243 Ocene države, naroda) do versko motiviranega ekstremizma. Zadnje poglavje tretjega dela (in celotne monografije) je posve- čeno vlogi religije v poljski in v ameriški politiki; pri tem so ameriške verske or - ganizacije primarno politični deležniki, medtem ko je poljska katoliška Cerkev deležnik veta (145). To delo je pomembno tudi za sloven - ski prostor in za preučevalce vloge reli- gije/verskih skupnosti v slovenski poli- tiki, predvsem z vidika teoretične pod- lage za takšno preučevanje, pa tudi za primerjalno analizo z drugimi državami. Klemen Kocjančič ʿAbd al-Ğabbār al-Niffarī. Knjiga mistič- nih postajališč in nagovorov. Prevedel in spremno besedo napisal Raid al-Da- ghistani. 128 str. Ljubljana: Kud Logos, 2020. ISBN 978-961-7096-72-2 V slovenščini smo pred nedavnim do- bili na voljo prevod izbranih sentenc iz dveh spisov muslimanskega mistika 10. stoletja po Kr., ʿAbd al-Ğabbārja al- Niffarīja. Sentence je izbral in prevedel Raid al-Daghistani, islamolog, ki deluje na Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. Spisa Knjiga [mističnih] po- stajališč (Kitāb al-mawāqif) in Knjiga [mi- stičnih] nagovorov (Kitāb al-muḫāṭabāt) sta edini ohranjeni al-Niffarījevi deli. al- -Daghistani ju je prevajal po kritični izda - ji britanskega orientalista Arthurja Johna Arberrya iz leta 1935. Prevodu je dodal spremno besedo, v kateri postavi al- Niffarīja v kontekst zgodovine sufizma in oriše temeljne značilnosti al-Niffarījeve misli. Kakor pove na koncu spremne be- sede (2020, 121), je slovenščina šele peti jezik, v katerega sta ta spisa prevedena. Prevod je opremljen s sprotnimi opom - bami, ki razlagajo nekatere temeljne poj- me sufizma. H knjigi je priložen tudi pri- ročni slovarček, v katerem prevajalec ra- zloži, kako je prevajal posamezne arab- ske pojme. Knjigo je založila založba KUD Logos, pri kateri je al-Daghistani leta 2014 izdal prevod al-Ġazālījevega dela Rešitelj iz zablode (al-Munqiḏ min al- ḍalāl). Spis Knjiga [mističnih] postajališč (Kitāb al-mawāqif) je sestavljen iz 88 li- terarnih enot, ki so poimenovana posta- jališča (mawqif, mn. mawāqif). Beseda mawqif je toponim (arab. ism makān) glagola waqafa in označuje prostor ozi - roma kraj, kjer nekdo stoji ali se zausta- vi. Posamezna poglavja oziroma posta- jališča se začno s formulo »postavil me je v« (awqafanī fī), s katero al-Niffarī takoj na začetku pove, da je Bog tisti, ki ga postavi na neko določeno postajali- šče. Vsako od postajališč osvetli enega od vidikov življenja mistika. Da prikaže- mo le zgled: 57. postajališče nosi naslov »postajališče src mističnih spoznaval- cev« (mawqif qulūb al-ʿārifīn). V njem al-Niffarī oziroma Bog razloži, kakšno mora biti srce spoznavalca. Pri tem upo- rabi dva temeljna pojma sufizma – ‚srce‘ (qalb) in ‚[mistično] spoznanje‘ (maʿrifa) – in ponudi svoj odgovor na to, kako sta oba pojma medsebojno pove- zana. Srce je namreč v sufizmu podob - no kakor v biblični tradiciji glavni episte- mološki organ, resnično spoznanje pa izhaja iz stanja, v katerem je mistikovo srce. Vendar je razumevanje poglavij vse prej kakor lahka naloga, saj al-Niffarī uporablja zelo enigmatičen jezik. Razu- 244 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 1 mevanje nam prevajalec na kar nekaj mestih olajša z opombami, ki osvetlijo nekatere temeljne pojme sufizma. Osrednje mesto v prevodu ima pre- vod osmega postajališča: »Postajališče svetega stojišča« (mawqif al-waqfa). al- -Daghistani v spremni besedi razloži centralni pomen tega poglavja za celo- ten spis (2020, 117–120). Beseda waq- fa je že etimološko povezana z besedo mawqif. Označuje akt stóje oziroma de- javnost, ki jo opravlja stoječi. al-Daghi - stani se odloči za prevod ‚stojišče‘, to besedo pa bi lahko prevedli tudi z gla- golnikom ‚stója‘. Stója oz. stojišče al- Niffarīju pomeni eksistencialno zadrža- nje, ki prek resničnega spoznanja (maʿrifa) vodi do resničnega védenja (ʿilm) (20 [8,75]), centralnega pojma is - lamskih znanosti (ʿulūm). Stója je steber (ʿamūd) (19 [8,59]) resničnega vedenja in nemogoče je neposredno preiti od védenja do stóje (21 [8,86]). al-Niffarī jasno pove, da je stója več od vedenja, saj »stója zaobsega vso vednost, toda vednost ne zaobsega stóje« (17 [8,18]), stoječi pa »presega spoznanje tako, kot presega mišljenje« (21 [8,84]). Za al- Niffarīja je stója eksistencialno zadrža- nje, ki ima resda za posledico mistično spoznanje in vednost, ampak se ne omejuje samo na to. Sveto stojišče oz. sveta stója je vir vednosti in obenem tudi izpolnitev vednosti. Tisti, ki stoji v stóji, je en sam, saj se mistično združi z Bogom, medtem ko je spoznavajoči še vedno ‚ujet‘ v pojavni svet in v razmerje spoznano-spoznavajoči (20 [8,67]). Pojem stóje je pri al-Niffarīju osre - dnjega pomena, saj tvori formo vseh drugih postajališč (mawāqif). V vseh 88 postajališčih je namreč stoječi od Boga postavljen (awfaqa) v specifični način stóje, iz katere izhaja spoznanje, ki se na- zadnje kaže v besedilu al-Niffarījeve knji- ge. Toda sama stója je veliko več od spo- znanja, saj stoječi na koncu ponikne v Bogu. Če poznamo ( naʿrifu) o samem al- Niffarīju sila malo, je to nujno potrebno interpretirati skozi njegovo misel, ki vodi k »odpostajanju v Bogu« (fanāʾ fī-l-llāh) ter s tem k »obstajanju po Bogu« ( baqāʾ fī-l-llāh) (al-Daghistani 2020, 118). Prevodu izbranih sentenc iz spisa Kitāb al-mawāqif al-Daghistani doda še sentence iz spisa Kitāb al-muḫāṭabāt. Tudi v tem spisu je osrednji subjekt, ki daje nagovore, Bog sam. Namenjeni so poslušalcu, ki si želi mističnega združe- nja z Bogom: sufiju. Tudi za ta spis sta značilni izredna miselna prodornost in preudarnost s katerima al-Niffarī vodi sufijskega vajenca do mističnega zrenja (2020, 103 [51,6]). K prevodoma obeh spisov je dodana spremna beseda, v kateri al-Daghistani predstavi nekatere temeljne značilnosti al-Niffarījeve misli in ga umesti v širši kontekst sufizma. Pri tem obsežno na- vaja relevantno strokovno literaturo. K spremni besedi je dodan tudi slovarček, v katerem al-Daghistani razloži, kako je prevajal nekatere temeljne pojme sufiz- ma. Slovarček je še posebno koristen, saj je za sufijske tekste značilno, da ustaljenim arabskim izrazom in bese - dam pripisujejo popolnoma svojske po- mene. Knjiga je med drugim dobrodošla v slovenskem intelektualnem prostoru predvsem iz dveh razlogov. Prvi je po- vezan s poznavanjem islama in islamske tradicije, saj imamo kljub dejstvu, da su - fizem doživlja neko določeno mero na- klonjenosti zaradi svoje globoke duhov - nosti, resnici na ljubo na voljo bore malo prevodov primarnih virov, ki bi omogočili boljše poznavanje sufizma in 245 Ocene islamske tradicije. Za dober pokaz tega, o čem govorim, je dovolj samo pogle- dati al-Daghistanijevo opombo na stra- ni 107, ki našteje nekatera dela zgo- dnjega, formativnega obdobja sufizma. Bolj poglobljeno poznavanje te tradicije hitro privede k spoznanju, da je islam skoraj nemogoče razumeti brez dobre- ga poznavanja sufizma, saj so bili veliki muslimanski učenjaki pogostokrat člani sufističnih redov (ṭarīqa). Sufizem je na- mreč sčasoma postal splošno razširjen fenomen v islamski družbi. Ni iz trte zvi - ta teorija, da je celo Ibn Taymiyya, eden največjih ḥanbalītskih teologov, pripa- dal enemu od sufijskih redov, natančne - je redu Qādiriyya (Makdisi 1974). Seve- da to po drugi strani pomeni, da je su- fizem mogoče razumeti samo, če ga ra- zumemo kot islamski fenomen. Krščan- ski ali kak drug (npr. ‚newagevski‘) sufi - zem ne more obstajati, pa naj bodo vzporednice in vplivi še tako številni. Prevod, ki smo ga dobili, je zatorej ne - dvomno dobrodošla pridobitev pri po- znavanju islamske tradicije kot celote tako za muslimane kakor tudi za druge preučevalce islama. Drugi razlog, zakaj je knjiga dobrodo- šla v slovenskem intelektualnem pro- storu, se omejuje na krščansko bralstvo. Pomembno je dejstvo, da sta dobra se- znanjenost z drugimi religioznimi tradi - cijami in pozitivno vrednotenje teh tra- dicij temeljnega pomena za današnjo krščansko teologijo. Zgodovinsko gleda- no, ne bi bilo pretirano reči, da je preu- čevanje sufizma pomembno vplivalo na teološko klimo drugega vatikanskega koncila. Ključno je bilo predvsem delo francoskega orientalista Louisa Massi - gnona, avtorja še vedno nepresežene študije v štirih zvezkih o sufiju al- Ḥallāǧu. Massignon – ki se je v katoliško krščanstvo spreobrnil oziroma ponovno vrnil ob študiju islamske tradicije in je pozneje postal celo diakon melkitske Cerkve – je vplival tako na nekatere se- stavljavce okrožnice Nostra aetate (npr. na Georgea Anawatija in na Roberta Ca- sparja) kakor na druge pomembne teo- loge drugega vatikanskega koncila. Mor - da velja med njimi izpostaviti Henryja de Lubaca, ki al-Ḥallāǧa v Massignono - vem prevodu med drugim citira v svoji knjigi Na poteh k Bogu (Sur les chemins de Dieu) (2017, 15). Pozitivno vredno- tenje drugih religioznih tradicij pri teh mislecih ni izhajalo iz lažnega eklekticiz- ma, ampak je bistvo tega zadržanja za- upanje v dobrost stvarstva, ki se je raz- odela in izhaja iz univerzalnega in zado- stnega odrešenjskega dela Jezusa Kri- stusa. Tudi slovenska krščanska teologi - ja bo lahko od sedaj dalje prisluhnila hrepenenju in izredni duhovni globini muslimanskega mistika al-Niffarīja, ki ji naj bo v izziv in spodbudo pri razume - vanju sveta in zgodovine. al-Daghistani je opravil odlično delo pri prevodu in pisanju spremne besede. Slovenskemu bralcu mu je uspelo dobro predstaviti misel in odpostajanje (fanāʾ) ʿAbd al-Ğabbārja al-Niffarīja. Pri tem je z obsežnimi biografskimi opombami v spremni besedi pokazal tudi zelo dobro poznavanje sodobne sekundarne litera- ture o al-Niffāriju in o sufizmu nasploh. Za to mu je treba čestitati. Pokazal je, da je kos prevajanju izredno zahtevnega al-Niffarījevega miselnega toka, o kate- rem sodobni sirski pesnik in mislec Adūnīs pravi, da je »kakor da bi bil jezik gibanje biti (ḥarakat al-kāʾin), ki se raz- pusti v govorjenje, glasove in tišine« (1995, 191–192). Naj za na konec bese- do prepustimo prav njemu, ki o al- Niffarīju v odlični študiji Sufizem in sur- 246 Bogoslovni vestnik 81 (2021) • 1 realizem (al-Ṣūfiyya wa-l-sūrriyāliyya) med drugim zapiše te besede: »Temeljna značilnost al-Niffarījevih tekstov je preseganje poimenovanj (asmāʾ), dokazov, pomenov, oblik, itd., ki se jih je posluževalo njemu predho- dno pisanje (kitāba), da bi ponazorilo resničnosti (ašyāʾ) oz. to, kar je poime - novano. Al-Niffarī piše na skrivnosten način, ki se ga prej niso posluževali. Re- sničnosti osvobodi njihove preteklosti, njihovih prejšnjih besed in ustaljenih načinov njihovega izražanja, ter jih po- stavi v drugo obliko, tako da jih izrazi z novimi poimenovanji. Pisanje je tukaj spreminjanje (taġyīr ); prenavlja namreč resničnosti, s tem, ko prenovi njihove oblike in povezave, ter prenavlja jezik sam, s tem, ko uvaja (tunšiʾ) nove pove- zave med besedo in besedo ter med be - sedami in resničnostmi.« (1995, 186) Aljaž Krajnc Reference Adūnīs. 1995. al-Ṣūfiyya wa-l-sūrriyāliyya. Bejrut: Dār al-Sāqī. Angleški prevod: 2005. Sufism and Surrealism. London: Saqi Books. al-Daghistani, Raid. 2020. Spremna beseda. V: Al-Niffarī 2020, 107–121. Henry de Lubac. 2017. Na poteh k Bogu. Celje: Celjska Mohorjeva družba. Makdisi, George. 1974. Ibn Taymīya: A Ṣūfī of the Qādiriyya Order. American Journal of Arabic Studies 1:118–129. al-Niffarī, ʿAbd al-Ğabbār. 2020. Knjiga mističnih postajališč in nagovorov. Ljubljana: KUD Logos. Marcin Godawa in Bojan Žalec, ur. Im- age and Man – Correlations. Krakow: Pontifical University of John Paul II, 2020. 125 str. ISBN: 978-83-7438-679-1 Znanstvena monografija Image and Man – Correlations je rezultat interna- cionalnega sodelovanja med slovenski- mi in poljskimi akademiki. Obravnavani monografiji daje dodatno vrednost ra- znolik izbor avtorjev prispevkov, ki vsak s svojega področja osvetlijo pojem »po- dobe«. Kakor povesta urednika v krat - kem uvodu na začetku monografije, želi delo prispevati k boljšemu razumevanju in evalvaciji različnih oblik podob v na- ših življenjih. Znanstveni članki nam po- strežejo z interdisciplinarnim pogledom na razkrivanje podob, pri tem pa so v ospredju antropološki, teološki, filozof - ski, izobraževalni in psihološki vidik. Prezreti ne smemo niti vrednosti prime - si umetnostne zgodovine, religiologije in estetike. V znanstveni monografiji najdemo devet člankov osmih avtorjev. Avtor dveh člankov je Bojan Žalec, ki v prvem prispevku predstavi Kierkegaardov po- gled na Boga. Pri tem se še posebej ustavi pri njegovem delu Works of Love (1847), pri katerem je jasno izražena fi- lozofova težnja po etiki ljubezni. Žalec prepozna v Kierkegaardovi etiki ljube- zni, ki temelji na svetopisemski zapove - di zlatega pravila, najpravilnejši način, prek katerega človek lahko postane tista podoba, za katero je bil ustvarjen. V drugem prispevku (zadnji v mono - grafiji) Žalec spregovori o islamofobiji, ki v prvi vrsti meče slabo luč na celotni islam in na vse muslimane in je kot ta- kšna hkrati zaviralka graditve interkul-