ROMANJE K JEZERSKI
MATERI BOŽJI
DARKO KNEZ
Kratek zgodovinski pregled
Marsikatera slovenska božja pot izvira iz
poganskih časov, ko so se naši predniki zbirali
na svetih krajih, kot so gore, gozdovi, izviri
studencev in rek, kjer so častili svoje bogove
in jih obdarovali. Krščanstvo je marsikatero
pogansko svetišče odstranilo in na njegovo
mesto postavilo svoje. Tak primer je tudi ble-
jski otok, kjer so po izročilu imeli oltar ali
tempelj že stari Slovani. Posvečen je bil
boginji Živi.'
Stara pravljica pripoveduje, daje v tem času
na otoku sredi jezera stal tempelj malika
Radegasta, "indiškiga Višnuta", boga podneb-
ja in vode. Pravljica pravi, da so se že davno
umaknile te neverske spake in da so se njihovi
ostanki v globokem jezeru utopili, na tem
mestu pa so postavili sedež prečisti Devici,
neomadeževani Kraljici Mariji. O tem nekaj
pove listina iz leta 1485, s katero je papež
Inocenc VIII. potrdil posest blejske
gospoščine briksenskim škofom, ki pravi, da
so kmalu po tistem, ko je cesar Henrik II. v
letu 1004 podelil škofu Albuinu blejsko
gospoščino tako, da sta po njegovi smrti šla
dva dela dohodkov briksenskim škofom, en
179
Na božjepotni podobici Jezerske matere na
Bledu iz 19. stoletja vidimo otoško cerkev z ostal-
imi poslopji ter plitvice, ki prevažajo romarje na
otok, nad cerkvijo pa je zaščitnica Kraljica Marija
z Jezuščkom
del pa korarjem briksenske cerkve. Ti korarji
in drugi verniki so na otoku pod blejskim
gradom sezidali kapelico v čast Mariji, ki je
bila v lasti briksenskega škofa. Ta je tu tudi
postavljal mašnika. Na prošnjo korarjev pa je
imenovani papež kapelico z vsemi pravicami
in drugimi lastninami s korarskim posestvom
zedinil in združil.^
Pobožna legenda pa nastanek otoka opisuje
takole:-^ Kjer sedaj valovi jezero, se je nekdaj
razprostiral sočen pašnik. Sredi se je dvigal
grič z Marijino kapelico. Ker nista bila ograje-
na niti pašnik niti kapelica, so mogle ovce v
kapelico, kjer so onečedile celo oltar.
Brezbrižni prebivalci si zaradi večkratnega
takega oskrunjenja kapelice niso delali
nobenih skrbi, čeprav so večkrat slišali
opomm:
"Ogradite pašnik, če ne, bom kapelico sama
ogradila."
In res je Marija sama priskrbela kapelici
ograjo, ker se prebivalci niso zmenili za njene
opomine. Ko so se nekega jutra zbudili, so s
strahom v srcu zagledali ves pašnik pod vodo,
iz vode pa se je dvigal vrh hribčka s kapelico.
Prvi po imenu znani blejski prost je bil
Henrik, podpisan med pričami v ustanovnem
pismu velesovskega samostana leta 1238.
Večja cerkev je bila postavljena kasneje in
Žiga Lamberg, prvi ljubljanski škof, jo je leta
1465 tudi posvetil. To je pomenilo, daje višja
duhovna pravica za to cerkev prešla na ljubl-
jansko škofijo; dotlej je bila oglejska."^
Leta 1803 je bila škofovska posest podržavl-
jena in kot taka je bila v letih 1809-1813 v
Napoleonovih rokah. Po obnovi avstrijske
oblasti je bila kmalu vrnjena briksenskim
škofom. Sredi 19. stoletja je Briksen to svojo
posest prodal.
Otoška cerkev in njena posest
Na otoku stoji v baročni predelavi prvotno
gotska Marijina cerkev, ki ji je 15. decembra
1465 posvetil oltar ljubljanski škof Lamberg.^
Pred cerkvijo je stala do leta 1685 prostorna,
vendar nizka lopa, tega leta pa je knezškofijski
vizitator ukazal, naj se v lopi dvigne pod in
naredijo okna, da bo ljudstvo moglo videti v
cerkev, zato naj se notranji kor podre in
postavi nad lopo.*^
Leta 1650 so napravili 99 stopnic do pris-
tana. Na stenah cerkve so ostanki fresk iz 15.
stoletja, v zakristiji pa je zbirka cerkvenih
dragocenosti. Cerkev je imela dragoceno
cerkveno opravo, celo po vseh petih oltarjih je
bilo okrasje deloma srebrno.^ Pod njo in na
njeni severovzhodni strani so odkrili staroslo-
vanske grobove in temelje štirih starejših cerk-
va. Najstarejša sega v zgodnji romanski čas.
Cerkev je bila prenovljena 1865^ in meri brez
lope po dolžini 21 m 25 cm, v ladji je široka 9
m, čez kapelo 15 m, lopa pa meri 4 m 10 cm.
Pred cerkvijo stoji mogočen zvonik, ki je
visok 52 m in je ločen od cerkve, v njem so
trije zvonovi. V stolpiču nad cerkveno ladjo
visi zvon, ki mu pravijo zvon želja, ki ga
pozna vsak romar, saj ga skoraj ni obiskoval-
ca, ki ne bi nanj pozvonil. Vlil gaje leta 1543
180
Blejsko jezero z vasmi, perorisba Iz leta 1749, hrani briksenski škofijski arhiv
zvonar Franciscus Patavinus iz Padove (napis
na njem), o njem pa krožijo razne pripovedke,
na primer tale:
Na blejskem gradu je živela mlada vdova, ki
je zelo žalovala za svojim možem, ki so ga
ubili razbojniki in njegovo truplo vrgli v jeze-
ro. Zbrala je vse svoje zlato in srebro in druge
dragocene kovine ter dala uliti zvonček za
kapelico na otoku. Rekla je, da daruje zvon
Materi božji "v jezero". Ko pa so zvonček
prepeljavali na otok, je hud vihar prevrnil lad-
jico, brodarji in zvonček pa so se potopili.
Zvonček se še sedaj ob mirnih jasnih nočeh
oglaša iz jezerskih globin. Mlada vdova je bila
tedaj še bolj žalostna. Odšla je v Rim, kjer je
stopila v samostan. Vse premoženje je dala za
zidanje nove jezerske cerkve. Po njeni smrti je
poslal papež (Klemen VII. ali Pavel III.) za
jezersko cerkev drug zvonček. Kdor z njim
pozvoni in tako počasti blaženo Devico, se mu
izpolni želja, ki jo ima, ko pozvanja.^
Ni izključeno, da je ta legenda nastala na
podlagi nekih resničnih dogodkov, saj je v
času, ko je bil zvonček ulit, na gradu res
živela gospa Poliksena, vdova po grajskem
zakupniku grofu Hartmannu von Kreigu. Ta je
prav lahko v spomin na svojega umrlega moža
dala napraviti majhen zvonik in zvonček. Ker
pa je bil zvonček ulit v Italiji , ni čudno, da so
ljudje to dejstvo povezali s papežem."^
Od zgodnje spomladi do pozne jeseni so pri-
hajali na otok pobožni romarji in izletniki.
Nihče pa ni obiskal otoka, ne da bi bil
pozvonil. Tako je zvonček vsak dan prosil,
včasih skoraj brez prestanka. ' '
Zvon želja je bil znan daleč naokrog, saj so
romarji zvonili z namenom, da se jim izpolni
ena želja ali ena prošnja, to prošnjo pa je
spremljal glas zvona pred prestol milostne
Kraljice. Tako imamo v župnijskem arhivu
ohranjena pisma celo iz tujine, v katerih se
romarji otoški Mariji zahvaljujejo za milosti,
ki so jih prejeli, ko so jo med zvonjenjem
prosili za pomoč.
Leta 1890 je udarila v zvon želja strela in
mu odbila spodnji del kembeljna, tako da je
ob padcu zadel in omamil cerkovnika, ki je
mislil zvoniti hudi uri. Od takrat zvon nima
več čistega odmeva, saj ima 22 cm dolgo
razpoko. Zamenjati ga pa ni bilo primerno,
ker je njegov glas pri ljudeh bil preveč
udomačen.'2
V obdobju cesarja Jožefa 11.'^ in v času
Ilirskih provinc''^ je otoška cerkev srečno
prestala velike nevarnosti, ki soji grozile.
V času Jožefa II. je bilo odločeno, naj
181
Romarji na Petschacherjevih stopnicah, pres-
likana stara razglednica iz začetka 20. stoletja,
hranijo blejski župnijski arhiv
porušijo vse cerkve, ki ne služijo v dušnopa-
stirske namene. Takrat je bila tudi otoška
cerkev določena za rušitev. Med leti. 1782-
1785 je bila že zaprta'^ in so le čakali zapove-
di, da jo podrejo. Za njeno rešitev se je boril
takratni grajski glavar Ignacij Novak. Trdil je,
da je cerkev last graščine, ki zanjo tudi skrbi.
Da bi dokazal, da ni odvisna od miloščine
romarjev, je dal odstraniti iz nje vse nabiral-
nike.'^ Da bi dokazal njen veliki pomen za
javnost, je pospeševal šolstvo na njene
stroške. Sicer pa je otoška cerkev skoraj petsto
let vzdrževala ljudsko šolo na Bledu.
Novak si je tudi prizadeval, da bi postala
otoška cerkev lokalna cerkev za vasi Mlino,
Selo in Kupljenik. Bil je pripravljen urediti
most do otoka, da bi tako olajšal dostop k
cerkvi, ali pa jezero izsušiti. Predlagal je, tudi
da bi imeli v slabem vremenu službo božjo
kar pri kapelici, ki je stala ob cesti na Mlinem.
Tudi briksenska škofija je privolila, da se
otoška cerkev uporabi za lokalno, vendar pod
pogojem, da ostane še naprej lastniška cerkev
briksenske škofije, kot je bilo določeno v pri-
jateljskem sporazumu leta 1688.'^
Vendar pa je ljubljanska škofija ta predlog
zavrnila zaradi neprimerne lege cerkve, h
kateri bi bil zaradi strmine dostop težaven,
čeprav bi jezero izsušili, posebno v zimskem
času, ko bi pot poledenela. Ob slabem vre-
menu pa služba božja ne bi bila primerna pri
kapelici na Mlinem, ker v njej ne bi bil
zavarovan niti duhovnik, kaj šele verniki, ki bi
bili tam pri maši.'^ Toda Novaku je uspelo
kljub vsem težavam rešiti cerkev.
Med francosko okupacijo se je Novak zopet
zavzel za ohranitev otoške cerkvice.
Cerkev je bila že od leta 1803 zaradi seku-
larizacije in podržavljenja briksenskih škofi-
jskih posestev državna last. Ko so prišli
Francozi, je prišla obenem z graščino v last
francoske države. S prevzemnima protokolo-
ma z dne 22. in 23. decembra 1803 so prevzeli
Francozi otoško cerkev in premoženje otoške
proštije v last cesarja Francozov in kralja
Italije - Napoleona.^*^
Aprila 1813 je izdala francoska oblast
odlok, da se razproda na javni dražbi vsa
cerkvena oprema in dragocenosti. Novak je bil
takrat francoski župan občine Zagorice. Blejci
so se razprodaji upirali, vendar je slabo kaza-
lo. A Novak je le pregovoril Francoze, da so
popustili.^' Tudi trgovca iz Milnega, Jakob
Klinar in Jakob Kokalj sta kot izbrana
predstavnika kmetov 19. marca 1813 v
Zagoricah napisala prošnjo francoski vladi
(pismo sta poslala po županu Novaku), da naj
bi ostalo Bogu in Mariji, kar so darovali
pobožni kristjani. Napisala sta, kakšna žalost
je prevzela ljudstvo, ker mu namerava vlada
oropati Mater božjo. Poudarjala sta, da je jez-
erska cerkev božja pot in da ljudstvo živi
večinoma od romarjev, ki v velikem številu
prihajajo častit jezersko Pomočnico. Če bi
cerkvi vzeli zaklade, se ne bi nihče več upal
priti opravljat svoje molitve. Zato prosita v
imenu vseh Blejcev, naj se počaka s prodajo
dragocenosti in naj se poskuša s prosilci
"izlepa pogoditi". Izjavila sta celo, da je ljud-
stvo pripravljeno v skrajni sili na lastne
stroške odkupiti cerkveno premoženje, da le
ostane Bogu, kar je božjega.^^
Cerkev je imela tudi zakladnico zahvalnih
darov romarjev. Ker pa je na blejski otok
večinoma romalo preprosto ljudstvo, so bili
darovi brez kake posebno velike materialne
vrednosti.
Iz popisa inventarja iz leta 1803 vidimo vse-
bino zakladnice, ki je v glavnem obsegala
182
Slika prikazuje tri skupine romarjev, ki so priromali k Mariji na blejski otok; ena skupina - procesija čaka,
da jih prepeljejo na otok, druga je v čolnu sredi jezera, tretja pa izstopa iz čolna na otok, Anton Heine, olje
platno, sreda 19. stoletja, last HTP Bled
nekaj zlatih prstanov, srebrnih in deloma
pozlačenih src, v srebru izdelanih rok ali nog,
navadnih steklenih, pa tudi kristalnih src v
srebrnih in deloma pozlačenih okvirih, nekaj
svilenih, z zlatimi nitkami prepletenih oblek
za kipa Marije in Jezusa na glavnem oltarju,
srebrnih in pozlačenih medaljic in podobnih
zahvalnih darov za uslišania. Pa tudi v cerkvi
in v ladji je bilo nekaj dragocenosti.^-' Za
enega najdragocenejših predmetov je veljal
srebrn in pozlačen križ z grbom kranjske
dežele in letnico 1584, ki gaje leta 1895
dekan Razboršek prodal Deželnemu muzeju v
Ljubljani (današnji Narodni muzej) za 25
goldinarjev.^'^
Proštija je ob cerkvi najstarejša zgradba na
otoku. Prvotno je bila najbrž namenjena kot
prostorno bivališče blejskih proštov. Na
pročelju je še vedno grb briksenskih škofov,
potem pa je vedno bolj postajala gostišče za
prenočevanje romarjev.
Tik za cerkvijo stoji enonadstropna hiša-
Puščavica. Pred letom 1636 se je naselil na
otoku duhovnik-puščavnik Mihael Adolf
Waidmann. Bodisi Mihael Adolf sam ob svo-
jem prihodu na otok ali pa njegov brat Krištof
Kari Waidmann, ki je postal leta 1642 grajski
glavar na blejskem gradu, je dal napraviti na
severni strani cerkve leseno kolibo, da bi v
njej stanoval v samoti kot puščavnik. Za
Mihaelom Adolfom so v tej hišici stanovali
tudi drugi puščavniki- duhovniki. Hišo so kas-
neje pozidali. V 1. polovici 19. stoletja pa so
hišo pripravili za prenočevanje romarjev.^^
Hiša na vrhu južnih stopnic je mežnarija.
Sezidana je bila med 1685 in 1721 z
namenom, da se tukaj pripravi stanovanje za
cerkovnika, ki je prej stanoval v hiši poleg
cerkve. Ta hiša naj bi bila samo za romarje in
za drugega kaplana.^^
Velike južne stopnice je dal na svoje stroške
napraviti grajski oskrbnik in zakupnik proštij-
skega imetja Maks Petschacher leta 1655.
Vseh stopnic je 99. Ob njih je sezidana kapeli-
183
Slika J.Hilscherja iz leta 1847, ki prikazuje Bled in otok s poslopji, visi na blejskem gradu
ca Matere božje. Severne stopnice, ob katerih
so bile priklenjene cerkvene ladjice, in zid ob
njih, je uredil leta 1852 zidarski mojster
Simon Bezjak z Bohinjske Bele.^^
Poleg rustikalnih zemljišč, ki so vsa odpadla
z zemljiško odvezo leta 1848, je imela cerkev
še dominikalna zemljišča. Rustikalna
zemljišča so pripadla kmetom, tista
dominikalna zemljišča, ki so jih obdelovali v
lastni režiji, pa so bila pridružena grajski
dominikalni zemlji.Kljub temu so bili
darovi vernikov za cerkev važnejši vir dohod-
kov kot zemljiška posest. Cerkev je dajala
posojila kmetom po vseh vaseh na Blejskem,
toda kmetje so ta posojila težko vračali, še
težje pa so vračali obresti. Te obresti sta pri
dolžnikih izterjevala dva ključarja, ki sta za
nagrado uživala dva rovta.^^
Z denarjem, ki ga je pridobila otoška cerkev,
je cela stoletja vzdrževala blejsko šolo, leta
1804 je prispevala 400 goldinarjev za šolo v
Radovljici, leta 1842 je sezidala novo blejsko
šolo, blejske učitelje pa plačevala do leta
1873. Leta 1872 je prispevala 15.000 gld za
novo župnišče, na njene stroške je bila urejena
cesta mimo Ravnika k cerkvi, plačala je vse
izdatke za novo pokopališče in za ureditev
ceste k pokopahšču... .^'^
Leta 1842 je pripadla otoška cerkev ljubl-
janski škofiji, grajskim oskrbnikom, ki so do
takrat pri gospodarstvu s cerkvenim
premoženjem imeli glavno besedo, pa so
ostale samo patronatske pravice.-^'
Božjo službo so dolga leta opravljali pri
otoški cerkvi posebni otoški kaplani pod juris-
dikcijo briksenskih škofov. Ko so briksenski
leta 1803 Bled izgubili, je zapovedal gorjanski
dekan Krivic otoškima kaplanoma Antonu
Muleju in Jožefu Justinu, da morata biti glede
bogoslužja pokorna blejskemu župniku.^^ Po
smrti kaplana Muleja leta 1835 je Ordinariat
10. marca 1836 naročil blejskemu župniku,
naj še naprej opravlja vse slovesnosti, kot so
bile v navadi. Na odlok je župnik vpisal
naslednja redna opravila pri otoški cerkvi:-^^
- na velikonočni ponedeljek ob 10. uri maša
z blagoslovom in pridigo
- na 6. nedeljo po veliki noči otvoritev
romarskega časa z litanijami, blagoslovom in
pridigo ob 6. uri zvečer
- v ponedeljek, torek in petek pred binkoštmi
ob 4. uri zjutraj maša z blagoslovom
- na vigilijo praznika Marijinega rojstva ob 6.
uri zvečer litanije z blagoslovom
- na praznik Marijinega rojstva 8. septembra
(Mali Šmaren) ob 6. in ob 10. uri maša z
184
Fotografija razglednice iz začetka 20. stoletja z
zvončkom želja
blagoslovom in pridigo
- na praznik sv. Ane, sv. Mihaela in sv. Blaža
ob 10. uri maša z blagoslovom.
Za ta opravila je dobival župnik 24 goldinar-
jev na leto. Prošnjo župnika Hafnerja leta
1843 škofiji za zvišanje nagrade so zavrnili,
oziroma so mu zmanjšali nagrado na 3 gold-
inarje na leto. Poslej je opravljal te pobožnosti
novonastavljeni kaplan, župnik pa je opravljal
samo še slovesnosti na praznika Marijinega
rojstva in sv. Mihaela, s tem so tudi poudarili
oblast župnijske cerkve nad otoško. Leta 1862
je prenehalo obstajati mesto otoškega kaplana,
tako da so spet vsa opravila prešla pod župni-
jsko duhovščino.
Kot pomočnika sta pri otoški cerki sodelo-
vala organist in cerkovnik. Celo 19. stoletje je
opravljala cerkovniško službo družina
Mandelc iz Mlinega. Leta 1853 so prosili
župnik Peharc in oba otoška ključarja škofijo,
da bi odstavili starega cerkovnika Antona
Mandelca. Zaradi pohlepnosti se je neprestano
prepiral s čolnarji, kar je zelo slabo vplivalo
na romarje.
Romarski cerkvi na blejskem otoku in na
Šmarni gori, kakor tudi še sv. Jost, Ljubno in
Velesovo, so obiskovali romarji, ki so ubrali
pot po Kranjskem na Višarsko goro, tako daje
romanje trajalo tudi po več tednov. To je bilo
razširjeno predvsem v 17. in 18., a tudi v 19.
stoletju.
Jezerska Mati božja
Do otoka so se romarji prevažali z nizkimi
čolni "plitvicami", v katerih so veslali čolnarji
stoje. Pozimi pa se voda v jezeru tako ohladi,
da jo prekrije debela skorja ledu, po katerem
je moč varno hoditi po jezeru.
Ohranila se je ljudska pesem, ki poje o
"potopu pri Mariji Devici na jezeru", s čimer
je mišljeno Blejsko jezero.^^
Stoji, stoji kranjska gora,
ni še gora, še je hrib:
Bog nam daj ondukaj prit,
ker je Marija z Jezusam
in ljubim svetim Jožefam!
Tam je bilo enkrat tako,
daje bilo sedem terov, sedem zvonov,
še je zvonil tako lepo,
da seje tožil romarjem domu,
da so začel ples, godenje,
da se Mariji za zlo zdi.
Marija pravi, govori:
"O Jezus, moj ljubi sin,
ozri se doli iz nebes,
pošlji romarjem en velik tres!"
Jezus seje ozerl z nebes,
poslal jim je en velik tres,
da so se vsi potoneli.
Vsi so bili zveličani
dva sta bila pogubljena,
ktera sta začela ples in godenje.
Škofje in duhovščina so romanja
pospeševali, tako da so romarjem naklanjali
duhovnih milosti. Podeljevali so odpustke
(100 dni) vsem, ki so obiskali cerkev na
določene praznike in darovali zaobljubljene
prispevke. Te odpustke je podelil kardinal
Filip 18. marca 1475 vsem vernikom, ki bi
obiskali cerkev Matere božje na Blejskem
jezeru (enake odpustke je dobila tudi cerkev
na Šmarni gori).-'^ Sicer pa je bilo razširjeno
verovanje, da je Marija zelo veliko dobrot
185
Sadmanova litografija po Goldensteinu iz leta 1849 lepo prikazuje otok s stavbami na njem, plitvico na
jezeru in okolico jezera, Narodni muzej v Ljubljani
Tloris Puščave na blejskem otoku iz leta 1849,
hrani nadškofijski arhiv ,
tukaj delila in jih še deli, kajti slovensko ljud-
stvo ne bi s tako vnemo romalo na blejski
otok in se Mariji jezerski ne priporočalo s
takim zaupanjem in s toliko gorečnostjo, če
njihove prošnje ne bi bile uslišane.-^^ Neka
takih nenavadnih dogodkov bom omenil.-^^
Leta 1747 je neka gluha gospa iz Celovca
prosila jezersko Marijo za vrnitev sluha, nato
si je vsak večer pred spanjem položila ob sebi
podobo jezerske Matere božje - nekega jutra
zdrava vstane. V Želečah je neki deček zažgal
hišo, vse je pogorelo, le podoba Marije z jez-
era je ostala nepoškodovana. Leta 1748 pa je
neka vdova iz Karlovca, ki je že tri mesece
ležala bolna, obljubila, da obišče jezersko
Marijo, če ozdravi - v treh dneh je bila zdrava.
Na Mlinem je neki otrok padel v vodo, bil je
že ves otrpel. Mati pa kliče Marijo na pomoč,
in deček zopet oživi.
Ker je briksenski škof Kunigl leta 1707
ukazal, naj se pri otoški cerkvi nastavi še en
kaplan, je moč sklepati, da je bilo z romarji
veliko dela.
Obisk je bil posebno velik ob glavnih
praznikih, na Mali Šmaren (8.september), na
praznik sv. Ane, sv. Mihaela in sv. Blaža.
186
Največji shod je bil na Malega Šmarna dan,
patrocinij (žegnanje) na Jezeru. Takrat je
prišlo na tisoče Slovencev, ne samo iz vse
Kranjske, ampak tudi iz sosednjih dežel,
Primorske, Koroške in Štajerske. Te dni so na
otok prihajali pomagat pri spovedovanju tudi
okoliški duhovniki, ki so že dan pred
praznikom od 4. ure popoldan do polnoči
stregli dušnim potrebam romarjev, na praznik
sam pa so bili na voljo že navsezgodaj zjutraj,
vse dotlej, dokler je kdo potreboval duhovne
pomoči.^^
Glavni romarski čas se je začel s šesto
nedeljo po veliki noči.'*^ Na ta dan so odprli
romanja zvečer z litanijami, blagoslovom in
pridigo. Vsako leto na ta dan so na otok priha-
jali romarji iz Savinjske doline, iz Gornjega
grada pa vsako drugo leto."*' Kaplan je,
oblečen v koretelj, pričakal Gornjegrajce na
cerkvenem pragu in je dediče Adama
Liebreichta iz Gornjega Grada, ki je naložil
cerkvi glavnico 15 goldinarjev, ki je prinašala
45 krajcarjev obresti, peljal v cerkev, ter drugi
dan maševal za ustanovnika in njegove dediče.
Kaplan je imel to obvezo, ker je prejemal
obresti te glavnice.^^
Nato je trajala glavna doba romanj do
praznika sv. Mihaela. Zlasti pa so bili obiskani
dnevi patrocinijev, ki jih je bil določil že škof
Krištof Ravbar leta 1523. Ob teh dneh so pri-
hajale na otok cele skupine vernikov iz goren-
jskih, notranjskih in celo štajerskih župnij."^^
Drugi dan prošnjih dni so se na otoku sesta-
jale procesije župnij Bled, Ribno in Bohinjska
Bela. V petek pred binkoštmi je priromala
skupina vernikov z Blok, iz Loža in Cerknice.
Prejšnji večer so imeli k cerkvi procesijo s
prižganimi svečami v rokah. Na binkoštni
torek je bil dan romarjev iz gorenjskih župnij.
Vsako drugo leto so prišli romarji iz
Preddvora in Škofje loke v osmini praznika
svetega Rešnjega Telesa. Zupljani s Trate, s
Poljan, z Javorij in Osilnice so prihajali vsako
sedmo leto. Na petek po prazniku svetega
Rešnjega Telesa je bila na otoku maša za
Žirovničane proti nadlogi črva na polju.
Pripeljal jih je in jim tudi maševal brezniški
kaplan. Za praznik sv. Janeza Krstnika so bili
zaobljubljeni Kamnogoričani, Jeseničani in
verniki od Svetega Križa nad Jesenicami.
Radovljičane je pripeljal njihov kaplan za
praznik sv. Marjete. Na praznik sv. Ane pa so
opravili Gorjanci sami svojo zaobljubljeno
pobožnost. Velika slovesnost je bila tudi za
Veliki Šmaren (15. avgust), ko je bila ob 10.
uri slovesna služba božja in veliki shod. Prav
tak shod in taka slovesnost je bila tudi na
Roženvensko nedeljo. Na dan sv. Mihaela (29.
september) pa se je ob 10. uri vršila zadnja
slovesnost, ki jo priredi blejska župnija na
jezeru v tekočem letu.'^'* Seveda je prihajalo
veliko romarjev tudi iz drugih vasi častit
veliko zavetnico.
Čolnarji so vse procesije in romarje
prevažali brez plačila. Ko so dobili čolnarsko
dovoljenje, so se obvezali, da bodo romarje
vozili zastonj na otok in nazaj'^^ (jezero je
bilo takrat last cerkve - briksenske škofije).
Drugi pa so opravljali to dolžnost tudi zaradi
zakupnine cerkvenih rovtov.^^ Med prevozom
procesij na otok se je s plitvic'^^ slišalo petje
litanij in Marijinih pesmi.
Ob večjih praznikih, in kadar je bil obisk
romarjev večji, je grajski oskrbnik pri prevozu
nastavil stražo zaradi reda in varnosti, baje se
je nekaj ljudi že utopilo.^^
Za romarje je bilo za silo preskrbljeno tudi
prenočišče. Najprej je temu namenu služila
hiša proštija.^^ V 19. stoletju pa so priredili
za romarje Puščavico. Včasih so romarji
prenočevali kar v cerkvi, cele družine so tu
spale in molile, vendar pa je grajska oblast
leta 1805 prepovedala prenočevanje v
cerkvi.K jezerski Materi so prihajali
nemški, italijanski, hrvaški in slovenski
romarji. Slovenski so prihajali večinoma po
farah in v procesijah, medtem ko so ostali pri-
hajali posamezno ali v manjših skupinah.
Navadno so prišli že proti večeru dan prej,
ostali na otoku ter celo noč prepevali svete
pesmi, zjutraj ob 4. uri so bili pri sv. maši,
potem so zopet odpotovali. V poročilu, ki ga
je leta 1626 poslala na škofov dvor komisija,
ki je imela nalog, pregledati in urediti gospo-
darstvo in upravo proštije ter blejskega gradu,
navaja kaplan Jurij Burnel, ki je prišel s
Tirolskega za kaplana k proštiji, da mu je
ljubljanski škof dovolil izpovedovati nemške
in laške romarje. To dovoljenje je bilo najbrž
vezano na osebo. Domači in hrvaški romarji
pa so se lahko izpovedovali pri sosednjih
cerkvah in duhovnikih.^'
Večinoma so na otok romali preprosti ljudje,
ki cerkvi niso mogli dati kaj več kot le majhne
zneske miloščine. Kljub temu pa je cerkev
zaradi velikega števila romarjev prišla do
znatnih vsot denarja.
187
Pesem Mariji Devici na Blejskem jezeru:
Marija Prečašena
Ti Kraljica Jezera,
Bodi noč in dan stavljena
Mad našega Boga!
Sredi med vodami zbrala
Sedež svetli si od kdaj.
Da nam milost skazovala,
V varstvu imela bi ta kraj.
O gospa nebes in zemlje
Mati Božje milosti,
Prosi Njega, ki odjemlje
Greh objokanih stvari !
Torej k Tebi, mila Mati!
Čolnič upno nas pelja,-
K Tebi čemo se podati,
Te častiti z dna srca.
Ti pojejo. Te častijo
Serca naše vsaki čas,
Z lin visocih Ti donijo
Zvonov glasi dolj med nas.
V logu slavček ti prepeva.
Ribica v vodi te slavi;
Vse stvarjenje naj^odmeva
Tvojo slavo večne dni!
O Marija naj bolj sveta.
Zvesta Mati vernikov,
Ti brez madeža spočeta.
Smili se nas grešnikov!
Vsi v bridkostih in
skušnjavah
K Tebi se zatekamo.
Vsi v nadlogah in težavah
Te pomoči prosimo!
Sprejmi mili rod gorenski
Pod obrambino perot;
Vari narod ves slovenski
Spon pregreh in teme zmot.
Sprosi Mati od Očeta
Vsim Slovanom vere dar,
In ko nam se smert obeta.
Ne zapusti nas nikar.
Jezerski Materi božji so večinoma darovali
platno, volno in olje. Begunjski graščaki so
morali dajati jezerski cerkvi cent olja na
leto.^-^ Altenburški (družina Zweickel)
graščaki pa so vsako leto darovali otoški
cerkvi po 50 funtov olja ali ustrezno vrednost
v denarju. To pa zato, ker so pri otoški cerkvi
uredili ustanovo - Zweickelovo ustanovo.
Darovi, ki jih je verno ljudstvo darovalo
cerkvi, so bili shranjeni v cerkveni zakladnici.
Hvaležni romarji so cerkvenemu
predstojništvu pošiljali tudi pisne zahvale.
Baronica Jožefina Stipssich-Steininger, sopro-
ga c.kr. feldmaršallajtnanta, pa je poslala 19.
februarja 1862 z Dunaja za cerkev oltarni prt
in roket ter pismo, v katerem se zahvaljuje
otoški Mariji za ozdravljenje dveh svojih
sinov hude bolezni. Za zdravje obeh je molila
v otoški cerkvi.^^
Marijina cerkev na otoku tudi danes spreje-
ma procesije in romarje - zasebnike, ki priha-
jajo molit, veliko pa je tudi izletnikov, ki jih
vabi znameniti blejski otok.
OPOMBE:
1. Zgodnja danica, Ljubljana 4.prosinca 1855, str.4
(glej tudi Linhart, Prešern, etc.). - 2. Zgodnja dani-
ca , Ljubljana 4.prosinca 1855, str. 4. - 3. Gornik
Franc, Zgodovina blejske župnije, Mohorjeva
družba, Celje 1990, str. 149.-4. Ljubljanski škofi-
jski arhiv, oddelek za blejsko župnijo. - 5.
Kimavec Frančišek, Bled nekdaj in sedaj, Založila
jezerska cerkev, Ljubljana 1908, str. 23. - 6.
Kimavec, o.e., str 26. - 7. Škofijski arhiv, fase. 30,
št. 2. Prim. Gruden, o.e., str. 68, op. 3. - 8.
Kimavec, o.e., str. 26. - 9. Gornik, o.e., str. 160. -
10. Gornik, o.e., str. 160. - 11. Gornik, o.e., str.
164. - 12. Lavtižar Jožef, Zgodovina župnij in
zvonovi v dekaniji Radolica, str. 67-69, Ljubljana
1897. - 13. Jožef II. (1741-1790): v desetih letih
vladanja je objavil več kot šesttisoč odlokov, ki
zadevajo cerkveno področje. Med drugim je
najprej omejil število redovnih novincev, nato pa
po letu 1781 razpustil vrsto samostanov, ki niso
bili neposredno vključeni v pastoralno, šolsko in
socialno delo. Premoženje ukinjenih samostanov je
strnil v verski sklad, ki je bil namenjen vzdrževan-
ju duhovnikov in podpori gospodarsko šibkih
župnij. Odločanje o zakonskih zadevah je prevzela
država, ki je pristojnost cerkvenih sodišč omejila
na izrazito notranje cerkvene zadeve. Leta 1783 je
Jožef II. razpustil večino bratovščin in njihovo
premoženje izročil verskemu skladu. Odpravil je
procesije, popoldanske ljudske pobožnosti, vrsto
praznikov in božjih poti in celo določil, koliko
sveč sme goreti na oltarju (povzeto po: Slovenci v
letu 1789, Dolinar France Martin, Cerkvene
razmere na slovenskem v obdobju pred francosko
revolucijo, str. 39-43, katalog z razstave, ki je bila
188
v Narodnem muzeju, v Ljubljani 1989). - 14.
Ilirske province (1809-1813), ki so ime dobile po
antičnih Ilirih so bile dežele (Koroška z Beljakom,
Goriška, Trst, Kranjska s Pazinsko grofijo, civilna
in vojna Hrvatska, beneška Istra, Dalmacija in
Dubrovnik), ki jih je leta 1809 Avstrija odstopila z
mirom v Schobrunnu Franciji. Do 1813 je bil
sedež provinc v Ljubljani nato pa v Trstu. Kratko
obdobje francoske vladavine v Ilirskih provincah
je bil poskus, da se modernizira uprava, sodstvo,
šolstvo in gospodarstvo. Kar zadeva odnose s
Cerkvijo, se Napoleonov sistem ni bistveno raz-
likoval od sistema Jožefa II. (povzeto po:
Napoleonove Ilirske province 1809-1814, Zwitter
Fran, Napoleonove Ilirske province, str. 25-36,
katalog z razstave v Narodnem muzeju, v Ljubljani
1964). - 15. Ljubljanski škofijski arhiv, oddelek za
blejsko župnijo, Novakov akt. - 16. Ljubljanski
škofijski arhiv, oddelek za blejsko župnijo. - 17.
Dolenc Jože, Slovenski romar, Mohorjeva družba,
Celje 1987, str. 225-226. - 18. Ljubljanski škofijs-
ki arhiv, oddelek za blejsko župnijo. - 19.
Ljubljanski škofijski arhiv, oddelek za blejsko
župnijo. - 20. Ljubljanski škofijski arhiv, oddelek
za blejsko župnijo. - 21. Mal dr. Josip, Cerkev na
blejskem otoku. Zbornik za umetnostno zgodovino
IV (1924), str. 148-153. - 22. Kimavec o.e., str.
31. - 23. Ljubljanski arhiv, oddelek za blejsko
župnijo. - 24. Arhiv Narodnega muzeja v
Ljubljani. - 25. Ljubljanski škofijski arhiv, odd-
elek za blejsko župnijo. - 26. Gornik, o.e., str. 169-
170. - 27. Ljubljanski škofijski arhiv, oddelek za
blejsko župnijo. - 28. Bled, župnijski arhiv. - 29.
Ljubljanski škofijski arhiv, oddelek za blejsko
župnijo. - 30. Gornik, o.e., str. 186.-31. Bled,
o.e. - 32. Bled, o.e. - 33. Bled, o.e. - 34. Bled, o.e.
- 35. Kuret Niko, Praznično leto Slovencev, II.,
Družina, Ljubljana 1989, str. 182 (Kuret je pesem
prevzel iz: Štrekelj Karel, Slovenske nasodne
pesmi L, st.290, str. 333-334, Ljubljana 1895-
1923. - 36. Škofijski arhiv, faseikel 30, št. 2 Prim.
Gruden, o.e., str. 68, op. 3. - 37. Kimavec, o.e., str.
27. - 38. Carman Frančišek, Božja pot Matere
božje na Blejskem jezeru, str. 9 - 10, Ljubljana
1896. - 39. Kimavec, o.e., str. 34. - 40. Bled, o.e.
- 41. Kimavec, o.e., str. 35. - 42. Bled, o.e. - 43.
Gornik, o.e., str. 174. - 44. Kimavee,o.c., str. 36. -
45. To obvezo so izpolnjevali do leta 1948. - 46.
Ljubljanski škofijski arhiv, oddelek za blejsko
župnijo. - 47. Ime čolnov s katerimi so prevažali
romarje do otoka in nazaj. Ime plitvice se je
uporabljalo v 19. stoletju, kakor tudi prej in kasne-
je. Danes se ti čolni imenujejo pletne. - 48. Mal
Josip, Cerkev na otoku in izsušitev Blejskega jez-
era. Dom in svet, 1917, str. 116-120. - 49. Iz listin
v arhivih vidimo, da so v 17. in 18. stoletju so
proštijo imenovali gostišče. - 50. Ljubljanski
škofijski arhiv, oddelek za blejsko župnijo,
Novakov protokol. - 51. Mal, Cerkev na otoku in
izsušitev Blejskega jezera. Dom in svet, 1917, str.
116-120. - 52. Zgodnja danica, Ljubljana 1. vino-
toka 1866, str. 223-224. - 53. Dolenc, o.e., str.
225-226. - 54. Bled, o.e. - 55. Bled, o.e.
189