Št. 647.
V Ljubljani, četrtek dne 14. decembra 1911
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K1 20, z dostavljanjem na dom K150; s pošto oekitetno K 20-—, polletno K 10 —, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za Inozemstvo celoletno K 30*—. :	Telefon	številka	303.	:
JUTR
===== NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
Uredništvo in upravništvo je v Frančiškanski ulici 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase sc plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko.
:	Telefon	številka	303.	:
Volitve na Hrvatskem.
Jutri začenjajo na Hrvatskem saborske volitve, ki se bodo vršile tri dni: 15., 16. in 18. t. m. Na Hrvatskem se namreč ne voli v vseh volilnih okrajih na en dan, kot bi to bilo edino pravilno, temveč je več volilnih dnevov in sicer se voli najprej v onih okrajih, kjer misli vlada, da bo gotovo zmagala, na zadnje pa v okrajih, v katerih nima nobenega upa na zmago.
Vlada hoče na ta način z volilnimi rezultati prvega dne, ki bi jih brzojavno razglasila po celi deželi, vplivati na volitve drugega in tretjega dne in večkrat si je s tem manevrom pomagala, ali sedaj je manever že znan in ako bi prvi-dan tudi zmagali povsod sami madžaron-ski kandidati ne bo to vplivalo na volilce onih okrajev, v katerih se voli drugi ali tretji volilni dan, ker so povsod »pogruntali« Tomašičev načrt.
Sicer se pa vršijo po celi Hrvatski naravnost vnebovpijoča nasilja. Zapiranja vplivnejših opozicionalcev, posebno opozicionalnih agitatorjev se vršijo kar v masah in v zadnjem času so začeli zapirati okrajni glavarji kar na svojo pest tudi kandidate srbsko-hrvatske koalicije, shode in sestanke jim pa že zdavnej zabra-njujejo, nasilje in nezakonitost slavi prave orgije, na sramoto veka, v katerem živimo in države, ki hoče veljati za kulturno, pa se vršijo v nji taka barbarstva, pravice človeka in državljana se pa tako brutalno teptajo z nogami.
Cela Hrvatska je danes pravo bojišče, na katerem se bojuje zatiran narod za najelemen-tarnejšo slobodo, da ne bo vsaj suženj v popolnem pomenu te besede in ta odločni boj impo-nira vsi kulturni Evropi, ki se živo zanima zanj in ga občuduje, ker je vsega občudovanja vreden. Veliki evropski listi so poslali v Zagreb — ker v provincijo vlada nikakor ne pusti — svoje posebne poročevalce, ki bodo poročali strmeči Evropi o tem, kako izgleda turški pašalik v evropski obliki in kakih nasilj je zmožen turski paša Tomašič s frakom na hrbtu in cilindrom na glavi!
Hrvati in Srbi se hočejo boriti in se boriti tudi znajo. Oni ne poznajo ovir, ne bojijo se o-krajnih glavarjev in orožnikov, dajo se zapirati in preganjati — nevstrašni so in odločni in za to imponirajo! Kje bi bili že Slovenci, ko bi imeli take lastnosti! Ali pri nas je strahopetnost doma in klečeplazenje se smatra — za čednost...
V glavnem sodelujejo v sedanjem volilnem boju na Hrvatskem tri struje: Hrvatsko-srbska koalicija, sestavljena iz srbske samostalne in hr-vatske samostalne stranke, vzorna politična skupina z jasno začrtanim narodnim in ljudskim programom, politična organizcija, katere moč izvira iz naroda samega in zato velja Tomašičev boj v prvi vrsti nji, ker ona mu je najbolj nevarna.
Tomažičeva »struja« ni organizirana v stranki, Tomašič je izbral svoje kandidate med naj-obskurnejšimi tipi, med najpokvarjenejšimi elementi v deželi, med ljudmi, ki so zmožni vsega, tudi tega, da podpirajo Tomašičevo izdajalsko politiko. Med srbsko-hrvatsko koalicijo in med temi izmečki, ki jih podpira ves državni aparat, bo stotnij vojakov in vse orožništvo, se v glavnem vodi volilni boj.
Pravaška grupa je sicer še dosti močna, j ali vendar preslaba, da bi mogla računati na to, da bi vodila odločujočo vlogo, to že raditega, ker so -ravaši zagrizeni sovražniki Srbov, brez katerih, še manj pa proti njim, se na Hrvatskem ne more vladati ustavno, temveč samo z nasiljem, ki pa ne more biti trajno. Pravaši so se sicer rešili dr. J,osipa Franka, ali postali so po-
polni klerikalci, v vsem konservativni in nedostopni za napredek v kateremsibodi oziru.
Kmetska stranka ni močna, ker je njen vodja, vrtoglavi in do skrajnosti nedosleden Stipa Radič v vsakem oziru preveč »zavozil«. Nahajajo se v stranki dobri elementi in pri spretnem vodstvu bi se ta stranka lahko zelo razvila.
Socialno-demokratična stranka na Hrvatskem ne pride veliko v poštev radi omejene volilne pravice in zato, ker na Hrvatskem ni močno razvite industrije, kar bi bil prvi pogoj za naraščanje njene moči. Ne smemo pa prezreti dejstva da ima socialno-demokratična stranka na Hrvatskem v nekaterih krajih v Slavoniji močno zaslombo ravno na kmetih. Za srbsko-hrvatsko koalicijo je najbolj preganjana socialno-demokratična stranka, zato tudi vežejo obe stranki gotove simpatije, ki se izražajo vedno tudi pri vsakokratnih volitvah.
Hrvatsko-srbska koalicija je postavila svoje lastne kandidate v večini volilnih okrajih, za eventualne ožje volitve je pa izdala parolo: Glasovati vedno za opozicionalnega kandidata proti vladi, ako prideta pa v ožjo volitev pra-vaški kandidat in kandidat kmetske stranke, naj se glasuje za’ slednjega. Enako parolo je izdala tudi kmetska stranka in upati je, da bo Tomašič s svojimi kandidati navzlic nečuvene-mu nasilju in nezakonitostim sijajno — propadel.
Ali kaj potem? Ali se bodo merodajni faktorji končno spametovali in sprevidili, da se proti ljudstvu ne da in more vladati? Ali bodo poverili vlado zmagovalcem, zastopnikom ljudstva, ali se bodo še nadalje igrali z njegovo potrpežljivostjo?
Na to vprašanje naj odgovori bodočnost, ker pri rias je — vse mogoče ...
Iz slovenskih krajev.
Iz Zagorja ob Savi. Dramatični odsek tukajšnjega Sokola priredi v nedeljo, dne 17. t. m. v dvorani Sokolskega doma svojo prvo predstavo v proslavo 301etnice smrti Jurčičeve njegovo zgodovinsko dramo v petih dejanjih »Veronika Deseniška«. Ker obeta biti predstava zelo zanimiva vabimo domačine in tujce iz bližnjih krajev, da v obilnem številu pose-tijo to prireditev. Začetek je ob pol 8. uri zvečer. Toraj v nedeljo na svidenje v Zagorju!
Iz Celja. Dramatično društvo v Celju je priredilo dne 10. t. m. ob štirih popoldne Fin-žgarjevtfga »Divjega lovca« kot ljudsko predstavo. Dobra je misel društva, prirediti predstave popoldan, da se s tem omogoči obisk iz Savinjske doline in da prilika, si ogledati igro tudi izven Celjanom. O igri sami govoriti — bi bilo odveč, ker le itak kritik »Divjega lovca« dovelj! Pa vkljub vsem tehničnim hjbam igre, se je vendar priljubila med slovenskim občinstvom. In celjsko dramatično društvo je storilo prvi korak — k slovenskim dramam — saj po mojem mnenju je prva naloga vsakega diletan-tovskega društva — seznanjati širšo maso z deli našega duha, ko sem prepričan, da večina obiskovalcev gledališča v Celju ne pozna slov. dramske literature. Tukaj ne sme biti dilentan-tizein starih let — ampak smotreno delo, da ne rečem kulturno. O ciljih in koncentraciji vseh slov. dilet. odrov v nekakem reguliranju pri izbiranju iger -- bom poročal prihodnjič. Igra je bila prav dobro naštudirana in režija Rajko Salmiča je storila svojo dolžnost. Vaški Tonček, s svojim hudičem v želodcu, vendar dober duh vse igre — je bil v spretnih rokah g. režiserja. Majda gdč. Melanije Sernečeve je bila
lili; A. ] * '	^	ft
Portugalskim samostanom pod novo republikansko vlado slaba prede. Kajti novi portugalski vladi nikakor neče iti v glavo, da so samostani potrebni. Nasprotno, iz zgodovine ne, du so ravno menihi in nune bili glavni vzrok zaostalosti portugalske države. Menihe in nune je portugalska vlada že spodila čez mejo, in deloma je tudi Avstrija bila tako .srečna*, da so se v nji naselili. Zdaj pa je vlada začela tudi razdirati njih gnezda mostan jezuitov v Lisaboni.
samostane. — Naša slika kaže na pol razrušeni sa-
temperamentna, kakor tudi njen partner gosp. prot. Mravljak kot divji lovec. Najtežja naloga — starega rihtarja je kreiral g. dr. Koderman in z veseljem konstatiram, da ni samo ugajal, še mnogo, mnogo več. V tretjem dejanju se je povspel do čuvstvene tragike, kakršne še nisem videl na tem odru. G. Miloš Štibler — Gašper ni zaostajal za drugim; isto velja o g. Prekor-.šeku, ki je bil tip oštirja. Gdč. Cetini Gizela, ki sem jo že zadnjič pohvalno omenil, je imela kar par vlog. Ta gospodična se razvija čudovito naglo. Le tako vrlo naprej. Tudi druge vloge so bile srečno ižvedene, le prvemu dejanju je vsekakor primanjkovalo tempa. Obleka biričev mi ni nikakor ugajala — v uniformah domobrancev, to ne gre! Med pavzami se nam je predstavil salonski orkester, 6 gospodov,
1 dama, ki so želi obilo pohvale. Da bi se videli večkrat. Dvorana je bila polna.
Iz Žalca. Dne 12. t. m. ob pol 6. uri zjutraj umrl je v graški bolnici dr. M. Bergman, zdravnik iz Žalca. Bil je v Gradcu operiran.
Iz Konjic. Pri okrajnem sodišču v Konjicah se nahaja v preiskavi neki Jožef Barišič radi postopanja in napačne prijave. Rojen je bil v Banjaluki v Bosni in je pristojen v Brlik v Dalmaciji. Kakor se je izkazalo, so bili podatki neresnični, vsled česar je bil aretiran. Smatra se ga tudi kot zločinca.
Iz Vuzenice. Dne 7. t. m. je bila otvorjena tukaj šulferajnska šola. Pa ne v šolskem poslopju — isto še namreč ni za rabo — ampak v gostilni in sicer Štalcerjevi. Čudimo se slovenskim starišem, da pošiljajo svoje otroke v tako šolo, a še bolj se čudimo, da v tem slučaju ne poseže vmes višja oblast. Običajni tepeži med šolarji obeh šol so se že začeli. Javno vprašamo nemškega učitelja, ali je svojim učencem to prepovedal. Cesar v Vuzenici še nikdar ni bilo, to se godi sedaj. Odrasli, celo lastni sta-riši, hujskajo svoje otroke, da napadajo in psujejo Slovence. Zgodil se je slučaj, da je neki Nemec tri dni skrival slovenskega otroka v svoji hiši in vplival nanj, da kljubuje tako dolgo svojim starišem, dokler ne privolijo, da pojde v nemško šolo. Ko mati izve, kje je njen fantek, gre po njega in ga vodi sama sedaj v slovensko šolo. Divjanje in huronsko vpitje okoli slovenske šole je postalo že nekaj navadnega.
Iz Maribora. Slovanska čitalnica v Mariboru ima svoj redni občni zbor v torek dne 19. t..m. ob 9. uri zvečer v svojih društvenih prostorih.
Od nekod na Štajerskem. Dobili smo v roke razglednico z grozno spakedrano slovenščino iz Sv. Petra na Medv. Selu pri Pristovi. Med napisi se nahajajo spake: Scola (šola), zalošil i. t. d., izdelal Perissich (Nemec) fotograf v Celju.
Iz Sveč. Kako skrbi naš občinski zastop in z njim na čelu ptujec — župan, zdravnik Klim-bacher za občane in davkoplačevalce je zapisano na potih, posebno na tem v takozvanem »Kajže« in »Kraje«. Tu človek res ne ve, če hodi po civiliziranej vasi, ali po tibetanskih puščavah. Z vozom v ta kraj itak ne moreš, ako pa hodiš peš, v nevarnosti si, da si polomiš noge. Nevarnost, kamenje, voda, mlake, brazde in enako so lastnosti tega vzglednega občinskega pota. Ko bi se nri prepotrebnemu potu tudi tako skrbelo, smeli bi občani zadovoljni biti. Sploh so pota v bistriški občini taka, da jim ne najdeš kinalu enakih, namreč tako zanemarjene. Se ve, da dokler nam bodo gospodarili ptujci bo vselej tako; ti nimajo srca za davkoplačevalce najmanj za Slovence. Tem se gre, vgrabiti in ponemčiti nam našo domovino, dobro jesti in piti in polniti si žepe. V Svečah imamo tudi jednega nemškega učitelja protestanta, ki čuje na ime Kopp. Ta človek kar preži na to, kje bi mogel kakega Slovenca oškoditi. Tako je naredil natakarici, ki se je drznila plačo za V2 1 vina zahtevati. Čutil se je razžaljenega, tajil da je dolžan, natakarico, znano pošteno dekle, je oštel in šel tožit. Ko bi bilo kaj slov. zavednosti, bi takim ljudem drugače pomagali.
DNEVNE VESTI.
Ljubljanski občinski svet je torej vendarle sklican na svojo prvo sejo, ki bo v pondeljek popoldne, na tej seji bo izvoljen župan in podžupan, nato pa se — kakor smo že poročali — občinski svet odgodi in se skliče šele, ko bo župan od cesarja potrjen. Dotlej bo pa na rotovžu še vladal vladni svetnik Laschan. Po potrditvi župana se začne šele redno delovanje ljubljanskega občinskega sveta. Kdo ve, koliko časa bo še treba čakati do potrditve župana!
Levi v ovčjih oblekah. Dr. Šušteršič letos nima sreče. V zbornici se ne briga nihče zanj, najmanj pa vlada, če tudi šteje njegov kor 27 poslancev. Z mirno vestjo lahko rečemo, da je odigral svojo parlamentarno vlogo. Svoje-časno je lahko čisto mirno dirigiral všo »Slov.
LISTEK.
Nostradamus.
»Kajpada,« se je nasmehnil Renold. »Čudodelne pijače, ki sem je šel iskat zanj na Nemško, v Leir^ig; pripravil mu jo je neki mao^ec, star prijatelj njegov. Ta pijača mu bo podaljšala življenje ali vsaj vrnila njegovi starosti moč, ki jo potrebuje za svoje delo ... Vidim, da se čudiš vsemu temu, ljubljenka moja. Toda kmalu pride čas, ko izveš resnico o geniju mojega očeta, o moji ubogi materi, in o meni samem.«
»Oh,« je vzkliknila Marija z neodoljivo radovednostjo, »kdaj bo to?«
»Kadar postaneš moja žena... In to bo kmalu,« je dejal Renold. »Že jutri! Vse je pripravljeno- duhovnik je obveščen. Dva moja prijatelja in pobratima, Roncherolles in Saint-Andrč, ki sem ti pravil o njiju, bosta priči najine združitve. Ah, deklica oboževana, nerad bi odhitel v Montpellier, preden ti dam svoje ’ ime in preden se poljubim s teboj v najslajšem objemu, ki te bo storil mojo na veke... Jutri, Marija, boš moja, vsa moja!«
»Katastrofa je nad mano,« je ječala Marijina duša. »Nič je ne more preprečiti! Nič na svetu!... Oh, ta misel!... Kaj? ... O vsega-mogočni Bog, ti sam mi pošiljaš to misel... Da: še pred oroko hočem biti njegova žena; potem bo poroka nepotrebna!... Nepotrebna, ker bom njegova brez poroke!«
Njena angelska duša se je dvignila z enim zamahom kril v višave večne resnice, kjer ni več sramežljivosti niti nesramnosti, kjer ni či-
stosti niti nečistosti. Renold je medtem vstal rekoč:
»Ob tej uri me čakata navadno Roncherolles in Saint-Andre na mojem stanovanju. Zbogom, draga Marija, do svidenja jutri...«
»Ostani še,« je zajecljala Marija in ovila Renoldu roke okrog vratu, »oh, ostani še malo, ne pojdi še odtod ...«
»Ostanem naj?« je šepnil Renold omamljen.
»Oh! Ali ne vidiš, da mr jem od ljubezni!.., Ostani... še malo ... le malo še...«
»Ostanem naj?« je ponovil mladi mož in vztrepeital do dna duše, čuteč, kako mu vre po žilah ogenj ljubavne pijanosti. Ona ni več odgovorila. Njen objem je postal tesnejši, krčevi-tejši. Prsa so ji trepetala. Oči so se ji zaprle. Trepetajoče ustnice so iskale Renoldovih ust... Bilo ji je, kakor da se je loteva omedlevica... In ko se je vzdramila iz te ekstaze, je bila žrtev ljubezni doprinešena. Marija je bila žena Re-noldova.
»Zdaj,« je vzdihnila, ko je medlela po njegovem odhodu sama v svoji sobi, »ni treba poroke.«
Renold pa, ki je hitel blaženega srca k svojima prijateljema, si je ponavljal goreče:
»Zdaj — oh, zdaj šele je treba, da jo poročim nemudoma! Takoj jutri morava stopiti pred oltar; bilo bi brezčastno, ako bi odlašal.«
Okrog devete ure zvečer je stopil Renold v svoje stanovanje, kjer sta ga čakala grof Saint-Andre in baron Roncherolles z neomajno potrpežljivostjo sovraštva.
»Oprostita, da sta morala čakati name, vrla prijatelja!« je vzkliknil Renold. »Ce bi vedela ... Toda zdaj, ko smo vsi skupaj, domenimo se za jutrišnji dan.«
»Počakaj dfagi,« je dejal Roncherolles. »Midva nisva edina, ki sva čakala nate. V ku-
hinji se krepča neki revež, ki te pričakuje že od dveh popoldne.«
»Kdo neki?« je dejal Renold s tistim čudnim nemirom, ki naznanja bližnjo nesrečo.
»Sel je,« se je oglasil Saint-Andrd, motreč ga pozorno.
»Sel je iz Montpellierja,« je dodal Roncherolles, požiraje mladega moža z očmi.
Renold je planil pokoncu. Hip nato je stal sel pred njim.
»Iz Montpellierja prihajate?<\
»Da, gospod; rabil sem enajst dni. Vsak dan sem prejahal osemnajst milj; dva konja sem ugonobil med potjo. Danes opoldne sem dospel v Pariz.«
Renold je pomolil slu mošnjo, polno cekinov.	<
»Odkod jemlje toliko zlata?« je zamrmral Roncheiolles.
»St!« je šepnil Saint-Andre. »Glejva in poslušajva.«
Sel je segel radostno po mošnji in izročil Renoldu pismo, ki ga je mladi mož razpečatil z vročičnim nemirom. Prebledel je in zavzdihnil... Pismo se je glasilo:
»Ako v dvajsetih dneh ne dobim pijače, ki ti jo je učeni Eksael gotovo izročil zame, moram umreti. Hiti, sin moj. Ako bi prišel pre-kasno, je taka moja poslednja volja, da odpreš moj grob in prečitaš pergament, ki ga najdeš pod obleko, v kateri bom pokopan. Poljubljam te, dragi otrok moj, in ti pošiljam svoj blagoslov. Tolaži svojo mater, reci ji, da naj ne plaka, in povej ji, da velja moja zadnja misel njej in tebi, ter da vaju pričakujem v bivališču zvezdnih duhov. — N.«
»Hiti# hiti! Morda je še čas.« ■
Ko je Renold dvignil glavo, je bil bled kakor zid. Nagrbančil je obrvi in premišljal nekaj
časa. Nato je stopil trdnih korakov k svečniku in sežgal očetovo pismo. Obrnil se je k slu:
»Ali poznaš osebo, ki te je poslala?«
»Ne, messire. Toda obljubil sem ji, da pridem do vas v dvanajstih dneh. Držal sem besedo, kajti dospel sem v enajstih.«
»Dobro. Jaz moram priti v devetih dneh. Ali je to mogoče?«
»Da, če hočete ugonobiti pol tucata dobrih konj.«
»Ugonobil jih bom deset in opravil pot v osmih dneh. Idite, prijatelj.«
Sel se je poklonil do tal in odšel.
»Slabe novice?« je vprašal Roncherolles.
»Da!« je zamrmral Renold, stiskaje ustnice in pesti, kakor da bi izzival usodo.
»Ubogi prijatelj!« je dejal Saint-Andrč. »Torej te preganja nesreča. Ne taji, Renold, da ne začnem dvomiti o tvojem prijateljstvu: pred kakimi osmimi dnevi te je moralo zadeti nekaj strašnega. Vse priča o tem; tvoje vedenje, tvoj glas, solze, ki jih včasih ne moreš premagati ...«
»Da,« je pripomnil Roncherolles. »In to se je začelo ... počakaj... to se je začelo tisti dan, ko je bil punt na trgu Grčve..,. ko so sežgali čarodejko in so razbojniki ubili Croixmarta.«
Renold je sklonil glavo; njegove prsi so se napele. Bila je zanj ena tistih minut, ko srce poči, ako ne najde tolažbe, in ko človek pozabi za malce simpatije na previdnost, na nevarnost in na vse, na vse...
»Ta čarovnica,« je zamrmral, »je bila moja mati!«
»Tvoja mati!« je zarjul Roncherolles z nepopisnim glasom, ki ga je imel Renold za izraz sočutja.
»Da, moja mati!« je dejal mladi mož ter se vrgel ihte Roncherollesu v naročje.
Enoto«, kajti češke stranke ga niso spoznale. Toda ravno ta izvanredni vpliv pri slovanskih strankah ga je popolnoma pokopal. Čehi so še pravočasno spoznali njegovo pogubonosno politiko in zato so se ga otresli za vedno. Danes je nekdaj tako mogočni Šušteršič prava ničla v zbornici. Vladi je dobro znann, da so slovenski klerikalni levi v navadnih ovčjih oblekah in da jih opozicijonalni eventualno obstrukcijski koraki niso resni ampak navadne parlamentarne šale. V sedanji drugi posl. zbornici menda nobena stranka ni toliko vpila in delala hrušča z opozicijo, kakor ravno slovenski klerikalci in njih hrvaški mameluki. A vlada se ni popolnoma nič zmenila zanje. Ona je samo čakala, kajti vedela je dobro, da bodo klerikalci sami pricapljali za njo. In to se je tudi zgodilo. Gromovnik dr. Šušteršič, ki je pred par tedni poživljal zbornico, naj stopi v najostrejšo opozicijo proti vladi, je zlezel včeraj v zbornici pod klop. Slovenski klerikalni poslanci so enoglasno glasovali pri debati o proračunskem piovizoriju za prehod v specijalno debato. S tem so tudi jasno pokazali svoje opozicijonalno junaštvo. Potem naj pa še kdo reče, da so naši klerikalci trezni ljudje.
MJadočehi za — klerikalnega kandidata. Neverjetno — pa resnično. Na Moravskem, v okraju pok. poslanca Šilenega se je, kakor smo že poročali, vršila zadnjič nadomestna volitev, ki pa ni imela nobenega definitivnega uspeha. Treba je ožje ožje volitve med klerikalcem šr&mkom in naprednjakom Votrubp. Mlado-češki »Narodni Listy«, organ posl. Kramdra. delajo agitacijo za klerikalca Šramka, ustanovitelja čeških Čukov, proti naprednemu kandidatu Votrubi. Napredni kandidat Votruba bo vsekako vkljub klerikalni agitaciji mladočehov zmagal, kajti »Ndrodni Listy« na Moravskem nimajo nobenega vpliva. Ampak nezaslišano pa ostane vkljub temu, da priporočajo volilcem češkega vrhovnega Čuka. Prav kakor bi kak slovenski napredni list priporočal recimo Terseglava ... Dr. Ravniharju resnično kondolira-mo na taki družbi!
Spet konštatiramo. Dr. Prijatelj še do danes ni pojasnil, kako je izvršil tisto nečedno nalogo, ki mu jo je bil poveril pripravljalni odbor snujoče se »Zveze slovenskih umetnikov« nasproti g. P. 2., dasi je v našem listu gotovo bral dotično interpelacijo. — Tudi profesor Kobal ni do danes še ničesar odgovoril na ono notico, v kateri ga dolžimo ihtrigantstva. Ali naj smatramo, da oba gospoda molče priznavata, kar smo jima očitali? Mi mislimo, da bi na vsak način bila njiju dolžnost, da stvar pojasnita. — Umetniška čukarija se tudi ni še nič oglasila na ostale naše notice.. — Torej gospodje Kobal, dr. Prijatelj, Gaber, Vavpotič, Boltatu Pepe etc., slovenska javnost pričakuje pojasnil!
Deželna vlada mora biti v resnici silno malomarna, da ne plačuje niti gramoza za državne ceste. Kakor Čujemo, se v postojnskem pkraju še sedaj ni izplačal naročeni gramoz, ako-ravno je moral biti proti globi izgotovljen že meseca avgusta. Delavci morajo — hočeš nočeš -r- čakati radi par zasluženih grošev na milost gospodov cele mesece.
Kdo uraduje v šentpeterskem župnišču Bivši šentpeterski župnik Pavlič je umrl in torej ne more več uradovati. Kaplan Petrič se ne briga za urad, sobarica tudi ne. Ljudje morajo čakati cele ure in spraševati kje je kaplan Petrič. Kuharica navadno zelo prijazno odgovori: MJih ni“, ali pa, »pojdite jih iskat.* Prosimo nekoliko več reda.
Občinske volitve v Spodnji Siškl še danes niso rešene. Deželna vlada sedi na od dveh možakarjev vloženem rekurzu že 3 mesece, in si ne zna pomagati. Klerikalnemu gerentu hoče podaljšati življenje in — dijetel Davkoplačevalci morajo pa vsled komoditete deželne vlade prenašati gospodarstvo od strani gerenta, ki je tako, da se Bogu smili. Kaj briga dež. vlado, da 9ta bila Orehek in Oroszy sodno kaznovana, ker sta naprednjakom v rekurzu predbacivala taka dejanja, da jima je moralo dati sodišče vsakemu po 40 K — »nagrade’ ? S takim postopanjem si deželna vlada ne bo pridobila spoštovanja. Dobro vemo, da so se vršile občinske volitve V Kamniku mnogo pozneje nego v Spodnji Šiški, a vendar je šla deželna vlada v svoji pristranosti tako daleč, da je bil rekurz kamniških napred-
njakov takoj zavrnjen, Šiškarji pa še danes čakajo rešitve rekurza šišenskih klerikalcev in Nemcev. Ali veljajo morda za klerikalce druge postave nego za naprednjake? Seve v Kamniku so se pritožili naprednjaki, zato tako hitra rešitev. V Šiški je pa vložen rekurz od klerikalcev in Nemcev — to je pa čisto nekaj drugega. Davkoplačevalec naj trpi, samo da morejo gg. pri deželni vladi lenobo pastil
Kako so naši ljubi Nemci brihtni. Nemški list »Untersteierische Volkszeitung« v Mariboru piše v 97. štev. (v podlistku) koliko jezikov govori naš vladar. Med drugimi našteva tudi srbski, hrvaški in dalmatinski jezik. Škoda, da ne trdi, da govori cesar tudi zagrebški, varaždinski, ljubljanski in prleški jezik itd. Se pač vidi, kako so podkovani spodnještajerski Nemci v jezikoslovju, kako s tem sami sebe smešijo, či-tatelji pa smatrajo to vse za — resnico.
Razmere na celjski pošti. Pred par dnevi mudila se je na celjski pošti (denarnem oddelku) neka slovenska ženica ter hotela oddati denar. Pri dotičnem oddelku je sedel takrat slučajno poštni uradnik Merlin, ki menda ne razume čisto nič slovenski, ali pa ženice ni hotel razumeti. Opozarjamo slavno poštno ravnateljstvo v Gradcu, da se namestijo na slovenskem ozemlju — Slovenci, slovenščine nezmožne uradnike pa naj se prestavi v nemške kraje. Zaradi nemških privandrancev se Slovenci ne bodo učili nemški.
Razmere na Clril-Metodovi šoli v Trstu. Ne mislite morda, da sem obrekovalec. Nel Le krivice, ki vam jih tukaj opišem so me prisilile do te pisave, Gotovo je vam vsem znano kako uspešno deluje naša Ciril-Metodova družba v Trstu. Že tisoče in tisoče otrok je otel ta preko-ristni zavod slovenskemu narodu. A vendar ni vse v redu, posebno na dekliški šoli ne. 1. Sestra-učiteljica ročnih del računi ubogi učenki za vsako malenkost, ki jo naslika na blago, od 1 do 2 kroni. Ali ni to kar naravnost odiranje?! 2. Za vsako knjigo, ki si io hoče izposoditi mora plačati najmanj 4 vinarje. V kateri drugi šoli se plačuje kaj za izposojene knjige?? 3. Akvilina Jerman, sestra-učiteljica VI. razreda razdaja med učenke klerikalne liste in deluje tako za klerikalizem po Trstu. 4. Tudi je tisti sestri pri. zgodovini, nemščini in računstvu dolgčas in zato začne kar učiti In razlagati verstvo! Namesto, da bi učila računstvo vprašuje učenke verouk in Bog nas varuj, če ji katera kaj ne znat Ni dovelj torej, da jih uči duhovnik, ampak uči jih tudi ona, in za oba se morajo učenke učiti verouk. Sedaj povejte mi ali je to postavno? Nisem nasprotnik družbe, pač pa prijatelj in zato sem to objavil; morda bo kaj pomagalo!!
Sokolski kroj tudi za Sokolice! Kakor znano imajo svoj izletni kroj doslej samo Sokoli, Sokolice ga še nimajo, akoravno bi imele nanj pravico. Z vprašanjem enotnega sokolskega izletnega kroja za Sokolice se je intenzivno pečala češka sokolska župa kralja Jurija podje-bradskega. Tozadevno se je vršila že seja, na kateri je bilo podanih šest različnih načrtov. Sporazum se je dosegel doslej v teh točkah: krilo dolgo do čevljev, čevlji na zadrgo z nizkimi petami. Glede ostalega se bo sporazum v kratkem dosegel, in tako je upati, da bodo češke Sokolice kmalu tudi na izletih nastopale v enotnem kroju. — Pri nas bi bil enotni kroj za Sokolice tudi zelo umesten, saj je slovenskih Sokolic zelo lepo število. Morda bi ne bilo odveč, ko bi slovenski sokolski krogi začeli razmišljati o tem sicer ne »perečem*, a vendar zelo umestnem vprašanju.
Celjsko mestno gledališče je prišlo, kakor smo izvedeli in se je že davno prorokovalo, na kant. Zaradi slabega obiska je J>ilo gledaličče že več let falitno. Sedanje ravnateljstvo je zato predstave odpovedalo. Nemško mestno gledališče je torej »fuč*. Sedaj pa le plačujte vi celjski nemški mestni očetje — deficit!
Razpisana učiteljska mesta na Spodnještajerskem. V celjskem političnem okraju: Na deški ljudski šoli okolica Celje (prvi krajevni razred) mesto provizoričnega učitelja, na triraz-rednici v Gorici (drugi krajevni razred) mesto definitivnega učitelja eventualno učiteljice. Prošnje je vložiti do 30. t. m.
Sprememba v politični službi. Namest-niški koncipist dr. Luka je prestavljen k okrajnemu glavarstvu v Ptuj, konceptni praktikant dr.
Sence jutra.
Ruski spisal M. ArcibaSev. — Prevci Anton Melik.
Česa si vsega niste izmislili, česa vsega ne iz-modričili nad seboj!... Tu imate Kristusa, domovin^ človeštvo, bližnjega, daljnega... idealizem, marksizem, in še vse drugo. Z jedne Strani je vse to zelo lepo, a z druge — kje ste pa vi sami? ... Kje je vaše lastno, prosto, individualno življenje?... Kakor da ni ostalo mesta za vas... to se pravi, ostalo je že, a kako... samo mesto žrtev še!...«
»Počakaj no!« ga je prekinil Larionov, izgubil pri tein ščipalnik in zlezel za njim pod mizo.
»Čemu to, počakaj!« je stresel z glavo Andrejev. »Kajpada, tako je.Zdaj je, po mojem, prišel čas obrata!.. Preide deset, dvajset let in na vas bodo gledali kot izrodke... Le kako so mogli živeti taki nesamostojni, malodušni, bojazljivi ljudje!...«
»V čem je pa, povejte, prosim vas,« je zirljivo vprašala Dora, »obsežena ta vaša umetnost ljubiti sebe?«
»V čem?... V tem, da ljubim sebe vsega, kakršen sem jaz — človek iz mesa, krvi in duha! Ljubim svoj obstanek, svoje telo, svoja uživanja, svojo samostojnost, svoje resnično, ne lažljivo, zlepotičeno, ponarejeno svetovno naziranje... to!«
»No, tako ljubi sebe vsak kramar,« je rekel
Larionov.	.
»Ne, kramar se ne ljubi tako... Kramar je nesrečen človek: on popolnoma nič ne zna ljubiti sebe... on obdaja svoje življenje z naj-nenaravnejšimi okoliščinami, on se plazi vse življenje, se boji, ne vidi izza skrbi, kako bi mogel živeti, niti solnca, niti radosti občevanja
s prirodo in ljudmi kot ljudmi... ne razume ničesar veličastnega, lepega; napolnjuje svoje obstajanje s samimi spačenimi, umazanimi, grobimi dejanji... On sam ne vidi tega, on si celo predstavlja, da ljubi sebe; a celo njegovo življenje je večno trpljenje, in smrt zanj neto-lažljiva, bedastoča... On ne razume ljubiti sebe... kakor vi ne... To je!«
Andrejev je stal nepričakovano in prijel za čepico.
»Do svidenja! Čas je iti domu... Gre ze na dvanajst.«
»Ne , povej še to ...«
»Ničesar ti ne povem več... hodi k vragu, tepec neumni! Ako tega ne razumeš sam, ti ne morem vtepsti v glavo!... Kljub temu se boš celo življenje basal z vsakovrstno navlako ...«
Študenta sta odšla. V sobi je postalo tiho, in zopet je bilo slišati, kako govore za steno.
»No, to je filozofija!« je z ironijo rekla Dora in vstala. »Torej nazaj... k prvobitnemu
stanju!...«	,
Liza je vzdihnila in se pretegnila. In zopet jo je oster spomin na Pašo Afanazjeva zapekel
v srcu. v	.
Vrnila se je domov ponoči po praznih, mokrih ulicah. Po mokrem kamenju so trepetali in se blesketali odsevi svetilk. Črna, .globoko-mračna, široka reka je tekla pod mostom in se pomikala v črno dalj, zlivala se s črnim nebom. Ogromna, temna kupola, na kateri so odsevale rdečkaste luči, se je širila v neverjetno višino nad glavo. Z morja sem se je vel mlačen, lahen veter in z vlažnimi valovi udarjal v obraz. Daleč nekje je zamolklo in svareče zadonel strel iz topa.
»Buh... huh...!«
Liza ie resno in ostro pogledala na reko, in nekaj jo je zabolelo in zaskelelo v srcu in
Friderik Hermann iz Gradca h okrajnemu glavarstvu v Celje.
Napad s sekiro. Dne 8 t. m. je prišel Jožef Cotman iz Iga vinjen domu in je začel razgrajati nad ženo. Njegov sin se je vtaknil v prepir in je hotel očeta pomiriti. Ta pa se je še bolj razjezil in je zgrabil sekiro ter z njo sina udaril po glavi. Hotel je udariti še enkrat, pa mu je žena še pravočasno vzela sekiro. Sina je Cotman poškodoval prav nevarno.
Tatvina. V oskrbovalno sprejetišče v Zidanem mostu se je nedavno priplazil neki mož in ukradel tamkaj prenočujočemu rokodelskemu pomočniku denar, perilo in obleko v vrednosti čez 100 K in izginil, zapustivši tam legitimacijo glasečo se na ime agenta Jakoba Amon. Tudi to legitimacijo je tat gotovo ukradel in jo nalašč tam pustil, da lažje premoti oblasti. Rokodelski pomočnik je tatvino opazil šele zjutraj, ko se je prebudil.
Vlak je povozil včeraj po noči blizu Viž-marjev mladega, doslej neznanega moškega. Železniški čuvaj ga je našel kmalu potem, ko je Odšel mimo ponočni osebni vlak v Ljubljano, mrtvega ležati na železniški progi. Ne ve se še, ali se je zgodila nesreča ali samomor.
Dezerterja je prijel včeraj po noči policaj na dvorišču hotela »Južni kolodvor*. Mož se je hotel pred stražnikom skriti in je zato vzbudil njegov sum. Stražniku je povedal, da se imenuje Jakob Sušnik in je dezertiral od 87. polka v Celju Stražnik je dezerterja oddal vojaški patrulji.
Žepna tatvina v gostilni. V pondeljek zvečer je sedelo več hrvaških delavcev v neki gostilnici v Kolodvorski ulici. Godbeni avtomat jim je prav pridno sviral. Poleg Janeza Šejole je sedel njegov »dobri prijatelj* Luka Šojat in ga je prav imenitno zabaval. Med tem zabavanjem pa je segel v žep svojega soseda in mu je izmaknil denarnico, vzel iz nje 3 K 80 vin.,. nato pa jo je okradenemu spet spustil v žep. Šejola je tatvino zapazil, ko je bilo treba plačati jed in pijačo. Zasledoval je svojega »dobrega prijatelja’ na Karlovško cesto, kjer ga je izročil policiji.
Roparski napad na Dolenjski cesti. V nedeljo popoldne okoli šeste ure je blizo Rakovnika na Dolenjski cesti napadel neznan moški 66 letnega dninarja Erbežnika. Neznanec je Erbežnika udaril z gorjačo in mu je vzel denarnico ter žepno ruto, nato pa je odšel proti mestu. Napadalca še niso dobili.
Samomor. V soboto popoldne med 2. in 3. uro je skočila v Savo pri Tomačevem 14 letna šolarica Gabrijela Japelj iz Vodmata.
Dva naivneža. Dninar Franc Tomazin je kupil te dni pri nekem starinarju spodnje hlače. Naivni starinar mu je dal 5 K, da jih gre zme-njat. Toda dninar se ni več vrnil. Pa tudi on je bil zelo naiven, kajti v torek se je spet prikazal na starini. Toda starinar ga je takoj spoznal in ga je izročil policiji.
Tatinska ciganka. Ko je šla Margareta Ježkova iz Podgorice proti domu, je srečala ciganko, ki se je takoj z njo spustila v pogovor. Ciganka pa je med pogovorom segla v žep Margarete Ježkove in je izmaknila denarnico s 7 kronami. Ježkova je tatvino opazila prepozno, ko o ciganki ni bilo ne duha ne sluha več.
Nezgode. Mizar Franc Podrekar v St. Vidu je te dni tako neprevidno ravnal s flobertko, da da se je sprožila in ga je projektil poškodoval na levi roki. — V Gruberjevem prekopu zaposleni ključavničar Jakob Gabrovšek iz Ljubljane se je ponesrečil. Med delom mu je namreč po krivdi nekega delavca padlo težko kladvo na nogo'in mu zmečkalo vseh pet prstov. — Posestnika Jožefa Ponikvarja iz Ljubljane je te dni na sejmu konj s kopitom udaril v obraz. Po škodba je zelo težka. — Pri streljanju vrabcev se je 18 letni dijak Jožef Hradil ustrelil v levo nogo. Poškodba je težka.
Na sokolski slavnosti v Domžalah dne 6. avgusta t. 1. je bilo zamenjano stojalo od droga. Ono bratsko društvo, pri katerem se stojalo nahaja, prosimo, da istega nemudoma dopošlje na »Sokola* v Kamniku, kjer dobi svojega.
Narodna čitalnica v Kranju. V soboto dne 16. t. m. ob polu 9. uri zvečer se vrši redni 49. občni zbor Narodne čitalnice v Kranju v lastnih prostorih pri pogrnjenih mizah. Pričakovati je polnoštevilnega obiska od strani članov in članic in njih vpeljanih gostov.
Ljubljanska podružnica »Društva jugoslovanskih železniških uradnikov* vabi na svoj
zakoprnelo za lahnim, toplini vetrom v daljavo nekam, v dalj, v mrak in veter, odkoder se je jasno čutil vlažni, zmagoslavni vonj po pomladi.
VI.
Liza se je pripeljala domov.
Zopet je bila pomlad, a Paše Afanazjeva ni bilo več, in ko je šla Liza prvi večer v vrt, in stala ob plotu, jo je objela tiha žalost. Zdelo se ji je, da se nekje še slišijo besede Paše, njegov strastni in slabi glas, in bilo je težko predstaviti si jasno, da njega ni, da ga čisto nikjer ni, na vsem svetu ne.
Tudi Dore Baršavske ni bilo: ostala je v Peterburgu in vstopila, da bi si prislužila kaj, v nekakšen kontor za zavarovanje pohištva.
Doma so se vsi razveselili Lize in najbolj izmed vseh je bil vesel kornet Savinov. Pritekel je še isti večer, sopihajoč, z blestečimi očmi, in celi večer je molčal in ni spustil z Lize na-ivno-vzhičenega pogleda. Njej je bilo radostno in prijetno, da ga je videla, a po navadi je gledala na korneta strogo in resno.
Po večerji so se šli sprehajat. V duši Lizini je bilo nekaj kakor radostna utrujenost in pričakovanje ni strpela, da ne bi šla takoj po znanih ulicah, mimo starih, znanih hiš, cerkev, plotov in vrtov.
Noč ;e bila brezmesečna, temna, in Lizi se je zdelo v primeru s svetlimi pomladnimi peter-burškimi nočmi temno, kakor v kleti.
Šla sta s Savinovim spredaj, a Pavel Ivanovič je korakal zadaj z Olgo Petrovno.
»Saj se ne boš prehladil, Pavel Ivanovič?« je vpraševala iz navade Olga Petrovna, in Liza je slišala to že iz prejšnjih časov ji znano vprašanje in čakala znanega odgovora; in bilo jej je veselo in razposajeno do sol?.
»Zaradi česa pa naj bi se prehladil?....
II. redni občni zbor ki bo v nedeljo, dne 17. decembra 1911. leta ob 4. uri popoldne v hotelu »Južni kolodvor* (pri Stelzerju) Kolodvorska ulica v Ljubljani. Dnevni red: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo in pregledovalcev računov. 4. Volitev odbora. 5. Razno. Ob 8. uri zvečer priredi podružnica v ljubljanskem »Narodnem domu* v restavraciji zabaven dtužinski večer. Odbor.
Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v petek, dne 15. decembra 1911, ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje. 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Predlog za nakup lastnega zborničnega poslopja. 5. Zbornični proračun za leto 1912. 6. Prošnja deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug za podporo. 7. Prošnja kurato-rija za pospeševanje obrti na Kranjskem za prispevek k podporam udeležencev strokovnih tečajev. 8. Volitev zborničnih zastopnikov v šolskih odborih obrtnih nadaljevalnih šol v Spodnji Šiški, v Kamniku, Mengšu, Št. Vidu, Ribnici, Novem mestu, Metliki in Postojni. 9. Tajna seja.
Društvo zdravnikov na Kranjskem. Prihodnje redno mesečno zborovanje se vrši v petek, 15. t. m. ob V26. uri zvečer na dermatološkem oddelku dež. bolnišnice. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. Epikriza k novemu zdravniškemu redu s štirimi samostalnimi predlogi. — Primarij dr. Derganc. 3. Referat o važnih operacijah. Moderno stališče o apendiciti. — Primarij dr. Derganc. 4. Eventualnosti. — Po zborovanju prijateljski sestanek v hotelu Tratnik.
»Ideal". Danes zadnji dan lepega sporeda. Opozarjamo posebno na krasni in velelezanimivi film »Moč ljubezni*, ki je na večernem sporedu. — Pripravlja se socijalna drama »Strahovi*. — V petek spet »Specijalni večer* s kriminalno dramo, roparskim umorom v Londonu, z lepo jahalsko dramo in dvema velekomičnima slikama.
Pri saharskem cesarju.
(Izvirni dopis »Jutru«).
Lebaudya, v decembru 1911.
Drago »Jutro!«
V zadnjem svojem dopisu sem že poročal, da sem dospel srečno v peščeno rezidenco saharskega cesarstva Lebaudy-jo in da sem spal v hotelu »Pri saharskem strupenjaku« celih dvanajst ur. Sedaj pa nadaljujem.
Najprej sem si ogledal to na pesku zidano rezidenco in kmalu se repričal, da res ni dobro ničesar »zidati na pesku«, ker so vse stavbe več ali manj nagnjene na desno ali na levo stran in kmalu se bo menda vse porušilo, razvaline zasuje saharski pesek in nobenega sledu ne bo več o rezidenci saharskega cesarja Ja-quea L, ki sem ga posetil včeraj in začel z njim takoj političen razgovor.
»Kaj sodi Vaše Veličanstvo o vojni med Italijo in Turčijo radi tripolitanskega peska in par poleft v redkih oazah?«
»Ne vem, kaj bi sodil. Malo nerodno mi je, ker ne vem, kako stališče zavzame Italija, ako premaga Turčijo in postane moja sosedinja, nasproti mojemu sicer neobljudenemu, ali prostranemu cesarstvu.«
»Kako stališče zavzema pa Turčija, sedanja sosedinja velike države Vašega Veličan-stva?«
»Dobro se imam z njo. Sicer so Turki dovolj nesramni ljudje in se mi večkrat posmehu-jejo, češ, da moja država takointako m m vredna, predrznejši in še manj olikam njimi pa celo pravijo, da nisem pri zdr,aY meti, ali kakorkoli se radi tega večkratJ® .’ jim vendar ne morem radi tega napove® ’ J ne, prvič zato ne, ker se kot kulturen Lv.rope-jec ne morem zmeniti za to, kar pravno az|Js^ afriški barbari in drugič za to ne, ker mman vojakov, sam se pa vendar ne bom sel pretepat s temi umazanimi barbari.«
»Kolikor je meni znano, ne storno Italmam Vašemu Veličanstvu nič žalega, posebno pa; ako bi jim dali par tisočakov, Vam priznajo gotovo vse suverenske pravice nad Saharo.«
m «imiTni~ r 11 m .........1	Trn
Zares ne razumem!« se je srdil Pavel Ivanovič.
Zrak je bil mehek in sladek, kakor med, in z vsakim dihom se je zdelo, da prihaja v prsa nekaj mogočnega, sladkega, življenja polnega in da pride naravnost do srca.
»Ah, kako lepo... prelestno, kako lepo!« je ponavljala Liza.
Vzhičenost in plaho upanje je vzcvetelo
v prsih korneta.	,
»Čudovita noč!« je rekel nekoliko skozi
nos.
In Lizi se je zazdelo, da je prekrasno izrazil ravno to, kar je bilo potrebno.
Na ulicah je bila popolna tišina in zvezae so se tiho blesketale v nedosežni	višini.
In z naslednjim dnem se je	pričelo pri-
prosto, pokojno in solnčno življenje. L'*11 je prešel za dnem, radostno in mirno, a kadar je
v mislih vstal spomin na Peterburg m na to, da mine poletje, je postalo Lizi težko in tu-
r°bl2e v juliju, ko so po vročih, suhih dneh nastopile čudovite, utrujeno-sladke noci m so se po vrtu svetlikale fosforne lučice kresnic in je nebo blesketalo v milijonu demantnih zvezd sta se šla Liza in kornet vozit s čolnom.
Kornet je sedel pri veslih, a Liza pri krmilu. Od jednega brega do drugega se	je jednako-
merno zibala temna, globoka voda, in v nje so se odražale in zibale zvezde. Na bregu je stal temen in zamišljen gozd, poln mraku in toplega, vlažnega dihanja.
»Ah, Lizaveta Pavlovna... ako bi vi vedeli, kako je bilo meni dolgčas po vas!... Stokrat sem si mislil: ustrelim se in vse bode končano ... A potem sem mislil: glej, pride poletje in Lizaveta Pavlovna se pripelje, a mene ne bo in nikoli več je ne bom videl... In zato s* nisem ustrelil...« je govoril tiho kornet.
Najprimernejša igra ?a manjše odre Je mriejaoka
»No, v tein slučaju bom pa v vojni popolnoma neutralen, kot sem bil do sedaj in se ne bom vmešaval v italijansko-turški konflikt čisto nič.«
* Zakaj se pa ne bi postavilo Vaše Veličanstvo takoj očitno na stran Italijanov, ki bi Vam bili gotovo hvaležni za to.«
»Je prenevarno! Italijani so še predaleč in morda bi mi Turki v tem slučaju še cesarstvo vzeli; razun tega pa še ni sigurno, ako Italijani zmagajo ...«
»To je res, ali Vašemu Veličanstvu žuga Vendar-le velika nevarnost.«	„
»Kaka nevarnost?« vpraša cesar začuden in skoči s svojega peščenega prestola, ki se je menda od pekočega solnca že preveč razgrel in ga je moral hudo peči.
»Vaši rojaki Francozi hočejo izkopati prekop in dovesti morje v Saharo, ki leži takoin-tako zelo nizko pod morsko gladino. Potem ne bo več Sahare, niti saharskega cesarstva, temveč samo saharsko morje.«
■i »Še bolje,« se odreže cesar, »bom pa cesar saharskega morja in si lahko napravim u-dobno plavajočo rezidenco, ker v tem pesku fes ni prijetno.«
Edini optimist v Afriki 1 sem si mislil, ko Sem se poslovil od saharskega cesarja, zajahal sopet na svojega velbloda in odšel zopet proti turškemu glavnemu taboru.
Pot nazaj je bila veliko krajša, ker so se Turki v tem času že zopet pomaknili za več kilometrov proti jugu in zato so menda bili tako grozno slabe volje, da nobeden ni hotel z mano niti besedice spregovoriti, samo generalštabni oficir, ki sem zadnjikrat govoril z njim, mi je rekel, da se — kolera razširja proti jugu.
Obupal sem že radi tega večnega umikanja, ki mi jemlje vsako liado, da bi v kratkem niogel zapustiti ta nesrečni pesek in stopiti zo-Pet enkrat na trda tla. Pa zgodi se naj Alahova 'volja.
Butn-bum.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
POSLANSKA ZBORNICA. KRITIČNA SITUACIJA.
Dunaj, 13. decembra. V današnji seji poslanske zbornice se je pričela špecijalna debata ^ proračunskem provizoriju. Za prehod v spe-cijalno debato so glasovali vsi Nemci, Poljaki, Cehi. Dr. Šušteršičev klub in dr. Ravnihar. Proti'so glasovali napredni Dalmatinci, Italijani, Rusini, socijalni demokrati in češki narodni socijalci. Glasovanje slovenskih klerikalcev in PJ s vaških Dalmatincev za speci jalno debato je vzbudilo v vsej zbornici velikansko začudenje ni to tembolj, ker je dr. Šušteršič vedno tako Povdarjal svoje opozicijonalno stališče. Ker so Za specijalno debato glasovali tudi dalmatinski Pravaški poslanci Prodan, Dulibič in Sesardič So bili dalmatinski napredni poslanci radi tega silno razburjeni. Med slovenskimi klerikalci in Pravaškimi Dalmatinci na eni in naprednimi Oalmatinci na drugi strani je prišlo do hudih Prerekanj. Ko se je nemir polegel je nastopil kot Drvi govornik italijanski poslanec dr. Bugatto, k1 je izjavil, da bo govoril sedem ur. Italijani so torej posegli po obstrukciji in .hočejo s tem na ^sak način doseči rešitev italijanskega vseuči-uskega vprašanja. Toda dr. Bugatto je govoril ?atno štiri ure, ker so se poprej pričela poga-V to svrho je bil napredlog nemškega rabati v Hummerja sprejet predlog za konec de-nik ; Nato je govoril kot generalni pro-govor-m a£rarec Udržal, kot generalni contra-sln Pa La£inja. Značilno za taktiko venskih klerikalcev v parlamentu je, da je df.1, aginia, ki je glasoval za prehod v specij. ^eoato govoril contra proračunu. Za tem se je ,!adaljevala debata o dr. Koernerjevem nujnem Predlogu. Govoril je češki narodni socijalec dr.
«axa.
. . Dunaj, 13. dec. Politiška situacija je precej jetična. Italijani so pripravljeni tudi v odsekih pa obstrukcijo, če se ne ugodi njih zahtevam. °iavljajo se vedno novi predlogi glede usta-
Lj2a*-n Zato se niste ustrelil!...« je ponovila srečno*1 se smejala čisto, zveneče in odkrito-
n * Čudovita noč!« je ponovil kornet skozi j Vs. ni ni spustil oči z mehke, prelestne silhuete lizine postave, razgubljajoče se v mraz.
* A njej se je nezavestno hotelo, da bi bila kr ♦ * Prelestna, še bolj' vabljiva, in vsaka D®[nia. ki jo je napravila, je bila polna mile
krasote 'n VSak ZV°k glaSU P°*n nežnosti in
Na malem otočku sta stopila iz čolna in šla gozd, tesno prižeta drug k drugemu. Pod ^revjem je bilo povsem temno in duhtelo je po svežosti iz vlažne, mehke trave. Z vseh strani So se tiho svetile slabe lučice kresnic, ki so v Dolni tišini in tajnosti opravljale v travi kako svoje važno, globoko zasnovano delo.
Vstavila sta se na jasi in gledala kvišku £a košček daljnega temnega neba, posutega z zvezdami in na obdajajoči jih temni, tajinstveni *jPzd. In nekaj vročega in močnega ju je vleklo Lr’lSega k drugemu. Komaj, opazno, plaho in t°ieče je drhtela Lizi roka, in rama, okrogla, > Na in mehka se je prijela k rami korneta, ateremu je veliko, mišičasto telo drgetalo v ročici in hladu. En hip je že hotel prijeti Lizo a okrogla mehka ramena, da bi se z vsem drsajočim telesom pritisnil k njej in prižel njo la I?5*. k* i° mučil in ji vsilil svoje močno as kanje; a ni si upal, temveč je zdrknil navzdol, $e spustil na kolena v mokro travo in se Pritisnil z glavo in ustnicami k njeni roki, nežni ln niajhni, z brezmočnimi slabimi prsti.
novitve italijanske pravne fakultete. V zadnjih urah se celo zatrjuje, da je vlada pripravljena ustanoviti italijansko fakulteto v Kopru. — A tudi Nemci delajo vladi velike skrbi in sicer s Pacher-Waldnerjevim predlogom, ki določa, da se dovoli 20 milijonov za zboljšanje učiteljskih plač. Vlada na to nikakor noče pristati. Toda »Nationalverband« odločno vstraja pri svoji zahtevi in izjavlja, da bo v nasprotnem slučaju izvajal konsekvence. Zvečer so imeli poslanci-učitelji posvetovanje in zahtevali, da se učiteljska predloga reši že jutri. Čisto gotovo je, da bodo za predlog, glasovali socijalni de-mokratje in »Nationalverband«. Zato se mnogo govori, da bo Pacherjev predlog sprejet. Vlada je že sedaj izjavila, da bi smatrala to za casus belli. To je tudi že naznanila »Nationalverban-du«, ki je pa vzel izjavo na znanje. Vsled tega se razširjajo vesti, da bo zbornica za slučaj, če bo Pacherjev predlog sprejet, že jutri od-godena.
DARDANELSKO VPRAŠANJE.
Berlin, 13. dec. Carigrajski dopisnik »Kol-nische Zeitung« poroča, da je Turčija dobila iz Petrograda zagotovilo, da Rudija sedaj še ne misli na rešitev dardanelskega vprašanja.
POLOŽAJ V TRIPOLISU.
Rim, 13. dec. Poročila iz bojišča so zelo malenkostna. Dejstvo je le, da se turske cete neprestano umikajo v puščavo. Od drugih strani se zopet poroča, da se zbirajo turške cete v Cirenajki, odkoder nameravajo pričeti z ofenzivo. Iz Sudana je došlo preko Egipta 30.000 mož.
RUSKO-PERZIJSKI KONFLIKT.
Carigrad, 13. decembra. Turška vlada je dobila od velevlasti -'ede integritete Perzije jako povoljen odgovor. Celo Rusija sama je izjavila, da se ne namerava dotakniti integritete Perzije in hoče čuvati svoje interese. Vendar v carigrajskih krogih na to rusko izjavo ne dajo veliko, kajti Rusija neprestano pošilja v Perzijo nove čete. Baza ruske politike se vrši popolnoma na podlagi rusko-angleške pogodbe iz leta 1907.	___________
Razne vesti.
* Tolstojevo hišo v Moskvi je kupila od vdove Tolste moskovska mestna občina za 125.000 rubljev.
* Roparski umor v peterburškem samostanu. V četrtek zjutraj so našli vratarja in mlado nuno, ki je imela pri vhodu skorbiškega samostana v Peterburgu službo, ubita. Cerkev je bila izropana. Menihi niso slišali po noči nič sumljivega. Roparje policija mrzlično zasleduje.
* V ječi zblaznel Anton Gersinich, ki je na ukaz nekega Franca Mikuličiča umoril njegovo starejšo sestro, je sedaj v Reki v ječi zblaznel. Odpeljali so ga v blaznico.
* Kolera. V Jenti na Ogrskem so se pojavili štirje slučaji kolere. Eden bolnih je že umrl. Oblasti so ukazale, da se morajo zapreti vse šole. Prepovedane so tudi gledališke predstave.
* Vlom v kolodvorsko blagajno. V mestu Thorun na Pruskem je kmalu po odhodu večernega vlaka neznan tat vlomil v kolodvorsko blagajno in ukradel 22.000 mark denarja. *
* Samostanski škandali. Iz Petrograda se poročav o velikanskih škandalih v samostanu Spaski v Moskvi. Kakor se zatrjuje je 66 gostilničarjev vložilo proti priorju samostana tožbo, ker so bile njih deklice zapeljane. V samostanu so se vršile vsak dan velike orgije. Prior in menihi so pod verskimi pretvezami zvabili v samostan mlada dekleta in jih nato oskrunili.
* Brzovlak ga je povozil. Ko je dospel v torek brzovlak iz Brennerja na postajo Bozen-Gries na Tirolskem, se je pripetila strahovita ne* sreča. Vlakovodja je zapazil na tiru nekega človeka in pričel kričati na vso moč. Mož je takoj skočil na stran in sicer ravno na drugi tir, po katerem vozi osebni vlak. Osebni vlak je prišel ravno v trenotku, ko se je mož umaknil brzo-vlaku, ga podrl na tla in ga tako silno razme-šaril, da ga je bilo nemogoče spoznati. Glava je bila popolnoma zmečkana, ena roka odtrgana, zgornje telo pa je obviselo na železniškem stroju. Možgane in lobanjo so našli v bližini tira šele v sredo. Kakor se zatrjuje, je ponesrečenec 401etni Ivan Obkirchner.
* Tramvaj skočil v vodo. V mestu Oporto na Portugalskem je padel neki voz električne cestne železnice v reko Duero. 16 oseb je bilo ubitih, 30 ranjenih. Vsi drugi so večinoma potonili, le malokaterim se je posrečilo rešiti.
* Nemiri na pariški univerzi. Medicinska fakulteta je sklenila ustaviti predavanja o anatomiji. Spor je nastal radi profesorja Nicolasa. Pet dijakov je discipliniranih. Vseučiliški dijaki nikakor niso zadovoljni s profesorjem Nicolasom, kateremu nagajajo že od začetka leta. Nicolas dosedaj še ni mogel pričeti s svojimi predavanji, ker so mu to vedno zabranili dijaki.
* Pregnani slikarji. Ker je v Berlinu prepovedano dalje časa stanovati v petem nadstropju kake hiše, so te dni pregnali iz teh stanovanj vse stanovalce. Tu so stanovali večinoma slikarji. Sedaj je okolu 500 slikarjev v Berlinu pregnanih iz dosedanjih bivališč.
* Radi 60 vinarjev umorjen. V Mttttern-dorfu je igralo te dni več zidarjev karte^ Neki Flori Rošidal je dobil 60 vin. Radi tega so vsi ostali odšli takoj iz gostilne in čakali na Roši-dala pri cerkvi. Ko je ta prišel do cerkve, so ga takoj naskočili in ubili. Ze mrtvo telo so zločinci prebodli , še z nožem.
* Denarja željna Amerika. Najbogatejša ženska v Ameriki, gospa Hetty Green je izrekla o svoji domovini in o svojih rojakih naravnost uničujočo sodbo. Green je stara že nad 70 let. Po njenem mnenju so Amerikanci kar divji na denar. Po vsej državi se neprestano vrše velikanske denarne tatvine. Ni je danes stvari, ka-
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice.
Rez. zaklad nad 800.000 kron. Staaje hranilnih vlog M ■^obot kroa Obrestuje hranilne vloge p Čistih l*h% tal tABka reatnega Ml
tere bi Amerikanec ne napravil za denar. Še slabše kakor nepoštena strast za denarjem je pa ameriško družinsko življenje. Ameriške dame porabijo ves denar in ves svoj čas samo za toalete in puščajo gospodarstvo v nemar, tako da se morajo preživljati njih otroci, s konservami. Radi tega postanejo mftžje nezadovoljni in ločitve zakona so na dnevnem redu, kar je najboljše, sicer bi se možje konečno še zastrupili vsled vživanja samih konserv. V najboljših družbah prihajajo na dnevni red celo razne sleparije pri igrah.
* Pariška duhovščina proti cerkvi sovražnim listom. Iz Pariza se poroča: V palači pariškega kardinala nadškofa se je vršila te dni interesantna konferenca. Obravnaval se je namreč predmet, kako bi bilo mogoče stopiti v okom .slabim* časopisom. Pod slabimi časopisi je razumeti liste, ki napadajo cerkev in goje proti-državno gibanje. Kanonik Couget je predlagal, naj se ljudem v spovednici zabiča, da ne smejo čitati teh listov in se jim v nasprotnem slučaju zagrozi tudi, da ne dobe odveze. Seveda, to ne bo nič pomagalo, srednjeveški časi so že zdavnaj minuli.
* Povest o lepoti. Neki angleški časopis prinaša veselo ljubko povest o lepoti. Neka mlada dama je obiskala čarovnico, ki stanuje v petem nadstropju neke hiše in ima na vratih tablo z napisom: Gojitev lepote. Mlada dama je vprašala čarovnico: »Ali me morete napraviti lepo*. Čarovnica se je zamišljeno prijela za glavo in nato odgovorila: „Za sto kron vas napravim tako lepo, da bodo na cestah obstali vsi moški in gledali za vami*. Mlada dama se je porogljivo zasmejala. Čarovnica nadaljuje: .Za dvesto kron vas napravim tako lepo, da vas bo vsak fotograf fotografiral zastonj*. Mlada dama še vedno ni bila zadovoljna in je zmajevala z glavo. Konečno izjavi čarovnica: »Za tristo kron — nič ceneje — vas pa napravim tako lepo, da ne boste imeli na celem svetu nobene prijateljice.* Nato so se očesa mlade dame zaiskrile in dama je vzdihnila: Da, to bi bila prava lepota*.
* Poveljnik črnomorskega vojnega bro-dovja odstavljen. Poveljnik ruskega črnomorskega vojnega brodovja admiral Bostrčw je odstavljen in degradiran, ker je zakrivil nesrečo dveh ladij. Komandanta obeh ponesrečenih ladij sta dobila strog ukor.
* Snežni zameti In lavine na Tirolskem. Vsled silnih snežnih zametov na Tirolskem je telefonska zveza skoro popolnoma uničena. Tudi poštni promet je ustavljen. V dolini Nons je pri-drl velikanski plaz, ki je zagrebel ves železniški tir. En vlak je skočil iz tira. Na južnem Tirolskem neprestano dežuje.
* Stavka parlamentarnih poročevalcev v Bukareštu. Parlamentarne sluge v Bukareštu so v torek ustavile pred vratmi vse parlamentarne poročevalce, ki se niso mogli izkazati z legitimacijo. Zastopnika nekega velikega dnevnika, ki opravlja že več let v zbornici svoj poklic, je vratar oklofutal, ko je hotel kljub prepovedi v zbornico. Radi tega surovega postopanja so vsi parlamentarni poročevalci sklenili, stopiti takoj v stavko. V torek ni imel noben časopis parlamentarnih poročil.
* Igralka Sara Bernhard se ne bo mo-žila. Zadnjič so časopisi prinesli vest, da se znana igralka Sara Bernhard, ki je precej stara, misli omožiti z nekim 26 letnim igralcem, ki bi mu prej lahko bila mati ali teta nego soproga Sara Bernhard zdaj v pariškem „Figaru* dementna vse te vesti.
* Spet zaroka v cesarski hiši. Nadvojvo dinja Izabela, hči nadvojvode Friderika, se je zaročila s princem Jurijem Bavarskim, vnukom cesarja in sinom princa Leopolda Bavarskega in princezinje Gizele, cesarjeve hčere. V nedeljo sta se princeslnja Izabela in princ Jurij peljala v Schdnbrunn k cesarju po dovoljenje za zaroko ki sta ga takoj dobila.
* Kompromis med Čehi in Nemci \ Misteku. Po dolgoletnih bojih se je med Čehi in Nemci v mestu Misteku sklenil narodnostni kompromis. Kompromis pride v praktično veljavo že pri prihodnjih občinskih volitvah, in bo izvoljenih v občinski svet 6 Čehov. Nemci so se tudi zavezali prevzeti v občinsko upravo češko privatno meščansko šolo. Ne s terorizmom in s frazami, ampak s smotrenim delom dosezajo Čehi na vseh poljih lepe uspehe. Nauk za nas!
* Razdelitev Noblovih nagrad. V nedeljo popoldne ob 1. uri so se v Kristijaniji razdelile letošnje Noblove nagrade v dvorani Noblovega zavoda v navzočnosti številnih poslancev, vlade in diplomatov. Navzočih je b^o tudi mnogo zastopnikov znanosti in umetnosti. Slavnost je otvoril profesor Stang z govorom o skupnem delu nordskih držav za ustanovitev enotne civilne zakonodaje. Potem je naznanil predsednik Noblovega odbora, Lčvvland, da se je mirovna nagrada razdelila na dunajskega urednika Alfreda Frieda in državnega svetovalca Asserja Haagu.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.
Mali oglasi.
Več mesečnih sob, pripravnih tudi za pisarne, se odda po nizki ceni v hotelu »Malič«.
783—3
Hlev za dva konja in prostor za vozove oda D. Rovšek, Kolodvorska ul. št. 35.	772
Vila ob cesti na Rožnik št. 41 se radi smrti takoj jako ugodno proda. Istotam se odda tudi takoj stanovanje, obstoječe iz treh sob, kopalnice, pritiklin in z uporabo vrta. Pojasnila daje: VI. Klepec, Cesta na Rožnik 41.	778—3
Mladenič, vešč slovenskega, nemškega in ijalijanskega jezika želi službo blagajnika ali pisača. Ponudbe pod št. 100 na »Prvo anončno pisarno«.	688—2
Beseda 5 vinarjev. Nuj mar j šl znesek 50 vinarjev. Pismenim vpruSanJem je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri maltU oglasih ni nlfc popusta in se plaeojfjo vnaprej; županji insereutl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri ziečer.
Po nizki ceni so sledeči predmeti na prodaj: Srebrijo namizno jedilno orodje, stekleni namizni nastavki, staro beneško zrcalo, železno zagrinjalo za peč, knjige, vrčki, kozarci ter različne gostilničarske stvari. Poljanska cesta št. 9.	784—1
Stanovanje z eno sobo, kuhinjo in drvarnico se odda s 1. februarjem. Kje, pove: M. Bonač, Emonska cesta 2.	789—1
Dobro vpeljana gostilna na zelo prometnem kraju v Ljubljani, se oda v najem. Ponudbe, samo pismene ter s polnim naslovom, pod »Prometna gostilna« na »Prvo anončno pisarno«.-	787—3
Iščem dobro gostilno v najem, ali na račun. Ponudbe: »Dobra gostilna«, »Prva anončna pisarna«.	786—1
Išče se mala gostilna na račun ali s koncesijo v najem za februar. Ponudbe pod »Gostilna« na »Prvo anončno pisarno«.	775—2
ki se lahko preuredi tudi za vsako obrt ali pa za pisarno, se odda v najem za takoj, ali pa tudi za pozneje.
Kje, pove »Prva anončna pisarna*.
Išče se potnik
vešč manufakturne stroke, za Kranjsko in Spod. Štajersko. Vstop s 1. februarjem 1912.
Ponudbe v nemškem jeziku:	P	696
Franz Feldner, Wien IX., Kolingasse Nr. 17,
V.petek/] 15. decembra nepreklicno sklep!
mmm
Hotel „LLOYD“,
Miklošičeva cesta štev, 4. nasproti MUnlona*
svetovnoznana fizijonomistinja in spominska umetnica, Marglanne ni zamenjati z drugimi prerokinjami in razlagalkami kart. ker se je obvezala plačati vsakemu, ki jo dohiti v njeni umetnosti 200 K. Govorilne ure vsak dan od 9 ure zjutraj, do 9. ure zvečer.	P 691
Obenem sc zahvaljuje za obilo zaupanje s presrčnim poslo-vom In na skorajšnje snidenje!
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar.
(Repertoarna igra češkega .Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi.
Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Uradniška rodbina sprejme takoj, ali z novim letom gospodično na hrano in stanovanje. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	777—3
Gospodična išče stanovanje s hrano pri boljši rodbini. Ponudbe sprejema »Prva anonč-na pisarna«.______________ 776—3
Proda se zaradi družinskih razmer dobro idoča trgovina v prometnem kraju. Natančneje se poizve na Poljanski cesti št. 3._____________■
Tesar, ki bi bil tudi hišnik, se sprejme v stalno službo. Kje, pove »Prva anončna pisarna«.	782—3
ATATAT ATATATAT ATAT ATAT AT ATA
Preostale izvode romana
„ZENA“ I
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „ Jutru “, prodaja uprav-ništvo »Jutra* mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. Na naročila brez denarja se ne ozira.
Moderne kožuhovine
kakor: ovratnice, mufi, klobuki, čepice za dame, gospode in otroke, otročje garniture, vse v naj večji izberi po zelo ugodnih cenah v modni trgovini
P. MAGDIČ, LJUBLJANA
nasproti glavne pošte.
Lepa in koristna božična darila
In po že znano najnižjih cenah dobite
v	pETER STERK.
trgovini
Ijubljana, Stari trg St. IS.
Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek I* kakovosti ; moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmodernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame, deklice itd.
  D Moderne kožuhovine, i- .........................-
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega pod-
jetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v ,Jutru‘
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine. Spisal M. Zevaco. Velike osmerka, strani 492. Cena brošuri K 3 50.
Lahko in prijetno pisan roman.iz časov laške renesanse, ki ima po bogastvu snovi in fascinujoči zanimivosti pripovedovanja le malo vrstnikov v svetovni literaturi. Trepetajoč razburjenja sledi bralec burnim usodam Ra-gastensa in lepe Primavere, ki se odigravajo v krvavi senci Borgijcev: papeža Aleksandra, njegovega sina Cezarja in hčere, zloglasne Lukrecije. Veren kolorit, zdrav humor in pestra mnogoličnost priporoča to knjigo vsem ljubiteljem živahnih, dramatično-burnih zgodovinskih povesti — Dobiva se v knjigarni
L. SCHWENTNER
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3.
Naročajte in kupujte JUTRO!"
Izvod samo po 6 vinarjev.
40
klavirjev in harmonijev
dvornih tvrdk: Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer, Stingl in Horugl
nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem Izključn* edini zaHtepnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvornih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18—) najboljši instrument
Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje In muzlkallje v velikanski zalogi. — Uglaševanja in popravila vseh glasbil.
ALFONZ BREZNIK ““ *
učitelj .Glasb. Mat/
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
Velika
božična okasijska prodaja!
Največja izbira izgotovljenih oblek za gospode in dečke ter konfekcije za dame in deklice.
Čud ovito red u cirane cene!!
Angleško skladišče oblek
O. BERNATOVIČ
&
Ljubljana, Mestni trg 5
3
3
3
3.
Piva kranjska drogerija, parfumerija, fotomanufaktura itd.
Anton Kanc
tjubjjana, Židovska ulica št. 1.
Zunanja naročila izvršuje z obratno x»što. Ceniki so na razpolago.
SODE
brade, pate*e
vdihe
tteh
Priporoča se za vsa v svojo stroko spadajoča dela
J. ZAMLJEN
čevljarski mojster
V LJUBLJANI — Sodnijska ulica št. 3 — Dobe se tudi izgotovljena obuvala, izdeluje prave gorske in telov. čevlje.
Sprefrna zavaravaa|a člevattag« Ihr-ljuj« p* mlimi vntneJžUi kmMoa-djafe fo4 taka afladalBd pogajl. ko
Vas UM diMak aa nadtlMa
«• g* H
K UM* 10-—
S L A V I J A
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačano odškodnine la kapitalije X 109,850^00'St. Pa velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države s vseskeai slovanska - naredae upravo.
■	V«a	poj	a	mila	daj«:	—
Generalno zastopstvo ▼ Ljubljani ▼ Gosposki uliei St 12.
"	Plaarna	ho v lastni baoial UM. ———————
ptmKniaa P*-mMUih MM*-
Zavamj« po«topfa ta
Zavaraja pnuHLHd, *aaWtja flcdM ta -'mmfrlf-Škoda canjaja t*ej la aa|kulaafca|a. Užia« maJbalJU
Dovatjnja I ftodpoM v
Ustanovljena leta 1831.	N*Ove^Ja zavarovalnica avstro-ogrske države	Ustanovljena	leta 1831.
C. kr. priv. občna zavarovalnica Assicurazioni Generali v Trstu.
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastnem domu.
Zavaruje zoper poiar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal te zvonov. — Na življenje ii aa doto v ^ Mogočih sestavah. — Tekom leta 1910. zavarovalo se je 19/215 oseb za kapital nad 155 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala m škode nad 1®*
milijonov kron. Premoženje družbe znaša nad 392 milijonov kron.
■ BBssiissssiSSissssaaassI
Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ulica št 8.
ngtelrnvajoa zadruga z omejenim jamstvom
Jako zanimiv, zabavea In po-
učen list i slikami je
tf
Uustrovani tednik
u
Id izhaja vsak petek*ter atane četertletno K 1*80.	\
Zahtevajte ga povsod I Naročite ga in tnserirajte v njem )
Naslov: Uustrovani Tednik, Ljubljana.
rrrrfrmtfffT
ndoesočh anolo komfe takemo MtaovejSto tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva in drage urade. — Tiskarna sprejema vsa v $ te Eiijptenhn tete spadajoča dete tv fh tevteuje točno, okusno in pe Mttdnte cenah. — Tiskanje šolskih kapg te časopteo*
Mii |T i 11 m 1 ........................ 3^ejxojodUKrrL©^e
XJtngxafija-
Del. glavnica: K 8,000.000.
Llnblianska kreditna banka v Ljubljani.
**	U	Stritarjeva	ulica	štev.	S,	(lastna	hiša)
Rez. fond o®** K 800.000.
Promess za "bližnja žxe"ban3a: Promese kreditnih srečk a K 20—.	Žrebanje	dne	2.januarja	1912
Promese srečk za uravnavo Donave a K	16’—	Žrebanje	dne	2. januarja	1912
Promese ljubljanskih srečk a K 10—	Žrebanje	dne	2. januarja	1912
Promese zemljiških srečk II. em. k K 0*—	Žrebanje	dne	5. januarja	1912
Yse»4 promese skupaj K 50*—,
Glavni dobitek K 300.000*—. Glavni dobitek K 120.000*—. Glavni dobitek K 50.000*—. Glavni dobitek K 100.000*—.
Podružnice v Spljetu, Celčvcu, Trstu, Sarajevu in Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4