136097 —t" POZOR! na Spisal odkritosrčen rodoljub meseca maaja, 1885 . Naložil pisatelj. — Tiskal J, Leon v Mariboru. J3 136097 " ,,Res je, da se je zdelo postopanje viteza Tonklija o nekaterih prilikah nekako popustljivo, skoio boječe, kakor hi izviralo iz strahu pred mogočnimi nasledki na zgore ali proti italijanski stranki posebno za časa znane zadeve „S!ovenskega bralnega in podpornega društva" lansko leto si je bil nakopal občo nevoljo.“ ,,Soča“ štev. T9. od 8. maja 1885. Slovenci na Goriškem! Resni dnevi, prevažni trenotki so ravno sedaj za avstrijske narode, katerim so pred durmi državnozborske volitve. Povsod se je začelo živahno gibanje, in narodi se ozirajo v preteklost šestih let ter premišljujejo, kako bi bilo njih zastopnikom hoditi v bodoči šestletni postavodajni dobi. Slovenci so edinih misli, da so za Taaffejeve vlade samo na Kranjskem nekaj dosegli, povsod drugod pa je vse bistveno in v postranskih rečeh po sterem, če ne na slabšem. Koroški, primorski in štajerski Slovenci imajo največ razlogov hre¬ peneti, da se jim sedanje razmere zboljšajo. Zato pa Slovenci vseh dežel brez razločka povdarjajo, da bi državnozborski naši poslanci še bolj skupno hodili za skupne in enake interese vseh Slovencev. Tako „Slovensko društvo" na Štajerskem nalaga prihodnjim poslan¬ cem, da naj delajo na izvršitev enakopravnosti z brezpogojno od¬ ločnostjo, in bodisi tudi s skrajnimi parlainentaričnimi sredstvi. Se bolj, ko doslej, morajo tedaj novi slovenski poslanci v državnem zboru krepko in odločno postopati vsi za vsakega in vsak za vse. Ta zahteva je prva in taka, da se mora sama po sebi umeti. Ta zahteva pa nalaga pojedinim poslancem dolžnost, da so natanko podučeni o potrebah svojih volilcev, in da za te potrebe pridobe sopomoč drugih slovenskih poslancev. Slovenci na Goriškem pošiljajo enega samega poslanca v državni zbor; ou ima že zaradi tega veliko dolžnost. Zastopnik goriških Slovencev se je v pretekli šestletni dobi pogostoma oglašal v državnem zboru, bolj morda nego poprek vsak drugi slovenski poslanec. Iz tega bi kdo sklepal, da ga volilci na Goriškem z mirno vestjo zopet lehko volijo za svojega edinega zastopnika v državni zbor. Slovenci po drugih pokrajinah utegnejo biti istega mnenja, ker je Goriško na glasu, da tukaj Slovenci posebno napredujejo. Resnično je pač, da goriški Slovenci so vneti za napredek, in bi se utegnili oprijeti tega in onega ter mnogokaj izvesti dejanski prej, nego drugod, ko bi jih vodil kdo previdno in odločno. Ali ravno v tem oziru so oni sedaj v jako žalostnem položenji. Poslanec, ki jih je preteklih let zastopal v državnem zboru je ob enem lijih vodja za potrebe in zadeve, katere bi moral on izvrševati in dosezati doma. On je namreč tudi deželni poslanec, deželni od bornik, ud deželnega šolskega sveta, predsednik političnega društvo, „Sloga“, zadnje mesece tudi predsednik goriške čitalnice in naposled 4 ' J s' jj’em lastnem posla še zastopnik mnogih slovenskih in ne- Dvehskih strank kot odvetnik. V odvetništvu ga sicer utegne egov brat nadomeščati; vsa druga bremena bi moral pa on sam isiti; pa kakor skušnje kažejo, teh nalog ne more vestno izvrše¬ vati. Narod bi mu jih že zdavno nekaj odvzel, ko bi preobloženi zastopnik sam hotel. Narod ga je ob raznih prilikah celo silil v to; ali vitez dr. Josip Tonkli — tega menimo — hoče sam tako butaro nositi. Na zunaj, nasproti Lahom in Nemcem, je videti, kakor da bi imeli goriški Slovenci mogočnega voditelja; v resnici pa so isti Slovenci brez pravega vodstva in vsakega primernega delovanja in napredka, to pa večinoma zato, ker so združene vrhovne narodove časti v enih in tistih rokah, v oblasti dr. Tonklija. Poleg tega uči skušnja še to, da dr. Josip Tonkli ne kaže one dobre volje, vnetosti in eneržije, kakoršno bi morali zahtevati od onega, ki hoče sam sebi naložiti toliko najvažnejših in prvih narodnih opravil. Goriški Slovnnci so se pač nadejali pred 5 leti, ko so dr. Tonklija prvikrat poslali v državni zbor, da bo mogel tudi ta posel poleg drugih častno opravljati; ali sedaj so sprevideli, da ni tako in celo Tonklijevi najiskrenejši prijatelji in zagovorniki omahujejo, ter še celo „Soča“, Tonklijevo glasilo, se tolaži v štev. 19. od 8. t. m. edino s tem, češ, da v , sedanjih razmcrahjgoriški Slovenci nimajo boljšega moža, kateremu bi izročili zastopanje." In ista „Soča“ ni ovrgla mnenja, katera je izrazila v isti številki z besedami, katere smo postavili na čelu temu pojasnilu. „Splošno moramo reči", pri¬ stavlja „Soča", „da je ostal Tonkli zvest narodnemu programu, in da se je za pravice slovenskega naroda zdatno potegoval". To pač ni nobena pohvala nasproti dolžnostim, katere so pri slovenskih poslancih same po sebi umevne, zlasti potem, ko je narod istega poslanca tudi na druge strani tolikero počastil. S tem, da govori „Soča“ samo o „splošnosti‘‘, razkriva, da je bil dr. Tonkli v po- jedinih slučajih popustljiv. Pa oglejmo si dr. Jos. Tonklija, kakor se kaže v svojih različnih poslih in v obče kot vodjo goriških Slovencev. Dr. Josip Tonkli kot državni poslanec. Les je, da se je dr. Tonkli takoj pri nastopu v državni zbor dobro poprijel svojega novega dela. Vsakdo mu rad prizna, da je imel v državnem zboru prekrepkih govorov v interesu goriških in drugih Slovencev. Tudi mu ni zanikati, da ni deloval, če se spo¬ minjamo, da je bil ud raznih odsekov v istem državnem zboru. Ali to njegovo delovanje ni bilo vselej in v prvi vrsti obrneno v korist njegovih volilcev ali Slovencev v obče. Ne samo Slovenci, ampak še celo drugi avstrijski narodi so kmalu zapazili, da dr. Tonkli podpira posebno rad dunajsko vlado, in sicer zlasti ob takih prilikah, ko jo drugi zapuščajo, in dasi so slovenski listi jako pohlevni, so dali vendar tudi oni v vrstah in — 5 med vrstami razumeti, da jim taka postrežnost ne more biti 'ji. a. Tako je imel dr. Tonkli že 14. februarja 1882 pri proračunski de¬ bati daljši govor, ki ni ugajal popolnoma niti Tonklijevemu organu. „Soča“ štev. 8 od 24. febr. 1882 namreč piše o tem govoru »med drugim: »Najprej je kotel dr. Tonkli pobiti nasprotnike, ki so do¬ kazovali neplodovitost sedanje vlade. Zato je našteval posamne čine delovanja Taaffejeve vlade. „Vaterlandu“ se je ta prvi del govora našega poslanca zdel preoptimističen, češ, da dr. Tonkli vidi preveč v „rožicah“ vse, kar vlada stori. V tem je tudi nekaj resnice, če pomislimo, da še „Tribiine“ na neke strani vlade nikdar toliko ne zagovarjal Tako govori „Soča“ sama, kateri tedaj ni¬ kakor ni bilo po volji tako zagovarjanje. V veliki stiski je bila dunajska vlada tudi, ko so jo napadali zaradi „Laenderbanke“; tudi takrat je prišel dr, Tonkli vladi s posebnim govorom na pomoč. Najočitnišo uslugo je pa dr. Tonkli storil Taaffejevi vladi lanskega leta, ko se je uvedlo na Dunaji in po nekaterih drugih nižeavstrij- skih krajih izjemno stanje. Izmed desnice, katera vendar skupno podpira Taaffeja, ni bilo razim dr. Tonklija nikogar, ki bi bil pre¬ vzel o dotičnih postavah poročilo v državnem zboru. „Soča“ saiia, katera drugače kaj rada prinese vsak stavek, ki ga dr. Tonkli spre¬ govori v državnem zboru, ni objavila tega govora, in se je v št. 8 od 22 . febr. 1884 izgovorila, da ji ne pripušča prostor, da bi po¬ natisnila dotično poročilo, ter pristavlja, da je bilo »nehvaležno delo poročevanje v tej zadevi." Kakor znano, je bil dr. Tonkli z viteštvom odlikovan; ob isti priliki je imela „Soča“ poseben članek, s katerim je dokazovala, da Tonkliju je došlo odlikovanje kot pripoznanje njegovega političnega delovanja v nasprotji s tržaško vlado. Tako so to odlikovanje po¬ vsod tolmačili in Italijani so se še posebe veselili tega odlikovanja, ker so odtod izrečno izvajali, da Tonkli bo zanaprej Italijanom manj nevaren, in da ne ho v obče ničesar ne zahteval, kar bi vladi ne bilo ljubo. Z ozirom na Lahe moramo povdarjati, da niso imeli oni nikdar povoda, posebno pritoževati se zaradi Tonklijevega nasprotstva. Saj jih je on večkrat pohvalil v državnem zboru. V govoru od 8. marca 1883 kateri je ,,Soča" v štev. 12. od 23 marca 1883 ponatisnila, se nahajajo glede na Italijane tudi ti-le stavki: „.dejal sem že ob priliki, da so naši italijanski bratje v Gorici lojalni, kakor Slovenci, in da v zvestobi tekmujejo s Slovenci . Da vlada osobito v Gorici složnost, to sem, mislim, že povdarjal." Gotovo, da niso vsi Italijani odgovorni za lansko vedenje na¬ sproti Slovencem v Gorici, ali kdor razmere pozna, more vender razsoditi, ali je bila taka pohvala od našega vodja v državnem zboru potrebna in povsem zaslužna. Po odlikovanji je dr. Tonkli v državnem zboru v resnici molčal, ko bi mu bilo treba govoriti na mnogo strani. „Soča“ se je glede na pomen Tonklijevega odlikovanja še le meseca maja t. L, torej ravno pred sedanjimi volitvami spreobrnila in pravi v št. 19. od 8. maja t. 1., da ni bil Tonkli odlikovan zaradi svoje politike, ampak zato, ker je bil namestnik deželnega glavarja tisti čas, ko je prišel 6 sar v deželo 1. 1882, in „da je bil takrat dr. Tonkli izpuščen". Ta aota da se je popravila lansko leto in ni imelo torej odlikovanje iposredno zveze z vedenjem državnega poslanca v državnem zboru." idno je vender, da je prišla „Soča" še le sedaj do tega razlaganja, da je dovolil odlikovani dr. Tonkli, da je njegovo glasilo celo leto živelo v zmoti in s „Sočo“ tudi vse drugo občinstvo. Zakaj spreobrača „Soča“ ravno pred volitvami pomen odlikovanja? Brez dvojbe zato, ker je tudi dr. Tonkli že slišal, da mu očitajo prevlad- nost sosebno vsled onega odlikovanja. Ce pa v resnici ni vitez po¬ stal vsled preobile uslužnosti nasproti vladi, toliko slabše, da je po¬ stopal prevladno celo brez povodov, kateri bi bili Slovencem na korist. — Ali pa je morda vzrok njegove popustljivosti ta, da se boji Lakov ? Prej omenjena pokvala italijanskega patriotizma bi gotovo kazala na to. Tudi ni umeti, zakaj je dr. Tonkli molčal, n. pr. nasproti vedenju goriškik italijanskih listov ,,Corriere“ in „Freccia", katera lista sta zadnje leto Slovence nesramno napadala, ne da bi bila zasežena. „Freccia“ od 17. jan. t. 1. imenuje Slovence „Irredenta russa", pesoglavce („discendenti d’Attila“). Goriški Slovenci so ji brezbradati otroci, rojene pokveke medle Slovenije, ki je po jedi bolj lačna kot pred jedjo. („Imberbi figlioli, abortiti della magra Slovenia che dopo il pasto ha piu farne de prima"). Isti list psuje tudi drugače Slovence s „sclafs“. Kdo bo Slovence varoval v takem položenji, če ne njih edini zastopnik v državnem zboru! Komu na ljubo je dalje dr. Tonkli trdil v državnem zboru- da za Goriško ni treba zakona zaradi jezika pri sodnijah? V že navedenem govoru dne 14. februarja 1882, v 9. štev. „Soče“ od 3. marca 1882, pravi dr. Tonkli v tem oziru: „V nadsodnijskem okrožji tržaškem pa se vsprejemajo slovenske vloge, narekavajo se zapisniki v slo¬ venščini in brez ugovora vzprejemajo, da, izdavajo se celo slovenske razsodbe. Možno mi je naravnost pokazati na mestno delegirano okrajno sodnijo v Gorici, ki zastopa tudi mešano prebivalstvo..." Goriški Slovenci so leta in. leta po časnikih tožili, da jim sodnije uradujejo samo neslovenski; dr. Tonkliju, ki je vender že zdavno zastopal interese istega slovenskega naroda na Goriškem, se je vredno zdelo še le 1. 1882 v državnem zboru razkriti, da pod tržaško nadsodnijo smejo Slovenci zahtevati slovensko uredovanje. Se celo sama „Soča“ je št. 19. od 12. maja 1882 glede na Tonkli- jevo razkritje njega in druge primorske kolege odvetnike za¬ tožila, da niso hoteli prej povedati narodu istih pravic, kaj-li še spodbujati narod, da bi se posluževal istih pravic. Sicer pa so porotne sodnije še vedno samo italijanske in tudi preobložena c. kr. okr. del. sodnija v Gorici nima razun dveh uradnikov nobenega, ki bi znal uradovati slovenski. Kaj. si bodo pa povodi dr. Tonklijeve popustljivosti v državnem zboru kakoršni koli, resnica je dalje tudi ta, da ni vselej podpisaval interpelacij, n. pr. one zaradi poreškega škandala v deželnem zboru, potem interpelacije zaradi razsajanja celjskih „šulverein-lerjev" itd. Eneržije, kakoršno mu je narod prišteval še ob prvi volitvi v državni' zbor, Tonkli zlasti po odlikovanji ni več kazal in je, kolikor se sliši, — 7 celo kar mogoče, oviral krepko postopanje drugih slovenskih po¬ slancev Hohenwartovega kluba. Kot govornik se je v poslednji dobi državnega zbora skoro redno tako vpisaval, (la mu ni bilo treba govoriti, in so se laški, pa tudi nemški listi norčevali iz njega zaradi tega. Posebno se je to pokazalo pri zadnji proračunski obravnavi. Ce tudi se je oporekalo, je bilo vendar očitno, da slovenski poslanci so v državnem zboru vsaj v posebnih slučajih odločevali, kakor v jako važnih momentih. Taaffejeva vlada je naložila mnogo¬ vrstnih novih davkov, kakor uravnavo zemljiškega davka, hišni davek, potem davek na kavo, petrolej in drugo, čemur se je levica državnega zbora silno upirala. Zakaj ni zahteval dr. Tonkli kon¬ cesij z drugimi poslanci vred, n. pr. pri pristojbinski noveli. V tem oziru piše „Soča", glasilo dr. Tonklijevo od 20. febr. 1885: »Poslanci so stopili pred vlado, rekoč: Dajte nam, kar ste obljubili, če ne, vas tudi ne bomo več podpirali. Minister Konrad odgovori prav odločno: Slovenskih srednjih šol vam ne dam. Poslanci so potem glasovali za pristojbinsko postavo; iz tega sklepamo, da se je vlada vpognila in da nam da srednje šole." Kaj jim je obljubila? Sred¬ njih šol ne. Zakaj ni ostal dr. Tonkli v opoziciji? Dr. Tonkli se je celo v državnem zboru sam izrazil, da je o šolstvu veliku premišljeval in se je vedel za ta del nekako kot veščak. Pa tudi brez tega so mu bili še posebe dobro razložili n. pr. neznosne razmere na goriški možki in ženski vadnici, kjer ni slovenščina obligaten predmet, kjer začne nemščina že v prvem razredu, in kjer je v 3. in 4. razredu učni jezik izključno nemški. Zakaj ni črhnil o tem g. dr. Toukli niti besedice v državnem zboru ? Kaj se je že vse godilo na goriških srednjih šolah! Zakaj je on molčal? Zakaj ni branil naše trobojnice? Tako tedaj se je vedel dr. Tonkli kot državni poslanec, edini zastopnik goriških Slovencev. Zato ni čuda, če ga celo ,,Soča“ v štev. od 8. maja priporoča z besedami, katere ji nočejo iti prav od srca. Vidi se ji, da bi rada opustila nezasluženo hvalo, najbolj pa vse one stavke, s katerimi si je v navzkrižji v razsodbo prejš¬ njih mesecev in let. Odkar „Soča“ izhaja, si ni toliko za vse prejšnje življenje nasprotovala, ko ravno v navedini številki. Vsega pa ji zaradi resnice ne moremo prezreti. „Soča“ pravi v številki od 8. maja 1885, da odkar je stopil dr. Tonkli v javno življenje, po¬ teguje se za pravice slovenskega naroda, ne da bi bil imel za to gmotnih ali drugih koristij. Na to mora vsakdo odgovoriti, da dr. Tonkli si je priboril sedanjo posicijo v javnem življenji edino kot zastopnik slovenskega naroda, drugače bi bil ostal, kakor kdo drugi navaden odvetnik. Znano je dalje, da dobiva kot deželni odbornik po 1200 gold. letne plače, katero zdaj jako lahko, pre¬ lahko zasluži. Znano je pa tudi, da dobiva kot državni poslanec dobro dnino. Vsled svojega poslanstva kot odvetnik prevelike škode ne trpi, ker ga nadomešča odvetnik brat. Da pa nimata oba v Gorici preveč dela, je dokaz to, da hodi brat redno tudi na Tolminsko po odvetniških opravilih. Najbolje bode za zagovornike Tonklijeve, da za ta del molče, ker narod dotične razmere dobro pozna. a — „Soča“ trdi dalje, da si je dr. Tonkli prizadeval, da so domačini dobivali vplivna mesta v deželi. To je bila njegova dolžnost. Sicer so pa na najvažnejših mestih v Gorici tuji uradniki v nerazmernem številu nastavljeni. Pri okrajni delegirani sodniji v Gorici sta samo dva uradnika, ki bi znala tudi slovenski ura¬ dovati. Na c. kr. pošti v Gorici se nastavljajo vedno bolj taki uradniki, ki slovenski čisto nič ze umejo in stoje povsod samo laški in nemški napisi, dasi je bil dr. Tonkli že kedaj obešal, da bo od trgovinskega ministerstva zahteval enakopravnost za Slovence tudi na goriški pošti. Finančnega ministra bi bil tudi utegnil poprašati, zakaj se pri c kr. davkariji v Gorici nastavljajo večinoma Italijani. V Tolmini je cela naselbina italijanskih uradnikov. Toliko o delovanji dr. Tonklija v državnem zboru. Dr. Tonkli kot deželni poslanec, deželni odbornik in ud deželnega šolskega sveta. Dr. Tonkli je tudi deželni poslanec in se v deželnem zboru vede kot načelnik slovenske stranke. Ali do sedaj se mu ni nič kaj obneslo, in je sosebno lansko leto slovenske poslance vodil prav slabo in celo v posmeh italijanske stranke. Videlo se je, da italijanskim poslancem ni kos, in tako se je dal dr. Tonkli zavesti tu pa tam. Priliko je imel ravno lani, kaj sprožiti in izvesti slovenski stranki na korist, ko je bila ta po naključji v večini; pa ničesar ni storil. Nameravano blagoslovljenje zastave ..Slovenskega podpornega društva,, je goriškim Slovencem še v prežalostno živem spominu. V tej zadevi se je vedel dr. Tonkli tako, kakor bi se ne smel vesti nikdar nobeden narodni voditelj. Ves čas je gledal pasivno na gibanje odbornikov dotičnega društva in na naskoke od lahonske strani. Slovenska stvar je vsled tega trpela neizrečeno, in se škoda še čez leta ne poravna. V obče sodijo, da je dr. Tonkli celo vesel bil nesreče, ki je bila ob enem blamaža za predsednika pod¬ pornega društva, g. Povšeta. Poslednjega se je dr. Tonkli nekdaj bal kot nasprotnega kandidata za državni zbor in je menil, da bi se mu ga bilo še bati, ko bi se bila ona slavnost posrečila, ker ž njo bi bil vsekako pridobil tudi gospod Povše. Zakaj se ni doktor Tonkli krepko postavil na noge, preden je bilo blagoslovjenje zastave zaprečeno? Zakaj ni o tej zadevi v deželnem zboru inter- peliral, kakor je narod zahteval in kakor so zahtevali skoro brez- izjemno odločno tudi vsi slovenski deželni poslanci ? Dr. Tonkli je v tej velevažni zadevi z neopravičeno popustljivostjo pustil na cedilu ne samo gospoda Povšeta, ampak ves slovenski narod na Goriškem. Ta pregreha dr. Tonklija daje pomisliti tudi za bodočnost. Kdo daje goriškim Slovencem poroštvo, da jih dr. Tonkli iz osebnih ozirov zopet ne pusti na cedilu v važnih momentih'? Sicer je bil dal dr. Tonkli, ko je bil moralno prisiljen, častno besedo, da bo skrbel, da se lani opuščena slavnost izvrši, kakor — 9 — zahteva to narodova Čast. Ali o tem se dosle 1 ' nič ne sliši. Le toliko vemo, da dr. Tonkli vpliva na odbor „podpornega društva", da bi se pri blagoslovljenji zastave vse opustilo, kar bi ne bilo Lahom všeč, in da je svetoval odboru, naj 'se zastava blagoslovi po državnih volitvah. Torej ne pred volitvami! V deželnem zboru je dr. Tonkli namestnik deželnega glavarja, pa nikakor ne deluje na to, da bi se pri zborovanji izvršila jezik¬ ova enakopravnost. Poslednja gre namreč vedno bolj rakovo pot. Predsedništvo govori italijanski, in slovenski deželni poslanci opuščajo italijanski stranki na ljubo vedno bolj svoj domači govor. Italijanskih poslancev pa itak nobeden nikdar ne zine črkice slo¬ venski. Slovenščina je v deželnem zboru toliko, kakor praktično odstranjena. Italijanska stranka si je priskrbela imenik ali potrebni register za pregled obravnav itd.; slovenski poslanci z dr. Tonklijem na čelu pa se niso zmenili, da bi se tudi za slovensko stranko enak imenik omislil. Leta 1882. se je v Gorici ustanovila popolnjevalna šola za rokodelsko mladino. Ta dobiva tudi od dežele po 600 gld. letne podpore, da si je popolnoma italijanski osnovana. Deželni zbor pa je bil dal deželnemu odboru nalogo, da se skrbi tudi za slovenski poduk v tej šoli, ker zahajajo v to šolo tudi slovenski dečki. Zakaj glasujejo slovenski poslanci leto za letom za podporo tej šoli in zakaj ne stavijo interpelacije zaradi tega? Zato ker je dr. Tonkli njih vodja in zato, ker se mu boje zameriti, kjer je on sokriv krivic, ki se gode v deželni hiši Slovencem. V deželni hiši je mladi naraščaj samo italijanskih uradnikov, in če se še deželni računar vmakne, potem ne bo sledu več tam o slovenski ravnopravnosti. Zakaj ne interpelirajo o tem slovenski poslanci? Ker je dr. Tonkli kot deželni odbornik sokriv teh krivic in ker isti dr. Tonkli kot načelnik poslancev ne želi, da bi slo¬ venska stranka interpelirala zaradi tega. Dr. Tonkli kot deželni odbornik nima ne časa ne volje, da bi se pritoževal, zakaj se uraduje v deželni hiši samo italijanski, in da se pošiljajo uradna pisma razun na slovenska domača županstva na vse druge strani samo v italijanskem jeziku. C. kr. okrajna glavarstva, c. kr. sodnije v slovenskih okrajih dobivajo iz dežel¬ ne hiše samo italijansko uradovane akte. Se celo slovenskim županstvom zunaj Goriškega odgovarja deželna hiša v Gorici italijanski na slovensko osnevane akte. K vsemu temu molči dr. Tonkli. Dr. Tonkli ima lahko vest, da je pol leta kot deželni odbornik na Dunaji in da se v deželnem odboru brez njega obravnava in glasuje. Vse je na ramenih vestnega in delavnega dr. Abrama. Gorje bi bilo, ko bi še tega možaka tukaj ne bilo. Ali dr. Abram ne more vsega izvršiti, in kedar pridejo slovenske zadeve na gla¬ sovanje, ima vrli poštenjak samo svoj • glas, kateri bi pa moral drugi večini redno podleči, ko bi ne hoteli biti italijanski odborniki Slovencem pravični. Deželna hiša pa je tako in tako v italijanskih rokah, in oni domoljubi, ki poznajo razmere deželne hiše, želijo, 10 — da bi na Goriškem zopet odstranili avtonomijo, ki »Slovencem nalaga samo bremena poleg državnega aparata, ne da bi kaj imeli vsled tega. Predniki dr. Tonklija so se previdno borili, da so bili v de¬ želni hiši pridobili tudi Slovencem enakopravnost; zdaj pa je tukaj slabše, nego je bilo pred 20 leti. Se pri zadnjih deželnozborskih volitvah so rodoljubi dr. Tonkliju sosebno po časnikih namignili, da naj bi deželnega odborništva ne prevzel, dokler je ob enem državni poslanec. Ali on jih ni hotel umeti. Ko so potem isti rodoljubi slovenskim poslancem očitali slepo udanost nasproti dr. Tonkliju, ko je bil v deželni odbor že izvoljen, so se slovenski poslanci izgovorili s tem, da je smatral dr. Tonkli eventuvalno neizvolitev kot njemu podeljeno nezaupnico. Torej dr. Tonkli, ne da bi bil spoznal, da deželnega odborništva ne more prevzeti, je na poslance celo pritiskal, da so ga zopet izvolili. Kot deželni odbornik je bil dr. Tonkli z nova izvoljen tudi v deželni šolski svet, v kterem sedita samo 2 Slovenca. Tu se od¬ ločujejo važne naredbe, in se oddajajo važne službe. Dr. Tonkli pa, ki za ta del niti namestnika ne more odposlati, mirno trpi, da deželni šolski svet sklepa brez njegovega glasu, kedar je on na Dunaju. Dr. Tonklija niti pri oni seji deželnega šolskega sveta ni bilo. v kteri se je sklepalo o narodnem učnem jeziku na goriških srednjih šolah. Ko je dr. Tonkli gospoda ministra Conrad-a v bud- getnem odseku vprašal, zakaj se ni na goriških ^srednjih šolah narodni kot učni jezik vpeljal, mu je ta odgovoril, da se je kom¬ petentna oblast, to je deželni šolski svet, proti temu izjavil. Kdo je dal gospoda ministru to orožje v roke V Kaho nemarno da je v tem pogledu dr. Tonkli postopal, razvidi se tudi iz tega, da ni šel k sejam tega šolskega sveta še tedaj ne, ko je bil doma, in ko je vedel, da se bo oddajala profesorska služba, katero bi bil namesto slovenskega rojaka lahko vdobil tudi tujec. Kteri narodni vodja bi delal tako? Potem pa ga še „Soča“ od 8. maja t. 1. izgovarja, da „en mož ne more vsega storiti!' Zakaj pa si isti mož taka bremena nalaga, kterih ne more nositi ? Mi sicer ne pritegnemo onim, ki trdo, da je dr. Tonkliju več mar 120J gld. letne deželnozborske plače, nego vestno izpolnjevana dolžnost in pa obče koristi narodove; a konstatujemo vender, da se ta opazka večkrat sliši. Dr. Tonkli kot predsednik „Sloge“ S popolnoma enako vestjo predseduje dr. Tonkli že dolgo let tudi političnemu društvu „Sloga“. To društvo je živelo na papirji leta in leta, ne da bi se bilo zgenilo, tako, da so se slovenski listi norčevali s tem društvom in da se rodoljubi posmehujejo do današnjega dne, kedar slišijo ime tega društva Na to stran je poročilo „Sloge“ od 1. januarja 1883 — 17. ja¬ nuarja 1884 dovolj odkrito, ko pravi: „Društvo „Sloga“ je nekdaj dobro delovalo; zadnja leta pa ni imelo več one živahnosti od nekdaj, 11 f in že so nekteri mislili, da je popolnoma umrlo". Na hud pritisk rodoljubov iu na opomin j e vanje po časnikih, tudi po „Soči“, je poklical dr. Tonkli o božičnih počitnicah 1882 nekaj rodoljubov k sebi na posvet. „Med glavnimi predmeti bilo je vprašanje, kako bi se moglo „Slogi" zopet pomagati na noge -1 . In res je bila ^jSloga 11 nekako oživela, posebno ker so se bližale volitve v deželni zbor. To so slovenske novine že proprej prerokovale, da namreč vstane „Sloga“ od smrti, če ne prej, vsaj za omenjeno priliko. Pa že leta 1884 mora „Soča“ sama tožiti, da „Sloga“ spi o najhujših časih narodnega trpljenja. Ves čas lanskega leta namreč, ko je laška stranka in ko so v obče nasprotniki goriških Slovencev njih narod¬ nost tako rekoč z nogami teptali in zasramovali, se „Sloga“ ni zgenila, čeravno je narod klical in klical, naj ga voditelji vendar rešijo hudih skušnjav. Ivonečno je bila neodpustljiva mlačnost tudi „Soči“ odveč, in ta piše v 41. št. od 10. oktobra 1884 v uvodnem članku od besede do besede: Ali drznosti teh ljudij se je vsakako čuditi. V takih razmerah bilo hi prepotrebno, da se naša „Sloga" zbudi iz svojega spanja, da se posvetuje o našem stanji in o potih, katera je treba hoditi. V..odborovih sejah in javnih shodih se mora ljudstvo podučevati, kako mu je postopati, česa se ima ogibati, in po čem mu je hrepeneti, da se ohrani na pošteni, po¬ stavni in naravni poti. Predlog gospoda poslanca Kocijančiča se mora izvesti; drugače ne bo miru . . .“ Tedaj „Sloga“ je spala do konca 1882. leta, in 1884 jo mora „Soča“ že zopet zbujati iz spanja. Kedaj je potem živela? „Sočin“ glas je bil pa celo v navedenih narodovih stiskah in potrebah glas vpijočega v puščavi; dr. Tonkli se ni zgenil v deželnem zboru za interpelacijo zastran obče znanih dogodkov lanskega leta, on si je ostal dosleden tudi kot predsednik „Sloge“ v kritičnih trenotkih, ko je narod čakal, upal, obupaval in naposled —preklinjal, da ima take voditelje, Navedli smo iz „Soče“, da je deželni poslauec g. Kocijančič narodove želje umel ter hotel vstvariti lastno trgovino Slovencem na Goriškem ; „Soča“ sama pravi, da drugače ne bo miru pred la- lionsko predrznostjo, in vender se dr. Tonkli ni zgenil, da bi bil narod spodbujeval za praktični načrt. Sicer je delal dr. Tonkli enako z ljudsko posojilnico, in če še je konečno ustanovila, ni to zasluga dr. Tonklija kot predsednika „Sloge“, ampak v prvi vrsti teh rodoljubov, ki niso mirovali, dokler se ni tudi dr. Tonkli udal v to. Poslednji je celo dalj časa oviral ustanovitev posojilnice, kakor da bi je ne bilo potreba, drugi bolj agilni možje, kakor je bil v tem oziru gospod Povše, so se pa bali dr. Tonklija, ko bi bili na svojo roko vstvarili domači denarni zavod. Saj še za ustanovitev ,.bralnega in podpornega društva" v Gorici se dr. Tonkli ni nič brigal in je je vzel tako rekoč še le na znanje, kedar so drugi rodoljubi že storili bili potrebne korake. Radi pa priznavamo, da ima dr. Tonkli za otroški vrt svoje zasluge, ker si je prizadeval, da je nabral in prinesel že parkrat podpore z Dunaja zanj. To so tedaj zasluge dr. Tonklija kot predsednika „šloge“, in ponoviti nam je opomnjo, da osnova otroških vrtov in posojilnice se je sklenila v občem zboru „Sloge“ 2 . januarja 188,8, torej nekoliko mesecev pred volit- — 12 - vami za deželni zbor; ustanovljenje dekliške šole se je pa nekako v principu sklenilo pred sedanjimi volitvami v državni zbor. Ti ob sebi hvalevredni čini „Sloge“ so torej v tesni zvezi z volitvami. Leta in leta so prešla, ne da bi se bilo zdelo dr. Tonkliju primerno, da bi še „Sloga“ udeleževala volitev v mestno starešinstvo goriško. Lani je laška konservativna stranka po katoliškem časniku „L’ Eco del Litorale“ ponujala skupno udeležbo Slovencem, pa dr. Tonkli je ostal s „Slogo“ v zatišji. Ta popustljivost se nad Slo¬ venci hudo maščuje; sama „Soča“ v št. od 15. maja 1885 obžaluje krivico, katera se godi nad 4000 Slovencem, ko nimajo med 24 svetovalci goriškega mestnega starešinstva niti enega svojega za¬ stopnika. Ko bi bil dr. Tonkli koliko kaj znal ali hotel, pa je bil s „Slogo“ in s pomočjo konservativnega elementa že zdavna spravil tudi kakega Slovenca v mestni zastop goriški. Tudi te dni se bodo vršile volitve v Goriško mestno starešinstvo. „Sloga“ se kot taka — v tem je res dosledna — zopet ne vtika v te volitve, ampak prepušča laškemu konservativnemu društvu ves trud in vse stroške. Prav tako! Saj „za Slovence nimajo te volitve nobenega pomena 11 , svoj denarni fond pa potrebuje „SIoga“ za državne volitve ! V občnem zboru „Sloge“ 17. januarja 1884 je bil enoglasno sprejet naslednji predlog: „Občni zbor naj izvoli skleniti: Občni zbor „Sloge“ naroča svojemu odboru, naj nabira statistične date glede za ljudsko šolo sposobnih otrok slovenskih starišev v Gorici, ter naj stavi primerne predloge, izrednemu občnemu zboru, kateri naj se skliče, hitro ko izvrši potrebne pozvedbe." Leto preteče — - pa o izrednem občnem zboru ni ne duha ne sluha. In zakaj ne? Malomarno predsedništvo „Sloge“ se ni hotelo zameriti Lahom in ni hotelo po zakonu siliti goriški magistrat, da bi za 4000 goriških Slovencev na občinske stroške ustanovil slovensko ljudsko šolo. Ivo se je pri zadnjem občnem zboru „Sloge“ predsedništvo interpelovalo, zakaj se ni izvršil sklep občnega zbora, je odgovorilo, da bolj kaže, slovensko šolo ustanoviti na lastne stroške! Ker se tedaj pred¬ sedništvo „Sloge" boji truda in zamere, zato bo morala požrtvo¬ valnost posamičnih narodnjakov skrbeti za slovensko šolo, katero bi moralo vzdrževati goriško mesto! Kako vse drugače postopajo češke manjšine v Liberci, Briix-u itd , da ne omenimo Nemcev v Ljubljani in drugod! Kako so se vršile letos volitve v kupčijsko-obrtnijsko zbornico v Gorici! V „Slovencu" je bila glede teh volitev izražena huda graja. Dr. Tonkli s svojim organom je molčal; zato tudi mi o tej zadevi rajši molčimo. Saj je bilo preočitno, da dr. Tonkli tudi tega koroka ne bi bil storil, ko bi ga njegovi najzvestejši pristaši ne bili svarili, da bi tudi zanj ne bilo več varno, še dalje mirno gledati volitve v trgovinsko zbornico, katere so tudi za Slovence toliko važne. Na letošnjem občnem zboru „Sloge“ je bilo vse tako vrejeno, da se je videlo, kako se dr. Tonkliju mudi kmalu skleniti občni zbor; vsled tega niso mogli staviti pojedini udi interpelacij, katere 18 - bi se bile brž ko ne neprijetno glasile dr. Tonkliju. V resnici so bili pojedini udje razžaljeni, da niso mogli govoriti, kakor jim je napovedovalo rodoljubno srce in pa narodova korist. Občni zbor „Sloge" je bil letos 15. januarja, potem ko je ves narod na Goriškem „Slogo“ klical na pomoč od lanskega poletja naprej, in „Soča" sama še posebe, kakor smo omenili, s prav ostrimi besedami, meseca oktobra 1884. Društvo „Sloga“ šteje doslej med svoje ude bolj Tonklijeve pristaše, nego pa rodoljube iz vseli krajev goriške dežele. Tako šteje Cerkno 1, Kanal 2 , Kobarid 2 , Nabrežina 1, Volče 2 , Aj¬ dovščina 2 uda, Boleč in Sežana pa ne štejeta celo nobenega uda. In to so največi kraji in trgi na Goriškem! Med 100 samostojnimi občinami jih je samo 19, katerih župani so zapisani med ude „Sloge“. Na občni zbor „Sloge" prihajajo 20—30 udov, in ti vole redno „per acclamationem" dr. Tonklija za predsednika in 9 njegovih pristašev za odbornike. Iz tega utegne razsoditi vsah bralec, kolikega pomena je „Sloga", in vender narekuje dr. Toukli samooblastno in svojevoljno slovenskemu narodu na Goriškem, kako naj izvršuje svojo volilno pravico. Zares zanimivo in vredno je pogledati, kako se postav¬ ljajo kandidati Slovencem na Goriškem, Letos, kakor smo rekli, je bil občni zbor „Sloge“ 15. januarja, dr. Tonkli je pa še le 4. maja t. 1. sklical odbor, da se je ustanovil. „Soča“ je priporočala 1. maja t. L, da naj rodoljubi izrazijo svoje želje, kaki kandidati bi se po stavili za državni zbor. V isti številki pravi „Soča“: „Menimo da bi bilo prav, ako bi „Sloga“ sklicala kak volilen shod, pri katerem bi se volilci razgovarjali o našem položaji, o potrebnih lastnostih dobrega poslanca in o osobi, ki bi dejala največ upanja, da zadosti našim željam... Predno je kandidat postavljen, je čas razgovarjanju, pregovarjanju in govorjenju, pa tako, da je mogoče priti do edinosti." Vsakdo bi bil pričakoval na te besede, da „Sloga“ resnično skliče shod v zaznamovani namen. Ali „Soča“ jo obrača, dr. Tonkli, njen zaščitnik, jo pa obrne. Že v naslednji številki „Soče“ od 8. maja t. 1. namreč kaže predsednik „Sloge“ s svojim odborom ravno nasprotne misli in samozadostno modrost, tako da ne potrebuje nobenega volilnega shoda več. Odbor „Sloge“, ka¬ teremu predseduje dr. Tonkli, je v najlepšem redu postavil svojega predsednika za poslanca, in „Soča“, ki se je po sili ali brez sile takoj zmodrila, piše čez teden dni, t. j. 8. maja, „da za zdaj bi z ozirom na kratek čas do volitev ne bilo umestno sklicevati volilne shode, ki včasih stvar še otežijo, namesto da bi jo olajšali .... Volilci naj to postopanje odboru potrdijo z enoglasno izvolitvijo dr. Tonklija za državnega poslanca. Male navskrižnosti naj se po¬ zabijo, te naj ne kalijo složnega postopanja. Ni tak, da bi ne po¬ slušal, da bi se ne dal prepričati . . . ., ali zdaj meiula (!!) ni čas za to.“ Podčrtane besede vse pojasnijo, in „Soča“ torej sama dvomi, bi li ne bilo vender primerno sklicati pred volitvijo shod „Sloge“, dasi se dr. Tonkli sklicuje na pisma nekih rodoljubov, „Sloginih“ zaupnikov, kateri Tonkliju poročajo, da shod ni potreben. Tonkli je — 14 sam pozvedaval o tem in je najbrže poprašal v vsakem okraji po enega svojih pristašev. Pa čemu ta trud, ko je dr. Tonkliju dru¬ gače vsak korak toliko drag! Sicer pa smo tudi mi popraševali prav odlične rodoljube v tej zadevi; pa nihče nam ni vedel ničesar povedati o dr. Tonklijevem pozvedovanji, pač pa so se dotičniki jezili, zakaj dr. Tonkli zopet tako samooblastno postopa. Ali se boji malih navskrižnosti, katere celo „Soča“ pripoznava ? Druga leta je dr. Tonkli sam napovedaval shode po raznih krajih, ker ga je vezala posebna obljuba, da bo poročal vsako leto o svojem delovanji. Ta obljuba ga veže tudi za poslednjo, toraj tudi za letos dovršeno sesijo državnega zbora, in moral bi biti on še vesel, da bi imel priliko pred volitvami na debejo in široko razlo¬ žiti svoje delovanje volilcem in vsemu narodu. Česa se ravno letos boji in spravlja odbor „Sloge“, najbolj pa svoje glasilo „Sočo“ v največo nedoslednost, ko mora poslednja preklicavati od nje nasve¬ tovano potrebo volilnih shodov kot nepotrebnost že čez osem dni. Odbor „Sloge“ ali bolje, njen predsednik dr. Tonkli pa letos sami) ponavlja ono taktiko, -katere se je držal pri zadnjih deželno- zborskih volitvah. Tudi takrat je dr. Tonkli po svoje postavil kan¬ didate za deželni zbor, ne da bi bil na pravi način narod poprašal, ter je zaslužne poslance izbacnil in z novimi kandidati nadomestil, ki se niso v ničemer odlikovali od prejšnjih. Ce ni to prednost, da so mu novi osebno bolj udani. Izbacnen je bil ob tej priliki n. pr. mnogozaslužni narodnjak Izidor Pagliavuzzi , in je prišel kot nov poslanec v deželni zbor Tonklijev brat dr. Nikolaj. Ob smrti Iz. Pagliaruzzija je prinesla sama „Soča“ najlepša poročila, katera v 40 št. od 4. oktobra 18S4 med drugim pravijo o pokojniku: „V deželnem zboru je,“ Pagliaruzzi namreč, ..neustrašeno zago¬ varjal pravico in resnico. Pred sejami ni nikoli prašal deželnega glavarja, kako naj bi glasoval .... Slava možu, kateri je tako srčno in značajno delal za svoj narod. Mož je vreden, da se njegovo življenje opiše in da se v pohvalni izgled postavi vsem Slovencem_“ In take može, katere sam Tonklijev organ narodu vzgled postavlja, je Tonkli odstranil pri zadnjih deželno-zborskih volitvah in je potem narod pred volitvami rotil po svojem glasilu,da naj se' drži discipline! In naposled, ko so rodoljubi narod v resnici ukrotili in se sami žrtvovali, da bi na zunaj pokazali složnost, je bil odbor „Sloge“ in njen predsednik dr. Tonkli še toliko drzen, da se je po svojem glasilu bahal in po drugih novinah razglašal, kakor da bi jo bil on narodu povsem prav pogodil. Ni čuda, če so se takrat rodoljubi silno hudovali, in se zaradi sedaj ponovljenega samo- voljstva glede na državnozborske volitve zopet hudujejo. V drugih deželah, kjer se spoštuje prostost volilcev, postopajo pri enakih volitvah vse drugače. Volilci in vpljivni možje se po raznih okrajih posvetujejo in sklepajo o kandidaturah. Izverševalni odbor dotične stranke potem postavi tistega za kandidata, za ka¬ terega se je izrekla večina volilcev. Drugod proglašajo volilci kandidate, na Goriškem proglaša kandidat sam z odborom „Sloge“ kandidate. 15 - Drugod volilci pred volitvami kandidata interpelujejo o raznih rečeh in mn izražajo mnogotere svoje želje. Na Goriškem je dru¬ gače ; tu naj bo volilec vesel, da mu sploh postavijo kandidata. „Soča" od 8. maja t. 1. piše: „Kdor ima poslancu kaj reči. naj mu le reče o pravem času, na pravem mestu, na dostojen način..., ali zdaj, (sc. pred volitvijo!) vendar ni čas za to. Zdaj bodimo veseli, da imamo moža, za katerega nas nasprotniki zavidajo." Človek pri teh nasvetih res ne ve, ali bere ironijo ali resnico; vsekakor so to lepi nauki, ki so se pa glasili pred 8 dnevi ravno nasprotno ! Dr. Tonkli kot predsednik „Sloge" ni še nikdar sam ob sebi stavil kakih narodnega voditelja vrednih in v obče nobenih pred¬ logov. Kar koli je „Sloga“ storila za njegovega predsedništva v par zadnjih letih, izvršilo se je na pritisk naroda, ki se je osebno oglašal pri odboru ali pa, in še najbolj po slovenskih časnikih. Vselej je moralo ,,obče mnenje" zdramiti dr. Tonklija. Ali narod ne pozna vseh razmer in tako mnogokrat ne opominja samo zaradi nevednosti. Koliko prilik je dr. Tonkli opustil, da se ni pridružil konservativnim elementom drugih narodnosti na Goriškem! Nemce vodi tukaj sosebno v novejši dobi na prvem mestu lahonska stranka za nos, in pravi avstrijski Nemci, kakor stare goriške italijanske rodovine bi se bile gotovo združili za skupno postopanje s Slovenci, ko bi se bil pokazal dr. Tonkli spretnega in voljnega za posredo¬ vanje med Slovenci in imenonanimi elementi. Ali tega dr. Tonkli odločno ni še storil, saj ko bi mu bili avstrijski elementi podporo odrekli za skupne patriotske interese, bi se bil v državnem zboru oglasil in pritožil, tako pa je samo hvalil „složnost, ki vlada v Gorici med Italijani in Slovenci". Še o c. kr. uradnikih ne more v državnem zboru svoje sodbe izreči, ker se ni skušal približati jim za politiko sporazumljenja, kakoršno Taaffejeva vlada umeje. Če je dr. Tonkli kedaj kaj posredoval, bil je preneokreten, da bi bil dosegel povoljnih vspehov. Da bi tako ne bilo! Rodoljubi so ga zaradi tega doslej v resnici tudi milo sodili. Ali poleg nesposobnosti še v veči meri pogrešamo resne volje pri dr. Tonkliji in je videti, ob enem, kakor da bi imel dr. Tonkli preveč ozirov nasproti veljavnim osebam drugih strank, in kakor bi se bal povsod zamere. O posebnem slučaji je pokazal iste lastnosti tudi pri sedanjih volit¬ vah v državni zbor, ko se je za veliko posestvo najprej pogajal s kandidatom, ki je podpiral program političnega društva „Unione‘', in je isti kandidat dr. Tonklijeve pogoje zavrnol kot možak, ki ne more drugim obečavati, kar si je sam nasproti drugim prepovedal. Druzega kandidata, o katerem govore, da ga tržaška vlada podpira, pa ni povprašal, in tako še dokazov ne bo imel, kako bi se bil dotičnik odrezal, in da^bi bil potem na pravem mestu poročal, kak duh veje pri sosebno c. kr. uradnikih na Primorskem. Vidi se, da ne zna položja izrabiti, najmanj glede na bodočo korist Slovencev. Italijani »liberalne" stranke se po svojih listih vesele, da nimajo Slovenci spretnišega vodstva, odkritosrčni rodoljubi pa v obče sodijo, da grejo Slovenci zlasti zaradi tega rakovo pot, in trdijo, da nas je samo lansko leto potisnilo vsaj za desetletje nazaj. V resnici, kaj Slovencem pomaga tako politično društvo, katerega - 16 — nikoder ni ob največih stiskah, in katero še samo sebi ne zna varovati slovenskih pravic ! Tako je „Slogino“ slovenski osnovano prošnjo za slovensko posojilnico, sodnija zavrnila z nalogo, da se doda italijanska ali nemška prestava, ker je trgovinska knjiga v Gorici v italijanskem ali nemškem jeziku. „Slogin“ predsednik dr. Tonkli se je udal, in napravili so omenjeni prošnji prevod. Ali se je spominjal dr. Tonkli pri tej zahtevi in pri svojem vedenji svojega govora, ki ga je imel 14. februarja 1882 v državnem zboru, in v katerem je povdarjal s tolikim naglasom, da „v nadsodnijskem okrožji tržaškem se vspre- jemajo slovenske vloge, se narekavajo zapisniki v slovenščini in brez ugovora vzprejemajo, da izdavajo celo slovenske razsodbe ?“ „Sloga il je prosila tudi za okrajno sodnijo v Brdih. Na to še odgovora ni dobila, in predsednik ,,Sloge“ in odvetnik dr. Tonkli je molčal na to. ,,Sloga“ je prosila za otroški vrt v Gorici; c. kr. okr. glavarstvo je odgovorilo 4. avg. 1883 v nemškem jeziku, in predsednik „Sloge“ dr. Tonkli je zopet molčal. Iz vsega tega je razvidno, da naše politično društvo potrebuje popolnega preustroja in prerojenja. V politično društvo goriškik Slovencev morajo pristopiti goriški Slovenci od vseh strani, ne da ne bodo šteli največi trgi, kakor sta Boleč in Sežana, nobenega uda v tem društvu. Vsak, ki je Avstrijec in slovenskega rodu, mora imeti pristop k temu društvu, ne pa samo pristaši Tonklijevi. Ako hočejo Slovenci na Goriškem zaresno delati in dejansko kaj doseči, naj pristopijo iz vseh krajev v obilnem številu v politično društvo ,.Sloga“, da bodo v resnici skupaj skupne interese deželne povdarjali in dejanski v pravi slogi zastopali vse goriške Slovence. Društvo ne sme biti samo stroj za volitve in pristranske namene, ampak mora redno delati, ne da bi bilo zavisno od samovolje ene same osebe, če tudi je ta oseba predsednik sam. ,,Sloga" je doslej spala, ker je hotel predsednik, da naj spi. On je celo trdil, kedar so ga opominjali, da taka društva ,,so se že preživela 11 . Oni, ki v taboru naših nasprotnikov enaka društva okoli in okoli pomnožujejo, menda niso enakih nazorov, in je samo čudno, da možje takih misli ne izroče predsedništva drugim rokam, ki znajo tako društvo oživiti. Radi pripoznamo, da dr. Tonkli ne more biti ob enem v Gorici in na Dunaji. zaradi tega pa ne more narod še dalje v svojem hudem položaji škode trpeti. Močem, katere so se kolikor toliko razvile med goriškimi Slovenci raznn Tonklija, je treba dati tudi primernega posla, ne pa jim roke vezati. Se premalo moči imamo, in kakoršne so razmere sedaj, narod neobhodno potrebuje še drugih delavnih moči. Zlasti pogreša narod ravno v Gorici še nekaj slovenskih odvetnikov, katerim bi narod dajal zaslužka, in kateri bi ga v odškodbo z razdeljenimi posli vzajemno in brez popustljivosti vsestransko vodili. Taki možje bi morali pristopiti v politično dru¬ štvo ,,Sloga“ ter izvrševati naloge, katere se sedaj ali opuščajo ali pa malomarno izvršujejo. Narodno delo se mora toraj razdeliti, kakor se vidi to pri drugih narodih in kakor se je v tem oziru zgledno vedel pokojni Bleivveis. On je čuval doma narodne svetinje, — 17 v tem. ko je pošiljal zanesljive narodove delalce na Dunaj. Tako je bilo prav doma in zunaj doma, in tako se mora goditi po vseh slovenskih pokrajinah zlasti pa takih, kakoršna je Goriška dežela, kjer imajo z drugimi primorskimi Slovani njih krvni bratje enako hudo položenje. Dr. Tonkli kot odvetnik in predsednik goriške čitalnice. Stopimo v odvetniško pisarno dr. Tonklija. Na mizah leže kupi aktov in tožeb, a slovenski pisani akti so — bele vrane. Tudi za slovenske stranke izdeluje naš vodja italijanske tožbe. Ali ni predrznost, ako se zahteva od sodnij slovensko uradovanje v tem, ko se vodja goriških Slovencev poslužuje malo, da ne izključ- Ijivo samo italijanskega jezika? Zakoni so skrbeli že zato. da mora iti vsaka važna sodnijska vloga skozi odvetniške roke. Edino od¬ vetniki torej zamorejo prisiliti sodnije, da se izvrši narodna enako¬ pravnost in sicer s_ tem, da slovenski odvetniki izročajo sodnijam slovenske vloge. Ce pa slovenski advokati pišejo v italijanskem jeziku, silijo oni sodnije, da po §. 19 uradujejo italijanski. Vodja goriških Slovencev bi moral preprostemu narodu pa še poseben zgled dajati in slovenske stranke naravnost poducevati o tem, kar bi bilo edino pravilno. Goriška čitalnica je glede svojega romanja pravi desetnik. Slovenske neugodne razmere jo gonijo iz ulice v ulico. Spletke naših laških prijateljev so jo pregnale tudi iz svojih sedanjih pro¬ storov na Travniku, in 1. okt. t. 1. treba bo zopet romati. Goriški rodoljubi so razvideli, da je v takih razmerah majhni ,,narodni dom“ za vsa slovenska društva v Gorici prepotreben, in v tej zadevi so se vršila že razna posvetovanja. Toda zopet je manjkalo moža, ki bi se bil postavil temu gibanju na čelo; voditelj goriških Slovencev je vlekel bolj nazaj, kot naprej in narodnega doma še — nimamo. Tako je v istini Tonklijevo prizadevanje, da bi goriški čitalnici in podpornemu društvu zagotovil primerne in dostojne prostore. Konec in posledice. Iz načrtanega delovanja se razvidi, da je vitez dr. Tonkli kot državni poslanec mnogokaj opustil glede na interese svojih volilcev in slovenskega naroda, v tem ko je razodeval ob mnogih prilikah preveliko uslužnost nasproti vladi, in je že v državnem zboru po¬ kazal, da je nasproti Lahom čez mero popustljiv. Na sploh kaže poslednjo lastnost tudi kot deželni poslanec, kot predsednik ,,Sloge“ in tudi kot odvetnik. V deželnem zboru ni dokazal lastnosti in volje, katere so načelnikom strank neizogibno potrebne in mu tukaj ni z lehka odpustisti, da ne varuje avtonomne enakopravnosti na¬ sproti Slovencem. Zamudil je zaradi državnega poslanstva premnogo kot deželni odbornik in ud deželnega šolskega sveta. Največo ne- marnost ima pa na vesti kot predsednik „Sloge“. Kakor ima v deželnem odboru dr. Abram največ dela, ravno tako delajo največ tudi pri „Slogi“ drugi odborniki, in če „Soča“ od 8. maja t. 1. dr. Tonklija opravičuje s tem, češ, „da en mož ne more vsega storiti,“ je v tem oziru pač občudovati ponižnost „Sloginega“ podpred¬ sednika, ki molči, ko se lišpa vrana s pavovim perjem. Oni „en mož“ je podpredsednik, a ne predsednik „Sloge - ‘! Sicer pa so potrpežljivi tudi drugi rodoljubi, ki vstrajajo v delu za narod okoli dr. Tonklija. On jih namreč s svojim vedenjem bolj odpravlja, nego pa vspodbuja in vabi. Ne zna in neče se bližati rodoljubom, ki so bili doslej ž njim v navskrižji, ne zna in noče se bližati tudi strankam drugih narodnosti. Sposobnosti, pa še bolj volje mu manjka tu in tam. To pa je toliko bolj narodu škodljivo, ker raz¬ mere goriških Slovencev so take. da se narodova osoda odločuje bolj na Goriškem, nego pa na Dunaji. S svojo mlačnostjo si dr. Tonkli odteguje najiskrenejše rodoljube, namesto teh pa si pridobiva za svoje pristaše one mlačneže, Poluslovence, ki najrajši vidijo med narodom mir, kakoršen si na sploh žele Nemci in Italijani od Slo¬ vencev tudi po drugih pokrajinah. To je gotovo slabo znamenje. Kaj je po vsem tem namen naši brošnrici ? Pokloniti smo hoteli s temi črticami preblagorodnemu gospodu vitezu dr. Tonkliju ogledalo, v katero se včasih lehko pogleda, v katerem zapazi tudi svoje maroge. Ce bode zopet voljen v državni zbor, naj ne gleda ne na desno, ne na levo, tudi navzgor ne, na ministerske stole, temuč edino na interese svojih volilcev in Slo¬ vencev v obče, ki žive v narodnem in gmotnem oziru v hudih razmerah. Z eno besedo: Josip vitez dr. Tonkli naj bo zopet to, kar je bil pred leti: Josip dr. Tonkli; on naj bo zastopnik svojih volilcev, ne pa na prvem mestu zastopnik vladnih interesov. Kot predsednik „Sloge“ pa in kot „nositelj slovenstva na Goriškem" naj se otrese tiste malomarnosti in popustljivosti, ki nam je že mnogo škodovala pri raznih prilikah, in katero mu še njegov organ „Soča“ očita, ko piše (8. maja t. 1 .). „Res je, da seje zdelo postopanje viteza dr. Tonklija o nekaterih prilikah po¬ pustljivo, skoro hoječe. kakor bi izviralo iz strahu pred mo¬ gočimi nasledki na zgore ali proti italijanski stranki . . . .“ Pomen teh in drugih stavkov, katere smo mi že spredaj navedli, ni tak, kakor da bi se samo zdelo, da ni dr. Tonklijevo delovanje v redu, ampak je bilo in je, kakor smo mi dokazali, v resnici tako. Dr. Tonkli si bo označene maroge zbrisal edino z odločnim, nesebičnim in krepkim delovanjem ter se bo edino po tej poti približaval vzoru narodnega zastopnika. S temi črticami smo hoteli pa tudi častitim volilcem označiti „senčnato stran dosedanjega poslanca; kajti resnične in navidezne njegove zasluge razklada že leta in leta njegovo glasilo „Soča“. 19 — Ako morejo volilci preblagorodnemu vitezu odpustiti njegove dosedanje napake ali „Unterl assungssiinden “ — in kaj ne zamore krščanba ljubezen! — potem naj mu dajo odvezo in naj ga zopet vole, toda samo s temi pogoji! X. da dr. Josip Tonkli obljubi, da se bo z vso odloč¬ nostjo, Če bo treba s skrajnimi sredstvi, potegoval za naše narodne in materijalne interese; XI. da odloži zastopstvo v deželnem odbora in dežel¬ nem šolskem svetu; XII. da izroči vodstvo g o riških Slovencev dragemu možu. Zako je poskrbeti, da pridejo še drugi slovenski odvetniki v Gorico, da si narodno delo razdele; samo tako ne bo trpela zaradi osebe narodna stvar. Da ostane kdo kot vodja doma na Goriškem, zato se je treba posvetovati, in rodoljubi naj se na to stran pobotajo z dr, Tonklijem. Priporočati je, da bi prevzel deželno odborništvo in voditeljstvo ne¬ utrudljivi in požrtvovalni gospod dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja v Gorici, ki je zadnjik let duša narodnega gibanja na Goriškem. Če bi pa želel dr. Josip Tonkli obdržati rajši deželno odbor¬ ništvo in druge narodne posle doma, in če bi koteli volilci poslati drugega moža v državni zbor, tudi — dobro. V tem oziru se ime¬ nujejo trije vrli gospodje, namreč ravno imenovani gosp. dr. Anton Gregorčič, dr. Abram, oni blagi značaj, katerega mora vsakdo či¬ slati, in pa sodnik sežanski gosp. Ternovec, ki bi bil kot državni poslanec dika in ponos goriškik Slovencev. Častiti slovenski volilci! častita duhovščina ! mi trdno upamo, da bo dr. Josip Tonkli sam razvidel, da ne more nikakor vestno izpolnjevati dolžnosti, ki bi mu jih nalagalo deželno odborništvo in s tem združeno zastopništvo v deželnem šolskem svetu in zastopstvo v državnem zboru. Zato bode eno tek dveh častnik služb prosto¬ voljno pred volilnim dnevom odložil, da ne bo slovenski narod na Goriškem škode trpel zaradi njegove osebe. Ko M se pa morda vender varali, potem je naša narodna dolžnost, da od doktorja Tonklija pred volitvijo zahtevate izpolnitev gori navedenih treh pogojev, ali pa da drugega volite; drugače ste pred Bogom in narodom odgovorni za škodo, katera bi se vsled tega neizogibno godila goriškim Slovencem. Dixi et salvavi animam meam. ■ K f .