157. MlKa. v unuiai, t petek 14. miuo 1922. Uto LV. O lihaja vsak dan popoldne, liviamal ne dal o In prainlke. Inserati t do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 pettt vrst i 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke -'i kost 15 vrst 30 D; ženitne ponaJbe bese i i 75 ^ Popust le pri n lih od 11 objav naprej. — In=>eratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znanka za odgovor. Upravnlstvo „Slov. Naroda" la „Naredni tiskarn**1 2naflova Dllca it 5, pritlično. - Teletoa it. 304. Uradnlaftro „Slov. Naroda" Kaaflova nltoi AL 1, L nadatropfo Telalon eter. 34. Dopise apre|e-na la podstsaaa In aadoatao fraakovaae« Rokopisa* so ito vrata. "W Posamsina itev Ue: v Jugoslaviji nivarfia dni 75 pir, nalalie i o v Inozemstvu navaJna d*l lo, nedelja 1'25 O Poštnina pla:ani v gotovini. „Slevtnakl Narod" velja v LJubljani In po posti: V Jngoalavlii: celoletno naprej plačan . D 120— polletno........ 60*— 3 mesečno....... 3>_ 1....... 10- V lnoiemstrui ee'oletno......D 216*— polletno ...... . 1C8*— 3 mese'no......54— 1 ........18- Pri morebitnem poviSa iju se ima da!;Ša naročnina dophčntl. Novi naročniki naj ;>,,;c") v prvič naročnino vedno ©CT" r»° nakainid* Na amo pismena naročila bre^- poslatve denar u se ne moremo ozirati. iTi-a—inTM —ji r • r ■! ■ ir ~—i iMi wpi m !%■ - rwi- ---- "ii^n*i~n Caueant consules ... Koncem tega mesca se v Ženevi sestane tretji mednarodni kongres za moralno vzgojo, ki mu je cilj — delo na polju etične (to je prave!) vzgoje s sodelovanjem posameznikov iz vseh plemen, vseh narodov in vseh verstev. Do sedaj je priglašenih 33 referentov, med njimi prve svetovne avtoritete na poprišču vzgojstva (Foerster, Drtina, Gould . . .), ki bodo v raznih variacijah obravnavali glavni tema: kako bi se mladina dala najuspešneje vzgajati k sožitju (solidarite) z drugimi ljudmi, in pa kako bi se pouk iz zgodovine dal porabiti za negovanje mednarodnega duha. Iz prospekta, ki ga pravkar razpošilja centralni odbor, je razvidno, da se ženevskega kongresa oficielno udeleži 29 (!) držav iz vsega sveta, med njimi: Južna Afrika, Albanija, Haiti, Turčija. A v tem seznamu brez uspeha iščeš Kraljevino SHS1 Človek se ob tej bolestni ugotovitvi vpraša, kako da se naša osamljenost, ki je vse prej ko pa „splendid", strinja s plemenito intencijo in imponira-jočo dalekovidnostjo našega vladarja, ki je ravno za etično vzgojo državljanov daroval miljonske vsote! Ves svet že začenja računati z dejstvom, da se bo bodočnost držav opirala samo na dvoje trdnih temeljev: na pravo gospodarstvo in pa na pravo — vzgojo! In mi? No, za nas so vzgojna vprašanja, kakor se zdi — bagatela. Poveri noi! Po kongresu, To je bil boj! Trčila sta drug ob drugega z vso vehemenco dva sve« tovna nazora, dva veka. Bliskali in križali so se »uma svitli meči«. Tri dni in tri noči — kajti tudi ponoči v sanjah so se pletle burne debate — so trajale nekrvave, a zato nič manj ljute bitke. »Abecedna vojska« njega dni ni bila nič proti temu. Pa kaj je bilo pravzaprav? »Splošno žensko društvo« v Ljubljani je dobilo januarja mes. t. L od neke učiteljice prošnjo, naj bi se na kompetentnih mestih zavzelo £a to, da se pripozna dravinjska doklada drž. nastajvijenki, ki ima nezakonskega otroka in skrbi sama zanj, bo* diši da je otrokov oče ušel ali umrl ali se na kak drug: način Qgnil ali-mentom. In »Splošno žensko društvo — ne »Kolo jugoslovenskih sester«, kakor so listi napačno poro* čali — je v eni svojih sej razmotri-valo o tem ter je bilo mnenja, da zapeljane in potem ostavljene ne-srečnice zaslužuiejo naše sočustvo, simpatije in vso pomoč. Ugovarjal ni nihče. Zastopnica odbora je tozadevno intervenirala pri viš. Šolskem svetu in delegaciji za ministrstvo financ, a povsod brezuspešno. Odbor društva je napravil nato vlogo na ministrstvo financ v Beogradu ter jo poslal dne 29. jan. t. 1. Narodnemu žen. Savezu SHS kot svoji najvišji instanci s pripombo: »Prosimo, da intervenirate pri min. fin. v tem smi* slu, da se naredba D R br. 60.001 »Službene Novine« št. 111 z dne 20. maja 1921. izpremeni v členu 2 tako. da Rre rodbinska dravinjska doklada tudi onim drž. nastavljenkam in učiteljicam, ki same skrbe za svoje nezakonsko dete.« V beograjski sekciji Saveza ie izzvala ta uloga Slovenk strašno borbo. Sklenile so končno, ua fo odstopijo »Društvu za prosvečivanje žene i zaštitu njenih prava«, naj jo ono reši. Ali tudi tu je naletela na velik odpor in ni dosti manjkalo, pa bi se radi tega društvo razšlo. Nesrečno uleceo je dobila zope.t beogradska sekcija »Saveza«, ki ie od* ločila, da se reši na plenarni seji v Ljubljani. In z veliko večino Klasov je odbor Saveza na svoii plenarni seji dne 5. jul. t. 1. po hudi dolgotrajni debati sklenil, da se na pristojnem mestu zavzame za nesrečne neza* konske matere in :ijih otroke. Toda nasprotni tabor si je Dreko noči pri* dobil podpise 25 delegatk (kakor predpisujejo pravila) pod zahtevo. naj se razpravlja in reši to kočljivo vprašanje na kongresu vpričo vseh zastopnic žen. onran;zacii. In dne 7. julija se ie vnela iznova živa diskusija za in proti, ki so o njej listi deloma že poročali. Kvalificirana delojrajka je bila ?a to. da mora država zasititi nezakonskega otrola, ako hočejo dvigniti neza« konsko mater. — »Ko išče država voiake. ko zahteva davek, ne vpraša ali ie državlton porojen v za* konu ali izven niega, zato nai tudi pripomore k od?ofi nezal onskih otrok.« Katera mati bolj ljubi svo* je dete nejro ona. ki ga je rodila iz ljubezni in ki je rred porodom že sto in tisočkrat objoknvafa, obžalovala in s sobami OOrala svoj greh?« — ^Pa naša zahteva ni tako nemogoča in nemoralna, priča dc'stvo. da ie država do 20. V. 1. 1921 izrlačevnla nezakonskim materam dra^. dokla-do za njihovega neznkonskcea otro* ka in je bila šele s tem dnem uki* njena.« Tako so govorile zagovor* niče zaščite nezakonskega deteta. »Da damo pomoč nez. detetu, ta zahteva je ustvarjena na principih krščanstva. Dete ni krivo in mi Ta moramo zaščititi. Nezakon. mati ie tako že dovoli kaznovana. Mislim da se zaščita nezakonskega otroka ne protivi ni eni religiji,« se je za* vzemala predsednica »Zvc^e kr* žčanskih ženskih društev« iz Za* greta, Globoko me je ganilo moderno naziranje 76 letne Kragni je včanke, ki je bila z vso di^šo z nami. Priprosta žena brez višje šol. naobrazbe pa koliko prave duševne, koliko srčne izomike, plemenitosti in tole* rance sem našla pri njej! »Znate, ia sam predsjednica društva »Milosrd-ie.« Koliko ie došlo za vreme rata k meni vanbračnih majka. Potište* ne so mi donjele svoje dete... ,Ne* moj, znam ja, otac mu je Švab^, Madiar,* sam jim kazala, .ali Sta oče* mo, dete ie i sad naše i moramo, da sra odgojimo v čestito* čovieka.'« — In ko smo sedeli v filharmonični dvorani, ki le dihala sarno toplino.. prisrčnost in ljubezen, ko le pel naš vrli zbor »Glasbene Matice« »vse solzne naj'ne so oči. vse to ljubezen stVi«. tedat se Je nacnila k svoii sosedi In rekla Iakonično: »Pa kako ie onda možno, da neće biti dece.« O ti. zlata starica, kako leno rovori vsake lažikulture in lažimorale! Vse razumeš, zato tudi vse ođnu« SčaS. Kako visoko se dvigaš nad ono Slovenko, ki zahteva s puritansko strogostjo, da se postavi na sramotni oder vsnko nezakonsko mater s tem. da se jo kaznuje. In nad ono Srbkinio, ki je v svoii strogi moral* nostl kričala: »Zahtevati za nezaT;ons ako dete drž. nastavljenke drasr. do-klado. se nravi tolerirati Jn podpira* tj nemoralo, se pravi, dovoljevati vsakcrru dfžavnenuj nastavijencu, da ima nezakonsko dete s svojo uradnico.« Končno pa ie le začelo poneha* vati bliskanje it] treskanje. V zadnjem odpori je nasprotni man;Š;nski tabor še zahteval »ne!'a se skine ova tačka sa dnevnoj? reda.« Ker nismo pri;:tale. ie plediral za to. da se naide neka »zjatra sredina«. In zcdinile smo se ter soglas* no sklenile resolucijo, ki postavlja sledeče točke: 1.) Sanitetski pregled moških in deklet pred poroko. 2.) Zakonita prepoved točenja alkohola mladini. 3.) Princip enake morale za oba spola. Kazenski zakon nai določi dobo, v kateri sme dekle razpolagati samo s seboj, nikakor pa ne pred iZDolnienim 21. letom. Zvodništvo, se mora kaznova.tj kot zločin težje vr* ste. 4.) Državna zaščita žene in de* teta pred zakonom. 5j Obvezni rjouk v dekliških šo" lah o gospodinjstvu in negovanju dojenčkov. 6.) Vsa?\a občina je dolžna otvo* riti dispenzerje za deco in ustanoviti naprave za negovanje m^le dece. 7.) Vsaka šola mora imeti svojega zdravnika in »šolsko sestro«, ki naj vzdržuie vez med šolo in domom. 8.) Z zakonom nai se zabrani izkoriščanje otroških sil pred 16. le* tom. 9.) Zaščita ženskih moči z ozi-rom na prirodni poklic žene (materinstvo). Naloga »Narodnega ženskega Saveza« in vseh. v Savezu včlanie* nih društev ie. da delajo z vso vrnemo na uresničenju navedenih za* htev. Izčrpni referati o zaščiti dece in mladine ki 50 ilh na kongresu podale srde. Stebijcva iz Ljubliane. jra. Danica Dim. Hmtiča iz Reocrada. iz tebe nepokvarjena narava, prosta Ka. Jovanka Siliakova iz Sarajeva, Ka. Adela Milčiriovićeva iz Zagreba. kra. Zorka Jankovičeva iz Be>'*:rada, ga. Ljubica Pavlovu wn iz Pančeve in ga. Leder iz Zagreba, pregledno in poljudno razgrinjajo načrt In vse smernice tega potrebnega dela... Ko sem tako gledala po Številni trumi zavednih pobornic, ki so pred* vsem matere, v najsvetejšem smislu te besede, matere, četudi niso In morda ne bodo nikoli imele lasinega otroka, tedaj ie rasel in rasel nioi po-2um: Tudi Jugoslovejika se vzpne na stopnjo, ki io že davno zavzema žena modernih svetovnih držav. Tem lažje in hitreje, ako se izvrši na kongresu soglasno sprejeti predlog naše delegatke Iz Novega Sada. ga, Štefanije M i č a t k o v e, odh->r* niče »Osrednje zveze čehoslovaških žen. društev v državi SMS«. Predlo?, da čimpreie stopimo potom korespondence, tiska in osebnega ob* čevania v najožji stik z najnaprednejšimi Slovankami. s Cehoslovaki-niami. Ustanoviti vseslovansko žeti« sko zvezo, ki bi ji pripadale Jutroslo-venke. Čehoslovakinje, Poljakinjo ul Rusinje, to bodi tudi ena glavnih nalog Saveza. Zdelo se je, da si ie ga, Mičatkova stavila kot čili svojega delovanja, kot svojo življensko na* loeo uresnftx°nie sv<^c;a predloga. Saj ie rripeliala s ^rboi v Ljubljano svojega 6mesečnega dojenčka, sa* mo da je mogla prisostvovati kongresu. Pri te? priliki mpram omeniti, da smo Slovenke vzdrževale pred vojno najožje stike s Cehinjajr*. Ij* dajaje smo na drž. zbor skupne neti* ciie. Dne 2S. iuliia 1907, o priliki vse-sokolskega zleta, nas jo napravilo 54 Slovenk iz vseh kraiev Slovenije izlet v Prago. In na »Večeru slovan* skih žen* v »Ženskem klubu češkem« nas je dne 30. julija 1907 znana češka prvoboriteljica sedanja obč. svetovalka £dč. Franta Plamnikova* goreče poživljala: »Slovanske žene, zedinimo se! Naša narod, dolžnost, naš narodni ponos nam ukazuje, da v zvezi velikih svetovnih ore:aniza* cii nastopimo kot velika slovanska vrsta?« — Nien referat le prinesla svoj čas tudi »Slovenska GospocU-nja«. »Slovenski Narod« pa v dveji fcljtonih mote noročilo o našem bivanju na Češkem in o vseslovan* JHHMHMapn.LiiiJEllii -Uju- j^P^—P—— N. Preo bra ženski j: 0 „Svatbi Krečinskega" in o njenem avtorju. A. V. SuhoVo-Kobilin se je rodil v premožni moskovski plemiški rodbini okoli leta 1820 in je umrl leta 1903. V štiridesetih tetih se je kot dijak moskovske univerze pričel zanimati za Lfrgelovo filozofijo ter ji ostal zvest vse življenje. Veliko je potoval In se je za časa bivanja v Parizu seznanil s Francozinjo Dimnnche. ki 30 je rudi pripeljal v Moskvo. To Dimanche je pozneje umoril neznan morilec. Sum ja padel na Suhovo-Kobilina, in skoraj bi bil postal 7. tev takratnega etarokopitnega •sodnijskega postopanja: hoteli so ga poslati v Sibirijo. V ječi je rudi napisal svojo prvo komedijo >Svatba Krečin-skerac, ki je bil* prvič uprizorjena z velikim uspehom v Moskvi 1. 1856. Razen teg^ je S.-Kobilin spisal še dve igri: >Dclo< in >Smrt Tarelkinac. Na orler je smela priti samo druga, in sicer z imenom >Veseli dnevi Ra-spljujeva-c, toda ni imMa uspeha. (Prim. >IstoriJo novejše ruske literature« A. SkabiČen-skega,« str. 432, peta izdaja, 1903 L, ki jo imam pri roki.) Gojrolj je sicer umrl 1. 1852, to j© parno čtiri leta pred crledaliskimi uspehi S.-Kobi lina. Toda ta časovna razlika je večiefia pomena, kakor se dozdeva, GoiroHev svetovni nazor se je Izpre-mcnil L 1836 (ko je bil izšel iRevi-zor« v toliko, da ni imel zanimanja za cled?ilis,*e. RaW» tega ,j© 1855., leto smrti Nikolata I. — mejnik nove dobe. Ruska drama je ustvarjala odslej pod —vimi pogoji. Treba Je, prodno oaaar \ čimo bistvo te izpremembe, pripomniti, da S.-Kobilin nikakor ni bil >prvi Rus, kateri se je osmelil ironizirati rusko plemstvo«. V resnici je bilo plemstvo izključni predmet ironizirenja ruske komedije tako dolgo, dokler se je vrži-lo v krogih, plemstva vse rusko duševno delovanje. Dokaz temu so klasična dela Fonvizina in Gribojedova. To stanje se je izpremenilo samo za časa Aleksandra II., ko je postalo rusko šolstvo bolj demokratično. Šele takrat so se prikazali Številni inteligenti plebej-skega rodu, tako da je izgubila izobražena družba svoj izključno plemski značaj. Tudi gledališka satira ni imela pobojev za ugoden razvoj, dokler ni postalo gledališče samo bolj narodno. Za zgodovino ruske komedije veljajo do 6edaji melniki, ki jih je imenoval V. F. Odoievski. To so: >Gospodič«, (Nodoroslj) Fonvizina (1782), »Gorje vsled razuma« Griboiedova (1823). »Revizor« Gogolja (1836) in »Bankrot« (»Nismo tuci — se že pogodimo«) Ostrovskega (1847). Toda Fonvizin Je užival svojo slavo samo v ožjem krogu petrograjske in moskovske aristokracije, pred vsem na dvoru. Rusija skoro ni imela takrat niti ruskega, gledališča. Komedija Gribojedova se je razširila r>o prizadevanju zarotnikov-dekabristov kot političen pamflet, a ne kot gledališka senzacija. Prišla je na oder Sele pozneje, in pisatelj sam do predčasnega konca ni utesmil prll a sroditi dejanja potrebam gledališča. Kakor pozneje »Revizor«, tudi »Gorje vsled razuma« H ustvarilo pisateljske Sole. V gtedali-Sčii gte obe komediji, zatirani po psev-doklasični rodoljubni tragediji in sentimentalni prevodni melodrami, imeli prav ialoatoo življenje, Niata bili pri- krojeni za takratne igralce in občinstvo. Tudi časovna razdalja med delovanjem Fonvizina, Gribojedova, Gomolja je bilo preveliko, da bi se moglo govoriti o neposrednem vplivu in zvezi. Rusko narodno gledališče je pridobivalo tla samo od časa, ko j« nova literarna šola s kritikom Belin?kim (1810—1848) na čelu »organizirala celo napredno Rusijo«, (znani izraz Masa-rvka v knjigi: »Rusko a Evropa« I, 11.) I literatura je postala demokratična, dobila je svoje smernice: realrem in državljansko dolžnost Pod temi novimi razmerami je ustvaril A. N. OstrovskiJ rusko komedijo. Njecovo delovanje je bilo sicer polno težkoč (ni bilo lahko premagati starega repertoirjs), toda obrodilo je borit sad. Z Ostrovskim se pričenja ruska dramatična šola. V klasičnih člsnkih kritika Dobroljubova (1859) je dobila tudi svojo ideologijo. V tem oziru pomeni »Bankrot« Ostrovskega (184?) začetek nove dobe. Snov prvih kf medij Ostrovskega (»Bankrot«, »Revnost ni greh« i. dr.) j© bila zajeta iz življenja etarokopitnih ruskih trgovcev. To so slike d o mo rasle nekulturnosti, skoro nedotaknjene od evropskih vplivov: despotizma, praznovernosti, obrtne nepoštenosti. Pozneje pa, po letu 1856, ko se je nekoliko omehčala cenzura, je pritegnil OstrovskiJ v svoj* gledališče tudi plemstvo. Podal ta celo vrsto krasnih tinov v »DobiČkanosni službi« (1856), »Gojenki« (1859) in t drugih komedijah. Plemstvo se je težko uživalo v Gasu propadanja tlačanetva t nov# razmere. Na razvalinah starega natural-nega gospodarstva ae Je razcveta! nov, roparaki (kakor vedno aacetkoaa) ka- pi tnlizem. Doba tovarn in umotrenega poljedelstva je spravila na boben nebroj maniših in večjih graščakov, ki se niso znali prilagoditi času. S tem je podana genealogija Raspljujevih in Krečinskih, viterov lahkega dobička. Razen Ostrovskega, očeta moderne ruske komedije, jo ubralo isto struno več manjših pisateljev. Izmed njih je Imel Suhovo-Kobilin največji uspeh. Bolj pozabljene so sedaj komedije A. Pisemskega (znanega romanista) in N. Solovjeva, da ne omenim še več drugih imen. Kar so tiče vpliva Gogolja na S. Kobilina, je treba pripomniti, da tu ne more biti govora o kakem neposrednem vplivu. Gomolj prihaja v po-štev samo kot utemeljitelj realne struje. V tem smislu je označil njegov splošni pomen Dostojevski, ko je govoril o sebi in o drugih pisateljih: »Vsi smo prišli izpod Gogoljevega »Plašča« (ime znane Gogoljeve povesti). Preje aktualno dejanje komedije (resničen dogodek z moskovskim prototipom Krečinskega) je izgubilo a časom tudi na zanimivosti. Za stalno vrednost komedije je treba smatrati oba za igralca tako hvaležna značaja glavnih junakov: Krečinskega in Rasp-Ijujeva. Tvorila sta najboljSe uloge vseh klasikov ruskega odra: ŠČepkina, Sumskega, Samoj lova in dr. in tvorita do sedaj kos ruske gredaliSke tradicije. Zato pa so druge osebe komedije vse bolj ali manj pasivne, celo epizodične. Tudi intriga sama se ne razvija vedno enako neprisiljeno: aamogovori Krečinskega so del stare, zdaj prestane manire. Prevod take komedije seveda nt lahko delo. Treba Jo upoštevati pri pro- vodu čas dejanja. En jezik govori gospodu udnni tlaran-sluc:.i, dni£ jezik pa vedno ponižujoči so Rnspljujev itd. Nisem sic^r bral prevoda g. *R. Peterll-na, mislim pa, da jd obledel marsikateri izraz izvirnika. Poprrežnl 6em zlnsti raključni stavek Krečinskecra: >Sozva-losj! (Izpodletelo mi je!) Zadnje besede Krečinskega Raspljujcvu, ko odloži, po odhodu neve«te in policije, krinko razžaljenega poštenjaka ter se uda usodi. To mesto je vselej močno vpliva*-lo na rusko občinstvo. Sicer jo to krivda pred vsem igralca, ki m> izkoristi običajnega efekta. Kakor je razvidno iz teh Izvajanj, je za uprizoritev »Svatbo Krečinskega« velikecra pomena — zgodovinsko ozadje. V tem oziru se ne morem strinjati z g. poročevalcem »Slov. Naroda«, ko hvali Raspljuieva g. Put-jate samo zato, »da je bil živ.. . kakor da bi bil ga v življenju srečal«. Kajved-ja zasluga g. Putjate je zamo ravno v tem, da je on znal podati osebnost pro-t(-klega časa. Zdaj nI več Raspljujevih' In Krečinskih, ker so davno minule razmere, ki so jih ustvarile. Pred nami na odru pa j^ živel kos stare patrijarhalne Moskve, Moskvo Turgenjeva in Hercena, in ravno to jo bil zame največji užitek. Vse drugače je bilo z ulogo sluge Krečinskega! Dotičnomu g. igralcu je ostala duša sluge-tlačana, slepo udano-ga svojemu dednemu gospodu, tuja. Igral je v pogovoru z Raspljujevim flegmatičnega prebrisanea, ki ti zasi-gura zlat most za slučaj nmika. Tu bi bilo na mestu več brezje />jnega sa-panja. \ I stran 2. »SLOVENSKI NAROD« dne H julija i*22 štev. 15? $kem ženskem shodu na Staromest* ski radnici, ki smo ga takrat v na* Slici inprovizirale. — Naročene smo bUe na izborni češki ženski list »Zeri. Obzor«, na krasni mesečnik »Ženska Revue« in na tednik »Pra» vo 2eny«. Poslednja dva je izdajala in urejevala veleintelifcentna in energična, sedaj žal že PoKoina Zdenka Wiedennanova y Brnu. Slovenke smo bile do svetovne vojne v stalnih stikih s ČehinjamI in sedaj je »Splošnri žensko društvo« začelo iz nova delati na to. da se ti stiki obnove in ožive. Zato z veseljem pozdravljamo predlos se. Mj-čatkove in ga hočemo cpdpirati z ysemi močmi. Pa dobimo uRled tudi izven slo* Vanskega sveta, poskrbi naša črnogorska delegatka, zastopnica »Ce* tinjskega ženskega društva« ''-^m* na — nomen*omen — Divna Vekovi* ćeva. V balkanskih vojnah se je s puško v roki borila v prvih vrstah bojevnikov. Svetovno vojno je pre* živela v Franciji, prevela na fraco-ski jezik »Gorski vjenac«, piše dra* me v francoščini iz življenja Crno* gojcev in ima tudi francosko odlikovanje. S kongresa je odpotovala zopet v Pariz. Končno se mi zdi, da ni še nihče podal statističnih Dodatkov »Narod* nega ženskega Saveza«. Kongresa v Ljubljani se je udeležilo 136 dele* gatk iz Srbije, Hrvatske, Slavonije. Bosne, Dalmacije, Istre, Crne gore in ena z Dunaja ter 56 iz Slovenije. Tu niso vštete druge poslušalke, ki so se zanimale za kongres. »Savez« šteje danes 219 ženskih organizacij, in sicer 174 srbskih, 15 hrvatskih, 8 slovenskih, 15 zjedinjenih hrvatsko* srbskih, 5 židovskih in 2 češkoslo* vaški. Mogočna ie ta falanga in posta* ne še močne j?a In močnejša. Ognile smo se to pot vsjeh solzavih lirskih izlivov in vsega praznega govoran* čenja. Razpravljale smo resno in stvarno samo o resnih problemih. Da smo se pri tem morda malo Pre* več razgrele, je samo dokaz, da do* Iie po naših žilah topla, zdrava krb da smo z vso vnemo pri stvari in smo pripravljene iti v boj za svoje Ideje. Morda smo v teh dneh doka* zale, da ženstvo vendarle ni tako površno, kakor mu moški tako radi očitajo. Prepiraimo, razvnema imo se. samo ne bodimo apatične! Ker apatija ie smrt vsakega dela. A nam se hoče življenja. — življenja! _______Mlnka Govekarleva. Pa!fi!£*ie uesffl. = K vprašanju državnih svetnikov. >Slobodna Tribuna« poroča iz Beograda, da bosta demokratski in radikalni klub revidirala svoje kandidatske liste za državne svetnike, ker je kralj izrazil željo, naj bi se pri sestavi njegove liste oziralo bolj na vsa tri plemena in na kvalifikacije, kakor pa na strankarski ključ, ki eliminira Slovence in Hrvate. = Slovenski kandidat narodne radikalne stranko za državni svet. Kakor poroča beogradska »Tribunac od 11. 1 m., je skupina narodnih poslancev v radikalnem klubu predložila za državnega svetnika dr. Nika Zu p a n i-5 a , bivšega člana Jugoslovenskega odbora v Londonu. List se spominja zaslug kandidata s"e izza predvojnih Časov za Srbijo in za časa vojno njegovega delovanja za osvobojenje in ujedinjenje. = Aretiran Radićev delegat v Ameriki. Iz Chiraga poročajo, da so ameriške oblasti 4. t. m. aretirale delegata Pndićeve stranke dr. Kežmana, ki se ]e> izdajal oblastem kot duhovnik. I>r. Kežmana bodo najbrž deportirali v Jugoslavijo. = Vprašanje reške države. Beogradska >Pravda< piše: Ob priliki brzojavke reškega dopisnika londonski >Timcs<, da vodijo reški delegati v Rimu pogajanja za finančno pomoč in da preti nevarnost novih neredov, ako se kmalu ne utrdi položi] nove vlade, stojijo merodojni krogi na stališču, da ne more biti govora o kakem pravnem rezkem zastopstvu ki bi moglo prevzeti kake dolžnosti, niti 96 ne more govoriti o utrditvi položaja nove vlade, dokler ne pride do snorazuma med Italijo in Jugoslavijo glede izvedbe rapallske pogodbe in dokler se ne reši položaj postavne reske vlade, katere člani so morali pobegniti z Reke v nato kraljevino, kjor so še zdaj. = Sestanek zavezniških finančnih ministrov In reparacljsklh tehnikov? Iz Londona poročalo, da se razpravlja o sestanku zavezniških finančnih ministrov, h katerim M pridružilo ministri vseh onih držav, ki so podpisale versalllsko pogodbo-. Vse to zbe.g nemške krize. L1oyd Geonre jo tem povodom covoril z ameriškim poslanikom in ga ooozarjal. da se iz sedanie nemške krize lahko razvile imperialistična in militaristična restavraciia v Nemci)!. Morda se povzpne do nhlnstt celo k^munl-cem. Ootovo Je v interesu ZJedinlcnfh dr— z*av, da se taka kriza prepreči. An^le^k! listi poživljajo na hitro pomoč, ker smatralo ?f*dan!i poležal za zelo nevaren. — Spremembe flHJavn« meje v ko-ff*t MaJfarake? »Times« porobio, da Je 'razmejitvena- komisija priporočila Zvezi narodov spremembo drf. meja napram Jugoslaviji in Romuniji v korist Madžarska. m Italijansko kulturno barbarstvo. Italijanski ilustrovani tednik »L' Illu-strazione italiana«, ki se bero tudi po naših kavarnah, je v svojem Badnjem tedenskem pregledu priobčil na uvodnem mestu članek nekega italijanskega pisatelja pod psevdonimom »Nobilom© Vidal<, v katerem sramoti n* ostuden način naše neodrešene brate. Ta »Nobi-lomo« piSe namreč o dogodku na Krnu med drugim: Spomenik bo stal zopet tam, kjer je bil in ravno tak, kako rš en te bil pred oskrunjenjem. Dobro je, da so prisilili slovenske župane, da so morali sami nositi kamenje za ta sveti žrtvenik. Ta kazen s karobačetn mi ugaja, ker vsebujo nekaj barbarskega in faraonskega, kar edino morajo razumeti oni trdi in zaprti možejani. Obenem je dokaz, da znamo obesiti tujcu jarem na vrat. Končno grozi Slovencem z elastičnimi in žilavimi šibami, s katerimi jih je treba protepsti do krvi. — Tako piše zastopnik d v n tisočletne italijanske kulture. Zanj so Slovenci tujci in naša ezmlia js zanj italijanska! In tako piše ■ ozirom na dogodek, ki so ga povzročili najbrž fašisti sami, da morejo potem preganjati naš? ljudi! Res, ubogi naši neodreseni bratje, ki so izročeni v varstvo italijanski kulturi. Toda pride dan, ko bodo Izginili z naših vrhov, ki tvorijo sedaj italijansko politično o-zemlje, vsi spomeniki kulturnih barbarov! Znflt?19£ £*fRlllSfOj* nlh ItnietoD. Ministrski svet ugodil zahtevam sa* mostoinih kmetov dede gradnje že* lezniške Droge Kočevje • Vrbovsko, ozir. Maribor * Sevnica » Št Jani. — Umaknitev domisli© ministra Puclja. — Beograd, 13. julija. (Izv.) Kri* tična situacija, ki je nastala radi na* stopa samostojnih kmetov v finan* enem odboru v zadevi gradnje že.* lezniških prog: v Sloveniji, pred vsem radi gradnje proge Koeevje*Vrbov* skr> (preko Severina), je razčiščena. Tekom včerajšnjega dopoldne so se vse diference na seji ministrskega sveta popolnoma izravnale, tako da je bilo ugodeno zahtevam samostoj* nih kmetov. Z ozirom na Glasovanje v finan* Čnem odboru glede kreditnega zako* na je tekom včerajšnjega dopoldne* va na podlagi sklepa parlamentarne* ga kluba SKS podal minister polje* delstva in veda g. Iv. P u c e 1 j pis* meno demisijo ministrskemu pred* sendniktt g. Nikoli Pašiču. V pismu veli minister Puceli »Gospod ministrski predsednik! Čast m! je Vam podati demisUo mt* nistrstva poljedelstva in voda in Vas prosim, da io blagovolite uvaže* vati ter predložiti Ni. Vel. kralju, da me čimpreje razrešite dolžnosti. V nadaljnem pismu navaja mini* ster razioge, ki so bili merodajni za demisijo. Med drugim g. Puceli na* glasa, da je že na preisniih sejah mi* nistrskega sveta naglašal zahtevo, da je treba vpoštevati tudi izboljša* nje Železniških zvez v Sloveniji z morjem in da je treba od posoiila gotovo svoto nameniti sloverskim železnica^. Samostojna kmetijska stranka zahteva nrecr vsem gradnjo železniške prodre Kočevje * Vrbovsko preko Severina in dalte Sevnica*5t. Janž. Dalie minister Pucelj izjavlja, da je moral na žalost konstatirati, da vladna večina ni sprejela stali* šča SKS. Zahteve samostojnih kme* tov so bile odbite. Radi tega ie pred* sednik kluba Raiar, kakor znano, na sobotni seji finančnega odbora oodaj izjavo, da SKS glasuje proti zakonu. Če se ne vpoštevaio njene zahteve. Prijava demisiie poljedelskega ministra je ministrskega predsedni* ka g. Nikolo Pnširo* gramu gradHe železnic ter skledi, da se s nosojilom zgrade železniške nroče Beograd * Kotor. Beograd* Sarajevo pr^ko Foče n« Jadransko progo, dal*e Saraievr^Snlit. h sred* štev DOSOffla se dovoli tudi svnt* ra ^radnlo slovenskih fcel^nlc. OpI^ ie b?1a raznrav* o povečanhi dlrekt* nih davkov. Na predlo* 7un?nl^^a ministra dr. M. Ninči*a ie v]*4ti sklonu« priznati samostojno finsko republiko. _ p^fvrra««. 13. H"«, rr^v). Ker H nMnfst^M sv?t if^A^'1 zaht^viin! TTCr. !- minister oolledefstva tu Tvaii Puceli ttmaknB svoio itanislla Situ« 1 Uanskem velesemnju takoj, ker Je samo ie licka] kvadrauiili iiuiiuv na razpolago. | Opozarjan,u, Ja prepozno došlih pijav S vsled poinaiukaiija prostora, žal, ne bomo j mogli več sprejemati. To velja posebno j onim lamudnikoin, kateri so že ransko leto prišli s svojo pr.javo zadnjih 14 dni prea otvoritvijo semnja, nadlegovati po već dni \ sejmarski urad, kateri jim pa ni mogel do* deliti niti najmanjšega prostora već. Ca» btii, kdor poprej pride, poprej melje li* boljše melje. — g Naknadno žigo*3*nje obveznic jirtdvojiiih p**>ojil L;v-»e avstro-ogrske iiu»nain,j •. Detogattlja miaistrstva financ v LiuLljaui oojavlja uaadno: Ker naii dizavijam še \e4iQ0 vladajo prož-n]e /.a iKJijis iu žigosanje obveznic predvojnih poao|ll bi\še av^tro-ogr^ke iRi-narnije, aa=i jo rok že potekel koncem marea t. L, bo gospod linančni minister poskusil pri r^par.ieijbki komi-friii v Tariza izpo.slov&ti dovoljenje za naknadno žigosanj« tftkih ob\eznic. Zato ee lnteiesenti __ naši državljani — pozivajo: 1. di vse svoje neži^osano obveznice predvojnih posojil bivše av-stroosjnko monarhije kar najhitreje pošljejo 3 posSJbno prošnjo neposredno penormini di.ekeiji državni h duhova v j }. Prošnje morajo biti kolkovane v zmsiliu zakona, o taksah. Interesenti, ki bi se temu pozivu ne odzvali, bodn morali sami nositi eventualne nosledk-o svoj^ zamude. Za naknadno žipo^anie se ne prevzame nobena obveznost. To žigosanje se bo iz> : vršilo let fe r^pararijska komisiia pri-; voli. Obveznice se borlo lastnikom vr-i Tiile. <^im bo reparaeijska komisija o tem i izrala svojo odločbo. Naši državljani v I inozemstvu naj vladajo prošnje pri do cičnem kr. jiilimffii ali pri konzulatu. __g Račun "t vo za lesne obrte. V ! kr. zalogi šolskih kniig in učil v Ljub-j ljani je izšla knjiga: Podkrajšek, i Računstvo za lesne obrti: mizarstvo. ( kiparstvo, rezbarstvo, strugarstva, ko-! larstvo, sodarstvo, (cena nrehko vez. | knjigi 13 Din. pol vez. 15 Din) ki ob-■ se^a na 178 straneh Splošni del z naukom o računskih okrajšk'h ter osnov-l ne račune s celimi in desetinskimi šte-j vili ter z navadnimi ulomkl. Obsežno I je v tem delu posebno poglavje o mer-] jenju geometrijskih likov in teles, ki ! je opremljeno tudi z risbami. Temu 6te-! dijo poglavja o novcih, vrednostnih pa-! pirjih, denarnih zavodih, o zavarovanju | delavcev ter procentni računi. >Stro-'■ kovni del« pa obsega kalknlaciie in si- • cer nakupne in prodajne, proračune in rentabilitetni račun. Dodatek vsebuje različne ^re in uteži, novčne enote različnih držav, specifične teže raznih teles, nekaj zavarovalnih tarif, naobre-stitelje za dobo 1 do 30 let fer dru^i in tretji koren števil 1—12.000. Knjiga, ki jo je tiskarna Sava v Kranju prav čedno iztiskala in opremila, bo pole? iste-jora pr=ntelja knjigovodstva vsem lesnim | obrtnikom izvrstno služila. —g Dobava mesa. Komanda Dravske ! divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje na dan 20. julija t I ob 10. dopoldne sklepanje pismenih neposrednih pogodb za dobavo mesa meseca avgusta in septembra 1922 za garnizije Ljubljana, Celje, Ptuj in Slovenska Bistrica in sicer pri intendan- | turi Komande Dravske divizijske oblasti v j Ljubljani, pri vojnem okmgu v Cetlu ter pri Komandah mesta v Ptuju in v Slovenski RIstrici. Predmetni og'as z natančnejšimi podatki je v pisarn! trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani interesentom na vpogled. __ar Izmenjava pisemske poŠte % Albanijo. Pne 23. m. m. s»e je o tvoril pisemski promet med našo državo in Albanijo. Izmeniovalne no5to so Rijeka, Crnojeviea od naše. Skadar pa od albanske poštne uprave. JnSHska kritina. __Iz Goriee. V soboto, dne 8. t. m., so je vršil v Trgovskem domu drugI koncert Zveze učiteljskih društev Julijske krajine. Vzpored je bil tudi takrat vseskozi modem. Izmed starejših skladateljev je bil zastopan edino F5r-ster s svojim velikim zborom: >Z glasnim Sumom s korac. Koncert je vodil g. Sreeko Kumar, sodelovali pa so poleg pevskega zbora gdčna. Avrelija Sanei-nova (fiolopetje), sdčna. Mar seri ta Bar-tolottijeva fklavir), skladatelj g. Marij Koeoj in g. Albert Slrok (reeitaciioV Kljub neugodnemu letnemu Času je bila dvorana dobro zasedena, predvsem pa je bilo ueiteljstvo __ umevno d a _ — najbolje zastopano. Na koncertu je bilo opaziti razvesti i ivo lepfc število Trža-fnnnv. Tndi na tem kone*rtu smo imeli priliko občudovati disciplino in na-vduSenie za lepoto bodisi od strani pe> vovodje kot od strani zbora. Pasi izvajanje posameznih toHc nI bilo na isti vl-iini kot n* prvem koncertu — to se je onazilo n*ihoHe pri I^iovi^^vem >Po-mlrtdnem gnevu c. ki se ie pet na prvem konpArro nenrimemo bolie — moral Je Wti ?loveV hvlpfcp-n v. Kumarlu. Zboru r^iteliske 7ve^^ iV nosameznlni sodelujočim za užitek, ki so ga nudili ta rečer. [ acija le bila toliko kritična, ker so samostojni kmetje grozili, da bodo glasovali tako proti posojilnemu za* kpnu« kakor tudi proti proračunu. Vlada pa ie tudi zadovoljila zahtevam muslimanske Maglaiičeve sku* pine glede železnic v Bosni.________ GlMaKtVft. K PADCU NEMŠKE MARKE. V vsem gospodarskem svetu, osobito v V3eh svetovnih finančnih krogih je neizmerni padeo nemške marke vzbudil pravo senzacijo. Razvitek navzdol je bil tako rapiden, da se je dal komaj zasledovati. Varka je začela padati po umom Kathcnaua. V zadnjih dneh pada vedno niz j d nenavadno oat-ro in opasno. Sicer so se v zadnjih letih že ponovno pojavile panike vsled nenadnega padca marke, vendar je se-dnnja snreT navzdol prekosila daleko vse prejšnje pojave. ln ni i* videti konca. Pa že dognanji pojav mora povzročiti z*i Nemčijo samo in za svetovno gospodarstvo vohčo najobsežnejše kon-sekvence. Predvsem bode nizka tačka marke povzročila v Nem Mu vnovič občuten dravinjski vil, ki bo prekucnil vsako kalkulaeijsko bazo za državno prospodarstvo in za privatne bilance. Tndi -30 že itak težko obremenjeni kon zumentni kropi eedalfe bolj ogroženi. Za eksportno industrije Nemčije je si cer vsekakor zgotovljen za nekaj časa dobiček vsled valutne diference. Za izvennemško industrijo pa se zopet izgubljajo nerodnosti, ki so se pojavile precej močno v tem. da so se produkcijski trojki v izmeri z onimi v Nemčiji že precej izenačili. Izvrpnem-£ka industrija pa mora sedaj zop^t ra- J čunati vsled valn.t^ z več,!o nemška konkurenco. Kavnotako j|*» potovo pričakovati, da utegne učinek, ki ga bo imela msn^i vrednost marke v nemškem budžetu močno vplivati tudi na nadalj-ni razvoj celega ž^ itnk perečega repa-raeijskega vprašanja. Vidi se, da so razlogi te ostre bai-sse nedvomno v Nemčiji -sami. Notranjepolitični položaj od um*>ra Rrithenana sem je odprl T>ot rtesimirmn. ki io s podporo spekulacije in divjih, nekontroliranih govoric dovede! do nove splošne oddate marke. Kakor navadno, se je vznoredno s paniko crlede m^-ko \ pojavil tndi dvig v efektih. >Ni bilo inozemstvo, ki je začelo prodajati marke« piše >Frankfurter Zeitunjrr. nee:o tuzemstvo (Nefn?iin> se je začela trgati v divfem pesimizmu za tuje devize.< Nasorotno pa se marka ni mogla nro-dajati in spečati v inozemstvu, k-titi nemško nezaupanje napram lastni valuti ni ostalo brez m*e dnarodnega učinka. Tako manjka očividno tukaj protiučinek, ki se ie pri drugekratnih baissah vsled spekulativnih nakuoov pojavi v inozemstvu in vM lastnega zaupania izdatno vplival na to, da si je marka slej ali prej opomogla. Poleg političnih razlogov y& z?lo nepovoljno vplivalo tudi zadnje bačno izvestje Reich«banke od 30. junija t. L Za celih 18.5 milijard marK zakladnih menic je bilo v zadnjem tednu pred izkazom vloženih pri >Reichsbanki.< Tudi obtok bankovcev se je od zadnjega izkaza nečuveno zvišal za znesek celih 11.2 milijard mark. K temu pridejo ša blagajnične zadolžnice za 932 milijonov mark. Nemška državna banka, ki je začela leta 1922 z obtokom bankovcev v znesku 113.6 milijard mark, je zaključila prvi semester * obtokom 1G9.2 milijard mark. Izdaja bankovcev se ie torej v •samih Šestih mesecih povišala za skoro 50 odstotkov celokupnega iznosa početkom leta. Po »Zuoreher Zeituns«. odkoder izvirajo podatki k zgornjim izvajanjem, je ob izbruhu svetovne vojne znasnl obtok bankovcev v Nemčiji 2.4 milijarde mark, koncem 1918 že 22.1 milijard, koncem 1919 znesek 3?>.7 milijard, koncem 1920 znesek C>8.% miliiard, koncem 1921 znesek 113.6 milijard in sredi leta 1922 znesek 169.2 milijard mark. Tem številkam ni treba nobenega komentarja, V očigled vsem tem vzrokom pa je aenadni padec marke vendarle konster-airal, kakor že rečeno, finančni in tudi — politični fcunanji svet. FrnncHa, Anglija in Amerika, ki tO posebno intere-»irarm na gospodarskem položaju Nemčije, v prav posebni meri Francija z ozirom na nemške obveze glede reparacij, obračajo vso svoje pozornost na nastali gospodarski položaj. Težko bi bilo odgovoriti na vprssanje, je-li ta. nhupni valutni položai Nemčije posle-iica prevelikega priti =ka >d strani an-t^nfe, posebno Francije, na premagano Nemčijo, ali pa je Nemčijn Kolikor toliko umetnim potom in snma pritirala ka kritični fcosoodarski položaj z namenom, da izvrM protipritipk za zuna-rre posojilo in se postavi v bran prevelikemu tlačenju antanns. posebno Erancije, v reparaeliskem vprašanju. —t If. Lfabffansfci vefflrl semeni lt22. Naznanjamo v«em interesentom, da ie ml-listarstve pošta I teleirrafa ti Beogradn lovolHo uporabo pisemo*1"*evatf. nal zahtevalo t^knl v Ur*»đi JubMan«k*»ra velesemn'a 'tev'To fn v ka-erem Jeilku. da se |fm do^ASVe!o brez-»laCno. — Trgovci ln obrtniki, prilavlte trojo adeleibo kot razatovljalec na Uub- I. Jusoslousnsbl uscsoHoI-sbi mt u Ljuliljani. Kara^caj-ki dan due -i. juLji. Kot prvi prodzk r.i (jan se viAi dne 2& ju- j iija ■araaea|fiki dan, pri katere« n- i stopi mladin.t aokolakill dfttatev iz cele j države. Maogo društev iz najbolj od-daljeniii krajev države j^ prijavilo u-dcležbu MoJega nara^Cfji, pogro&amo pa še prijavo dru-tev v neposredni bližini Ljubljane. P* i\akuj<*nio, da tudi t;i l^k'^ olimpijade. Ndiaštaj.-kega dneva ae udeleži do 1000 naraščajnikov feiksga Sokolatve, ki pride v Izubijano ^lu'* 22. t. BL popoldne. Ce.-ki aaraaoaj nastopi pri javni telovadbi. Tem večja dolžnost naših -?o-kolakik društev je, da odpošljejo na ilet naraščaja vso svojo mladino, da pozdravi v Fvoji sredini zastopnike brmt-pke^a. č^šketra aaraicaja. Spored nara-tičajfkega dneva je bil objavljen v ZletiH m Veetnikn. Vea dnr&tva, ki | ljejo naraščaj v LJubljano, morajo akr-hrti, da imajo rsi udeleženci predpisano kroje, ki mor,";jo biti ^nižni in pra-vilnn izdelani. Naraičajakesra dneva Qe ndeleii naraMa] labko tudi v civilu, vendar ne more nastopiti pri javni telo-\-tid-i. Vaditelji, ki prirod >|o naral aj v Ljubljano, mornjo akrbeti za vzorn« disciplino. Naraficaj in deea bodo Imeli skupno prehrano, zi katero ckrbi nrr^ Ijranjevalni odsek J. S. S Cena zi ee-iodnevno prehrano BUftfta 10 i *in. V*r>k narašrajnik mora im^ti s seboj Jenilno orgije in skodelico. Stanovanja b< lo 7% ninifaj «kupna. Brisaft), milo itd. mora prinesti narašča] s eeboj, Tocne^sa navodila se nahajajo v Slet^kem \ esf-niku. Isti dan ee vr^i tndi tekma nara-?šaja in eieer moftkeara in žentkeffa. Tekma mo^keia naraSčaja obaega tekmo vr«t in tekmo pocameznikov v vrstah. Trkmnie se v dveh oddelkih, v viMem in nižjem. Trkmi obsrrf* v oboh oddelkih: 1. proste vaje, 2. skok ftea kozo, a. ^kok t daliino, 4. ske^k v višino. 5 t*^k na hitroef. Tekma ženckesa nrra.';r'in obsega t^kmo vrst in tekmo posameznic v vrstah, V vrstah tekmuje eamo naraSčaj istejra društva ali jst^ žnpo \r\ sieer po C tekmovalk v eni vrsti. K tekmi ^e pripusti naraščaj društev Jugoslov. Sokol« nOlOH. ki ie nnimr^ni T, mc-ecev v k a teremkoli Snvezu podrejenem društvu redno obiskoval telesno vadbo naraščala Tekmuje se t. v dveh proM^h vi; .h, 2, z nastopom k prostim Tajava, ki ae anamkuje samo pri tekmi vrst. 3. v skoku v dnliino, 4. v teku na hitrost Tekma naraštaja prifne v nedeljo 28. Julija zjutraj ter so v=:a. podmbnejfta navodila objavljena v Vestniku T. O. st. 6 — 12. Udeležba slavnostnega sprevoda. Za vsakega člana v kroju in članico v telovadni obleki je udeležba slavnostnega sprevoda dne 15. avgusta brezpo-^rojno obvezna. Kornr bi naMo zletno rediteljsPvo v času sprevoda izven sprevoda, mu odvzame sokolsko znake ter ga predlaga pristojnemu drultvu in župi v izključitev. Isto velja tivii za one, ki bi prišli k sprevodu p0Fam07.no ali prepozno. Pri sprevodu se ne srce puliti niti pri odmoru. Kfhoe naj se ne ^po žabi, da bi na Krmuresncm triru znpa-lil cigareto ali cigaro! Tu bo na atotine tnjih Oči gledalo Sokolstvo; pokazati je treba, da je Sokolstvo disciplinirano. Prihod Čehov v Izubijano in druge podrobnosti. Pod rem naslovom je priobčila 12. številka Zletnega Veatnika lep članek sestro Anuško Cigojeve, iz katerega posnemamo nekoliko vnžnih misli. Najprej se sporninia pisateljica, kako lepo so bili sproiefi Jugosloveni o priliki VII. vsesokolskega zleta v zlati Pragi, kako so iih povsod Čnkale in navdušeno pozdravljale številne deputacije. Sokoli. Sokoliće in aara&caj ter ogromno občinstva, ki se ni utrudilo pozdravljati jih, dokler niso znsedli svojih Ptnnovanj. S pravo brntskr. odkritosrčnostjo in ljubeznivostjo so ne samo Sokoli, temveč tudi ostalo eeike občinstvo dajali vsakemu Jngo«:lovenu prednost povsod __ na telova/liš^u, v koncertnih dvoranah, na električni železnici itd. Celo naraščat je vedel, kaj ptomenja napis na jugoslovenski troboj-nlci >Ljubljana - Zagreb - Beograd« itd. Pisateljica nadaljuje: »Mnogokrat mi je ob tej priliki pri?H na misel, kako bomo sprejemi li mi svoje severne brate in kako jih bomo pozdravili v svoji domovini. Čutila "Sem, da v tem ozi-ru potrebujemo s^ mnog^ sole, če nam je na tem, da zadostimo ugledu svojega. Sokolstva in pokižemo tiste simnntifc. ki smo jih dolžni bratskemu češkemu narodu kot ustanovitelju prelepo sokolsko idejo. — Dolžnost na9 vseh, posebno pa vodnikov posameznih oddelkov jo, da že danes opozorijo svojo članstvo in naraščaj, kako se mora vesti napram gostom in sprejemati Cehe, da jim vsaj deloma vrnemo to, kar *?o nam dali oni na vseh dosedanjih vsesokolskih zle-tih.« Pisateljica ima prav; pritrdil ji bo vsak, kdor je bil kedal v Praci. Pripomnili bi samo, da to, knr ona piše, ne velja samo za Prn?to. temveč tndi za druga slovanska, posebno jn«ro=lo venska mesta. Star slovanski pr* uspela nepričakovano lepo. Vsakdo je občudoval samozavestni na=top narn^čaja, ki nam je bil dokaz dobre priprave in veliko volje nase mladine. Kljub veliki strogosti sodnikov so dosegli gojenci v višjem oddelku nad So % dosegljivih točk; v nižjem oddelku izvzemši eneca vsi nad 65 %. gojenke vse nad 72 %. Uspehi zmagovalnih vrst in posamnih zmagovalcev so sledeči. bloški naraščaj v višjem oddelku: I. vrsta Ljubljana IX.. 96.68 % dosegljivih točk: IT. vrsta Ljubljana L Pos•Jmezniki: I. Bnkovnik I.ado (Ljub-(90.38 ). Posamniki: I. Fukovnik L. flijabljana IT.) 100 %% II. Keber Herm. (Ljubljana II.) 98 % ; III. Stanič Ciril (Ljubljana II.), Pire Stane, Zor Ivo in Pogler Andrei (Ljubljana I.) po 94 %. V nižjem oddelku: I. vrsta Ljubljana TI. 91.85 odstotkov. II. vrsta Ljubljana I. 90 odst., III. vrsti Ljubljana I. 89.68 odstotkov. Posamezniki: I. Juntes Er-nret (Ljubljana II). Novak Franc, Ho-#o Viljem, Jančar Franc (Ljubljana I) pa 100 od t., II. Malcj Anton, Malnarič Milan in Vrtačnik Vojmil (Ljubljana T.) po 98 odst, III. Borko Ivan (Ljubljana II.) 91 odst. Tekmovali sta v višjem oddelku 2 vrsti Ljubljana I. in II., v nižjem 6 vrst, Ljubljana I. 2 vr=ti Ljubljana II., Kamnik in Litija-ftmart-no po eno vrsto. Tekma je obsegala skok v višino, skok v daljino, skok čez kozo, tek na 100 y in proste vaje. Žen ki naraščaj: L, II. in III. mesto vrste Ljubljana I, in sieer z 98.4 odst., S8.4 odst. in 96 odst. Posameznice: I. po 100 odst.: Rnpelj, Čanar, Strajher Frida in Tinca. Sušnik od Ljubljane I. ter Fatur in Cubcj od Ljubljane II.; II. po 97.5 odst. Volkar in Podpor od Ljubljane I. in Ručica j od Ljubljane II; ITI. po 95 od-=t. Marki, Cirkelbach in Stare od Ljubljane L ter Erbežnik in Seres od Ljubljane II. Tekmovalo je 11 vrst (Ljubljana I. 5 vrst, Ljubljana II. in Ribnica po 2 vrsti, Litija-Šmartno in Kamnik po 1 vrsto) in 10 posameznic Ljubljane II. in Litije-Šmnrtno. Tekma je obsegala tek na 75 m, skok v daljino in proste vaje. Ponosni smo na sokolsko- župo Ljbljana L in njen naraščaj. — Sokol I. poživlja vse brate in sestre, ki se nameravajo udeležiti v kroju ali telovadni obleki L Jugoslovenskega vseso-kolskega zleta v mesecu avgustu, da se udeleže polnoštevilno Pokrajinskega zleta obeh ljubljanskih žup, ki se vrši dne 16. t m. v Ljubljani na zletnem telovadišču. Članstvo se zbira ob pol 15. na telovadišču Tabor. Udeležba Je obvezna. Odbor. — Sokol I. poživlja brate netelovadce v kroju aH brez kroja, da se javijo v društveni pisarni na Taboru za rediteljsko službo v zletnih dneh. Bratje, storite svoio dolžnost, brez rediteljev ni reda, a red Je neobhodno potreben, prijavite se! — Sokol I. vabi članstvo, da pride * društveno pisarno poravnat Članarino za drugo polovico tekočega leta. One člane, kateri iste v letošnjem letu še niso poravnali, a imajo legitimacije, se poživlja, da to nemudoma store, če ne se jih bo črtalo iz imenika članstva. Istotam se dobe tudi zletni znaki in legitimacije vsak dan od 4. do 7., razun nedelje ali praznika. — Sokol II. v Ljubljani opozarja vse brate, da se vrše redovne vale vsak četrtek ob 19. na realki. Udeležba je obvezna za telovadce in vse člane, ki se nameravalo v kroju udeležiti slavnostnega sprevoda dno 15. avgusta 1922. Vsak član. ki se redno udeležuje redovnih vaj, dobi o obisku posebno potrdilo, brez katerega ne bo nihče PripuSčen k sprevodu. — Sokol v Bohinjski Bistrici Ker Je Povpraševanje radi sok. nastopa v Bohinju tako veliko in ker ne moremo vsakemu posamezniku pismeno odgovarjati, naznanjamo, da je za hrano in pijačo tako tudi za eventualna prenočišča poskrbljeno. Sicer Pa prenočevati ne bo treba, ker so Železniške zveze zelo ngođne. Poslužiti se le naj-botfe nedeljskega Izletnegi vlaka. Torej 16. t m., vs! na plani — Sokolsko društvo v Boffanfa ob Savi priredi v nedeljo, 16. Julija Javno fefo-vadbo. Po telovadbi prosta zabava. Sodeluje sokolska fanfara t Krškefa. Zdravo. Dnevne vesti. V Ljubljani, dne 13. julija 1922. — Na izrecno želio našega pred* sednika dr. Ivana Tavčarja st. ugo tavljamo k politični beležki v »Jutru« z dne 11. jul. t. 1. št. 161 z naslovom »Nova lopovščina Bankoslovije«, »da dr. Ivan Tavčar st. kot prelinji na« čelnik stranke ni nikdar nabral za stranko 400.000 kron podsore in da lih teda] tudi ni mogel niti on sam Do svoje porabiti niti niso mladini teca ali takega denarja pobasali«. Na nadalino izrecno nam sporočeno že* Uo dr. Ivana Tavčarja naznanjamo enkrat za vselej, da naš predsednik želi in Drosi. nai se nfecovega imena ne vlači v oelemike katerekoli vrste. ker se on že od početka tekočega le* ta prav rič ne peča s politiko. — Naš kralj v Zgornji Savinski dolini. Ljubno. V nedeljo 9. t. m. popoldne sta nas presenetila s svo* jim visokim obiskom kralj in kralji* ca. Mislili smo si, da se v dveh urah gotovo vrneta iz Solčave. Ko se je po trffu raznesla ta vesila novica. Je nastalo med prebivalstvom veselo razpoloženje, kajti odkar stoji svet, še ni bilo v naš kot tako visokih go* stov. Staro in mlado je prihitelo na trg. okraševalo z lipovimi veiaml in cvetlicami ulico, skozi katero se mo* ra kraljevska dvojica vrniti. Vsi his* ni posestniki v tej ulici, posebno pa gostilničar g. Ignac Fludernik, ki je dal tudi streljati s topičl. so razobesili zastave. Alarmiralo se je lokaj* šnjo požarno hrambo in župana, kajti prebivalstvo bi bilo rado visoke po* setnike na povratku ustavilo. Toča kljub brzim pripravam je kraliev av* to prehitel naš načrt ter med burni* mi »Živio krali * klici!« nadaljeval svojo pot. — Za odpravo vstake&R komerva-tiraia je, kakor se ie poročalo iz ne-del;pkega demokratskega zbora, nastopil dr. Kukovee. O tem njagovfem bojevitem predlogu 2bor sicer ni razpravljal. Kljub temu se nam dozdeva umestno povdariti, da bi se z odpravo vsakega konservatizma v Kukovčevem smislu moralo odpraviti tudi zasebno lastnino itd. itd. Kakor znano, se n«*s list za take idejo in premoderne predloge a la dr. Ku-kovee nikdar ni ogreval in se tudi dandanes in nikdar nikakor ne more ocrrevati, ker vodijo naravnost v od vsesra poštenja sveta že pre-klinjani boljševizem, čisrar jflavne posledice so strahovite in vsestranske z m © d e. To nai pomisli zlasti fudi dr. Kukovec, ki naj se, če že ni drusrače, varuje in obvaruie vsaj boljševičke z m e d a r i je. — Vpokofena sta s. Mohor P i r* n a t, predsednik V. čin. razreda ni* darskeea odseka v Ljubljani, in Fra* njo R i h t e r, upravnik V. čin. raz* reda v državnem premogovniku v Vrdniku. s pokoinino. ki jima pripada Po službenih letih. — Skunen nastop zdravnikov sekundaritev. Vsi zdravniki * sekun* dariii oblnic v Ljubljani. Marfobru in Celju so solidarno odpovedali slu* žbo. Odpovedni rok ie tri mesece Razmere v bolnicah so jih prisilile k temu koraku. — Agronomski in veterinar?1:! fondi za Slovenijo. »Služebene No* vine« priobčujejo zakon, s katerim se ustanavljajo agronomski in vete* rinarski fondi za Slovenijo. § 1. do* loča. da se pospešuje aerronomski in veterinarski studii v Sloveniji, da se nabirajo pri javnih in zasebnih čini* teljih prispevki za agronomske in ve* terinarske študijske fonde v Ljublia* ni. Iz teh prispevkov se ustanovita agronomski in veterinarski študij* ski fond. ki se uporabljata za podpo* re in ustanove agronomom, odnosno veterinarom v inozemstvu in na do* mačih kmetijskih šolah. Nabiranja prispevkov in uprava se poveri upravni komisiji agronomskih in ve* terinarskih fondov v Ljubljani. Pri* spevki se vplačujejo po deželni vladi, poverjeništvo za kmetijstvo. — Kmetje iz virovltišlte župani ie pose* tI)o Slovenijo. Osi]e£ki »Jug« poroča, da nameravajo kmetje iz virovitišk© županije no končani žetvi posetiti Zagreb in LJubljana — V Otarfcah pri Drniša je umrl oče našega kiparja MeStrovića. Avstrijske oblasti so ga aretirale v začetku vojne kot veleizdajalca ter je bil dolgo Časa zaprt v sinjskih ječah. — Pomočniška prelzfcnšnla vajencev v Celjn se Je vrSila v nedeljo, dne 0. t m. ob navzočnosti lepega Števila obrtnikov. Preizkušnji se je podvrglo 12 vajencev in sicer 7 mizarjev, 4 peki in 1 lončar. Vajenci so predložili komisiji eksaktno IzvrSene samostojne Izdelke. Pri tej priliki jih Je nagovoril v primernih besedah starosta celjskih slovenskih obrtnikov g. Pchek. Prav nepotrebno pa Je bilo. da Je Izzival z nemSklm nagovorom klepar Skaberne, kar si Je treba zapomniti. __ Darila za I. Ju*09lovemM vse- sokolakf »let. Narodnemu. FokoMvu naklonjenemu občinstvu 8*> nnzn*nin, da Je prevzelo nabiranje prostovoljnih nri-suevktav za I. Jupronlovensk! vs<*sokol-jk\ sle* nate narodna ženstvo. Z nabi-1 ranjem se prične prihodnje dni. Prosi« mo rodoljubno občinstvo, ki ve ceniti poinen L Jugoslovenskega vsesokoicke-ga zleta, da se v obilni meri odzove ter z izdatnimi prispevki pripumoiB Jo polnega uspeha. Vsak dar, posebno pa dobitki za srevolov so dobrodošli. __ Prazne steklenice. Sokolski naraščaj bode v prihodniih dneh pobiral po Ljuldjani prazne st klenice za I. Ju-Loslovenski \ sesokolski zlet. Ker leži tega materijala dotti po kleteh in pod-BtrečjUi v nadlego gospoda rjo i u gospodinji, prireditveni odsek pa bi $ra hvaležno sprejel, ker bi mu bilo z njim zelo ustreženo, prosimo, da se p. n. občinstvo v polni meri odzove tej prošnii rer izroči nahiraleent brezplačno steklenice. Vsak nabiralec mora imfti od Juco-slo\ en^kfTa F.nkolskepja Saveza potrjeno nabi -nlno poln. —. Izlet srbskih ^irot v T.juMjano. Srbske sirote pnrlejo v soboto 15. tulita ob 10. dopoldne v T.uiblinno, n^ pa kfikor jje bilo prvotno objavlieno. TTe>n-ri in učenke nni bodo ob 9. dor.ohine v ?o!i, katero so doslei obiskovali, da pozdravil svoie draire br^tc? in Beetlloa s evetfofli ali zastavicami. — Konerrt srbskih s*rot. 15. juliia popoldne ob 6. uri priredi srbskn d^ra na vrtu >Narod-nes^a doma/', v sfatafl alaljeara vremona na v dvorani, koncert s BleoV-ei« =wrn-^m: 1. Po-drav. 2. Mokranlp.c TJ. Tfu-kovet. 3. P^ovencima. 4. Tr bratsko* r*i~ rrliaia. 5, Na obalaflM Tndrana K. Ilrib- SrJ port^.ait* se __ Hor eea ieyf»ro — Pa r>o Kr^ni^V^m kTkMoSlnaiii _ Nar>rH. 7. ^irov^i1: TIMt 8. JakMmović. Našn I do^n. 9l NfriH^! Naša oV"«. 10. MarinVo-vii?: Narodni zbor. 11. Kraliu in kralfi-ci. 12. Zahvalnost. 1^. V. J. Tlić- ?.iv^o kralv 14. Ptilp T>r^ivrl<». ^^'to toxVo iz-vaiaio ucenVe dekliško šoIa nri Rv. Jakobu, 11. torko troienke liciske liudske 5ole, vso o«tq1o izvaja seb«l;a doca. — Nemški poner za hrvatske snort-nike. Dnnniski >Sport - Tachlatt« io poročal o tekmi moMva jueroslovenpke in češkoslovaške zveze. To poročilo te žarko ra zorelo hrvat, pportnike v Za-crrebu in ker znaio dobro £vabsko. fo r»'"ali omenienemu nemškemu sportno-mu li^tu v zelo ogorčenem tonu. An nai-cdločnei^ protestirajo r>roti trditvi, da so Jusroelaveni zmafrall. Hrv«tie so bili to. Tn FPortniki prosilo nemški list, da nnj vzame na znanje, da so v Za-snvbn samo Hrvatio, jfljpuil Taeblatt« pravi na to: >Nikdar sa> človek vsesra ?ie nauči. Doklej smo bili mnenja., da Hrvatio reprezentirajo rodi Jncfoslavi-to. Pismo pa nas drugače podučuie. Torej ugotavljamo, da ie sicer ipopravlja-njemc v inozemskem listu? — K ponosnemu razgrajanju na Kamniškem sedla. Na poročilo smo dobili pojasnilo in na to pojasnilo nam je došlo zatrjevanje prvih piscev o istinitosti poročila. Da napravimo temu konec, povemo enim in drutrim. da nI spodobno razgrajati v planinskih kočah, r»a tudi ni prav, da Sfc pošiljajo v časopise vesti, ki niso povsem točne. Poročilo in >poj^snilo< pa naj pripomoreta k temu, da enkrat za vselej preneha vaako ponočno razgrajanje po planinskih kočah, ker to Slovencem pač ne -služi v čast. Dostavljamo se, da je bil nas na?top proti razgrajanju po kočah v planinskih krogih sprejet z velikim odobravanjem. >Oesterroirhische Vertretun^j in T^aibach. Avstrijsko zastopstvo v Ljubljani razpošilja, svoja pisma strankam v kuverti z vrhnjim napisom >Oester-reiehische Vertretune: in Laibach.« To je izzivanje*, katerega n© irpimo. Avstrijsko zastopstvo ve dobro, da se nahaja v Ljubljani in da kraja Laibaeh v Jugoslaviji ni. Čemu torej izziva. Zahtevamo, da avstrijSKo zastopstvo nemudoma izpremeni svoj naslov v >Oesterreichische Vertretung in Ljubljana.« — Potrata vode. Nekateri Javni vodnjaki ob drevored:h in cestah se nad vse lahkoTnišljcno izrabljalo zlasti ob tej su§l. Na Dolenjski cesti ie tak vodnjak, iz katerega nalivalo ljudje Iz bližnjih vasi vodo kar v sode in jo vozijo domov, dočrm mo-ra?o mestni prebivalci plačevati točno vf-soUo vodarino. Opozarjamo na to In podobno potrato vode ravnateljstvo mestnega vodovoda. — Stična na Dolenjskem, (t Mihae! Oričar.) Dane*, dne 11. julija, smo izročili materi zemlji v črno naročje g. Miha* ela Oričarja. veleposestnika v Gornji vasi pri Stični, katereza je pobrala Morana po dolgotrajni bolezni (ietiki). Mnogobrojni spremljevalci na pogrebu so značili, kaVo lo bil rajnki priljubljen. V cerkvi v Stični In na grobu so mu napeli pevci Iz Krkt pod vnd^tvom nadučitelja c. Samca krasni nagrobnict. Omeniti moramo tragični shiCa). da je mladi, komai 29 let stari Oričar is gubi] pred enim letom mlado soprogo in sinčka na en**W bolezni. Na? bode vsem trem lahka zeml'a, koja Jih krile! Sorodnikom pa na5c Iskreno sofalJe! L. — V ne geslom se tol uijo v Ljubljani premnogi, ki bodo oj priliki fooaofcolakoga zleta imeli .stik s tujci bodisi Sokoli bodisi drugimi obiskovalci našea.i BM la. Posebno te vesele onih -dni nekateri od-ddjalci stanovanj. Kar po 1000 K pravijo, da bodo zahtevali za eno po^tvlj za dva dni. Lepi nam postelje in prenočišča fiksirana in je že stanovanjski ndsrk ukrenil vse potrebno, da sč ne bodo godila taka odiranja. Na vsak način bi bilo pa prav, da se liudie. ki hočejo izrabljati prihod ud^l^znikov »aoaukul-skega zleta tako umazano, naznanijo na prist*»ini zb'trti odaok. — Požar. V Gornjih Petrovcfb pri Murski Soboti le Izbruhnil požar v klavnci mesarja Franca .Mthola. Klnvnica Je pogorela do ta!. Zgorelo ]e tudi več perutnine. Skoda zna^a čez 50.000 K in ni b:!a krita. Ogenj ie bil najbrž podtaknjen. — Revna služtlnja Je zgubila v ponedeljek, 3. t. m. na Sv. Petra cesti denarnico s 400 K. Polten najditelj naj cdda denar proti primerni nagradi v pekariji M. Pauer na Sv. Petra cesti. — Vlomi In tatvine. V Majš?e:gu pri Ptuju je bilo vlomljeno v stanovanje posestnika Štefana Sagadina. Tat Je cdne K in je bilo ukradeno pri rvTdki Breznik & Ft 11 mili, kar pa fo Pavli?, zanikal in svečano zatrjeval 2>Primoidn§. da sem gra kupil v Gradcu«. Deželno sodišče mu je prisodilo 2 leti težke ite'e. — Vlom. Neznani tatovi so vlomili 11. t. m. ponoči v trsrovino d^želnib nridelkov J. Kremsir v Kolodvorski ul. 3 v Ljubljani. Vlomilci so odnesli nekaj perila in 8000 K d en ari a. — Dve nesreči v GStzovl pivovarni * Mariboru. S strehe Gotzove pivovarne v Mariboru ie padel včeraj dopoldne zidarski polir Fvan SpindTer. Dobil je težke notranle in zunanje poSkodbe, na katerih posledicah ie Se Isti dan umrl. Istočasno pa le pade! zidar Franjo FuJc iz Pobrežia s strehe, ker se je po neprevidnosti dotaknil električne žice. Poškodoval si Je hudo obe roki, vendar njegovo stanje ni opasno. Glasbeni ogsM^i. — Pevci, pozor! Pevska vala za I. la FT. base vseh Jugoslovenskih pevskih zborov, ki so priglasili sodelovanje v skupnih nastopih na I. Jugoslovenskem v^esokolskem zletu imajo pevsko vajo v ponedeljek, dn» 17. t. m. točno ob 8. zvečer v pevski dvorani Glasbene Matice. Vegova oHca. Arhivarji naj prineso seboj notni materijal Adamičevih glasov »Čuj nas zemlja« In »Molitev«. PolnoŠtevilna In točna udeležba nujna I Koncertni odsek za I. jugoslovenskt zlet v Ljubljani Borzna poročila. __ Zagreb, 13. julija (Izv.) Zaključek. Devize: Gurib 16___, ——, Pariz T>.73, 6.775. London 372.—, ——, Berlin 21.—, 22.75, Dunaj 0.292, 0.30, Pracra 175___, 180.50, Tret 3.78. 8.7875, Nevr- york 82.__, K2.50, Budimpee-ta 6.90, b.95. Valute: dolarji 81.50, 82.50, lira 3.75, ___—, češka krona 175,50, —.—, napole- ondor 225—, ——. — Curih, 12. julija. (Direktno. Oddano ob 17.20.) Zagreb 1.549, Berlin 1.1189, Milan 23.649, Praga 11.59, London 23169, Pariz 42.949, Newyork 5.2151. — Trst, 12. julija. Beograd 26.20, Berlin 4.65, Praga 53.85, London 99.05. Paril 178.60, Curih 430—, Newyork 22.35. — Praga, 12. julija. Beograd 54.—, Berlin 10.90, Milan 210.—, London 21350, Curih, 910.—, Pariz 390.—, Newyork 47.50. — Berlin, 12. Julija. Beograd 560.—, Dunaj 1.975, Praga 11.90. Milan 22—> Pariz 3890.—, London 216XX—, Newyork 481.—, Curih 9200.—. — Dunaj. 12. Julija. Devize: Zagreb 78.47. 78 53, Beograd 312.93, 313 17. Praga 606.90, 607.10, Curih 5298.75. 5.101.25. Valute: dinarji 312.85, 313.12, če?ke krono 60(5.55, 609.90, Švicarski franki 5258.75, 527125. — TcčVt đima! ix>-roČilih iz ];:/ne Srbije je b I^ur^ka viaJa organizirala 21 čet po 530 Eetaikov, ki imajo nanicn napadati na^e obnejne kr^ie. Glavna Bal Kra tfjh četnikov je t:i, da skušajo Bolfarl diskvalificirati meJnaroJni položaj natova!a v Lond n. Delegacija potuje preko Be erada, '' in Berlina. Cilavni člani delegacije so: rreJ sednik beogradski poslanik K ti Tod©-rov, Sirmm Rade v, generalni kon 'ul Petkov in generalštabni polkovnik N '-jakov. — Beograd. 13. julija. (Tsv.) Beograd-ski bolgarski poslanik K "'-ta Tcdo-uv !e včeraj odpotoval v London. POVEČANJE NEPOSREDNIfl DAVKOV. — Beogrr.d. 13. julija. (Izv.) Mir * financ je predloži vladi naM o povečan!* neposrednih davkov. Povečanje Dtemeliulc finančni minister s tem, da so bile v proračun vstavi lene nove postavke p *amoia ministrstev. Na v^eraj^n?] se|l le ministrski svet že razpravljal o tem vprašanju. BANKEROT NEMCUt — P.tHz. 1?. uilija. (Havas.) It Londona izhair.ioče poročilo, da bi bila Franciia prlnravUena dol nerm ške^a dolsra odpustiti In privoliti tri* letni moratorij, ie preitranlcno. popustitev dolea. riti dovolitev med' narodnega poscnla se ne moreta re* siti brez predhodnega izvida repacii* 5ke komis;ie o odredbah. IrJ bi bile potrebne za sanacijo rtcmikfli ffnnnc — London. 12. Itiliia. (Rcuter.) Ministrski svet je razpravljal vpra* 5anje padca marke. Storlen ni noben sklep, ker to VpraSank interesira vse podnisovalce mirovne pocodbe v Versaillesu.e — London, 12. iuliia. (Reuter.) Reuterjev urad za^otavlia. da pride ministrski predsednik Poincare tekom 10 dni v London. Z Llovd Oe-on?em razpravlia o vplivu padca marko na reraraciiska plačila. Reu* ter dalje pristavila, da bo NTenuxiii najbrže dovoljen ali moratorij aH pa mednarodno posojilo. VSTAJA V MAROKU. — Rim, 12. julija. (Izv.) Vsvaši v Maroku so umori-i dva ipanska zrn* koplovca. VELIK LOV NA BORZNE ŠPEKU* LANTE. — Budimpešta, 13. julija. (Izv.) Budimpeštanska policija ie tekom zadnjib dni priredila velik lov na bu* dimpeštanske borzne špekulante, ki so po raznih zakotnih borzah vodih valutne špekulacije. Aretiranih Je bi* lo dosedaj okoli sto oseb. Policija je zaplenila raznim borznim agentom in verižnikom razno valuto v vrednosti 150 milijonov odrskih kron. Finančna uprava dobi v dobro 40 milijonov. VELIKA ŽELEZNIŠKA KATA* STROFA. — Pariz, 12. jul. (Havas). Jottr* nal javlja iz Madrida: Pri Para-dasu ie nastala velika železniška ne-sreča. Na mestu je ostalo 30 oseb mrtvih. 55 na več ali manj težko ra* njenih. Med mrtvimi je tudi pred* sednik apelacijskepa sodišča Olre? d o, dalje senator L a m a in poslanec B a e r a. Poslej so potegnili iz raz* valTn 23 trupel. ZANIMIV ARHIV V CARIGRADU. — Beograd, 13. iuliia. (Izv.) V Carigrad odpotuje posebna komisija strokovnjakov, da prouči carigrajski arhiv. Komisiia ima nalogo zbrati ves zgodovinsko vaffll materijal, ki se kolikor tcl.ko nanaša na na§o državo. Gin vrti urednik: KASTO PUSTOS":\lSnK. Odgovorni urednik: IVAN PODRZAJ, Stran 4. .SLOVENSiv) NATtCEV đne P. i> lira I9M U**-« 157, Hlad lovski pes »c proda, Liubljana, Čopova ulica 21, spodaj piri Zaaana. 5294 Slike z naše rivijere. Spisal Ivan Podržaj. Cena 3 Din. Dobiva se v „Narodni knjigarni11 In drugod. Baaaaai aaaV af*Xtai j K fc-al W&* • ^ j V6eh vrst iaip< šiija iz lastsse de avtrce 1 Obrtna hra^taJca, Ersnj. 5307 Turistovski tarifi {go}*iar) stalno na zalogi. — 0&r»na hranilnica, Kreni. 531C Gskrbntit 26 let star, oženpn, dosedaj v neoJpo-vedani službi v Banat j, iš*e me-ta samostojnega upravitelja ali oskrbniki od 1. marca 1923 naprej na veleposes-tvu, ki ne spada pod apraino ref^imo, in kjer bi mogel popolnoma htkOfiatrrJ svoje izkušnje za intenzivno poliedel-stvo. govedorejo pcašttjcrejo in ovc c:e-jo, mlekarstvo. Vajen vaati pisarniških del, s 6 letno prakso ni modernih no-sestvih na Češkem in Slovaškem. Plača po dohodkih, ponudbe j>i pod ,Ener-| gčen—4817 na upr. SU>v. > ar 4317 5287 1 ■•»• • J *| m Dim Mira naa sprejme v stalno službo in s pravico do pokojnine domača zavarovalnica v Ljubljani. Ponudbe na Ljubljana, poštni predal 136. ■ © S aaVfe ^aaaal AAk aaaafe aOT a^fik fa 83 f^ d U }# €6 & ■I 3 14 z večletno prakso na dnevnem kopu eventualno z ru darsko šolo se sprejme za stalno. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter vrt. Pbča po dogovoru-Nastop lahko takoj. Ponudbe na: Sentjsnski premcgokop, Kr;nelj ni Dolao|aketa. 5275 Učenko in preiijillie HRRggpl Hi!JifiBff.Hil HLJIifiJl ' %_ HauHiiUJjJE Prežernooa nlica šfcs. 7. essijžr^Z! fPf©Cia S@ veliko gospodarsko poslopje, obstoječe iz dveh hiš z lepimi stanovanji in vsemi pritiklinami; je tudi nekaj vrta in korrskt hlev; zelo pripravno za vsakovrstno obrt. Trgovina in skladišče takoj na razpologo. Oddaljeno 10 minut od Ljubljane. Poizve se v up-ravništvu ,Slov. Naroda". 5293 HKC10IMRSKO DRUSTffS za efcspfotacljo prasasaksiraii o Pefrsocs Pcfsrec^kcai potrebuje vezje Stavilo dalavcev, vajenih dcia pri kame.«ax% I« imam pramenu. Poae3 je ra aHord, aasVjl'sk ene a ludbe na \e eirgcvino Ja-fei^i hote at Brežice. 5290 , Ksntoristfnja am »aaa vseh p:sa:n*lnh del, i-če pii-atei ?pa ajaesta. Peaadb« pod, Primarne msjtia1' n* upr. SL N^toja t 279 Jfala parcela v si edini mesia so tuiai, ali se zamenja 1 aaaoela bttza KialJ* fe.ra vojašnice. Našlo* i ove upravi S Na-oda 5201 -■■ ■ - •— ■*— ••-----—~-— ----~- ~--------mr» ^^»m^m^^ MmM slngn ki bi bi! v^as;:i tndl v kleti zapojftaa, se aarejaN tak -j. Rcf ekitra se saara aa trezne ose^o. Poeedec na F-'i-o Ćj» C9Sk. veletrgovina z irtaoBa, Pta . 53U^> Prodam \eč ^a^onov prvovrstiiega aakovega o^-l|a. Poanđbe z navedlo c n na hr . i*.-&iiLxt je neje^a ulica, S i,a. 529- PaiSHlni satosasf prodi kino ,,1 .-'eal" v L abljaa . Vpraža 5C v pisarni, ^reš rnova ulica 51, L Ssnr©ko¥l v VCČjl mni"'"l po n - i ceni na r*z-pola^o. Db"'"na hrat «ic , *?:&-~J »■rntr-- na——n—r~**^"~~^r*^t*"~■T***1 !Ke 50 mojster n Jtdslo-K 'ie anala« z dobro prakso, ki ie bil do ae aj zaposlen v ooljš.h tvorakahi Nastop tikoi. PiaČa po dogovoru. Pismene penudbe z zahtevami in oznako spo obnova na naslov: P. Suient ^t tvornica sapuna i svijeći, Maka ifca, Daimatija. 5265 &£&Ll,liVZz^kM>i kil dinamo od so-mbp j ksplrn Ponudbe pod „MOTOR-525V. Ina upravo Slov. Naroda. '264 dvonadstrapaaj v sredi mesti na prometnem kraja, lep razg. J. se proda p.i zelo ufj. dni ceni. Zamenja se tudi s hišo rli vilo v mestu 1j iz »en mesta. Ponudbe rod šifro. „Hiša* na anončno dm'.bo Aloma Coinpanv, Ljubifana, Kongresni trg 3. " " 5242 1 Narodna i I knjigarna i v £iubl|anl Prešernova ulica štev. 7. I I priporoča * kanedijski, konceptu!, pisemski, oviini inbarmi papir, Kasete i pisemskim papirjem. trgovski knjige v vseh velikost h, rtane z eno ali z dvema kolonam , vezane v papir, platno ai poiusnje. 03jemalne knjižice p° cJianenih Zaloga Šolski« zvezkov. Zavitke za ura3e v vseh velikostih. SoKs s kohlitlo v VoJmatu se Sdi prem aiti za rnake i, je d aig ,d. Ponudhc *jii enavj I—52S3 ' na upravo Slov. Nar. 52 -3 Voičji m č ate pasme se ceno prodajo. Sp Šiš n Sv. Jerneja cesta 38, Zem?ji(, 52?5 koM*o narol krito in zapravi ea£ek s rran kim: sedeži, oho;e na proste ,*>- čaie. Cena po dogovoru Ivafi la!% kovač, Lesce. 52! 4 Snstno stan ove :t ^3 s h'ano aH brea lirane z.j I aVrual iUeta dve gosnod rni. — Poni:d-e od ,,Bmčri uradt ci 52 CP do 15. t. ru na upravo . !ov. Naroda 5280 1 §5^ ^ '^ 5 «av «9 "^-J3# %* v^a» bolje meh irani soha z eni ali dvema posteljama 7? 2aH3 mtsc •. Ponudbe na: Sarlo IVnlaeakaj Spiošu-t j;r..m tna banka, Ljubljana. 5281 Po.«fliil!$9 80.^30 &n:.?l .. se žtli kot prva hipoteka na lepo n aestvo v Ljubljani. Ponudb/ rod , v. dom 52/7" na upravo Slov. Nar. b'2.7 solidnega aoaaačeira izci. !:a vedno n razpolago Oar^aa straaflaleaj Er*.EJ. hiii v fredini meti Ljub "anc se proč.i*' . trs hi*? je rri.j.avna za vsako 1 rt in takojšne stanovanj D. j. a hiša je z dobro idoto, že vreljzno trgovi.10. Na-slov pove uprava S!ov. Naroda. 527o iišceit! družabnika s kaDitalom od 50.000 do 100/00 K, ki bi se /avzem' za dv»b:o rraovlaa kon- veni en /• ?j i? S^T aa* ^^£i^' -iJSr taT lana (Leib^iemeri) dobavlja ro « : i c ai na d-rbelo Oar(-ril ■ ' -'j Era»l. 5 6 pahi(R H nO 10nn Ulilllitj iiSUa.iiJlL'i l'rars! oc. ta|a ?*. asa baa aiofja ^^ •»jO ae već e vloi ■ po dogovoto. 5305 Sprefme se rofeacc ilatitske obra \.-\ lis 'o Ef i-, i! !< rjeva uk 4. ! » ^lavalns pasove 7- ptntovine izdehi e tovarna tarna"- kov Je ač n & Ko. Ljubljana. 4 72 Rontortstlnia z veČ'eti o prakso sprejme lesna družba v Liubh.mi 7.a takojšnji nastop Pon z i. rrvo plače In ipričevab je vposl iti na giavuo ptšto Ljubljana, pjštn pr -dal 153. 5J4) tn\\\M wM med v aatovju, cisti vosek, zajamčeno čisto in zdravo h il^i, več sto k ima naprodaj lvai x£r-^ovec, čel Čina i ri Prevaljah 5273 Ima stalno r.a zalogi n sprejema nar:> i Ob:tna hranM-nca, Hran}. J Eupnifiro na ve!i!:o lipov cva€ in ržens POžlčHe „Isls*1 d. d. Zagreb, Hatzova al i 'J kn.no se neka vzorci ia p nude p i se takoi v Indua ;.,:cko podjei e na d ■ želi per!ok'na kon t : ste- ao^rafinja (ev. k^ r^- it ia - g-af za slov 1 - nudbe s s! ko pod Ste -o j?11 5-\ I na upravo Slov. Naroda. Cerkveni ocb i ra Rt- ■»• -o pii 1 Zidanem rr u %abi v. c p . n ...i ni dražLseno oddn^o cerkvenega p pra1 Ha (strehe, omet;. obrede . vriečo te na I rja dne £S jniija 1923 ob 12. opoldne. Na!ela4k Ant. V.'dee. Srar.dirano km""Š.".°""' Bncnolirn a s ^i a ■ ^ (JijUUi ? \l a Belih U£Sf3il rri S '.t^jn, v 'zmeri 310 oralov se rroda.Cena f5O,C00 Din. Već se poizve proti p<>3j-Ijatvi poStnih st*o§kov rod adresso AROND1RANO PO.-..... ) -SLOVKN'l- GRADCC. JAVNO SKLADIŠČE iN PREVOZ- A DRUŽBA D. D. V CELJU. na sabsS^l'icii'O napisi d:i-*ic 3L e?atsi 9= -wk P a> Upravni svet Javnega skladišča in prevozne družbe d. d. v Celju, pooblaščen za io s ^ pom rednega občnega zbora delničarjev z dne 27. aprila t. 1. razpisuje zvišanje delniške glavnice Od 3,08IMN*3-- oa 6,000'GOO.- 11 z izdajo j 7iH mw72 đeluls ps 4009 E nem, ob nastopnih pogojih : 1. Dosedanjim delničarjem pripada pravica subskribirati na podlagi 1 stare 1 novo delnico po tečaju 4200 K tel qucl. 2. Od starih delničarjev neprevzete delnice se repartirajo novim delničarjev pot^m upravnega sveta po kurzu 5200 K tel quel. Za nedodeljene delnice se vrnejo vplačila do 15. avgusta 1922. 3. Subsk'ipcija se vrši od 15. do 31. julija 1922. 4. Protivrednost subskribiranih delnic je vplačali najpozneje do 31. julija 1922. 5. Kot podpisov.Mnice se določijo: a) LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA PODRUŽNICA CELJE ; b) PRVA HRVATSKA ŠTEDIONICA c) POSOJILNICA V CELJU. 6. Nove delnice so deležne dobička za poslovno leto 1922. 7. Azijski kurzni dobiček se dodeli po pokritju izdajnih stroškov v smislu § 32. družbenih pravil glavničnemu rezervnemu skladu. CELJE, dne 10. julija 1922. ££.9 tf^aBSETE^E^^P^flS fi"** — EM B^ ^*\ centrssla w Liub9|an] v Basini ^VLUSIlSL DHRIlili palači Sžriicarjeira u.lca Q, Er=s—r~;—i FodrniBlce: i—;;------——. Delniška glavnica 1 . Rezervni fond k 30,0007000— I L'niom^r9 Dolnja LendiT^, Novi Sad| EKSpozitura Vramlka. k s.ooo.cog- aflfcltACafnlatl nafugo^nelo vlogo na kn|f- ?^^»?*r?8fi3A vse Janine doiSo poči VMlrVBaMIJV sle« i« T tekoćn-ti računu. . ^^■t^>-^dw naikulantne^š mi pogoji. Lastnina ia tisk »Nar.oane tiskarne«. Za iiioeratiii del odgovoren Vaica*ui KopKar.