ENTERED A8 SECOND CLASS MATTER OCTOBEJt n. 19'«-. AT POST OFFICE AT CHICAGO. IH._ UNDER THE ACT OF MAJtCH 3rd 1*79.
ŠTEV. (No.) 100.
Pogreb škofa Trobca.
prišli
Pogreb škofa Trobca se je vršil v pondelek, dne 19. decembra jako slovesno iz-St. Claudske škofijske cerkve na pokopališče v St. Stephens v Broclnvay, na slovensko pokopališče Sv. Štefana.
V nedeljo, 18. decembra so pri peljali njegovo truplo iz St. Stephen v škofijsko mesto St. Claud in ga tam položili na mrtvaški oder pred velikim oltarjem. Kako zelo je bil priljuben gospod škof v mestu St. Claudu se je pokazalo pri tej priliki. Vse mesto ga je sprejelo s tiho žalostjo. Potem je ležalo truplo v cerkvi in trume so prihajale in odhajale, da še enkrat vidijo onega moža, katerega so tako ljubili v njegovem dolgem delovanju med njimi. Videl si tukaj množice, ki so prišle in so s solzami v očeh pokro pile ranjkega dobrotnika, kajti sprejeli so od njega marsikako dobroto
In ne samo katoličani so temveč tudi drugoverci so pokazali ta dan, kako visoko so spoštovali tega velikega moža.
Pogrebni obredi so se vršili v pondelek zjutraj ob devetih. •
Že dolgo pred deveto uro je bila stolnica polna ljudstva, tako da so morali nekateri ostati zadaj ali celo zunaj.
Ob devetih se je razvrstila števil'? na duhovščina iz šole in za njo navzoči škofje in nadškof ?$t. Paulski v stolnico. Domači sedanji St. Claud-ski škof, Rt. Rev. Bush je opravil glavne obrede. Nekako nad 100 duhovnikov od blizu in daleč se je se-šlo v St. Claud, da skažejo zadnjo čast ljubljenemu škofu Trobcu. Slovenski duhovniki so se v jako obilnem številu udeležili pogreba. Iz Minnesota so bili skoraj vsi. Celo iz daljnega Illinoisa sta bila dva.
Po pogrebni sveti maši, katero je imel škof Bush je nastopil nadškof, Most Rev. Dovvling iz St. Paula, kamor spada škofija St. Claud, dolgoletni osebni prijatelj škofov in v krasnih besedah slikal življenje in delovanje škofa Trobca.
"Dragocena v QČeh Božjih je smrt njegovih svetih V' Te besede iz cerkvenih molitev si je vzel za predmet svojega govora. "Umrl je svetnik", je rekel. "Ko stojimo tu okrog mrtvaške krste tega riašega iskreno ljubljenega prijatelja škofa Trobca se zdi meni, kakor se zdi gotovo Vam vsem, ki ste poznali tega moža, da je umrl svetnik. Sicer sveta cerkev želi, da bi se pri pogrebih molčalo o življenju ranjkega, da bi se ga ne proslavljalo in ne hvalilo. Bogu, ki ga je k sebi poklical, pre-
CHICAGO* ILL.. PETEK, 23. DEC. 1921.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE,
DOLENJ-
IZVIRNI DOPIS IZ SKE.
Iz Dolenjskega, 17. nov. 1921.
Od kar je koncem oktobra padel prvi sneg in po suši zemljo namočil toliko, da so si ljudje mogli zo-rati za ozimno, je vreme postalo bolj zimsko. Sicer je večinoma skopnel tudi drugič zapadli sneg, a tempe-
je potem šel nazaj v domovino in je pripeljal seboj dijakov, med njimi tudi sedanjega starčeka Monsignor-ja Buha. Slikal je, koliko so slovenski misijonarji storili za civilizacijo Minnesote in kako veliko zaslug si pridobili, da je Minnesota toliko napredovala. Povedal je, kako se je hitro obljudila in kako se rastle^ško- ratura je ostala hladna. Ljudje so n- d
majo srečnih rok. Vedna pogajanja med radikalci in demokrati — ki so državni voz spravili v tako zagato da več ne morejo naprej. Druzega izhoda ni nego nove volitve v skup:
štino. A zdaj vladna večina zopet Jo^socialistični nazori o katoličan-
fije. Potrebovali so misijonarje med Indijanci in škofje delavcev za naseljence. Tako je nadškof St. Paulski poslal Monsignorja Buha domov v domovino, da naj mu
pripelje duhovnikov. Videl je, kako izvrstni in kako navdušeni in požrtvovalni so slovenski misijonarji, ki so do tedaj prišli sem. Želel si je še več takih. In tako je Monsignore Buh šel in res prepeljal dvanajst študentov, med njimi tudi škofa Trobca.
Govornik je dalje slikar njegovo delovanje najprej med Indijanci* in pozneje v krajih, kjer so sedaj štiri škofije. Želja škofa Trobca je bila, da bi bil ostal za stalno med Indi janci in tam šel za stopinjami ško fa Barage. Vendar njegovi predstoj niki so drugače odločili. Moral se je posvetiti delovanju med naseljenci Minnesote.
Vendar pri vsem svojem delovanju je škof Trobec ohranil svoj prvi apostolski duh. Živel je v veliki revščini in pomanjkanju dostikrat, kajti duhovske plače ni mogel dobivati. Tiho je deloval v krogu, kamor so ga predstojniki poslali.
Ko je umrl prvi St. Claudski škof, je bil Rev. Trobec, tedaj župnik v St. Paulu, izbran za naslednjika.
Toda obilne skrbi in obilne težave so ga začele motiti v njegovem hrepenenju po svetem življenju. Odložil je pred desetimi leti škofijsko upravo in šel v pokoj v slovensko naselbino, kjer je tudi umrl v duhu svetosti, umrl svete smrti, kakoršmo je bilo njegovo življenje.
"Zato nam danes ne teko solzo, ko stojimo ob tej rakvi. Zavidamo škofa Trobca, kajti vemo, da je u-mrl svete smrti. Njegova pričujoč-nost tukaj danes je samo krasna zadnja njegova pridiga, katero nam vsem škofom in duhovnikom in la-jikom govori: pridiga o svetosti življenja, da mora biti naše življenje sveto; ako hočemo, da bo tudi naša smrt sveta."
Po krasnem govoru so štirje škofje drug za drugim odpravili posebne molitve in slednjič še domaši škof Rt. Rev., Bush.
Takoj po cerkvenih obredih so položili krsto na mrtvaški voz in v dol
krog Vsesvetih pospravili tisto malo pridelkov, kar jih je ostalo. Ajda je ostala tako majhna, da so jo večinoma kar pukali, ker ni imel srp kaj zalotiti. Vendar pa je bilo zrnje dokaj jekleno. Repe in zelja pa ni bilo skoraj nič. Ker pridelani krompir rad gnjije in je turšica slabo obrodila, utegne na. spomlad nastati pomanjkanje. Edino dobra letina po Dolenjskem je vinska i po kolikosti i po kakovosti. Ker je ce-i na vinu že nad 20 kron liter, utegne kmet kaj prodati in si oskrbeti živeža. Za obleko mu ne bo preosta-jalo denarja, ker je vse neznansko drago.
Komisij proti draginji je dosti pri vladi in po mestih — a vsi na-sveti nič ne pomagajo, ker jo znajo izvozničarji in prekupci zmirom po svoje zasukati, da bogate, a ljudstvo trpi.
Kriva je tudi slaba valuta. Za zgled naj navedemo, kar se bo navadnemu človeku zdelo čudno, da je dne 14. novembra v, novomeški banki bila vrednost ameriškega zlata
manjša, nego vašega papirja. Ban- kar bi neslo Vasiču več milijonov kovec dolar je bil 250 kron, a desetADa je mogel višji policijski uradnik
dela tak nov volivni zakon, da bi sebi zavarovala mandate. O, ko bi se volilci vendar enkrat spametovali. in pod kap postavili vse koritarje in špekulante, ki se le igrajo z usodo narodov. Dokler ne pridejo krščanska načela do veljave, bo vse delo prazno. Z liberalnim kapitalističnim postopanjem se ljudstva tirajo v vedno večjo bedo.
O kralju Aleksandru * so vaši listi prinašali vesti, o katerih tu nismo nič vedeli. Da so bile izmišljene, priča njegov povratek iz Pariza v Belgrad dne 30. oktobra. Prisegel je na ustavo. *}
Slovenska ministra Dr. Kukovec in Pucelj sta sa naveličala klečeplaz-tva — in bosta izstopila.
Nepošten polkovnik. Naš vojni minister general Zečevič je poslal komisijo za nakupovanje vojnega gra diva na Dunaj. Tej komisiji je predsedoval polkovnik Vašič. Ker pa fi-nanč. minister iz gotovih razlogov ni zaupal tej komisiji, je poslal za njo na Dunaj nač elnika finančnega ministrtstva, nekoliko pozneje še pa tudi enega višjega policijskega u-radnika. Poslednjemu se je posrečilo zasačiti polkovnika Vašiča v trenutku, ko je ponujal nekemu agentu 100.000 dinarjev nagrade, ako zahteva za kupljeno blago višje cene,
pušča sveta cerkev sodbo. On ga gi vrstih avtomobilov je šel cel po-naj sodi. Samo v tihi žalosti zagre- greb proti 15 mil oddaljeni sloven-njena v črno mašno obleko kliče u-[ ski naselbini St. Stephens. Tam je smiljenje božje na dušo ranjkega čakala sprevoda pred cerkvijo šte-naj se je Bog usmili. Toda danes, jvilna množica ljudstva, pri tem pogrebu je pa drugače. Res Njegov nečak Very Rev. Dr. Severno, da je bil škof Trobec tudi liškar. profesor bogoslovja v St. slab človek, kakor vsak drugi. Ven- Paulu ga je sprejel v premstvu do-dar o njegovi smrti lahko rečemo, mačega župnika nečaka Rev. Johna kakor govori sveta crkev o smrti Trobca in drugega nečaka Rev. Jos. vseh svetnikov, da je bila dragoce- Trobca in cel sprevod je šel v slona v očeh božjih. Škof Trobec je vensko cerkev svetega Štefana. Tu sveto živel. Tiho in mirno je delo- je škof Bush odpravil "Libera" in val, kjer koli je bil. Komaj vidno je druge molitve in govoril poslovr-bilo njegovo delovanje, brez zuna- tveni govor. Videlo se mu je na o-njega šuma, vendar polno dobrih del bi*azu, kako je škof Bush ljubil svo-in polno čednosti."	|jega bivšega župnika, kajti škof
Potem je govornik posegel nazaj Bush ie iz župnije, kjer je škof Tro-v Vrste prvih naših piionirjev mi- bec deloval ^ "Kako mi je hudo, da sijonarjev od škofa Barage, kako ]e si je škof Trobec izvolil tukaj med on prišel iz Ljubljane sem v Ame- svojimi rojaki, da ga položimo k riko delat med Indijance in med nji- zadnjemu počitku. St. Claudčanje, mi razširjat kraljestvo božje. Kako * (Nadaljevanje na 3. strani.)

dolarski zlatnik pa po 150 K„ toraj manj vreden za sto kron vsak zlat dolar. Valuta vašega dolarja, ki je poskočila nad 400 kron, je že padla proti 200 kron. Denarne kupčije bi pač morale države sprorazumno u-rediti. Sploh potrebuje ves gospodarski sistem preureditve in novih smernic, ki bodo bolj odgovarjale sedanjim socijalnim potrebam. Morda bo tudi konferenca v Washing-tonu, sprožena po vašem predsedniku Hardingu, kaj upljivala za zboljšanje gospodarskega položaja po vsem svetu. Ako pa tajne pogodbe med velesilami še vedno goje imperialistične težnje (na pr. Anglija, Japonska) bo svet zopet prijadral do svetovne vojske. Zopet se bo v pest smejal-kapitalizem.
Naša država SHS. jadra v istem toku, kakor večina sedanjih modernih držav. Po sedanjih znakih soditi, je bo moderni kapitalizem zapre-del v svoje zanjke. Kriva pa je politika vodilnih krogov, ki so v nesrečnih stikih z drugimi državami. Pri pustolovščini razkralja Karola se je naša zunanja politika blamirala. Kar na svojo roko je začela mobilizirati proti Mažarski, ne da bi se bila preje sporazumela z malo antanto, ki je bila v istem položaju, pa tudi ne' z veliko antanto, od katere je pač odvisen naš nastop.
Istotako jo je Jugoslavija zaVozi-la z nastopom proti Albaniji. Tam doli so se ob meji bojevali — zdaj mora naša vojska nazaj. Tako hoče zveza narodov. In meje se bodo še le študirale na lici mesta. Taki nastopi stanejo denar. Zato pa finančni minister hsjd v London najemat posojila. In pod kakšnimi po-Efoji? Škandal za škandalom prihaja na dan. Listi pišejo, da je bil londonski generalni konzul posredovalec in baje primešetaril — za državo ~ pardon! ne! za se%— nad 200 milijonov kron.
Sedanji vladni mogočneži pač ni-
zasačiti polkovnika Vasiča s svoji mi nepoštenimi nameni, se je v sobi, kjer se je vršila kupna pogodba med Vasic em in agentom, skril v omaro. Na ta način je slišal ves med Vasičem in agentom. Polkovnik je bil takoj spravljen pod — ključ.
Izprememba socialističnih nazorov o katoličanstvu. Da se izpreminja-
stvu, je opaziti tudi na Nemškem. Podobno kakor na Laškem in povsod drugje so se socialistične stranke preverile, da so politične stranke, ispirirane po načelih katoliških v istini socialne in da je socialni napredek mogoč le s pomočjo katoliških načel. Socialni demokrat Heil-man je napisal: "Samo dve sili morete pomagati svetu: socializem in pa katolicizem, te dve, danes najvišji formi politike in vere, delujete pri obnovi kraljestva božjega na zemlji."—Doslej smo čuli dan na dan iz socialističnih ust čisto nekaj drugega. Socialisti so dosihmal brez-miselno ponavljali in pogrevali liberalne fraze o sovražnem "katolicizmu" do delavstva, o "srednjeveškem Rimu" i. t. d. Kakor je videti, se svet izpreminja. (Novi Čas, št. 257)
Boj proti veri. Svobodomiselci ki so dobili v državi vso oblast v roke, niso samo s tem zadovoljni, da izrabljajo državo v svoje osebne koristi, temveč se z vso resnostjo bore proti katoliški veri. Najbolj besni v tem boju so liberalci in njihovi po» magači samostojneži, ki so najbolj silili, da se sprejme svobodomiselna in proticerkvena ustava. Svobodomiselci boj proti Cerkvi previdno, toda smotreno in nevzdržno nadaljujejo. Gre čisto po francoskem vzorcu: polagoma je treba rušiti ka men za kamenom od katoliške Cerkve, dokler v našem narodu popolnoma ne izrinemo vere iz duš. Zlasti so se vrgli na šolo. Naj prvo so nastavili celo množico svobodomiselnih učiteljev, ter jih samo zato dobro plačali, da so ponižnejši hlapci in izvrševalci svobodomiselnih namenov. Potem so vpeljali brezver-sko sokolsko vzgojo, ki že rodi — posebno v Ljubljani svoje sadove: višji šolski svet sam mora sklepati o strogih odredbah proti razuzdanosti mladine, ki se vedno bolj širi. E-dini pomoček proti razuzdanosti mladine se zdi svobodomiselcem — policaj. Svobodomiselci pa si z divjaško sokolsko vzgojo sami v najhujši meri goje med. ljubljansko mladino razuzdanost, katero potem pobijajo s policaji.
"NAJPREJ ŠOLO, POTEM CERKEV!"
Tako je zaklical novi Baltimorski nadškof in naslednik kardinalavGi-bonsa, nadškof Curley pri svojem nagovoru pri ustoličen ju na novo nadškofijsko mesto. "Smo v času katoliških lajikov. Bili so časi, ko je celo delo za vero in cerkev slonelo samo na ramah katoliških duhovnikov. Danes je dan katoliških lajikov. Danes mora pa katoliško moštvo na dan, na branik svoje vere in cerkve, danes mora pa katoliško lajištvo sprejeti nase velik del bremena kot so-delavci in so-apo-stoli za katoliško stvar. Možje, da
pogovori	K k° morate vi "Stopiti
^nvnik V trencah za v obrambo svoje vere in cerkve, v obrambo duha Kristusovega, v obrambo katoliške vzgoje, v zahtevi katoliških pravic." Novi nadškof je posebno povdarjal, cfla bode krepko širil v svoji nad-škofiji društva: Najsvetejšega Imena, Kolumbovih vitezov, Cathoiijc Laymens Council and Council of Catholic Women.
Sedaj so slovenski svobodomiselci zopet šli za korak naprej. Višji šolski svet, v katerem sedi večina svobodomiselcev, je v svoji zadnii seji sklenil, da se odpraviio nedeljr ske^ šolske maše in verski pouk (Nadaljevanje na 3. strani)
AMERIŠKI SLOVENCI PODPL, RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO EDINO SE BORI ZA VAŠE INTERESE!
PODPIRAJTE MLADINSKE DO-_ MOVE.
YASV DENAR
bo doma najhitrejše, ako ga pošljete skozi naše podjetje.
Mi računamo po najcenejšem $ dnevnem kurzu istega dne, ko $ prejmemo od pošiljateljev de- g nar. .
Ob izidu te številke smo računali :
Za jugoslovanske krone:
500................$"
1,000........
5>ooo . . . ........
10,000........
Za italijanske lire: 50.............. .$ 2.75
100................. S-io
500 ......................
JO?? ' • * * ;............47.00
vse .posli Jat ve naslavljajte na:
"EDINOST", 184Q W. 22nd St., Chicago, IH.
■M
——

43LAKILO 8LOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DMLJLVXTVA
Iz jaha
V AMXKIXI
na
Slovenian Franciscan Press.
x«49 W.
St.
ADVERTISING RATTO ON APPLICATION
BL
Published Sami-W««kly by SLOVENIAN FRANCISCAN FATHERS, 1S49 W, s*ad St^ CHICAGO, ILL
Entered aa a*oond-clas« »natter Oc- II. 1919» at the p**t *£fic* at Chicago , Illinois, under tlie Act' of March 3, 1879.
Se grše
Springfield, 111. — Pri Sv. Barbari smo še precej pri življenju. V jeseni smo imeli lepo štirideset urno pobožnost, katero je z veliko spretnostjo in navdušenjem ter vspešno vodil veleč, gospod Joseph Judhič, župnik Hrvatske župnije v East Chicago, Ind. Pobožnosti so bile dobro obiskane in številko spovedi in sv. Obhajil je bilo povoljno, V nedeljo, dne 4. gfudna, smo obhajali god Sv. Barbare, naše patro-ne. Društvo Sv. Barbare štev. 74 je skupno pristopilo k sv. zakramentom. Udeležba je bila dokaj dobra. Pri večerni božji službi je v angle-
Da je Sakserjev list "Glas Naroda" nesramen list, to ve v Ameriki že vsakdo. Vsakdo tudi ve, ^la je podlejši, kakor vsak še bolj nesramen protiverski list in da je bolj kriv verskega odpada ameriških Slovencev od vere, kakor kateri drugi slovenskih listov.
Ko je prinesel med smešnicami podlo in bogokletno opazko glede Brezmadeženega Spočetja Device Marije, smo ga takoj okrcali po njego-jške™ jeziku izvrstno govoril sosed-vih umazanih prstih, s katerimi maže tudi ono, kar je najsvetejše vsakemu ]ni žuPnik veleč. g. Thomas Fennes-verriemu slovenskemu srcu. Da smo zadeli pravo, nam pričajo številnaSlovensko pridigo je imel do-odobravanja naših naročnikov, ker je tudi druge zabolelo. Vsega si vendar ne bomo dovolili. So tudi meje v naši potrpežljivosti.
Sedaj je prišel Sakser z odgovorom na ta naš protest in sicer na tako na novo pokrili sesterski samostan, ostuden način, da se mora gabiti vsakemu. Napadel je še bolj sveto ka-jšolo nekoliko popravili in tudi cer-
mači g. župnik Mazir.
Letošnjo jesen smo povečali in
toliško vero in smeši še drugo resnico, namreč nezmotlijvost sv. očeta Papeža. Toda celo to izvajanje njegovo pa je samo nov jasen dpkaze, da smo imeli prav, ko smo vedno trdili, da je Glas Naroda navadni proti-katoliški list. In sedaj ima vsakdo, ki je le še nekoliko dvomil o tem, jasen dokaz za to, da spada ta list med one liste, ki šo katolikom prepovedani.	'	*
Katoliški Slovencim iz tega odgovora sedaj jasno spoznavajo lahko:
1.	jda je Glas Naroda v resnici versko odpadniški list, ker taji verske resnice svete vere. Kdor taji, pa naj je to katolik, ali kak katoliški list, kaico versko resnico, je po naukih svete cerkev "Anathema sit!" t. j. "izobčen!'* To. da sebe primerja velikemu Strosmajerju, je samo smešno in kakor on o njem piše, je samo sramotna ignoranca resničnih dejstev."
2.	da so pisači tega lista strašanski nevedneži in ignorantje v katekizmu in je sramotno za njih profesorje veronauka, ako so imeli kak drugi red kedaj, kakor "ganzungenugend", popolno trojko.
3.	kako prav imamo mi, da se ne strašimo njegovih sramotno otroških izbruhov protikatoliškega fanatizma, v obliki raznih, strašno prismojenih opazk, katere piše v svojem listu in ki se že gnjusijo vsakemu.
4.	istim pa, ki bi še do danes ne vrjeli, da je Glas Naroda navaden protikatoliški list, pa navedemo te le stavke:
On piše; "Če bi ne bilo dotične papeževe bule (o brezmadežnem spo.-četju) bi imel "Skaza o onem svetopisemskem rojstvu (!) (brezmadežnem spočetji^) ravno take pojme kot so jih imeli katoličani, ki so hodili do 8. decembra 1854 po tem božjem svetu. (Opomba: Vsi so že tedaj verovali v to resnico, kakor verujemo mi po 1854. Kakor verujemo danes v Marijino vnebovzetje, če tudi ni še verska dogma.) Najlepše pride sedaj: Ko je bila dotična dogma sprejeta, je bil papeš še zmotljiv človek!
(Opozarjamo na njigove ignoranstvo glede bistva te dogme!)
Proti nezmotljivosti je bil odločno nastopil jugoslovanski vladika Strossmayer, ki je imel dvanajst ur trajajoči govor. Govor je bil prepričujoč, zmotljivost pri nekaterih kardinalih tako velika, da je bila dogma o nezmotljivosti sprejeta.
Dalje:
Iz Vatikana je prišlo že precej zmotljivih stvari.
Svet se spreminja. Pred par# sto leti so vrgli inkvizitorji Galileja v ječo, ker je fekel, da se zemlja vrti krog solnca
kev na novo pokrili. Ta teden se bode pričelo slikanje notranjščine cerkve. Neki dobrotnik izvan župnije bo sam plačal vse stroške slikanja kot božično darilo. Slovenci, ki so ostali zvesti veri svojih očetov in zvesti svojemu narodu, bodojtega daru nepopisno veseli. Ker je cerkev na novo pokrita in se bodo pri slikanju rabile oljnate barve, bode cerkev ostala čedna in prikupljiva mnogo let.
Za praznovanje božičnih praznikov se vršijo lepe priprave. Ginljiv bode prizor prvega Sv. Obhajila za tri odrasle spreobrnjence pri slovesni prvi sv. maši ob petih zjutraj. Izmed konvertitov, ki bodo slovesno sprejeti v naročje naše ljube matere sv. cerkve, sta dva moška in jed-na gospa. Izmed moških je jeden o-ženjen, jeden pa samski. Gospa je omožena že sedemnajst let in je članica najimenitnejših klubov v Springfieldu. Do sedaj je spadala k Lutrovski veri. Vest o njeni spreobrnitvi bode povzročila veliko senzacijo 'in the social circles' v Springfieldu. S takimi vzgledi ljubi Bog o-hranjuje sv. vero med našim narodom. Kako hodi ljubeznjivi Zveli-čar naš dobri pasTfr. za svojim? zgubljenimi ovčicami, jih kliče in. vabi na vse mogoče načine! Kakšne vzvišene vzglede jim postavlja pred oči, da bi verovali in tako sebe in
Eden njegovih naslednikov, zdi se mi, da je bil Pij X. je pa blago- je Qtr(>ke ^^ ^ ^^ ^^ 'slavijal zrakoplovca, ki je krožil nad Vatikanom. Ta blagoslov je lahko ^ MaJo je s,ovcngfcfh naseIbl-n dvojnega pomena: Rim se je bodisi moderniziral ah mu je pa zmanjkalo ikaterim bi ,jubi g dajal toIiko /
-mfcči in oblasti, da bi pošiljal pionirje modernega razvoja v ječo.
Prevedite te stavke v angleščino in jih predložite kateremukoli škofu. £a boste videli, kaj bo rekel.
RDEČA MANJŠINSKA VEČINA.
Proletarec piše: "J. S. (Jugoslovanska Socijalistiška Zveza, po domače slovenski socijalizem v Ameriki) vodi socialistično propagando med jugoslovanskim delavstvom v Ameriki. V kolikor je socijalistična ideja med njim napredovala, je zasluga te organizacije in njenega ča sopisja ter nikogar druzega. jugoslovanskega/ delavstva v Ameriki je veliki, njegova socijalistična organizacija je pa majhna. In vendar teh 700 sodrugov v J. S. Z. kontrolira javno življenje med našim delavstvom in ga bodo kontrolirali v bodoče."
Vse ameriške Slovence opozarjamo na to le izjavo "Proletarca". Sa mo 700 jih je, pa vendar kontrolirajo 600 tisoč delavcev?-----
Katoliški Slovenci, koliko je pa vas? Vas je samo 700? Pa ali kontrolirate javno naše življenje v A-
In ako ga ne, zakaj ne?---
Ko bi imeli socijalisti 96 protesi-jonalnih svojih voditeljev, kakor i-
Iožnosti za ohranitev sv. vere, kot jih dobivajo že deset let Springfield-ski Slovenci. S koliko vrnemo in sv. gorečnostjo sta delovala že prva dva župnika, veleč, gospoda Moder in Šaloven ! Kako se žrtvujejo že šest let nase sestre! Letos dve izrmed sester spita v pritličju šoTe! Dali ste svojo spalnico v samostanu otro-
Biwabik, Minn. — Prosim, g. u-rednik, ponatisnite še nekoliko poročila iz mesta Biwabik, kamor sem šel iz Gilberta, kjer sem se težko poslovil od ljubeznjivih in dobrih naših prijateljev in sotrudnikov. Mrs. Globokar na Biwabiku me je jako ljubeznjivo sprejela, kakor tudi Rev. J. Jerše. Zato se jima iz srca zahvaljujem. Vspeh je bil jako po vol jen tudi tukaj, kakor po vseh naselbinah, kjerkoli sem bil 2. decembra sem se poslovil in sem jo mahnil v Aurora, Minn., kamor sem dospel ob 11. uri. Vreme je bilo še dosti dobro, ker ni preveč zime, kakor je navadno po teh krajih. 'Takoj sem se napotil k Mrs. Smolič, k zastopnici. Tu me je Mr. Smolič prav ljubeznjivo sprejel s svojo soprogo in me pogostil, ker sem bil že res pokrepčila potreben. Popoldne sva pa takoj z Mr. Smo-ličem nastopila pot po naselbini in vsa obiskala naročnike in vse Slovence po Aurori. Naj omenim tudi Mr. Alexa. Smolnikar, ki je tudi bil pripravljen me spremljati po hišah in mi je tudi veliko pomagal do novih naročnikov. /Zato se mu iz srca lepo zahvaljujem, kakor tudi Mrs. Ana Viran-t, ki me je gostoljubno sprejela za prenočišče in tudi hrano, zato ji rečem Bog plačaj nji, kakor tudi vsem zgoraj o-menjenim, ki so mi pomagali in šli na roko za časa mojega bivanja v Aurora, Minn., kakor tudi onim v Biwabiku.
Delavske razmere so tukaj tudi bolj slabe. Večina delavcev tukaj je doma. Obeta se jim, da bodo po novem letu bolje delali. Ljudje živijo še dosti dobro, ker doma veliko pridelajo. Krompirja in šče-tincev se ne manjka aurorskfm Slovencem.
Leo Mladič, pot. zast.
majo katoliški Slovenci svojih duhovnikov, kaj mislite, kaj bi dose-: kom za šolsko sobo, ker ima šola
grli?---
^Zakaj med nami katoliškimi
Slovenci ni drugače?--j —
Zakaj nas komandira 700 zaslep-Ijenčkov? In da nas komandira, kdo more to tajiti? Kdo nam je vzel sv. Barbaro? Kdo nam je vzel Jugoslovansko? Kdo sega že po Kato*-liški jednoti? Kdo razbije vsak poskus združenja katolikov v eno skupino? Kdo okužuje celo del našega katoliškega časopisja, da" pozablja
na vse to? Od Vod ta vpljiv?--
Vsi, kateri- ste le malo zmožni peresa, pozivamo vas, da se o tem-le predmetu pismeno izrazite!
So zanimive stvari ta-le vprašanja'?! Niso morda posebno prijetna, toda so pa potrebna!
Dajmo jih začeti razmotrivati!
Poznane nevarnosti so vidni mejniki, ki varjejo človeka pred nevarnostjo.
* * *
Zakaj izkušnja ni v stanu učiti bedaka?
* * *
Ko človek sliši govoriti nekatere ljudi, se čudi, da morejo nositi tako male klobuke, kot jih nosijo.
samo dve sobi. Sestre često same pometajo šolo in cerkev, ker naši ljudje "nimajo časa", "otroke pa pošiljajo v šolo za učenje in ne za pometanje." Sestre imajo državne skušnje, kakor učiteljice v javnih šolah, večinoma za to, da bi našim ljudem odprle oči, ,da so ravno tako zmožne učiti otroke Slovencev, kakor brezverske učiteljice publič-nih šol.
Med našimi slovenskimi orliči se je v zadnjem času začelo živahno gibanje. Slovenski župniji gre čast, da je imela že pred dvema letoma prvo "trupo" katoliških orličev v celi škofiji. Nekateri slovenski "voditelji" so po enoletnem obstanku trupo slovenskih orličev razbili, a sedaj je na novo oživljena pod Scout ma-strom, ki ni Slovenec. Slovenci so zmiraj bolj zadovoljni, ako klanjajo svoj tilnik tujcu. Sicer pa še se često moramo čuditi, ako se tujec hoče zastonj z nami pečati, ker smo tako "kšajt" in modri.
Francis S. Mažir.
Soudan, Minn. — Dospevši v Soudan 12. dec. oglasil sem se najprej pri Mr. Fr. Loushinxr, kjer sem bil prav z veseljem sprejet. Takoj popoldan sem se napotil v spremstvu Mrs. Loushin po naselbini, da sva obiskala nasefbino. Vspeh sva imela jako dober. Tukaj je jako dobro ljudstvo, ki se jako gostoljubni in kaj radi postrež-jo z dobro kapljico in tudi klobase prav dobro diše. Prav iskreno se zahvaljujem Mrs. Jož. Oblak za dobro postrežbo in dobre Jclobase, ki so bile v resnici okusne. Enako seveda v prvi vrsti Mrs. Loushin za njen trud in n j enoj postrežbo. Snega je precej zapadlo, in še vedno pada. Z delom gre bolj počasi ker le na pol meseca delajo. Naselbina v Soudan jako dobro napreduje in so jako mirni in dobri ljudje. Rev. J. Ferjančiča, svojega župnika, imajo ljudje jako radi. Vsem skupaj prav iskrena zahvala. — Sedaj moram pa proti domu.
Leo Mladič, potov. zast.
drvi z naglico neki avtomobil od za,-daj in nesrečni Frank pride ravno pod kolesa. Brezsrčni voznik se za to ne zmeni in ga rine še 15 korakov naprej in še z večjo naglico odide. Za njim vožeči vidi nesrečo, se hitro ustavi in ga odpelje v bolnišnico Sv. Aleša, kjer je po 4 dnevih groznih muk umrl. Rajnki je bil neože-njen, star 28 let. Zapušča dva brata in eno sestro ter že staro mater udovo, koji je bil edina podpora.
—	Dne 3. decembra je pa mirno v Gospodu zaspal dobro poznani rojak Ignacij Baznik. Mučila ga je skoraj leto sušica. »Rajnki Ignacij je dolgo vrsto let vodil gostilniško o-brt na Aetna Rd. Mislil si je, da bo sedaj v miru živel in se je preselil v prijazno naselbino Bedford. Toda On, ki ve naše misl? in želje, je drugače ukrenil. Rajnki zapušča žalujočo udovo ter dve nečakinji. Doma je bil iz Sent Jerneja. V Ameriki je bival 19 let. Bil je član štirih podpornih društev, ki so mu priredila krasno zadnjo pot k počitku.
—	Dne 10. decembra smo pa izročili materi zemeljske ostanke rojaka Johna Perše, stanujočega v okolici Woodland. Pokojnik je bil star 54 let ter je bil v Ameriki 3 let. Zapušča žalujočo udovo ter več sorodnikov. Sveti jima večna luč!
—	Da se pa žalost utolaži in zopet posije solnce lepše bodočnosti, obeta naše neumorno pevsko društvo "Zvon" prirediti na sv. večer prekrasno igro "Sveti večer mojstra Križmana/' Igra je povzeta iz življenja gorskega kmeta v stari domovini. V ti igri se bodemo podali za par uric v duhu v staro domovino med svoje domače, kako smo v časih v svoji mladosti sedeli okoli mize in delali jaslice. Smem rečir kdor bo ta igro zamudil, mu bo žal celo življenje. Začetek igre bo ob pol osmih zvečer v Slov. Narodnem domu na 80. cesti. Ker bo čisti preostanek v korist Slovenskemu Narodnemu Domu se pričakuje od občinstva da napolni dvorano, do zadnjega kotička.
Ker se je moj dopis že močno zavlekel, naj končam. Ob priliki kaj več.
Pozdrav vsem slovenskim Slovencem in Slovenkam širom Amerike in vesele božične praznike ter srečno in zdravo novo leto 1922.
J. Resnik.
Newburg, Cleveland, Ohio. — Bela žena smrt je kruto zagospodarila v naši naselbini. Prvi je postal nje na žrtev Frank Arko. Omenjeni je šel dne 20. novembra s svojimi prijatelji po Union cesti nekako ob 10 uri zvečer. Na križišču je hotel iti preko v ceste. V tistem času pa pri-
CHICAŠKE NOVICE.
— Naši mladeniči Holy Name Junior kluba so sklenili, da bodo priredili 15. januarja, tretjo nedeljo zvečer posebni zabavni večer, takozva-ni Father's night — Očetovski večer. Za ta večer bomo imeli tudi tujega govornika. Fantje se pridno posvetujejo, kaj bi naredili, da bi naredili večje veselje svojim očetom in jim pokazali, da hočejo iti za njimi po poti, katero jim kažejo s svojimi nauki in zgledom.
CHICAŠKI SLOVENCI!
Pridite v pondeljek ob treh popoldne in ob osmih zvečer v cerkveno dvorano na božično prireditev!
— Skozi Chicago sta se peljala
Rev. John Oman in Dr. J. Seliškar iz CJevelanda, ko sta šla na pogreb škofa Trobca kamor se je odpeljal tudi naš gospod župnik.
— Mr. Leo Mladič, naš potovalni zastopnik se je vrnil s skoraj dva-mesečnega potovanja vesel in zdrav domov. Z vspehom je zadovoljen on in naši listi.
M
■s
a &
&
V JANUARJEYI


številki "Edinosti** bomo začeli priobčevati kraser ir. jakc zanimiv članek, katerega je spisal za "Edinost** v Ameriko došli Rev. J. Trunk, sloveči pisatelj knjige "Amerika in Amerikanci", in po vsej Ameriki dobro poznani gospod, ker je že dvakrat prepotoval skoraj vso Ameriko in obiskal vse naselbine.
Spis je skrajno zanimiv. Rojaki, naročite se na "Edinost**, da boste čitali ta spis.
g*
r r r tr
r gr r

_Mrs. J* Habjan, doma iz Škofj
"Loke, je nenadoma zbolela in bila odpeljana v bolnišnico Sv. Antona, "kjer se bo najbrže morala podvreči težki operaciji. Želimo ji skorajšne-ga zdravja.
_ Naši otroci bodo priredili meseca februarja posebno šolsko zabavo.
POGREB ŠKOFA TROBCA.
(Nadaljevanje z i strani.)
posebno jaz, bi želeli imeti telesne -ostanke tega ljubljenega moža blizu sebe. Vendar sam si je izbral tako in njegova želja je nam vsem za poved." Povedal je, kako si je želel škof Trobec, da bi se zanj veliko molilo, ko bo umrl. Kako je še nekoliko dni pred smrtjo naročal svo jemu nečalcu župniku Rev. John Trobcu, naj skrbi, da se bo zanj toliko in toliko sv. maš bralo. ^Zato je škof Bush opominjal navzoče, naj se ga spominjajo vsi njegovi prijatelji v molitvah.
Za škofofm Bushom je pa imel govor v slovenščini še Rev. Dr. Se-
liškar." Molimo vedno, da bi nas
»i '
Bog obvaroval nagle in neprevidne Smrti. Vendar vemo, koliko sluča1-jeV imamo naglih smrti med svojimi znanci. Tudi pokojni škof Trobec je umrl nagle smrti. Vendar'ali je pa bila njegova smrt neprevidena? Ne! Njegovo življenje je bila sama priprava na smrt. Zato je sveto živel. Posebno zadnja leta, kako se je zvesto pripravljal, kako je živel samo tej veliki misli, da bi se dobro ' za smrt pripravil! Ne, smrt škofa Trobca je bila res nagla, vendar ne neprevidena, temveč dobro pripravljena. Kako lep nauk za nas," je rekel gospod govornik, "da tudi mi živimo sveto življenje, da bomo vedno pripravljeni, naj nas Bog pokliče kadar koli hoče.
* Nato se je razvrstil sprevod na pokopališče, ki je takoj poleg cerkve. Tam sredi pokopališča je bil skopan grob in tam smo položili k večnemu počitku tega velikega našega moža, na katerega je ponosna sveta katol. cerkev, so ponosni katoli-r ki, posebno smo pa ponosni mi, a-meriški Slovenci.
Po končanih molitvah je zbor slovenskih duhovnikov pod vodstvo Rev. J. Missia, profesorja St. Paul skega semenišča in slovečega pevca, zapel dve žalostinki, ki sta privabili solze v oči vseh navzočih.
Ko smo še enkrat pokropili krsto našega blagega škofa Trobca in nam je še ena solza kanila na njegov grob, solza hvaležnosti, smo odšli žalostnega srca s pokopališča.
Tako je umrl svetniške smrti naš zadnji .slovenski škof v Ameriki in eden izmed največjih naših slovenskih duhovnikov pijonirjev, ki so toliko storili za Boga in za človeštvo, ki so tako počastili naše slovensko ime v Ameriški javnosti, da smo lahko ponosni nanje \rsi Slovenci.
Naše tiskovno podjetje izgublja s škofom Trobcem silno veliko. Solze So se nam porosile, ko se je oglasil sredi popoldne 15. decembra veliki zvon svetega Štefana v Chicage in naznanil rojakom njegovo smrt. Pretreslo nas je in si nismo mogli tega razložiti, kajti ravno prejšni dan 14. decembra smo še dobili tri pisma od njega.
Eno se glasi:
"Prečastiti gospod župnik: —
prav srečno novo leto 1922, ki bo kmalu tukaj. Tudi mi, jaz in moje sestre, smo Vam hoteli danes pisati, pa ste nas prehiteli. Posebno Vam želimo obilo vspeha pri Vašem težkem in požrtvovalnem delu za slovenski narod v Ameriki, za katerega se toliko trudite in toliko žrtvujete. Naj Vas Marija blagoslavlja in podpira, ,da bi vstrajali vkljub vsemu nasprotovanju in težavam, kajti dobro delo vršite, za katero Vam bo Marija in Bog plačnik! Ker je danes ravno praznik preč. Device Marije Brezmadeža spočete, pri-denem podobico Marijino in malo darilce $5.00. Prav rad bi Vam več poslal, kpr vem, da potrebujete in zaslužite naše podpore, pa moja penzija ima po vojski toliko potov, da ne more vsem kai. Žal mi je, da ste radi slabih časov tudi Vi prizadeti, pa saj imajo dru*-gi tudi sitnosti in težave. Naši kmetje se pritožujejo, da ne dobijo več za svojo živino skoraj nič, kar pa morajo sami kupiti je pa drago in tudi davki so velikiJ Bog daj, da bi bilo leto 1922 bolj srečno, kakor je bilo 1921. Z Bogom!
Vaš udani Vam prijatelj
James Trobec." V tretjem pismu nam je poslal nekoliko denarja, da smo zanj poslali v sta i kraj.
Od kar naše podjetje stoji, je bil škoff Trobec vedno naš zagovornik in dobrotnik. Ko smo bili napadani, nam je večkrat pisal in nas bodril naj vstrajamo. Večkrat nam je ponovil besede: "Niso najslabše hruške, na katere ose sedajo!"
Finančno nam je pomagal, kjer je mogel. Še pred nekoliko meseci nam je poslal dar $25.00.
Tako žalujemo posebno mi in smo zelo prizadeti s smrtjo tega blagega moža.
Vsem rojakom ga pa prav toplo priporočamo v molitev.
R. I. P.
JUGOSLOVANSKE NOVICE.
(Nadaljevanje z 1 strani.) tiste otroke, za katere to zahtevajo stariši. Ta sklep pa še mora potrditi višja šolska oblast, torej ministrstvo.
Dr. Korošec je takoj poslal na ministerstvo prosvete oster protest, v katerem je dokazal, to je sklep višjega šolskega sveta docela nepo-staven in zahteva, da se zato ne potrdi.
Katoliško ljudstvo pa opozarjamo, da se resno pripravi na odločilen boj, ki ga bo v primernem tre-notku na celi črti treba začeti proti svobodOmiselnemii divjaštvu in za versko šolo. V ta namen naj se po vseh naših društvih in sestankih vr-še temeljita predavanja o šolskem vprašanju in pravicah starišev in Cerkve do vzgoje, o groznih posledicah brezverske vzgoje za otroke in sta-riše. (Domoljub št. 47.)
za Božič od mojih sestra. Vosi mo Vam. vsi vesele praznike in veselo novo leto 1922.
Vaš udani Vam
James Trobec.
g,—Pred par dnevi sem pisal in omenil, da Ana Prosen, Ločna, ne dobiva "Ave Maria." Drugo, prejšne, pisano 8. decembra se pa glasi:
"Prečastiti gospod župnik!
Lepa hvala za krasno podobo z vošilom za Božič in Novo leto. Tudi jaz in moje sestre Vam vse-
A
"EDINOST'*
Za Društvo za mladinske domove": Dr. Srečko Zamjen, tajnik, 450 Pine St., Bridgeport, Conn.
Kmetsko jezikoslovje. Kmet vpraša kmeta, kak razloček je med prej in sedaj. Ta mu odgovori: Razloček ni ravno velik; prej smo še mislili, da izvira izraz "davek" od besede "daviti", zdaj smo pa prišli na to, da izhaja od besede ''daviti." Vse drugo je ostalo pri starem.
DOBA MIRU.
Mi- živimo pravkar v veliki dobi miru. Mir med Anglijo in Irsko je pred našimi očmi in sporazum štirih svetovnih velesil se je pravkai zaključil v Washingtonu, ki pomeni mir v Tihem morju in razorožitev na morju. Zakaj si ne bi naredili tudi trajnega miru z vašim želodcem? Ako si izčistite svoj želodec in potem istega držite čistega z Triner-jevim grenkim vinom, nobena želodčna bolezen vas ne bo nadlegovala, ( čutili se boste krepkega in močnega. Mr. John Skrdla nam je pisal iz Wilber, Neb., dne 3. dec.: "Jaz verujem v Trinerjevo grenko vino. Ono prenese vsako poizkušnjo." In Mr. Joseph C. Bielinski nam piše iz Ituna, Sask., dne 28. nov.: "S hvaležnostjo moram reči, da ne bom od-sedaj nikdar več brez Trinerjevega grenkega vina." Vaš drugist ali le karnar ima sedaj polno zalogo Tri-nerjevih zdravil. In ako si želite Tri-nerjev stenski Kolendar za 1922, "The Pionners", pošljite nam 10 centov za pokritje poštnih stroškov na naslov: Joseph Triner Company, 1333-45 So. Ashland ave., Chicago, Illinois.
=
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI ODVETNIK Dve Pisarne: v Slo. Chicago in v Chicago.
Naslov pisarne v So. Chicagi: 9306 Commercial Avenue.
Telephone: So. Chicago 0599.
Uradujemo na So. La Salle St Soba: 1101-19.
Telephone: Central 8610.
Za sestanek se ^obrnite telefonično na So. Chicago 0599.
W. F. KOMPARE
SLOVENSKI NOTAR
Prodaja zemljišča. Zavaruje hiše pohištvo in druge stvari proti ognju. Prodaja parobrodne listke in pošilja denar v staro domovino.
9206 Commercial Ave.,	So. Chicago, 111.
Phone: So. Chicago 0599.'
4
i
t 4
Kb***************************
M: FRANK TOMAŽICH
SLOVENSKI GROCERIST -
Priporočam svojo dobro urejeno grocerijo V zalogi imam najboljše salatno olje in pristno ajdovo moko. Ker smo Slovenci prijatelji dobre potice naznanjam cen j. gospodinjam, da sem se preskerbel z vsem potrebnim "materijalom." Pridite in še prepričajte!
1858 W. 22nd Street	Chicago, 111.
Phone: Canal 2910.
* * + * *
* *
4» *
* ♦ * *
y 4? 4? ft	^ 4? 4? 4? 4? 4^ 4^ 4^.4? 4? 4? 4^ 4? ft
HARMONIKE!
Izdelujem in popravljam vsakovrstne harmonike, bodisi kranjskega ali nemškega tipa. Vsa dela izvršujem zanesljivo in točno, po najnižjih cenah.
Istotako izvršujem tudi krasne ol-tarčke za ▼ sobe, ki se jih lahko a
električno svetljavo razsvetlji.
Se priporočam rojakom ši rom Amerike.
ANTON BOHTE, 3626 E. 82nd St, Cleveland. O.
«1» *
* * + * * + *
FIDELITY ELECTRIC COMPANY
Frank S-honta, lastnik. Vaši domovi bojo postali moderni, ako izročite nam v iste napeljavo električne razsvetljave. Mi jamčimo dobro delo za nizko ce-• no. Obiščite našo trgovino in ogrlejte razne stanovanjske opreme. Prodajamo tudi pralne stroje, gladilnike, štedilnike, itd. Vsakemu, ki nas priporoči svojemu znancu za napeljavo električne razsvetljave damo $5.00 nagrade.
Plačuje se v gotovini ali pa na lahke obroke.
2049 West 22nd Street,	Phone: Canal 5190.
+ * ♦
PROŠNJA VSEM DRUŠTVOM.
Te dni smo razposlali na vsa slo-veska društva v Ameriki dve okrožnice, ki pojasnjujeta obupen položaj povojne mladine v stari domovini in pa plemenito rešilno akcijo, ki jo je započelo "Društvo za mladinske domove v Ljubljani", da reši o dvanajsti uri, kar se še da rešiti. Ker nismo imeli naslovov z zadnjimi popravki, kako društvo morda ni pre-
( jelo naših okrožnic in nabiralnih Pridenem^ tukaj majhno darilce j ^. naj nam tQ bla^ohotno opr^sti
in se vseeno velikodušno odzove naši prošnji in odglasuje po svojih mo-čeli kar najobilnejši božični dar de-ci v stari domovini!
Društva, usmilite se uboge, moralno in materielno osirotele slovenske dece! To je kri vaše krvi. V trpljenju in nesreči se izkaže prava ljuba v!!
Predsedniki in odborniki, organizirajte v naselbini večjo pomožno in nabiralno akcijo!
Sorojaki, odtrgajte si za sveti Božič malo svoto, da jo poklonite trga najboljšega vošimo za dušo in peči mladini! Božični dar bo vam telo, obilno milosti in blagoslova,j samim vrnjem s stokratnim blago-veselih božičnih praznikov ter slovom!	.
SLAVNEMU OBČINSTVU
naznanjam, da popravljam in napeljujem vedne in pli-nove cevi, kakor tudi izvršujem vsa dela, ki spadajo v plumbarsko stroko. — Pred vsem si zapomnite, da jaz izvršujem vsa dela najbolj&e in za najnižjo ceno.
Nadar potrebujete naše pomoči, pokličite nas po telefonu, ali pa če pridete osebno na:
JAMES A. JAN DOS, 2042 W. 22nd St, near Hoyne Ave.,	Chicago, I1L
Tel.: Canal 4108.
Novo pesmarico,
* Slovenskim cerkvenim zborom, kakor tudi slovenskim g? ^ farnim šolam in vsem ljubiteljem slovenske narodne cerkve- j?" ne pesmi sporočamo, da imamo v zalogi veliko
& &
A
A &
JA A A A A A •či A A A A A
£f tr sr
katero je izdal Mr. Matej Holmar, organist cerkve sv. Vida v mi Clevelandu, eden izmed najboljših naših nvuzikov v Ameriki
pod naslovom
SLAVA BOGU.
V tej zbirki je izdajatelj izbral 251 najlepših slovenskih cerkvenih pesmi za razne dobe cerkvenega leta in za razne cerkvene praznike in druge cerkvene potrebe. jZa navadne lase cerkvene zbore ni treba nobenih druzih pesmaric ali knjig ali not za veliko let, ako imajo to knjigo. Za vsako potrebo imajo na izbiro dovolj pesmi v tej pesmarici.
Naroča se pri nas in stane $2.00 vezana.
KNJIGARNA AVE MARIA
1849 W. 22 Street
Chicago, IU.

r
sr p*
p* p*
r


D i H o s r
"E, no, svoje jezdece!" pojasni mož in zmiga z rameni.
Pavel pogleda žalostno in sočutno Benigno, ki je bila bleda kakor zid, vendar si ni upala nič reči. Zdelo se je, kakor da bi sploh ne razumela ničesar, kar je videla in kar se je okrog nje godilo in govorilo.
''Povej, nam še kaj o posebnostih te nenavadne živali", pfosi Pavel.
Mojster", pravi Dionizij, "ali ni to morebiti oni zloglasni —"
"To je sloveči, zloglasni Sejan! Dosedaj edini zastopnik svojega plemena," prehiti ga nadzornik. "Vaši taurijski konji so le mačke in legij-
ski konji kozli proti temu. On je pravi naslednik Sejanov, še celo prekosi ga."
"Zakaj pa je postal pregovor: 'Ta ali oni ima Sejana\ ako koga posebno zasleduje nesreča?"
"To, plemeniti gospod, ima svoj važen vzrok, čeravno hoče naš milostni cezar dokazati ravno nasprotno. Ob času državljanskih vojsk — predno je še napočil solnčni dan miru, ki nam ga je naklonil božanski Avgust — ni imel v celi republiki nihče boljšega konja, kakor vitez Gnej Sej, po katerem ima konj tudi svoje ime. Ta žival je imela res izredne lastnosti. Bil je to nenavadno velik žrebec, ki ni trpel na sebi nobenega jezdeca. Le malokateri ~se je mogel ponašati, da je sedel nekaznovan na njegovem hrbtu. Vedno eno in isto: Najprej je vrgel moža na tla, — potem ga je pa požrl. — In ne samo to. Ako je mož sedel pretrdno v sedlu, pa ga ni mogel z svojimi navadnimi skoki in brcanjem spraviti na tla, mu je ostalo še zadnje, a zanesljivo sredstvo. Ali ste že opazovali nenavadno dolg in vitek vrat tega njegovega vnuka? — Obrnil je svojo glavo nazaj, kakor kača in široka skoraj štirioglata glava z velikimi zlobnimi očmi je gledala jezdecu v obraz, stisnil je ušesa, zarezal se je takorekoč z svojimjstrašnim zobovjem in začel grizti, vleči in obdelavati golenjak, dokler ni padel jezdec hote, ali nehote z njega. Kar je bilo pa potem, je bilo vedno grozno gledati. Predno je še nesrečnež prišel do tal, že je ostala ena roka odtrgana in krvaveča med njegovimi zobmi. To ie obdelaval kakor strugar kos lesa. Potem je zver zagrabila jezdečevo gla vo. Črepinja je počila, kakor orehova lupina med prsti in polizala je možgane. Potem je pa skakala z sprednjima nogama po njem, da v krat kem niste več vedeli, kaj imate pred seboj. — A ta njegov vnuk ga prekosi ne samo v moči in velikosti, ampak tudi v lepoti in divjosti. Tiberij cezar je sedaj njegov srečni posestnik."
"Njegov srečni posestnik! — To bi bil poprej opis demona, kakor pa konja", pravi Dionizij z glavo majaje. "Vendar nam pa še nisi pojasnil pregovora."
Ni še končal teh besedi, ko Benigna na mah spozna vso grozo resnice. Z sklenjenima rokama je padla pred nadzornika in zastokala: 4'To pošast naj jaha Klavdij ! Saj bo to njegova smrt!" Lepo obličje je nakazil smrtni strah in mrzel pot ji je stopil na čelo.. "Recite vendar, da ne — to ni mogoče!" — zaklicala je jecljaje.
Nadzornik jo milovaje pogleda in se obrne kakor v zadregi proč. A ta edini pogled je zadostoval, da jo je oropal vsega upanja, da bi se mogla ta strašna obsodba preklicati, ali vsaj ublažiti.. Strašni Tiberij, njegovo pismo, njegov poziv, njegova peklenska okrutnost se ji je v tem trenutku pokazala v pravi luči in — on je ukazal. — Kateri norec bi se mogel te mu upreti?
V tihem obupu bi bila padla nezavestna na tla, da je nista ujela vitez in zaročnik in jo nesla na bližnjo klop ob steni, kjer se je Klavdij zastonj prizadeval, da bi jo spravil k zavesti.
Nenavadne misli so se začele porajati v Pavlovi glavi.. Z nežnim sočutjem je opazoval nezavestno deklico in mislil na Agato, ki gotovo ne bo pri strašni vesti manj vznemirjena in prestrašena kakor Benigna. Pot tem pristopi zopet k prijatelju in nadgledniku.
"Ni sicer gotovo", pravi zadnji, "vendar pravijo, da je Sejan hranil svojega konja s človeškim mesom. Gotovo je le eno, da si je ž njim pridobil toliko slave, — toliko v resnici, da ga je to stalo življenje. Mark Antonij je zahlepel po tem čudovitem konju. — Skoraj gotovo bi ga bil rad podaril egiptovski kraljici. Izmislil si je nekako obtožbo proti vitezu in glej ! nekega dne je Gnej Sej izginil. A konja vendar ni dobil triumvir. Sej je moral nekaj slutiti in en ali dva dni poprej je prodal svoj zaklad Dolabeli. namestniku Julija Cezarja, ki je plačal zanj okroglih stoti-soč sestercijev. Od tega časa je propadal Dolabela vedno bolj tako, da je pozneje izvršil samomor. Konj je prišel sedaj v last Kasija, ki ga je jezdil v bitki pri Filipih. Znano pa vam je, plemeniti gospod, na kakšen surov način je izgubil ne samo bitko, ampak tudi svoje življenje, ali z samomorom ali po roki svojega sužnja Pindarja."
"Surov je bil le način", pravi Atenjan mirno.
"Zdaj še le se je izpolnila vroča želja triumvira. Antonij je zaplenil Sejana. Ali najbrž v svojo nesrečo. Komaj je bil posestnik konja, že se je bližal kontne njegove slave in življenja njegovega, Znano vam je, kaj ga je doletelo v Aleksandriji in po kakšnem sredstvu je segla lepa in sple-tek polno Kleopatra, da bi se odtegnila slavnostnemu sprevodu v Rimu — mislim seveda v nasprotnem smislu. Od štirih posestnikov Sejana, ki so ga imeli le par let, je bil eden umorjen, drugi so se pa usmrtili sami "
Ko je to povedal, se je priklonil in stopil k sužnjem pri mizi.
XIII.
Med tem je Benigna zopet odprla oči. Pavel je spregovoril ž njo nekoliko tolažilnih besedi. Potem se je pa pogovarjala tiho in plašno se oziraje z Klavdijem.
"Sedaj je vrsta na meni", pravi suženj z stoično vdanostjo. *'Pri pri-hodnih igrah bo zadela ista osoda drugega." Sužnji so delali molče pod strogim nadzorstvom nadzornika. Oba t\ijca sta stala zamišljeni pri ■ oknu.
"Ti si v veliki milosti pri cesarju, moj dobri rojak", pravi Pavel tiho. "Kaj praviš, ako bi celo stvar razodel Avgustu,* ali se mu morda ne bi to početje gabilo in bi preprečil cezarjev okrutni načrt?"
"Za sužnja? — Nemogoče!" odgovori duhoviti Atenjan in žalostno odmaje z glavo. "Če cesar ne more zločinstvom Vedija Polija k okom priti, koliko manj v tem slučaju. Da, celo tedaj bi bilo težko, ako bi mu to zakon dovolil, ker suženj je popolnoma last gospodarjeva, — brez volje in pravice, kakor vol. Celo če bi mi se posrečilo, da bi spregovoril s Cezarjem kako besedo o tem, nimamo pričakovati nobenega vspeha, pač pa še večje nasprotovanje in zahrbtnost. Kaj jim mari za srečo ali nesrečo sužnja, tistim mmreč. ki nam moškim sicer priznavajo dušo, ženskim jo
pa odrekujejo. So žene, so ki dale svetu najjasnejši protidokaz, žene, ki imajo popolnoma moški značaj z vsemi čednostmi in strastmi, ki so si osvojile občudovanja vredno, da neverjetno oblast. To je/pa manj pripisovati njihovim lastnim prirojenim vrlinam, kakor svojstvom njihovega rojstva, rodu in vzgoje — svojstvom, ki so nepreračunljiva, ki niso odvisna od ljudi, ampak jih more dati le Bog. Vendar, kam si me zapeljal! — Če me vse ne vara, se mi zdif*cla bi bil poskus rešiti življenje tega sužnja zanj toliko gotovejši in strašnejši pogin. Nikdar ni trop tesalskih psov bolj lakomen in požrešen, kakor če jim hočeš iztrgati vjeti plen."
Namišljeno, rekel bi, z neko versko priprostostjo je poslušal mladi vitez te besede. Ozrl se je na zaročenca. Dolgo časa je počival njegov pogled na njima. Kakor zlomljena cvetica je slonela Benigna na steni. V zdvojeni otopelosti je molče sedel Klavdij poleg nje.
KOSMACH
' i8°4 W. 22nd St., Chicago, I1L
Rojakom se priporočam pri nakupi raznih
BARV, VARNIŠEV, ŽELE2JA KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Prevzamem barvanje hiš zunaj in zno traj, pokladam stenski papir. Najboljše delo, naniije cene. Rojaki obrnite se vselej na svojega rojaka!
'PODPIRAJTE MLADINSKE DOMOVE r
"
ŠIRITE LIST "E D I N O S T"1 OGLASI V "EDINOSTI" SO NAJCENEJŠI.
FRANK SEDLAI'S SOUS
Izvršujemo VSA ZIDARSKA DELA.
Kadar mislite graditi svoje domen ve ali kako drugo poslopje, obrnit« ie na nas, da Vam damo svoj nasvet, 244! South Liwndak An., CHICAGO, ILL. Fbone: Lawndalc 250.

Kadarkoli potrebujete starokranj-ske kose, srpe, bruse, klepanje, o-selnike in ročno kovane motike izdelane na Kranjskem tedaj se vseu lej obrnite na podpisanega. Pošiljam blago na vse kraje Združenih Držav. — pišite po cene.
STEVE STONICH trgovec z železnino in pohištvom, Chisholm, Minn.
A
&
& &
«>3
POZOR
Krasni Stenski katoliški KOLEDAR za leto 19a«. Koledar ima 14 strani na vsaki strani so različne krasne slike, strani so široke 9 in pol palca, in dolge 16 in pol palca. Tako lepega koledara še niste imeli v hiši. Cena je 25c s poštarino. Pošlite matizem, za rane, opekline, bule turove, kraste, grinte, lišaje nuDzuTce, Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za reu-poštne znamke.	,
srab in solčnate pike, kurje oči, bradovice, potne noge, ozebline in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik ga pošljem zasttojn.
jacob wahcic, 6702 bonna ave. n. e.	cleveland, o.

DR. JAMES W. MALLY.
SLOVENSKI—ZOBOZDRAVNIK
Cleveland, Ohio.
Izdelujem in popravljam vsa-» / kovrstne
HARMONIKE.
Delo zanesljivo in točno.
Andrej Gale,
412 — 98 Avenue West, NEW DULUTH. MINN.
KOLEDAR AVE MARIA
za leto 1922.
Je krasna knjiga, obsegajoča 224 strani. Poučni članki, povesti in poročila iz raznih naselbin kakor tudi številne slike krasijo delo. Koledar Ave Maria stane s poštnino samo 60e, za v stari kraj 75c.
Koledar dobite pri U kalnemu zastopniku ali p i pišite na:
"Edinost,"
1849 W. 22 Street, Chicago, 111.
POZOR IGRALCI HARMONIK!
Naznanjam cenjenim rojakom po širni Ameriki, da sem se preselil v lastno hišo, ker bom imel večjo delavnico in objednem trgovino vsakovrstnih harmonik svojega izdelka,ka-
6127 St. Clair a ve.,
Uradne ure:
Od 9:00 do 12:00 in 1:00 do 5:00; zvečer od 6:00 do 8:00. V nedeljo od 10:00 do 12:00.
Phones:
Randolf 3711—Office Princt. 1274 L—Office Randolf 1807 W—Res

JOHN STAYER. **
GROCERY
1952 West 22nd Place,	^	Chicago, 111.
Priporočam Slovencem in Hrvatom svojo dobro urejeno groceri-
V zaloe-i imam na ihol!
C r\ O f A /M T A «M A Ta" A X« M A	A_ _ _ 1 ? _	1
& & & &
■si &
& &
"S
•	-a*	f __■» ._ __,	'J — - —--—- — - — J — W 51	ril--
»o. v zalogi imam najboljšo ajdovo moko, fino salatno olje, doma narejeno kislo zelje, importirani holandski mak, sveži kostanj in razne vrste "HOPS IN M>LT" za varen je domačega piva. Vsem se naj-topleje priporočam.
Telephone Canal 1404.
0*
6T
iT

Povabljeni ste
mm

■H
I!
kor tudi vse tej stroki spadajoča dela. Vsako delo garantiram in točno postrežbo. Edina slovenska trgovina v Clevelandu s har-monikom. S spoštovanjem Anton Mervar, 6921 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio

da pridete v našo trgovino in si ogledate naše nove vzorce oblek za jesensko in zimsko sezono.
Moške in fantovske o-bleke v najnovejših Msty-lih" po novih znižanih cenah. Fantovske in moške obleke z dvojnimi hlačami prodajamo sedaj po:
$3 0.00, $35.00,
$40.00 in višje.
Posebna vrednost pa je v moških površnih suknjah za jesensko in zimsko sezono, v najnovejšem "double breasted style" katere dobite sedaj za: $15.00, $20.00, $25.00, $30.-00 in višje.
I Viclite k nam in izberi, te si iz dobrih oblek naj - bol jšo obleko.
Naša trgovina je od prta vsak torek, četrtek in soboto zvečer.
NAŠA TRGOVINA JE ODPRTA VSAKO NEDELJO DOPOLDNE.
JELINEK & MAJER
Corner Blue Island Ave. and x8th
Street.