NAJSTAREJŠA POSELITEV
PREKMURJA
IRENA ŠAVEL
Okoliščine kolonizacije - relief, vodnatost,
klima in vegetacija - imajo pri poselitvi dolo-
čene pokrajine važno vlogo. Poselitveni toko-
vi v Prekmurju so bili skozi arheološka obdo-
bja usmerjeni predvsem v ravninski predel in
na obrobje rahlo valovitega Goričkega, kjer je
vodna mreža dobro razvejana in kjer je na
pretek dovolj dobre zemlje za poljedelstvo.
Osrčje hribovitega Goričkega ostaja skorajda
povsem prazno, saj jo je kot gozdnato pokraji-
no s slabo zemljo za poljedelstvo kolonizacija
v preteklosti popolnoma obšla. Ravnina ob
Muri je imela v preteklosti prehoden pomen,
saj so tod delovale gibalne sile ljudstev iz ju-
govzhodnega evropskega prostora proti zaho-
du. Daje temu tako, lahko ugotavljamo s tem,
da človek nekoč že naseljenega prostora v ve-
čini primerov ni varoval kot trajno pridobitev
in ga še naprej kontinuirano naseljeval. V šir-
šem smislu gre torej tu za izrazito prehodno
ozemlje, bodisi pri prodiranju ljudstev v no-
tranjost predalpskih dolin, predvsem v pra-
zgodovini in pri slovanski poselitvi, bodisi pri
selitvah proti Italiji od pozne antike dalje.
Kolonizacija pa je, čeprav redkeje, prihajala
tudi iz drugih smeri in sicer v antiki pri prodi-
ranju Rimljanov proti Donavi in v srednjem
veku pri prodiranju bavarske kolonizacije
proti vzhodu.'
Poselitev nekega predela pa je. bila poveza-
na tudi z možnostjo razvoja različnih gospo-
darskih panog. Poljedelstvo je zaradi kvalitet-
ne plodne zemlje imelo prav gotovo najboljše
možnosti razvoja prav v pokrajini ob Muri.
Vzporedno s tem pa je bila dana možnost za
živinorejo in za razmah ene izmed domačih
obrti, to je lončarstva. Zato niti ni presenetlji-
vo, da je bilo Prekmurje v času še izrazito po-
Ijedelsko-živinorejske bakrenodobne kulture
najgosteje poseljeno. Poselitev se v času bro-
naste~dobe že močno skrči. Naselja so sicer v
ravnini, vendar v močvirnatih in težje dostop-
nih predelih, kar kaže, da za poselitev nekega
predela v tem času ni bila odločilna samo
plodna zemlja in tekoča voda, ampak še kaj
več. Zanimivo, da intenzivnejše poselitve Pre-
kmurja v času obeh železnih dob ni bilo.
Vzrok je verjetno v sami strukturi takratnega
gospodarstva z razmahom metalurgije. V tem
času so bili poseljeni predvsem predeli, ki so
bili bogati z železovo rudo, ki pa je Prekmurje
ne pozna. V antičnem obdobju je v Prekmurju
spet opazna gostejša poselitev, po vsej verjet-
nosti postane poljedelstvo z živinorejo spet
zanimiva gospodarska panoga domačega pre-
bivalstva, ki je v večini naseljevalo to pokraji-
no.
Prometne poti so sicer nekoliko manj vpli-
vale na poselitev. Trgovanje s kovinskimi iz-
delki se je v bronasti dobi vršilo iz Panonije
proti Italiji, v starejši železni dobi iz Italije
proti Panoniji, v zgodnji antiki pa v obeh
smereh. Šele v antičnem času je po isti praz-
godovinski in na novo zgrajeni cesti čez Hali-
canum prišlo poleg vojaških premikov, urad-
nih potovanj in trgovskih poti tudi do priselje-
vanja rimskih kolonistov.2
Politični dogodki so se glede na situacijo
prav tako spreminjali in vplivali na poselitve-
no podobo. Kako so ti dogodki vplivali na po-
selitev v prazgodovini, lahko samo ugibamo,
verjetno pa so tudi politični dogodki na pri-
mer vplivali na prenehanje bakrenodobnih in
pozneje bronastodobnih naselbin. V antičnem
času so markomanske vojne leta 171 vplivale
na poselitev, saj se je le-ta po prenehanju vojn
močno skrčila in si po teh dogodkih nikoli ni
prav opomogla. Na poselitveno podobo po-
krajine v zgodnjem srednjem veku pa sta vpli-
vala vdor Madžarov v 2. polovici 9. stoletja in
ustanovitev ogrske države v sredini 10. stole-
tja, ki je vsekakor pomenila konec samostoj-
nosti panonskih Slovanov, s tem pa tudi
zmanjšanje števila njihovih naselbin.
POSELITEV V BAKRENI DOBI
Najstarejša poselitev pokrajine na levem
bregu reke Mure sega v čas konca mlajše ka-
mene in v bakreno dobo, saj neposrednih do-
kazov, da je bila pokrajina poseljena tudi v
starejši in mlajši kameni dobi nimamo. Prodi-
ranje nosilcev mlajše kamenodobne kulture
(tako imenovane lengyelske kulture) je pote-
kalo postopoma in počasi. Pri tem prodiranju
so nastajale tudi nove lokalne kulturne skupi-
ne, katerih zametki so ob koncu mlajše kame-
ne dobe opazni tudi v Prekmurju (predvsem
na keramičnih izdelkih iz naselbine v Bukov-
nici). Pozneje, ko je bila poselitev intenzivne-
jša, pa nastane na slovenskem ozemlju precej
enotna kultura z značilnostmi lasinjske kultu-
re, ki je prisotna v večini naselij v Prekmurju
(Bukovnica, Filovci, Dobrovnik, Kobilje,
Mlajtinci, Gomilice, Gančani, Puconci, Ko-
rovci, Lendava, Brezovica). Vendar naselbine
živijo le krajši čas, saj so bili po prenehanju
cvetoče lasinjske kulture ti predeli popolno-
ma opuščeni. Edino naselbina v Bukovnici
živi še naprej v mlajšo stopnjo bakrene dobe z
značilnostmi tako imenovane Retz Gajary
kulture.
Pomembno vlogo pri naselitvi v času bakre-
ne dobe je odigrala rodovitna zemlja in bliži-
na vode, saj so se ljudje tistega časa za svoje
preživetje poleg živinoreje in ribolova ukvar-
jali predvsem s poljedelstvom. Naselbine v Fi-
lovcih (Male čistine), Dobrovniku (Joušje),
Kobilju (Ciglenice), Maljtincih (Budino), Go-
milicah (Sela), Gančanih (Gosposko) so v rav-
ninskem predelu in ob tekoči vodi, kar pome-
ni odlično poljedelsko zaledje. Sočasno so bili
poseljeni tudi rahlo valoviti predeli lendav-
skih goric (zaenkrat nam to potrjujejo samo
slučajne najdbe kamnitih predmetov). Ugo-
den prostor za poselitev so dajale tudi manjše
vzpetine, ki se rahlo dvigujejo iznad ravnic.
Primer take poselitve sta Kapitan Domb pri
Dolnjem Lakošu in Selca v Brezovici. Poselje-
no pa je bilo tudi hribovito obrobje Goričkega
in sicer v Puconcih (Rim), Korovcih (Pod go-
rov) in v Bukovnici (Kot, Trebež, Breg). Bi-
stvenih razlik med nižinskimi naselbinami in
tistimi, ki so na rahlo dvignjenih predelih, ni,
saj so vse v bližini tekoče vode, prav tako pa v
obeh primerih ni bilo omejitve glede prostora,
pri vseh pa so tla primerna za poljedelstvo.
Karta poselitve v bakreni dobi kaže, da je
bila kolonizacija usmerjena predvsem v nižin-
ski del Prekmurja, to je ob spodnji del potoka
Ledave in njenih pritokov. Na Goričkem je
bila poselitev usmerjena predvsem na obro-
bje, pri čemer je ostalo osrčje popolnoma
prazno. Vzrok temu je, da je bil na tem hribo-
vitem predelu strnjen gozd, zemlja je slabše
kvalitete, poljedelske površine pa so omejene.
Sledovi naselbin so bili doslej potrjeni z manj-
šimi sondiranji in z vrtinami. Le naselbina v
Bukovnici se sistematično raziskuje že od leta
1987 dalje. Naselbina seje horizontalno širila,
ugotovljena je bila gradnja nadzemnih pravo-
kotnih lesenih in z ilovico ometanih hiš, na^
prostem pa so bile peči in večje jame. Gospo-
darska dejavnost je slonela predvsem na polje-
delstvu, živinoreji in izdelovanju lončenine
ter kamnitega orodja.
Poleg ugotovljenih naselbin so zanimive
tudi slučajne najdbe kamnitega orodja, katerih
razprostranjenost se ujema z lokacijo nasel-
bin. Doslej je ugotovljenih kar 49 najdišč slu-
čajno najdenega kamnitega orodja, od tega
ima 14 najdišč po dvoje ali več kamnitega
orodja in sicer v Markovcih (Gomila), Pucon-
cih (Rim), Suhemu vrhu, Bukovnici (Kot,
Breg, Trebež), Bogojini (Babošovo polje), Ko-
biljah (Sv. Martin, Ciglenice), Filovcih (Male
čistine), Gančanih (Gosposko), Gomilici,
Mali Polani, Dolgi vasi. Dolini (pri
Kovačevih).3 Pri sedmih najdiščih nam je us-
pelo ugotoviti tudi naselbinske sledove. Vse-
kakor pa nam ti predmeti poleg naselbinskih
točk kažejo na izredno gosto poseljeno pokra-
jino v tem času.
POSELITEV V BRONASTI DOBI
To je čas, ko so bila poselitvena jedra iz
časa bakrene dobe opuščena, nove naselbine
pa nastajajo v popolnoma novem okolju. Med
bakrenodobnimi in bronastodobnimi naselbi-
nami pa obstaja tudi večja časovna vrzel, saj
so vse dosedaj znane naselbine (Oloris pri Do-
lnjem Lakošu, Gaborkert pri Lendavi, Gospo-
sko pri Hotizi in Prapomica pri Gančanih) iz
časa srednje bronaste dobe. Novodošlo ljud-
stvo si je v času srednje bronaste dobe (14.-13.
stol. pr. n. š.) izbralo prostor za naselitev tam,
kjer je ustrezalo poselitveni logiki tedanjega
časa. Vse štiri dosedaj znane naselbine v Pre-
kmurju so bile postavljene v podobnih oko-
ljih: so v nižinskih zamočvirjenih predelih s
tekočo vodo in plodno zemljo v neposredni
bližini. Zanimivo je, da so bile naselbine na
Olorisu, Gaborkertu in Prapomici na prosto-
ru, ki je rahlo dvignjen od ostale okolice. Od
teh se pa po obliki popolnoma loči naselbina
na ledini Gosposko pri Hotizi, ki ima obliko
tella. Vzpetina, ki meri danes v višino 2 metra
7
in ima premer 50 metrov, je bila pred letom
1928 dosti večja in višja. Tega leta so jo na-
mreč domačini začeli razvažati in pri tem uni-
čili dobršen del naselja, saj so, kakor je bilo
ugotovljeno pri sondiranju leta 1987, nasel-
binski ostanki danes ohranjeni zelo skromno.
Naselbine kakšnih dodatnih nasipov ali obra-
mbnega zidovja niso imele. Le naselbina na
Olorisu je imela na zunanjem predelu jarka,
ki jo je obdajal z vseh strani, leseno ogrado.
Na naselbinah so bila, razen na Olorisu, le
sondiranja, zato o njihovih arhitekturnih osta-
linah ne moremo govoriti. Na Olorisu pri Do-
lnjem Lakošu pa so bila v letih 1981 do 1985
sistematična raziskovanja, ki so potekala v
notranjosti, na obrobju in izven naselbine.4
Enoplastna naselbina s horizontalno stratigra-
fijo je imela približno 10 x 6 m velike hiše,
zgrajene iz vertikalnih lesenih kolov, ki so bili
med seboj prepleteni z vejevjem in obmetani z
ilovico. V stavbah so bila ognjišča in večje ter
manjše jame. Na prostem, zunaj hiš, pa so bile
odkrite peči. Življenje na Olorisu je potekalo
tudi na pobočju proti jarku, saj so sledovi na-
seljenosti ohranjeni vse do ograje. Ob jarku je
bil odkrit spodnji del vodnjaka, kar govori za
to, da so prebivalci naselbine uporabljali tudi
čisto pitno vodo.
Kot je pokazala pelodna analiza vzorcev iz
Olorisa sta bili vodilni drevesni vrsti v tistem
času bukev in gaber. Mešan hrastov gozd se je
razširil kasneje predvsem na račun bukve, ki
je bila iztrebljena. Med zeliščno vegetacijo
prevladuje rž, kar kaže na poljedelstvo, razne
trave in pelini kažejo na travniško in ruderal-
no vegetacijo. Ob tekoči vodi sta bila rogoz in
blatnik. Navzočnost leske kaže na nekaj paš-
niških površin. Temelj bronastodobnega gos-
podarstva v naši pokrajini sta bila vsekakor
poljedelstvo in živinoreja, saj sb imela naselja
v ravnini dovolj ugodnih možnosti za to. S
kakšnim razmahom metalurgije ne moremo
računati, saj ležišč bakrove rude tukaj ni bilo.
Trdne ekonomske vezi so bile s panonskim
svetom močnejše, kot z ostalo deželo, vendar
ob koncu bronaste dobe oslabijo in prenehajo
v pozni bronasti dobi. Predvsem na to vez
opoza^a materialna kultura (podobne oblike
keramičnih posod in izdelkov iz brona).
Raziskovanja in sondiranja bronastodobnih
naselbin v Prekmurju so ugotovila, da naselbi-
ne živijo le malo časa, tako da ostaja pokraji-
na v pozni bronasti dobi (ali v tako imenovani
kulturi žamih grobišč) nenaseljena. Za poseli-
tev pa v tem času postane zanimiva pokrajina
na desnem bregu reke Mure, kjer sta znani
dve naselbini iz tega obdobja, in sicer v Gornji
Radgoni in v Križevcih pri Ljutomeru. V
ostalem pa so tu le skromne slučajne najdbe.
V potoku pri Bogojini je bilo najdeno brona-
sto bodalo, ki pa je lahko sekundarnega izvo-
ra. Iz istega časa je tudi bronasta ovratnica s
stanjšanima koncema in z omamentom vreza-
nimi prečnimi žlebiči, ki je bila najdena v
Pertoči.
POSELITEV V ŽELEZNI DOBI
Poglavitna razlika med pozno bronasto in
železno dobo je v načinu pokopavanja in obli-
ki naselbin. To je hkrati čas krepitve vojaške
moči plemenskih poglavarjev, ki se je po eni
strani izražala v bogatih knežjih grobovih, po-
sredno pa tudi v gradnji velikih utrjenih nasel-
bin in gradišč. Pojav gomil je bil znamenje
časa in družbenega razvoja, selitev bivališč iz
nižinskih krajev v višje lege pa bi si na tem
področju lahko razlagali z zunanjimi vzroki.
Vendar pa za ta razvoj daje Prekmurje le malo
dokazov, iz česar lahko sklepamo, da so bili ti
kraji redkeje naseljeni. Edina najdba iz tega
časa je slučajno najdena bronasta nažlebljena
zapestnica, brez najdiščnih podatkov, ki je
bila dolgo časa v šolski zbirki v Bogojini.
Tako se kaže prekmurska pokrajina kot precej
opustelo in malo pomembno področje med
tremi večjimi središči železnodobne naselitve
kot so Burgstallkogel na severu, področje
knežjih grobov pri Martijancu na vzhodu in
obsežne naselbine z gomilnimi grobišči na
Dolenjskem na jugu. Pokrajina na desnem
bregu reke Mure, ki je bila zanimiva za pose-
litev že v pozni bronasti dobi, je bila tudi v
tem času naseljena. Iz tega časa je znanih ne-
kaj gomilnih grobišč (Benedikt, Podgrad, Gor-
nja Radgona), od katerih je najbolj zanimiv
bojevniški grob v leta 1830 razkopani gomili
pri opekami v Gornji Radgoni.5 Znane želez-
nodobne gomile so v večini primerov pomeša-
ne z antičnimi provincialnimi gomilami. Prav
zaradi tega lahko domnevamo, da je med zna-
nimi provincialnimi rimskimi gomilami v
Prekmurju nekaj gomil tudi iz železne dobe.
Seveda pa bo ta domneva lahko potrjena šele
ob načrtnem raziskovanju.
8
Keltsko osvajanje južne in jugovzhodne
Evrope od začetka 4. stoletja dalje je doseglo
tudi kraje ob Muri in to v svoji drugi fazi, ko
so Kelti pričeli intenzivneje prodirati tudi v
predalpske doline. Prekmurje je tudi ob teh
prodorih obdržalo svojo drugačnost in ostalo
v glavnem nenaseljeno. Nekaj skromnih sle-
dov poznolatenske poselitve je znanih na Olo-
risu pri Dolnjem Lakošu. Rahlo dvignjen te-
ren Duge njive pri Trnju v velikosti 300 x 300
m, ki ga obdajajo močvirnati jarki, je bil prav
tako poseljen v poznem latenu, saj so sondaž-
na preverjanja tod odkrila poznolatensko gra-
fitno keramiko. Podobna je situacija na Kaste-
lišču pri Čemelavcih, kjer so bili pri sondira-
nju prav tako odkriti sledovi poselitve iz po-
znega latena.
POSELITEV V ANTIČNEM OBDOBJU
O dogodkih pred prihodom Rimljanov na
naše ozemlje imamo malo, in še to dokaj
skromnih podatkov. Dosedanje arheološke ra-
ziskave kažejo na razmeroma redko poselitev
pokrajine v tem času. Zaenkrat niti ne vemo
imena prebivalcev, čeprav se omenjajo
serreti6, oprijemljivih dokazov za to nimamo.
Po velikem uporu panonskih plemen leta 9 je
postala rimska država vse do meje na Donavi
močna in trdna, pokrajina sama pa je bila
vključena v provinco Illiricum, ki seje pozne-
je razdelila, tako da je panonski del spadal v
provinco Illiricum inferior. Za časa cesarja
Klavdija je dobila ime Pannonia, za časa ce-
sarja Trajana (leta 105-107) pa je naša pokra-
jina spadala v provinco Pannonio superior.
Pokrajina je bila pod rimskim okriljem iz
dveh glavnih vzrokov. Prvi in važnejši je bil,
zavarovanje matične dežele pred barbarskimi
plemeni, ki so bila za mejno črto na Donavi.
Drugotni cilj zasedbe pa je bil vključevanje
nove province v italski državni organizem
tudi v gospodarskem smislu. Jedro prebival-
stva so tudi v antičnem času predstavljali sta-
roselci, ki so se postopoma prilagajali rimski
upravi. Tako je romanizacija začela pospeše-
no prodirati med domače prebivalstvo. Hkrati
pa je bilo to za pokrajino čas gospodarskega in
kulturnega razcveta, ki gaje v letu 169 pretr-
gal silovit vpad Kvadov in Markomanov.
Markus Aurelius je sicer ta vpad zavrnil, ven-
dar pravega miru na donavski meji ni bilo
več. Tako so bili v 3. stoletju vpadi barbarskih
ljudstev vse pogostejši, velika rimska država je
začela slabeti. Cesar Dioklecijan je še za nekaj
časa utrdil državo z razdelitvijo cesarstva in
provinc. Naši kraji so po tej razdelitvi spadali
v provinco Pannonio primo.
V času zasedbe Rimljanov je bila pokrajina
gosto poseljena z domačim prebivalstvom, ki
nas postavlja pred uganko, kje je bilo to pleme
v mlajši železni dobi, ko je bila poselitev po-
krajine popolnoma drugačna. Poseljenost je
močnejša v nižinskem predelu in ob obrobju
gričevnatega Goričkega, predvsem ob potoku
Dobel in Ledave s pritoki. Če pa priključimo
k antičnemu obdobju vsa znana, vendar ča-
sovno še neopredeljena gomilna grobišča, je
poselitvena slika še bolj dopolnjena, pred-
vsem na področju Goričkega, kjer se pojavlja-
jo gomilna grobišča v kotlinah, ob vznožjih in
pobočjih gričevja. Arheološka raziskovanja so
do sedaj ugotovila deset antičnih naselbin
(Osredek pri Ižakovcih, Bereg in v Selaj pri
Lipovcih, Kastelišče v Puževcih, Jounder
domb pri Dolnjem Lakošu, Kotna dolina pri
Dolgi vasi, Crkvišče pri Kupšincih). Od teh je
bila delno raziskana naselbina v Dolgi vasi
(leta 1957-58, 1968)7, kjer je bila ugotovljena
manjša obcestna postojanka iz prvega in dru-
gega stoletja. Manjša raziskovanja so bila tudi
na Ižišču pri Ivancih (leta 1976)8, kjer je bila
naselbina iz časa konca prvega in prve polovi-
ce tretjega stoletja.
Poglavitna skrb Rimljanov je bila tudi v Pa-
noniji izgradnja novih cest. Ni dvoma, da je
glavno vlogo v povezavi med Italijo in panon-
skimi mesti ob Donavi prevzela cesta, ki je iz
Ptuja mimo Ptujskega polja prečkala Sloven-
ske gorice, v medjimurskem delu pri Sv. Mar-
tinu na Muri prekoračila Muro, nadaljevala
do Dolge vasi in mimo Zalalövöja, Soprona in
Szombathelja dosegla Petronell ob Donavi.
Vojaško cesto je na prazgodovinski trasi jan-
tarske poti od Poetovia do Camuntuma gradi-
la rimska legija XV Apollinaris.9 Arheološka
raziskovanja Pokrajinskega muzeja v Murski
Soboti leta 1980-81 so ugotovila, daje trasa te
glavne ceste prečkala tudi Prekmurje in sicer
v smeri od Kota do Dolge vasi. iO Poleg te
glavne vojaške ceste pa so v pokrajini nastaja-
le tudi druge, bolj poti kot ceste, ki so rabile
za krajevne zveze. Deli takih poti so bili ugo-
tovljeni pri Ižakovcih, Gančanih, Gomilicah,
Brezovici in Gradišču.
Vpliv rimske kolonizacije je bil najmočnejši
ob glavni, tako imenovani savarijski cesti, saj
9
so tukaj prevladovali običaji rimskih naseljen-
cev iz Italije. Ta vpliv se je odražal predvsem
v izdelovanju kamnitih spomenikov, ki so si-
cer številčno skromni. V Dolgi vasi je bil v
prejšnjem stoletju najden nagrobnik iz belega
marmorja, ' ' pri obnavljanju katoliške cerkve
v M. Soboti pa je bil leta 1910 najden prav
tako nagrobnik iz belega marmorja.'2 iz kam-
na so še slučajno najdeni spodnji del rimske
plastike iz Noršincev in pepelnici iz Ižakovec
ter Gerlinec.
Delež domačega prebivalstva pa so gomilna
grobišča z dokaj nejasnim poreklom, saj so av-
tohtoni prebivalci za svoja poslednja počiva-
lišča našli vzore v prazgodovinskih gomilnih
grobiščih, po skorajda tristoletnem premoru.
Morebiti je domače prebivalstvo v času sta-
pljanja s Kelti v zadnjih stoletjih pred našim
štetjem svoj prvotni način pokopavanja (v go-
milah) opustilo, po zatonu tega vpliva, oziro-
ma ob začetku intenzivnejše romanizacije v
sredini prvega stoletja pa ga je še iz neznanih
pobud spet obnovilo. Gomilna grobišča se po-
javijo iznenada na ozemlju današnje Spodnje
Avstrije, zahodne Madžarske, severne Hrvat-
ske ih Pomurja s Slovenskimi goricami.
V Prekmurju je znanih kar 77 najdišč z go-
milnim grobiščem. 29 najdišč ima po eno go-
milo, ostala pa po dvoje ali več gomil v skupi-
ni. V gomilah so bili izključno žgani in naj-
večkrat posamični pokopi različnih oblik.
Najpreprostejša oblika groba je preprost žgan
grob na nekdanji površini, kjer so bile sežgane
kosti s pepelom in pridatki razsuti na površini
v velikosti enega kvadratnega metra. Redkejši
so grobovi s kamnito oblogo, kjer so bili
ostanki s kurišča skupaj s sežganimi kostmi
pokojnika in pridatki položeni na tla in nato
obdani s konstrukcijo večjih kamnitih plošč.
Še redkejša pa je oblika, kjer so bile v gomili
kamnite pepelnice in v katerih je bil pepel po-
kojnika s pridatki. Tiploški in časovni pregled
najdb kaže, da izvirajo predmeti iz naših go-
mil iz časa od prvega do začetka tretjega sto-
letja. Markomanske vojne ob koncu drugega
stoletja so sicer prebivalstvo v naših krajih
močno razredčile, prav tako so vplivale na
vsakdanje življenje, vendar se način in oblika
pokopavanja vsaj še nekaj časa nista spreme-
nila.
V bližini gomilnih grobišč smemo računati
tudi na naselbine ali bolj verjetno na manjše
zaselke, ki pa jih v večini primerov dosedanja
topografska rekognosciranja še niso odkrila.
To si lahko razlagamo s pomanjkljivo topo-
grafsko metodo ali pa, da gre za terene, ki so
tudi danes poseljeni in so novejše gradnje
zbrisale stare sledove, morda pa so bila naselja
zgrajena iz lesenih koč, za katerimi ni ostalo
sledov.
POSELITEV V SREDNJEM VEKU
Poznoantičnih najdišč Prekmurje ne pozna,
zato tudi ni jasna poselitvena slika tega časa.
V nemirnih časih preseljevanja narodov (5. in
6. stoletje), ko so se na prehodni črti iz Pano-
nije v Italijo menjavala nomadska ljudstva, v
pokrajini ob Muri najbrž ni bilo pogojev za
mimo življenje. Kakšna je bila poselitvena sli-
ka pokrajine ob prvi slovanski naselitvi, lahko
samo ugibamo. Ostaline avaro-slovanske sku-
pine (7. do 8. stoletje) so znane iz bližnjih ma-
džarskih in avstrijskih najdišč, zato lahko pri-
čakujemo najdišča iz tega časa tudi v Pre-
kmurju. Iz zapuščine Prekmurskega muzej-
skega društva hrani muzej v Soboti tudi želez-
no ostrogo, ki je do sedaj edina znana staroslo-
venska najdba iz 9. stoletja v Prekmurju. K
proučevanju obdobja od 7. do 10. stoletja bo
razen arheološkega rekognosciranja in razi-
skovanja potrebno pritegniti še vrsto drugih
virov. Znano je, da seje pod vplivom Frankov
začelo pokristjanjevanje in graditev prvih cer-
kva v 9. stoletju tudi v Spodnji Panoniji. Listi-
na iz let 840 - 859 omenja, da so bile za časa
vladavine salzburškega nadškofa Liuprama in
panonskega vojvode Pribine posvečene cerkve
v Dolenji Panoniji.'3 Med naštetimi cerkvami
se omenjata kraj Lindolveschiricum, ki ga F.
Kos locira v Lendavo in kraj Businiza, ki ga
I. Zelko locira v Buzonsko pri Rakičanu.l4
Tudi za Mursko Soboto meni I. Zelko, da je
bila še pred prihodom Madžarov slovanska
naselbina. ' 5 Podobno bi lahko rekli za podro-
čje Sv. Marzna pri Kobilju, Sv. Jurija v Juriju
in Borečko Ano pri Boreči.
Arheološka sondiranja in raziskovanja pri
Stari cerkvi v Križevcih, Kastelišču v Ceme-
lavcih, Nadaždijevem gradu v Petanjcih, Ka-
stelišču pri Krogu in Olorisu pri Dolnjem La-
košu so ugotovila, da so bili ti predeli poselje-
ni v srednjem veku in sicer v času od 11. do
13. stoletja.
Edino na Gradišču pri romanski rotundi v
Selu je bila pri sondiranju najdena zgodnje
10
srednjeveška keramika, kar bi lahko pomenilo
zgodnje srednjeveško naselbino (9. do 10. sto-
letje) na tem prostoru. Raziskovanja v Ocinju
na ledini Weisse Kirche niso potrdila do-
mneve o zelo zgodnji sakralni arhitekturi, če-
prav bi bila ta možna, saj je bil kraj že zelo
zgodaj poseljen. Vir iz leta 1208 omenja tod
naselbino Wechenhof, ki jo I. Zelko locira v
Ocinje.i6 V listini se namreč omenja sedmero
vasi, ki jih je Henrik že pred letom 1208 pro-
dal grofu Nikolaju, ta pa jih je nato priključil
svojemu zemljišču Lyndwa. Že znana listina
iz let 840-859 omenja trinajst imen krajev v
Spodnji Panoniji, kjer so bile postavljene cer-
kve in kar šest od teh je tvorjenih z osebnim
imenom in pridevkom - chiricum. Obstaja to-
rej še naprej možnost, da je oblika chiricum
ohranjena v imenu Weisse Kirche v Ocinju.
Iz dosedanjih raziskav sledi, daje Prekmur-
je pokrajina, ki v arheoloških obdobjih ni bila
ves čas enako intenzivno poseljeno področje,
ampak se je poselitev od obdobja do obdobja
spreminjala. V najstarejših obdobjih prekmur-
ske zgodovine moraino upoštevati dve glavni
močnejši poselitvi, prva sodi v bakreno dobo
in druga v obdobje antike. Pri analizi sem
upoštevala le tista najdišča, ki veljajo kot indi-
kator stalne poselitve, slučajne najdbe pa sem
izpustila. Bakrenodobna poselitev, razen v
dveh primerih (Gančani, Kapitan domb pri
Dolnjem Lakošu), nima stika s kasnejšimi po-
selitvenimi posegi. Poselitev v bronasti dobi je
zreducirana in le v enem primeru (Oloris pri
Dolnjem Lakošu) se izraba istega prostora za
poselitev nadaljuje. V železni dobi se konti-
nuiteta poselitve skorajda prekine. V antič-
nem obdobju je poselitvena slika spet močne-
jša, vendar pa nima stika s prejšnjimi poseli-
tvami. Za Prekmurje torej lahko rečemo, da
poselitvene kontinuitete tako rekoč ni bilo, saj
se prostori, ki so bili že poseljeni, ne izrabljajo
za ponovno poselitev. Ali je temu vzrok sama
geografska podoba pokrajine ali pa kaj druge-
ga, bodo odgovorile natančnejše raziskave v
prihodnosti.
OPOMBE
1. S. Pahič, v: Svet med Muro in Dravo, 1968, 162
s. — 2. Ib., 163 — 3.1. Horvat-Šavel, Poročilo 7,
1979, 96 ss. I. Horvat-Šavel, AV 39-40, 1988-89,
127 ss. — 5. S. Pahič, v: Svet med Muro in Dravo,
1968, 188 s. — 6. Ib., 202 — 7. I. Mikl-Curk, AV
9-10, 1958-59, 173ss —8.1. Horvat-Šavel, AV29,
1978, 290 ss — 9. J. Klemene, v: Limes u Jugosla-
viji 1, 1961 5 s., 13, 24 — 10. I. Horvat-Šavel, AV
36, 1985, 163 ss — 11. J. Šašel, Kronika 3, 1955,
47 — 12. Ib., 47 — 13. F. Kos, Gradivo za zgodovi-
no Slovencev 2, 1906, 129 — 14.1. Zelko, Kronika
12, 1964, 52 ss. — 15. I. Zelko, Kronika 10, 1962,
20 ss. — 16.1. Zelko, Kronika 5, 1957,105 ss.
U