dne v Novem Vorku z 4.71 stališče, . .le b*lo samo za okoli 3% nižje Kakor pariteta. Sitnosti s Turčijo in u timatum Rusiji so to devizo nekoliko oslabili V prvi polovici maja so trgovali v Novem Vorku z angleškim funtom po 4.60 do 4.62, za tri odstotke niže, kakor dva meseca prej. Tudi švicarski frank je šel v zadnjih dveh mesecih nazaj, še bolj ka- kor angleški funt. Gospodarska kriza, ki traja v Švici že štiri leta, deloma ravno vsled visoke švicarske valute, je morala slednjič vendarle vplivati na valuto; že iz tega vzroka, ter je bila trgovska bilanca od leta do leta bolj pasivna in eks-portnih valut ni bilo skoraj nič več dobiti. Dokler je bil primanjkljaj pasivne trgovske bilance izenačen po dotoku kapitala iz srednjeevropskih dežel, toliko časa švicarski frank ni mogel izgubiti na vrednosti; prišel je pa čas, ko je morala Nemčija za nakup angleškega premoga in švedskega železa spremeniti svojo imovino v frankih v angleške funte in švedske krone, ko je morala Avstrija ob bližajočem se roku posojila zveze narodov oddati svoje shranjene švic. franke; tedaj je morala iti deviza v Curihu občutno nazaj. Dočim je notiral 1. marca švicarski frank v Novem Vorku 18.76, je notiral 11. maja samo 17.95, to je za okoli pet odstotkov manj. V Curihu gredo vse dobre valute izdatno kvišku; celo angleški je šel v istem času, ko je izgubil v Novem Yorku tri odstotke na kurzu, od 25.22 na 25.67. Francoski frank je prekoračil najnižje stališče 31. januarja; takrat je bil v Novem Yorku 5.90y2, v Londonu 80, v Curihu 31.80. Francoska vlada ga je pa podprla; to je bilo tem lažje, ker se je Francija glede nekih papirjev z angleško banko prav ugodno pogodila. S francoskim se je dvignil v istem času tudi belgijski frank. Zasedba Poruhrja je potisnila francoski frank sicer za 50% nazaj, a si je spet opomogel in je danes samo še za 12 odstotkov nižji kakor koncem decembra 1922. Nasprotno je šla pa nemška marka po dvamesečeni stagnaciji v prvi polovici maja zopet na petino do šestine tiste vrednosti nazaj, ki jo je imela pred zasedbo Poruhrja. Deviza Amsterdam je bila v zadnjih mesecih zelo stabilna. Sredi februarja so povpraševali po holandskem goldinarju posebno v Berlinu, kar je to devizo mimogrede prav izdatno dvignilo. Aprila in pa maja je imela pa zopet tisti kurz, kakor ga je imela v zadnjih mesecih leta 1922 in januarja 1. 1923. Razvoj deviz severnih evropskih držav gre v zadnjih mesecih zmeraj bolj narazen. Švedska vzorna vrednota je pretežno stabilna, ima pa tendenco za dviganje in dolar je zlasti meseca marca nasproti njej oslabel. Začetkom leta je no-tirala švedska krona v Novem Vorku 27.—, v prvih dneh februarja pa 25.98, koncem aprila in v začetku maja pa zopet 26.75 do 26.81. Izvoz lesa iz Švedske v Ameriko je še zmeraj zelo velik, tudi izvoz rudnin od ruhrske zasedbe naprej neprestano raste. Nasprotno kakor švedska krona se pa razvijata norveška in danska vrednota. Posebno deviza Kristjanija — norveška — je izgubila v zadnjih dneh zelo veliko; v prvi vrsti pač zato, ker se je pojavila v zadnjih dnevih aprila plačilna nezmožnost dveh norveških velebank; potem je pa na Norveškem in tudi na Danskem trajna gospodarska kriza, izražena v*pa-sivni trgovski bilanci in v brezposelnosti. Pariteta deviz v Novem Vorku je 26.80; kako se giblje kurz švedske krone, smo že videli; danska deviza je bila začetkom januarja v Novem Vorku 20.50 do 20.60, v prvi polovici maja pa samo še 18.60. Norveška je pa notirala še manj, 19.11 in 16.80. Značilno krepkost kaže v zadnjih mesecih finska vrednota. Od začetka leta se je do 7. marca neprestano dvigala, od 2.3 do 2.8 v Novem Vorku, in se sedaj drži na približno 2.76. Tudi finski eksport v Ameriko trajno narašča, posebno les, finska trgovska bilanca je bila lansko leto prvič po letu 1918 zopet aktivna. Finska banka se z veliko energijo drži politike deflacije. Ostale iri druge ruske nasledstvene države — Estonska, Latvija in Litva — so napravile v svojih vrednotah v zadnjem času islotako kon-čnoveljavno red. Devizi Riga in Re- val — lavijska in estonska — sta bili v zadnjem času zelo stabilni. Ruskim obrobnim državam pride posebno prav posredovalna trgovina med zahodnimi evropskimi državami in med Rusijo, potem pa tudi veliki eksport poljedelskih produktov — surovo maslo, pšenica m rž.________________ (Konec prih.) Izvoz in uvoz. Izvoz rib iz Italije v čehoslovaško. Med italijansko in čehoslovaško železniško upravo je dosežen sporazum, za transport svežih rib iz Jadrana na čehoslovaško. Tako bodo imeli v Pragi vsak dan sveže ribe, nakupljene od italijanskih ribičev. Naše prometne nepri-like nam ne dopuščajo izvažati rib iz našega morja v inozemstvo. Tako delajo to na naš račun Italijani. Morda počasi sprevidimo, kako nujno potrebno je, da se uredijo jugoslovanske prometne razmere. Zastopstvo za uvoz krmila za živino in umetnega gnojila iz Francije išče za naše kraje francoska tvrdka. Natančnejši naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Prepoved uvoza sladkorja v Poljsko. Poljska vlada je z dne 1. junijem prepo-vedala uvoz sladkorja v Poljsko. Narodno gospodarske zadeve. Trgovina. Konkurz manufakfurne trgovine v Novem Sadu. Veletrgovina z manufakturami »Zaharijevič in Trušič« v Novem Sadu je proglasila konkurz. Pasiva znašajo 12 in pol milijona dinarjev. industrija. Trboveljska premogokopna družba v letu 1922. O 50. občnem zboru Trboveljske premogokopne družbe je izšlo sledeče poročilo: Družba praznuje sedaj 50 letnico svojega obstoja. Ustanovljeno v dobi skoro katastrofalne gospodarske krize se je z največjimi težko-čami, hvala doslednjemu vodstvu, povzpela iz skromnih početkov do znatnega podjetja ter si pridobila ugodno pozicijo. Kakor v prejšnjih tako so bila tudi v pretečenem letu osredotočena stremljenja družbe na to, da z novimi napravami in izboljšanjem starih preskrbi za čim večjo produkcijo. Z zadovoljstvom se mora ugotoviti, da je uspeh tozadevnih odredb viden v znatni meri že v poročilnem letu. V svrho sanacij delavskih stanovanjskih razmer so se v večjem obsegu dogradile nove stavbe, kar namerava družba storiti tudi v bodoče, da lahko nudi delavstvu udobnost prostornih in zdravih stanovanj. Rudniki ‘io producirali 1,172.726 ton premoga, kar znači v primeru z letom 1921, ko se je proizvodilo 1,001.639 ton, okroglo 170.000 fon (17%) več. Cementarna v Trbovljah je izdelala 1557 vagonov cementa. Apnenice v Zagorju so pa izdelale in razpečale 1861 vagonov apna. — Za tekoče leto se nadeja družba nadalj-nega bistvenega zvišanja produkcije premoga, čeprav se bosta mogla rudnika Rajhenburg in Laško z večjimi proizvajalnimi količinami staviti v proračun šele počenši z letom 1924. Ker sedanja delniška glavnica ne stoji v nobenem razmerju z znatno zvišanim obsegom prometa in nikakor ne zadošča neprimerno naraslim mezdam, materijalnim cenam, stroškom za investicije in dru-U;m izdatkom ,je sklenil občni zbor povišati delniško glavnico, in sicer z izdajo novih 500.000 delnic, tako da znaša nova delniška glavnica 50,000.000 Din. Ciiede uporabe dobička se je sklenilo : 1. Nakazati penzijskemu zavodu druž-binih uradnikov in slug 750.000 Din. — 2. Vložiti v rezervni fond 1,000.000 Din. in 3. po izplačilu tantijem glasom pravil izplačati dividendo od 25 Din za delnico. Kupon št 10 se bo vnovčil počenši cd 1. junija t. 1. pri Slavenski banki in vseh njenih podružnicah. Denarstvo. Obtok bankovcev v Avstriji, Franciji in Nemčiji. V Avstriji se je obtok bankovcev po izkazu z dne 31. maja povečal za 253 milijard na 4837 milijard Ka. V Franciji se je po izkazu istega dne pa povišal obtok bankovcev za 354.84 milijonov na 36.740,940,980.000 frankov. Kakor poročajo iz 5erlina, se je pa samo v zadnjem tednu maja povečal ob- ick bankovcev za 977.10 milijarde na 8563.75 milijarde mark. Pod takimi pogoji akcija, ki jo baje namerava zapo-četi Državna banka za podpiranje marke, ne more uspeti. Pričakovati je, da bo marka naslednje dni doživela ponovne lapidne padce. Vrednost nemške zlate marke. Nemška državna banka je kupovala te dni zlatnike po 20 mark s'260.000 markami v papirju. Srebrn denar pa je plačevala s 5000 kratno nominalno vrednostjo papirja. Carina. Carina na meso odpravljena v Italiji. Italijanski ministrski svet je v svrho ublažitve draginje sklenil, da se odpravi uvozna carina na zmrzlo meso, konzervno meso, konzervne ribe in živo živino. Promet. Prometne omejitve. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani naznanja: Prometni omejitvi za Hartberg in Neunkirchen Landesbahn, razglašeni v »Objavi št. 5.« pod točkama 21 in 25, razveljavimo. Nadalje se razveljavlja prometna omejitev za postajo Nagyte-teny, razglašeno z brzojavko št. 1809 z dne 18. maja t. 1. Sprejemanje necarinske robe za Si~ sak. Obratno ravnateljstvo južne železnice naznanja: Sprejemanje in odpošiljanje necarinske sporovozne robe v vozovnih nakladih za Sisak loko kakor tudi carinanje pošiljk pri uvozu in izvozu v Sisku je zopet dovoljeno. Književnost. Naša kemična industrija. Pod tem naslovom je izdal dr. Vladimir Njego-van v nakladi »Jugoslovenskog Lloyda« v Zagrebu drobno knjižico 58 strani, v katerih prikazuje v preglednih obrisih razmah naše kemične industrije na te- melju obširnih del dr. Branka Lazareviča, Jose Lakatoša, Milivoja N. "Saviča in deloma tudi lastnih informacij. Statistični podatki so ohlapni, ker se tudi ta panoga naše industrije neprestano razvija. Knjižica nima znanstvenega značaja, pač pa spada v zelo koristno propagandično književnost. Ta kemična industrija se je začela tako lepo razvijali, da utegne postati poleg poljedelstva najvažnejši činitelj našega narodnogospodarskega razvoja. Posebno še zaradi tega, ker je naša država zelo bogata na najrazličnejših sirovinah in pri-rodnih silah. Iz tega prikaza izhaja, da se dovršen del te industrije nahaja v tujih rokah, kar bi se moralo iz ozira na našo narodno obrano preprečiti. Razno. Jugoslovanska zveza za tujski promet v Sloveniji. (Tourist - Office) v Ljubljani se je iz dosedanjih prostorov na Dunajski cesti št. 18 preselil v nove prostore na Aleksandrovi cesti št. 8, v poslopje Prve hrvatske štedionice ter uraduje tam od 8. do 12. ter 3 do 5. ure. Kreditni zavod za italijansko delo v inozemstvu. Italijanski ministrski svet je odobril načrt za ustanovitev Narodnega kreditnega zavoda za italijansko delo v inozemstvu, ko bo podpiral italijanska podjetja v kolonijah in inozemstvu. Zavod se organizira kot anonimna delniška družba s 100 milijoni kapitala, delnice po 50 lir vsaka. Zavod bo imel svoj sedež v Rimu, po izseljeniških centrih, doma in v inozemstvu pa zastopstva in agenture. Plačilo prometnega davka na Madžarskem odgodeno. Finančni minister Kalay je izdal dne 10. t. m. naredbo, po kateri se vsi termini za plačevanje prometnega davka od strani zastopnikov inozemskih firm podaljša do 1. avgusta. III. Ljubljanski velesejm od 1. do 10. septembra 1923. S hitrimi koraki se bliža čas 111. Ljub-i anskega vzorčnega velesejma. Števiio prijav vsaki dan raste in je le še malo razstavnega prostora v paviljonih na razpolago. Zato vabimo vse one, ki nameravajo razstaviti, pa se še niso pri-lovili, naj to čim preje store, ker se prijavni rok koncem tega meseca brezpogojno zaključi in se bo razstavni prostor, kar bi ga še preostalo, dal na razpolago inozemski industriji, ki se je letos prijavila v še večjem številu kot lani. Po soglasni sodbi domačih in tujih posetnikov je lanska velesejmska prireditev v vsakem pogledu dobro izpadla. Zato vlada za letošnji jesenski velesejem še večje zanimanje. Obisk bo še močnejši nego lani, posebno iz južnih krajev naše države, od kjer se pripravljajo že posebni vlaki obiskovalcev. — Tudi iz inozemstva sta napovedana dva posebna vlaka Skrbeti moramo zato, da pokažemo svetu na kako visoki stopnji že stoji jugoslovanska industrija, obrt in trgo-v:na. Ponovno vabimo vse pridobitne kroge, da nas v tem stremljenju v njih iastno korist podpro ter se pravočasno piijavijo kot razstavljalci. Vse informacije daje drage volje in brezplačno pismeno in ustmeno Urad Liubljanskega velesejma v Ljubljani, Gosposvetska cesta (telefon int. 140). Tržna poročila. Novosadska blagovna borza 9. junija. Pšenica baška 77—78 kg 2 vagona 430, banatska 76—77 kg 2 vagona 425, ječmen baški 64—65 kg pol vagona 285, oves 287.50. Koruza baška, 16 vagonov 215 50—257.50, baška okrogla 262.50, baška za juni 40 odst. kasa, 10 vagonov 260. Moka baška »0« ponudba j 645, »6« ponudba 490. Otrobi baški (jute | vreče) ponudba 135, papirnate vreče : 130. Tendenca nespremenjena, j Zagrebški trg. Koncem tedna^ je i skromno padanje cen kolonijalni in spe-| cerijski robi ustavljeno. Varijacije v ) kurzu naše valute so trgovini znatno škodile. V soboto notira sladkor v kockah 25.50, kristalni 23.75, kava Rio W' ma la 8.50, japonski glace 11.50, mast amerikanska v sodih po 50 kg po 31.50, olje 31—32, čaj extra orange Peccoe 87, Souchong 60. Na manufakturnefli trgu vlada vsled kolebanja dinarskega kurza nesigurnost. Cene so padle v zadnjih dneh za 20 odst., sedaj pa vnovič naraščajo. Splošna neorijentiranost. Zagrebški tedenski sejem (9. t. m. Razmeroma slab. Prodajala se je prec vsem bosanska živina, polovica za izvoz. Cene so nekoliko poskočile. Kožni irg: Na domačem trgu se mno' go povprašuje po težkih surovih kožah. V Sloveniji (Mariboru) so zadnje dni tio-tirale: konjske kože komad 175, goveje kože kilogram 17.50—18.75, telečje 25, svinjske 7.50. goveje usnje 105—160, podplati 100—140 Din za kg. V Hrvatski notirajo izdelane kože: kruponi domači 103—107, inozemski 107—110, vaches 65—75, vratovi 45—50, okrajci 35—38, kravje usnje žolto 85—95, črno 80 —90, box domači 23—28, inozemski' 29'^-3c' dinarjev. — Avstrija: Cene čvrste (V ti'_ sočih Ka): goveje kože 16—18 po kg, konjske 175—180 po komadu, telečje 150—165, ovčje 32 —35, zajčje 18—20, jagnečje 16 po komadu; izdelane kože: kruponi 68—70, vratovi 27—30, likaitec črni 48—55, kravji box 14 — 16, telečji box črni 19—20, chevreaux črni 15—20. Iialija: Cene v lirah: goveje kože težke pieko 30 kg 6—6.50, lažje pod 30 kg 5.70—5.80 za kg brez rogov, jagnječje kože 90-120 kg teže 13-14 komad. _ tovarna ^ _ 11 vins kea kisa, tl. z o. z., Ljubljana, nudi = | : najfinelši in najokusnejši : | | namizni kis iz pristnega vina. g 1 ZAHTEVAJTE PONUDBO! jj | Tehnično in higijenlčno najmoder- I 1 neje urejena kisama v Jugoslaviji. § M Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta št. 1 a, ».nadstropje. j§| Na veliko in malo! Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, ^ gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 =111=111=111=111=111=11 u Ti _ J.BALOH H galanterija, drobnarije, papir, £ pletarski izdelki 1» Na debelo in drobno Jj tj MARIBOR, Grajski trg 3 = n=ni=ni=m=m=in= PALMA K&učuk potpe ttr tke in po tpt ate iHinmiima Prednosti & mraza Ivan Jax in sin Ljubljana, Gosposvetska c. 2. -OMs&ihsa Vi Ceniki zastonj in franko. Začasno znižane cene. Unlneo iz prvih tovaren: DUrkopp, IVOieSci . . . styria, U/affenrad. TOVORNE O/ E B N E KABL3EME 3«G0KEC LJUBLJANA PALAČA L3*KRED*B* Pristopajte kot član k društvu Trnovska Akademija! Veletrgovina W A.Sarabon priporoča špecerijske bisgo raznovrstno iganle, moko | in deželne pridelke, raznovrstno \ rudninsko vodo. Laslna pražarrta za kavo in mlin za dišave z elek- t tričnim obratom. | Ceniki na razpolatjo. s Uh l Iva Ra Po T up ski je ski vs vo zv Za Be pr cij za pr jir Jul (; vr . se os in r* Zc Ti si- ni ol pi m s< K P P li c o n 2 k Veletrgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, knjigarna, umetnine in muzikalije Celje je najugodnejši vir nakupa za trgovce. BiaaUHBBSS^! TVRDKA OBVEŠČA CENJENO OBČINSTVO O DOVRŠENI OTVORITVI NJENE NA NOVO UREJENE DETAJLNE TRGOVINE V LJUBLJANI Lastnik in izdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik: FRANJO ZEBAL. PRODAJALO SE BO OB TEJ PRILIKI DO NADALJ-NEGA PO ZNIŽANIH CENAH, NA KAR SE CENJ. OBČINSTVO OPOZARJA. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.