13. APR. 1967 LETO VI. ŠT. 14 GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEKTROMEH ANIKO, TELEKOMUNIKACIJE; ELEKTRONIKO, AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Volitve in volilci Letošnje volitve v samoupravne organe ZP im tovarn menjajo polovico članov, kot se to dogaja vsako loto. Da bi naši kolektivi imeli’ močne ih sposobne organe delavskega samoupravljanja, je nujiio potrebno, da ob priliki volitev tehtno pregledamo, kateri izmed predlaganih kandidatov je za to primeren. Pri tem nas ne sme voditi načelo, da volimo kandidate izključno zaradi tega, ker je zaposlen v .istem oddelku. Ge. vztrajamo in smo dosledni pri izbiri, potem bomo volili kandidate, ki so do svojega dela vestni in prizadevni. Tudi pravilni tovariški Odnosi so pogoj za oceno. Z glasovanjem in z oddajo svojega glasu kujemo dobre ali slabe organe. Prednosti kandidatov moramo ločiti tudi po pripravljenosti in razgledanosti; skratka, če volimo svoje vodstvo, moramo pri odločitvah biti v popolni zasesti, da z glasovanjem lahko vplivamo na nadaljnji potek vseh dogajanj v kolektivu. Odgovornost torej obstaja na samih odločitvah volilcev! Izbira kandidatov je v zadnjem času vedno širša, kar pogojuje, da se volilec lahko po lastni presoji odloča. Demokratičnost, ki je pri izbiri nujna, je s tem podana v širšem obsegu. Dober sestav organov upravljanja se torej gradi s skupno odločitvijo. Razumljivo je, da ni mogoče vedno upoštevati vse prednosti' ali Zahteve, vendar naj bo naš cilj izvoliti najboljšega kandidata.’Enotne odločitve po navedenih principih se nam bodo bogato obrestovale. Odločne, samostojno misleče ljudi potrebujejo organi upravljanja v svojih vrstah. Da bi bil uvodni članek o volitvah popolnejši, še nekaj besed, kandidatom: Zaupanje, -s katerim volilci izražajo svojo Voljo, ši lahko vsak posameznik meri po svoje. Volitve že leta nazaj v naših kolektivih potrjujejo, da prejemajo največ glasov kandidati, ki so pošteni do drugih in dostopni vsakomur. Redke,, izjeme in slučajne situacije lahko, delno, zanikajo ta dejstva.; Volitve so torej • preizkušnja za vsakogar, čeprav- se izidi volitev javno ne komentirajo. Naš samoupravni sistem je pritegnil v to presojanje že Skoraj vsakega izmed, nas.-Redek je primer, da bi naleteli na človeka, ki ne bi vsaj enkrat kandidiral v ta ali drugi organ, če izločimo najmlajše člane, ki so se v zadnjem času zaposlili. Izvoljene kandidate volilci obvezujejo, da vestno opravljajo zaupano funkcijo. Zato je vsako prisiljevanje na kandidiranje neopravičeno. Osebni pristanek kandidata pa ga istočasno obveže, da zavestno opravlja delo v organu v katerega je izvoljen. Delavsko samoupravljanje bo s kolektivnim prizadevanjem že ob samem rojstvu dobilo solidno Osnovo, za nadaljnji napredek našega gospodarstva. Franc Hutter Med prvoborci ISKRE so bile tudi 3 tovarišice. K članku na 4. in 5. strani Pred kratkim je ISKRO obiskala vojaška delegacija NDR, ki se je mudila na obiska v Jugoslaviji. Posnetek je iz kino oddelka v »Eiektromehaniki« PREDVOLILNI SESTANEK V TOVARNI »AVTOMATIKA« Na sestanku je govorila tovarišica Vida Tomšičeva Na pobudo predsednice delavskega sveta AVTOMA- pitalom. O tem se seveda TIKE tov. Ivanke Kukovec je bil 6. aprila v menzi pojavljajo različna mišlje-tovarne v Pržanu sestanek, na katerem je govorila nja. Eni sedaj menijo, da se kandidatka za organizacijsko politični zbor poslan- s tem prodajamo tujemu cev delovnih skupnosti občine Ljubljana-šiška I., vplivu, drugi pa, • da bo tuj tovarišica Vida Tomšičeva. Po uvodnih pozdravih kapital tako .navdušen nad predsednice DS je tov. Tomšičeva odgovarjala na našim socializmom in samo-vprašanja,,ki, so jih zastavili v imenu kolektiva to- upravljanjem, da nam bo varne njeni predstavniki na prejšnjem sestanku in mi se sedaj ukvarjamo. Niti katera smo že navedli v 12. številki našega glasila, rešil vse probleme s kateri-Iz obširnega govora smo povzeli le skromen izvleček, eni nitr drugi nimajo prav. Tuji kapital je treba y tej Tov. Vida Tomšičeva je razvoj družbe od osvobodit- kooperaciji gledati tako, kot dejala: »Najprej bi se želela ve dalje, začetkov delavske- naš lastni družbeni kapital, zahvaliti, da ste me predlo- ga samoupravljanja, pogo- ki smo ga sami ustvarili, žili za kandidata za organi- jev; ki so privedli do gospo- Gre Za to, da ne bomo samo zacijsko politični zbor re- danske reforme in sedanjega najemali kredite iz tujine, publiške skupščine. Nedvom- gospodarskega položaja in ampak tudi sklepali skupne no gre pri tem za oboje- dejala: »Danes ni dovolj, da poslovne pogodbe. Seveda bostonsko dolžnost in pravi- na nekam' delovnem mestu v mo pri tem ohranili naše.sa-.co. Dolžnost, ki naj bi jo tovarni delate pridno 8 ur. moupravljanje. Uprava pod-prevzela prek mandata naj- Zanimati se morate .— seve- jetja, ki bo šla v tako ko-brž ne bo lahka. Zato bo še da prek svojih predstavni- operacijo bo ostala izkljuo-bolj kot doslej potrebno, da kov — če to delovno mesto hi gospodar na svojih tleh, bomo v neprestanem stiku res proizvaja tisto blago, ki pri čemer pa bo lastnik tune samo. prek množičnih ga trg rabi, blago, ki bo jega kapitala moral prispe-zborovanj marveč tudi prek konkurenčno doma in v tu- vati poleg denarja tudi svo-drugih informativnih sred- jini. Če se ne boste brigali jo tehnično pomoč, tehnolo-štev. Ko se vam zahvalju- za politiko -proizvodnje ’in gjj0( kar bo dalo garancijo jem za zaupanje vas hkrati politiko pogojev trgovine za hitrejše obračanje kapita-prosim, da mi boste ob ta- potem se lahko pokaže, da la. Podobno bo s plasmanotn tem odgovornem delu po- je bilo sicer zelo marljivo proizvodov na trg. Zvezna magali, kajti le tako bo delo vloženo v proizvodnjo skupščina je že razpravljala stvar ob. skupni koristi stek- — odveč.; Na tem bazira de- 0 teh stvareh in sedaj so la naprej. ;; lavsko. upravljanje. Delavec preizkusi v kakšnih pogojih Vprašanja, ki smo jih postaja gospodar. Če pa po- bomo lahko sprejemali tako zadnjič obravnavali z vodil- stajah gospodar nosi ves rizi- kooperacijo s tujim kapi-niiTnj tovariši vaše tovarne, ko, riziko za proizvodnjo in talom. se tičejo tako razvoja pod- kako se ti proizvodi na Sedaj bi morala odgovo-jetja kot integracije o kate- trgu uveljavljajo. .Res da po- r;tj na vprašanja zakaj gre id razpravljate. Tičejo se na- samezni delavec tega ne mo- pri najem zavarovanju, šol-daljnjega razvoja našega go- re sam narediti, zato pa stvU zdravstvu vse na slabše? spodarstva, vloge tujega,ka- imamo delavske svete, po- Mislim da je treba najprej pitala pri nas, več vprašanj slavna ^združenja, zato uabi- ggofantl kaj gre res na je glede socialno zdraivistve- m'° več znanstvenih institu- gbjbše, Povedala vam bom, naga zavarovanja, nasploh tov, ki bodo študirali trži- Iz » Elektromehanike« Sindikalni informator Delitveno razmerje je treba spremeniti tako, da bo ostalo sindikalnim podružnicam 60 % vplačane članarine Ker se na mnogih sestankih pojavljajo vprašanja glede sindikalne članarine, predvsem pa v »Eiektromehaniki«, kjer so na zadnjem občnem zboru navzoči sprejeli stališče, da je treba delitveno razmerje obrniti tako, da bo sindikalnim podružnicam ostalo 60 %, višjim organom pa 40 % — predsedstvo sindikata sporoča, da so o tem obvestili merodajne forume. Zadnje zadevno pismo je sindikalna podružnica »Elektromehanike« odposlala 7. aprila Občinskemu sindikalnemu svetu v Kranju, v vednost pa so pisma prejeli Zvezni sindikalni svet, Republiški sindikalni svet in Občinski sindikalni svet Radovljica. Za boljšo informa Tako preseganje norm, ki kaže tendenco naraščanja tudi v letošnjem letu, vsekakor ni realno in pogojuje razne probleme kot so: nesorazmerje v osebnih dohodkih, pritisk delavcev na korigiranje nižjih norm na višje, zahteve za dodatne čase in drugo. Vsekakor je problem zelo kompleksen in zahteva natančno in skrbno analizo. Samoupravni organi- in družbeno politične organizacije, so problematiko norm stalno obravnavali, ugotoviti pa moramo, da pomembnejši napredek ni bil dosežen. Razmeroma ugodni po .lovni rezultati so se odražali tudi v osebnih dohodkih zaposlenih delavcev. V novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, ki je pričel veljati v maju lani Sp bili določeni novi kriteriji delitve osebnih dohodkov ob istočasnem razvrščanju vseh delovnih mest v tovarni. Skupno izplačilo je bilo postavljeno v odvisnost od doseženega proizvodnega uspeha in nastalih stroškov v obračunskem obdobju. Povprečni mesečni neto osebni dohodek je znašal 741.17 N din, v primerjavi s 511,42 N din v letu 1965. Kljub občutnemu povečanju je ostalo delitveno razmerje med skladi in osebnimi dohodki nespremenjeno, cijo objavljamo pismo v celi Problem odvajanja sindikalne članarine se že dolgo pojavlja na sejah in občnih zborih naše podružnice. Poleg zapisnikov, ki vam jih pošiljamo, smo že 3. 9. 1965 z dopisom, zahtevali, da se delitveno razmerje spremeni v prid sindikalnim podružnicam. Med tem, ko ste nam vi in zvezni sindikat odgovorili, da se zadeve urejajo v tej smeri, nam republiški svet Slovenije ni. posredoval niti odgovora. Ta odnos do članarine se je zaostril tudi na zadnjem občnem zboru naše sindikalne podružnice. Na ta vprašanja smo ob različnih priložnosti dobiva- li. odgovore, da o delitvenem razmerju odloča kongres' sindikatov. V statutu zveze sindikatov Jugoslavije člen 32 je navedeno naslednje: »Višino članarine, način delitve na organizacije, organe sindikatov in zveze sindikatov se določi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme centralni svet Zveze sindikatov Jugoslavije sporazumno s centralnimi odbori sindikatov«. To navedemo trditev izpodbija, zato smatramo, da je zadeva rešljiva brez kongresa. Isto delitev članarine podrobno obravnava »Pravilnik o finančnem poslovanju sindikalnih organizacij«, izdan v letu 1963 (členi od 17 do 21). Na zadnjm občnem zboru naše podružnice 25. januarja 1967 je bilo sprejeto stališče, da je na vsak način treba doseči delitveno razmerje 60% za osnovno dejavnost sindikalnih podružnic, 40 % pa za višje' organe. Dosedanje razmerje pa je obratno. Stvar je utemeljena s tem, da je povsem pravilno, da se sindikalna organizacija samofi-nancira, brez dotacije iz sredstev gospodarskih in drugih. delovnih organizacij. Na 3. seji sindikalnega odbora dne 7. 4. 1967 smo spre-i jeli stališče, da bomo v bodoče nakazovali san» 40 % članarine višjim organom sindikata predvsem zato, ker drugega izhoda ne vidimo, če bodo tudi druge Sindikalne podružnice ugotovile smotrnost take rešitve, bodo višji forumi primorani omejiti izdatke na ustrezno višino. Menimo, da imajo člani sindikata prav tako pravico odločati o sredstvih svoje organizacije. Zavedamo se posledic, .ki lahko s tem ukrepom nastanejo, vendar bomo pri tem vztrajali. Prosimo, da nas obvestite o vaših stališčih za rešitev tega vprašanja do 15. aprila 1967 v nasprotnem primeru bomo od takrat naprej nakazovali 40% članarine. Sindikalni odbor ISKRA Elektromehanika Kranj Kot vsako leto, tako je bil tudi za letošnji marec postavljen precej visok plan, saj je to mesec, ko se izkopljemo iz začetnih težav in se začnejo kazati uspehi teženj k višji proizvodnji. Plan je bil postavljen v višini 18,849.131 N din, to je precej več, kot pa bi morali narediti povprečno vsak mesec, da bi dosegli letni plan. Dosežena pa je bila še precej višja vrednost, saj smo v mesecu marcu prvič v zgodovini Iskre prekoračili vrednost dve milijardi. Proizvodnja v marcu je bila za 29,5'% višja kot povprečna mesečna proizvodnja lani. K temu je delno prispevalo tudi večje število delovnih dni, saj smo imeli v marcu kar dva delovna dneva več kot v februarju in 1 delovni dan več. kot v januarju. Ce gledamo proizvodnjo glede na delovne dneve, se v marcu proizvodnja z ozirom na februar ni ■ bistveno dvignila, če pa pogledamo proizvodnjo v marcu po poedinih obratih, vidimo, da bi bila proizvodnja lahko še višja, saj so bili »Rotacijski stroji«, »Kinoakusti-ka« in »Umi mehanizmi« pod predvideno proizvodnjo. PROIZVODNJA V MARCU 1967 DE Izvrš. ' % Rotacijski stroji 75,6 Montaža števcev 101,4 Obrat stikal 114,4 Kinoakustika 88,0 Telefonija 111,1 Urni mehanizmi 61,1 Naprave 488,7 Produkcija 106,9 Orodjarna 149,4 Vzdrževanje 194,8 Skupaj 107,2 DE ROTACIJSKI STROJI ni izdelala predvideno količino strojev EVS-lfl, ker montaža zaradi popravila orodja ni pravočasno dobila rotorjev. Prav tako niso bila pravočasno izdelani statorji, za katere so bile prepozno naročene zakovice. Ker je prepozno prispela embalaža in se je ugotovilo, da je neuporabna, je nastal zastoj tudi pri EVS-06 — Combi. DE KINOAKUSTIKA zaradi nedospelih delov iz uvoza mi oddala planiranih registra-fonov. Nekatere pomanjkljivosti bo obravnavala komisija za obratno škodo. Zaradi težav pri justiranju ih. kontroli je bite oddanih na skladišče1 tudi manj projektorjev za ozki film. Predvideli so tudi večje količine pro- • jeklarjev za normalni film, ker produkcija zaradi pomanjkanja delavcev ni uspela pravočasno izdelati sestavnih delov, plan v celoti ni bil izvršen. Pri ojačevalmih napravah so manjkali potenciometri, ki jih je v lanskem letu še izdelovala Iskra, do-čim so bili za letošnje leto naročeni v Italiji, pa še niso prispeli, OBRAT ŠTEVCEV je v marcu dosegel dva rekorda: po številu izdelanih števcev in finančnem efektu. Lahko bi bito izdelanih še več stikalnih ur, ko bi tovarna »Aparati« dobavila več motorjev in če bi prejeli iz uvoza nemirke. OBRAT STIKAL je tudi v marcu delal zelo dobro, saj je dosegel rekordno proizvodnjo kljub temu, da eo med mesecem nastopale težave pri srebrenju zaradi pomanjkanja srebra. OBRAT AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV NAPRAV je kljub nizki proizvodnji elementov znatno presegel mesečno zadolžitev. Telefonskih central je bilo izdelanih v marcu več kot kdajkoli doslej. Marec je bil prvi mesec, ko so montaže delate s polno kapaciteto že od prvega dneva v mesecu. Težave so nastopile pri Z nedeljskih volitev Na volitvah 9. aprila, je bilo v vsej državi izmed 657 kandidatov izvoljenih 240 poslancev v zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine in 60 kandidatov za poslance zveznega zbora zvezne skupščine. V zbore delovnih skupnosti, republiških skupščin so izmed 1800 kandidatov izvoliii 792 poslancev, medtčm ko bo za republiške zbore treba izmed 750 kandidatov izvoliti še 325 poslancev. V Sloveniji jc bilo 9. t. m. izvoljenih 20 poslancev za zbore delovnih skupnosti zvezne skupščine in 140 poslancev za zbore delovnih skupnosti republiške skupščine. Potrjenih pa je bilo tudi 5 kandidatov za zvezni in 60 kandidatov za republiški zbor. Zaradi omejenega prostora ne moremo objaviti imen izvoljenih poslancev, bomo pa y prihodnje poskušali objaviti razgovore z nekaterimi poslanci o aktualnih vprašanjih. V današnji številki objavljamo zapis s predvolilnega sestanka v tovarni »Avtomatika«, na katerem je govorila poslanka tov. Vida Tomšičeva. proizvodnji telefonov, ker je bilo predvideno, da se dosedanji številčnik S-l nadomesti z novim številčnikom S-2. OBRAT »URNI MEHANIZMI« ni mogel izdelati predvidene količine električnih ur, ker iz uvoza niso prispeli magneti. Po iniciativi obrata se bodo v bodoče ti magneti izdeloval v Iskri in jih ne bo več treba uvažati, poleg tega bodo pa znatno cenejši. Tudi vsi ostali obrati tovarne, kakor merilne naprave,¡¡produkcija, orodjarna in vzdrževanje so v marcu znatno presegli predvideno vrednost eksterne proizvodnje. Dinamični 'plan prvega četrtletja je bil presežen s 7 %. Zaradi slabega uspeha pri »rotacijskih strojih«, »kino-‘akustiki«_in »urnih ‘mehanizmih« pa tudi prvo četrtletje teh 3 panog ni ugodno. Vsi ostali obrati pa imajo pozitivne rezultate. TRIMESEČNA VODNJA (JANUAR, AR, MAREC) DE PROIZ- FEBRU- Izvrš. % Rotacijski stroji Montaža števcev Obrat stikal Kinoakustika Telefonija Urni mehanizmi Naprave Produkcija Orodjarna Skupaj 9512 107,- 114,- 88,8 101,6 75,2 260,2 129,7 181,1 107,- Posebno lep uspeh dosegajo »merilne naprave«, saj imajo povprečno mesečno za 25 milij. S din mesečne realizacije. Tudi »Orodjarna« in »Produkcija« proizvajata več za prodajo, kakor je bilo predvideno. Ce primerjamo letošnji uspeh z lanskim, smo lahko zadovoljni, V letošnjem prvem četrtletju je bito dejansko izdelanega za 27 %. več kot v lanskem prvem četrtletju. Ce pa upoštevamo dejanske prodajne cene letos in lani, potem znaša vrednost proizvodnje kar 39 % več. PRIMERJAVA PROIZVODNJE (MAREC 1966 in 1967) PO STALNIH CENAH DE Izvrš. Rotacijski stroji Montaža števcev Obrat stikal Kinoakustika Telefonija Umi mehanizmi Produkcija 99,2 108,8 188,1 117,1 126.7 189,5 128.8 Skupaj 127,2 Manj kot lani izkazujejo le »rotacijski stroji«. Največje povečanje izkazujemo pri stikalih, saj je bito v letošnjem prvem četrtletju izdelanih skoraj še enkrat večja količina kot lani. Opazen -je tudi uspeh telefonije, ki se je, kot kaže, izkopala iz začetnih težav. Po. preureditvi osnovnih problemov v preteklem letu, ko je tovarna zopet pokazala pozitivne rezultate, upamo, da bo letošnje leto tisto, ko bo postavljena naša tovarna zopet na raven, ka- kršna ji pripada. Delavci sa zavedajo, da nas rešuje la delo, ki edino lahko prinese boljši finančni rezultat, kar daje pogoj za višje osebna dohodke. Pomočnik direktorja: Alojz Grčar, dipl. inž. proizvajalcev Na II. mednarodnem sejmu varilne tehnike v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču bodo razstavila podjetja ISKRA, RADE KONČAR in ŽELEZARNA JESENICE na skupnem razstavnem prostoru celoten sortiment varilnih naprav. Od 8. do 13. aprila je na Gospodarskem razstavišču II. mednarodni sejem varilne tehnike združen z običajnim posvetovanjem strokovnjakov te industrijske panoge. Svoje proizvode je razsta-. vilo okrog 30 domačih in tujih razstavljalcev med drugim tudi nekatere Svetovno znane tovarne kot LINDE iz Zahodne Nemči;i e fin ARCOS iz Italije. Za našo industrijo je pomemben skupen nastop podjetij ISKRA, RADE KONČAR in ŽELEZARNA JESENICE s celotnim sortimentom varilnih polavtomatičnih in avtomatičnih naprav za varjenje pod praškom in v zaščitnem ©bloku plinov. Podjetja namreč na tem področju tesno sodelujejo in so si razdelila proizvodni program. ISKRA izdeluje celotne aparature in avtomatiko za varjenje, RADE KONČAR je proizvajalec izvirov varilnega toka, ŽELEZARNA JESENICE pa dobavlja ves potreben dodatni material. Zaradi delitve programa in tesnega razvojno-konstrukcijskega sodelovanja vseh treh podjetij so tako kupcem na voljo tudi najzahtevnejše naprave, ki sp hkrati tudi po kvaliteti enakovredne tujim vrhunskim izdelkom. Na sejmu bodo vsa tri podjetja prikazala najnovejši varilni avtomat EKOMOMAT1K 300, ki je plod skupnega razvoja. Aparatura deluje z obtokom ogljikovega dioksida m je predvidena za varjenje konstrukcijskih jeke!, lahko pa se uporablja tudi za varjenje specialnih jekel v zaščitnem obtoku plina argova. Njeno zmogljivost najbolj spričuje dejstvo, da doseže varilec z njo več kot deset krat večjo produktivnost v primerjavi s klasično aparaturo. Poleg AVTOMATIKA 300 si bodo obiskovalci sejma lahko Ogledali še druge polavtomale in avtomate, ki se med seboj razlikujejo po namenu in načinu varjenja bodisi v industriji, ladjedelništvu ali drugod. Marjan Kralj Razglas Strokovne službe ZP ISKRA KRANJ razglašajo prosto delovno mesto upravnika počitniške skupnosti Kandidat mora poleg splošnih, izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo šolo komercialne ali ekonomske smeri ali . — da ima .višjo šolo za socialne delavce ali — da ima srednjo šolo ekonomske smeri, — da obvlada naslednja dela: a) organiziranje letovanja delavcev b) vodenje počitniških domov c) organiziranje izletov, ekskurzij, proslav, športnih iger in podobno — da poskusno delo v redu opravi, — da ima odslužen vojaški rok. Pismene ponudbe z življenjepisom in potrebnimi potrdili o izobrazbi naj kandidati pošljejo na naslov: Združeno podjetje ISKRA Kranj — organizacij sko-kadrovsko področje Kranj, Kidričeva 40. Razglas velja 10 dni po objavi v glasilu Iskra. Zaradi slabih vremenskih razmer je bilo možno skupinski posnetek prvoborcev in gostov napraviti šele v nedeljo zjutraj, vendar žal ni bilo več vseh. Nekateri so kot rečeno ^dezertirali« žal že pred koncem, zato je na sliki le del udeležencev tega uspelega srečanja na Bledu SREČANJE PRVOBORCEV ZDRUŽENEGA PODJETJA Dobra organizacija in nadvse prijetno vzdušje BLED, 8. aprila 1967 — Danes popoldne so se v počitniškem domu Iskre na Bledu zbrali prvoborci iz vseh tovarn združenega podjetja, da bi se — to pot prvič — med seboj spoznali in v prijetnem kramljanju obudili spomine na težke, a tudi vesele čase iz NOV. žal se trije izmed povabljenih prvoborcev zaradi službene zadržanosti tega srečanja niso udeležili. Pripravljalni odbor je organizacijo tega srečanja izpeljal zelo dobro, kljub skromnim razpoložljivim finančnim sredstvom, vendar pa ob polni meri dobre volje organizatorjev. Zares so si Ie-ti zaslužili priznanje in ne bi bilo napak, ko bi taka srečanja organizirali večkrat, za'vse člane ZB NOV. Razen povabljenih prvoborcev, so se srečanja udeležili tudi nekateri gostje: narodni heroj Tonček Dežman, sekretar in član GO ZB NOV Slovenije, tov. Stane Bizjak in Julij Beltram, generalni direktor Iskre tov. Vladimir Logar, predstavniki samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij ZP Iskra, v nedeljo pa se je med prvoborci za nekaj časa oglasil tudi znani partizanski pisatelj Ivan Ribič-Stojan. delitvi daril, je tajnik ZB .čeprav je med njimi večina Iskra, tov. Franc Križnar, že tam pri skoraj petih kri-prečital pozdraivna pisana ~žih. Zares — izredna kondd-predsedniku republike Jasi- cija, dobo razpoloženje in pu Brozu Titu, predsedniku mladostna vztrajnost, pri Zveze borcev NOV Jugosla- vsem tem pa žal' tudi po-vije, tov. Djuru Pucarju Sta- manjkljivost — manjkalo je ramu in predsedniku GO plesalk, saj so bile med pr-Zveze borcev NOV Slovenije, voboroi le tri, »na pomoč« tov. Francu Leskovšku-Luki. pa je- morala ob trenutkih Po zaključnih besedah tov. predaha tudi neumorna ma-Križnarja je sledila večerja, takarica Marija, ki je poka-nato pa se je razvil nadvse zala neverjetno vzdržljivost prijeten, pravcati partizan- tako pri strežbi, kakor tudi ski večer v vseh treh sobah v vrtincu polke, počitniškega doma. Nekaterim ni bilo do ple- Medtem, ko so prvoborci sa (ali pa zaradi pptrianjka-in gostje sprva obsedeli ob nja plesnega »repromateria-svojlih mizah, se je kaj kma- la« niso prišli na vrsto), pa lu začelo »preseljevanje«. Ob so se zato rajši-'zatekli k mizah so se zbrali med se- prepevanju, ali pa šo v boj bolj znani in beseda je manjših skupinicah premle-stekla o preteklih časih, o vali morda že velikokrat po-časih lepih in težkih sporni- grete dogodivščine iz svoje-nov. K dobremu vzdušju je ga partizanovanja. In, da ne pomagala pristna belokranj- bom krivičen — v kotičku ska kapljica, ki je razvezala so se zbrali tudi' navdušeni jezike in grla tudi tistim, ki. tarckisti in. udarili zares, so ob začetku obsedeli pri kot nekdaj v juriših na soV mizah nekam bolj tiho. Svoj vražmika. „Ni jih motil žiir-f delež je prispeval gramofon, žav okrog njih, niti ples in s katerega se je oglasila par- pesem tovarišev. Le po pre-tizanska pesem invalidskega glasnih »kibicih« so sem itn PMMM w —- SIPI 1 m* ... | sr jMailHiLTOMMi k I SBi •TP' KHiR wwmm MUBBSOmm Generalni direktor ZP in predsednik sindikalnega odpora sta predala prvoborcem darila tovarn in sindikalne organizacije v spomin na to prvo srečanje naših prvoborce'. Prvo prijetno presenečenje je prvoborce čakalo že pri vstopu v salon počitniškega doma na Bledu. Prikupna natakarica je vsakomur na suknjič pripela rdeč nagelj z vejico rožmarina, za »ogrevanje« pa je poskrbela druga in vstopajočim pomudila raznovrsten aperitiv. Le z malenkostno zamudo — nekateri so prišli šele po napovedanem času — se je začel uradni del srečanja prvoborcev. Najprej je prisotne pozdravil predsednik komisije ZB pri sindikalnem odboru ZP, Miro. Mihovec in zaželel prvoborcem, da bi se kar najprijetneje počutili na srečanju. Nato je na kratko povedal o tem, koliko aktivnih udeležencev NOV je včlanjenih v organizacijah ZP, koliko vojaških vojnih invalidov zaposlujejo naše tovarne in enote in kako, so si vsa povojna leta člani Zveze borcev prizadevali za napredek in razvoj našega podjetja. Govoril je tudi o aktivnosti Zveze borcev Iskre in njenih pobudah na najvišjih forumih, za urejevanje problemov članov ZB. Besedo je nato predal generalnemu direktorju združenega podjetja, tov. Vladini iru Logarju. Tudi on je poudaril bogat delež bivših borcev pri razvoju in na-pedku naših tovarn in jih pozval, naj tudi v bodoče, ob sedanjih težavah, ki spremljajo združeno podjetje, aktivno sodelujejo in povsod s svojim zgledom, izkušnjami in predanostjo skrbijo za to, da bomo čim prej našli pot v normalnejše poslovanje združenega podjetja. Še zlasti bo delež bivših borcev dobrodošel pri uresničevanju ciljev naše gospodarske. in družbene reforme, ki nam zagotavljata lepši jutrišnji dan. Naslednji je prisotne pozdravil • predsednik DS ZP, tov. Valter Križman, za njim pa je spregovoril predsednik sindikalnega odbora ZP, tov. Famci Hutter. Kot zadnji je govoril sekretar GO ZB NOV Slovenije, tov. Stane Bizjak, ki je med drugim pohvalil aktivnost borcev ZP Iskra, ki so tako v času narodnoosvobodilne vojne, kakor tudi po vojni, na svojih delovnih mestih in v vsem našem družbenem Življenju prispevali obilen delež k temu da bi premagali vse naše težave, ki so spremljale razvoj nove Jugoslavije ih si čim prej zgradili socializem in boljše življenje delovnega človeka. Pozdravil je zbrane prvoborce in jim v imenu .republiške organizacije borcev NOV želel še veliko nadaljnjih uspehov pri njihovih nesebičnih prizadevanjih. Generalni direktor in predsednik sindikalnega odbora sta nato prvoborcem razde-liltfs praktična darila, ki so jih darovale naše tovarne ter lepe knjige, ki jih je prvoborcem podarila sindikalna organizacija ZP. Po raz- pevsfcega zbora. No —pa naj še katero rečem, tudi o tistih, ki so jih tja do jutra srbele pete. Na razpolago so imeli štiri ali pet plošč z domačimi vižami, polkami in valčki. V noči od 8. na 9. april so te plošče pokazale svojo izredno vzdržljivost, saj so se neprestano vrtele, seveda veliko bolj umirjeno kot pa razgreti plesalci, pa tja zagodrnjali, da jim ne . s svojimi strokovnimi pripombami delali : medvedje usluge. Skratka več ali manj, vsak po svoje je preživljal ta večer, vendar pri še tako intenzivnem iskanju pri nikomur nisi našel slabe volje, ali dolgočasja. Vsi so bili veseli, razigrani In nikogar ni motilo, da še je noč kar Predsednik Zveze borcev ZP Iskra, Miro Mihovec otvar.ia prvo srečanje prvoborcev Iskre na Bledu, želeč prvoborcem in gostom, da bi to srečanje minilo kar najbolje Generalni direktor združenega podjetja Iskra pozdravlja prisotne prvoborce prehitro nagnila v jutro. Db-‘ pod' vrhom Pokljuke se av-bre volje res n: manjkalo, tobus ni megel prebiti in pa čeprav je ves dan 'in noč tako se je bilo treba vrniti deževalo kot za stavo. . nazaj proti dolini. Po, dobršni' »restrikciji« časa za spanje je v nedeljo zjutraj. sledil zajtrk, pri katerem. se je : pokazala prva partizansikain.fino ¿•••¿n.ctvL/Pčs. š Sc a- '.¡¡jtbv ar J flv1, je namreč zaradi, neznanih -vzrokov »dezertirala«, čeprav je bilo pričakovati, da bodo vsi prisotni . prvoborci vzdržali do konca srečanja. Nekako ob devetih so se udeleženci srečanja prvoborcev- Iskre, vkrcali v udoben avtobus »Trahsfarišta«, ki jih je .popeljal proti Poklju- ki. Na programu srečanja je bil ’.obisk.. spomenika padlih borcev, kjer je pozimi leta 1943 zaradi, izdaje padel malone ves III. bataljon Prešernove brigade. Prvoborci so s seboj prinesli zlat lovorjev venec, žal pa ga zaradi nanovo zapadlih skoraj: 70 cm snega n so mogli sami položiti k spomeniku. Vsa prizadevanja veščega šoferja avtobusa so bila zaman. Skozi visoko snežno"-odejo tiik Udeleženci: srečanja prvoborcev so se v spodnji gostilni zgnetli v tesno sobico, okrog narodnega heroja. Tončka ’Dežmana. Le-ta je podrobneje“ povedal zbranaiti; kakor so tekli dogodki 'tiste mrzle zimske noči, ko je izdajalec s Pokljuke, prignal na skrivaj Nemce na vrh, kjer. so - obkolili in pobili skoraj 80 borcev .tega bataljona in požgali, tedanji; hotel, v katerem so prenočevali po prenapornem maršu, v sñegu in mrazu iz Cerknega, - prek bohinjskih Češnjic, do Pokljuke. Zresnjenih: obrazov so prvoborci s p.ni-sluhniii besedam , tega vrlega prvoborca, ki je po do-, maže in prijetno- pripovedoval še druge svoje doživljaje iz NOV. Venec so nato k spomeniku odnesli voj alki 'iz : garnizona na Pokljuki, ki so s svoj im : džipom - ver j etno j imeli več sreče in so se brez - posebnih : težav prebili tudi tisti' dd- poti do vrha, na Med predstavniki družbeno-političnih organizacij ZP je bil navzoč tudi predsednik mladinske organizacije, Henrik Petmelj Komisija ne sprejme ponudbe trgovskega podjetja »Kokra« Kranj, o dodelitvi stanovanja tov. Stareta družini- Dragojlovič, ker, smatra, da mora tov. Stare vrniti stanovanje tovarnj, p,ač pa predlaga trgovskemu - podjetju »Kokra«; da se tov. Dragoljevič: prijavi na razpis s pogojem, da omenjeno podjetje prispeva 50 % sredstev od vrednosti stanovanja, ostalo polovico pa bo prispevala naša tovarna. Kadrovska služba naj, sijtem v zvezi obvesti trgovsko podjetje »Kokra«.-, - -■ š 1 - 1 Redek primer vestnosti in marljivosti Kuhar počitniškega doma je poskrbel za dobro počutje želodcev, upravnik doma za počitek tistih, Id niso vztrajali do konca, Dragica in Marija pa sta se z vodjo strežbe (vsi trije so bili »izposojeni« iz hotela »Jelovica«) potrudili, da so bili prisotni hitro in solidno postreženi Beseda je o Antonu Mikoliču, danes upokojenemu šoferju tovarne za elektroniko in avtomatiko na Pržanu. — Pred nedavnim je Bil namreč Anton Mikolič odlikovan z Redom dela e srebrnim vencem. Prav je, da o njem zapišemo nekaj drobnih vrstic, čeprav je medtem že odšel v zasluženi pokoj., V svojih 37 letih sfažbo-vanja, je bil Anton Mikolič kar 35 let šofer. Od leta 1951 do upokojitve je bil šofer tovornega: avtomobila TAM v tovarni na Pržanu. Za svoje vozilo je skrbel zares vzorno, saj . ga je uporabljal polnih 16 let. V tem času je prejel posebno nagrado tovarne TAM v Mariboru, več pohval in nagrad pa tudi od tovarne »Avtomatika«. S svojim odnosom do dela in do zaupanega mu vozila, je tovarni prihranil nemajhna sredstva, saj vemo, da je le v dobrem vzdrževanju in skrbi za vozilo ključ za njegovo dolgoletno uporabnost. In tak je Tone Mikolič bil •vsa leta in zato-mu je vozilo ves čas' dobro služilo. , Vesten in marljiv je bil Anton Mikolič tudi, pri drugih delih, s svojimi tovariškimi ‘odnosi-pa si je v tovarni pridobil širok krog dobrih prijateljev. Zaradi pogoste odsotnosti, saj je bil malone vsak dan na daljši vožnji, v času službovanja na Pržanu, se je seveda le malo ukvarjal s političnim delom, toda vselej pa je kljub temu imel posluh za razno problematiko, pri reševanju 'katere je pomagal, kolikor mu je njegovo naporno delo dopuščalo. Zanimiv je še tale podatek: Anton Mikolič v vseh letih svojega Službovanja ni niti enkrat izostal od dela zaradi bolezni. Prav , gotovo . je v tem pogledu eden izmed redkih, saj velika veh čina- 'zaposlenih, vsako leto i boluje vsaj po nekaj dni. — Tudi na ta način je skupnosti prihranil znatna sredstva-' Če kdo, potem je Antoii Mikolič zares zaslužil visoko odlikovanje — Red dela s srebrnim vencem. K temu mu iskreno čestitamo in mu želimo, da bi bil tako zdrav kot dsolej še tudi v zasluženem pokoju in, da bi tak ostal čim dlje, tudi sam skrbi!. Je sicer upokojen, vendar vstaja zgodaj kot nekdaj in ves dan nekaj dela, ureja in popravlja. Pač ne more drugače — tako je šlo pri njem skozi vse življenje in tudi v pokoju ne namerava drugače, ker se je tega do-dobra navadil in dejo mu pomeni razvedrilo, jamstvo za zdravje. — C DOPISUJTA Ko sem ga našel, Je tičal zatopljen v delo. Brž se je preoblekel, da sva lahko na- v* „ t Q TjT p ,, I pravila pričujoči posnetek, V //ID Jul XV w \\I čeprav se je sprva otepal fotografirati. Upravni odbor ŠOLSKEGA CENTRA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA, KRANJ objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALEC STROJEV — BRUSILEC Pogoji: VK delavec kovinarske stroke s 5-letno prakso, šolska izobrazba: poklicna šola in VK izpit. Kandidati morajo imeti stanovanje v Kranju ali bliž-[: Si;nji okolici. ■ Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati do 1 22. aprila upravi Šolskega centra združenega podjet- ja Iskra Kranj v Kranju, Savska loka 2. Elektromehanika : STANOVANJA katerem, je naš avtobus omagali H kosilu so se prvoborci vrnili v počitniški dom na Bledu. Vso pot je po avtobusu odmevala partizanska pesejth, pa tudi,po prihodu v dom, je spet. stopil v akcijo . gramofon in tisti skromni izbor plošč udarnih partizanskih... pesmi. Proti tretji uri...je prišel čas., slovesa. Prvoborci in gostje . so se začeli razhajati na svoje domove. Vsakdo je odhajal z lepimi vtisi, spet oživelih spominov, prežet z osveženo mislijo na težka leta borbe za svobodo, ko. je trdo življenje v gozdovih, taboriščih, zaporih, v z „žico obdanih mestih, tkalo ob stdtisočih žrtev, našo lepšo prihodnost. Za prvoborce je bilo to srečanje, lepo, nepozabno doživetje, doživetje, kakršnega' si vsakdo izmed njih še želi, saj je dokaz,: da naše borbe še nismo pozabili. — C Komisija DS za stanovanjska vprašanja je na 6. seji 1. 4. 1967 sprejela naslednje sklepe: Glede na to, da še niso. razčiščeni vsi problemi za preselitev strank iz... Savske! Loke 12, ni komisija zavzela dokončnega stališča o rešitvi vloge tov. Hurnfa. Komisija je obravnavala vlogo o sporazumni zamenjavi stanovanj med strankama Marjanom štrukljem in Janezom Murovcem iz Kranja. Komisij a. zamenjavo odobrava, vendar naj obe stranki vse medsebojne obveznosti uredita sami, kadrovska Služba, pa,naj š tem v 'Zveži izstavi' potrebne odločbe o zamenjavi .stanovanj. Pojasnilo Zaradi nejasnosti v zvezi z ustavitvijo izplačevanja nadomestila zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delu delovnim invalidom IX. im HI. kategorije invalidnosti, dajemo naslednje pojasnilo: Izplaeeganjje nadomestila je bilo samo začasno ustavljeno zaradi spremembe predpisov temeljnega taksna o invalidskem zavarovanju, s katerimi je določen način .odmere tega nadomestila. Po spremenjenem predpisu se določi višina nadomestila na podlagi razlike med .osebnim dohodkom, ki ga. je delovni invalid dosegel, v preteklem letu pred invalidnostjo in med osebnim dohodkom, ki ga prejema na drugem delu po nastanku invalidnosti. Pri tem vpliva na višino nadomestila ■ še' razmerje med delovnimi leti in skupno pokojninsko dobo delovnega invalida, kakor tudi delovni učinek, ki je ¡predviden za delovno mesto, na katerem, invalid dela po invalidnosti. Gre torej za popolnoma drugačen, način določanja nadomestila, ki je manj ugoden od dosedanjega načina odmere nadomestila. Spremenjeni predpis je začel veljati s 1. .3 196?,' V kolikor zavod ne bi ustavil izplačevanja nadomestila, bi prišlo do večjih ali manjših predplačil, ki jih hi mogoče izterjati. S tem bi .bil oškodovan ¡sklad zdravstvenega' zavarovanja naše komunalne skupnosti, kar brez dvoma ni. mogoče zagovarjati. Ker zavod brez potrebnih podatkov o osebnem dohodku pred in po-invalidnosti in skupni pokojninski -dobi ne more ugotoviti, ali ima delovni invalid od 1. 3. 1967 dalje pravico do nadomestila :in v kakšni Višini, tudi ni mogoče izplačevati akontacije na nadomestilo. Ponovno poudarjamo, da gre samo za začasen ukrep, da ne bi prišlo do preplačila. O praviri do nadomestila po spremenjenem predpisu od 1. 3. 1967 dalje .bo zavod odločil, čim bo imel vse potrebne podatke za odmero in bo upravičencem izplačano nadomestilo za nazaj. Prosimo, da zavarovanci — delovni invalidi z razumevanjem sprejmejo -to pojasnil^. KOMUNALNI ZAVOD ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE KRANJ Na sestanku je govorila. (Nadaljevanje .s 1, strani) rodnega dohodka. Ob rastočem dohodku je to vsako leto. več. Bes srno epnejrii določene ukrepe, ki kažejo kot da gremo na slabše. Za posameznika je ta občutek tudi razumljiv npr. participacija za zdravniške .storitve. Resnica je tale: Zdravstvo je vsak dan dražje, ker je vsak dan boljše, Življenje naših ljudi se je v zadnjih 20 letih podaljšalo za 10 let. Zdravstvo podaljšuje naša življenja, rešuje pa predvsem življenja -velikega števila otrok. Analize kažejo, da smo se Slovenci odkar imamo toeilj-' šo zdravstveno mrežo kot drugi,. -večkrat pregledovali v ambulantah kot npr. na Danskem in Norveškem, .čeprav vemo, da je tam večje bogastvo — da imamo po naših domačih omaricah več zdravil', ki jih .enkrat, dvakrat vzamemo, potempa gremo špst po nove. Skratka cela vrsta stvari je, M jih noben ne prenese. Navadili smo se, da je vse .to zastonj, v resnici pa to ni zastonj, ker je treba vse stvari plačati. Vse te dajatve so se dosedaj plačevale iz skupnih skladov. Ker po novem hi mogoče povečati skupne vsote v narodnem dohodku, srno sSkSeruSd "zj bi začeli tudi tod s skrbnejšim gospo dar-jemjasni, -Delovnim organizacijam smo vrnili 1,5 %-bruto dohodka t. j. 13,5 milijard starih dinarjev, od česar bodo dale organizacije približno 7 ■ miiij&d starih dinarjev za .30 dna ¡bolezni, preostalih 6 milijard pa bo ostal® organizacijam sv Sloveniji .S tem denarjem bodo oigaatzacijs po lastni uvidevnosti .skrbele za .zdravje svojih ljudi. Po enournem 'izvajanju tov. Vide Tomšič je sledila debata v kateri so delavci zastavljali še nekatera vprašanja. V debato j.e posegel tov, Sitar o problemu obračunavanja osebnih dohodkov v tovarni. Tov. Beravs je na to vprašanje pojasnil kaj je bilo dosedaj storjenega glede režijskega dela. Zanimivo je bilo tudi vprašanje .tov. Rakočeviča o .dogodkih v Zagrebu glede deklaracije in pa sestanka rezervnih oficirjev v Domii annije-Tov. Tomšičeva je v odgovora pristavila, da j.e to zadeva komunistov na Hrvaškem, ¡ki bo vsekakor objavljena po zaključku v .dnevnem časopisju, glede rezervnih oficirjev pa naj tov. Rakočevič naslovi predlog na odbor rezervnih oficirjev. Ob koncu se je predsednica ©S tov. Ivanka Kukovec zahvalila -vsem za številno udeležbo, ugotovila, da v je bil .sestanek zelo koristen in zaključila predvolilno Zborovanje. Marjan Kralj Večji izvoz v marcu Čeprav je bila mesečna obveznost izpolnjena s 94 °/o V zadnjem mesecu prvega je najbolj pereč izpad v Bo--trimesečja, je znašal seštevek munijo, ker izvozna operati-izvoza vseh tovarn 553.862 $. va ni dobila soglasja, nekaj pa Glede na mesečni plan je to je nanesla tudi manjša -vred- 94,37'% realizacija obveznosti. Ge primerjamo izvoz z lanskimi rezultati, je bil letošnji marec preče j boljši, trimesečje pa -smo zaključili s skoraj isto'vrednostjo. Krivda za to je izredno slaba realizacija v letošnjem 'januarju. Glede valutnih področij je .slika nekoliko manj razveseljiva. V. mar.cn smo poslali v države ,s konvertibilnimi valutami samo 22 odstotkov vrednosti izdelkov, v države vzhodnega področja C— SEV ■64 .odstotkov -in v drža-ve ¡ostalega : kiiringa 14 odstotkov. Porast izvoza v vzhodne države je ibil to pot še bolj intenziven. Temu primerno se j.e seveda spremenil tudi vrstni red držav na izvozni listi. Na prvem ipestsu je Nemška demokratična republika, -drugem Češkoslovaška in tr-sijem Turčija, ki ji slede SSSR. Madžarska, 'Zahodna Nemčija, Anglija in kot deseta ZDA Skupno smo v .marcu izm&li v 24 ..državi Izvoz posameznih tovarn je po podatkih PSO potekal takole; nost zaostalih dobav v ZDA. V poročilu |e navedeno, da tovarna elektromotorjev za ZDA ni mogla izdelati, ker ;je imela proizvodne kapacitete zavzete zaradi izdelave drugih motorjev. V 11. številki glasila smo objavili vest o pripravah na skrajšani delovni čas v tovarni »Avtomatika« Pržan. Pred kraikim je DS o tem razpravljal oz. obravnaval predlog upravnega odbora in prišel do zaključka, da je s prizadevnostjo vsega kolektiva, posebno pa z odgovornejšim delom strokovnih služb v tovarni oz. z izkoriščanjem notranjih rezerv možno preiti na . Skrajšani delovni čas. so izdelali vseh naročenih radijskih sprejemnikov iz poročila PSO ni razvidno. Na splošno lahko ocenimo izvoz, v marcu za zadovoljivi nekatere tovarne pa se bodo morale v prihodnje le nekoliko bolj zavzeti za izpolnjevanje izvoznih obveznosti in izdelati proizvode v določenih terminih. Marjan Kralj Notranje rezerve obstoje v prevelikem odstotku boleznin in. izostankih z dela, v izboljšanju kvaliteto proizvodov ipd. Naj več rezerv - je možno aktivirati z zmanjšanjem zastojev v proizvodnji, z zboljšanjem organizacije In večjo disciplino pri delu, predvsem pa z' uvajanjem sodobnejše tehnologije in večjim izkoristkom obstoječih kapacitet. ■ Zadevne analize kažejo, ..da bo produktivnost letos porasla za 9,2 %, kar zadošča, da se delovni čas skrajša za 2 uri .tedensko, V letu 1968. bi se po predvidenem programu produktivnost zvišala za .20,4 odstotka, s tem pa bi bilo moč preiti v naslednjem letu na 42-urni delovni teden, v celoti. Delavski svet je po razpravi sklenil, da se 8 ¡ur koristi od aprila do decembra kot 1 prosti dan y mesecu (predvidoma sobota). ABC Tovarna Izpolnit ey;’% -Udeležba % »APARATI« Ljubljana 190,82 3,38 »AVTOELEKTRIKA« N. Gorica 47,46 3,77 »AVTOMATIKA« Pržan - 0,80 »F.LEKTROMEHANIKA« Kranj 81,58 31,48 »ELEKTROMOTORJI« Železniki 49,85 10,98 »ELEKTRONIKA« Horjul . 9,50 »ELEMENTI« Ljubljana 5L82 1,28 »INSTRUMENTI« Oteče .612,93 L41 »KONDENZATORJI« Semič 173,68 33,52 Prilep 97,60 9,34 »POLPREVODNIKI« Trbovlje . .227,52 10,42 »SPREJEMNIKI« Sežana 7,80 0,52 »USMERNIKI« N.oyn mesto 452,57 1,54 SKUPAJ 94,37 100,00 Zakaj »SPREJEMNIKI« ni- Od aprila dalje skrajšani delovni čas tudi v »Avtomatiki« Pržan ¡Vzroki za Izpade glede na planske zadolžitve' so .d.akaj različni. »AVT.OELEKTIRKA« npr. ni dobavila na skladišče. start.erj.ev, medtem ko PSO za nekatere avto električne izdelke -ni dobila izvoznega soglasja. Eri »ELEKTROMEHANIKI« je zastal izvoz kontaktorjev ker ¡bančne formalnosti «liso bile pravočasno urejene' (ne po krivdi PSO), 'Delni izpad je PSO nadomestil z izvozom drugih izdelkov. Za - »ELEKTROMOTORJE« ZAHVALA Ob boleči izgubi moje nepozabne mame FRANČIŠKE MUŠIC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem finančnega sektorja tovarne »Eiektromeha-nika« v Kranju za izraze sožalja, poklonjeno cvetje in1 spremstvo na njeni zadnji poti. Jožica Mušič Obvestilo Prvomajski izleti Komisija za izlete pri sindikalni podružnici »Elektroniehanika« Kranj, je pripravila tri smeri prvomajskih izletov in to: 1. Kranj-Celje-Maribor-Slatina Radenci-Murska Sobota-Ptuj-Kranj. 2. Kranj-Celje-Slovenj Gradec-Ravne na Koro- - 'škem-Crna na Kproškem-Velenje-Kranj. 3. Kranj -Pošto j na-Skocj anska. j ama-grad Socerb-Portorož-Kranj. ' Izleti bodo organizirani, v nedeljo 30. aprila 1967 z odhodom ob 6. uri izpred kina Center v Kranju. Interesenti naj se prijavijo od 17. do 19. aprila med odmori v prostorih sindikata nad restavracijo. Prispevek za člane kolektiva je 1000 S din, za' ožje člane družine pa 1500 S din. želeno je, da se teh izletov udeleži čimvečje število elanov kolektiva, predvsem tistih* ki nimajo drugih možnosti za izlete. Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov ZDRUŽENO SKLEPI 21. SEJE UO V DNEH 15., 3., 16. 3. IN 22. 3. 1967 • UO ZP ISKRA se je po tbravnavi Ekonomske in pro-izvodno-tehnične analize integracije ZP ISKRE KRANJ, podjetja RIZ Zagreb in to-rarne RUDI CAJAVEC Banja Luka strinjal, da pristopita v okvir združenega podjetja ISKRA KRANJ kot organizaciji podjetje RIZ Zagreb in tovarna RUDI CAJAVEC Banja Luka, vendar pod naslednjimi pogoji': a) Precizirati je treba načela bodoče programske usmeritve po organizacijah v združenem podjetju ISKRA (ISKRA, RIZ, RUDI CAJAVEC). V ta namen naj generalni direktor ZP imenuje posebno komisijo, ki bo na osnovi predložene analize pripravila načela in predlog delitve proizvodnega programa med podjetji ISKRA, RIZ in RUDI CAJAVEC. UO ZP ISKRA priporoča podjetjema RIZ in RUDI CAJAVEC, da tudi pri njih napravijo podoben postopek. Komisije vseh treh podjetij) naj izvršijo predhodno' konfrontacijo, tako da bo prišel material na UO ZP ISKRA KRANJ Že z mnenji in stališči ostalih dveh podjetij. . f Rok za dostavo tega materiala upravnemu odboru ZP ISKRA je 15. 4. 1967. b) S strani bančnih organizacij je treba pred integracijo dobiti sredstva za finanč-no sanacijo obstoječih treh podjetij ter zagotoviti možnost koncentracije sredstev v integriranem podjetju. Finančno-ekonomska komisija, ki je izdelala gradivo za integracijo, naj dodatno obdela to zahteva z utemeljitvijo in jo posreduje pristojnim bančnim organizacijam v Sloveniji, Hrvatski in BIH. Rok: 15. 4. 1967 c) Na vsak način je treba od pristojnih organov doseči v Temeljnem zakonu o podjetjih ukinitev obvezne subsidiarne in solidarne odgovornosti organizacij v sestavu združenega podjetja. 5) Bančnim organizacijam in pristojnim organom druž-beno-politične skupnosti ter gospodarskim zbornicam SR Slovenije naj se takoj dostavi že izdelana ekonomska in proizvodno-tehnična analiza integracijo ISKRA, RIZ, RUDI CAJAVEC. d) Predloženi izvleček iz Ekonomske in proizvodhoteh-nične analize integracije' ZP ISKRA KRANJ, podjetja RIZ Zagreb in tovarne RUDI CAJAVEC Banja Luka se začasno zadrži, dokler ni izpo- polnjen z rešitvami pogojev pod točkama a) in b) in ga je treba še dopolniti z bolj utemeljenim prikazom o ekonomski upravičenosti integracije, ki izhaja iz sedanjega položaja organizacij v jugoslovanskem gospodarstvu in mednarodni delitvi dela. a) UO ZP je mnenja, da je že takoj sedaj možno izvajati določeno parcialno integracijo na raznih področjih, kot so prodaja, nabava, servis, razvoj in proizvodnja. f) Ker po postavljenih pogojih v točkah a), b) in c) ni možno predvideti takojšnjih rešitev, se predvideni rok za integracijo 1. 7. 1967 preloži. Generalni direktor ZP je zadolžen, da skrbi za izvajanje vseh teh sklepov. UO ZP pooblašča predsednika UO ZP in predsednika DS ZP, da o teh sklepih čim-preje konsultirata s predsedniki upravnih odborov in delavskih svetov RIZ in RUDI CAJAVCA, © Na predlog komisije za dejavnost I in II (po 104. členu statuta ZP) v zvezi s členom 108 statuta ZP sprejema UO ZP naslednje tolmačenje tega- člena in obenem na predlog direktorja fi-nančno-računovodskega področja tudi tolmačenja člena 116 statuta ZP; Člena 108 in 116 statuta ZP se tolmačita tako, da se odnos med planiranim dohodkom Zavoda za avtomatizacijo za dejavnost I in planiranim dohodkom strokovnih služb do proizvodnih organizacij obračuna tako, da se upošteva procent izvršitve plana dohodka vsake posamezne proizvodne organizacije (predlagana I. varianta), razen če ni v skladu z določilom 96. člena statuta ZP v; pogodbi med Zavodom za avtomatizacijo in proizvodnimi organizacijami drugače določeno. O tem tolmačenju členov 108 in 116 statuta ZP se obvesti DS Z P . UO Zi* naroča komisiji- za spremembe in dopolnitve' statuta ZP, da ob priliki dokončne redakcije sprememb in dopolnitev statuta ZP upošteva pri finansiranju dejavnosti I prav tako Zavod za avtomatizacijo kot ostale proizvodne organizacije. © UD ZP je obravnaval predlog za dopolnitve in spremembe statuta združenega podjetja ISKRA KRANJ in osvojil stališča komisije za Spremembe in dopolnitve statuta ZP ISKRA KRANJ v njenih zapisnikih z dne 23'. 24. in 25. 1. ter 10. 3. 1967, razen v nekaterih primerih, za kar je' sprejel naslednje sklepe: A. UO ZP naroča organi-zacijsko-kadrovskcmu področju, da preko komisije za spremembe in dopolnitve statuta ZP pripravi gradivo po naslednjih vprašanjih: 1) Ugotoviti je treba dosedanje pozitivne in negativne posledice poslovanja PSO, Nabavne organizacije in Zavoda za avtomatizacijo v sedanji pravno-organizacijski obliki, to je, položaj organizacij v sestavu združenega podjetja. 2) Treba je obdelati in predložiti obrazloženi predlog ali naj PSO, NO in ZZA ostanejo še naprej v pravno-o-rga-mzacrjski obliki organizacij v sestavu združenega podjetja ali je za te enote, bodisi vse ali posamezne, bolj primerna druga pravno-organi-zaeijska oblika (npr. delovna enota združenega podjetja). 3) Posebej je treba obdelati in predložiti, organizacijo PSO in Nabavne organizacije tudi s stališč: 1. varianta — enotna komercialna organizacija, 2. varianta — PSO in NO ostaneta v ločenih pravno-or-ganizacijskih oblikah, 4) V katero pravno-organi-zaeijsko obliko naj se vključi: — proučevanje in analiziranje trga (marketing), — pridobivanje in razširitev trgov (tržne analrže). 5) Na katerem nivoju naj bi se razvijala razširjena reprodukcija (ali na nivoju združenega podjetja ali na nivoju organizacij), to je, kje in kdo odloča o investicijski politiki. Istočasno naj se tudi določi, kje naj Se opravlja investicijska operativa. 6) Obdela naj se tudi prarv-no-organizacijski koncept strokovnih služb združenega podjetja (skupnih služb). Koncept naj vsebuje dimenzijo, pravno-organizacijsko obliko ih naloge' ter potrebna finančna sredstva za delo strokovnih služb ZP. Poleg tega naj se preuči tudi možnost dela strokovnih služb po teamih, katere bi vodili strokovnjaki, zaposleni v strokovnih službah. 7) Prav tako naj se tudi obdela problematika planiranja na nivoju združenega podjetja, zlasti iz dveh stališč.. — gospodarski plan ZP je seštevek vseh planov organizacij. Dokončna odločitev o planu organizacije je na delavskem svetu organizacije. — organizacija v sestavu ZP sprejema svoj gospodarski plan v skladu z gospodarskim planom ZP (organizaci-ima lahko večji gospodarski plan kot je to določeno v gospodarskem planu ZP). Dokončna odločitev o gospodarskem planu ZP in organizacij je na nivoju samoupravnih organov ZF. 8) Predloži naj se tudi vprašanje izvoza in uvoza preko PSO oz. NO, in sicer v naslednjih variantah: — proizvodne organizacije so dolžne izvažati in uvažati preko PSO oz. NO; — proizvodne organizacije same izbirajo možnost uporabe PSO oz. NO glede izvoza in uvoza. Rok za dosfarvo zahtevanega gradiva je 30. 4. 1967 . @ UO ZP zadolžuje pomočnika generalnega direktorja ZP tov. ing. Jožeta Frežlja, da prav tako izdela na osnovi iznesenih stališč koncept or-, ganizacije podjetja ISKRA v smeri možnosti koncentracije sredstev na nivoju združenega podjetja. V svojem predlogu naj navede razloge za tako organizacijo, zlasti s stališča vključevanja v mednarodno delitev dela. Predhodno naj se zadeva predloži razširjenemu strokovnemu kolegiju in nato preko komisije za spremembe in dopolnitve statuta ZP upravnemu odboru ZP. Rok: 15. 4. 1967. © Na predlog sindikalnega odbora ZP ISKRA upravni odbre združenega podjetja odobrava znesek 409,090 S din kot pomoč za izvedbo zim-sko-športnih iger v Kranjski gori dne 25. 2. 1967. Sredstva se črpajo iz rezerve pri upravnem odboru ZP, © UO ZP naroča finančno-ročunovodskemu področju, da v gospodarski plan združenega podjetja za let® 1967 vključi predlagani stroškovnik družbeno-poiitičnih organizacij ZP v višini 77.750 N din. SKLEPI 23. SEJE UO j5. 4. 1967) © UO ZP sprejema poročilo o poslovanju ZP ISKRA KRANJ ob zaključnemu računu za leto 1966 in ga predlaga delavskemu svetu ZF v potrditev. © UO ZP potrjuje in predlaga delavskemu svetu ZP v potrditev poročilo' o poslovanju Šolskega centra ZP ISKRE KRANJ za leto 1966, za katero nima pripomb. © UO ZP sprejema na znanje vlogo zdravstvenih delavcev organizacij Elektromeha-nike in Avtomatike z dne 5. 4. 1967 in se strinja s stališčem, navadenim v vlogi, naj bi novi zakon organizacije zdravstvene službe v Sloveniji še nadalje vseboval možnost obstoja ambulant v okviru gospodarskih organizacij, ter se s tem stališčem UO ZP strinja. UO ZP naroča strokovnim službam ZP, da te stališče posredujejo tako kot je obrazloženo v citirani vlogic pristojnim republiškim organom. © Kot končni zaključek je UO ZF k predloženemu poročilu o poslovanju ZP ISKRE v letu 1966 sprejel naslednje: Pri obravnavi poročila o poslovanju ZP ISKRA KRANJ k zaključnemu računu za leto 1966 je UO ZP ugotovil, da je dosedanji način obravnave pomanjkljiv; saj je možno le subjektivno in površno ocenjevanje doseženih rezultatov. Zato naroča strokovnim službam ZP; da pripravijo analizo rezultatov zaključnega računa letošnjega in preteklih let v takšni obliki, da bo iz nje' razvidno gospodarjenje posameznih organizacij in učinki izvajanja poslovne politike združenega podjetja: Vsa važnejša gibanja naj bodo v analizi prikazana grafično in zajeta v taki obliki; do bodo omogočala določanje ciljev poslovne politike in ukrepanje na nivoju združenega podjetja. (Dalje na 8. strani) Obvestilo »Elektromehanike« Prijave za letovanje Vse člane kolektiva »Elektromehanika« obveščamo, naj oddajo prijave za letovanje v oddelku za družbene službe, soba št. 2 (bivši internat Industrijske šole). ROK PRIJAVE: od 15. 4. do vključno 10. 5. 1967. Vsak prijavljenec mora ob prijavi vplačati akontacijo v znesku 50 N din za osebo oz. tudi za otroke, ki so stari več kot 10 let. Prijavljene} za letovanje na Dugem otoku;: ki se bodo poslužili Kompasovega- prevoza, vplačajo še dodatnih 84 N din na osebo oz. za otroke do 7 let starosti in z lastnim sedežem v avtobusu 58,80 N din, brez lastnega sedeža pa 42 N din. Po zapadlem roku oddelek za družbene službe v »Elektromehaniki« ne bo več sprejemal prijav, pač pa se bo moč prijaviti direktno na Počitniško skupnost, Kranj, Kidričeva 42. Vse informacije nudi članom kolektiva oddelek za družbene službe, tel. 654, po zapadlem roku (10. 5. 1967) pa Počitniška skupnost Kranj, Kidričeva 42, tel. 21-948. Z dvanajste seje DS »Avtomatika« Pržan Delavski svet je med drugim razpravljal o analizi strukture kadrov v tovarni, in predložene zaključke, ki jih je izdelala komisija sprejel s pripombo, da je zahteva za spremembo statuta, glede na strokovnost vodilnih delavcev v tovarni, preuranje-na. Člani DS so bili mnenja, da bi bilo neumestno odkla- Dopisujte v »Iskro!« Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Ted. 22-221, int. 333. n jati zaposlitev sposobnih delavcev s prakso in srednje šolsko izobrazbo, vendar pa je treba pri zaposlovanju iskati predvsem strokovnjake s čim ustreznejšo izobrazbo, kar je po statutu predvideno. Delavski svet je nadalje v zvezi s kadrovsko strukturo delavcev sprejel še naslednje sklepe: © Takoj je treba pristopiti k analitski oceni delovnih mest. Kdo bo to delo izvedel naj odločijo strokovne službe tovarne, na vsak način naj bo analitska ocena izvedena strokovno in tudi s pomočjo zunanjih sodelavcev. ® Delavski svet ugotavlja, da je kadrovska struktura nezadovoljiva .predvsem v gospodarskem in računovodskem sektorju in da je treba takoj pristopiti k usposablja- Izvlečki iz sklepov... (Nadaljevanje s 7. strani) SKLEPI 12. SEJE DS (29. 3. 1967) © DS je v celoti potrdil predloge upravnega odbora za spremembo pravilnika o stimulaciji za znižanje zalog materiala in polizdelkov in za spremembo pravilnika o stimuliranju za pravočasno nabavo reprodukcijskih materialov in kupljenih delov. © Delavski svet je potrdil predloge upravnega odbora o višini nadomestila OD do 30 dni bolezenskega dopusta, ki ga plača tovarna, in sicer: I. — za poklicne bolezni, ki jih kot take označi zdravstvena služba 100 % — za nesreče pri delu 100 % — vsa ostala obolenja in nesreče .... ., ■ • 80% — nega svojcev 70 % II. Nadomestila v času zdravljenja v stacionarnih zdravstvenih zavodih se obračunavajo: — samskim delavcem, ki ne vzdržujejo nobenega družinskega člana 60 % — delavcem, ki preživljajo enega družinskega člana 80% — delavcem, ki preživljajo dva družinska člana 90 % — delavcem, ki preživljajo tri ali več družinskih članov 100% III. Delavci, ki prvič stopajo v delovno razmerje imše nimajo 9 mesecev delovne dobe, prejemajo v času bolezni 60 odstotno nadomestilo OD. V primerih zdravljenja v v stacionarnih zdravstvenih zavodih pa se uporabijo kriteriji pod tč. II. © Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora, po katerem se v letošnjem letu izplača članom kolektiva, ter njihovim nezaposlenim zakoncem in nepreskrbljenim otrokom naslednji počitniški prispevek: a) članom kolektiva 200 N din b) nezaposlenim zakoncem članov kolektiva 85 N din c) nepreskrbljenim otrokom članov kolektiva 60 N din @ Delavski svet je odobril milijon S din za okrevanje aktivnih udeležencev NOV iz naše tovarne. 9 Delavski svet je potrdil predlog upravnega odbora za povišanje osebnih dohodkov za pripravnike in za povišanje nagrad študentov in dijakov na obvezni praksi. Povišanje je naslednje: a, pripravniki “W 'SSf s Srednjo šolo 559—600 600—650 s I. stopnj) fakultete 700—750 750—800 z II. stopnjo fakultete 750—850 800—900 b) praktikanti na obvezni praksi dijaki sred. in poklic, šol 220—250 250—300 študenti višjih in visokih šol 270—300 350—400 inozemski študentje 450 600 c) dijaki 3 razr. gimnazije, ki vsako leto pridejo na 20-dnevno prakso 220 250 ® Delavski svet je odobril, da se prizna dodatek za prisotnost na delu (2.000'S din) tudi tistim delavcem, ki so kot priča v kazenskem postopku pokliacni na sodišče. © Delavski svet je imeno- val v Svete občinske skupščine Kranj naslednje predstavnike iz tovarne: V svet za industrijo in obrt tov. Franca Bašarja; v svet za delo tov. Zdravka Gorjanca; v svet za zadeve ZZB tov. Danico Knaubeit. nju zaposlenih; upoštevati zaključek komisije, da je šolanje — redno ali izredno, do starosti 30 let, obvezno. © Delavski svet zadolžuje splošni sektor, da do 15. maja 1967 na osnovi zaključkov komisije izdela program za dopolnilno šolanje ž dokončnimi roki in stopnjo šolanja, ki se za posamezno del. mesto zahteva. Plan izobraževanja mora biti pogojen z razpoložljivimi sredstvi za izobraževanje. © Dopolnilno šolanje je obvezno za vse, ki zasedajo srednje ali "'višje strokovna delovna mesta in zahtevane izobrazbe nimajo ter, da niso dopolnili 30 let starosti. © Delavce nad 30 let starosti se bo dodatno izobraževalo z raznimi tečaji in seminarji, program katerih pripravljajo razni šolski centri in izobraževalni zavodi; udeležbo na tečajih in seminarjih pa bo odobraval in potrjeval upravni odbor tovarne. © Delavski svet daje direktorju tovarne pooblastilo, da na predlog vodje sektorja odloča o udeležbi na seminarjih ali tečajih, ki trajajo do 3 dni' in. sicer v okviru sprejetega programa. [(]& Ko prebiram glasila drugih kolektivov, večkrat zasledim rubriko »Planinški izleti«. Tako npr. »B. CajaTjec« redno objavlja izlete v glasilu, kjer nemalokrat zasledim tudi programe potovanj na naše slovenske planine. Podobno poroča tudi glasilo R. Končar, TAM Maribor in nekateri drugi listi večjih tovarn. Kot primer . navajam kratko poročilo zadnje številke TAM Maribor, ki ima objavljene izlete tja do 25. junija. Takole piše: Enodnevni izlet na Kozjak bo 16. aprila. Odločili še bomo lahko za Kaplo, Zavčarjev vrh ali Tojzlov vrh. Ob poteh na te znane vrhove Kozjaka so številne sončne jase, s katerih je lep razgled v Dravsko dolino in na gozdnata pobočja Pohorja. V tem času so osojna pohorska pobočja še zasnežena, medtem ko je prisojni Kozjak že suh in ves v cvetju. Našteti vrhovi Kozjaka so lahko dostopni. posebej pa so priporočljivi' za mladino. V nadaljevanju podobno opisuje izlet na Gomilo v Slovenskih goricah v začetku aprila, Sladko goro ali Boč (23. aprila). Triglavsko pogorje (29., 30., 1. in 2. maja). Ivanjščico in Slijeme v Hr-vatskem Zagorju (9. maja), na Golico (28. maja), Krvavec ali Veliko -planino (25. junija). Vsi izleti so sicer širše opisani kot so navedeni v tem članku, vendar je za kolek- Iz Oteč: Rudi Drol, vodja vzdrževanja (levo)-je zaposlen v »Iskri« že petnajst let, tov. Štefan Hajdinjak, terminar — pa tri leta tiv »Iskra« vsebina povzeta kot informacija, kako skrbijo za propagando izletov v drugih tovarnah. Za konec ima informacija še tole zelo zanimivo vest: Planinsko društvo TAM se je odločilo, da bo krilo 50 % POZDRAV OD VOJAKOV Tov. urednik! Zahvaljujem še za redno pošiljanje glasila »Iskra«, ki me povezuje-z '»ISKRO«. Ker sem bil pred odhodom zaposlen v tovarni usmemiških naprav — Novo mesto, je razumljivo, da bi želel več vesti iž te tovarne, žai pa je Novo mesto v Iskrinem glasilu bolj pri repu informacij. Upam, da pismo zaradi te kritike ne bo romalo v koš. Želim mnogo uspehov v. nadaljnjem delu, hkrati pa prisrčno pozdravljam vse. sodelavce v tovarni usmerniških naprav v Novem mestu. Priporočam se še za nadaljnje pošiljanje časopisa, ki mi ga pošiljajte na moj novi; naslov. Milan Šušteršič V. P.7325-1 Sremska Mitroviča Srbija Kot ste videli pismo ni romalo v koš, kajti kritičnih pisem smo veseli. Priznati moramo, da ste zabili žebelj na glavo, kajti od kolektiva iz Novega mesta šmo prejeli ze- stroškov potovanja skupinam z nad pet planincev, ki se bodo podale v katerokoli smer izven bližnjih planinskih smeri. Res, posnemanja vredno! Prav bi bilo, da bi tudi v glasilu »ISkra« zasledili podobno vest; Iver lo malo člankov. Delna krivda je tudi pri nas, ker jih nismo »bombardirali« z raznimi vprašanji in razgovori. Že v tej številki pa je na 2. strani priobčen .daljši članek o gospodarjenju v imenovani tovarni v 1. 1966 in perspektivi za letošnje leto. Upamo, da bomo odslej vsaj vsak mesec enkrat slišali tudi o tej tovarni, Jji nekaj časa ne bd imela lahkih problemov pri izpolnjevanju svojih nalog. Reforma povsod trka na vrata in kdor jo bo sprejel kot nujnost, je prav, da ji gre čimprej zavestno in odločno naproti. Lep pozdravi: Uredništvo ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec — izhaja tedensko — Rokopisov na vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj