ŠteV. 8.	Na Dunaju, 27. aprila 1898.	Letnik XI.
Nacijonalno vprašanje pa modra, močna roka.
Stvari so se od Badenijevega nastopa pa do danes razvile v nacijonalnem pogledu v Avstriji takó neugodno, da je potreben moder, pravičen pa močen državnik, ki bi v interesu države in njenih narodov presekel gordiški vozel. Položenje je bilo uže pred desetletji podobno, vendar pa ne še jednako današnjemu. Danes bi bilo primerno svetu razglasiti, da je pred 12 leti upokojen, sedaj uže v večnem pokoju počivajoči državnik v ožih krogih izjavil to preverjenje, naj bi si-stovali, na pr. za jedno leto ustavo, v tem času pa s pomočjo modrega in odločnega državnika in par modrih pomočnikov napravili red v nacijonalnem in jezikovnem vprašanju v dejanskem in logičnem smislu osnovnega narodnostnega in jezikovnega člena (sedanjega XIX). Po mislih istega državnika in par somišljenikov, ki so tudi osiveli v veliki državni službi, bi bili dobili narodi nacijonalno avtonomijo, deželni zbori in državni zbor bi bili pa ostali nadalje z osnovno razliko, da bi se bilo nacijonalno vprašanje za vselej izk j učilo iz teh zastopov, ki se do današnjega dne bavijo s tem vprašanjem in vsled tega onemogočujejo svojstveno svoje področje.
Po izvršeni nacijonalni avtonomiji bi bil nastopil takoj zopet poprejšnji ustavni red, in deželni zbori pa osrednji parlament bi zopet delovali, kakor poprej, z razliko, da bi se v resnici lotili dela, katero jim pristaje.
Ako se je pokazala razsvetljenim državnikom pred 12 leti taka potreba modre pa močne državniške roke, torej ko sta bila Knotz in pa Schönerer še le pričela vvajati nov način postopanja v Dunajskem parlamentu, koliko veča potreba takega državnika se kaže specijalno od lanskega leta, ko nemški dijaki in nemške občine podeljujejo Wolfu in Schönererju lavo-rike za njuno delovanje, katero Lueger in njegovi pristaši in celó pristaši nemške kameleonske levice označujejo kot veleizdajsko!
Pod omenjenim uslovjem, da bi se rešilo nacijonalno in jezikovno vprašanje v pravičnem smislu in velikem stilu nakrat za vse narode, kolikor so v državi zastopani v kompaktnih masah naseljenja, bi na pr. jednoletni absolutizem niti danes ne škodoval, temveč najbrže rešil državo in njene narode, ker bi z jedno in isio podstavo položil pravi fundament tudi državi sami. —
Česa se imajo narodi nadejati ob današnjem po-loženju? Ogerska je bila kriva, da je Badeni hitel in da kot državnik specijalnih tradicij ni bil sposoben za delo velikega državnika; drugače bi v resnici ne bil tako okorno razglasil jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko. Ob nastopu Badenijevem so Mladočehi hoteli izrabiti položenje vlade, nasproti Ogerski, Gautsch je ostal v analognem, samo še poslabšanem položenju, a njegova vlada ni imela več Čehov, s katerimi naj bi paktovala, temveč Nemce, in tem na ljubo je odstranil Gautsch Badenijeve naredbe ter jih zarnenil s principijalno novimi, za češke politike stokrat opas-nišimi. In vlada Thunova se nahaja zopet v položenju in v še veči stiski nego Gautsch nasproti isti Ogerski. Nemške stranke poštevajo ravno to stisko in bi jo rade izrabile na škodo Slovanom, na škodo, katera bi naposled zadela državo ravno tako in morebiti še hujše, nego slovanske narode.
Nemške stranke imajo pri vseh razpravah in razgovorih naposled Katonov izrek: ceterum censeo, ko ponavljajo in povdarjajo, da so »prvorojenec«, da imajo »posebno državno položenje«, da nemški jezik se mora uzakoniti kot državni jezik. Logike, kakor smo posebe doka-zovali v našem listu, ne poznajo več; oni imajo le svojo logiko, katera postavlja nemško narodnost nad vse druge in jim vsiljuje nemški državni jezik kot poseben danajski dar.
Nemški poslanec Grabmayr je povdarjal v državnem zboru, da nacijonalno vprašanje se ne da rešiti po principu današnjih ustavnih in parlamentarnih običajev, vsled katerih zmaguje večina glasov pri vsako-terih predmetih. To pravično pripoznanje bi se celo vjemalo z zgorej omenjenim načinom jedndletnega absolutistiškega delovanja ali pa bi prisililo parlamentarne stranke vseh narodov k pravičnemu sporazum-Ijenju, ne da bi bilo treba posebe glasovati o tem. A isti Grabmayr zahteva za Nemce privilegij prvoro-'jenstva, torej v posledicah postulate, kateri bi ne do-vedli do zjedinjenja, temveč razdvojenja v nacijonalnem vprašanju.
Slovanske stranke same tudi niso jedine gledč na način reševanja narodnostnega vprašanja. Osnovna napaka je slepila jih od začetka do današnjega dne. Jedino 1. 1849 in na Praškem slovanskem kongresu so se Slovani zavedali, da s samim jezikom se ne reši nacijonalno vprašanje, ko so tedaj zahtevali tudi teri-
torijalno združenje po narodnostih. Čuditi se moramo slovanskim strankam, da prezirajo obseg čl. XIX., ki v prvem in odločilnem odstavku govori o narodih in njih jezikih ter zagotavlja vsakemu narodu zaščito in gojenje njegove narodnosti in njegovega jezika.
Reševanje samo jezikovnega vprašanja je slabše nego polovičarsko, ker prezira glavni del, zaščito in gojenje narodnosti vsakega naroda.
Druga osnovna napaka slovanskih strank je v tem, da se niso zjedinile glede na kompetencijo zastopov. v katerih naj bi se rešilo narodnostno vprašanje. Slovanske stranke sestavljajo s pomočjo nemške katoliške stranke današnjo večino drž. zbora, in ta večina ima značaj deželnih avtonomistov in je radi tega razdejana, ko Poljaki in Čehi zahtevajo rešenje po deželnih zborih, v tem ko Malorusi in Slovenci in tudi vsaj istrski Hrvati morajo to rešenje postaviti v državni zbor. Čehi sami bi mogli in glede na Moravsko, Sileško in Nižo Avstrijo tudi morali zahtevati, da se narodnostno vprašanje reši v centralnem parlamentu, ne pa po deželnih zborih, ker sami vidijo, kako nemške deželnozborske umetne večine postopajo proti češkemu narodu v navedenih deželah. Jedini poljski plemiči imajo v^rok, po pravici bati se kompetencije državnega zbora za rešenje narodnostnega vprašanja. Radi njih, uže jedino radi njih, bila bi potrebna modra i. i močna državniška roka, da bi rešila to nad vse pereče vprašanje.
Poleg Poljakov so dandanes največa ovira pravilnemu rešenju nacijonalnega vprašanja razne, da ne re-čamo, vse nemške stranke, ki ne razlagajo zgodovinskih prav, kakor Čehi. s povdarjanjem absolutne paritete, temveč s privilegiji, ki rušijo nacijonalno jednakost drugih narodov. Te stranke hočejo prisiliti druge narode, da bi se podredili Nemcem, da bi z zakonom označili se kot narodi niže vrste ; one so se razposadile, da se kar norčujejo z vitalnimi intersi države in ostalih narodov. Nemci so pripomogli Madjarom, daT je jednotna država razcepljena in oslabljena, in da so Slovani bolj ali manj politiški onemogli; duvalizem naj bi sedaj, ob potrebi obnovljenja nagodbe, še posebe povzdvignul Nemce tudi z zakoni nad druge narode. Pravičnost je izginula med veliko večino nemških strank in frakcij ; namesto nje se je postavil napuh, ki hoče uže kar igrati z državo iu narodi Prave zaresnosti ne zaslediš več med temi strankami, in kar je najhujše, sedanje položenje nasproti Ogerski hočejo prav bez vsakega moralnega pomisleka izrabiti. Grabmayr, državni poslanec nemškega liberalnega posestva, je pravilno naglašal, da Wolfovci hočejo porušiti državo, ker nočejo sporazumljenja, a z \Volfovci pomagajo državo podirati vse tiste nemške stranke, ki zahtevajo zakonite privilegije izbojevati za nemško narodnost. Tak boj v sedanjem položenju je zajedno nepošten, in ne Wolfovci ne Luegerci se ne morejo ponašati, da lojalno branijo državne intererse.
Wolfovci in Steinwenderovci zahtevajo odstra-njenje jezikovnih naredeb, ne da bi hoteli čakati, kaj bi predlagal poseben jezikovni odsek namesto njih. To je nepošteno in te nepoštenosti, jim ne opere nobena količkaj zanesljiva morala. Raznovrstne pretveze porabljajo, jedino zato, da bi ugnali Čehe kraljevine; ker vedo, da, če uženejo te, zmagajo v obče za dolgo bodočnost nad tostranskimi Slovani. Za to pa jim tudi gre : Slovane potlačiti od severnih čeških mej do Adrije, ker menijo, da za drugo bode uže skrbela ital. zavez-
nica Velikonemčije in poslednja s starim orožjem phote in novim orožjem po morju.
Ako hoče torej država pridobiti tvrdna tla svojemu nadaljnjemu obstanku, je dolžna v svojem interesu konec stvoriti komedijam Wolfovcev in vseh tistih, ki trobijo ž njimi v jeden rog. Država je dolžna, ne gledč na stranke, v svojem interesu podati narodom kot takim ne kakih jezikovnih drobtin, temveč pravi fundament v zaščito in razvijanje. Kakoršna je sostava današnjega raznorodnega naseljenja po različnih deželah, se narodi ne rešijo s tem, da dobi vsak posamičen državljan svoja pravo v narodnem jeziku; ne, to je za Avstrijo osnovna napaka, naj jo provzročajo državniki ali kake slovanske stranke : narodi se rešijo le, če se podele uslovja v zaščito in razvoj kompaktnim masam vsakega naroda. V tem je »punctum salienst za rešenje nacijonalnega vprašanja v obeh polovinah cesarstva, specijalno tudi tostranske polovine. Stranke nemške in tudi slovanske, kakor se kaže, so premalenkostne v tem pogledu, in zato je potrebna modra, pravična in mogočna roka posebnega državnika, naj se zove Thun ali kakor koli. Takemu državniku ne more biti le do tega, da bi obnovil kako nagodbo z Ogersko, temveč do obstanka monarhije, in ta ima svoj fundament ne v privilegovanih in oslabljenih narodih, temveč v kreposti vseh narodov. Tostranska polovina se bode mogla vspešno braniti madjarskih pretenzij le tedaj, kedar bodo vsi tostranski narodi postavljeni na tvrdna tla za narodni obstanek in razvoj.
Kakoršne so danes razmere v tostranski polovini, more le mogočen dižavnik napraviti red in mir v smislu pravičnosti, po geslu . jednaka bremena, jednaka prava. Torej proč s pretenzijami privilegij, proč s polovičastvom v jezikovnih stvareh, in na dan s fundamenti, na katerih sezida vsak naroda svoj dom v zaščito in razvoj svoje narodnosti i?i svojega jezika, kakor to izrecno zagotavlja čl. XIX. drž. osnovnih zakonov tostranske ustave!
—-i—S-—•
Iz državnega zbora.
1. apr. Nadaljevanje debate o vladni izjavi. Grof Stiirgkh vidi v ustavi podstavo za drž. jedinstvo. Adresni načrt večine ni nikdar bil odobren v zbornici. O nagodbi z Ogersko želi, da bi sedanja vlada predložila pravičnejša uslovja nego poprejšnja, da ne bo le Ogerski v korist. Treba je, da se vvedejo v to zopet redni odnošaji. Pred vsem pomirjenje v jezikovnih stvareh, in sicer potom zakona. Skupno postopanje vseh nemških strank v narodnostnem vprašanju je tem važnejše, ker so se ublažila nekdanja verska nasprotja. Vlada mora upoštevati zgodovinsko iu dejanstveno opravičene kulturne zahteve — nemškega naroda, ki se vjemajo z zgodov. opravičenimi uslovji za avstr. državo. — Mauthner : Jezikovne naredbe se morajo nadomestiti z jezikovnim zakonom. Tu ne gre za zahtevo Nemcev, temveč za vzdržanje jednote in moči države. Nato razpravlja žalostno stanje naše obrti. V zadnjih petih letih se je izvoz v Avstriji znižal za 32 milj. gld., dočim je v Nemčiji v istem času se povišal za 500 milj. marek. Zakaj nimamo eksporta v Trstu ? ker nimamo prostora za ladije. 4 Neverojetno je, da pri majhnem prometu ladije iz Indije in Kitajske po 8 dnij čakajo pred luko, predno morejo vanjo, da izkrcajo tovore. Pri železnicah se štedi z vozovi.' Z Oger-ske se izvaža k nam petkrat več nego v druge dežele;
ogersko žito je za zapadno Evropo izgubilo svoj pomen, ker je iz Rusije in Amerike dobiva cenejše. Za Ogersko je pogodba z nami vprašanje za obstanek. Nam se ni treba bati in udati neopravičenim ogerskim zahtevam. — Dr. Vašatf prične po češki in nadaljuje potem po nemški. O tem posebe.
Jarosiewicz je proti gališki adresi, katera znači ja-gelon»ko, velikopoljsko idejo Malomsi niso za to idejo. Namesto na zgodovinske dokumente naj se narodi sezivljajo na moderne dejanstvene potrebe. Raznaroijenje Malorusov je jedina ideja, za katero rabijo Poljaki večo avtonomijo. Nato navaje več samovoljnostij uradnlštv«a. — Namesto deželnih avtonomij naj stopi avtonomija narodov.
Dr. Herold: Vladni listi so uže od pričetka javili, da nastopni govor min. preds. ne bo program, temveč le izjava. Parlamnntarna situvacija ni taka, da bi se delali programi za bodočnost. Jedino na stranke apeluje, naj omogočijo dosego ciljev s tem, da opuste strankarske razločke. Pri debati pa se je videlo, da nobena stranka ne opusti svojih želja ter se izjavlja le za vladine želje.
Bolezen našega drž. organizma je stara. Perverznost javnih ustavov, ki se je pričela s prekršenjem oktoberskega diploma, vzrok vsega zlega tiči v nepravičnih, Slovane tla-čečih volilnih redih. Nemci z vso celokupnostjo ne morejo sami iz sebe stvariti večine. — Dr. Menger je rekel, da vodi češki državnopravi program k razpadu države. Program sam na sebi ni niti vzdrževalen niti poguben, vprašanje je, kako se obnese v istini. Češko drž. pravo je ono, ki se je razvilo v zgodovini kot pozitivno pravo. Ono ima svoj izvor v momentu, ko je prišla Češka pod habsburško žezlo. Ono nima s kulturo nič opraviti. (Wolf: Kulturni narodi si ne dado od manj vrednih diktovati državna prava.) — Mi kot večina v deželi, kot nositelji narodove volje, vstrajamo pri državnopravnem programu. (Wolf: In mi pri tem, da tega ne dopustimo.) Pred stoletji smo si ustanovili svojo državo in nismo vprašali, ali jo dovoli Nemčija ali ne. Tudi sedaj tega ne vprašamo, mi smo Avstrijci in motrimo to vprašanje z avstrijskega stališča. Jezikovnega stališča ni možno uravnati po drž. zakonu. Reklo se je, da potrebujemo obče občilo. Prepustite nam, v koliko čutimo potrebo, da občujemo med seboj v drugem jeziku. A misel o drž. jeziku opustite, 14 milj. preb. v Avstriji tega ne dopusti. Jezikovno vprašanje se more rešiti le na podstavi popolne jednakopravnosti. Nemci zahtevajo preklic Gautschevih naredeb, kaj naj pa bo potem v veljavi ? Jezikovni zakon se ne stvori v 1 ali 2 letih, pri sedanjem parlamentnem delu niti v 10 letih. Popreje ni bilo niti zakona niti naredeb, temveč samolastna, Slovane žaleča uporaba nemškega uradnega jezika po birokratiji. Nobena vlada in noben parlament nima moči, da bi nam vsilil zopet te odnošaje. Nemški narod ne pogine zaradi jezikovnih naredeb.
Mi nimamo osebne politike. Svoj čas nismo bili proti Thunovi osebi, temveč proti njemu kot dež. namestniku; niti pri najhujši opoziciji nismo postali osebni. Mi nočemo žrtev za to, da se zbornica vsposobi za delo; za to morajo skrbeti oni, ki hočejo imeti v Avstriji centralistični parlament. — Nemci so si samo v jednem jedini, v tem, da pobijajo naša pr\^a. Mi smo lojalni, ne v lastnem interesu, temveč v interesu avstr. državne zaveze, pristopili večini to podstavi skupnih principov in smo bili tej večini zvesti. Donašali smo le žrtve. Ako se vam posreči, da razbijete na večino, pomagali vam ne bomo v to, a tudi ne žalovali po tem. £f tem nas ne ostrašite 1
Stojalowski prične poljski. — Parlament mora vladati ter ne sme postati sovetnik vlade. Ves poljski in ma-
loruski narod toži le o jednem: v tej državi ni nobene pravičnosti. Ne govorim samo o pravici v Galiciji, dasi smo tam morda na slabšem, nego drugod. Socijalnorefor-matorni zakoni se pri nas sklepajo vedno le na korist iz-vestnim kapitalističnim avtoritetam. — Min. predsednik je obečal pravico vsem narodom. Ako to hoče resno, mora najpreje dati pravico poljskemu ali maloruskemu narodu. Diplome, patente, naredbe iz prejšnjih časov, ki ne odgovarjajo več sedanjim, naj razveljavi. Njegova stranka ni antisemitska do rodu ali verstvu, pač pa pobija kapitalistični vpliv Židovstva v Galiciji. Jezikovne naredbe so bile potrebne, da se dokonča v jezikovnih stvareh vladajoči nered. Ne vlada, temveč faktične razmere so jih porodile. Tu ne gre za narodni boj v Avstriji, temveč za boj dveh sistemov, dveh velikih strank. Nemcem se ne godi krivica, a njim se tudi ne posreči, da raznarode Slovane. Ker se ne more vladati ne proti Nemcem, ne proti Slovanom, potreba je, da se sporazumeta oba naroda.
Posl. dv. sovetnik Suklje je zopet pristopil »slo-vansko-krščanski zvezi.
Posl. Robiča je »Slov. kršč. zveza« imenovala namesto dr. Ferjančiča v parlamentarno komisijo desnice.
Interpelacija posl. dra. Gregorčiča in tov. na min. preds. in na pravosodnega min. radi varstva sloven. prebivalcev v Gorici ob priliki vojaških naborov pravi, da je pred nekaterimi leti vlada s svojim vmeševanjem pri volitvah pripomogla ultraradikalni ital. narodni stranki do gospodstva v mestni sovet. Ta noče poznati Slovencev, dasi oni vzdržujejo mesto. Posirežnost vlade do te stranke je dosegla svoj vrhunec vlani, ko je ta 22. marca priredila veliko poulično demonstracijo, ki je bila neposredno zaničevanje in izzivanje goriških Slovencev. Državna ob-lastva so opisala dogodke taKo, kakor ne odgovarja istini. Slovenci ii okolice so se od onih, ki imajo čuvati zakone, deloma izzivali k nezakonitostim, deloma kot hudodelci vklene.ai in s pomočjo vojaštva tirali v zapore. O priliki vojaških naborov pa je zabranila slov. mladeničem in njih spremljevalcem z oboroženo silo vhod v mesto. Letos ni ponovila teh krivic, in po uradnih poročilih se je vršil nabor bez vsakega motjenja miru in javnega reda. Ker pa so slov. novaki peli slovenske pesni, se je s tem oskrunil »čisto italijanski značaj« Gorice. V seji mestnega soveta 28. marca se je lagalo o nemirih, o hujskanju po Sloven. voditeljih in o vladni popustljivosti. Vpitje italijan. nabirancev je bilo pa, kar priznavajo ital. listi sami, mnogo silneje in nespodobnejše.
Ital. radik. tožniki tvrdijo, da se s sloven. listi postopa milejše nego z ital. In vendar se je proti slov. goriškemu listu vložila tožba, ki se je pozneje odtegnula, samo da se je dala prilika za najškandalozniša hišna pre-iskavanja, s pretvezo, da se išče rokopis, a v istini, da se je iskalo nekaj, kar se ni reklo in tudi ni našlo. Z ozi-rom na vse to vprašajo: 1. Ali je min. preds. pripravljen delati nato, da v bodoče izostane vsako» nadlegovanje, izzivanje in žaljenje sloven. ljudstva v Gorici in okolici po mestnnem starešinstvu Goriškem in privržencih njegove stranke? — 2. Ali je pravosod. min. pripravljen poučiti oblastva, naj v bodoče tudi proti ital. listom postopajo po istih pravnih načelih, kakor proti listom drugih narodno-stij, imenom proti slovenskim?
Drž. poslanec Bianchini je v drž. zboru interpeloval zaradi dalmatinske bede. Razložil je, kako se 100 let ni nič stvorilo za to deželo, da se povzdigne kulturno in gospodarsko; nič za obrt, nič za kmetijstvo. Vode niso uravnane polje močvirno, prometnih železnic ni nič. Ve-
lika nesreča za Dalmacijo je vinska klavzula, vsled katere se ne more razpečavati jedini pridelek za primerno ceno. V vsi Dalmaciji je grozna lakota. Od vlade podeljenih 200.000 gld. je to kapljica v morje.
——H--
Govor posl. Vašatega
v državnem zboru dne 31. marca.
(Posnetek po stenografičnem zapisku.)
V pričetku češkega govora se je obračal proti svojedob-nim staročeškim punktacijam Dunajskim. Češki narod se ni dal ostrašiti niti grožnja m niti kruto vladam od Dunaja. Min. preds. ni omenil niti zbesedico češkega drž. prava. Kralj Ferdinand I. je 1527 bil voljen češkim kraljem ter se zavezal k varovanju prav in svobod češke zemlje, kakor so zastopniki dežele zavezali se k vernosti in udanosti vladarju. To zavezo je vladar za vladarjem obnavljal. To je obnovil i Ferdinand II. 1627 na svojem obnovljenem deželnem redu, kateri je bil pričetkom sicer oktrovan, a kateri so pozneje sprejeli. Patenti Ferd. III. 1642, Karola VI. 1723, Marije Terezije 1743, Leopolda II. 1791 obsegajo in potvrjujejo prava in privilegije češke korone. — Ferdinand V. je 1836 prisegel, da hoče te privilegije ščititi neprikračene. — Po katastrofi na Beli gori se je vvel nemški jezik, a češki je obdržal vsa svoja prava. Češko je bilo spojeno z državo samodržavno in nezavisno, s pravom, voliti svoje kralje. — To se je priznavalo in potvr-jevalo opetovano. Ferdinand V. je 1848 priznal dež. zboru pravo, delovati in sklepati o vseh deželnih stvareh. Naš vladar je 1861 poslanstvu 12 členov dež. zbora češkega na prošnjo, da se da koronati za češkega kralja, odgovoril : »Dam se koronati v Pragi za češkega kralja in sem uverjen, da bode s tem svetim obredom stvarjena nova nerazrušna vez vernosti med mojim prestolom in češkim kraljestvom»« — Z reskriptom 1870 je na novo priznal nedeljivost dežele in 1871 prava kraljevine. — A kljubu vsem tem obljubam in prisegam ni še nič izpolnjenega.
»Kedar vlade donesejo svoj program pred ljudski zastop, je parlamentarni običaj, da ga vsprejmejo ali pa zavržejo. Tu se ni zgodilo ni jedno ni drugo. Ako bi ljudski zastopniki ne odobrili vladne izjave, bi morala ta po konstitucijonalni navadi zopet odstopiti, a takih parlamentarnih odnošajev, žal, ni v tostranski polovini. Tu korona sostavlja vlade, katerim da povsem določene zadače, in katere morajo izpolniti in v parlamentu dovesti do veljave ; in ako jih ne provede vlada, mora odstopiti, bez ozira na to, ali ima večino ali ne. Vzgled iz zadnjih dnij je grof Ba- • deni. Dve leti se je zanesljivo opiral na desnico v zbornici. Moral pa je iti, ker je nemška manjšina proti njemu nastopila zaradi drobtiničarskih jezikovnih naredeb, kjer_ bi se v istini le košček jednakopravnosti dovolilo češkemu narodu. Te jezikovne naredbe so dale povod, da se je prevrgel ves parlamentarizem. Grof Badeni je moral iti, ker so prenesli upor na cesto. Kapitulovalo se je pred silo.« — Zato grof Thun ni niti sostavil programa, temveč podal »ničeve in prazne izjave«. — Dr. Steimvender je zahteval, da se prekličejo jezikovne naredbe in vvede nemški državni jezik. »Pozabil je. da je za vvedbo nemškega drž. jezika treba prenaredbe, preklica § 19. drž. tem. zak. Grofu Thunu ni povedal, kako dobi kvalifiko-vano večino za opovrženje tega drž. tem. zakona v tej zbornici. Uverjen sem, da i po sedanjem Slovanom krivičnem volilnem redu ni možno stvariti je. Tu so zasto-
pani slovanski narodi, potem Romuni in Italijani ; kot osmi narod Nemci. 16 milijonov proti 8 milj. A uže po vzbu-jenju narodne zavesti pri slovanskih plemenih se je pokazalo, da celo pri tem krivičnem volilnem redu dobimo tu slovansko večino — in nekaj pravičnih Nemcev — ter, ako se razpusti zbornica, sem uverjen, da mora slovanska večina, kakor je naravno, vedno bolj naraščati . . . uverjen sem, da nijeden slovanski poslanec ne odda glasu v lastno ponižanje in ponižanje svoje narodnosti . . . Nemci so po vspehih svojega nasilja dobili preveč poguma . . . Taka zahteva koncem 19. veka spada v blaznico. Tudi ako bi se dogodila ta nemožnost, sem uverjen, da noben avstrijski vladar ne potvrdi te neumnosti, saj bi bil grobokop svojega cesarstva in večine svojih narodov, za večne čase bi vtisnil pečat, da vlada manjšina nad večino.«
Grof Thun ne ve potov, ki ga naj vedejo k glavnemu cilju, pogodbi z Ogersko. Zato apeluje »na ugled cesarstva, patrijotizem poslancev, narodnostno pomirlji-vost.« — »Zlasti se čudim besedam o obljubi pravičnosti ustavnim potom Kot češki poslanec sem od svojih mladih let, od 50tih let, prav za prav, odkar je ustava, torej od 1861, odkar natanko motrim avstr. ustavne razmere, se uveril, da ustavna pot pravičnosti češkemu narodu je bila vedno pot krivičnosti, proganjanja, zatiranja.« — Ta pasus je odgovor na adreso češkega dež. zbora. Ali se mu je min. Kaizl protivil ali mu pritvrdil? Ali zagovarja decembersko ustavo v kabinetu, dasi je bil sem poslan, da jo pobija ? Zavrženje državnopravnega prapora je negativni odgovor ministra Kaizla na adreso dež. zbora. Potemtakem min. Kaizl ni pridobitev za češki narod, temveč oškodovanje moči državnopravuih zahtev, nadeje na boljšo bodočnost v narodnem in materijalnem oziru. — »Kaj je došlo na mesto Badenijeve pravice? Nezakonite, češki narod žaleče jezikovne naredbe, katere je uporabila levica za parlamentarne viharje, največo obstrukcijo in za revolucijo. Nasilstvo se je vvedlo po jezikovnih naredbah. Par kapljic notranjega uradnega jezika se je podelilo, pa zajedno z britkostjo nemškega državnega jezika, ker se je izrecno zapovedalo, da pri vseh ministerstvih, pri vseh najviših instancijah, pri dveh instancijah treh ministerstev in pri celi dolgi vrsti uradov pri petih ministerstvih ostane vse pri sedanjem običaju. To je bilo potvrdilo nemškega državnega jezika Tega ni stvorila ustavoverna stranka, tega tudi absolutizem nikdar ni izrecno izjavil . . . Gaut-scheve naredbe so še hujše. Tu se še bolj greši proti češkemu drž. pravu. Pred vsem se opraščajo nemški uradniki za nemške okraje od znanja češkega jezika, češki pa morajo v čeških in v mešanih okrajih znati oba jezika. K temu pride delitev na troje, izključenje češkega jezika in čeških manjšin iz nemških okrajev. To znači, da naj tretjina kraljevine postane našim rojakom tuja. Na Morav-skem se je celo prepovedala češčina kot notranji uradni jezik za češke stvari tam, kjer prebivajo 3/< Cehov in i/i Nemcev. To je tako nekakošna — arogancija je premehak izraz — krvoločnost in brutalnost, kakoršna je le v Pru-siji in na Poznanjskem v rabi proti nam sorodnim Poljakom.
»V Gautschevih odredbah za Češko se je vpečatila od Schonererja in Wolfa pridigovana niža vrednost ČehoV proti Nemcem; a naši moravski bratje se smatrajo še manj vrednimi od nas. To ni le kršitev zakona, to je tudi narodno razžaljenje in nasilstvo, ki bi ne smelo biti v ci-vilizovani državi ... Na kratko hočem omeniti zakone, ki so se prekršili z Badenijevimi in Gautschevimi naredbami. Pred vsem se je žalil češki državni osnovni zakon, obnovljeni deželni red, ki je še v veljavi. Tega ni niti dr.
Herbst tajil. Prekršen je tudi § 19, in to tako jasno, da je neverojetno, da si vlada dovoli kaj takega. Ta § 19. je veljal povsod v monarhiji. Kar pride min. Gautsch ter pravi, da bi se z Nemci pomiril. Ta § v nemških okrajih češke dežele, torej v tretjini kraljevine, ne velja . . . Kdo je oškodovanec? To je češki narod, in mislili bi, da ne morejo tožiti ministerstva Nemci, temveč zastopniki češkega naroda . . . Nadalje so kršeni: § 11. in 12. drž. zak. o drž. zastopstvu; § 11. drž. zak. o pro-vedbeni in vladni oblasti; red zemljiške knjige, ces. patent od 1850. sodni red; drž. in ustavni zakon iz 1873.« — A z min. zatožbami je imel uže žalostne izkušinje, zato se jih sedaj ni polotil. Vedeli so, da vlada — to je dr. Pac&k javno pisal in je tudi v decemberski ustavi, — ni kompetentna za naredbe v jezikovnih stvarih.« A sedaj hočejo celo donesti jezikovnj zakon. S tem pride velika zmešnjava. Morda tudi za Štajersko isto odrede, kar za Češko. Tu pa je nekaj drugega v veljavi: posebno češko drž. pravo iz 1627 za oba deželna jezika. Na Štajerskem je bil nemški jezik v veljavi, za slovenščino ni bilo dr-žavnopravne jednakopravnosti. Na Češkem pa jejednako-pravnost obeh jezikov ostala in bila s § 19. le'ponovljena*); nam torej ni treba novih zakonov, Jezika sta na Češkem absolutno, da, matematiški jednaka.
»V tržaški okolici je 27.000 Slovencev, in državno sodišče je razsodilo, da je slovenščina tam v deželi navadna. Mi jednakopravnosti v Niži Avstriji ne zahtevamo po češkem drž. pravu, temveč po občanski jednakosti, po drž. temeljnih zakonih in § 19., in ako se protivite, temu ravnate proti nemški kulturi, proti prejšnjemu, sedaj uže odcvetšemu liberalizmu in proti zakonu, kateri teptate z nogami.«
Potem osvetljuje škodo, ki preti od nagodbe z Oger-sko ter nadaljuje: »Madjari ne spoštujejo nobenih pogodeb, niti državnih. Le ozrite se na razmerje k Hrvatom ! S temi imajo državne pogodbe o jednakopravnosti, o lastnem določanju o hrvatskem jeziku na Hrvatskem. A tam je nasilje in brutalnost. Madjarščina se vvaja, in ne vpraša se, je li to Hrvatom všeč ali ne' Madjarsko pleme nima navade, da bi proti slabšemu se ravnalo po pogodbah in obljubah. Sedanja pogodba z Ogersko je nemožna. Bolje ločitev, in čim preje, tem bolje . . . Naši sosedje so aro-| gantni, a ne le to, oni so tudi agresivni in imajo svojo podporo v najviših krogih, pri koroni. Le spomnite se darila '/2 milijona za spomenike puntarjem iz leta 1848. Spomenik Henczy-jev, ki je padel za domovino, se odstrani, in puntarji se proslavljajo . . . 5—6 milj. Madjarov je na Ogerskem v manjšini. Slovani, Romuni in na Sedmo-grajkem Nemci tvarjajo večino. Tudi oni imajo jednako-pravnost po tem. zak. po ogerski ustavi A mari ni tam najbrutalnejše zatiranje Slovanov in drugih nemadjarskih narodnostij ? To je sramota za 19. vek in ška"ndal, da zatiranci od te drž. polovine ne dobe niti moralne podpore. Moralo bi se sprejeti z moralnega stališča in v interesu državne celote v pogodbo, da se morajo ustavna prava izpolnjevati ?iasproti nemadjatskim narodom. Za pogetfoo se je prikrito izrekel le načelnik poljskega kluba. »Galicija — in tu sedim uže 18 let, — je doslej dobila vedno izpolnjene vse svoje želje ; ^spominjam le na odpis 80 milj. pri zemljiški uravnavi. Češki pa se ni odpisal niti milijon, niti 100.000 gld. Mi ne dobimo nobene gimnazije, Židje pa dobe gimnazijo od ustavoverne stranke, ko Nemci v Vinogradih niti ne prosijo zanjo. — Mi smo
*) Vsem narodom pa podeljena. Op. ur.
morali čakati nato 10 let, ko je vendar čeških prebivalcev 56.000, Židov pa le 1000 ali 800. — A ti dobe vse. Poznam Galicijo. Navedel bi lehko železnice, katere so nam zaznamovali kot gospodarske, in ki so veljale nad 80 milj., ki pa so bile le strategične . . .
Vedno bolj se oborožujemo, in narod vedno bolj propada. Trozveza je temu največ kriva. »Nemčija je tudi netila za nemire in zmešnjave v naši drž. polovini . . . Nemci, ki pravijo, da morajo iti v delegacijo, da podpirajo politiko trozveze, ker je zveza z Nemčijo srčna želja nemškega naroda, so za to zvezo deloma iz sorodstva, deloma iz sovraštva proti Slovanstvu. A skupni interesi avstro-ogerske monarhije, njegove dinastije in pretežne večine njegovih slovanskih narodov zahteva ozko zvezo s Rusijo in ž njo zvezano Francijo. Zato so simpatije slovanskih 7iarodov in zlasti one tlačenega i?i od Germanstva najbolj izpostavljenega češkega Jiaroda vedno na strani dvozveze, in zadala slova?iskih delegatov je, da se zato potezajo in pobijajo trozvezo
-'i 3-—
Cvetke z ruskih poljan.
PaSJMiiii, KTO yMŠHT. —.
(Onnra.rB: „3anncKn Mo.iorT,oro HejiOB-feKa". „Nov. Vr." 7284.)
13.	IIpoK.iaTaa, Tticaiy pa3T> npoK.iaTaa urrvKa ') •—- anž..iii;sL. Kto em;e nesiiaKOMi,2) cb hiimt>, 64ni ott> nerč, KaKt oti, oni . . .
14.	Ahžuihsi. — tito dto 3a hebtihochmtm:)) hh-CTpj.uehtb! Bt> ro.ioB-fc y nact eirrpitt, ocrpia» hohcb, ko-Topnii ne nponycKaeTi>4) hii ora,noro ¿in.ienui5) ii ceii-iaci6) jk® HaHHnaeTi. pa3p'h.3aTFj h pa3tMeiiiirns ero, ^TOOBI nOCMOTpiiTb 7), tbjkobč .111 oho BHyTpiI, KaKHMt K&IKeTCH CBČpxy . . .
15.	Ectb .no,a;n. TiyBCTByioni,ie npii3Banies) rt, nep-bmub po.xHjn>. 3to He ta.iaHTB, 3to ;;a»ce ne Tenne-pihreHTB, sto to.ilko 9) tiu,ec.iaiiie 10).
16.	rKenininiaMB KpaciiBtiMT. rcn .tcfro iirp&Tca nepBvio po-TB, noTojiv *ito offfe oniipaiOTCH Ha cboio Kpa-coTy"), a npe^t KpacoTofi Bce pa3CTynaeTCHia), Bce ,3,aeTT. eii ,a;op6ry.
reč, 2) neznan, 3) neznosni, 4) prepušča, 5) prikazek, 6) takoj, 7) pogledati, 8) poklic, 9) le, 10) čmernost, u) lepoto, 12) razstopa se.	Božidar Tvorcov.
•——I—S----
Slovar in slovnica prof. IVI. M. Hostnika.
V skupnem zvezku pod naslovom: Pytnioii PyccKQ-CkoBiiHCKiii C-ioiiapi, (Ročni Rusko-slovenski Slovar) in Kratka slovnica ruskega jezika (KpaTKaa TpaMJiaTHKa PyccKaro i-lBHica) — je izšlo toli pričakovano delo našega sotrudnika slovenskega rojaka profesorja M. M. Hostnika. Pripravni ročni format obseza pri slovarju X + 378 stranij, pri slovnici pa 85 stranij teksta. Natisnula je skupno knjigo »Goriška tiskarna« A. Gabršček in jo ista tudi prodaje proti gotovini po 1 gld. 50 kr., vezano pa po 1 gld. 80 kr., po pošti 10 kr. več.
Le mimo grede omenja g. pisatelj v predgovoru važnost ruskega jezika, kako se ga uče germanska in romanska plemena, in da torej za njimi ne morejo zaostajati Slovani, in da so Slovenci imeli samo Majarjevo ne-dostatno rusko slovnico. Predgovor je podan na ruskem
in slovenskem jeziku in pravi dalje: »Pričujoča slovar in slovnica zaključata v sebi le ono, kar sestavlja razliko mej ruskim in slovenskim jezikom« . . . »Besede, ki se popolno ne dajo prevesti v svojem točnem pomenu na slovenski jezik, objasnjene so celimi stavki; takemu ob-jasnjenju dajala se je tudi prednost pred besedami krajevnih slovenskih narečij.«
„Posebno se je pazilo na naglas. Naglas je duša jezika. Razgovor bez pravilnega naglasa je godba bez takta." Kaže na znamenja za dolgi in kratki glasnik in premikanja naglasa v sklanji ter opozarja na posebno za-glavje o naglasu v slovnici. Dasi je g. prof. Hostnik sam veščak in natančen opazovalec ruskega jezika, vendar je dal vse delo pregledati ruskim strokovnjakom, katerim se zahvaljuje, imenom A. M. Mičatku za njega »dragocene opombe glede slovnice.« Predgovor pa završuje z željo: »Daj Bog, da bi moje skromno delo pripomoglo k razvoju slavjanske samozavesti in kulturne vzajemnosti rodstvenih slavjanskih plemen!«
Predgovor je bil napisan v avgustu 1896, in čita-telji „Slov. Sveta" se spominjajo, da je bilo izdanje slovarja in slovnice napovedano uže za 1. 1896 ; pogajanja z raznimi tiskarnami, sosebno iedno Dunajsko, so se bila razbila, ker so bile predrage. Naposled je bilo delo izročeno slovenski tiskarni Gabrščekovi, katera je srečno izvršila tisk in se tako sposobila, da bode mogla odslej tiskati v cirilici celo težka, sitna dela, kakoršna so slovarji z naglasom na besedah, pisanih s cirilico.
A ves trud tiskaren izgine v primeri s težavami, ki jih ima avtor takega dela, kakoršno je podaril Slovencem in gotovo tudi Hrvatom prof. Hostnik. Odbiranje in izbiranje samo takih ruskih slov, ki niso domače v slovenščini, ali ki imajo drug pomen, natančno povdarjanje vseh slov, vse precizno podajati na slovenskem jeziku; potem po istih načelih sestaviti kratko rusko slovnico, in naposled še vse sam v tisku popravljati in pregledovati, iz daljave dobivati in vračati korekture, — to zahteva truda in žrtev, ki so umljive le temu, ki sam izvršuje tako delo. Prof. Hostnik se vsega tega ni ustrašil iz ljubezni do stvari, in Slovenci mu morejo biti od srca hvaležni zato.
Za nizko ceno je podan pomoček na prvem mestu Slovencem pa tudi bratom Hrvatom, da si ž njim bez težave pravilno prisvoje znanje ruskega jezika in tako prodrejo k zakladom ruske književnosti, leposlovne in znanstvene.
Dostavljamo, da slovar ima tudi več jako umestnih in praktičnih prilog, kakor: I. Priloga: a) Besede, ki imajo v ruščini drug pomen, nego v slovenščini; b) Besede, ki imajo pri raznem naglasu razen pomen. II Priloga : Spisek najrabljivejših krstnih imen. III. Priloga; Mere, uteži in denarji. — Slovnici na čelu je postavljena Azbuka s tiskanimi in pisanimi črkami pa z njih izgovorom in imenom.
Tekom poslednjih desetih let so se mnogoteri rojaki obračali neposredno do uredništva „Slov. Sveta" z vprašanjem, kak ruski slovar in kako rusko slovnico bi si naročili ; priporočati smo morali običajno slovarje in slovnice, ki so znani kot dobri v nemškem jeziku. Sedaj taka vprašanja odpadejo, in ni dvombe, da si slovenska inte-ligencija, na prvem mestu dijaštvo, omisli nove pomočke, podane na slovenskem jeziku ; prof, Hostniku bode to iz-vestno najprijetniše zadoščenje.
•—-S—*-—•
RUSKI DROBTINICE.
C% Mipy no hhtk-fe, ro.TOMy py6axa.
Na Petrograjskih „bbicium?. acehckhxi> Kypcax,ia je letos nad 800 rednih i voljnih učenk — študentinj. Historično-filologi.čna stroka našteva jih 624, matematična
—	134, kemična pa — 50. Te številke pač glasno govore za „coBpeMeHHocTb n ivb.TOCooopaaiTOCTE." kursov. Ne bodi nedostatka prostorov, kursi bi bili še boli mnogočisljeni; kajti uprava njih pač ne skriva, daje morala odbiti mnogo prošenj, ker ni bilo mest v avditorijah. Med navedenimi po čislu dekleti je 790 odgojenek iz srednjih ženskih šol
—	iz ženskih gimnazij; iz njih je okončilo gimnazijo 513 devic z raznimi darili: 15 s šifri, to se pravi, z «vencem i drugoj olepšavo črk carske obitelji; 218 z zlatimi medaljami; 140 s srebrnimi medaljami; 122 s knjigami; 15 z zvanjem (poklicom) domače nastavnice (učiteljice) ; 1 pa z zlatim brasletom i pa darilom prve stopinje. Po veri je seveda največ pravoslavnih — 720. V družbinskem obziru je 772 devic; po stanu so pa najbolj hčere i soproge vojnih i državnih činovnikov, a po letih doseglo jih je 20. leto 133, druge so pa menda mlaje, česar pa moj izvirnik nič ne omenja . . . Gmotnih sredstev nabrali so kursi minulega leta 139.791 r. 73'/2 kop., in sicer: Podpora ministerstva narodne prosvete znašala je 3000 r., podpora Petrograjske mestne dume dala je tudi 3000 r., milodarov se je nabralo 1619 r. 31 kop, členi društva istega imena dali so 3210 r.; koncerti i blagotvorni trgi prinesli so 11969 r. 10 kop.; plata za poslušanje predavanj znesla je 66750 r.; plata za obščežitje (konvikt), obede i zakuske ravnja se vsoti 48884 r. 13 kop. i. t. d. Vsi stroški za kurse prošlega leta znašali so 223513 r. 70 kop.; iz vsega tega denarja vzel je internat 52973 r. 65 kop., a novo poslopje za obščežitje stalo je upravo kursov 75535 r. 8 kop. Na podstavi vseh teh številk pač ni težavno uganuti, kaj i koliko se dela za mladi naraščaj ruske ženske Da, ta naraščaj bo pač lomil dolgotrajno i vspešno buče pijanemu pangermanizmu, koji nekje v poslednjo dobo silno neki ostri svoje zobe i razpira svoje čeljusti po — Rusiji! . . .
Tulsko zemstvo je nedavno prijavilo svoj račun o delavnosti šolske sekcije o (narodnem ljudskem) obrazo-vanju. Ta račun je gromadni tom (zvezek), tisk kojega je stal 5500 rub. Ko bi vam hotel poročiti same važne reči iz te velike knjige ljudske radosti i težave, trebalo bi mi vsaj celo leto, da bi se sam temeljito naznanil z delom ljudske šole v Tulski guberniji; pa to mi stvoriti ne dopuščajo svoji posli; torej pa le kažem na vir, kjer morejo najti bezkonečno ogato tvorino na temo »ruske narodne (ljudske) šole« vsi, koje zaniipa ta stvar. Tulski zemski »otčet« o narodnem obrazovanju je pa važen, per se ipsum; to vam je novejši izraz podobne delavnosti v ruskih zemskih komisijah, o katerih je pa menda kaj slabo podučen prebrisani Zapad . . . Boz. Tvorcov.
—-s—š----
Iz novin.
»Slov. Narod« v svoji velikonočni štev. objavlja članek »Časnikarstvo in Slovenci«. Toži, da se evropsko časopisje informuje o avstrijskih rečeh malone samo . iz židovskih listov Dunajskih, kateri so vsi v službi nemških strank, in radi tega so Čehi uže pred več leti jeli skrbeti zato, da dobivajo v prvi vrsti francoski
listi tudi informacije iz čeških virov. O nas Slovencih pa zvunanji svet skoro ničesar ne zve. A razun hrvatskih se tudi drugi slovanski listi za nas malo zmenijo. — »Potrebno nam je krepke organizacije, kateri bodi namen, informovati zunanje liste in v prvi vrsti slovanske liste, zlasti še češke in poljske o naših razmerah, potrebah in stremljenjih.« Veseli nas to spoznavanje, naj bi besedam sledila tudi dejanja!
»Reichspost« je označila razmere v Istri, ter pravi, da vedno in povsod protežuje vlada Italijane na škodo in krivico Slovencem in Hrvatom.
»Selsk6 Listy« poročajo, dt se je na Dunajski bogoslovnici prepovedalo Č°hom, da govore med sabo češki ter da čitajo češke knjige, in da je vsled tega več bogoslovcev izstopilo iz semenišča.
V	angleških listih so se zadnji čas pojavile mnog? razprave o Slovanih. V reviji »Contemporaery Review« je priobčil Washburn studijo. On Slovanom pripisuje moč, da prenovč naše razmere; Rusija je postala država, ki odločuje v Evropi. Francosko-ruska zveza je zveza slovanskega in latinskega plemena proti germanski premoči. Ugovor, da so Slovani še daleč od svojega cilja, da so zaostali tudi v kulturi, ne dokazuje ničesar, V Rusih živi še oni duh, ki je živel v velikem slovanskem propovedniku Husu, duh žrtvovanja samega sebe. Ruski narod je kakor odtrgan od našega materialističnega veka.
V	»Braunschweiger Landeszeitung« je poročilo, kako je ondi govoril redaktor Funke, sin germanskega vodje, o položaju Nemcev na Češkem. Lagal je zlasti mnogo o duhovniški agitaciji: katehet hoče otroke v šoli poučiti, kaj je angel in kaj hudič. Tedaj vzame zrcalo, je drži češkemu otroku pred obraz in pravi: glej, tak je angel. Nato je drži nemškemu otroku pred obraz in pravi, glej, tak je hudič. Nato opisuje, kako Čehi na ulicah napadajo Nemce, zlasti žene. Kako celo na pokopališčih skrunijo mrliče. Pri Praških nemirih se je tako divjalo proti nemškim trgovcem itd., da so na stotine postali berači; celo pred očmi vojakov so se napadale in plenile trgovine. Itd. Neverojetna je zlob-nost pripovedovalca in najivnost poslušalcev.
»Augsburgar Postzeitg.« piše o dvojezičnosti na Češkem: da obstaje od cesarja Ferdinanda od 1. 1627, dočim se je preje uradovalo le češki; cesar Fran jo je, v nasprotju s cesarjem Josipom, ki je hotel povsem zatreti češčino, terjal kot uslovje pri' političnih uradnikih. 1864 je sklenul češki deželni zbor obligatni pouk v obeh deželnih jezikih. 1866 so to nemško liberalci sistovali. 1870 je grof L?o Thun vnovič sprožil vprašanje o pouku obeh jezikov, 1895 je grof Adalb. Schon-born stavil tak nasovet v dež. zboru, ki pa še ni rešen. Torej dvojezičnost nikakor ni novotarija. —
Cornelius nasovetuje v „Kritik" drug način, da se ponemčijo vzhodne marke nemškega cesarstva. Vse razlaščevanje in parcelovanje poljskih posestev, vva-žanje nemških kolonistov, tiranstvo v šolah, policijsko prosledovanje društev mu še ne vede dosti hitro k cilju. On želi, da bi se v nemških šolah moral učiti poljski jezik, ker danes Poljaki, ki znajo oba deželna jezika, poražujejo Nemce v raznih službah. V časopisih je obilo inser.VEoT za službe, kjer se zahteva znanje obeh deželnih jezikov. — Prusko uradništvo mu je vse preveč ošabno. Ono bi si moralo skušati pridobiti veljavo v občanskih krogih, potem bi tam vspešneje širilo pruski duh. — Blazno je, da se širi vest o revolucij-
skih nakanah Poljakov. Država mora pripustiti, da Poljaki žive gospodarstveno, — in oni branijo le svoj jezik in svoje gospodarsko stališče, — a ne sme do-zvoliti, da se ojačijo oa škodo Nemcem. Zato naj sama zaklada v poljskih krajih vzorne delalnice in tržišča, s katerimi ne bi mogli tekmovati.
Angleži so si v Kitaju osvojili Wei-Hai-Wei. To pa ni, kakor se zatrjuje, demonstracija proti Kitajski, temveč proti Rusom, katerim Angleži ne privoščijo njih uspehov. »N. Vr.« pa pravi, da mora Rusija za to ojačenje Angleške dobiti kompenzacijo, in najprimernejše v to bi bila anulacija 1895 sklenene pogodbe glede Afganistana.
Žalostne razmere ter bedo in glad, ki vlada v Bosni in Hercegovini, opisujejo hrvatski in srbski listi. Ubogi izstadanci, ki so šli iz Nevesinja v Mostar, zaman iskat pomoči, so tam postali žrtve boleznij, a po Hidžah se prirejajo dirke in streljanje na golobe. Kakor vlada, tako tudi škofje ne stvore ničesar za stradajoče kmečko ljudstvo. Tudi mesta se ne brigajo za nje, saj imajo dovolj posla z nemškimi in židovskimi tingel-tangeli in nabiranjem za srebrne lovorove vence tem umetnikom.
„Politika" piše z ozirom na odstop dr. Šusteršiča: »Ko je lansko pomlad imel grof Badeni nesrečno namero, da ustanovi večino z »zmernimi« nemškimi liberalci in izključenjem »katol. ljudske stranke« in Jugoslovanov, je bil dr. Š. med onimi delavnimi desničarskimi poslanci, ki so s pogumno Liicijativo s u-stvarjeniem avtonomistiške večine preprečili ta namen. V isti uri se je zlepil tudi Jugoslovanski klub, ki se je doslej obnesel kot izborna organizacija, in v njegovem predsedstvu je bil tudi najmarljivejši njega stvaritelj dr. Š. — Bil je v svoji strdnki oni, ki jo je na-ganjal in najprej porival.« Zato misli „Politik", da »ognjevilemu temperamentu« ni ugajalo sedanje letar-gično stanje, ter je odstosil. »A ne zapušča le v svoji stranki, temveč v vsi desnici vrzele« in zato želi, da ga volilci vnovič pošljejo v parlament.
„Alto Adige" piše o jezikovnem vprašanju, da sicer je faktično državni jezik nemški, a Nemci hočejo to i zakonito uveljaviti, da si s tem za večno utvrdijo svojo nadvlado. "Italijani tega ne bodo nikdar podpirali. Drž. jezik je le anahronizem. Po emancipaciji Slovanov, ki tvarjajo večino, bo nemožno, da se utvrdi vlada manjšine. A otročje je tudi, ako mislijo, da se narodi, ki so dosegli gotovo zrelost in samozavest, podvržejo umetnemu sistemu centralistiške birokracije. Tak je obsUtjal, dokler je nemški jezik in prevladoval nemški rod v istini, dokler je absolutizem zavračal uveljaljenje narodnostnih teženj. Sedaj je vez: viši interesi, naslanjajoči se na polno svobodo in jednako-pravnost zjedinjenih narodov. Primimo je posluževati se jednega jezika, kateri razumejo vsi, a tak postane le po rabi, ne po zakonu. Moderna mnogojezična država mora biti narodnostim nasproti istotako indife-rentna kakor verstvom. Drž. jezik, ki ga zahtevajo Nemci, bilo bi pa poniževanje vseh drugih narodov, ofi-cijalno razglašenje inferijornosti vseh drugih jezikov, vedna grožnja drugim narodom. Male in zatirane narodnosti se morajo okoristiti z mometom, ko je dospela narodna oholnost do tega, da zabranjuje vsako delovanje v parlamentu, in morajo razglasiti jedini princip, ki more dovesti mir, princip narodne jednakopravnosti nasproti državi.
•—«i S»—•
DR0BTIN2.
Proti Husovemu spomeniku v Pragi so pričela katoliška društva ostro agitacijo. Predsednik katol. polit, jed-note, grof Schonborn, je vodil 11 društvenih deputacij k županu. — Glavni moment naglašajo v tem, da na malostranskem obrežju, kjer se namerja postaviti spomenik, stoji uže kip Matere božje, ter se jim zdi ta soseščina neprimerna.
Za»deutsches Haus« v Celju je mesto uknjižilo podarjenih 6000 gld. umrlega sovetnika dež. nadsodišča Liningerja. Za razširjenje »Studentenheim« —a se je nakazalo 17.000 gld.
Novo pevsko društvo „Vranska Vila" se je ustanovila na Vranskem (Stirsko).
V	Buzetu v Istri je bila na cerkvenem stolpu plošča v hrvatskem in laškem jeziku, kedaj so cerkev zidali. Italijani so se pritožili na ministerstvo zoper hrvat. napis, a ker dolgo ni došla odločba, in so se najbrž bali, da jim ne bo ugodna, so izklesali hrvat. napis! —
Največ dolgov od vseh držav ima Ogerska. Na jednega prebivalca pride 411 gld. drž. dolga!
Dosedanja primadona slov. gledišča gdč. Ševčikova, je priredila 14. aprila »oprostni koncert«, ker ostavi Ljubljano.
V	Libercih si je Zid izkoristil narodni boj. On je lastnik hotela »Union«, ki pa ni procvital, kakor sije želel Hebrejec. Naznanil je v njem češko besedo, in javil, da sta obečala priti iz Prage dr. Podlipsky in inženir Neu-bert, da si ogledata poslopje za nakup. (Oba o tem nista ničesar znala). Hitro se je širila vest o tej grozni nesreči, ki preti nemškemu mestu, in nemška gospoda je takoj zvitemu Hebrejcu odkupila hotel za nerazmerno ceno 126.000 gld.
Proslavo 50. letnice hrvatskega kot službenega jezika so priredili 18. apr. Hrvati pod protektorstvom drž. posl. prof. Spinčiča v Pragi. Ob tej priliki je izšla spomenica, za katero so doposlali doneske najuglednejši hrv. rodoljubi. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda v Istri.
Odbor za zgradbo drugega češkega gledišča v Pragi je sklenul, da prične z uresničenjem te ideje. Inženir K. Skopec je predložil načrt za zgradbo za 1400 oseb. (Doslej je društvo dalo sostaviti uže 7 črtežev.) Prostor v mestnem parku naproti hipotečni' banki je za zgradbo najbolj ugoden. Kapital se pridobi: 1) z oddajo dedičnih mest za določeno dobo, 2 z izdanjem dvojih akcij. 3. s prispevkom mesta Prage. Mesto bo zastopano v gle-diškem vodstvu.	#
Mestni sovet Opavski je zavrnul »z ogorčenjem« poziv komiteta za Palackega jubilejno slavnost, ki ga je ta razposlal na vsa mestna zastopništva na Češkem, Mo-ravskem in Sileškem, „ker je mesto Opava in njegova oprava nemška in torej dopošiljatev tega poziva očito zasramovanje." In vendar živi v mestu samem dosti Cehov, katerim bi mestna uprava lehko naznanila ta poziv, ako bi ne bila toliko strastna.
Nemški socijalni demokrati so izdali manifest za bodoče državnozborske volitve v cesarstvu. Naznanjajo v njem, da se bore za nov državni in družbeni red, v katerem bodo možje in žene delavni jednako in svobodno.
V	Olomucu se zgradi »prva tovarna za sladčice in šokolado čeških kupcev na Moravskem« na akcije po 50 gld.
V	Berolinu, kjer živi močna češka kolonija, hoče prirediti »Sokol« o Binkoštih slavnost. Nemški listi na
Češkem uže sedaj hujskajo. »Češki roparji in požigalci, ki hočejo iztrebiti vse, kar je nemško, hočejo v srcu Nemčije sprejemati Sokolce s Češkega. Ali naj Berolinci mirno gledajo, da se v njih glavnem mestu nemškega cesarstva vprizarja gonba proti Nemcem.« Tako pisarijo listi kulturno vzvišenega naroda.
V Zagrebu se je vprizoril izvirni balet: »Na plitvi-ških jezerih.«
Nemec Bruinier je označil razmerje na Češkem : ker je Češka sosedinja Nemčije, ne sme postati nenemška. Dežele Nemci v cesarstvu ne zahtevajo zase, a ne dopuste, da bi prešla sovražnikom v roke. Isto velja tudi o drugih »nemških« deželah v Avstriji. Povsod so Nemci jedini poklicani nositelji kulture, in nefflška Avstrija je zaslomba proti vzhodu. Torej ne sme priti iz rok svobodnih Nemcev v one sužnjih Slovanov!
Iz Dolnje Tuzle so iztirali štiri srbske gled. igralce, in sicer bez pravega povoda.
Naučno ministerstvo je dovolilo Češkemu skladatelju Fibichu za njegove zasluge na glasbenem polju častno darilo 500 gld.
Zaveza slov. učit. društev bo v »Šolskem muzeju« združevala: a) dela in razprave o pedagogiki, b) dela in razprave o didaktiki, c) učne in pomožne knjige, d) mladinske spise, e) perijodične spise, f) godbo in petje (pesmarice, šolske narodne in cerkv. pesni), g) uradne spise, k) učila za otroške vrtce, i) učila za 1. razr., k) učila za srednjo stopinjo, t) učila za višo stopinjo (mešč. šolo), ni) učila za nadaljevalne tečaje, za obrtne šole, obrtne nadaljevalnice in obrtne strokovne šole, n) učila za učiteljišča, — d) šolsko orodje, p) šolske potrebščine. — Poslane stvari bo presojalo razstavno sodišče. Vsi predmeti, ki ostanejo last muzeja., naj se pošljejo do 1. jul. g. J. Dimniku, mest. uč. v Ljubljani.
Narodni češki delavci so proslavili 50 letnico odprave tlake v Pragi v »Sokolovi dvorani«. Nad 2000 delavcev se je zbralo. Slavnost je otvorilo pevsko dr. »Tovačovsky«. V. Kofač je govoril o važnosti tega dogodka in razjasnil stanje pred letom 1848. Po slavnosti je šlo kakih 600 delavcev na Emavsko pokopališče, kjer so na grobu 1848 padlih peli »Hej, Slovane«.
Pred 50 leti je pisal dr. Klicbert češkim Nemcem, ki so se protivili češkim težnjam, da ne vidi nič krivičnega v terjatvi, da češki jezik velja za Čehe v šoli in uradu. »Mislite si, da bi se vaši otroci silili, da molijo in mislijo v šoli francoski, ter da bi dobrvate pri sodiščih na nemške vloge francoski rešitve. — Cesar pa nočete zase, pri-stajte iz pravičnosti tudi češkemu sosedu. Vi in vaši otroci ostanite nemški a Čeh, katerega so v doslej vedno silili, da je postal Nemec, naj tudi ostane Čeh. — Često se le s težka dobi delavec, ki je za silo tolmač rojaku in sodišču. Ali ni .za Ceha žalostno, da ga ne razumejo pri sodiščih? Ako ga v domovini, ako hoče kaj prositi, v nemških krogih ne razumejo povsod ? Kdor pa seje sovraštvo med narode, tega zadeni sramota «
V Ribnem pri Bledu namerjajo za cesarjevo 50 letnico obnoviti župnijo, ki je bila ustanovljena od cesarja Jožefa, a je prenehala po francoskih vojnah. Prosili so pri kranjski hranilnici podporo v ta namen, a odgovorilo se jim je, da se njen delokrog ne more razširiti s tako podporo. Iz poročila hranilničnega pa je razvidno, da je dala protestantski cerkvi Ljubljanski 200 gld. — Za Nemce imajo denar, za Slovence pa ne, dasi se steka dobiček iz slovenskih dežel. —»Svoji k svojim!« Čemu imamo mestno hranilnico Ljubljansko, ako naj še podpiramo »kranjsko«?
Dor. Jernej Zupanec, vzoren rodoljub in plemeniti podpornik vseh slovenskih naprav in ustavov, je umrl 11. apr. v Ljubljani v 88. letu. Po pravoslovnih in modro-slovnih naukih je kot odgojitelj v raznih plemenitaških rodbinah prepotoval skoro vso Evropo ter severno Ameriko. 1856 je bil imenovan notarjem v Ljubljani in bil najzvestejši sotrudnik pri vseh slovenskih društvih in stal vedno v prvih vrstah narodnih bojevnikov.
»Duo si faciunt idem« . . . Za jubilejsko razstavo se je odklonil kip dr. Kramafa, delo češkega kiparja Šafa. Ko so Cehi odvrnuli sliko Mommsenovo, je pisal nemški list, da je prenesenje političnega sovraštva na umetnostno polje najboljši dokaz narodnostne inferijornosti. Za Nemce seveda ne velja ta dokaz.
Nemški slikar Lenbach je poslal za velikonočno umetniško izložbo v Prago portret Mommsenov. Odbor pa je sliko zavrnul z ozirom na Mommsenovo sramočenje Čehov. Nemški listi se hudujejo nad češko nestrpnostjo, ki je provzročila to netaktnost nasproti slavnemu slikarju, ne pomislijo pa, da je baš ta slikar bil stokrat netaktniši, ko je doposlal sliko v Prago. Uverjeni smo. da bi vsaka nemška razstava zavrnula sliko kakega moža, ki je nemškemu narodu sovražen, a to bi isti listi le odobravali.
Pred 30 leti je bil prvi češki tabor v prisotnosti 20.000 Čehov, in sicer 10. maja na ftipu.
1398 je začel Hus profesorovati na češkem vseučilišču. — •
1897 je bilo 537 madjarskih listov, od teh 46 dnevnikov. — Nemadjarskih listov je izhajalo na Ogerskem 211.
Na avstrijskem oddelku Pariške razstave priredi grof Harrach etnografsko izložbo s hišno obrtjo v posebnem pavilj onu. Zastopani bodo tu razni slovanski narodi.
Bivši ogerski poslanec Zimandy je izdal knjigo: »Košut pred sodiščem svetovne povestnice«, v kateri pripoveduje, da je bil Košutov oče sleparski odvetnik, mati pa tatica. Od obeh je podedoval sin te lepe lastnosti, a poleg tega je bil še pijanec Sodeloval je pri atentatu na našega cesarja 1853 ; pri umoru Karla III. v Parmi 1853 pri zaroti proti Napoleonu. — Košutov sin je hotel tožiti pisatelja te knjige in »D. Volksbl.«, ki je donesel iz nje odlomke; po sovetu prijateljev je odstopil od tožbe. — Dasi je očito, da je knjiga diktovana od strastnega sovraštva, vendar nam zlasti sinovo ravnanje kaže, da bo pač mnogo resničnega v njej.	4
Za ljudske koncerte je darovalo Norimberško mesto 12000 marek.
O novi madjarski literaturi sodi madj. kritik-Pavel Gyulai: „knjige so se razmnožile, a literatura stoji, ker knjige še ne zaznamujejo literature". Ako bi se zažgala vsa madj. literatura zadnjih 20 let, madj. narod bi ne utrpel nikake škode.
Uradno izvestje angleškega konzulata v Odesi pravi, da je treba varovati vse angleške tovarnike, da ne stopijo v trgovskp zvezo s tamošnjimi Židi; ker je dokazala iz kušnja, ga ruski Žid oslepari lehkoverne firme.
Mešani zbor pevskega društva „Adrija" je pel v Bar-
kovljah Riccijev „Miserere" v slovenskem jeziku.
* *
*
V Črnovicah je 17.859 Židov, 9.833 Nemcev, 10.384 Rusov, 7624 Poljakov.
Proslava Palackega v Pragi: 17. jul. zvečer pozdravi župan goste na Zofinjskem otoku. — 18. jul. shod slaviteljev v Panteonu in muzeju (ob 11, dop.), kjer govorita o Palackem prof. Tomek in dr. Rieger; ob 2. banket Žofmjskem otoku in zvečer slavnostna predstava v narodnem gledališču. — 19. jul. se položi temeljni kamen spomeniku. Popoludne narodna zabava v korist
spomeniku. — 20. jul. gostija v starograjski dvorani. Spomenica se izda v vseh jezikih in razpošlje vsem znamenitejšim in svetovnim časopisom v inozemstvu.
Vatikanski budget. Vseh dohodkov je 7,160 000 lir. Za papeževe privatne potrebe se rabi 500.000 lir, za kardinale 700.000 lir, za siromašne škofe 460.000 lir, za državno tajništvo 1.000.000 lir, za plače uradnikom 1,500.000 lir, za šole in miloščino 1,200.000 lir, torej dohodki in troški zjednačeni.
Za ljudsko prosvefco je pričela vlani »Matica dalmatinska» z izdavanjem malih, cenih knjižic skrbeti. »Nar. List« opozarja na to, kaj bi se še vse lehko izdalo v takih publikacijah. Poleg pouka o gospodarstvu tudi še o ekonomičnih stvareh (poštni hranilnici, zavarovalnicah itd.), politični katekizem, ter zabavne knjižice s posebnim uzirom na one vzroke, ki provzrofajo moralni, fizični in ekonomični propad naroda. Pri nas dr. sv. Moh. vspešno deluje, a želeli bi, da se ozir a bolj na navedene potrebe. Tudi »Leonova družba« je pričela z izdavanjem sličnih brošuric.
O češkem bogoslužju na Dunaju sporoča »Slovan«, da je cesar Fran I. določil cerkev »Matere božje na Nabrežju« v I. okraju za češko bogoslužje, kjer se je opravljalo do 1848. Odslej je bilo to omejeno do zadnj ih let. Kard. Schwarzenberg je vvedel v redemptori ški cerkvi v III. okr.; a pred 4 leti se je vvedlo i v novi cerkvi v Hernalsu. Vse to se je plačevalo iz verskega zaklada. — Kaj je bogoslužje v treh cerkvah za toliko tisoč Ijudij? Zato je bila pred 25 leti založena Jednota sv. Metodija, ki deluje, dasi skromno, za razširjenje češkega bogoslužja. 1875 je bila odkazana cerkev sv. Ane v J. okr., kjer so so se ustanovile češke propovedi in kršč. nauk. 1888 je to doseglo pri Lazaristih v 7. okr. — V 10. okraju, kjer prebiva največ Čehov, se je moralo celih sedem let boriti zanje. Znano je, kako so se temu prolivili Nemci. Isto tako je v II. okr. nemška kultura onemogočila češko službo božjo. Vse to plačuje češki narod sam. — Veronauk v šolah ne vspe va, ker je katehetom tudi, ako so zmožni češčine, pod kaznijo prepovedana vsaka češka beseda.
Na vseh progah bosensko-hercegovskih drž. železnic se je 1897 prevozilo 1,214.938 oseb in 555.958 ton tovara. Dohodki železnic so znašali 2,465.294 gl.
Od okupacije do 1893 se je izdalo za Bosno in Hercegovino 260 milj. gl. Ako prištejemo temu še troške za zgradbe železnic in cest, z najmanj 150 milj., — je veljala 410 milj. gl., in sedaj vsakoletno vzdržanje 5 milj. — Ako štejemo odstotke za izdane milijone in izdanja za vojaštvo, velja Bosna in Ilerce govina na leto nad 25 milj. gl. In vso korist od nje imajo je-dino le Ogri; dasi pride troškov na Avstrijo 70% in na Ogersko le 30°/0. A na prospeh Ogerske se niti ne dovoli železniška zveza Bosne z Dalmacijo.
Pokojni gimn. katehet goriški Pertout, je zapustil 10.C00 gl. za ustanovitev duhovskega gimnazija v Gorici, 100 gl. za Alojzijevišče.
V	Sileziji (avstr.) je 32% Poljakov in 25% Čehov, in vendar jim nemška deželnozborska večina noče priznati najmanjega prava ter jih je prisilila k izstopu iz dež zbora. V takozvanih čeških in poljskih ljudskih šolah je pouk v 1. razredu v materinščini, da otroci razumejo kaj, a takoj v 2. se uže prične z germanizacijo. In vlada ne stvori ničesar, dežela pa, kjer je 25 poslancev Nemcev, le 3 češki in 3 poljski, seveda tudi ničesar. — V narodnostnem oziru je isto, kakor pri Slovencih na Koroškem.
Nemci uvažujeje Japonce kot sebi podoben kulturen narod ter so se nadejali, da z njih pomočjo premagajo vpliv Rusov na Vstoku. A v kratki dobi treh let, kar Nemci vodijo politiko na daljnjem Vstoku, so Japonci te uže spoznali. „Nouvelle Revue" se piše iz Tokio: Nasilstvo, katero so izvajali Nemci na Kitajskem, je vzbudilo občo obsodbo. Vsi japonski listi obsojajo Nemce kot barbare. Oni, ki so se vojskovali s Kitajci, ne morejo razumeti, da more izomikana država izrabljati tako surovo silo. —
Na Oger skem je prepovedana v llonakovem izšedša knjiga „Deutschthum und Magyarisirung".
Nemške knjižnice za ljudstvi hočejo osnovati na Po-znanjskem, in sicer od »Društva za pospeševanje Nemštva« in z vladiuo pripomočjo. V tem vidijo najvspešnejši pripomoček »proti proteči velikopoljski propagandi« in ž njo združeno »obrambo Nemštva«, kakor nazivljejo prisilno germanizacijo. Poljaki so v teh knjižnicah izpoznali uže popreje važen pripomoček za vzdržanje narodne zavesti in so 1880 osnovali v Pozuanju poljsko knjižnično društvo za poljske dežele, ki je do danes i,že izdalo 192 000 marek. Seveda to ne ugaja Prusakom in zato hočejo uničiti društvo s tem, da je dolžč razširjanja veleizdajskih knjig. Pri vladajočih razmerah je prav lehko možno, da proderejo s takimi nesramnimi sredstvi.
V	septembru odkrijejo v Levovu spomenik kralju Sobieske-mu, ki bo na konju v narodni noši. Bronasti spomenik se izdeluje v Dunajski livnici; modeloval ga je Tadej Barondz iz Levova.
Šolstvo v Galiciji. V Galiciji je otrok od 6—12 let 919.236. Od teh je 1895—6 hodilo v šolo 561.041, doma je bilo poučevanih 8.366, v ustavih je bilo 25.065, v viših šolah 6.610; v vsem po-učevanih torej 601.982, v šole sploh ni hodilo 317.254 otrok, torej več nego tretjina.
Na Ogerskem je 17.000 narodnih šol. A vendar je 600.000 otrok bez pouka, a 700 šol praznih, ker nedostaje učiteljev. Na 4000 šolah se v obče ne uči madjarski, kakih 2000 učiteljev ni zmožno madjarščine. — Meščanskih šol je 248 s 34.814 dijaki. — Gospodarskih šol je do 400 (225 za polno gospodarstvo, 170 za zidarstvo, 20 za mlekarstvo in nekoliko za sadjarstvo). —
7. apr. je bil shod vseh čeških društev v Olomucu, da se dogovore za proslavo Palackega v Olomucu-
V mestecu Dl. Loučce je bilo naštetih 1800 Nemcev in ni-jeden Čeh. A vendar jih je nad 300, ki imajo tudi češko knjižnico, katero oskrbuje ferijalni klub »Hana« v Olomucu.
Iz Avstrije se je 933.960, iz Ogerske 814.490 oseb preselilo v Ameriko v času 1S48—1897.
Na bosensko-hercegovskih železuicah je promet 1897 na vseh progah znašal: 1,214.938 oseb in 555.958 ton blaga.
Občine Prvačina, Solkan in Kanal so pristopile kot, usta-novnice z zneskom po 100 gl. »Sokolskemu domu« v Gorici.
Dr. Karel Špaček je umrl 31. marca na Dunaju ;jeden naj-odličnejših Dunajskih Čehov. Rodil se je 1838 v Sobeslavi; učil se prava v Pragi. Bil je uže tedaj tudi slovstveno delaven. 1867 je postal pravni konsulent grofa Harracha, 1870 se kot njegov pooblaščenec preselil na Dunaj. 1882 je bil voljen v državni zbor. Od 1887 nadalje je bil podpredsednik »Slovanske Besede.
Avstr. poslanci Schonererjanci so poslali Bismarckn za rojstni god 1. apr. brzojavno častitko, z zagotovilom neomajane zvestobe do nemškega naroda.
Socijalisti heveške stolice so 27. marca pop. imeli svoj shod v asistenciji 28 žandarjev. Vršil se je povsem mirno in dostojno. Sprejeli so resolucijo, v kateri so izražene želje : da se jim potom zakonov podele prava, ki so bila podeljena 1848, 1867. potvrjena, a katera se jim še vedno zabranjujejo, — ter njih razne gospodarske in plačilne zahteve in nedeljski počitek.
Dopisnice v spomin Palackega rojstva je izdala tiskarna J. Slovaka v Kromerižu. Izvedene so v barvotisku ter stoji 100 izvodov 3 gl.
Desetletni Stanislav Ondriček je kot goslar v Pragi imel lep uspeh.
Na Hrvatskem in v Slavoniji je 1342 nižih ljudskih šol, in to 1272 občih javnih, 40 javnih konfesijonalnih in 30 privatnih.
Lujiza Pesjakova, priznana, pesnikinja in pisateljica slovenska, je umrla v Ljubljani 31. marca v 69. letu. Kot hči rodoljubnega odvetnika dr. Crobaiha, pri katerem je bil Preširen koncipijent, soznanila se je z veljavnimi Slovenci. Občevala je z dr. Bleiweisom, Vrazom, Cimpermanom, Levstikom, zlasti pa je Preširnu hranila vedno hvaležen spomin. Priobčevala je svoje pesni v »Vrtcu«, »Besedniku«, »Zvonu«, »Kresu«, in v »Matici«. Poleg pesnij je zložila libreto Foersterjevi operi »Gorenjski slavček«, napisala nekoliko izvirnih povestic, — daljšo povest »Beatin dnevnik« je prinesla »Krajčeva biblijoteka«. — Najstarša hči je bila operna pevka na Nemškem.
Dr. Peter Matkovič, umirovljeni vseuč. prof. in mnogoletni tajnik jugoslov. akad., je umrl. 27. marca na Dunaju. Rojen 1830. v Seniu, je postal duhovnik, a se mnogo bavil zgodovino in geo-grafiijo, ter je uže kot bogoslovec leto dnij učil ta predmeta na Senjski gimn. Po škofovem priporočilu je dobil vladni štipendij in študoval na Dunaju in v Pragi; postal profesor v Gradcu. Va-raždinu, na realki in 1884 na vseučilišču v Zagrebu. — 1892 je stopil v pokoj in se preselil na Dunaj. Pisal je strokovne razprave v nemškem in hrvatskem jeziku; bil je priznan statistik. — Petrograjska akademija g J ie imenovala svojim članom. Pri pogrebu dr. Matkoviča, ki je umrl na Dunaju za kapjo, bilo je prisotnih več Hrvatov, — v kolikor so sploh vedeli o smrti pravočasno, — med njimi posl. Spincič in dr. Laginja ; prof. Rešetar in dvorni sovetnik Jagič. Vence so darovali: jugoslovanska akademija, Monakovska akademija in hrvatski vseučilišniki. —
Nadina Slavjanska je sostavila nov, skrbno izšolani pevski zbor, ki šteje 37 osob (možkih, ženskih in otrok). Od 1. avg. 1897 do 1. marca 1898 je dala kakih 200 koncertov v Nemčiji._ Holau-diji, Belgiji, Franciji in Španiji. Sedaj koncertuje po Češkem, v Galiciji, poleti hoče prepotovati Kavkaz in Sibirijo.
»Srbobran« pozivlje Brodčane, da proslave spomin Branka Radičeviča, ki se je 15. marca st. št. 1828 rodil v Brodu; 50 let je tega, da je izšla prva knjiga Brankovih pesnij, 15 let, da so se njegovi zemski ostanki prenesli na Stražilovo.
Pomnik J. A. Komenskemu postavi evaug. reform, cerkev v Lešnu Poljskem.
»Ustredni Matice školska« rabi za leto 1898 za učne namene 339.267 gl. 21 kr.; gotovih dohodkov je 28.705 gl. 15 kr.,; treba je torej nabrati za pokritje še 310.562 gl. 6 kr.
Policist Glasa, ki je bil obsojen radi iztiranja posl. Cingra, iz zbornice poslancev, je bil v prizivni obravnavi oproščen.
Prof. dr. Josef Kalousek je 2. apr. slavil svojo 60 letnico. Večina mlajših čeških historikov so njegovi učenci. Postal je 1885 redni profesor češke zgodovine na češki univerzi. Spisal je 1871 »Českl statni prdvo« životopis Palackega in Karla IV., katera dela veljajo za vzorna.
Tiskarna za cerkvene knjige osnuje se v jednem samostanu v kraljevini Srbiji, in sicer na akcije po 50 din. Tiskarna bo pod nadzorstvom srbskega mitropolita in pod upravo odbora, kateri izbero delničarji.
Mazuri evangeljski v Berolinu so bili doslej povsem zapuščeni. Pastor Abrahamovski pa je začel družiti jih v zabavno društvo, kjer je sicer izključena politika, a kjer se vendar ude-ležniki bude k narodni zavesti. Sklenuli so tudi, da se poslužujejo pri občevanju z rojaki le poljskega jezika.
Luther je bil velik sovražnik Židov. Nasovetoval je vladam razne pomočke za njih izboljšanje, in pristavil: ako je to bez-vspešno, jib izženite iz dežeie.
Gornje-savinjska posojilnica v Mozirju je imela lani 290.396 gld. 48 kr. prometa, čistega dobička pa 2297 gld. 14 kr.
Posojilnica v Gornjem Gradu je imela lani 164.764 gld.
40	kr. prometa, a čistega dobička 2,440 gld. 37 kr.
Od zatožencev vsled izgredov v Žatcu je dobil najvišo kazen urednik Pummer, 4 mesece težke, s postom poostrene ječe. On je bil isti, ki je vodil naskok na »Besedo«, nadalje sta bila dva zatoženca obsojena na težko ječo po 1 mesec; 3 na težko ječo po 3 tedne. Sedem obtožencev je bilo oproščenih.
»tistredni Matice školska« je imela koncem 1897 imetja 234.067I/2 Ker je Matično višo gimnazijo po 134etnem obstanku prevzela država, odpade društvu izdatek letnih 30.000 gld. Na Moravskem je dežela nekatere šole prevzela, drugim določila subvencije; vendar mora društvo donašati še ogromno žrtev.
Kmetijska kriza na Finskem je vzbudila med finskimi veleposestniki misel, da bi se osnovalo društvo finskih kmetov, ki bi delovalo za združenje vseh finskih poljedelcev bez razločka: veleposestnikov, kmetovalcev in najemnikov, tako da si vzajemno pomagajo. Vsako leto naj bi bilo nekoliko kmetskih shodov po mestih in vaseh v razgovor podjedelskih potreb.
Na Černejskem pokopališču pri Stanislavu je na gomili kmeta Petra Stasinka mramornat spomenik z napisom : Peter Stasink, volilec, je dal življenje za pravico in svobodo 27. marca 1897. — Bil je prehoden od žandarja pri vlanskih volitvah v državni zbor, iu stanislavski Malorusi so mu postavili ta nagrobnik.
»Bohemia« dokazuje, da je treba po novih jezikovnih na redbah prištevati 104 okraje češkim, 75 nemškim in le 40 mešanim. Tako se razdeli okraji in okrajna sodišča. Drugače pa je z okrajnimi glavarstvi, okrožnimi sodišči in fin. okr. ravnateljstvi Jedno okrajno glavarstvo tvorijo po največkrat trije sodni okraji, tako da se s tem poviša odstotek mešanih okrajev, in da dobimo
41	čeških, 28 nemških in 23 mešanih okrajnih glavarstev. Ako se odšteje od sodišč prve instancije Praško dež. sodišče s 23 okrajnimi sodišči, ostane za okrajna sodišča le 196 okrajnih sodišč. Vsikemu okrožnemu sodišču jih pripada povprek 14, in tako se pokaže, da je češko le jedno okrožno v Taboru, nemški ste v Hebu in Liberci vsa ostala, torej 80 udstotkov, so mešana. — Vsa viša oblastva v deželi morajo načeloma biti mešana. — Torej grozeče številke »Boh.« ne veljajo, in ne godi se nikomur ni najmanjša krivica.
Od 15. junija do 15. okt. bo letos v Pragi tehnična razstava. Iz njenega programa navedemo le : zgodovinski oddelek stavbarstva in inženirstva, — ki naj retrospektivno pokaže raz-vitek tehnike izza prošlih časov. Pojasnila o izložbi se dobe v Pragi, Husova ul. 20.
Zaklad jugoslovanske akademije je znašal lani 263.496 gld. 96 kr.
Ogerski drž. zbor stoji v vsem 1,678.236 gld. Od tega pride na poslaniške dnevnice 1,094.400 gld., na stavbena doplačila 348.000 gld., razne izdatke 6000 gld., dohodke izbranih funkcionarjev in uradnikov 102,636 gld., podpore in nagrade 2000 gld. Stvarni izdatki: tiskovni troški 50.000 gld., knjižnica 5400 gld., uradi in hišni troški 40.000 gld., sostavna zbirka dokumentov in spisov, ki se nanašajo na zborniške razprave pred 1861: 5000 gld.
Bolgarsko ministerstvo za trgovino in kmetijstvo ustanovi bolgarski trgovski muzej, ki bo nastavljen v ministerskem poslopju. Namen mu je, soznaniti domače kupce z domačimi izdelki in zbrati tuje izdelke, ki bi se dali izdelovati tudi doma.
i
Predsednik Belgrajske občine je predlagal v odborski seji, da se pokojnemu mitropolitu Mihajlu postavi spomenik v obliki mramorne plošče v cerkvenem zidu pri zapadnib vratih, kakor so vzidane i plošče Dostija in Vuka.
V Augsburgu bila je 27. marca češka slovanska služba božja, in se je to razglasilo v tamošnjih nemških listih. — V Nemčiji se ni nikdor spodtikal nad tem, da se skrbi za dušni blagor čeških naseljencev s propovedjo v njih materinščini, V Komotavi, torej v češki deželi, pa je prečitanje pastirskega lista tudi v češ-čini vzbudila tako gonbo, da so zahtevali, naj se dotični kapelan takoj kaznuje z odpuščenjem iz službe, in ker škof ni stvoril tega, pripravljajo se za prestop k protestantizmu na stotine.
Hrvatsko slavonska hipotekama banka v Zagrebu zaključuje bilancijo s čistim dobitkom 260.470 gl., kar je 8.68% obre-stovanja delniške glavnice. Razdeli se 5i/2°/0 dividende. Za rezervni taklad se dá 30.000 gl., za uradniški mirovinski zaklad 10 000 gl., za hrvatski trgovskoobrtni muzej 1000 gl., v dobrodelne svrhe 2000 gl,
Dijaštvo.
Predavanja o slovanskih stvareh na nemških vseučiliščih v poletnem tečaju 1898: Berolin. Brückner: Slovanski teksti, 2 uri; — Zgodovina poljske književnosti, 2 uri ; — Zgodovina ruske književnosti 19. veka. 2 uri. — Schiemann; Zgodovina Rusije v 19. vekú, 1 uro. — Freiburg. Bienemann: Zgodovina odnošajev Nemčije do Rusije od 1650 do danes, 4 ure; Aleksander I., car ruski, 1 uro.
Hrvatsko akademičko društvo »Velebit u Insbrucku iza-bralo je na svojoj II. redovitoj glavnoj skupštini za ljetni seme-star slijedeči upravni odbor: predsednik : cand. med. Cirilo Ka-lebič ; podpredsejnik: cand. med. Mirko Crkvenac; tajnik: stud. med. Juraj Mimica; blagajnik: stud. med. Ivan Ivaniševič; knjižničar : stud jur. Emil Cindro.
--4—H-—•
RAZGLED PO SLQYAHSKENI SVETU.
A) SLOYBKSKB DgŽELg,
Kranjsko. Dr. Šusteršič je odložil svoj drž.-zborski mandat. Dr. Šusteršič utemeljuje svoieiodrečenje državno-zborskega mandata z omajanim zdravjem, obilnimi odvetniškimi posli, rodbinskimi razmerami, posebno pa z dejstvom, da hoče posvetiti vse svoje moči »Gospodarski zvezi« in »Zvezi kranjskih posojilnic«, oz. gospodarski organizaciji sloven. naroda. Od poslancev »katol. narodne« stranke bil je jeden najdelavnejših in v narodnem pogledu najodločniših.
Vseučiliški odbor — bogoslovci: dr. Janežič, dr. Dolenc in dr. Krek, pravoslovci: dr. Ferjančič, dr. Majaron in sovetnik Polec; ter modroslovci: »Matičin« predsed. Levec\n dr. Požar in ravn. Šubic — sestavi skupno spomenico na ministerstvo gledé ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Posovetoval se bo s strokovnega stališča o potrebi in važnosti tega zavoda, o sredstvih in pomočkih in ovirah.
Strokovni učni tečaj za čevljarje priredi na željo zadruge Dunajski tehnologiški obrtni muzej v Ljubljani.
Mlekarsko zadrugo so osnovali v Logatcu.
»Narodna tiskarna« izplača 3 gld. dividende. Povodom občnega zbora je darovala „Narod, domu" in „gled. podpor, dr." po 50 gld. podp. dr. tiskarjev in zgradbi učit. konvikta po 25 gld.
Črnomeljska mestna občina je prva, ki je drž. zboru poslala peticijo za vseučilišče v Ljubljani.
Ljubljanski nemčurji so se za dopolnilne volitve v mestni sovet združili s socijalnimi demokrati, pre-pustivši jim v 3. razredu kandidatov. Bivši zavezniki slovenskih radikalcev hočejo po vsi sili pritisnuti Ljubljani vsaj nekoliko nemškega pečata.
Mestni zbor Ljubljanski je za cesarjevo proslavo
dovolil 5000 gld.; kako se naj vrši, ukrene poseben odbor.
Za „Gasilni dom" je proračunjenih 120.000 gld.
Tržaško. »Ed.« poroča, da župnik pri sv. Jakobu plačuje italijanske pevce iz miloščin, prihajajočih med službo božjo, določeno za Slovence. Ti naj svoiih mi-lodarov ne dajo v to, da se ž njih pomočjo izrivajo iz cerkve.
Tiskarna »Edinosti«, ustanovljena po požrtvovalnosti tržaških rodoljubov, je v ulici Via Garintia št. 2. List izhaja sedaj po dvakrat na dan. Zjutranje izdanje bo namenjeno bolj Tržačanam, večerno vnanjim naročnikom ter bode zadoščevalo vsakakor svojemu namenu.
Nad 6000 župljanov je prosilo Rojanskega župnika, da naj ne odpravi slovenščine iz cerkve, a vse je bilo zaman. Židovski »Piccolo« mu je ljubši nego verniki Slovenci, ki so sozidali cerkev ter izprosili v to celo od cesarja podporo.
Tržaški župan je škofu stavil »koncilijanten«. predlog, da slovenske propovedi naj bodo ne v Trstu, a v Skednju.
V	seji mestnega soveta 4. apr. je poročal Tržaški župan, da je dobil od škofa na prijavo, da mestna godba začasno ustavi svoje sodelovanje v cerkvi sv. Justa, odgovor: da ne misli nato, da bi spreminjal kar si bodi na storjenih odredbah glede propovedi v slovenskem jeziku v cerkvi sv. Justa. —Nato je predlagal župan, da se naj slov. propovedi premeste v Skedenj, Municipalna delegacija je hotela na to, potom državnega poslanca Angelija, prositi papeževega nuncija na Dunaju, da bi on posegel vmes in poravnal ves razpor. Zupan pa dvomi, da bi nuncij, in naj je še tako na-vdahnen z najboljšo željo, mogel kaj storiti Ita'ijanom v korist. — Zupan je tudi bil zato, da se ovrže oni sklep (zaradi mestne bande), ako se škof približa s kakim drugim privoljenjem, n. pr. z odpravo sloven. propo-vedij pri sv. Antonu starem. — Obžaluje, da bodo velikonočne slavnosti »bez onega sijaja in blišča«, ki prihaja od sodelovanja mestne godbe.
Piranski mestni sovet je čestital tržaškemu na odločnem postopanju v sporu s škofom. Škof je odpovedal birmovanje v Piranu, določeno no Binkoštne praznike, vsled županovega pisma Piranskemu župniku. »Kakovo pismo je bilo ono, ki je provzročilo takov efekt? To daje misliti, mnogo misliti« pristavlja »Ed.c.
V	cerkvi sv. Justa v Trstu so veliki teden pe-vali dijaki škofijskega konvikta. Cerkev je bila natlačeno polna. Tako se ni posrečila namera italijanašev, da bi ravno k praznikom bila služba božja tiha, cerkev pa prazna.
»Ed.« poroča, da je za Bojanom, kjer gospoduje znani župnik Jurizza, prišel na vrsto Skedenj, kjer župnikuje g. Kavalič. Odpravil je slovensko petje iz cerkve, in sedaj vlada — tihota.
Tržaški škof je svojim vernikom objavil pastirski list. V postnem času je hotel vvesti v Trstu misijonske propovedi; v mestu v italijanskem in nemškem, pri sv. Jakobu v slovenskem jeziku. Ko je zvedel, da se tudi pri sv. Jakobu žele italijanskej je odredil, da naj bodo te po Veliki noči. Napadajo ga po krivem, da hoče posloveniti Italijane. Ako se je kaj spremenilo od prejšnjih običajev, se je le v korist Italijanom. Poslal je italijanskega kooperatorja v Rojan ter boče. ako bo treba, poslati po jednega v Barkovlje in v Skedenj. Leta 1857 je bilo navadnih nedeljskih propovedij
italijanskih 7, slovenskih 6, nemških 2. — 1897 se je podvojilo število italijanskih (14); število slovenskih je ostalo 6 in nemških skrčilo na jedno. — Izrednih propovedij bilo je v vsem leta 1857: italijanskih 70, slovenskih 8, nemških 18. 1897 je ostalo število slovenskih in nemških isto ; štev. italijanskih pa 350, torej petkrat veče. — Za sloven. propovedi so bili vsi glasovi v konsistoriju.
Tržaški mestni zbor je imel 16. apr. izredno sejo. Na dnevnem redu je bila resolucija, v kateri se pro-testuje proti postopanju škofovske kurije in cesarske vlade, odklanja odgovornost za izgrede in zahteva da se zabrani njih ponovitev. Zastopnik vlade, bar. Konrad. je prijavil obvestilo škofovo, da so ustavljene konferencije. Zid Venezian je strastno napadal vlado, škofa in policijo. Sovetovalec Angeli je predlagal, da se dovoli 1000 gld. ranjencem in priprtim. Sv. Cam-bon prijavi, da so bili tržaški poslanci pri škofu namestniku, ki je obečal, da se ustavijo ne le ital. jezu-vitske propovedi pri sv. Antonu, temveč tudi slovenske pri sv. Jakobu. Ker so sloven. sovetovalci glasovali proti predlogom, je galerija prav divjašo razsajala. Sovetnik Gorjup ni prišel do besede.
Tržaški mestni zbor je v seji 14. apr. protestoval proti nadaljevanju konferencij v cerkvi sv. Antona nov. z ozirom na poulične izgrede, katere se provzročajo vsled njih. Občina odklanja zanje vsako odgovornost, kar naj župan sporoči vladi in škofu. — Škof je sistoval propovedi.
Izgrede,po proti slovanskih listih, so vprizorili soei-jalisti in iredentaši proti katoličanom. Bil je protest proti poskusu, da se pridobivajo tla za kršč. soc. tendencije po jezuvitih. Demonstracij seje udeležilo 8000—10000 ljudij. Dompieriju (županu) so napravili ovacijo, katol. društvu mačjo godbo in pobili okna. Pred škofijo so metali kamenje na policijo, ki je hotela razpršiti izgrednike.
Velikonočne praznike se je mudil dr. Lueger v Trstu in je bil več časa na obisku pri posl. Naber-goju na Proseku. Zidje in njih trabantje so mu priredili mačjo godbo. Lep dokaz laške omike in gostoljubnosti.
Socijalni demokrati v Trstu so priredili pred cerkvijo sv. Antona Novega demonstracije, ker se je v nji v duh. konferencijah obravnavalo socijalno vprašanje. Zajedno so kričali proti škofu in slovenščini.
Ženska poddružnica Dr. sv. Cirila in Metoda v Trstu je priredila 16. aprila v »Politeama Rossetti« koncert, pri katerem so sodelovali iz Ljubljane: operna pevka gdč. Ševčikova, op. pevec g Nolli, učit. »glasb Mat.« K. Holfmeister, J. Junek in J. Vedral.
Goriško. Pri Goriški okr. sodniji je bilo obtoženih 5 Št. Petrcev. Vsa preiskava se je vršila v laškem jeziku. Slov. odvetnika dr. Stanič in dr. Franko sta protestovala proti temu, a sodni dvor je izjavil, da se v Gorici smejo tudi proti slovenskim obtožencem vlagati le laške obtožnice in proti njim in za nje govoriti le v (nerazumnem njim) laškem jeziku.
Za društvo »Šolski dom« v Gorici se snuje poseben ženski oddelek.
Štaj"ersko. Na volilnem shodu v Jurkloštru in v št. Lenartu nad Laškim je govoril g. Drag. Hribar o narodnem gospodarstvu z ozirom na občinske razmere in o pomenu občinskih volitev za narodni razvoj. — Sad se je pokazal pri volitvi v Jurkloštvu, kjer so Slovenci sijajno zmagali.
Štajersko učitelj, društvo je v zborovanju v Gradcu 9. aprila po živahni razpravi sklenulo, da se razdeli v slovenski in nemški oddelek.
Nemški »fanatični radikalci« so prisilili za Nem-štvo toli zaslužnega Ptujskega župana in dež. posl. Orniga k odstopu, ker je v sloven. okrožnici na slovenske kupce (bezteh sovražnikov vendar le ne more živeti) bil »pomotoma« podpisan kot Ornik, — ter so iz tega izvajali, da njim na ljubo »slovenizuje« svoje pangermansko ime ! Seveda se je prijateljem posrečilo, da je pozneje preklical odstop. To poročilo „N. fr. Pr." je zelo zanimivo.
Koroško. Schönerer je došel v Celovec, da na-hujska volilce zoper svoje poslance, ki hodijo za Stein-wenderjem, kateri se ne klanja diktaturi Schönerer-janske petorice. Na shodu je bilo kakih 100 kmetov in mnogo učiteljev. Slovencem so, kljubu vstopnicam, zabranili pristop. Ker so pred zbirališčem zaklicali „Pereat Schönerer" in »Živela Avstrija«, brzojavili so takoj v nemške liste, da so motili red.
Katol. polit, društvo za Slovence na Koroškem je napovedalo za 17. apr. shod v Farski vasi priPre-valjah, na katerem je hotel poročati posl. Einspieler o drž. zboru. Okrajno glavarstvo pa je shod prepovedalo, ker je na Lešah bajé legar. Za prepovedi slov. shodom hitro iztaknejo kje kako nevarno bolezen, pri nemških shodih pa te izgubljajo vso svojo nalezljivo moč.
B) QSTÄLI SLOYAKSBI STOTi,
Državni zbor. V 1. povelikonočni seji zbornice poslancev je finančni min. dr. Kaizl izročil predloge o nagodbi z Ogersko, razun predloge o kvoti. Iz predlog je razvidno, da ci se tej polovini ne olajšala bremena, temveč še povečala, ne da bi vedeli, kakó se določi kvota-. Najhujši je povišani davek na pivo, žganje in petrolej ter bi znašal blizo 47 milijonov po-viška. Predloge so nasledstvo poprejšujega fin. min. Bilinskega. Vse stranke, nemške in slovanske, tvrdijo, da te predloge niso drugega, kakor makulatura, ker jih ne morejo odobriti drž. zbor.
Naslednje dni je bila razprava o zatožbi Badenija. Govorili so malone izključno pristaši nemških strank. — Kršč. slovanska zveza je dala tudi najni predlog o narodnostnem vprašanju, in Slovenci so interpelo-vali radi postopanja vlade v Trstu gledé na najnovejše irredentaške silovitosti v cerkvi in proti Slovencem. 0 vsem več v bodoče.
Finančni minister Kaižl je odredil, da doslej samonemški časniški kolki naj se rabijo odslej samo za nemške časnike in koledarje, za slovanske pa naj se kolekujejo v dotičnih jezikih.
Minister za železnice je izdal odlok, da se naj pri zgradbah železnic pred vsem uporabljajo domači delavci ter pritisk tujih delavcev zabranjujejo po možnosti. Pri razpisu gradeb in zasebnih družbah se bo to zahtevalo kot uslovje.
Drž. zboru je za praznike poslala trojica posl.: Pommer, Dr. Hofmann in Pessler, predlog o obravnavnem jeziku v zbornici: 1) obravnavni jezik je nemški; le v njem se mora govoriti; 2) oni poslanci, o katerih je dokazano, da so nemščine povsem nezmožni, smejo govoriti v materinščini, ako dovoli to zbornica; morajp pa predložiti predsedništvu popolni koncept govora v nemškem prevodu. V stenogr. zapisnik se sme spre-
jeti Je nemški prevod. — Jednake nemške bolečine se množe od dne do dne.
Shod slovanskih novinarjev v Pragi se bode dejanski vršil okolo 20. junija, v dni, ko položijo temeljni kamen spomeniku Palackega, torej v slavnostne dni, ko privre obilo občinstva češkoslovanskega iz raznih dežel. Odbor, ki vodi priprave za shod novinarski, marljivo deluje, in češke novine simpatiški pozdravljajo to namero.
Avstrijski vojaki — spodnještajerski Slovenci — so se vrnuli s Krete. Vsi listi so polni hvale njih vzornega vedenja, a ne omenjajo, da so slovenskega rodu. 18. apr. je došla v Pulj Llovdova ladija »Aurora« z drugim batalj. 87. pešpolka pod" poveljstvom polkovnika Guzeka s Krete. Vojnike so pozdravili vojni minister, korni poveljnik, vsi admirali in častniki garni-zije. Vojni minister je izrazil po naročilu cesarjevem njegovo zadovoljnost z disciplino in vedenjem vojnikov na Kreti. Guzič je odlikovan.
Proti Scliönererjancem. Dr. Grabmayer, drž. posl. za veieposestvo, je v Meranu govoril proti nemško nacijonalnim kričačem ter dejal: Mi nočemo proti-dinastične, protiavstrijske politike ; mi hočemo politiko, ki pri tvrdnem povdarjanju narodnega, nemškega stališča ne izključuje sporazumljenja med avstr. narodi. Ni možno, da ti se hotel mir, ako se hoče 14 milj. nenemških narodov kot manj-vredne podjarmiti izključni vladi nemščine. Jedno se mora hoteti, ali sporazum-ljenje med narodi, ali pa razpad cesarstva. Mi hočemo sporazumljenje. ker smo in hočemo ostati Avstrijci, s tem je našemu poštenemu Nemštvu podana meja; črez to mejo ne pojdemo.
Nemška narodna stranka je izdala proti napadom Schönererjancev obširno izjavo, v kateri izraža, da je obstrukcija parlamentarno sredstvo, ki se ne sme zamenjevati z nasiljem in škandalom. Zahteva, da se tudi Gautscheve naredbe prekličejo, je povsem opravičena, a glavna zadača Nemcem je, da uporabijo vse moči in si izkoristijo vse razmere v to, da se se izdä njim povoljni jezikovni zakon.
Dunaj. Dunajsko zdravniško društvo je sklenulo delovati nato, da se osnuje v Avstriji ministerstvo za zdravje. Rusi je imajo uže davno.
»Klub avstrijskih narodnostij« je imel 17. aprila glavni obči zbor, ki je privabil mnogo udeležnikov. Treba je bilo voliti predsedništvo in 4 nove člene i\upravni sovet. Predsednikom je zopet izvoljen g. Kubiček, podpredsednikom pa dr. Urban. V upravni sovet se je izvolil tudi 1 člen iz narodnega češkega delavstva, g. Lilling. Pristopilo je namreč v društvo več narodnih delavcev, ki si zasnujejo svoje sekcije. Narodno delavstvo se po svojem programu loči od soci-jalnih demokratov ter soglaša s stremljenjem slovanskih narodov. Snuje se tudi posebna poljska in jugoslovanska sekcija. V poljsko pristopajo taki členi, kakoršni so bili n. pr. zastopani na večeru Stojalov-skega, torej taki, ki hočejo narodno politiko, različno od plemske politike. Jugoslovanska sekcija pa sprejema Slovence, Hrvate in tudi Srbe. Mi vabimo Jugoslovane, ki prebivajo na Dunaju, da bi obilo pristopali v Klub avstr. nar.; mogli bodo mnogo koristiti na različne strani.
Na občem zboru se je sprejela tudi posebna daljša resolucija, v kateri je glavna misel ta, da se mora narodna in jezikovna jednakopravnost izvesti jednako za
vse narode, in da dosledno mora se tudi v Niži Avstriji pripoznati češki kot deželni jezik. Drugače so dolžni češki in ostali slovanski poslanci postaviti se v bran ter preprečiti vsako namero, ki bi rušila v kakoršni koli obliki zakonov narodno in jezikovno jednakopravnost.
Slovansko pevsko društvo je 14. aprila priredilo vodji in častnemu členu g. M. Hubadu odhodnico, ker pojde na Poljsko in Rusko, da bi proučeval slovanske speve. Dr. Murko je slavil zasluge Hubadove, ki je v »Slov. pevsk. dr.« izvedel Dvofakov „Te Deum" in »Stabat Mater« poleg mnogih drugih skladeb, ter po-vzdvignul društvo do velikega ugleda.
Češko. Senat češke univerze v Pragi je podal ministerstvu peticijo za osnovo druge češke univerze.
V	Pragi se je 4. apr. otvorila planinska razstava v dvorani Meščanske besede. Priredil jo je češki odbor slovenskega planinskega društva. Otvorila se je s koncertom, pri katerem je sodeloval Slovenec, baritonist g. 'Germ.
Hrvatska jubilejna proslava v Pragi se je izvršila ob velikanski udeležbi. Hrvatske poslance, na čelu njim prof. Spinčiča, so pozdravili ob vstopu v dvorano s tušem in »slava« klici. Prisotni so bili hrv. dež. posl. dr. Potočnjak; mnogi češki drž. in dež. poslanci, rektor in profesorji češkega vseučilišča; mnoge deputacije (tudi od Dunajske »Slovenije«.) Slavnost se je pričela s koncertom. Uvertura k Lisinskega operi »Porin« in zbor »Lepa naša domovina« ste vzbudili največo navdušenost. Iraški »Sokol« je peval še Zajčevo inVil-harjevo skladbo. Med udeleženci se je razprodajala »Spomenknjiga« s sliko Strossmajerjevo. Prečitali so se mnogobrojni brzojavni pozdravi; s posebnim navdušenjem se je sprejel Strossmajerjev telegram. — Nato je dr. Gregr nazdravil slovanski vzajemnosti, in prof. Spinčič — burno pozdravljen, — v češkem in hrvatskem jeziku povdarjal važnost tega dneva za slovansko vzajemnost. Oba naroda se morata združena bojevati proti nasprotnikom in zatiralcem, potem tudi dosežeta svoj vzvišeni smoter. — Dr. Potočnjak je dokazoval, da se more Avstrija kot mogočna država vzdržati le, ako se vsi avstrijski Slovani čutijo kot člane jedn^ga naroda. Posl. Horica je povdarjal potrebo, da Dunaj zopet postane središče Slovanom, kakor je bil središče oživljenju slovanske zavesti. Na to je zadonela mogočno pesem: »Kje domov moj?« — kateri so sledile še mnoge zdravice in pesni.
Fin. minister dr. Kaizl je bil odložil svoj državno-zborski mandat, a je zopet kandidoval in je tudi zopet izvoljen. Radikalci, ki so mu hoteli nasprotovati, so naposled, ob volitvi, izostali. Dr. Ed. Gregr je tikoma pred volitvijo ostro nastopil proti Kaizlovi kandidaturi, a mu ni pomagalo.
Gostom hrvatske proslave v Pragi na čast je priredilo narodno gledališče 19. apr. slavnostno predstavo, Smetanovo opero „Libuša".
V	Budjejevicah so 11. apr. imeli nemški telovadci svoj »Schauturnen«. Nekoliko telovadcev je šlo nato k spomeniku cesarja Josipa v mestni log ter tam položilo venec s trakovi v barvah nemškega cesarstva. Češki farmacevt je vzel trak s spomenika in ga vrgel v stran, češ: spomenik avstr. cesarja ne sodi v okrasbo velikonemških barev. Občinstvo mu je pritvrjevalo. Turnarji so bili presenečeni, a kmalu zopet privezali trak na venec, na to pa sledili dijaku ter ga dali zapreti.
Dr. Engel je v Benešovem 11. apr. govoril o polit, situvaciji, ki je zelo važna, in izjavil, da ni res da bi se bil izrazil proti vstopu dr. Kaizla v ministerstvo. Ker ni nemožno, da se zopet prične vladati po § 14., je dobro, ako je v kontroli državnega gospodarstva prisoten Čeh.
Češka narodno-soeijalna stranka je imela 10. aprila svoj kongres v Kralj. Vinogradih. 9. apr. je bil prijatelski večer 300 delegatov, katerega se je udeležil posl. V. Breznovsky. Pri kongresu je bilo 415 delegatov, ki so zastopali 196 organizacij. Udeležil se ga je tudi posl. dr. Herold. Preds. Kvača je pojasnil nastanek stranke; Klečak govoril je o političnem programu stranke; o ekonomičnem vprašanju je poročal Hašourek, ki je bil za to, da se določi maksimalni delavski čas in minimalna plača'; da se osnuje ministerstvo za delavce, omeji žensko in otroško delo, ustanavljajo javna zabavišča itd. O moralnem in kulturnem vprašanju je ref. Seplavy ter zlasti povdarjal krepljenje zdravega in vzglednega življenja v družini.
Smihovski volilci so se — v nasprotju s karo-linodolskimi — na shodu izrekli proti kandidaturi min. Kaizla za drž. poslanstvo. Na shodu, 17. apr., je razložil dr. Podlipsky, da bo dr. Kaizl gotovo ne le zaupnik korone, temveč tudi češkega naroda. Vendar pa zaupanja vanj ne sme raztegnuti tudi na vse ministerstvo. Stavbar Buk se kot radikalee ne ogreva za kandidaturo Kaizlovo. Dr. Rieger je svoj čas rekel, da dosežemo svoja prava s takozvano drobtiničarsko politiko. Razumeli smo jo. Danes pa zaostajamo daleč za Staročehi. — Min. Kaizl je opravičil svoj vstop v Thu-nov kabinet s provedbo avstro-ogerske pogodbe in vzdr-žanjem ustave. A Nemci so razbili parlament, oni naj ga tudi zopet skrpajo. Naučno ali justično ministerstvo bi Čehom več koristilo nego finančno. Kaizl je priznana avtoriteta. Zato bo pomagal drž. financijam na noge, potem pa pojde. Palack^ je bil izvrsten politik, dr. Rieger mu je sledil; Mattuš in Zeithammer nista zaostajala za obema; vsem tem so ponujali mi-nisterske sedeže, a vsi so jih odklonili. In bili so poštenjaki. — Niso jih sprejeli, ker so bila ministerstva Čehom sovražna, isto tako, kakor je Thunovo. Mlado-čehi tvrdijo, da se mora najpreje stvoriti kaj za Avstrijo, da se postavi temelj za državnopravno pogodbo s Čehi. — Kako se to stvori, smo razvideli iz Bade-nijevih naredeb. Niti črkice se od njih ne oporeče, so zatrjevali, in danes imamo naredbe Gautscheve. In tako smo srečno dospeli tje, kjer so bili Staročehi. Ako bi bili hodili ž njimi, bi imeli danes uže več drobtin. — Ako hoče biti in ostati dr. Kaizl dober Čeh, v to ni baš treba, da je poslanec.
V Kolinu je bil 17. apr. manifestacijški shod za. osnovanje češke univerze na Moravskem. Vseuč. prof. dr. Bohuš Rieger je natančno razložil državnopravna prizadevanja Čehov. — V Avstriji ni možen provin-cijalni federalizem, temveč le po deželnih skupinah; v ta se more vvrstiti skupina čeških dežel. Formanek je nasovetoval resolucijo za češko univerzo na Moravskem, katero naj vlada čim preje ustanovi, in se je soglasno sprejela.
Cesar je sprejel odposlanstvo Praškega mesta, ki ga je prosilo, da naj začasno prebiva v Pragi, ali pa da naj kak član vladarske hiše stalno prebiva v Pragi. Cesar je odvrnul, da vidi v tej želji izraz udanosti do vladarske hiše ter da hoče rad upoštevati to željo.
predavanja o odpravi tlake. Torek, 17. maja, bodo povsod okrajni ljudski shodi, četrtek 19. pa v Levovu velik kmečki shod. — Ustanovi se tudi glavnica za novo malorusko obrtno in trgovsko šolo.
Novemu dež. namestniku grofu Pininskemu seje poklonilo odposlanstvo kmečkih občin. Izročilo mu je kruh in med ter ga zagotavljalo ljubezni in udanosti kmečkega prebivalstva. Pininski jih je v zahvali opominjal, da naj žive v slogi z Malorusi.
Moravsko. Gospodarska razstava bo v avgustu v Kromerižu.
Moravsko-ostrovska mestna občina je sprejela tamošnjo zasebno dekliško šolo v mestno oskrb. Po petletnem boju so Čehi dosegli to pridobitev.
Manifestacijski shod za češko vseučilišče na Moravskem je bil 17. v Kraljičinem Gradcu. Prof. dr. Ho-stinsky je predaval o glasbi v 19. veku. Potem je bila debata o važnosti in potrebi vseučilišča. Na nasovet župana dr. Ulricha se je poslal brzojaven pozdrav Slovencem v Ljubljano, ki isto tako teže po lastnem vseučilišču.
Dalmacija. »Dobrotvorno društvo za hrvatske šole v Zadru« prosi za dospevke k glavnici Zadrsko hrvatsko gimnazijo hočejo Italijani uničiti, in za to je treba, da se osnuje glavnica za pomoč potrebnim učen-, cem hrvatskih šol v Zadru. Njeno opravo prevzanie »Dobrotvorno društvo«.
Sundečičeva proslava v Kotoru 18. apr. se je izvršila po tem programu: na predvečer je bila bakljada in godba po mestu ; na dan proslave opoludne godba pred stavljenčevim stanovanjem : zvečer svečana akademija in ples v kavarni »Dojmi«.
Urednik »Srbskega Glasa« je bil pri porotni obravnavi radi veleizdaje (zaradi prevoda člankov iz »Figara«, razgovor z Belgrajskimireprezentanti) soglasno oproščen.
Hrvatsko. 26. marca je bil pri patrijarhu v Sri-jem. Karlovcu shod, da se pogovore o prepornih točkah organizacije srbske narodno-cerkvene avtonomije. Naprosili so patrijarha, da vnovič skliče shod, da se predloži natančno izvestje o dosedaj doseženem spo-razumljenju.	•
»Hryatski Sokol« se je vlani udeležil blagoslov-Ijenja razstave srbskega telovadnega društva »Dušan silni« v Belgradu. — Znamenje bratske srčnosti je, da je »Dušan« imenoval »Hrv. Sok.« kot zastopnika vseh hrvatskih telovadnih društev svojim častnim članom. — O tem izletu v Belgrad je pri glavni skupščini 2. apr. govoril tajnik v poročilu, a tudi dr. Lazar Car, spominjaje se ljubezni do sorodnih slovanskih na-
V	Kolinu so se na shodu izrekli zastopniki občin za vrnitev k stališču, izraženem v Nimburški resoluciji, za državnopravni program, za odločno hranitev čeških gospodarskih in narodnih prav ter proti nagodbi z Ogersko.
Galicija. Poljski klub je priredil 2. apr. novemu namestniku gr. Pininskemu v odhodnico banket. Pininski hoče delovati v smislu tega kluba.
V	proslavo 50 letnice, da se je odpravila tlaka, hočejo Malorusi ob obletnici razglasitve, 15. maja, napraviti po vseh cerkvah svečane službe božje, in po njih procesije h križem, katere so postavili v spomin osvoboditve. Kjer jih še Dimajo," ondi se postavijo na novo. Isti dan bodo po vseh bralnih društvih v deželi
rodov, katere ne smejo kaliti nobeni politiški dogodki, ter predlagal, da i »Hrv. Sok.« imenuje »Dušana silnega« svojim častnim članom, kar se je sprejelo soglasno.
Cirilica v poštnem prometu v Hrvatski in Slavoniji. — Ogersko trgovsko minist. je rešilo z odredbo od 12. jan. da poštni uradi v Hrvatski morejo sprejemati pošiljatve s cirilskim naslovom, a le za notranji promet v Hrv. in Ogerski; a ime naslovnika, mesta in zadnje pošte se mora pripisati i v latinici.
23. apr. se je sešla v Zagrebu hrvatska regni-kolarna deputacija, da se dogovori o načinu postopanja pri obnovi financijalne nagodbe z Ogersko. Ta dogodba se sklene najbrž tudi, ako ne bi došlo do avstro-ogerske nagodbe.
Ogersko. Madjari se zelo jeze, da ogerski mag-nati sodelujejo pri zbirki za zidanje velike votivne cerkve na Dunaju v spomin cesarjevega jubileja. — Druga spodtika jim je, da ogerske dame vezejo za cesarja prestol, v katerem bodo všiti grbi vseh oger-skih stolic. — Tretja spodtika. jim je, da se je odzvalo Budapeško streiško društvo pozvanju na veliko strelsko slavnost na Dunaju. — Magyororszag pravi, da se plazijo po prahu, dočim bi morali letati visoko. — Lepa udanost in hvaležnost toliko precartanega madjarskega plemena!
Madjari skušajo, da povsem pomadjarijo samo-pravn > slovaško evangeljsko cerkev a. v. Iztrebili so slovanski jezik z vseh viših mest, raztrgali slovanski distrikt; delujejo pa tudi z vsemi kriplji na to, da se v farah volijo Madjari za pastorje. V Turanih so hoteli v to prisiliti Slovake z vojaško silo, a vse je bilo zaman ; izvoljen je bil soglasno Slovak Hrdlička.
O Židih v Ogerski se je izjavil v ogerski zbornici minist. predsednik Banffy v značilnem govoru: »Ko sem nastopil svoje nadžupanstvo, mi se je poklonila deputacija strogoverne židovske občine. Njen vodja me je nagovoril v nemškem jeziku. To mi ni ugajalo, in karal sem ga. Rekel sem: »Priznavam Zidovstvo le kot verstvo, ne kot narod. Židje so dopolnilni faktor madjarskega naroda. Ako oni vstrajajo v tem ter se smatrajo le za konfesijo, postanejo koristen del oger-skega naroda«. Zares razsvetljena politika!
Proslava zakonov iz leta 1848 v Budimpešti. Obe zbornici ste imeli slavnostno sejo, Szilagyi je prečital sankcijo uvekovečenja spomina zakonodavstva iz leta 1848. Tajnik Molnar udanostno adreso, katero so zaključili z »Eljen« k]ici. Po seji so šli poslanci v kraljev dvor. Tu je Szilagyi prečital adreso, kateri je cesar odgovoril, da z radostjo in zahvalo sprejme zagotovila udanosti. Rad je potvrdil zakon o narodnem prazniku. Preosnovalna moč zakonov 1. 1848 je stvarila podstavo, na kateri sloni državna eksistencija dežel ogerske korone v novejšem času. Na tej podstavi upa krepki razvoj v blagor narodov. Mestni zbor je imel slavnostno sejo. Zvečer je bila bakljada in serenada.
brna Gora." Car je daroval črnogorskemu knezu 30.000 pušk repetirk in 25,000.000 patron.
Angleška kraljica je podelila knezu Nikolaju črnogorskemu veliki ted Viktorijin v briljantih in prestolonasledniku Danitu-^eliki oficirski križ istega reda.
Srbija. Belgrajski radikalni listi ostro obsojajo vnanjo politiko ter zahtevajo zopetno sprijaznjenje s Rusijo.
Pripravljajo se vse stranke za ljuti volilni boj za skupščino.
Kralj, ukaz veleva najem drž. posojila 10 milj. frankov pri narodni banki v Belgradu. Uslovja za to posojilo so nečastna in škodljiva.
Minister notranjih poslov je po nasovetu mestnega prefekta zaukazal, da se Pašič obtoži žaljenja veličestva.
Bolgarsko. Na Dunaju se osnuje generalni konzulat trgovinski od bolgarske vlade.
Rusija. Ruski listi pravijo, da zasedanje obeh kitajskih luk ne bo začasno, temveč trajno, ker so naravna in neizogibna posledica zidanja velike sibirske železnice. To uvidevati tudi Japonska in Angleška.
Prvi brzovlak se je odpustil iz Petrograda v Tomsk 2. apr. Vlak je električno razsvetljen in z vodnim parom kurjen ; ima obednico in knjižnico; v salonskem vozu je tudi glasovir. Vsak kupej je pripraven tudi za spalnico. V vlaku je nadalje kopališče in priprava za telovadbo. Vlak bo odhajal po dvakrat na mesec iz stolice.
Carjev ukaz določa novo razdelitev azijske Rusije v tri vojaška okrožja: tur' estansko, sibirsko in amursko vrhno poveljništvo.
V Petrogradu je otvorjena arheološka razstava.
Za zgradbo luke na Ledenem morju je odkazala ruska vlada 250.000 rub.
„Barbarska" Rusija nadkriljuje v humaniteti vse naše zapadne kulturne države. Zaukazalo se je namreč, da se mora tam sprejeti vsak tujec, ki oboli, v bolnico, ter se imajo troški za zdravljenje še le pozneje diplomatskim potom terjati od dotičnih držav.
Rusija pomnoži svojo vojno mornarico v Vstočnem morju s tremi oklopnicami, ki se zgrade v Petrogradu. V Filadelfiji pa si naroče še dve oklopnici po Cram-povih načrtih. V Nikolajevem zgrade brzo križarico.
Car je podelil ministru vnanjih poslov, grofu Mu-ravijevu, Vladimirov red 2. vrste. — Opravitelj dvornega ministerstva, baron Frederiks, je postal dvorni minister.
Posebni ruski poslanik Olasov, je došel k Mene-liku s carjevim pismom. Menelik je poslanika sprejel z veliko častjo ter dal, ko je čital list, streljati salute od artilerije.
Nemčija. Prusko drž. ministerstvo je izdalo 12. apr. uradništvu ta ukaz : »V provincijah z mešanim prebivalstvom in narodnostnimi nasprot.-tvi je zadača drž. vlade, da budi in krepi v prebivalstvu nemško tia-rodnostno in prusko državno zavest, in to nalaga tudi. drž. in občinskim uradnikom, vštevši učitelje, posebne dolžnosti. Poleg jednako pravične vršitve svojih uradnih dolžnostij do vseh slojev prebivalstva in poleg krepkega vzdrževanja zakonitega in državnega reda in avtoritete morajo z vsem svojim izvenuradnim in tudi svojim družabnim vedenjem sodelovati na izpolnjevanju naznačene zadače, S svojim zgledom morajo čvrstiti domovinsko čustvo in podpirati težnje nemškega prebivalstva po tem. Kjer jim ffe prilika, naj se izogibajo hladnega izključenja ter krepko, tudi izvenuradno sodelujejo pri vseh opravičenih naporih za povzdvigo ljudskega blagostanja, nemške izobrazbe in nemške kulture. Drž. min. pri tem zlasti opozarja na snovanje gospodarskih zadrug, pripravljanje nemških ljudstvu dostopnih izobraževalnih pomočkov, ustanavljanje in vzdrževanje patrijotičnih društev, ustanavljanje družabnih središč, podpiranje onih ljudskih stanov, kakor posamič-nikov, katerih obstanek ali nemška narodnost je v nevarnosti, podpora zdravišč in šol za bolniške strežnice, skrb za otroška zavetišča in druge vzgojevalne m izobraževalne naprave. Pri tem naj se izoglbjejo vsakega
sovražnega postopanja proti drugojezičnemu prebivalstva ter vollnim elementom od njih vedno in povsod pripuščati udeleženje. Poleg odločne obrambe pred Nemstvu sovražnimi težnjami mora voditi uradnike in učitelje spravljivi duh, ki hoče polagoma ugladiti sedanja na-sprotstva. Drž. min. dobro v6, kako blagotvorno oni uže sedaj delujejo v mnogih slučajih, a hotelo je še jedenkrat radi resnosti položenja izrecno opomniti, kake posebne in težavne zadače imajo uradniki in učitelji v naznačenih deželah, ter rado zaupa njih voljnemu ■ in patrijotičnemu sodelovanja v zvezi z vsem kralju zvestimi in državno mislečimi elementi".
Na Poznanjskem je bil obsojen urar Bialas v globo 30 marek, ker je prodajal ure z napisom >Bog spasi Poznanjsko.«
Turčija postavlja ob črnogorski meji vojaške kor-done in nočne straže, dasi Črna Gora želi obvarovati prijazne odnošaje do Turčije.
Auglija. V angleški niž zbornici so 6. apr. ministri se izjavili o ruskokitajski stvari. Balfour je rekel, da je neprimerna slabota Kitajske provzročila spremembo v vzhodno-azijski politiki drugih držav. Angleška se je trudila, da Kitajsko otvori za svetovno trgovino, še predno je Francoska imela v vzhodni Aziji kolonije, še predno je Nemčija sploh mislila na kolonijalno politiko, ko so Rusijo od Kitajske še ločile širne puščave. Angleška pa se nadeja, da niti Nemčija niti Rusija nočeti opleniti po pogodbah pridobljenih prav. Nemški in angleški interesi na Kitajskem so isti. Port Arthur ne postane trgovsko pristanišče, njegova veljava je le za vojno. Rusija sama je 1895 protivila se njegovi zasedi po Japoncih, ker bi ta značila vedno nevarnost za Peking. S to obsedo
vlada pomorsko pot v Peking.
•-—•
Književnost.
S 1. apr. pričeli so izhajati »Českoslovanske delnicke roz-
hledy«, list narodnosocijalne delavske stranke «a Moravskem. V Plznu izide tudi nov list iste stranke »Naše snahy« in v Pragi polumesečnik. Tako si vedno množe na Češkem svoje časopisje.
Maršan: Čechove a Nemci z roku 1848. a boj o Frankfurt v zvezkih po 24 kr. (izdanje s podobami v Ottovi zalogi.)
»Duch Narodnich Novin«. Vvodni članki iz tega lista 1848 do 1&50, spisani od Karla Havlička Borovskega. Izdaje Neubert v Jilemnici, v 15 zv. po 6 kr.
Odbor »Slovenske Matice« je sklenul, da to društvo izda zbrane spise Janka Krsnika.
»Potovanje Herceg-Bosnom uzduž i popriek« zove se Velika-novičev prevod Rennerjevega nemškega dela. Potopis, ki ima 355 slik, izhaja v snopičih po 50 kr.
„Slovenska Matica" jo dobila od deželnega zbora 500 gl. podpore za pokritje stroškov za „stenski zemljevid slovenskih dežel". Zanj se je oglasilo doslej 1564 naročnikov. Za 1898 izda šestero "knjig. — Sklenulo se je, da sa pri izdavanju knjig posebno ozira na starejše priljublene slovenske pripovednike in pesnike. — Želeli bi le, da se vsled tega ne zanemarjajo dobra nova dela; kajti pospeševati izdanje novih, modernih izvirnikov je vendar le važnejše in potrebnejše. — Ob Prešernovi stoletnici (rojstva) se izda „Prešernova spomenica« z živo!opisom, listinami, tolmačem pesnij itd. Po nasovetu knjižnenega odseka se sklene, občnemu zboru predlagati, da stopi „Matica" radi odstopa svoje knjižnice v do-,
govor z deželnim odborom. — „Mat." bo sodelovala pri hrvat. folktorisričnem zborniku; v ta namen se naprosi strokovnjak, da v „Letopisu" objavi navodila. — „Mat." je naprošena, da se s svojimi prirodoznanskimi knjigami udeleži letošnje jubilejske razstave Dunajske. — Obči zbor bo 27. apr. ob 6. zv. v „Narodnem domu."
»Vienac« je letos priredil »uskršni broj« v povsem moderni vnanji obliki, v dni, sedaj toliko hvaljeni in toliko priljubljeni bizarni obliki, ki se zlasti pojavlja v novih nemških in francoskih publikacijah.
Priznanje, katero si je stekel župnik Jemeršič s knjigami: »Majka uradu za Boga i Hrvatsku«; »Bog 1 Hrvati« i dr. — ga je napotilo, da tiska svoje najnovejše delo: »Hrvatski narod« v obsegu 37 pol. in stroški nad 3000 gl. Ko je bila dotiskana knjiga, zaplenilo je državno pravdništvo vse ivzode (5000 iztisov). Pisatelj, ki je tiskal delo na svoje troške, je s tem materijalno uničen. V revni župniji, bez imetka, preti mu največa nezgoda. Zato naj mu vsaj oni, ki so še na dolgu za druge knjige, poplačajo dotične zneske. Župnik, ki za svoj trud ne išče niti najmanjega dobička, bi hotel prirediti drugo izdanje »Hrvatski narod«, izpu-stivši zaplenjene odstavke, ako se mu pomore, da se izkoplje iz sedanjih nadleg.
»Časopis musealnej slovenskej společnosti« je začel izhajati v Turč Sv. Martinu. Sestavil se je poseben odbor, ki bode po Slovaškem zbiral historiške predmete v poseben muzej, jih razglašal in opisoval v omenjenem časopisu. Urednik listu je Sokolik.
»Svetova knihovna« (Ottova v Pragi) je poslala zopet novih snopičev v svet; č. 16 obseza. J. E. Vocel : Labyrint slâvy. Cena 30 kr. — C. 19: J. K. Tyl: Strakonicky dudâk. C. 10 kr. Č. 20-21 : Abbé Prévost: Manbn Lascunt. Cena 20 kr.
„Le Baltan Slave et la crise autrichienne." Naslov je obsežnemu delu francoskega književnika Charlesa Loiseau. Delo velike vrednosti črta razvitek politiških in narodnostnih odno-šajev Srbov in in Hrvatov od 14 veka do danes- Cena mu je 3 60 fr.
„Co znamenaji nové jazykoyé vynosy ?" zove se knjižica dra. Vlad. Skala, izšla v zalogi V. Krausa v Taboru. Cena 20 kr.
„Pozadavky Slezskych SlovanQ" se zove knjižica, kàtero je izdala polit, in gospodarsko društvo v Opavi, in ki obsega pojeg vvoda 5 govorov slov. sileških dež. poslancev. Oni podajejo jasiio sliko o položenju slovanskih narodov pod nemško nadvlado v Si-leški. Cena 20 kr.
„Literarni .zpravodaj". Nakladatelstvi J. Otty v Praze. Roč.
1.	Tako se zove izdanje velikega knjigarja ia založnika Otta v Pragi. Izhaja 9 krat na leto pa označuje knjige in spise, ki izhajajo v tej zalogi. Stoji na leto 50 kr. Vredno je omisliti to literarno poročilo, ki se dobiva po 10 kr. tudi v posamičnih številkah.
Knihovna Rozhledô._XXI. Vydâvâa porâdâ Jos. Pelcl. Pocâtky konstitucného života v Čehdch. Napsal dr. Zd. V. Tobolka. Seš.
2.	Cena 24 kr. Popisuje in označuje vse važne politiške korake češkega naroda, 1. 1848. To delo jako priporočamo slovanskim politikom.
Praga je letos izdala novo knjigo : »Almanah kraljevega glavnega mesta Prage«, ki nadomešča dosedauji šematizem.
Jezuvitske študije o ruski zgodovini. V Parizu je izšla knjiga „Letre de Dmitry dit te Faux à Clement VIII." Spis je dopolnilo velikemu delu „La Russie et le Saint Siège" istega pisatelja, jezuvita Pierlinga. Lastnoročno pismo Laži-Dimitrija papežu je pisano poljsko in bilo izročeno nunciju Rangoni v Krakovu 24. apr. 1604. Pierling je našel v arhivu rimske inkvizicije original.
Tpy^ti H. K. TpoTa. I. Haï. cican^nnaBCKaro h (JinnCKaro Mipa. (1839—1881). Oiepicn n nepeBo^u. Madame no^t pe^aKq. npoiji. K. H. TpoTa. C.-ReTepoypri. 1898. Orp. 1071. 1 (ina 3 py6. — Velika knjiga obseza samostalne spise v 1 oddelu in potem prevode itd. v 2. oddelu. Važne so razprave o Skandinaviji in Fin-ladiji. Učenjak Grot je sam prepotoval te dežele ter proučeval zgodovino in kulturni razvoj. Delo je znamenito, in izdatelj, sin pokojnega, vseučiliščni profesor K. Ja. Grot je izdal uže poprej več del velikega otca ter jih bode nadiljeval.
Popravki k 7. št. »SI. Sv.«: Na 1. st. leva, 13. v. zg.: se podvižejo n. podsevižejo; ondi, 22. v. zg. : Najprej n. Naj-rej ; ondi na desni 1. v. zg.: pripravljajo na; str. 98, leva, 7. v. zg. : za obujenje.
„ SLOVANSKI SVET" izhaja v 10. in 25. dan vsakega meseca, in sicer na 16 straneh. Stoji za vse leto gld. 5, pol leta gld. 2.50, četvrt leta gld. 1.25. — Za učitelje, učiteljice in dijake za vse leto 4, za pol leta 2 in za četvrt leta 1 gld. — Posamične številke se razpošiljajo po 20 kr. — Zunaj Avstro-Ogerske na leto 6 gld. 50 kr. — Inserate sprejema upravništvo. — Naročnina, reklamacije in vsakovrstna pisma naj se pošiljajo F. Podgorniku na Dunaj (Wien), IX., Eisengasse Nr. 13.
Izdatelj, lastnik in odgovorni urednik: Fran Podgornik, Tiskli Bratri Chrastinové ve Val. Meziriči.