Zadnje delegacijsko zborovanje ,Zaveze jugoslovanskega učiteljstva' dne 27.8n 28. avg. 1920 v Mariboru. UJU. - Poverjeništvo Ljubljana. V slovo od stare Zaveze in k polaganju temelja UJU poverjenistva Ljubljana sn>o si izbrali kra} letošnjega delegatiiskega zborovanja Maribor. da podatno tam račun o Hkvidaciji naše dosedanje pokrajinske organizacije in da slovesno proglasitno svojo slovensko stanovsko organizaci.io kot del državne celote, kot del skupnega Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu. Že od nekdaj je bilo to Udruženje naš končni smoter, že od nekdaj v naihujših časih m razmerah smo delovali v tem smislu. In kar smo si takrat zamislili, je postala sčdaj istina. Krasna je zemlja zgoraj ob severni uieji naše države. Ob vznožju visokega Poborja in zelenih Slovenskih goric, ki napajajo s svojirni pridelki dušo in vžigajo kri. ob bregovih deroče Drave, tam v nekdanjem in sedanjem slovenskem Mariboru se je sešlo dne 27. in 28. avgusta siovensko učiteljstvo, da tam razpravlja o tekočih stanovskih in šolskih vprašanjih. 2e na predvečer delegacijskega zborovanja so prihajali v velikem številu tovariši in tovarišice. Z vsakim viakom so se pripeljale nove skupine udeležencev. tako da je bilo na dan delegacijskega zborovanja navzoCega daleč nad 1000 slovenskega učiteljstva. Dne 27. avgusta sta bili dve se_i upravnega odbora in so se vršile setfe 4 odsekov: stanovsko-politiškega. časnikarskega in književnega, pedagoško-didaktičnega ter gospodarskega odseka. Ves dan se je intenzivno delalo y odsekih na predlogih in vlogah, kar jih je došlo v dobi zadnjega upravnega leta. Bilo je že pozno v noc. ko se je završila končna sktipna sfja upravnega odbora in odsekov. Dne 28. avgusta se je vršilo <!-^egacijsko zborovanje. Velika dvorana Narod"ega donia je bila nabito polna, istotako gaJerije. Ves dan je navzoče učiteljstvo vztrajalo v zborovalni dvorani, napeto Poslušalo podane referate in se udeleževalo debat. Zborovanje so pozdravili v Imenu SoKolstva dr. Pivko. dalje minister dr. Ku»ovec in predsednik narodnega predstavništva dr. Ribar. Bil ie pomemben trenutek v zgodo vini naše stanovske organizacije, ko se je °u sklepu dele^acijskega zborovanja po^ovil v viharjih utrjeni in v delu osiveli jttedsednik tov. Jelenc od Zaveze z vzkli*^n: ,,Zaveza ie bila — naj živi Udmže¦» JuRoslovanskega Uateljstva, povsrje¦'«vo Lhibljana!" , 2a enkrat se omejimo samo na krat^0- Obširnejše poročilo o zborovanju sanem priobčimo v prihodnji številki. Danes Priobčujemo tajniško poročilo. Tainiško poročilo za čas od 6. septembra 1919 do 27. avRusta 1920. (Poročal Vilibald Rus.) Zadnje poslovno leto Zaveze. Se. Tu na osvobojenih mariborskih tleh izvrši danes zgodovinski pokop orjaške tonafr m.'€, ki ie vse svoie žive dni ne- umorno skrbela za procvit slovenskega šolstva iu učitetjstva. Bodisi ob solnčnih. bodisi ob viharnih dneh je visoko plapolal njen prapor prosvete, žrtvovala ie vse za blaginjo narodnega šolstva: vzpodbujala, učila, vnemala in dvigala ie učiteljstvo le k solncu in luči. ,,Zaveza jugoslovanskega učiteljstva"' je umrla. Ob njeni gomili ne stojimo v žainih oblekah in nismo solznih lic, zakaj iz tega groba vstaja istočasno polna življenske sile nova naša organizacija. Zategadelj se nam poraja v vzradoščeni duši ponosen klic: Naj živi Uubljansko poverjeništvo ,,Udruženia Jugoslovanskega Učiteljstva v Beogradu!" Prerojeni in pomlajeni stopamo družno z rodnimi brati in sestrami — s hrvatskini in srbskim učiteljstvom — vzajemno na delo, ki nam na široko odpira nova pota v vse kraje naše veličastne Jugoslavije. Ob vstopu v Udruženje pa nam je treba pregledati še delovanje naše Zaveze v poslednsji, to je v XXXII. upravni dobi. Clanstvo. Do danes je včlanjenih v Zavezi 33  učiteljskih društev, ki imajo skupaj 7 častnih in 2277 pravih članov. Od lani sta prirasli 2 članici. število Zavezinih društvenikov Da se je letos dvJgnilo za 663 članov. Nazadovalo je samo članstvo Gornjegraiskega in Kozjanskega učiteljskega društva. toda vsako le za 4 člane. članstvo v okrajnih učiteljskih društvih na bivšem Kranjskera je povscd naraslo. V splošneni je najmočneje in ima največji prirastek Ljubljansko učiteljsko društvo (lani 94, letos 174 članov). Na.imari;i društvenikov izkazuje Oornjegrajsko učiteljsko društvo (25). Logaški okraj leži deloma v zasedeneni ozemlju, kar je ostalo tu svobodncga učiteljstva, se je združilo v novem Cerkniško-loškem učiteljskem društvu. Mariborsko učiteljsko društvo je sedai samo zase, a za okolico se je zasnovato letos posebno društvo. V par okrajih je včlanjeno v društvu brez izjeme vse ondotno učiteljstvo. Temu vabljivemu vzgledu nai slede tovariši in tovarišice tudi v drugih okrajnih društvih! Za Prekmurje se je ustanovilo letos dne 12. maaa novo učiteljsko društvo. Občni zbor, ki se je vršil v Beltincih dne 10. junija, je sklenil soglasno, da pristopi Učiteljsko društvo za Prekmurje kot član k Zavezi. Takoj je društvo priglasilo vseh 68 članov. Dru§t\ru predseduje tovariš Avgust Požegar, nadučiteli v Oederovcih. Prve vesti iz Prekmurja so bile kaj žalostne. Šolstvo je bilo zelo zanemarjeno. Bilo je sicer dovolj §ol. a le malo učiteljstva. Madžarske oblasti so poslovale tudi po državnem preobratu dalje. a nikogar ni bilo, da bi ustavil njihovo pogubno poslovanje. Madžarski učitelji, ki so §e danes precej številni. narodni stvari samo škodujejo. Vfšjemu šolskemu svetu nujno svetujemo, da na} jih čiraprei od- strani in nadomestj z zavedniml učitelli. Del naše Notranjske in vse Primorje Ieži v zasedenem ozemlju. Po predlanski statistiki smo s tem izgubili 7 društev s 490 člani, po letošnji pa 9 društev s 784 člani. Vsa ta društva tvorijo Zvezo jugoslovenskih učiteljskih društev s sedežem v Trstu, kateri načeluje bivši podpredsednik naše Zaveze, tovariš Anton Germek iz Trsta. Zveza ima svoje lastno glasilo ..Učiteljski list". Italijani pašuje.io tod kot bi nikdar ne poznali kakšne kulture. preganjajo slovensko učtteljstvo in mu venojner otežttjejo že itak teža\oio učiteljevanje. Wilsonovih 14 točk o sarnoodločbi narodov je menda popolnoma izginilo v pozabnost. — Na Koroškem posluje plebiscitna komisija, toda antanta noče poznati našega zemljevida in ne naše zgodovine. Naj se zgodi s temi kraji kakorkoli: Zemlia do Jadranskega morja in do valov bistre Soče. pa pokrajina do Gosposvetskeca Dolja, vse to ostane trajno v iugoslovanskih učilnicah in v narodu naša in samo naša last. Slovenskemu učitelfetvti v Primorju, na Koroškem in v Prekmurju. kateremu je poverjena važna. težavna in odgovornosti polna naloga, velia naše prjznanje in zahvala! Društvenina in Zavezini listi. Vedno rastoča draginja ni mogla iti neopaženo mimo društvenine in naročnine Zavezinih listov. Lani ob tem času je znašala letna članarina še 48 K. Toda že na delegacijskem zborovanju je bil primoran Zavezin blagajnik predlagati. da se sicer članarina ne zviša. pač pa, da na.j prejema Zavezina uprava od teh 48 K ne samo 40 K, ampak 44 K od vsakega organizovanega člana. Delni primanjkljai bi bil s tem krit. — Meseca novembra pa ie tiskarski štrajk zahteval nove tiskarske po\ iške. katerim je slcdilo zvišanje naročnine listov. V drugi vodstveni seii je bilo vrodstvo Zaveze primorano zvišati Zavezino članarino letno na 60 K. pustivši učiteljskim društvom. da jo zvišajo za svoje potrebščine po lastnem preudarku, morda po 4 K za vsakega člana. — S tem poviškom pa še nismo bili pri kraju. Cene papirju in tiskarskim potrebščinam so se jele neprenehoma dvigati. Za naše časopisje je žrtvovaia Učiteljska tiskarna mnogo dsočakov. ki }ih je črtala h lanskega računa; hidi mnogo prilog stanovskemu glasllu ni zaračunala, pa vse to še ni zadostovaJo. Zavezino vodstvo in upr. odbor, ki se je sešel o Veliki noči k seji. sta morala začasno odobriti nov proračun Zavezinega blagajnika. Olasom tega se ie zvišala članarmo za vsakega člana za leto 1920. na 120 K, od katerih prejema Zavezina blagajna po 108 K, domače okraino društvo pa po 12 K. Z veljavnostjo od 1. aprila 1920 dalje pa stane za neorganizovane naročnike ..Popotnik" 30 K. ,,Učiteljski Tovariš" pa 40 K. Učiteljski upokojenci plačajo namesto polne članarine samo 70 K. Tudi se je sklenilo, da ostanimo s članarino mesečno pri desetih kronah, četudi se zviša med letom cena papirju in tisku,- v najslabšem slučajiu nai se obsejj Zavezinih listov zmanjša in čas izhajanja podaljša. Današnja delegacija Ljubljana, 30. avg. naj torej spričo naštetih dejstev predzadnji in zadnji povišek Zavezine članarine naknadno odobri! Zavezini listi se drže začrtanih smernic. Mladinski list .Zvonček" ima letos 2014 naročnikov. Mesečno se ga tiska v 2700 izvodih. Ker ima po večini samo mlade naročnike, nismo smeli med letom zvišati naročnine. zato je gmotno na prav slabih nogah. Letošnje leto zaključi ,,Zvonček" z velikim primanjkljajem. Naročnino moramo z i>ovim letom izdatno zvišati, če ne ga bomo morali opustiti. ,,Učiteljski Tovariš" je kot tednik vodnik Zavezinega učiteljstva v vseh šolsko in stanovsko-politiških vprašanjih. Sčasoma mora pričeti z objavo naapfej manjših in nato daljših notic-in člankov y cirilici. Prva številka letošnjega leta je izšla ob 63 letnici obstoja v slavnostni opremi na 22 straneh z bogatim življenskim pregledom in z važnimi informativnimi članki. Pedagoška revija .,Popotnik" zasle- duje vse, kar je novega na znanstvenem  in posebno na pedagoškem polju. Učitelj- ske knjižnice in prosvetna društva nai se naročijo nanj! Za^ezino poslovanje. V minuli upravni dobi je imelo Zavezino vodstvo šest, upravni odbor pa dve seji. Če ne bi biio strokovnega tajništva, ne bi mogli sproti rešiti vseh dopisov in nujnih neodložljivih stanovskih zadev. Krepko je podpiral Zavezo v zunanjem poslovanju rezervni sklad, ki izkazuje v 30. številki stanovskega glasila že 23.151 kron prostovoljnili doneskov. Za Sloveni_o imamo eno skupno šolsko upravo, zato odpadejo deželne Zveze, a njih delo prevzame v prihodnje ljubljansko poverjeništvo UJU. Izmed Zavezinih odsekov nekateri niso redno poslovali. ker so posamezni člani drug od drugega preveč oddaljeni. Tem večje pa je bilo delovanje posameznilr včlanjenih učkeljskih društev. Priporočljivo je tam, kjer je to možno. skupno zborovanje mnogih učiteljskih društev. Na tak sestanek so se sešla letos štiri učiteljska društva v Dravogradu. Ni prav, če sklicuaejo okrajna društva v istem letu zborovanja v eni in isti kraj, ampak v obsežnem okraju naj se vrše sestanki menjaje se na raznih mestih. V prihodnji upravni dobi je treba izpremeniti dosedanja Zavezina pravila in Poslovni red po pravilih ..Udruženja Jugoslovanskega Učiteljstva", pravila okrajnih učiteljskih društev pa po vzornih pravilih. Vodstvo Zaveze tvori po novih pravilih ožji sosvet pokrajinskega poverjeništva. v katerem so poverienik. blagajnik. dva odbornika, potem strokovni tajnik in glavni urednik pokrajinskega glasila. Prve voli delegacija. zadnja dva pa imenuje širši sosvet, kamor ^padajo po!eg članov ožjega sosveta še vsi predsedniki okrajnih učiteljskih društev. širši sosvet prevzame posle dosedanjega Zavezinega upravnega odbora. Stroške članov ožjega sosveta, kadar so pozvani k sejam. kri.e blagajna pokrajinskega pover- jeništva; stroške prcdsednikov okra.nih učiteljskih društcv oa povrne dornača blagajna dotičnega društva. Vsak član ožjega in širjega sosvcta ima namestnika. Delegacija voli tudi tri člane v nadzorstvo uprave pokrajinskih sosvetov. Volitve sc vrše vsako tretie leto. Rešitev najvažnejših zadev. Zaveza je imela tudi letos mnogo opravila z različnimi oblastmi. Te korake je storila v lastnem delokrogu, ali pa je bila pozvana k temu od svojih članic. Včlanjena Zavezina drnStva so se v večini privadila. da vlagajo prošnje in sklepe s svojih zborovanj na naslovna mesta potom Zavezinega vodstva. Le tako je mogoče, da inm centrala vse obširno delovanje vedno stalno v evidenci. Premnogokrat se je obračala Zaveza do doinačih šolskih in izvenšolskih korporacij. še večkrat pa do predsedstva ministrstva. rninistrstva prosvete. prometa in financ. do demokratske in parlamentarne zajednice narodnega predstavništva. dq p.isameznili ministrov in poslancev; najčešče pa do bratskega vodstva ..Učiteljskega Udrnženja v Beogradu". Poročila Zavezinili sej in vsi važni stanovski ukropi so sc -oti objavljali v stanovskem glasilu. Načrt zakona o narodnili šolali v kraijevini SHS, izdelan po osnutku ,,Prosvctnega odbora" v Beogradu, je bil vscstransko obravnavan v okrajnili učiteljskih društvih. Ta so odposlala Zavezi izpreminjevalne predloge k načrtu, katere je v to določeni odsek uvaževal in ga koneno vnovič predelal. Vlogi na obratno ravnateljstvo v zadevi stalnih železniških legitimacii za učiteljstvo se je le dclno ugodilo. Treba bo torej še novih tozadevnili prošenj. Že izdana naredba ministrstva i)rosvete glede znižanja učiteljske naobrazbe na 3 leta. se je na naš protest za Slovenijo preklicala. Vsa medvojna leta se štejejo tičiteljem takoj po zrelostnem izpitu v službeno dobo. Oni učitelji, ki doslei iz kateregakoli vzroka še niso mogli napraviti praktičnih izpitov, polože iste lahko že letos v mesecu decembrn. Član gospodarske zadruge ..Samopomoč'" more biti po pravilih samo oni. ki je pristopil k ..Osrednji organizaciji javnih najneščencev y kraljevini SHS" K tej organizaciji je pristopila Zaveza in plačala iz svoje blagajne za vsakega člana letno po 2-40 K. Ker je bilo ob vstopu okrog 2000 našega članstva, je morala plačati 4800 K. Med letom pa je organizacija zvišala društveno članarino za osebo mesečno na 1 K in tirjala od Zaveze ta povišek. Ker Zaveza ne more med letom. po starem proračunu kriti tolikega poviška, včlanjena društva pa tndi ne, se je zahtevalo od tirjalke. da naj se nova članarina pobira šele od 1. januarja 1921 dalje. 2e danes. ob ugotovitvi novega proračnna nai se sklene, kdo prevzame to breme: ali Zaveza. ali okrajna društva, ali pa p>osamezniki. Pri sedanjem čiatistvu bi morala plačevati Zaveza letno okrog 27.500 K, česar pa ob tej članarini ne vzmore. Ne samo zaradi ..Samopomoči". ampak mnogo bolj zato, ker natn donaša ta orRanizacija posebno ob časti naših skupnih zahtev lahko mnogo koristi in nam ohrani eksistenco. smo primorani biti v njej včlanjeni. Zaveza je pristopila kot član k Jugoslovanski Matici z enkratnim zneskoni tisoč dinarjev. Srbsko učiteljstvo je zbralo v Parizu tisoč frankov. katero vsoto ie darovalo Zavezi v društvene namene. Ob primernem času smo dobili za nje dvana.st tisoč kron, kar smo s privoljenjem upravnega odbora polovično naklonili ..Popotniku" in ..Zvončku". Tudi zato je treba naknadnega dovoljenja današnje delegacije! ..Šolski list" i.ie b.šel v trojni izdaji za vse nčne stopnje kot uadeunestilo dosedanjih čitank za posainezne letne dobe. Novemberski tiskarski štrajk ie zapozni! njih tzdajo. Po ..Šolskem listu" se urede nove čitanke. Z namenoin. da se morebitna društvena, službena in osebna nesporazuniIjenja nied učiteljstvom poravnajo in pomirija doma, se je ustanovilo ..Učiteljsko razsodišče". ki je okrajno in pokrajinsko. Razsodišča so začela poslovati 1. junija s posebnim poslovnim redom. Društveno učiteljsko razsodišče je poslovalo doslej samo v Kozjanskem in Radovljiškem okrajneni učiteliskem društvu. Ta razsodišča so sicer potrebno zlo, a boljše bi bi!o. da bi imela leto za letom neprestane pocitnice. Vsak se niora podvrcči najprej sodbi okrajnega razsodišča, pokrajinsko razsodišče posluj samo v izrednih sluča}ih! Ustanovila se je ..Tvornica učil in šolskili potrebščin". da nismo vJuKoslaviji več navezani na uvoz teh predmetov iz tuiine. Ves ogromni kapital za šolo namenjenc izdelke ostane poslej doina. Za- druga stoji na zdravih nogah, zato ix>stane gotovo tq učiteljsko gos-podarsko podjetje v tiajbližiem času eminentne važno- sti. V okrepitcv stanovske gospodarske organizacije se je ustanovil ..Učiteljski zdraviliski doin'" v Rogaški Slatiui. v prvi vrsti za zadružnike in potlej za druge zdraviliške goste. Opravilni delež znaša 1000 K, ki se ga more plačati tudi v zaporednih mesečnih obrokih po 100 K. Inicijativo je dal in predpriprave vodi naš podpredsednik Anton Cmus. Nckaj važnih stvari. ki smo iili podvzeli v minuli upravni dobi čaka še rešitve, ostale stno ostavili na dnevni red delegacije. Slovenske dele Jugoslavije je obiskal regent Aleksander v lepih junijskih dneh. Kot prvi kralj naše jugoslovanske krvj je bil od slovenskega ljudstva vsepovsod prisrčno pozdravljen. Učiteljstvo ga je sprejemalo s šolsko mladino z vdanostjo in z ljubečitn srcem. Opažalo se je. da je bil mladi kraij ob sprejemih najbolj vesel nedolžnih in iskrenih pozdravov naše tJece. Učiteljsko domovinsko delo v šoli ni šlo nepozorno mimo čutečih mladinskih src. Dasi so bile nekatere deputacije pri poklonstvu deležne izredne vladne naklonjenosti. je bilo učiteljsko zastopst\ro zapostavljeno. Najveoja stanovska organizacija v Sloveniji ie bila povsod prezrta ln pred regentom nanienoma ponižana. Prvi odgovor nato je bil, da Zavezino vodstvo ni šlo povodom rojstnega dne Nj. Visočanstva kralja Petra I. čestitat z drugiini deputacijatni k deželni vladi, ampak ie bila Zavezina ndanostna izjava brzojavno direktno odposlana na kabinetno pisarno v Beograd. Uradniška pragraatika, službeni pre_emkl in drafirinja. Zakon o ureditvi učiteljskih plač v kraljevini SHS, ki je bil sprejet že lani 23. junija v narodnem predstavništvu v Beogradu, poudarja v členu 33. izrecno. da so stalni učitelji in učiteljice državni uradniki. Če bi bil načrt uradniške pragmatike že sestavljen, tedaj bi bili že za nami vsi križi in težave. Tako pa se je morala Zaveza boriti v tekoči upravni dobi največ z rešitviio gmotnega vprašanja. Kardinalna napaka leži v tem. da nismo bili že pred polomom podržavljeni, zakaj nova država je prevzela takoj ob prevratu v svojo zaščito samo državne nameščence. Dokler ni uradniška pragmatika v narodnem predstavništvu spreieta in nato sankcionirana, toliko časa bomo še vedno tavali v gmotnem oziru za dosedanjim državnim uradništvom. Tako je. in tega ne spravi s sveta še tako glasno nirmranje zapostavljenega učiteljstva. S tem dejstom ie Zaveza računala, dasi ni zamudila nobene prilike. ob kateri ne bi stremila za tem, da pridemo čimprej ven iz nezdravili razmer. Srbski zakon ni poznal meščanskih šol in menda tudi ne učiteljic ženskih ročnih del. zato je bila §e-le po nas in po hrvatskem učiteljskem Savezu viada or->zorjena. da je treba vsem tem njih delu primernih plač. Predloženi so bili za sestavo uradniške pra.rin.uike že štiric osnutki. a narodni prc.lstavniki. katerih ni doslei še nrhče volil, ker so se postavili in imenovali kar sami. rnislijo menda. da je dovolj. če ostane sanso pri osnutkih. Morda jih vzdraini iz mrtvila konuinistični pokret, ki je na vidiku. Že 1.3. de.ceinbra lani se je vršil v Ljubljani učiteljski sliod, na katerem se .e zalitevalo. da gre \- Beograd poleg refercnta dr. Fr. Skabcrneta v zadevi slnžbene pragma.ikc in učiteljskih pre^emkov tudi Z.ivezin predsednik L. Jelenc. Na tem shodu se je vne! razgovor o pereiih našili vprašanjih: o naši pripadnosti v katc^orijo B državnega uradništva. otenieljnih plačah. o aktivitetnih. opravilnili i» draSiinjskih dokladah, o doplačilih strokovnemu učiteijstvu. o prejemkih upokojenega učiteljstva, vdov in sirot, o stanarini in kurivti ter o sprejetju veljavnosti zakona od 1. septembra 1919 dalje. Iz razprav in osnutkov uradniške pragmatike — in s tem smemo že definitivno računiti je razvidno, da pride ljudskošolsko in meščanskošolsko učiteljstvo v kategorije B. Temeljna plača in aktivitetna doklada se štejeta v penzijo. Za ženo in otroke dobe skoro gotovo o_enjenci vrliutega še določeno letno doklado. Te doklade sta prinesli s seboj \-ojna in draginja, kar je popolnoina logično in pravično. Cigavi so otroci? Pravzaprav državni. ker jih imajo zlasti uradni§ke družine vse življenje samo v reji. Ko dorastejo. jili sprejme država: bodisi kot .\iDjnike. bodisi. da so ji oporni stebri kot Izučeni obrtniki, trgovci, uradniki in uinetniki. So torej državna last, zato nai delno tudi ona skrbi zanje. Cimvec bo prispevala k vzgoji, teni trdnejša in solidnejša postane država. Zaveza vestno motri tudi gmotnn vprašanje niw>kojencga učitelt- stva, vdov in sirot. Kar storimo za tč, delajuo žc sedaj zase. Zuano ye, da je učiteljstvo \ iirvatskih in srbskih pokrajinah deležno stanarine in kuriva. S posebno narcdbo naj bi država ucitcljstvu v Sloveuiji. ki ni deležno teh dobrot, prevzeia nase H) bremc; a to našo zabtevo je drža\ a odklonila, češ, naj plačajo to občine. Ob razrtskvi \cgn pcrcčcga vprašanja bi priSli v navzkrižje z iiašhni občinanii, ker je Ijudstvo žalibog po hujskanju nekaterih duhovnikov mnenja, da smo žu itak predobro plačani. ln ijudstvo živi od tedaj v prcpriOanju, da se cedi v naših shrambah niieko in incd, mi pa sino zakopani do vratu v svetlili eekinih. Državno uraaništvo nmia tcli boiiiiikacij. kar bi uteRiiilo napraviti tudi v njem mržnjo do nas. Zagonetna je zadcva, ali bi uspeli, če tožimo crar iii*.de veljavnosti šolskga zakona za <iau 1. soptembra in ne 1. deceuibra 1919. Zakon govori sicer za prvi termin, toda jurisfi so mnenja, da bi bilo težko ka.j pozitivnega doseči, ker nimamo sc iipravnesi« souišča. Opravilne doklade šolskih vodij, honorar za nadure in za pouk na ekskurendnili šolah čakajo še vedno pra\ ične rešitve. (imotno mora biti učiteljstvo na vsej črti enako državneinu uradništvu z enako izobrazbo! Draginja narašča in z njo narašča opravičcni odpor vseh uslužbencev. Zanesia se je med nas zlohotna naVada, da se prav vsako zvišauje razbobna že tedne poprej po časopisih. Trgovcem. obrtnikom in kmetom je to signal, da izdatno in črez mero poskočijo v cenali. Uradništvo vseh kategorij je primorano, da o tem resno razmišljuje. Vršili so se- javni shodi proti oderuštvu. verižništvu in sploh draginjskini razmerani. Tak demonstracijski shod se je vršil lani 4. oktobra in 18. decembra in letos 16. aprila in v tekočem mesecu. Uržavno uradnistvo je bilo deležao 25''• draginjskih doklad že s 1. junijem. a rni mwj ostali zopet ob strani samo zato, ker niinamo še skupne uradniške pragmatike. Obrnili smo se tozadevno že mnogokrat na merodajna inesta, a vedno dobimo dvomljiv odgovor. Minister prosvete Svetozar Pribičevič je nekoč zagrozil zaraditega že z demisijo, a finančni minister se je izgovanal, da ninia potrebnega kritja. Učiteljstvo, službujpče v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter v Crnigori je sicer deležno teli poviškov draginjskih doklad. mi pa smo odvisni od milosti in dobre volje finančnega ministra. Iinanio sicer zagotovilo s kongresa od ministra prosvete. da se bo zavzel z vso odločnostjo za pravično ureditev naših zahtev. a doslej imanio samo še zagotovilo tn obljubo. Ce sino res jednakopravni z ostalim državnini uradništvom. tedai se nam morajo izplačati te zaostale draginjske doklade od 1. junija t. 1. dalje, pa naj dobi država ta denar kjerkoli ho<_e. Pravijo, da je letošnja letina izborna. toda na trgu se to nič ne pozna: ne pri sadju. ne pri moki in ne pri drugih življenjskih potrebščinah. Visoko povišanje vožnje po železnicah vzbuja brezsrčnim verižnikom nove nade k oderuštvu. Kam ptovemo? Ali je res treba s silo pognati najboljše državljane na cesto? Boje se boljševizma in komunizma ter njimili posledie, bojc se sindikalnega združenja. a nesrečiio politiko tirajo dal.ie do obupa vsi po vrstj! Razdiralno delo Slotnškove Zveze. Pred 20 leti se je ustanovila proti naši stanovski organizaciji Slomškova Zveza. Ni je rodila potreba, ampak Slov. Ljudska Stranka io je hotela imeti in jo hoče inieti tudi še danes v svoje politične namene za vsako' ceno. Na bivšem Primorskem in Štajerskem niso bila godna tla za njo, pač pa se je bahato opomogla na brvšem Kranrskeni. Kričeče krivice žalostnega spomina so se gcdile Zavezinemu učiteljstvu. SLS ie honorirala člane Slomškove Zveze na vse načine: dajala jim je brez ozira na kvalifikacijo in siužbcno starost ;iajiepše službe, iz deželne blagajnc jili j. nagradila ..po previdnosti" z draginjskimi. stano'vanjskimi in še z razniuii neutemeljenjnii dokladami. hujskala ie ljudstvo proti nain in šoli. Brosura ,,Dejanja govore4« je žalna knjiga kruto preganjanega in ponižanega slovenskega učiteljstA'a. Dneva 14. september 1909 in 24. julij 1912. v katerih sta glasovala kot deželna poslanca predsednik in odbornik S.omškove Zveze (Fran Jaklič in Jernei Ravnikar) proti zvišanju učiteljskih plač. sta najtcninejša dneva v učiteljski povestnici. — A" vse to smo ob vstopu v Jugoslavijo radi pozabili, želeč in pa meneč, da zgradimo skupno svobodni nčiteljski dom. Za prehodnico iz starega v novi svet smo ustanovili Učiteljski.svet. Tu naj bi se vršile do ustanovitve skupne organizacije razprave o splošnih učiteljskili in šolskih vprašanjih. A že po nekaterih sejah so prišli naši člani do prepričanja. da Slomškova Zveza ne sniatra te institucije resnini. Informirali so se sicer o naših namerah. sklepov se pa niso držali. In zgodilo se jc- celo. da so pošiljali na poverjeništvo za uk in bogoCastje vloge v nasprotnem smislu. Tako ie postalo sodelovanje naSih članov v Učiteljskem svetu nemogoče. — Lanska delegacija .ie sprejela tovariša E. Gangla resolncije o udrnženju enotne strokovne organizacije vsega jugoslovanskega učiteljstva v«poimenskem glasovanju soglasm.. Temelji tej organizaciji so sarno okrajna učiteljska društva. osnovana na enotnih pravilih. X Udruženju naj se rešujejo le gmotna in iiravna ter splošna šolska vprasanja. zunai organiziranja. Bolj svobodno in demokratično podJaKo bi ne mogli prinesti Udrnženju tudi ua znnaj niti angeli z nebes. Da hoče Zaveza tudi na zunaj dokumentirati svoje novo stališče, kaže nje likvidacija. Če je bila dotlei še kaj z liberalizmom ali znabiti še s kako driiRo politično primesjo pobarvana. so z razjružitvijo izginili zadnji politični sledovi. Ker učiteljske Zveze niso temeli stanovskega ujedinjenja. je sklenil Zavczin npravni odbor soglasno naslednje: ..Prve 4 točke znanega dopisa Slomškove Zveze, ki govore o udiuženju vsega iugoslovanskega učiteljstva v državi SHS, so Zavezinemu upravnemu odboru simpatične. a jili ne more vzeti na znanje, dokler Slomškova Zveza nc sklene razdružitve." Zavezino vodstvo na ie šlo v popustljivosti še dalje. Na njegovo iniciativo so sklicala okrajna učiteljska dništva občne zbore. kamor se je povabi!) vse 7.0 organizovano in neorganirovaivi učiteljstvo v okraju. da se tako ujediiiienje čimprej omogoči. Od časa do časa so se pojavljal, \ obeh nasprotnih stanovskih listili delo.ua jako hudi medsebojni bojni napadi. Zato je isti upravni odbor sprejel tudi to-ie: ,,Do kongresa naj opusti ,Učiteljski Tovariš' s Slomškovo Zvezc vsako poiemiko. Morebitni njeni napadi naj se r>nnatisnejo v stanovskem glasilu brez-knmentara in brez protinapadov. zgoli v informacijo Zavezinega članstva. V Unijo stopimo družno brez ozira na strokovno in politiško cepitev.' «Ta naš molk pa ie hotela izrabiti Slomškova Zveza do skrajnosti. Razdružitve ni hotela. pač r>a ojačenje v svojih vrstah, kar dokazujc tajna in strogo — zaupna okrožnica. ki je bila poslana od vodstva Slamško^-e Zveze nekaterim duhovnikom na bivše-m Štajerskem. S tem >e pribila. da ni k turna. ampak najizrazitejša politiška orga" nizacija, ki hoče šolstvu in učiteljstvu nu kvar znova graditi pogubno strankarstvo. Za napade ii ne _adostu.e ..Slovenski Učitelj", zato .ii prihajata na ponsoč ,,Domoljub" in ..Slovenec". In po v;:em tem so zahtevali od nas glede pisanj? !istov neko medsebojno izjavo. Zadovoiiili so se po svojem odposlancu, da ne prinese naše stanovsko glasiio nobenesra :iapada na člane Slomškove Zveze, ako stori isto tudi ..Slovenski Učitelj", in ako store to politiška glasila SLS. Mislili stno. da se sedaj zadeva vendarle pomiri. a v arali smo se tudi to pot. Njih pristranska poročila z našega beograjskega kongrcsa in njih politiške resoluciie na mariborskem sestanku. so dokaz stalne nepoboiišljivosti. Višek zagrizenega strankarstva in nestrpnega sovraštva pa ie razviden i/. dejstev. da se Slomškova Zveza sistetuatično zaletuje v tovariša E. Gangla. Preprečiti ie hotela njegovo imenovanje višjim šolskim nadzornikom, neumevno ni-zko se je zaletela vani ob priliki lJrublN.iske uradne učiteljske konference in &inim čelom ga je napadla po predsednikti Štruklju v zadnji seji viJ5jega §olskev:<i sveta. Članstvo Slomškove Zveze nai v:. da itna slovensko učitelistvo samo ene^a Gangia, katerega bo znalo Zavezino nčitellstvo v znak visokega spoštovanj« ifl najglobje hvaležnost! vedno in povsod braniti proti komurkolt. Roke proč od naiih vzoruih mož! Z vodstvom Slomškove Zveze sc Zayc7.a ne n';,T-e vec Doeaiati. če bi tudi dru!_ri!i vzrokov n<t bilo nas «;i!i v to n;.slednie snoroč<b. ki _a čitamo v 185. številki Slovenca« z dnp 15 avp-usta t. 1.: -Zlasti nai nazi na Staierskem vse tjunošnie kr$čassik-o-inii-icč( 'jčitelistvo n-a iiočetie 'krafniii ^flvkih nadzornikiov. ki so eksnoneiiti liberalne.fa učitelistva in so 'e \sled loialnos.> SloniSkove Zveze pri^ii t& s'f>i:f uiest.i K;rr s;1 oa tiče Zavezarskih okrainih učite"^:<ili društev. .ie prlpoinniti•,'a noben član Slninškove Zveze nlnia n;" čosar onraviti ^ temi eksn:.-ziun-;nn! libc'-.tlne siranke.« S tcm ie SlomšKova Zveza r>o.drla za sebo' zadnie mostove. N__m J?8 ta odkrita izjava izpričuje. da snio izgu' Hli 7. nio vse nreveč drasrocenesra časa ifl Ja ip bilo naše norrnlienie že neskončiTO. Vsem ki «fi po>itone volk1 nonavliamo in natflašaino: Udruženie lugoslova«skeea UčUel.stva ie in ostane samo s*rP" kovna stanovska orKanizacija. zunai nl* pa imej vsako svobodno versko In P°»" iiško nrcnričaiiie! Šolske oblasti in slovensko Solstvo. Zavezin delokioe. časovne razmere ,n resoluciie •okrainih učiteliskih dmštev so zahtevale da smo bili neurestano v dotiki s šolskimi oblastmi, Pri deželni vladi. i.ri. ooverieništvu za nk in boeočastte ter oH višiem šolskem svetu letos ntsmo našli tolike pripravlienosti za ueodno razrešicev šolskih in učitcliskih vprašani. kakcr v oreišnii upravni dobi. Barmneter niili naklonjem.sti dto ooravičenili našili zahtev ie kazal včasih dobro včasih oa slabo vreme. kakor ie bilo pač pcJitiško ozračje. Naše ootiižno lnnenie ie da moraio biti možje, katere je pastavila država na odirovorna mesta. res možie v vsaketn oziru Povsod drueod so oblasti hvaležne onranizaciiam. če iim slednie oomaeaio vršiti te/avno i. oslovanic. Nemoecčeea nismo nikdar zahtevaii! Lokalne<__. secarutiztna ne smemo cr.jiiti na škodo skuotiosti. Bki?or domovine. katero srčno I.ubimo. nam n!if>ra biti vedno v mislih: v učilnici. ori narodr.eni in orasvetriein deiu in v pisanuih. Šolstvo nai se centralizira. Vse šole nai bodo ood državnim nadzorstvom. Država ne p_^vzemi nikdar plačevania službenih »reiemkov učit.lustva na zasebnih šolah. četudi imajo pravico javnosti. !z tfi?a vzroka nroramo biti odločno tudi nroti zasebnenui ženskemu učiteliišču šols-kih sester v Mariboru. ki nai ima uo mriei.iii šolskih obiasti v svot>odni državi rrredtiost i.rcd iavnim ženskim učitel.iščern Kier ie treba za oravilr_o vzeoio n.ladine posebnili konviktov al<i Internatov nai iih odpre država na lastne stroške. Ali naj zopet hitimo z odprtimi jadri v nesrečno Šusteršič-Lampetovo dobo? Moških učiteliišč ie nremalo. ženskih oa vsled zasebn.h zavodov nrevee. Hočemo. ('¦o. dr.be učite_;ice. ki so se res oosvetile U-iteli&vaniu. službo in kruh. Orneii nai se nadnrodukciia nčiteliic. rnoškemu učiteliskenmi naraščaiu ua nai se midi vstop v zad^tni iztneri Naše stališče napram kra.nim šolskim svetom ie znano. Na bivšem Krauiskem je funkcija članov v okrajnih šolskih svetih že davno notekla. JezičeJ\<ny tehtnici so v niih liudi-e. ki itfi ie izbral prosluli <!eželni odbor. o katerem že davno iri ne diiha ne sluha. Zanimiva ie dozdevna reširev okroinih šolskih nadzornikov. Pover:eništvo za uk in bocočastie ie ob prevratu _oeworno z učiteliskimi orsranlzaciiami postavilo na bivšem Štajerskem in Koroškem nove okraitie šoiske nadzornike. Takrat se nam je na kompetentnem mestu zatrdilo da se izvrše ta inienovania v dnhu ^emokraciie vedno do^ovorno z nami. Z rsasveton/aniem okrainih šolskih nadzornikiov na bivšem Kraniskem se 1e nairenofna odlaealo do časa. o katerem so misli?e Solske oblasti. da k- za nie na vse strani uatorioravnetSL ZavY.za ie opozortta v po<tcv nrihaiafoča okraina učiteliska dru^tva. da -r.a. se o tem razpravlia pri zbo-ovamih. Društva so p-oslala trapredloec. katere «. Zave/a tino^tevala na vsei črti. In kai ie storila Slomškova Zveza? Brez vednosti svoj'efa članstva >e naznanila ¦ib>o.ii.tistič.Tii skleo zastopnikom bivšeca tteze.nt.tra odbora v okrainih Solskih svetih. ki so tudi res nasA^etovali te »učitelj::J<:e izvol.enoe« v potrditev. In ker so imeli :>čividno oremalo svoiili mož za tropredloee so se bkstela en;t in ista Iniena s-koro v vseh okraiih. Večina višieffa Solskega sveta i2 baie potrdila vse te tropredloce "aziHi (.i>etra s!tiča.a. Smo v ustavni državi, zato smo prepričani. da bo izid tak, kaKršen mora biti. Okrajne šolske nadzornike snie oostavliati in odstavliati sam-o 'tiinister nrosvete! Lastne oraematike 5e ¦tlmatno. zato mora veliati 5 27. dež. i>. zakiana kii se elasi: »Minister za ak in bo«očastie imenuie za vsak okrai iedtieea 5ol. nadzornika in tam, kjer bi poseb- n-e okol§č.inv to zahtevale. tudi več šolskih nadzonvkov. lmeuwart..e se zeodi na pod*tavi nasveta troinih oseb. ki s_a naredi »eželni šolski svet. imenuie se na šest let.« Tndi rro^'i § 3.?. se trlasi enako. V Sr*>i*i n\ni\o slK.en zakon. Brez vednosti mi'•-strstva orosvete v Betoeradu ie bil od^tranien v l-t',j.nieni noletiu od okrainega čoiskeg.i nadzorstva tovariš Mir. Siianec v Mariboru in brez pnvolienia isteea ie ^aie r_r>stavl'eu na ineeo\'D mesto tovaris ¦ i"afi Fink. Mi oa Pra\rimo: Brez nas o »i3s in oreko nas «ie ne bo ničesar defini''vneua sklepalo! () tem iniatno :rdno za^otovil.i s konipetetitnega mesta in od vodstva osrednieca Lklruženia. Zavedamo s>e svoii; silne orpanizačne raoči. Ideiani ^'io posvetiii ves prosti čas in razpolož''ivi denar — pa ne aainan. Svoie oiavič"o staltšče bomo znali varovatl neizoros"o tem lažie tudi v Drihodnie orot.i vsa- ^cstava višieefa šolske«ra sveta ie za ''udskošolsko iu meščanskošolsko učitelis^v° krivična Zastopniki cerkve in sred- n;e.šolske2:a učitelistva imajo v nfctn istotolikn članov kakor mi. Zahtevamo naimani /sai šo dva svoia zastoonika v tet kornoraciri. Liudske šole nadzorui liudskt. meščanske 5cle tneščanski In srednie §ole sredniešolski učiteli. Za vse meščanske šole v SlovenH* ;';thtevamo v višletn šolekem svpIu takoi oosebnefa višle^a šolzkeest nad/ornlka. ki bod. meščanskošolski učiteli z dališo orakso! Gimnaziiskim :n realčnim profesor.em n.iti na um ne oride da bi zahtevali za svok) katecorik) <d\ vseučilišne^a profesoria. Pakraiinskn poverleriištvo za uk in bogočastie ni utcmelieno v nobenem zakonn. To uoverieništvo zavira redno šolsko upravo in /manišuie pomen višiega šolskeea sveta na snodai. na zeorai pa mir.istrstvo orosvete. Ta pokraMnska poverieništva m-oraio izeiniti s površia. ker <^e skrivaio za niimi nolitiška ozadia. Vse 'iffendc te?a oover.eništva prev^ml višii šolski svet. Odstranitev poverjeništev za vik in bo<ročastle bodi orva in naliuiineiša :ialoi?a vseh . DOkraiinskih u5itelis'_-ih in orofesorskih Zvez v kralievini SKS. Ustanovi.ev udruženla iueoslovanskega učiteHstva v Beogradu. Prvi koneres iuc oslovanskeea učitelistva v kraiievini SHS nam ie ix»daril uiedinienie. 18. iulii 1920 ie za vse ividriiženo tTČitelistvo zeodovinski dan prvega reda. Izvršilo se ie »Udruženie Jugoslovanskefifa Učitelistva v EJeocradu« z nasledniinii povsrieništvi: Iiubliana. Zaereb. Saraievo Split. Cetinie. Novi Sad. Beocrad. Skoplie. Ncpozabni ostaneio vsem udeležencem "nraznični drievi. ko smo stali ob zibelki mogočne Unije. Za slovensko učiteljstvo je pa kongres še posebej trajnega pomena 1. Izmtxl netih riačrtov ki so bili predlo/.eni konsri esu v potrditev. ie bil spreiet z .Tialimi izpremembami naš osmitek pravil ufedinienia. izdelan do naiboliših virih od !ioscbi.eea likvidaciiskeea odseka. 2. Ta načrt ie nridobH za udruženie brate Hrvrate ki <;;cp_'- niso imeli mandatov od Savezn za crlasovanie k pristotiu. 3. Imponiral ;e koncert. na katerem ie dovršeno pel iie§ani zbor !hibl:anske«a učiteltstva naiboli^e umetne in narodne slovenske pesmi. Misli nam hite nazai na deleeaciisl^o in kon<rresno zborovanie. v eledališc.e. na banket. na nozdravni sestanek v »SlavMi« k ručaku v Topčideru in na TopČidersko brdo v avdiienco ... Okrog 200 Slovencev nas ie bilo. vseea nčitelistva pa okoli 5600. Nas, ki smo vajeni mirnih razprav, je osupnilo hrupno debatiranje. A kdor je niotril ic tovariše in iim DOtricdal elobie v dnšo. ie zaznal. da ie po n/iih pokraiinah drveb razbesnela voina dalie in vse drucače. kakor pri na^. Iskali so utehe v sindikatu. ki jim je po prestanem strašnem trnlienni naibližii. Z rezultati pocaianl .memn biti zadovolini. Tudi Be^rad ni bi! sezidan v enem dncvu! Šest let ie tra?ak> nredno ie bilo pa zaiamčer_lu drža.vnih pravic ustanovMen-o 1. 1866. pr\-o slovensko učitt.iisko di"ušt\:o eori na Koroškem za velikovško dekaniki. a osemnaist let (1871—1889). predno ie osnovalo slpvensko učitelistvo na pobudo Celiskesra učiteliskf^a dru^tva svoio centraluo erganizncrio -— Zavezo: dve 1-ti $o traiale samo nnorave. Dosti Sa\;e se bo izilito ored Becsrraiom v Dunav. predno se urede vse o^anizs^iif! i>:;drobnosti. Doslei smo naslavliali vs. dooise na srbsko .ičitelisko beo^raisko Udruženi.e. ki ni bili!) oriirDanuM biti posredovalec med natni b\ razniiiii mmistrstvi v Beo^radu. Odslei iinamo lastno centralo. od katere smeino zahtevati točneafa posl-ovanla. Doifipr nc zasedeio v tninistrstvu prosvet-c določena rnesta referentre vseli pakraiinskib novenen._Stcy. tolikio časa ne bo š^. t.reitei.ili raziner. Cimnrei se to zeodi tem uspešnejša postanejo pokraiinska povp«-ie•uška ncsto\'.'inia s centralc Od teh str.ol'ovniiakov se zahteva. da so vešči v adMiinistraciri in dobri i>r*znavalci šolskih /•aikoiiikov in Oiokraiinskih učitelnskih orvranizacii Zave^a ic. doffovorno z višiivn š-nlskini svetom prodla'.va!a refereiitoin v iiiinistrstvo pix<s\ ete za liubliansko povcrieništvo tovariša Pavla Flereta. Tozai-evni akt s staviienhni p:^r:~»ii ie bil odoo<?lan v Boošrrad že S. ianuoria 1.1.. ustmeni .a7pxm)r nied obcma v ooštev orihaiaiočimn fitktoriem:i »a se ie vršil zadniič ob kionsrref.ii. Rešitvc pričaku.cmo v nafKraišem času. Dvt dni d:> koneresii ie bii se.tanek zastopnikov češkeira učitelistva z zastopniki mtr^slovansketfa učitelistva. ki so s.e noiraiali o vzaiciiinein meds-boinem delovaniu. Kadar Postane ueoden čas. ,Qe ^tn.onu) šp z dni-imi slovanskimi učiteliskimi udruženii. V -Udruženm Jneoslovaiiskcea Učit.elistva« ie včlanienih okrog šestnaist tisoč tovarišev in tovarišic. Naša vnioč narasča in z nio se dviea naš ueied. Srebmi iubilei Zavezineca predsednika in blatratalka- Sltičai hore. da ob dneti. ko izročamo ixnK>siio Zavezo kot pokraiinsko poverie- | ništvx_ v mk« »Udmf.eaiu Jusroslovanskeea Učitelistvi v Beocradu«, praznu>eta Zavezina voditelia Luka Jelenc in France Luznar siebrni iubilei. Dne 5. sp^tembra 1895. sta bila izvoliena na skuDŠčini v Novein mestu. in sicer orvi'Zavezinim oredsednikom. druei pa blaeaini'ic.r>TTi. Ta posel ooravltata ne"rctr^orna do današnieea dne. Redek ie tak iubile-i \- zeodovini velikih oreani_acii Naš tov-trkš Luka Jelenc 1e spreten krmilai na učiteliski ladiii. Viliarne dneve \e doživel z Zav-ezo. a nikdar ni klonil clave. Z veščo \n srečno. roko io ie orlpelial v varen qristan — v Udruženie. Je slmbol naivečie volie in hotenia. vztrafnosti in en.er_ii>. Si>ai!wnski sois. ki ea ie sestavil •ob oetindvaisetletnici Zave_e. ka dokaz. kaiko vzsrno ie delovala orpaulzaciia pod nieeovim vodstvom. V tihem domu, tam na Primskovem pri Kraniu. ie oneriral z Zavezinimi računi dan za dnem vso petindvajsetletno dobo naš nedosežni finančnilj. France Luznar. Ob orevzetiu Zavezine blaeaine spočetka ni ip^l dosti ooravila. Delo oa sc mu ie ieto za letom knničilo. a od državneea nreobrata sem tiči kakor mravlia pri denarnem orometu in v računskih zakliučkih. Ko ie orevzel 1. 1895. Zavezino bla?ainico. '" štela Zaveza 901 člana. v blaeainici oa ie našel ?01 K 60 h. Danes šteje Zaveza že 2277 društvenikov in ima skoro četrt miliiona letnih rfanarinskili dohodkov. Oba slavltenca sta kremenita značaia "n neumorna delavca. zato ie bilo častno clelati vsakemu v niiiu družbi. Neizmeren ie doje. ki ea Vaina dol¦jnie Zavezino članstvo. Spreimlta oo de!e<raciii od vse šte\ilne Zavezlne annade najlepše, kar Vama moremo dati: Hvaležnost našo in naša srcai Dobrotno nebo oa podeli »Udraženiu Jugoslovanskega Učitelistva« še mnoaro (aklh vrlih mož!