Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. -Tr - as Naroda List slovenskih delavcev v c^lmeriki t W> finft Stowenae DaEyin the United States. Issued every day- except Sundays and Holiday*. STEV. 217. Bittebkd AS Bjccowd-Clabs matter, September 21, 1903, at the Post office at Few York, K. Y, xtkdee the Act of Confess of Mabch 3, 187S. NEW YORK, V ČETRTEK, 15. SEPTEMBRA 1904. LETNIK XL Protest je brezuspešen —o- RUSKA POMOŽNA KRIŽARKA LENA ZAMORE OSTATI V SAN FRANCISCU DVA MESECA Sedaj preiskujejo rusko ladij o, da do-ženo v koliko je potrebna poprave —o— TAKAHIRA ZADOVOLJEN. Washington, 14. avgusta. Predsednik Roosevelt je odredil, da zamori baje iz Vladivostok a dosla ruska pomožna križarka "Lena" ostati v San Fran e i sen. ako za čas, ko jo bodo po pravljali, odstrani svoje topove. Vse nadaljne odredbe z ozirorn na rusko vojno ladijo bode izdelal mornarieni urad. Potom preiskave bode treba sedaj dognati, koliko je treba "Leno" po praviti, da bode zopet sposobna za plovitbo. Radi tega bodo ladiji dopustili ostati toliko časa v San Fran eiseu, da hode popravljena. Ako pa križarke ne bode mogoče popraviti tekom par tednov, potem je bodo razorožili. Predno se zamore to zgoditi mora pa preteči osem tednov. Mogoče je pa, da pride sedaj pred San Francisco kaka japonska vojna lad i i a, na kar bodo "Leno" jedno-stavno razorožili. Možtvo bode naj-br/.e odpotovalo preko New Yorka v Rusijo. Parni kotli na pomožnej križarki so zelo slabi, tako. da bi bilo nevam na njej ostaviti luko, dokler ni popravljena. Washingtonska vlada radi tega ne bode imela neprilik. O vsem tem je vlada sporočila tudi japonskemu po-slaniku Takahiri, kteri je z vladiui-mi vkrepi popolnoma zadovoljen. Paris, 14. sept. Iz Petrograda se brzojavija, da pride v kratkem ruska pomožna križarka "Koreja" tudi k ameriškem paciflčnem obrežju. Po-veljnka ruskih križark "Lena" in "Koreja" sta dobila brzojavno povelja postopati natančno po ameriške i izjavi o neutralnosti, ktera ne brani, da bi oba parnika gotovo količino premoga ukrcala in sicer toliko, kolikor ga potrebujeta za pot do Via divostoka. Obe 1 adiji bodeta prepre-čili pošiljanje ameriškega blaga na Japonsko. Petrograd, 14. sept. Admiraliteta trdi, da še vedno nima iiradnega poročila o prihodu pomožne križarke \ San FrancisccJ Pač se pa iz Vladivo-toka poroča, da je imela Lena nalogo preprečiti vojno kontrebando na Pa cifiku. Na Pacifiku je tudi več družili ruskih pomožnih križark., Po linčanju v Statesboro. Atlanta, Ga., 14. sept. Vse častnike kteri so vodili državno milico za časa groznega, vsakomur še znanega lin-čanja v Statesboro, so sedaj obtožili, da niso ravnali po zakonih. V slučaju, da bodo spoznani krivim bodo degradirani. Rockefellerjeva radodaraost. Cleveland, O., 14. sept. John D. Rockefeller je podaril včeraj Young Women's Christian Ass., tukajšnjega mesta $50,000 v svrho vstanovitve jrlavnice za gradnjo nove organizacijske hiše. Že preje je podaril Rockefeller v isto svrho $100,000. V dveh dnevih preko oceana. Toronto, Ont.„ 14. sept. Mr. Knapp je danes izjavil, da bode preplul širino Atlantika tekom dveh dni z svojim novim turbinskim parnikom. V par dnevih odpluje proti Angliji v Milford Harving in upa dobiti 250 tisoč dolarjev nagrade, za najhitrejšo vožnjo preko oceana., V Mehiki prijet. Mexico Ciudad, Mexico. 14. sept. Tukaj so prijeli bivšega atašeja švicarskega poslanika na Dunaju, Ivana Brinerhofa. kteri je na Dunaju mnogo ljudi ogoljufal. Vsega skupaj si je v Avstriji pridobil na goljufiv način "00,000 kron, na kar je všel. Dvoboj. Columbus, O., 15. sept. Štiridesetih ni duhoven E. H. Younghouse in 38 letni John Harris, sta se dvoboje-vala z puškami. Harris je bil smrtno ranjen, kajti dobil je kroglo v želodec, dočim je bil njegov nasprotnik le lahko ranjen. Vzrok dvoboju ni bil jtnan. Duhovna so zaprli. Cifuti v Rusiji. RUSIJA NE PRIPOZNA AMERI ŠKIH POTNIH LISTIN V AME RIKI NATURALIZIRANIH RUSKIH ŽIDOV. Ironičen odgovor na tozadevni aineri ški predlog. ROOSEVELT, NOVI "MOJZES' Petrograd, 15. sept. Dejstvo, da je ameriška vlada po svojem tukajšnjem poslaniku McCormicku pričela z ru sko vlado obravnavati, da bi slednja priposlala potne listine Židov v Rusiji, tukaj ni splošno znano. Celo poluradni listi zajemajo tozadevne vesti iz inozemskih virov. "Journal" se pri tem sklicuje na neki članek parižkega "Sičcle", v kterem imenujejo Roosevelta "novim Mojze-m", kteri bi rad izposloval ruskim Ameriki naturaliziranim Židom boljšo bodočnost v Rusiji. Isti list se tudi slabo izraža o prokuratorju svetega sinoda, Pobjedonoscevu, in piše nadalje doslovno: "Washington trdi: "Vaši zakoni so barbarski, mi jih obsojamo in jih bodemo razveljavili." Washington trdi, da imajo v Ameriki naturalizi-rani ruski Židovi pravico ignorirati ruske državne zakone, češ, inače bi bila čast Zjedinjenih držav oškodovana. Ne, in tisočkrat ne. Vrednost Zjedinjenih držav ne bode trpela. Mi zanikujemo in bodemo vedno zaniko ali, da ima ptuja dežela pravico kla-ificirati naše ljudstvo pod krinko pravic, ktere zadobe v Ameriki ljudje potom naturalizacije. Že navadno razmotrivanje tega slučaja dokazuje, da je nemogoč. Ameriški državljani so vedno dobrodošli in z njimi se bode ravnalo, kakor se ravna z državljani druzih držav. Ako bi bila naša želja bi tudi mi naseljevanje omejili, kakor je to v Ameriki običaj; ako bi želeli preprečiti naseljevanje Katijcev, ka kor so to v Ameriki storili — kedo nam bi to branil? Radi tega imamo najboljši vzrok vbeglim ruskim Ži dom, kteri beže v Ameriko, da se potem vrnejo kot "državljani" Zjed. držav, prepovedati povratek v Rusijo. Še enkrat, mi ne verujemo, da je predsednik Roosevelt naročil svojemu tukajšnjemu poslaniku izvršiti to nalogo." Rusija ne bode nikdar privolila v ameriške predlosre in pripoznala potne listine ameriških Židov. Povodnji ob Rio Grande del Norte. Laredo, Tex., 14. sept. Ker je reka Rio Grande izstopila iz svojih bregov, je vsa dolina južno od tukaj preplavljena. Voda je že napravila veliko škodo. Reka je pri tukajšnjem mestu globoka 21 čevljev in še vedno narašča. Vsa zemljišča med tukajšnjim mestom in Hidolgom so pod vodo. Tudi naselbine Ignacio, Roma in druge so preplavljene in voda je odnesla mnogo hiš. Baje je tudi mnogo ljudi vtonilo. ZLATI RUDNIKI. Čestokrat svetuje časopisje svojim čitateljem, naj ne kupujejo delnic zlatih rudnikov, ker je potom Statistike dokazano, da je 95% takih delnic ničevih. Razun tega pa še mnogo vrst delnie nima poštene podlage, ktera je za vsako podjetje potrebna. V dokaz dobrega napredka v podjetju je pa Trinerjev eliksir grenkega vina. Njegova podlaga je poštena: čisto trtino vino, najboljši californijski pridelek z primeskom izbranih želišč, ktera so najboljša, kar jih je dobiti za denar. Njegova prodaja je radi tega tolika, ker ono ozdravi želodčne bolezni in druge neprilike. V njem ni kemikalij in strupa. Ono ojači in pomladi želodec, tako, da zamore sprejemati redno hrano. Živil ni del jedil se spremeni v zdravo, bogato kri, ktera se razdeli po vsem telesu. Kadar koli potrebujete pokrepčanja in teka potem pite Trinerjev eliksir grenkega vina. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago. HI. PRI MUKDENU. Vojska generala Kuropatkina je koncentrirana krog Mukdena; podrobno poročilo o bitki pri Liaoyangu. POLOŽAJ JE ZA RUSIJO UGODEN. — VOJSKA SPOČITA IN POMNOŽENA. — ALEKSEJEV NI VEČ VRHOVNI POVELJNIK — RUSI ZOPET ODBILI VSE JAPONSKE NAPADE NA PORT ARTHUR. Petrograd, 15. sept. Rusi ne bodo ostavili mesta Mukden. Bojne operacije se bodo najbrže vršile istočno od Mukdena. Petrograd, 15. sept. Vlada je da nes objavila uradno poročilo generala Kuropatkina o bitki pri Liaoyangu. Poročilo je ugodno in dokazuje, da so bile vse vesti o izgubljenih topovih, o obkoljenju posameznih ruskih čet itd., neresnične. Poročilo je zelo dolgo in opisuje bitko natančno. Iz poročila je tudi razvidno, da se je general Orlov slabo obnesel in ker ni mogel Kurokija pregnati, ako ves Kuropatkinov načrt pokva- Kuropatkin opisuje velike težave, s kterimi so se morali boriti Rusi. ko sc se napotili proti severu. Mnogo to-pov je moralo voziti po 24 konj, tako blato je bilo na potu proti severu. Vendar se je pa umikanje izvršilo v popolnem redu iu dovolj hitro. Ku-ropatkin hvali vse vojake. V noči dno 2. sept. vršili so se največji boji liao-vanške bitke. Ker je moral Kuropatkin zopet zasesti višine pri Sikvantunu, izgubil je ves dan in tako mu ni bilo mogoče prijeti Kurokija. Ko so Rusi že zavzeli imenovane višine, nastala je vs-led Orlove nezmožnosti nevarnost, da Japonci ne obidejo rusko krilo. To je bil glavni vzrok, da so Rusi odšli proti Mukdenu. O sedanjem položaju ob fronti iu nadaljnih načrtih, mi-nisterstvo ne poroča. Vojska je sedaj koncentrirana pri Mukdenu in pripravljena na drugo bitko. Tekom zadnjih dveh dni ni deževalo. Sedaj bode najmanje dva meseca lepo jesensko vreme. V tem času se zamore marsikaj zgoditi, dasiravno bode ruska vojska baje prezimila v Harbinu. Naj novejša poročila zajedno z poročilom generala Kuropatkina doka-zujejo. da je položaj ugoden. Vojska je spočita in pomnožena z celim 1. evropskim korom. Zadnje straže stoje 13 milj južno od Mukdena. Japonska vojska se po groznih mukah pri Liaoyangu še ni odpočila in Japonci tudi svojih ogromnih ijgub še niso zamogii nadomestiti. Sedaj so koncentrirani pri Yentaju in se ne upajo iti dalje proti severu. Petrograd. 15. sept. Tukaj krožijo vesti, da odide veliki knez Nikolaj Nikolajevič, generalni inšpektor konjiče na bojišče. Nikolajevič se je odlikoval v vojski proti Turčiji. Paris, 15. sept. Iz Petrograda se brzojavija listu Echo de Paris, da je podkralj Aleksejev prosil carja, naj mu odvzame vrhovno poveljstvo na bojiščču, pač pa da ostane upravitelj civilnih oblasti Iztoka. Car je v to privolil in v nadalje bode Kuropatkin jedini odgovorni poveljnik. Mukden, 15. sept. Japonci so na svojem napredovanju proti severu prebivalce iznenadili s tem, da so jim naložili davke, kakor da bi bila dežela japonska. Ono, kar kupujejo, plačujejo z navadnimi nakaznicami, dočim pobirajo davke v gotovini. Med japonsk mi četami ni več opaziti one discipline, kakor početkom vojne. Petrograd, 15. sept. General Stoes-sel brzojavija iz Port Ar!burja, da so Japonci dne 27. avgusta zoj>et napa- dli rusko levo krilo, toda morali so na vsej vrsti bežati. Ruske izgube so bile majhne. 2 moža mrtva in 9S ranjenih. Po noči dne 1. s^ot. napadli so Japonci gori Visokaja in Dolinaja ter sosednje trdnjave. Prve japonske vrste prišle so na mine in cele sotnije so zletele v zrak. Rusi so izgubili 7 mož ranjenih. Dne 10. sept. niso Japonci napadali Port Arthurja, dasiravno je bilo pričakovati napada. General Stoessel obišče vsaki dan vse ruske pozicije in pohvali ter graja vojake. Japonci vsaki dan nekoliko streljajo na mesto. * # # Tokio, 14. sept. Maršal Oyama brzojavija, da so se južno od reke Hun pojavile mnogoštevilne ruske čete Rusi so vtrdili griče ob obeh straneh reke Liao blizo prelaza Tie. Mukden, 14. sept. Japonska vojska ne napreduje proti Mukdenu in je še vedno tam, kjer je bila. 3000 Japoncev se je vtaborilo pri Bentsiputse. dočim je njihova glavna vojska južno od ventajske železnice. Petrograd, 14. sept. General Kuropatkin brzojavija, da so imeli Rusi v bitki pri Liaoyangu 4000 mrtvih in 12,000 ranjenih. Petrograd, 14. sept. Osmi kor v Odjesi je pričel z mobilizacijo, ktera se razteza tudi na 14. in 15. divizijo. Štirinajsta divizija, po vsej Rusiji znana pod imenom Dragomirova, je zelo slavna. Dragomirov je 1. 1S77 z omenjeno divizijo branil prelaz Sipka na Balkanu proti 70.000 Turkom. Poveljnik S. kora je generalni poročnik Milo v, rodom Crkez, kteri je bil že v mnozih bitkah. Kor odide nemudoma na bojišče. Petropavlovsk, Kamčatka, 14. sept. Sredi junija izkrcal se je japonski poi-očnik Gunduzi s 150 vojaki na zapadnem obrežju polotoka Kamčat-ke, kjer je pričel pleniti po vaseh, na kar je izjavil, da je v nadalje lvamčatka japonska last. Iz Petro-pavlovska so poslali Rusi 100 ruskih rezervistov in 100 miličarjev z neko Jadranko na Kamčatko. Rusi so Japonce porazili in polovili vse častnike. Pri tem so imeli jednega mrtvega in štiri ranjene. Usmrtili so 87 Japoncev, dočim so ostali zginoli v gozdih. Rusi so požgali japonske ladije. Chefoo, 14. sept. Tukajšnji ruski konzul, general Balašov, dobil je iz Port Arthurja pritožbo, da se Japonci ne zmenijo za zastavo rudečega križa. Ko so Rusi hoteli svoje mrtve pred Port Arthurjem v varstvu zastave rudečega križa pokopati, so Japonci na nje streljali. Taeih slučajev se je že več dogodilo, tako ni več varno iti z imenovano zastavo iz Port Arthurja. Petrograd, 14. sept. General Stoessel brzojavija iz Port Arthurja, da so Laponci dne 2. septembra napad na mesto obnovili, da so pa bili, kakor vedno, poraženi. Pri tem so bile ruske izgube neznatne. Gibralt ar, 14. sept. Angležki par-nik "Ortona", kteri je dospel semkaj* javlja, da je včeraj srečal neko rusko križarko, ktera je ravnokar preiskala angležki parnik "Der-win". Po roparskem napadu. ROPARJI, KI SO NAPADLI EKS PRESNI VLAK ROCK ISLAND ŽELEZNICE, SO ODNESLI DO $20,000. Vsi so srečno neznano kam izginili. Sedaj jih vsestranski zasledujejo. OBIČAJNO STRELJANJE. Muscatine, Ia., 14. sept Z tremi posebnimi vlaki, napolnjenimi z zasledovalci roparjev, kteri so, kakor smo že poročali oplenili ekspresni vlak Rock Island železnice, dospelo je semkaj mnogo farmerjev, kteri sedaj zasledujejo roparje, koji so vstavili vlak št. 230 pri Lettsu, Ia. Kakor se je sedaj doznalo, so roparji vplenili in odnesli od $10,000 do $20,000. Zajedno z farmerji jih zasledujeta tudi dve tolpi krvnih psov. Vseh zasledovalcev skupaj je več nego 100T kajti železnično vodstvo je razpisalo $1000 nagrade. Roparji so ostavili železnično progo pri Let t su, kjer so kasneje drugi ljudje našli lokomotivo. Potnikov niso nadlegovali in ni je-den železniških vslužbencev ni bil ranjen. Vlak je ostavil Chicago dne 12. t. m. zvečer in bi moral priti v Letts ob 1. uri po noči. Ob 1 -1. uri je vozil po nekem ovinku. par milj iztočno od Letts, ko je nekdo z rudečo lučjo signaliziral, naj ustavi. Tukoj na to je pet zakrinkanih mož napadlo strojevodjo in ku-rilca, ekspresnega uradnika ter sprevodnika z revolverji. Na to so morali vslnžbenci odvezati lokomotivo, poštni in ekspresni voz ter voziti dalje. Roparji so blagajne jednostavno razstrelili, vzeli denar in se hitro odpeljali proti Lettsu. Početkoma so železniški uradniki trdili, da jim roparji niso mnogo odvzeli, toda sedaj se je do -nalo. da so odnesli od $10,000 do $20.000. Uradniki niso mogli roparje preprečiti v njihovem poslu. Predno so zamogii o napadu sporočiti so bili roparji že jedno uro na begu. Napad so roparji izvršili v tako-zvanem Whiskey Hollow, kake štiri milje daleč od Muscatine. Slični napad se je izvršil na istem prostoru tudi pred dvema leti. Pri sedanjem napadu je prišlo tudi do običajnega streljanja. ROJAKOM V JOLIETU, ILE., i» okolici priporočamo našo^a zastopnika Mr. Joka Snotariiča. 1108 F. Oatro 8t LMurmifl^ Ženska v kovčegu. Cleveland, O., 15. sept. V reki Cuyahoga so našli včeraj kovčeg, v katerem je bilo truplo neke 401etne ženske. Oblečena je bila le v domačo obleko in je bila brezdvomno že več dni v vodi. Brezdvomno jo je kedo umoril. Dosedaj je še diso spoznali. Nezgoda na morju. Wilmington, N. C., 14. sept. Semkaj je dospel parnik "Michigan" iz New l^frka. Na njem so mornarji an-gležke jadranke "Theta", ktera se je na odprtem morju potopila, ker je zadela ob nek nepoznan parnik. Pri tem je bil jeden mornar usmrten. Prvo ameriško sodišče v Panami. Colon, Panama, 14. sept. Sodnik Osceola Kyle je otvoril prvo ameriško sodiščena ozemlju panamskega prekopa. Član sodišča je J. Marboiinr Keedy, dočim je bil policijskim ravnateljem imenovan G. R. Shanton. Sodišče je nastanjeno v prejšnjej že-lezniškej postaji. Vstaja v Uruguayu. Washington, 14. sept. Poslanik Finch brzojavija iz Montevideo, da je umrl general Seravia, vojaški vodja revolucije v republiki Uruguay. Iz Evrope. TURČIJA JE POSLALA ŠESTNAJST BATALJONOV VOJAŠTVA PROTI UPORNIM ŠKIPETAROM. Anarhistična zarota v Madridu. Nesrečna vožnja s zrakoplavom na Ogrskem. Občni zbor SV. BARBARE, v Forest City, Fa. —: se vrši :— dne 19., 20. a 21. septembra. Dae 22. septembra bode veselica, t hotel n g. MUHIČA. taiu se vrši tudi zborovanje. Delegatje so naprošeni tja priti. Zborovanja se udeleži tudi g. F. fSakser iz New Yorka. Newyorske vesti. -o- NAŠE BLONDINKE IN TOVARNA SVETLIH LAS. - SLAB VLOM. — "HUMPTY JACKSON GANG". Železniški magnat na slabih potih. — Rodbina iz "višjih krogov". NEWYORSKI ROBINSON. NOV ŠKOF. Solun, Turčija, 15. sept. Vlada je odredila mobilizacijo šestnajstih bataljonov ilavov (milice) v okrajih KilkiŠ, Seres in Berat. Vojaki odidejo v Prizrend, da tamkaj uduše vstajo Škipetarov. Jeden solunski bataljon je že danes odšel v Prizrend. Skipetari zahtevajo znižanje davkov. Madrid, 15. sept. Tukaj so zaprli senor Apola, ravnatelja necega anarhističnega časopisa, ter Cezar Floresa radi zarote. Pri Floresu so našli devet dinamitnih patron, na kar je priznal, da je član zarote proti nekem odličnem političarju. Dunaj, 15. sept. Med vajo vojaškega oddelka zrakoplavcev, ktera se je vršila pri Stolnem Belemgradu, je veter odnesel jeden zrakoplav. kterega so vojaki držali z vrvmi v zrak. Osem vojakov se je zadelo ob neko skalo. Dva sta bila usmrtena, ostali so bili smr.t"° ranJeni- Zrakoplav je zginol v višini. Rim, 15. sept. Papež je imenoval duhovna Th. F. Lillisa škofom v Lea-venworthn, Kaas, Nek profesor, — čegar ime ne objavimo — je izračunal, da postajajo blondinke vedno bolj redke in da tekom 500 let ne bode na svetu ni jedne blondinke. Temu pa ni verojeti, kajti ako bi bil oni profesor newyorski policaj, ateri bi slučajno služil v newyor-škem Tenderloinu, bi se moral čuditi, koliko blondin je še na svetu. Od vseh gospodičen, ktere so tamkaj aretirane, je 05% blondin. Ostalih pet odstotkov pa zadobi pla%-e lase, kakor hitro so v drugič aretirane. Marsi-kaka farmerska devojka, ali Evropej-ka, ki pride v New York, da se posveti "gledališču" ali sličnim neumnostim, ima, ko pride k nam. povsem črne lase. Ako je pa par tednov kasneje srečamo na Broadwayu, je tako krasna blondinka, kakor modeli bo-werijskih frizerjev. Dosedaj nismo vedeli, čemu imamo v New Yorku Tenderloin. Možki prihajajo tja in se znebe denarja, na kar sledi policijska postaja in stroj za ločitev zakonov. Dekleta, ki prihajajo tja, sicer nimajo denarja za izgubiti, toda ona so itak zgubljena. Čemu torej ves švindel? Še le omenjeni profesor je dokazal, da ima Tenderloin pravico do obstanka, kajti njegova kulturna naloga je preprečiti izumiranje blondink. — Tudi poklic roparjev postaja vedno slabcjŠi. Kam naj pridejo naši roparji in tatovi, ako dobe za železo ktero je vredno $350 le borih $20? — Podjetna mladeniča Christian Kieffer in Robert Faulkner sta pri Eppsteinu na 122. ulici vkradla za $350 raznih kovin, ktere sta prodala le za $20. Ker sta tako neumna, so ju zaprli. — Roparska tolpa "Eumpty Jackson Gang" je imela med seboj izdajalca John Mansfielda, kteri je policiji poročal o roparskih naklepih, zaradi česar ga je nekdo ustrelil v nogo. Ko mu je zdravnik povedal, da mu bodo morali nogo odrezati, je dejal., da bode oni, ki je streljal, usmrten. Sest drugih članov imenovane gange so tudi aretirali. — Železniški magnat James Law-ranee, kteri je bil nekoč na zapadu ugleden bogatin in imel lastno yachto ter več hiš, prodaja sedaj na Broadwayu čevlje. Njegov dolg znaša še $62,000. Sedaj je napovedal konkurz. — Šestinosemdesetletni farmer W. Payne v Cherry Valley pri Hemp-steadu, že 30 let ni ostavil svoje farme. Sedaj, ko mu je umrl njegov 74-letni brat, bil je prisiljen oditi k svojemu sosedu po pomoč. Dasiravno vozi poulična železnica le miljo hoda daleč od farme, je starček še ni videl. Tudi o rusko-japonskej vojski ne ve ničesar in še manj, da kandidira Parker za predsednika. Kljub temu pa živi veselo in zadovoljno. Rojakom ▼ Chicago, Hl„ ia okolici priporočamo naloga zastopnika Mr. Mohor Mladič a, 117 Centre Ave., Okteafo, XL, kteri j« pooklatten pobirati aaročaiae n "CHai Ka- =•• .....— ........ ...... i "GLAS NARODA" List slovenskih delavcer ▼ Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJ AVE C Lastnik: Publisher FRANK SAKSEH, 109 Greenwich Street, New York City. Na leto velja list za Ameriko • • . $J.OO " pol leta............. 1.50 Za Evropo, za vse leto ....... 4.50 " » «• pol leta.......2.50 " " " Četrt leta......1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki. Izvirna poročila iz Ljubljase. "GLAS NARODA" izhaja vsaki dan ix-■VzemSi nedelj in piajflSkov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.(XX Advertisement on agreement. Za oglase do deset vrstic se plaCa 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar" naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov Srosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov: "Glas Naroda** 109 Greenwich Street, New York City. T*lo(ont 379S Cortland. Nemški modrijan. V Nemčiji imajo vse, kar potrebujejo. Tam imajo pred vsem sva'epi Mihelna, potem Viljema in sedaj tudi modrega, Čudežnega konja, imenom Hans. O tem konju smo svojec .sno v "Glasu Naroda" že poročal m d zna šteti itd., ter da je moproee bolj pametna žival, nego marsikteri Mi-hel, gotovo pa pametnejša, nego Viljem. i>edaj se pa iz Berolina poroža, da se je jela tudi nemška znanstvena komisija zanimati za nemškega Hansa, ktera bi morala potom preiskave dokazati 4t insT.mktJvnfi {n3ČM *konfjske pameti ali pa svečano izjaviti, da ima žival dar logičnega človeškega ali bolje, nemškega mišljenja. Komi sija mora tudi dokazati, da ima konj V Ljubljani, dne 29. avg. Na stari zgradbi dunajskega dvora osupnil me je vselej nadpis: "Iusti-tia fundamentum regnorum." Kadarkoli sem šel memo dvorske palače, moral sem postati in zopet citati, a potem sem premišljeval, ali je res "pravičnost temelj vladarjev". Im-ponoval mi je nadpis in dejal sem pri sebi: res srečni smo državljani v državi, kateri je pravičnost ultima ratio " Vsak državljan sme biti miren, ker tudi vladarji izjavljajo, da sesodi po pravičnosti, torej po zakonih, preu katerimi so vsi državljani jednaki. Tako mišljenje prešinja vsakogar vsaj na prvi pogled. Ali ako se človek bolj zaglobi v razne slučaje, o katerih je reklo pravosodje svojo odločilno besedo, mora izgubiti vero v pravosodje. Ni vse tako lepo, kakor se nam zdi v prvem trenotku, osobito pa, ako pogledamo v državni ustroj, mora se nas lotiti prepričanje, da je v avstrijski državi več vrst pravičnosti. Pravosodje je pri nas tako, kakor-šnega dotična oblast potrebuje. Posebno pravosodje izvršuje ministerstvo, katero sodi tako, kakor to ugaja načelom, katera zastopa ministerstvo, a to se zove ministersko pravosodje. Pravosodno ministerstvo zastopa svoje koristi, svoje državno stališče, in zato hodi v pravosodju svoja pota. Dalje imamo mnogo slučajev, o katerih odločuje sam vladar, a to pravo sodje se imenuje kabinetno pravosodje. In naposled imamo občno pravosodje, katero sodi po veljavnih zakonih. Toda žal, vsak dan se ponavljajo slučaji, kateri kažejo, da niso vsi dr zavihani pred zakonom jedn ako veljavni in da avstrijsko pravosodje deli državljane v dve vrsti. V prvo vrsto spadajo patricije, to so plemenitaši, v drugo vrsto pa proletarci, to so na vadni državljani. Žal, da je to istina Mnogo razsodeb nas je o tem uverilo in vsak dan čitamo, da naše pravosodje res pristranski postopa, da dru gače sodi plemenitaša, a drugače na vadnega človeka. Človek bi mislil da v pravni državi to ni mogoče, ven- Navedel sem ta dva slučaja, da pokažem, v kako žalostnem stanju se nahaja avstrijsko pravosodje. Ni torej čudno, ako izginja vera in pravičnost. Taki slučaji demoralizujejo vse ljudstvo, vse državljane. Kaj pa bode, ako se bode smel vsakdo, kdor ima grb. umikati zakonu ter brez kazir biti slepar in hudodelec? Žalostni so ti pojavi na našem pravosodju. Ni zadosti, da si naši oblastniki prikra-jajo pravosodje, kakor jim to kaže, po svoji volji, nego zdaj še delajo očitno Zx kr«n »vatr. veljav« tr*fc* ]• dati fSt.55 im k temu ie IS eentov sa poštnino, ker mota hiti denarna Ijatev registrirana. Kranjsko slovensko katoliško razliko med bogatinom in revežem. Svet sicer pravi, da ni več pravice na svetu. V Avstriji je gotovo ni. A. T. pamet in ne navado, kakor govore | dar smo zopet doživeli, da smo le v teoriji pred zakonom vsi jednaki, v praksi pa ne. Zadnji čas smo doživeli jako zanimiv in poučen slučaj. Bilo je to na Dunaju. Grof Napoleon Csaky, mi-nisterijalni podtajnik v ogrskem mi-nisterstvu na kraljevem dvoru, streljal je z revolverjem ob belem dnevu na soprogo privatnega uradnika in jo težko poškodoval. V vsaki državi, v nimajo nemške pameti, | kateri vladajo zakoni, morali bi v tem slučaju govoriti zakoni. A kaj se je zgodilo v Avstriji? Bila je preiskava, jako hitra preiskava, kar pri nas ni navada. Čudni roman ogrskega grofa ni bil zanimiv. Napadena dama je si- li AIiKANSKB NOVICE. Belgrad. Ne oziraje se na kraljeve morilce in ljudsko nezadovoljnost je vlada še vedno za to, da se kronanje vrši. Ministerski svet se je že posvetoval o slavnostnem programu ter dovolil državnemu svetu zahtevanih 100,000 dinarjev za slavno«!. Tudi v državnem svetu ni vse tako kakor bi moralo biti. Po deželi protestirajo da bi se kronanje vršilo v Belgradu. Ljudstvo hoče, da ga venčajo in raazi-lijo v samostanu Žiča in sicer brez slavnosti. Slab utis napravija7 da je povabljena na kronanje vsa skupščina, ker bode to stroške še pomnožilo Tudi deputacij ne bode manjkalo, ki bodo potovale na stroške večinoma revnih občin. Tudi proti tem so pričeli agitirati v kmečkih krogih. Tam so namreč mnenja, da kdor hoče potovati v Belgrad, naj potuje na svoje stroške. Nekaj ministrov se je že vrnilo v Belgrad, ostali pa se vrnejo i kratkem. Srbski poslanik v Sofiji Svetislav Simie je odpotoval na Ati gleško, da prične zopet z diplomatic inmi pogajanji. Vse se smeje vladnemu izgovoru, da je Simič odpotoval v zasebnih zadevah na Angležko. — Uradni list je prinesel program za slovesnosti od 20!—22. septembra povodom kronanja kralja Petra. Kronanje samo se vrši 21. septembra katedrali. Po obredih v cerkvi bo velik sprejem v konaku. Sofija. Vojvoda Dcmeter Stama tov, ki načeluje večji četi, je imel turškim vojaštvom veliko bitko. Turki so četo razkropili, Stamato ,-a pa ubili. Krasni poštni parnik FINLANB odpluje 17. sept. ob 10. uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Brzoparnik KRONPRINZ WILHELM odpluje 20. sept. ob 1. uri oppoludne iz New Yorka v Bremen. Poštni parnik NOORDAM odpluje 20 sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski brzoparnik LA LORRAINE odpluje dne 22. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Eavre. Krasni poštni parnik VABERLAND odpluje dne 24. sept. ob 10:30 uri dopoludne iz New Yorka v Antwerpen. Poštni parnik STATENBAM odpluje dne 27. sept. ob 10. uri dopol dne iz New Yorka v Rotterdam. Francoski parnik LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre. Krasni poštni parnik KROONEAND odpluje dne 1. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen Brzoparnik KAISER WILHELM II. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri do poldne iz New Yorka v Bremen. ljudje, kteri so ponosni na svojo ne-umrljivost. One 13. t. m. je bil Hans ali konj nemške narodnosti pred komisijo in slednja je izjavila ono. kai ni bilo pričakovati. Kraj navadnega zmagovalca Viljema, je zmagal tudi Hans, kajti nihče mu ni mogel doka zati, da pazi na znamenja svojega hlapca. Ljudje, kteri so tako srečni, da nl-o Nemci in da pa še danes Ilanzu povsem na zaupajo, d as i ravno zna z svojimi kopiti rac an at i, spoznati ljudi po fotogra fijah, kteri spozna vse nemške metla Ije iti redove orlov ter oslov, kteri ako -pogleda na uro ve, jeli dopoludne ali cer izjavila, da ji je grof popolnoma popoludne in kteri tudi čita imena in j neznan, no za denar se marsikaj stori, in to je bila pretveza, da so dali preiskovati grofa, ali ima pfavo pamet. Znameniti psihiatri kot izvedenci naj povedo svoje mnenje. Psihiatri pa so izrekli, da se je grofu zmešalo in da spada v norišnico. In poslali so grofa v norišnico. Boseglo se je s tem, da besede po nove j nemške j ortografij'1 Toda nepristranost zahteva, da opa žujemo njegovo konjsko dušo iz res nega stališča in znanstvene st-ani. Knjiga, v kterej opisuje Brehm živ Ijenje živali se pričenja z stavkom: Prva žival stvarjenja je človek. Galenns, znani zdravnik starega veka se je grof Csaky odtegnil pravosodju, tudi trdi, da znajo živali istotako mi- kajti umobolen človek ne dela po pa-sliti, kakor ljudje. Schopenhauer se meti. ji- bori! proti onim veram, ktere so z Ako bi grof Napoleon Csaky ostal učenjem o dušah napravile velikt v norišnici, ne bi se nihče brigal zanj. med umrl ji vo živalsko in neumrljivo Ali jako hitro so ga izpustili iz noriš- človeško dušo. T*tda vsi t4 možje niso zamogli mnogo dokazati. Še le buddizem, niohamcdanstvo i« krščanstvo so nekaj — dokazali. Toda kraj vere ima znanost i«to pravo. In v Aziji, koljevki človeštva, so Kaldej že pred tisočletji proučevali zve- mce. Vzel ga je k sebi neki sorodnik, kateri je podpisal reverz, da jamči za grofa in da ga bode imel v varstvu. Vsa stvar je obudila splošno pozornost. Ljudje so se začeli vpraševati, kako se je to zgodilo, da je grof Csaky tako hitro zblaznel in tako hiti ozdravel. Ako je res blaznik, ostane zde, in Indijci so iz svojega spozna-1 naj v blaznici, sicer se spet lahko pri- godi, da bode streljal na kakega člo eka. Ako pa res ni blazen, potem se mora izročiti sodišču in se mu mora soditi po zakonu. Ogrskega grofa roman je svetu znan in zna se, zakaj je streljal na soprogo privatnega uradnika. Ni bil takrat blazen, in blazen tudi danes ni, četudi so ga slavni * avstrijski psikiatri poslali v blaznico. Ali to je, kdor ima sta-roslaven grb in staroslavno ime, sme delati, kar hoče; zanj ne obstoje zakoni. Tako je v Avstriji. Ni dolgo temu, kar se je zopet ne- kaj dogodilo na Dunaju. Neki Bendel 'Proč od Rima" med avstrijskimi I je kradel in sleparil, kar se je dalo. nja ustanovili nauk potovanja duš po smrti. In v najnovejšem času je znanost dokazala, da imajo Indijci ali Bramanci prav. Toda ni jedna vera in ni jedna znanost do danes še ne pozna meje med živalmi in ljudmi. Bode li sedaj pameten nemški konj nekaj dokazal, kar bode preinačilo vero in znanost? Za sedaj se še :.e bo-demo odkrivali vsakemu konju, ker ne vemo, je-li v vsa-kej konskej glavi — Sokrates, kakoršen so je »x>javi! v konju nemške narodnosti. Carigrad. Albanska vstaja v Peču in okolici narašča. Albanci zahtevajo odstranitev kristjanskih orožnikov, policajev in sodnikov, nadalje znižanje desetine ter povrnitev 153 Alba-nov, ki so bili povodom lanskih nemirov izgnani v Malo Azijo. V Peču in okolici je bilo zadnji čas več kristjanov umorjenih. Največja napaka je bila, da so se turški rezervni bata Ijoni razpustili. Tudi v Ljumi so bili hudi nemiri. Albanci so izgnali sodnike, pri čemer je baje turško vojaštvo pomagalo. Sofija. Časniška vest, da je bolgarski zastopnik Načovič tožil sultanu Avstro-Ogrsko, da razdeljuje v Albaniji orožje, je popolna izmišljotina, — Turška vlada pripravlja odgovor na poslaniško noto, da se pomnoži število tujih orožniških Častnikov v Maeedoniji. Častniki in podčastnik: velevlastij odidejo v kratkem v Maee-donijo. Tudi Italijani so izbrali že častnike, ktere še odpošljejo v Mace-donijo. Zidanje kucovalaške kapelice je dokončano. Vesti o demisiji veli-cega vezirja so nastale, ker se je veliki vezir pritožil, da se vlada ne bri-ox 402, Forest City, Pa. Josip Gobsno, P. O. Box 569, Forest City, Pa POROTNI ODBORi Jostp Bucinel,! ml., P. O. Box 591, Foresfe City, Karol. Zalar- P. O. Box 28, Forest City, Pa Ivan Opeka, P O.'Box 626. Forest City, Pa. Pbimož Mat os, P. O. Box 652, Forest City, Pa. Dopisi n»1 se po&ijajo I. tajnika: $okb£ City, Pa John Telban, P. O. Box 60{ DruStveno glasilo je "Glas Naroda?1« Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, M O NT., v CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni saloon, v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKB. S spoštovanjem MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana. "GLAS prod&je p« 1 ts«t Harfibi Altai Bobck petUrcdii W družni«* Frank Stkitr, 1771 St. OUir St., Cleveland. Ohio* John Suttariii. 1208 N. Omt- tre 8t- Joliet, HL Frmk Gaferenja. »It P«w« St.. Jthsstor a. Fa. Frank A- Baudek. Milwmnkea. W\m. zaslužene denarje je najbolje sigurno domu poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York Težko Nemci. Glasom nradnih dokazov je v prvi polovici letošnjega leta v Cis litvanski prestopilo k evangelski veri 22f.:t osob, za 87 osob več kot v drugem polletju 1903. Od leta 1898 je prestopilo 31,077 osob k protestanti-zrnu, kakih 10,000 k starokatoličan etvu, nekaj tisoS pa je brez konferi Desetkrat je bil tožen, ali vselej se je [reklo: Bendel je blazen, in poslali so j u'a v blaznico. To se je ponavljalo desetkrat in Bendel je desetkrat romal j iz zapora v blaznico. Le čudno je to, da je vselej hitro ozdravel, to je hitro I so ga izpustili iz blaznice. Ko je zad njič prišel iz blaznice, sleparil je znova in zopet je prišel pred sodnika, j Zdaj pa so ga izročili dunajski medi- jonalcev. Okroglo je torej katoliška einski fakulteti, da se ta učeni zavod cerkev v 5VZ letih izgubila 50,000 duš, izjavi o Bendlovi pameti. Kdor ima , . . '1 zcroraj'' prijatelje, doseŠe vse, in povrh pa se vse po prestopu starsev ^ „ J . J ..J.' ... ' . ^ veleueem zdravniki so rekli, da je rojene otroke. Bendel blazen, četudi ves svet ve, da Keltski grob so našli v St. Martinu ima Bendel zdravo pamet, samo da je na Tirolskem pri kopanju vodovoda. | jeden največjih lumpov v Avstriji. V grobu so našli več glinastih posod } Lagala se je dunajska medicinska fain raznega lepotičja. Starinoslovei | kulteta, ker je to zahtevala korist trdijo, da je bil grob izkopan 1000 let ["višjih krogov" in ker višji krogi pred Kristusovim rojstvom. odtegujejo svoje ljudi zakonu. O sibirski železnici. Neki stivkov njak, ki je imel priliko natanko pro-računati razmere na sibirski železnici zatrjuje, da so Rusi takoj s početka vojne po železnici prepeljali na bojišče na dan 4000 mož. V tem času je bil ves privatni promet na železnici izključen. Sedaj se je na progi ta promet že zopet uvel, in vsakomur je daii3 prilika, da pride, ako hoče, najmanj do Bajkaiskega jezera. Sedaj vozi vsak dan 12 vlakov, katero število se pa še poviša, ko bode meseca oktobra otvorjena proga okrog Bajkaiskega jezera. Časnikar — narodni dohrotvor. V Budjejovicah je umrl te dni urednik "Budivoja", Miloš Vachek. Dasi jc imel skromne dohodke, prihranil si je vendar toliko, da je zapustil češkemu šolskemu društvu in nekemu drugemu narodnemu društvu po 1000 K. Brezvestni tovarnarji. V Skodovi tovarni za orožje v Plznu odpuste brez vzroka poldrugi tisoč delavcev zato, ker tovarna slučajno nima dovolj dela. Občinski svet je zaman poslal upravnemu svetu nujni predlog, naj bi se vsaj za starejše delavce primerno skrbelo. Umrl je francoski slikar Fantin Latour. NAZNANILO. Slovensko, katoliško, podporno društvo sv. Jožefa, št. 17, J. S. KL J., je imelo svoje glavno zborovanje dne 14. avgusta t. 1.. ob katerej priliki si je za tekoče leto izvolilo sledeče uradnike : John Stampfel, predsednikom; Simon Jaklič, podpredsednikom; G. G. Zobec, I. tajnikom; Matija Turk, IT. tajnikom; Paul Rigler. blagajnikom. Gospodarski odbor: Martin Mohar, načelnila; John Češarek in Luka Zupančič, odbornika. Bolniški odbor: E. Podobnik, načelnik: Frank Henigman in Štefan Glach, odbornika. Bolniški odbor za Hnrr, Electric: John Flerij, načelnik; Math. Fox in Jos. Turk, odbornika. Anton Kurent, redar. Zastavonoše: Anton Goltnik in John Češarek, Maršalom: Josip Cajnar. Finančni odbor: John Petek, Vencelj Ster-mec in Andrej Kavčič. G. G. Zobec, I. tajnik. Aldridge, Mont. 9PPOZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiy 111., kakor tudi Slovencem po Z jed. državah, da sens otvoril novo urejeni saloon pri ^Triglavu", 617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležani „ATL.r\S" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, «0 pri meni na razpolago. Nadalje j* vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igralna miza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežba. Vsak potujoči Slovenec dobrodošli Končno priporočam ožjim rojakott da me blagovolijo večkrat počasti J s svojim obiskom 1 Mohor Mladič, 617 So. Center blizo 19 nt CHICAGO , I1XOOIS GOTOVE denarje najceneje ku piS pri F. SAKSERJU 109 Greenwich Str New York. Resnica je da jc največja nesreča v A-inerika za človek i — l>olo-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-,i jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? - Kadar je človek bolan — more se zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti. Zato rofalci Slovenci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Yam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je : Prof. Dr. E. C. COLLINS, iz vseučilišča v New Yorku, in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opiSete. Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimi se naši rojaki zah-valujejo da 30 popolnoma ozdraveli. Dragi gospod Profesor 1 — V začetki moje bolezni hut mras meje streso, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revniatizoill in magat. Potem se obrnem na Vas; dr. A bolezni bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 krat zdra. f ?' vila in zdaj sem popolnome zdrav. ™ J "JgJ Toraj se Vam srčno zahvalim zato™ Opravljena. ozdravlena. Maik Guštin, Box 37, Soudan, Minn. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živeL Maik Strah, 69 Arimont St. Massillon, O. Walnut Lake, Ark. Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku. Anton Stanafel. Prof. Collinsjamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti! Kakor bolest i na plučah, prsih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedrni kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse Spolske bolezni pri možkih in ženskah. Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil. Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno cpiSitO teto V ma*ernem jeriku in adresujte na PROF. Dr, E. C. COLLINS, 140 W. 34th St., NEW YORK. Pro! Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se goto« popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne. .......- ' Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI: Pr«Uednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpr*da©dnik> JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. D. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh. Blagajnik: IVAN OOV2E, P. O. Bex 10«, Ely. Vi«* NADZORNIKI: JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland. Ohio. IVAN GERM. 1303 Cherry Alley, Brad dock. Pa. IVAN PRIMO2I0, P. O. Box 114, Ereleth, Mia*. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th Sl, Calumet, Mich. JAKOB ZA BUKOVEC, 4524 Blaekberry Allev, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 105«, Ely, Minn. * Dopisi naj ae blagovolijo peiiljnti na L tajnika: Geo. L. Bratich, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobraeei dmirem. Denarne poeiljatve naj 00 pošiljaja blagajniku: Ivan Gorre, P. O. Box 105, Ely, Minn., ia po svojem zastopnika. Društveno glaaila je: "GLAS NARODA". Drobno s ti. KRANJSKE NOVICE. Lokomotiva usmrtila otroka. Dne 2*3. avgusta zvečer se je dogodila velika nesreča na železnici blizu posta-jiee Sv. Križ. Vozil je tam mimo vlak ki prihaja v Trst ob 7:45 iz Italije. Na omenjenem mestu je pa začulstrojevodja grozen otroški vzklik. In kmalo so našli ob strani železnice dekletce, kakih štiri let z razbito glavo. Isti hip je pridrvila otrokova mati, žena železniškega čuvaja Bečnika. Obupana žena je odnesla domov — mrtvo dete. Smrtni padec s konja. Dne 27. av- gusla ji> padel 131etni Valentin Po-Ijanec na Vojskem s konja. Konj ga je vlekel 270 korakov daleč. Polja-nec je vsled dobljenih poškodb umrl. Velik požar. V Dolu pri Ljubljani je pogorelo posestnikoma JanezuPov-šetu in Francu Pelnaverju sedem poslopij, več živin in 400 kron gotovine. Škode je okolu 20.000 kron. Umrl je dne 31. avgusta ugledni naš someščan, trgovec in hišni posestnik, g. Franjo Jakopič, v starosti S3 let. Pokojnik je bil začetnik ljubljanske trgovine z zeljem in je to kupčijo tako spretno razvil, da je danes eden prvih virov dohodkov kmetskega prebivalstva \ ljubljanski okoliei in daje rnn< jrim rodovi nam kruha. S tem ^i je |»okojnik pridobil nevenljivo za- Izpred ljubljanskega porotnega sodišča. — France Susteršič, delavec na Hni-i<"i, je bil tožen hudodelstva uboja. ker je v noči na 25. mal. srpana t. 1. s polenom udaril delavca Franceta (Juarenbergerja tako močno jk> glavi, da je nekaj dnij kasneje vsled te poškodbe v bolnici umrl. France Šu-steršič je imel prepir z delavci pri zgradbi predora, in tu je dobil na roki poškodbo, kar ga je tako vjezilo, da >e je skušal drugi dan nad dotič-ui "in inašr-evati. Iskal ga je jx> raznih gostilna h v Ilrušic-i. ne da bi ga bil zasaril. pač pa je bil naletel na delavca Franceta Braša, katerega je brez povoda napadel in mu zagnal kamen v hrbet v trenotku, ko je šel s tovarišem po stopnjieah na dvorišče, k svojemu stanovanju. V tem trenotku, ko je Braš stekel po dvorišču, je padel tudi (lUgenberger udarjen po glavi, čez stopnjice. Ko ga je Braš če« nekaj minut našel ležečega na tleh, mu je rekel Gugenberger, da je dobil zadosti. Ko ga je po udarcu Sustaršič obrnil na noi*o, je rekel: *'Ta ni ta pravi". Obdolženec dejanja ne taji, zagovarja se le s tem, da ga je zaradi tega udaril, ker ga je Ou-genberjrer s tem razžalil, da mu je rekel: "ušivecl glej, da boš šel spat!" Priče ho izpovedale, da je bil Šuštarji«" zadevni večer za boj pripravljen, ker je nosil meter dolg kol s seboj; tudi po udarcu se je pohvalil, da je nekosra tako udaril, da je telebnil, kakor bi v štimo padel. Zdravniki so konšt-at/bvahi, da ge vsled močnega udarca Ougenbergerjn počila lobanja in bila na senčni strani tudi udrta. Na krivdorek porotnikov je sodni dvor Susteršiča obsodil na pet let tc-žkeječe, poostrene s postom vsaki me-nee in na 24. mal. srpana vsakega kazenskega leta z samotnim zaporom v temnici, trdim ležiščem in postom. — Janez Jerin, sploh Goljkar, je sedel na zatožni klopi zaradi uboja svoje žene. Letos na kresni večer popoldne •<0 pili obdolženec, njegova žena Frančiška, S imen Senear in France Pav-fiek v Jerinovi hiši žganje, narejeno iz Špirita. Pri tej priliki sta se Jerin in Senear precej vpijanila Obadva in Frančiška Jerin 90 Sli na večer k p« »sest nik u Fortnnatu Streharju, ki pa ni hotel odpreti hiše, ker sta bila možakarja videti precej pijana. Frančiška Jerin je šla domov, dočim se je njen mož vlegel na tla in ga je še Senear na prošnjo njegove žene odel s svojim rekelcem. Senčar je poleg sedeč igral na harmoniko. Po materinem naročilu je prišel Oletni sinček IX) svojega očeta Jerina, ki je pa trdno spal in ga ni bilo moč zbuditi. Zato je šel Senčar sam z dečkom k •Terinovim, tam se je nekoliko časa z domačimi pogovarjal in se končno ulegel v sobi v kot na tla, dočim je Frančiška Jerin z otroki šla v kamro spat. Po polnoči je prišel obdolženec domov. Vpitje žene je Senčarja zbudilo; slišalje nje upitje: "Jezus Marija, ljubi moj Janez, pusti me no!" in nato je nekaj počilo, na kar je padla imenovana na tla. Ker se je Senčar bal, da bi se Jerin tudi njega ne lotil, je pobral harmoniko in rekelc, ki je bil zganjen na klopi pri j>eči ter je stekel. Jerin jo je vdrl z motiko v rokah za njim, ga dohitel in ga udaril z motiko po levi rami in mu še rekel: 'Primojduš, teci, če ne, te bom ubil!' Nato je Senčar še hitreje tekel ter zbežal v liišo Franceta Pavška, kjer se je v sobi vlegel na skrinjo. Janez ferin je prav nečloveško ravnal s svojo ženo. Zdravniki so našli na njenem truplu čez 100 poškodb, med drugim je imela zlomljena štiri rebra, vraniea je bila popolnoma zmečkana n pretrgana, poškodovana je bila J i udi kost ]>od jezikom ter čreva. Ob ». uri zjutraj je prišel obdolženec k Streliarjevim povedat, da je žena mrva. ir ko sta zakonska strehar prišla v njegovo hišo, je rekel Jerin: "mrtva je, morebiti je doli padla, morebiti jo je pa Senčar ubil." Ko sta ;*»tem tudi zakonska Pavšek prišla na pozorišče, jima je obdolženec rekel: '*Kaj pravita, kdo bi jo bil ubil; odkod bi bil takšen hudič prišel? Ko bi bil ta hudič, Senčar, to napravil?" Vsled te obdolženčeve trditve je bil Senčar en teden po nedolžnem v preiskovalnem zaporu. Jerin je tudi spočetka v preiskavi tajil, da ie on storilec, kasneje se je pa udal ter rekel, da je zato ženo ubil, ker jo je s Sen-čarjem zasačil v kamri. Senčar mu je pa pri poroti v obraz povedal, da je to laž in izmišljotina. Porotniki so vsem trem stavljenim jim vprašanjem pritrdili in Jerin je bil obsojen na S let težke, postrene z enim postom na mesee in samotnim zaporom v temnici in trdim ležiščem 24. rožnika vsakega kazenskega leta. KOROŠKE NOVICE. Žrtev nezmernosti. Pri Beljaku je 22 let stari hlapec Alojzij Bergant, doma z Jesenic na Kranjskem, v dušku izpil vsled stave dva in četrt litra žganja.^ na to je izpil še par vrčkov piva. Čez pol ure je bil mrtev. V trebuh se je zabodel v Celovcu trikrat hišni posestnik in agent Jož. Schellander. Ranjen je smrtnone-varno. ŠTAJERSKE NOVICE. NesrečL Iz Vojnika poročajo, da je 27. avgusta padel Gašper Ransger v Prekorju s hleva na tla, kjer je obležal mrtev. — V premogovem rovu je padel v Hrastniku 50 metrov globoko Franc Pepelak in se ubil. Umrl je v Oplotnici trgovec Alojzij Walland. K nedostatku v občinski blagajni v Gradcu, ki znaša en milijon kron, se poroča, da je preiskovalna komisija izrekla svoje mnenje, ki tiči v tem. da se je napačno proračunavalo, v stahu, da bi se moralo priti pred občinstvo z zvišanjem davka. Občinski svet je k tem finančnim manevrom molčal, dasi je vedel, kako je. Sedaj bodo davke v Gradcu morali zvišati. PRIMORSKE NOVICE. Umrl je v Trstu učitelj Giuliutti, ki je bil od 10. avgusta v preiskovalnem zaporu zaradi znanih bomb. HRVATSKE NOVICE. Vrat si je prerezal pomorski kapitan Radič na Reki. Pred meseci je hotel ubiti kapitana Bačiča, ter se je sedaj bal kazni. Umetniško razstavo nameravajo prirediti v Sarajevu, in sicer razsta-\ijo slike hrvatskih umetnikov, ko dobe ti svoje razstavljene slike iz Belgrade. Čipkarstvo v Dalmaciji. Minister-.stvo odpošlje v kratkem svojega poverjenika v Dalmacijo, ki prouči vse potrebno, kako bi se povzdignilo čipkarstvo in kje bi bili pripravni prostori za ustanovitev šol za čipkarstvo. Umetniško šolo, in sicer drugi tečaj. otvorita 1. oktobra v Zagrebu Bela pl. Čikoš in M. Crnčič. Zaradi znanih izgredov vSamoboru !>ovodom volilnega shoda, je obtoženih 27 osob, med njimi tudi župnik v Šestinah M. Miletič in samoborski odvetnik dr. Hercog. Škoda, k", so jo izgredniki napravili z razdiranjem in požiiranjem znaša 100.000 K. Svojega očeta ubil je v Suhopolju gluhonemi Mikloš, ker je oče prelil uekoliko žganja. V Zeleniku (požarevaška žnpanija) je u-trelil 121etni sin kmeta Markovi-a, ker je oče po materini smrti popival in prodajal fantovo dedščino. Spomenik pesniku Luki Botiču po- tavijo v Spljetu. Osnutek je napra-il kipar Mostrcvič, ki se mu izroči tudi delo. Dvojni umor. V Vojniču je ustrelil kmet Stankovič svojega soseda Crn-koviča in njegovega 221etnega sina. Prepir je nastal zaradi živine na paši. Velik konkurz v Sarajevu. V Sarajevu se je ravnokar začela obravnava proti hotelirju Weissu, ki je osleparil 77 denarnih zavodov za 445,000 K. Med prizadetimi je tudi "Vzajemno jwxlpomo društvo" v Ljubljani. RAZNOTEROSTI. ' * Grozno grozodejstvo'' pruskih Poljakov. Vlada je zaprla dekliški penzijonat v Poznanju, ki je obstajal že 45 let. Vzrok te neobične strogosti je ta, ker so se deklice tajno poučevale v poljščini. Državni minister na Nizozemskem je postal dosedanji profesor narodnega prava Asser. Legar se je začel širiti po Duniju. Samo v euo bolnišnico so sprejeli 50 takih bolnikov. Celo mesto zgorelo. Mesto Binau v orovinciji Laguna je pojwdnoma z-relo. Več sto osob je zgorelo, nad 50,-000 osob je brez strehe. 13 milijonov vatlov platna je naro- ilo rusko vojno ministerstvo za vojne operacije v predilnici v Lodzu. Smrt zaradi prevelikega veselja. V Parizu je poklical neki notar irad-nika Marissiauxa k sebi. da mu naznani, da je podedoval 000,000 frankov. Ko je uradnik zaslišal novico, je zakričal ter se zgrudil mrtev na tla. Zopet štrajk železničarjev v Italiji. Dasi je vsled štrarjka predlanskim zvišala vlada železničarjem plače za elih 20 milijonov lir, zahtevajo sedaj znova zvišanje ter groze s štrajkom. Vlada pa se ne misli vdati, temuč^kli-ee rajši vse rezerviste in domobrance v službo pri železnicah. Otroka z dvema glavama je rodila v Nagy-Szt. Miklošu kmetica Starič. Ena glava je popolnoma normalna, na Irugi manjkajo oči in nos. Med štrajkujočimi zidarji v Kra-kovu in policaji je prišlo do krvavih spopadov. Nad sto zidarjev so zaprli. Ljudsko vseučilišče se ustanovi v Sofiji ix) prizadevanju prof. Mihaj-lovskega. V staro domovino so se podali: Iz Clevelanda, O.: Gregor Mole v Št. Rupert, Fr. Kolenc v ^Sevnico, Alois Debelak v Retje, Maks Stemiša v Toplice, Peter Golobič v Gradac, Ant. Prijatelj v Ljubljano, Ant. Krive in Al. Kren iz Mihvauke, Wis., v Gornji rrad; iz Falls Creek, Pa.: Frank Florjančič v Mokronog, Jože Hostnik in Blaž Smrekar v Mirno; Julia Ahl-irruen iz New Yorka v Gornjo Travo; Andrej Okroš z soprogo iz San Francisco, Cal., v Szegedin; iz Beaverdale. Pa.: Fr. Stražišar v Borovnico, Jože Šustaršič v Lipsenj, Ivan Perušek in Anton Kordiš v Stari trg; iz Bagga-ley, Pa.: Jos. Bučar z rodbino v Osredek, And. Mohar v Geržečo vas; Fr. Polanc v Gabrovšico, Jože Bradač v Krko, iz Pittsburg, Pa.; iz Clevelanda O.: Valentin Prijatelj z soprogo v Ljubljano, Alois Pate v Ljubljano; F. Sejja iz Richwood, W. Va.„ v Loški Potok, Georg Mrak iz Imperial, Pa., v Studeneie; Andrej Knaflič iz New Yorka v Logatec; Mato Greguranič iz West Seneca, N. Y., v Dužico; Janez Petelin iz Moon Run, Pa., v Pre-ser; iz Clevelanda, 0.: Mart. Samec v Podpeč, Pavel Zajec v Sodražico, Mihael Tomšič na Rakek, Jože Arko iz Richwood, W. Va., na Rakek; Fr. Delak v Senožeče, Matevž Franko z družino, Anton Repalj, Jože Zev-nik, Jože Zagore v Št. Jernej, vsi iz Indianapolis, Ind.; Fr. Modic iz St. Marys, Pa., v Lupšenj; Jos. Zalokar in John Lindič iz Sheboygan, Wis., v Smarjeto; Anton Ivrašovee iz S-melton. Pa., in John Rozman iz Reading Pa., v Metliko. Kretanje parni k ot. V New York so dospeli: Or-eanie 14. sept. iz Liverpoola z 1S11 potniki. Aurania 14. sept. iz Liverpoola. Dospeti imajo: Patricia iz Hamburga. La Lorraine iz Havre Lucania iz Liverpoola. New York iz Southanmptona. Pannonia iz Reke. Arabic iz Liverpoola. Ethiopia iz Glasgowa. Vmderland iz Antwerpena. Bluecber iz Hambunra. Statendam v Rotterdam. Odpluli 00: Hamburg 15. sept. v Hamburg. Prinz Albert 15. sept. v Bremen. La Touraine 15. sept. v Havre. Odpluli bodo: Pennsylvania 17. sept. v Southampton. Finland 17. sept. v Antwerpen. Germanic 17. sept. v Liverpool. Etruria 17. sept. v Liverpool. Germanic 11. sept. iz Souihamptona Columbia 17. sept v Glasgow. Kronprinz Wilhelm 20. sept. v Bremen. Noordam 20. sept. v Rotterdam. Aurania 20. sept. v Liverpool. Oceanic 21. sept. v Liverpool. Bluecher 22. sept. v aHmbnrg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre. Arabic 23. sept. v Liverpool. Lucania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hamburg. New York 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antwerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da im^m >voj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke itd. Preakrbim stanovanje in hrano g najboljšo postrežbo. F obilen obisk se priporoča: (.31 do) Jote Plitek* MILIJONE goldinarjev je bila že po Slovencih in Hrvatih poslanih po Fr. Sakserju, 109 Greenwich St., New York, t staro domovino, a nijeden cent se ni zgubil. To priporoča to tvrdko bolj nego debela knjiga. Skušnja uči! Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu ii najboljših rot in korenin, ki jih j« dobiti v Evropi in Ameriki ter i sera. naravnecm vina. Kdor boleha aa želodcu ali prebavnih orranih. naj ca pij« redna. Pošilja m v zabojih po jeden tnaat (IS steklenic) na vse kraje zapadnik držav Sev. Averike. V obilna a*ročila aa priporoia JOSIP RUSS, 432 S. Santa Fe Av. Pueblo, Col. Math. Grill, 1548 St. G fait- St., Cleveland, Ohio. Priporočam rojakom svoja IZVRSTNA VINA. čudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači droznik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam Eosodo zastonj. Vino jc naj-oljše vrste in ga imam skupai v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon. Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem IZVRSTEN BRINJEVEC, kakoršne^a ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo. Naročilom je priložiti denar. Rojakom r Clerelandn, 0hU» in okolici priporočam svoj SALOON, 1776 St. Clair St., tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka, kjer točim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke ia Je na razpolago aveži prigrizek. Ob jednem se priporočam roja* kom za TOLMAČA, ake ke4o peaesrečt in m polko« iaje ▼ torarni, da ma iztirjam oiikodnine, ker imam t tem že ▼ečletne skušnje in postopam z rojaki pošteno ter jih ramjem brez-TeetneieT. GAŠPER KORČE. 1776 St. Clair SL, CImland, Ohio. ne veš po kom bi zanesljivo in brzo denarje domu poslal, ali kupil parobrodni tiket zase ali za koga druzega, obrni se na Frank Sakserja, 109 Greenwich Street ▼ New Yorku. AKO Naravna kalifornijska fina na pradaj. Dobro črn« i a bel« vina »d SS da 45 centov aalona; staro belo ali črne vino SO centov galema. Bera-liajr 65 ct. šaloma. Kdor kupi zaaaj kakor 50 galea rima, mora dati ftft.tt na posodo. »rožnik od $2.25 de $S.7S *a-loa», »..roritt po $8.00 ffalona. Pri večjem na^jčilu dam popust. S spoštovaajm ŠTEFJL* JAKSHE, P. O. Box 77, Crockett, OaHforaia. Contra Costa C«L Kje je najbolj varno O naložen denav : : : : { Hranilnih ulog je: IS,147.8SO kron 60 vin. Kezervnega zaklada je; e>ll9000 kron, Mestna hranilnica ljubljanska I© največji, najmočnejši in najstarejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po odstotke, a obresti pripisuje vsakega pol leta h glavnici, tako da obresti spet obresti lieso. lientni davek za vlagatelje piaeuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Ni ga zavoda, kteri bi se v tem oziru mogel meriti s hranilnico. Za varnost vseh hranilnih ulog v mestni hranilnici ljubljanski jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tako velika in za večne čase zagotovljena, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnico, a ne v kak drugi denarni zavod, ker je le hranilnica, a ne posojilnica PUPILaRNO varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! pazite toraj, kadar pošiljate v potu svojega obraza težko prisluženi denar v staro domovino, da se obračate na nas. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vam ne obeta zlatih gradov v zraku, ampak vam daje trdno varnost za vaš denar, da ste lahko mirni in brez vse skrbi. Letos v jeseni preseli se Mestna hranilnica ljubljanska v svojo lastno novo zidano palačo v Prešernovih ulicah. Naš zaupnik v Zjedinjenih državah je že več let naš rojak gosp. roQ Ore.nwicHst., Frank Sakser, "J&fSgESg,-st* NEW YORK. O. r ^rr-frtr-frT. :TT,- "^^r^-Ti1 fET! TJ —, — •— . —, ,—. ,—, ,—, ,— —. _ ,—f __, t__ ___ ^i^^MUMli 11 illililllli Rojaki .aročajte EDINI SLOVENSKI DNEVNIK "GLAS NARODA", kteri dtnaša najnovejše in najobširnejše vesti iz bojišča ter priobeuje tudi slike. * * * * * Velja, za vse leto • " pol leta . " 3 mesece $3.00 1.50 IB ct. »r ..., .... Milko Vogrio. Novel«. Spisal dr. Stojam. (Dalj«.) Take strašne misli so rojile v Roberto vej glavi. Kakor se je tresel Orest pred strašnimi Erinyjami s kaSjimi lasmi, tako je trepetala duša "Robertova pred podobo, ki jo je slikala njegova razburjena domišljija, pred prikaznijo, da objemlje zdaj Vogrin — njegovo nevesto! Šel bi tja ter poiskal Olgo, ktero že dolgo pogreša. Prepričal bi se rad, ali je res, kar si slika v svojej žrnej duši, a k sreči ni mogel zapustiti druščine. Zdaj ga je nevede zadrža-vala grofinja, zdaj gospa Skenovska in zdaj zopet grof Konarski. Tako se je boril Robert sam seboj, ko prideta na altauo Olga in Rihard — z dr. Vogrinoin. Rihard je bil našel Olgo in Vogrina na vrtu. Z velikim veseljem je zadnjega pozdravil, a Olgi šepetnol na uho, da ga je poslala mati po njo. Odpravijo se tedaj hitro v vilo in tam najdejo na altani ostalo druščino. Dr. Vogriu je elegantno in ponižno pozdravil celo družbo, gospema roki poljubil ter prosil slednjič odpušee-nja, da ni ostal mož-beseda. "Z največjo težkočo sem se od matere poslovil. Ni me hotela prej z doma pustiti, nego sem jej bil obljubil, da jo v kratkem zopet obiščem." Tudi baronu Robertu se je bil Vo-grin priklonii in ga častno pozdravil, ali ta ni imel za-nj niti prijazne besede niti poklona, temveč gledal ga je pisano, kakor zre gad svojega sovražnika, ki mu misli, držeč ga v precepu, stopiti na glavo. A tudi Olgo je Robert po konci pogledoval ter jo meril v svojej strasti od nog do glave. Kdor pozna madjar-sko živo nrav, kdor ve, da še hranijo v sebi pravi potomci ArpaJovih sinov orijentalski svoj strastni temperament, ta lahko razumi, kako je vrelo v Robertovej krvi, ko je stal zraven njega in Olge v sredi druščine — dr. Vogrin in razkladal grofu in grofinji imena orjaških gora, ki so v solnč-nem žaru pozdravljale goste na altani. "Tam na jugu je Obir, ki dva vrha v nebo moli: Mali in Visoki Obir", jame Vogrin razlagati radovedne] drm.bi. "Ta gora se ra<~ obiskuje, kajti ona podaje očesu krasen razgled. Jaz sem bil gore, ko sem v Ce-lovci učiteljeval. Malo nižje pod vrhom je hišica za turiste, in ondi se dobro prenoči, če je tudi gora 2147m visoka.*' "Na to goro moramo iti, mama in Rihard", vzklikne veselo Olga. "Ali morejo tudi dame na vrh priti, go spod doktor?" "Pa še kako lahko", odgovori pre-pričalno naš Milko, dober poznavalec svoje lepe slovenske domovine. ' "Mnogo ženskih imen nemških, an gležkih, madjarskih bral som gore v zapisnej knjigi. Pri vsakem imenu je pa še posebej pristavljeno, kako so bile dame s postrežbo in komfortom zadovoljne." "Tudi me se moramo zapisati v to knjigo, gospa Skenovska". pristavi naglo grofinja Konarska, misleč, kakor dandanes mnogo dara, da je to največji triumf in duševni užitek, ako se more človek na visokej gori v zapisnej knjigi uvečiti. "Vi, gospa Skenovska, pridete nas v Belo ob iskavat, in potem gremo lahko vsi skupaj na goro, in gospod doktoi bode naš voditelj." Vogrin se seveda grofinji za to odlikovanje zahvali, a vedel je dobro, da bode težko kaj kruha iz te moke. "Tu na zahodnjej strani", nadaljuje Vogrin kazoč na Dobrač, "je pa ona znamenita gora, ki se izmed vseh koroških gor najbolj obiskuje. S te gore imate, moja gospoda, najlepši razgled; tam je tudi največji komfort, in dame se lahko pripeljejo, da celo prijahajo na vrh, ki vendar več on še dalje kvasi: To je bas ona gora, o kterej sem prej gospodi pripovedoval", seže srdito baron Robert v besedo. "Moji rojaki in rojakinje jo dobro poznajo ter jo radi obiskujejo, kadar so na Koroškem. Ta gora spominja namreč s svojim imenom še na nekdanjo moč madjarsko, ki je svoje dni tudi zemljo koroško obsegala. Veli se De-fa raš." Zadnjo besedo je baron Robert z ma»^jarskam na^asom fcn kakor je aristokratska navada, prav zategneno izgovoril. A to še ni bilo dovolj, temveč on še dalje kvasi: "Dobrač pa je bil prej Se dosti višji. A pred nekimi stoletji se je udri njegov vrh, ter gora tako nizka postala, kakor je danes." Vsi so se čudili učenosti madjar-skej o zgodovini koroških gord. Seveda verjeli so mu pa tudi, vzlasti dame, ker je bilo vse to prav ro jan-tiško. Ive Vogrin se je zavzel na i takim madjarskim šovinizmom, ki slepi svet in sebe, ter je hipoma razkril nevednost baronovo. Najprej je opisal zgodovino Dobra-čevega razsipa vsled hudega potresa v letu 1384. Nato pa je povedal gore pravo ime ter pristavil: 'Ime Dobrač pa je ta gora nosila prej, nego je stopila madjarska noga na evropska tla; zatorej je trdenje gospoda barona krivo. To ime bode pa še tudi gora imela, ko ne bode več nas, naših otrok in vnukov, če jo je zdaj tudi že puhla domišljavost Nemcev v Beljaku prekrstila v Vallaeher-alpe." Ker ni baron Robert več ugovarjal, temveč se od jeze v ustnice grizel, vpraaš grof Konarski: "Kako se pa imenuje to-le pogorje nam nasproti, dr. Vogrin t" '■'To »o Karavanke", odgovori naglo naš Milko. "Posamezne gore se pa nazivljejo n. pr. Košuta, Zeleniea, Stol, Golica, Hum." Tako je razlagal Vogrin tujci gospodi imena in posebnosti posameznih gor. Našteval je še potem druge znamenitosti, ki se nahajajo v koroške;; deželi, in naposled je prestopil v duhu Karavanke, pravil o Blejskem in Bohinjskem jezeru, o Triglavu in njegovem Zlatorogu, o čudnih planinskih jezerih, ter jim tako naslikal krasoto cele gorenjske strani. Vsi so kar zamakneni slušalt njegove besede in čudili se d:vnej krasoti teh majhnih, a bogatih deželic slovenskih. Med vsemi pa je bila najbolj očarana Olga. Zrla je nepremično v Vogrina, ko je tako ljubko pripovedoval o svojej domovini. Tembolj pa so vpljivale besede na poslušalce, ker je on le o tistih krajih govoril, ktere je z lastnimi očmi vide1.. Bil je namreč vse te gore že sam obhodil, kterih divni razgled je poveli čaval! Med tem se je storil mrak, in noč je že jela nad zemljo razprostirati svoja temna krila. Na nebu pa so se prikazovale zvezdice ter odsevale od mirne jezerne gladine. Gostje so zapustili altano in šli v jedilni salon, kjer se jim je s čajem postreglo. Sedeži so bili vsakemu posebej odmerjeni. Olga je sedela pri baronu Robertu, a njej nasproti pri grofinji dr. Vogrin in Rihard; h grofu pa je prisedla gospodinja sama. Mislila bi morda, draga čitateljica, da je bila Olga nejevoljna, ker je morala sedeti pri Robertu, a temu je bilo drugače, saj je bila Vogrinu nasproti ter mu mogla zreti v oči in obraz. Ta večer je vse najbolj dr. Vogrin razveseljeval. Tudi Rihard je včasih še kaj dovtipnega grofinji povedal, in grof sam se je zdaj pa zdaj z Olgo in gospo Skenovsko malo pošalil. Le Robert je večjidel molčal, a tem ostrejše opazoval, kam meri vedno Olga z očmi. Postajalo mu je torej pri mizi vedno tesneje, in rad bi se bil tedaj ali poslovil od druščine ali pa inače svojej ne volj i dušek dal. A ker ni mogel prvega storiti, da bi pozornosti ne vzbujal, iskal je, da se mu baš zadnje posreči. (Dalje prihodnjič.) 89 E. Madison Street. Chicagc lil. Slika predstavlja srebrno uro za gospode. 18 Size Screw B naviiak sj* Cena uram: Nikel ura........$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijak.....$12.00 Srebru: ...... z dvema pokrovima $13.00 Ako Selite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- ____ ___r«-.r field" janjčene 20 let: -w* 16 Size 7 kamnov $15.00 / , t^w^™ 16 "15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 j is "15 " $17.00 ^aS^^fil 6 Size ura za da-xn jfflB'f& « kamnov........$14.00 \ Opomba: Vse ure sr. najboljše vSčŽV* ""^^Jf/ delo Elgin in Wallham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Jacob Stonicli, 89 E. Maaispn Street, CHICAGO, ILL. talefen kadar b* khko peutajo v New York im MO kake priti k F*. Samjuc^jv. Pokliči številko 3TO Oortlaad m govori slovensko. . Compagnis Generale Transatlantique, Fruetska parobrsdoa družba VSflONE AUSTRIACA LINE vozi direktno iz New Yorka do TRSTA ali REKE, s parniki "Frieda", "Gerty " ia "Giulia 99 kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW TORKOM. Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike. Vožnji listki po najnižji ceni. Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali C. B. Richard & Co., generalni agentje, 31 Broadway, New York, e TA :2hsV~£-PA?n3-SVIC0-IKK$BRUXUUBLJAIIA, POŠTNI PARNIKI SO I „U Lomlae", a* d T m vidika............................n.ooo jas, «5.000 ksstikih moil, . La S«Toie", „ „ „ ........................iM.uca „ 15.000 ,, ,, »La Tooraiae", „ „ „ ..................................10.000 „ 13.000 ,, „ (L.'Aquitaine", „ „ .....................................10.000 „ 16.000 „ „ „La Bretagne",................................................................S.coo . 9.000 „ „ „La Champagne"..............................................................8.000 , 9.000 „ „ ,,La Gajcogne",..............................................................8.000 „ 9.003 n „ MJSF Parniki odpljnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. ari aopoladne. Parniki odpljujejo Is priitaniftfia itv iS North River, ob Morton ou-^i t •La Lorraine La Bretagne *La Savoie •La Touralne •La Lorraine 22. sept. 1904. 29. sapt. 1904. 6. oktobra 1904 13. okt, 1904 20. okt. 1904 La Bretagne *La Savoie *La Teuraine *La Lorraine L a Gascogne 27. okt. im. 3. nov. 1904. 10. nov. 1904. 17. nov. 1904. 24. nov. 1904. Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Mam ageieiji: 31 BK0ADWAY, N£W ¥0£&. cs m iu Ji i ran AR LINE (Prckomorska parobrodna družba „Rudeča zvezda44) posreduje redno vožnjo s postnimi parniki med New Yorkom in Antverpenom« + * + ♦ * * * * * * * * Philadelphijo io Antveroenonu Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI ti SIDRO Jf Pain Expeller kot najboljši lek zoper KEUMATIZEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd. in razne renmatične neprilike. SAnO : 2Sct. to 5Oct. v vseh lekarnah ali pri P. Ak. Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON, 40 Second St., Hoboken, N. J., potrebuje možne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku. Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen. M SLOVENCEM TER ^jfc * \ HRVATOM SE PRI- \ \ j f POROČA IZKUŠENA ^ i \ BABICA ^ ^ POLONA MEVŽEK, J ^ h Kižje podpisana priporočam potnjo&ai Slovencem in Hrvatom svoj......... SALOON 107-109 Greenwich Street, . . NEW YORK . . v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke......... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvatje dob£.............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA V0N KROGE 107-109 Greenwich Street, New York. Prevara potnike s sledečimi postnimi parniki; ^ADERLAND dva v'jakndlTM ton. 2EELANB............ 11905 ton. KROONLAND.......... 12760 ton. F2NNLAND............ 12760ton. Pri cenah za medkruvje *=<> vpoStete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrežba. Pot A w i*,rr>en je jedna najkrajših in nnjprijetucjšili za potnike iz uii t Avstrija: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Piioiorje, Hrvatsko, Dalmacijo in linije dele A v stri j". Iz YORKA odpljnjejo parniki vsako soboto ob 10. nd dopoludnr! t»d [M>ioola 14 ob vznožju I'nltoQ Street. — Iz PI1ILA-DELPHIJB vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Sfc. Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov s« je obrni ti na Office, S Broadway, New Yotk City. 90—9« Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SATNT LODlflt SI Poflt SAN FEANCISOO. — ali m nieos *a»tx»paik»- CUNARD LINE PARIVIICI PLJUJEJO MED TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM. mhhph« FA10NIA ULTONIA SLAV0N1A 252 WILSON AVENUE, CLEVELAND, O. HITROST rA čaranje, p«č samo dobre volje je potreba pri POŠILJANJU DENARJEV V STARO DOMOVINO in gotov* ji in najceneji y pošiljanju dena-- ~ SAKSER, 109 Greenwich St.. York. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROYU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA odpluje iz New Yorka dne 27. sept. 1904. odplnje iz New Torka dne 11. okt. 1904. odpluje iz Ne Yorka dne 25. okt. iyo4. ULTONIA, SLAY0NIA in PANN0NIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St,, Chicago. Podpisani priporaiam Svajo dobro wrejetM GOSTILNO, r kterej toCim vedno SVEŽE PIVO, prodajam DOBRE oNfODKE in LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji rpraJa ta raene ia gotovo bod« ' priSel do mene m do saancev. Ako kod* potrebuje kak svet, b*} m name obrne. Mala geslo ton} bodi: »voli Jt svojim! Martin Muhič, JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki i vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka, j Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer sa , istej postaji. Vožnja do New Yorka j Iraja manj nesro ti-i. dni; prikod T I New York pc ^..ev j. Oglasite se mh ■ C. M. C0a r C. POST, Asa t Ticket A|.., . Tkket Agtmt, 313 N. Alf« in St., Pueuio, Colo. Pozor! Po želji potnikov bodemo j brzojavili Mr. Frank Sakserju, laat-j niku tega lista, čegar vslužbenee Vas prie.ika potem pri prihodu ▼ New York na kolodvoru ffoceš razveseliti svojega moža? T>n! Dobro! Kupi ter post reži svojemu moža z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršiču, 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojakom ki drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastnik.