Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 108035 * . L. r "\ /7 > v \ I \ KEBŠGAHSKI katoMi nauk okrajšan Spisek 1 7 velikega katekizma v prašanjih in odgovorih. Velja zvezan v platnenem herbtu 15 kr. C. M. Na Dnnaji, 1857. S troski c. k. prod:|jnice šolskih knjig'. MJej sf V javnih šolah se je, ako ministerstvo uka in bogočastja izjeme ne dovoli, samo pred¬ pisanih, s štempelnom šolsko-knižnega prodaja zaznamovanih bukev poslužitL Tudi ne sinejo višje cene biti, kakor je na pervem listu postavljena. Uvod. Uaj se imenuje katekizem? Katekizem se imenuje podufcenje v ker- ščanskem katolškem nauku; katekizem se sploh tudi pravi bukvam (knigi), lot ere imajo to po- ducenje v sebi. V kolikih poglavjih 'se v tem katekizmu, keršcanski katolški nauk razklada? Kerščanski katolški nauk se razklada v tem katekizmu v petih poglavjih in v pristavku. Eter e so te petere poglavja? Petere poglavja so - : 1. Ver a. 2. Upanje. 3. Ljubeaejn. 4. Sveti zakramenti. 5. K. e ris Sanska pravica. Od česa govori pristavek? Pristavek govori od štirih poslednih reži. * L Poglavje. Od vere. J. RAZDELEK . Kaj daje katolika vera. Kaj se pravi lt er seans ko katolško verovati? Kerščansko katolško verovati se pravi vse za res imeti, kar je Bog 1 razodel in nam sveta cerkva verovati zapoveduje, bodi si v svetem pismu zapisano ali ne. Ali je k zveličanju zadosti, da kaiolški kri- stian le v sercu veruje, kar je Bog razodel? K zveličanju ni zadosti, da katoliki kri- stian le v sercu veruje, kar je Bog razodel, temuč mora tudi: 1. Svojo vero z deli kazati. 2. Kar v sercu veruje, če je treba, z ustmi očitno spoznati in pričati. Zakaj se mora verovati , kar je Bog raz¬ odel? Verovati se mora, kar je Bog razodel, ker je Bog večna resnica in neskončna modrost, ktera ne more ne goljfati ne goljfana biti. Je vera vsakemu človeku , kteri hoče zveli¬ čan biti, potrebna? 5 Vera je po treba a vsakemu človeku, kteri hoče zveličan biti; zakaj brez vere ni mogoče Bogu dopasti. Kaj mora vsak človek, kader pride k pa¬ meti, vedeti in verovati, da bo zveličan? Vsak človek, kadar pride k pameti, mora, da bo zveličan, vedeti in verovati: 1. Daje en Bog, 2. Da je Bog pravičen sodnik, kteri dobro plačuje, in hudo kaznuje (štrafuje, kaštiga). 3. Da so tri božje peršone (osobe) enega bitja in ene nature: Oče, Sin in sveti Duh. 4. Da je druga božja peršona, Bog Sin, človek postal, da bi nas s svojo smertjo na križu odrešil in večno-zveličal. Ktere resnice še mora vsak katolški kri- stian ver h teh vedeti in verovati? Verh teh poglavitnih resnic kerščanske katolike vere mora se vsak katolški kristian vedeti in verovati: 1. Da je človeška duša neumerjoča. 2. Da je gnada božja k zveličanju potrebna, in da brez gnade božje človek nič za večno živlenje zaslu- zen ja vrednega ne more storiti. Kaj je vsakemu katolškemu kristjanu znati zapovedano? 6 Vsakemu katolškemu kristianu je znati zapovedan©: 1. Apostolsko včro. %. Gospodov©' molitvo (Oče nas). 3. Deset kozjih is pet cerkvenih zapoved. k. Sedem »vetih zakramentov. 5. Kerščansko pravilo. Rde je, kar katolški krištian verovati mora, sosebaa ttttpopadeno? Kar katolški krištian varovati mora, je sosebno v apostolski veri zapopadeno. Rako 9e glasi apostolska vera ? Apostolska vera se tako glasi: Verujem v Boga Očeta, vsemogoč¬ nega Stvarnika nebes in zemlje. In v Jezusa Kristusa, Sina njegovega edinega, Gospoda našega. Kteri je spočet od svetega Duha, rojen iz Ma¬ rie Device. Terpel pod Ponciom Pi¬ latom, križan bil, umeri in v grob položen. Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstal. Gori je šel v nebesa, sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega. Od ondod bo prišel sodit žive in mer tve. Verujem v svetega Duha, sveto katolško cčrkvoj občestvo (gmajno) Svetnikov; odpu¬ ščanje grehov, vstajenje mesa; in večno živlenje. Amen. 7 Kij! tka delov ali členov ima apostolska vera? Apostolska vera ima dvanajst delov ali členov. It. RAZDELEK . Od dvanajsterih členov vere. §. 1. Od pervega člena vdre. Kako se glasi pervi člen vdre? Pervi člen vere se tako glasi: Verujem v Boga Očeta, vsemogoč¬ nega stvarnika nebčs in zemlje. a. O d B o g a. Koliko je Bogov? Le en sam Bog je. Kaj je Bog ? Bog je sam od sebe naj bolj popolnoma bitje. Eter e lastnosti božje imamo sosebno vedetit Tote lastnosti božje imamo sosebno ve¬ deti : 1. Bog je večen; je vselej bil, je, in bo vselej. 2. Bog je čist (zgolj) duh; bitje, kte- ro ima naj bolj popolnoma um in naj boljšo '»oljo, telesa pa ne. 3. Bog je vsevčden; ve vse, sedajno, preteklo in prihodno tudi naše naj skriv- nejše misli in želje; torej ne more goljfan biti. 8 4. Bog je neskončno moder; stori vse iz naj boljšega konca, in izvoli naj pri- pravniše pripomočke, svoj namen doseči. 5. Bog je vsemogočen; je stvari! nebo in zemljo in vse, kar je; njemu ni nič nemogoče storiti. 6. Bog je vsegapričujo č; je povsod v nebesih in na zemlji. 7. Bog je neskončno svet; hoče in ljubi vse dobro, in sovraži vse hudo. 8. Bog je neskončno resničen in zvest, vse kar reče je res; in kar obljubi alj žuga, vse spolni. 9. Bog j e nespremenljiv; je vekomaj ravno tisti. 10. Bog je neskončno dobrotljiv; skerbi po ocetno za vse svoje stvari, vse dobro imamo od njega. 11. Bog je neskončno vsmilen; nam odpusti naše grehe, ako se resnično poboljšamo. 12. Bog je neskončno pravičen; poplača vse dobro in kaznuje vse hudo na tenko, kakor si kdo zasluži. Koliko je božjih peršon? Tri božje peršone (osobe} so. Kako se imenujejo tri božje peršone ? Perva božja peršona se imenuje Oče, druga Sin, tretja sveti Duh. Kako se imenujejo sve tri božje persone skupej ? Vse tri božje persone skupej se imenujejo presveta Trojica. S čim katolski kristian spozna presveto Trojico ? Katolski kristian spozna presveto Trojico z znamnjem s velela križa, ker vsako teh treh peršon imenuje, kadar križ dela. Kaj spozna katolski kristian se z znamnjem svetega križa?. Katolski kristian spozna z znamnjem sve¬ tega križa tudi, da je Jezus Kristus na križu umeri in nas s svojo smertjo odrešil. Kako se križ dela ? Križ se dela z desnico, s ktero se zaznam- vajo celo, usta in persi, rekoč: V imenu Boga Očeta f, in Sinaj-, in svetega Buha f. Amen. b. Od s tv ar j en j a. Kdo je sve stvaril? Bog je stvaril nebo in zemljo, in vse kar je. Kaj pomeni beseda stvariti? Beseda stvariti pomeni iz nič kaj storiti. Ktere so naj imenitnike stvari božje? Naj imenitniše stvari božje so angeli in človek. Kaj so angeli? Angeli so zgoli duhovi, kteri imajo um in voljo, telesa pa ne. 10 Z Taka j je Bog angele stvaril? Bog je angele stvaril, da bi njega častili, ljubili in molili, njemu služili in ljudi varovali. Kakove je Bog angele stvaril? Bog je angele v svoji gnadi in a velikimi popolnostmi stvaril. So vsi angeli v gnadi božji ostaK? Veliko angelov je gnado božjo po grehu napuha zgubilo. Kako je Bog napuhnjene angele kaznoval? Bog je napuhnjene angele, ki se jim hudiči pravi, včkomaj zavergel in v pekel pahnul. Ktera je za angeli naj imenitnim stvar božja ? Človek je za angeli naj imenitniša stvar božja. Iz česa je človek ? Človek je iz telesa in neumerjoče duše,, ktera je po božjej podobi stvarjena. Zakaj je Bog človeka stvaril? Bog je človeka stvaril, da bi ga spoznal, častil, ljubil, molil, njemu služil, mu pokoren in večno zveličan bil. Je človek Bogu pokoren ostal? Ze pervi človek Adam je bil s svojo ženo Evo Bogu nepokoren. Kako je bil pervi človek Bogu nepokoren ? Pervi človek je jčdel v raji (v paradiži) sad drevesa, ki mu ga je bil Bog prepovedal, in je v tem grešil. — 11 Je ti greh same pervemu človeku ško¬ doval? Ti greh ni samo pervemu človeku škodo¬ val, temuč tudi nam, ki smo njegovega rodu; časno in večno smeri, pa tudi »e veliko dru¬ gega hudega nam je prinesel. Je bil tudi človek, kako>r napuhnjeni angeli, vekomaj od Boga zaveržen? Človek ni bil, kakor napuhnjeni angeli, vekomaj od Boga zaveržen. Kaj je Bog obljubil v odrešenje človeka zavolj greha zaverzenega? V odrešenje človeka zavolj greha zaverže- nega je Bog obljubil poslati odrešenika, ki se mu tudi Mesia pravi (veli). §. 2. Od drugega člena vdre. Kako se glasi drugi člen vere? Drugi člen vere se tako glasi: Invjezusa Kristusa, Sina njego¬ vega edinega, Gospoda našega. Kdo je Jezus Kristus ? Jezus Kristus je: 1. Edinorojen Sin Boga Očeta. 2. Bog in človek skupej. 3. Naš Gospod, postavodajavec in učitelj. Kaj pomeni ime Jezus? Ime Jezus je toliko, kakor zveličar. 12 Zakaj se Jezusu zveličar pravi? Zveličar se mu pravi, ker nam je po njem /zveličanje došlo, ker nas je rešil od zadolženja in kazni (štrafenge) greha, od večne smerti. Kako se Jezusu še pravi? Jezusu se tudi pravi Kristus, ker je toliko, kakor pomaziljeni. Zaka] se imenuje Jezus Kristus edinorojen Sin božji ? Jezus Kristus se imenuje edinorojen Sin božji, ker je edini, kteri je od svojega ne¬ beškega Očeta rojen od vekomaj. Kako je Jezus Kristus Bog in človek vkup? Jezus Kristus je Bog in človek vkup, ker je Bog od vekomaj, in ker se je včlo- večil (človek postal) v času. Zakaj se Jezus Kristus naš Gospod ime¬ nuje ? Naš Gospod se imenuje, ker je Bog in naš odrešenik. Zakaj se je Sin božji včlovečil? Sin božji seje včlovečil, da bi nas s svojo smertjo na križu odrešil in večno zveličal. §. 3. Od tretjega člena vere. Kako se glasi tretji člen vere? Tretji člen vere se tako glasi: Kt eri je spočet od svetega Duha, rojen iz Marie Device. 13 Ima Jezus očeta ? Jezus ima kakor Bog nebeškega Očeta, kakor človek pa nima nobenega očeta. Ali ni Ml Jožef oče Jezusa Kristusa? Jožef je bil le rednik Jezusa Kristusa. Je imel Jezus mater? Jezus kakor Bog ni imel nobene matere; kakor človek je imel Mario, presveto Devico, za svojo mater. Zakaj se Maria mati božja imenuje? Maria se imenuje mati božja, ker je rodila Jezusa Kristusa, kterije Bog in človek vkup. Od koga je Maria Jezusa spočela ? Maria je Jezusa od svetega Duha spočela. Ede je Maria Jezusa rodila? Maria je Jezusa vBetlehemu,v enem hlevu rodila. §. 4. Od četertega člena vdre. Kako se glasi četerti člen vere? Cetevti člen vere se tako glasi: Terpel podPonciom Pilatom, kri¬ žan bil, umeri inv grob položen. Je Jezus zamogel terpeti? Jezus je zamegel kakor človek, ne pa kakor Bog terpeti. Je Jezus tudi resnične terpel? Resnično je terpel, in scer na duši in na telesu. ✓ Kaj je Jezus m svoji duši terpel? Jezus je na svoji duši velik® britkost in žalost terpel. Kaj je Jezus ma svojem telesu terpel ? Jezus je na svojem telesu velik® rev in težav, veliko tepenja in ran preterpel; gaji- lan (bičan, šiban) je bil in s ternjem kronan (venčan). Kaj je lezus še več terpel ? Terpel je veliko zaničevanja, zasramovanja, preklinovanja, obrekovanja in drugih krivic. Ude je Ul Jezus Kristus križan in je umeri? Jezus Kristus je bil križan na gori Kal- varii blizo mesta Jeruzalema, in je na križu umeri. §. 5. Od petega člena vdre. Kako se glasi peti člen vere? Peti člen vere se tako glasi: Doli je šel pred pekel, tretji dan od mertvih vstaj. Je Jezus Kristus s dušo in s telesom pred pekel šel? Le duša Jezusa Kristusa je pred pekel šla. 15 Kaj pomeni beseda pekel ? Beseda pekel pomeni tiste skrite kraje, v kterih so duše mertvih hranjene, ktere ne¬ beškega zveličanja niso dosegle. Je več takih skritih krajev, ki se jim pe¬ kel pravi? Več takih skritih krajev je, ki se jim pekel pravi; tako se imenuje: 1. In scer navadno kraj, kjer pogu¬ bljeni večno terpijo. 2. Kraj, kjer duše časne kazni terpe za grehe, za ktere se niso v iivienju radosti spokorile; temu kraju se pravi vice. 3. Poslednič kraj, v kterem so bile hra¬ njene duše bogaboječih, kteri so umerli, in so ondi v zveličanskem upanju svojega odrešenja mirn® in brez terplenja čakali, dokler ni bilo Jezusa k njim; temu kraju se pravi predpekel. Kdaj je Jezus Kristus spet ad mertvih vstal? Jezus Kristus je tretji dan, in scer iz lastne moči, neumerjoč in častitljiv, kakor pre- magavec smerti in hudiča od mertvih vstal. Zakaj je Jezus Kristus od mertvih vstal? Jezus Kristus je od mertvih vstal: 1. Daje sveto pismo in svoje lastno pre¬ rokovanje spolnil. 2. Daje svetu neoveržljivo dokazal, daje njegov uk resničen in da je res od Boga po¬ slan bil. 16 3. Da je naše upanje poterdil, in nanj, prihodno vstajenje zagotovi). §. 6. Od šestega člena vere. Kako se glasi šesti člen vere ? Šesti člen vere se tako glasi: Gori je šel v nebesa, sedi na des¬ nici Boga Očeta vs emogočnega. Kdaj je Jezus v nebesa šel? Jezus je štirdeseti dan po svojem vstajenju v nebesa šel. Kaj se pravi: Jezus sedi na desnici Boga Očeta vsemogočnega? Jezus sedi na desnici Boga Očeta vse¬ mogočnega, se toliko pravi, kakor: Jezus je v vednem posestvu naj višje oblasti in naj višjega veličastva čez vse v nebesih in na zemlji. §. 7. Od sedmega člena vdre. Kako se glasi sedmi člen vere? Sedmi člen vere se tako glasi: Od ondod bo prišel sodit žive in m e rt ve. Bo Jezus spet prišel? Jezus bo sodni dan spet iz nebes prišel. Zakaj bo Jezus sodni dan spet prišel? Jezus bo sodni dan spet prišel, sodit vse ljudi, žive in mertve. 17 Kako bo Jezus sodni dan ljudi sodili Jezus bo sodU ]judi po tem, kar so do¬ brega alj hudega storili; pravične bo plačal s večnim živlenjem v nebesih, grešnike pa bo večno v peklu kaznoval. §.8. Od osmega člena vere. Kako se glasi osmi člen ver el Osmi člen vere se tako glasi: Verujem v svetega Duha. Ktera božja peršona je sveti Duh ? Sveti Duh je tretja božja peršona; on je pravi Bog. Ede nas sveti Duh posvečuje ? Sveti Duh nas posvečuje: 1. V svetem kerstu, 2. V zakramentu svete pokore. 3. Kolikorkrat druge svete zakramente vredno prejmemo. Kako nas sveti Duh posvečuje? Sveti Duh nas posvečuje, ker v nas vlije posvečujočo gnado in nas stori otroke božje: ali pa posvečujočo gnado v nas pomnoži. Kaj še več sveti Duh z svojo gnado v nas stori? Sveti Duh tudi razsvčtluje naš um; nas uči in nagiba po volji božji ravnati; nam podeluje svoje darove. Kteri so dari svetega Duhal Kerščanski nauk. 2 18 Dari svetega Duha so ti: 1. Dar mo¬ drosti. 2. Dar umnosti. 3. Dar sveta- 4. Dar moči. 6. Dar učenosti. 6. Dar pobožnosti. 7. Dar straha božjega. §. 9. Od devetega člena včre. Ji a ko se glasi deveti člen vere ? Deveti člen vdre se tako glasi: Sveto katolško cčrkvo, občestvo svetnikov. a. Od svete cerkve. Kaj je sveta katolška cerkva ? Sveta katolška c črk va je viden zbor vsih pravovernih kristianov pod vidnim po¬ glavarjem Rimskim papežem , kteri verujejo ene nauke in prejemajo en e z akram ente. Ima sveta cerkva tudi nevidnega poglavarja ? Cerkva ima tudi nevidnega poglavarja, in ti je Jezus Kristus. Je več pravih cerkev, ko ena ? Le ena prava cerkva je, zvun ktčre ni upati zveličanja. Ktere so znamnja prave cerkve ? Znamnja prave cčrk\ e so štiri; in te so: 1. Da je edina; 2. sveta; 3. vesoljnaali katolška; 4. apostolska. Kako se prava cerkva še drugače imenuj et Prava cčrkva se imenuje tudi Rimska« 19 ker je Rimska cerkva glava vsih drugih cer¬ kev in središče cerkvene edinosti. b. Od ob čestva svetniko v. Rako imajo pravoverni kristiani občestvo alj zvezo med sebo ? Pravoverni kristiani imajo med sebo občestvo alj zvezo, kakor udje telesa. V čem obstoji občestvo alj zveza svetnikovi Občestvo alj zveza svetnikov obstoji v tem, da se vsi udje cčrkve duhovnih zakladov (šacov) vdeležvajo. Rteri so udje cerkve, ki imajo zvezo med sebo ? e cerkve, kteri imajo zvezo med sebo, so: 1. Verni na zemlji. 2. Svetniki v nebesih. 3. Duše mertvihj ki so v vicah. Rakošno zvezo imajo med sebo verni na ■zemlji ? Verni na zemlji imajo zvezo med sebo, da slehernega molitvain xasluženje dobrih del tudi drugim pomaga. §. 10. Od desetega člena včre. Rako se glasi deseti člen ver el Deseti člen vere se tako glasi: Odpuščanje grehov. 20 Kaj vas uči ti člen v er el Ti člen vere nas uči, da je Tfezus Kri¬ stus svoji cčrkvi oblast dal, grehe odpuščati. Kdo ima v pravi cerkvi oblast grehe odpuščati? V pravi cerkvi imajo škofje in mešniki oblast, grehe odpuščati. Kde se grehi odpuščajo? Grehi se odpuščajo v zakramentu svetega kersta in v zakramentu svete pokore. §. 11. Od ednajstega člena vere. Kako se glasi ednajsti člen vere ? Ednajsti člen včre se tako glasi: Vstajenje mesa. Kaj se razume pod vstajenjem mesa ? Pod vstajenjem mesa se razume, da bo Bog sodni dan mertve k živlenju obudil, in da bodo ludje s svojim mesom, to je, z ravno tistimi telesi, ki so jih v živlenji imeli, vstali. §. 12. Od dvanajstega člena vere. Kako se glasi dvanajsti člen vere ? Dvanajsti člen včre se tako glasi: Večno živlenje. Kaj verjemo in spoznamo z besedami dva■- najstega člena vere ? Z besedami dvanajstega člena vere spo¬ znamo in včrjemo večno, vedno zveličanje, 21 ktero bo želje svetnikov in izvoljenih popolnoma dopolnilo. Kaj pa terdimo z besedo Amen ? Z besedo Amen terdimo, da nad nauki zapopadenimi v apostolski v6ri ne dvomimo (ne cviblamo), marveč da vse za res imamo, kar je v nji zapopadenega. II. Poglavje. Od upanja. L RAZDELEK. Kaj daje kerščansko upanje. Kaj se pravi kerščansko upati ? Kerščansko upati se pravi: ter d no se zanesti (nadjati), da nam bo Bog dal, kar nam je o bij ubil. Kaj upamo od Boga ? Upamo od Boga večno živlenje, to je, večno zveličanje, in pripomočke, tisto- doseči. Zakaj upamo ? Upamo, ker je Bog vsemogočen, v spolnenju svojih obljub zvest, neskončno do¬ brotljiv in vsmilen, ki torej spolniti za- more in hoče, kar je obljubil. S čim se kerščansko upanje obujal Kerščansko upanje se obuja sosebno % molitvo. 23 II. RAZDELEK. Od molitve. §. 1. Od molitve sploh. j Kaj je molitva ? Molitva je povzdigovanje duha k Bogu. Zakaj molimo ? Molimo za to, da Boga, naj višjega Gos¬ poda, po dolžnosti častimo, da se mu za prejete dobrote zahvalimo, in da ga pro¬ simo za to, kar nam je v prihodno potreba. Zakaj še molimo ? Molimo tudi za odpuščanje grehov, in da v splošnih in posebnih, v lastnih in bližnjega potrebah od Boga pomoči isprosimo. Ali smo dolini moliti? Dolžni smo moliti; zakaj molitva je edna zmed naj imenilniših dolžnost naše vere. j Ede je vse zapopadeno, za kar moramo moliti ? Vse, za kar moramo moliti, je zapopadeno v Očenaši, to je, v Gospodovej molitvi. §♦ 2. Od Gospodove molitve posebej. Kdo nas je učil moliti ? Kristus, naš Gospod, nas je učil moliti. Kako nas je Kristus učil moliti ? 24 Krislus nas je učil moliti Očenaš, ki se mu tudi Gospodova molitva pravi. Kako se moli Oče naš ? Oče naš se tako moli: Oče naš, kteri si v nebesih. Po¬ svečeno bodi tvoje ime. Pridi k nam tvoje kr a 1 j es t v o. Z g o d i se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Daj nam danes naš vsakdanji kruh. In o d p u sti nam naše dolge, kakor tud mi odpuščamo svojim dolžnikom. In nas ne vpelji v skušnjavo. Temuč reši nas hudega (zlega). Amen. Iz česa obstoji Gospodova molitva ? Gospodova molitva obstoji iz predgovora in sedem prošenj. a. Od predgovora. Kako se glasi predgovor? Predgovor se tako glasi: Oče naš, kteri si v nebesih. V koga kličemo s temi besedami predgovora ? S temi besedami predgovora kličemo v Boga, kteri je naš oče. Zakaj pravimo Bogu „naš oče?“ Bogu pravimo naš o če, kčr je ljudi posvoji podobi^stvaril, in po očetovo za nje skerbi. Zakaj pravimo Bogu ,,oče c i“ Bogu pravimo oče, ker nas je vse 25 po svetem Duhi pri svetem kerstu storil svoje otroke, svoje dediče (erbe), in so-dediče (rav- noerbe) Jezusa Kristusa, in brate med sebo. Zakaj pravimo : Kteri si v nebesih ? Pravimo: kteri si v nebesih; ker Bog, dasiravno je povsod pričujoč, vendar posebno v nebesih prebiva, kčr se svojim izvoljenim od obličja do obličja kaže in vživati daja. b. Od trčh pervih prošenj Gospodove molitve. Etera je p er v a prošnjah Perva prošnja je: Posvečeno bodi tvoje ime. Zakaj prosimo naj poprej, da bi božje ime posvečeno bilo ? Prosimo naj poprej , da bi božje ime po¬ svečeno bilo, ker smo dolžni vselej in pred vsemi rečmi za to prositi, kar božjo čast tiče, in potli še le, kar je nam alj bližnjemu potreba. Kaj prosimo v pervi prošnji ocenaša ? V pervi prošnji očenaša prosimo: 1. Da naj bo Bog od vseh ljudi na zemlji spoznan ; in njegovo presveto ime povsod znano in češčeno. 2. Da naj se grešniki k Bogu spreobernejo, in se k pokori obudč. 3. Da naj se njegovemu imenu nikolj nečast — 26 ne dela, ne z krivoverstvom in nevero, ne z bogokletstvom in nekerščanskim živlenjem. K ter a je druga prošnja? Druga prošnja je: Pridi k nam tvoje kralj estvo. Eaj prosimo v dragi prošnji ? V drugi prošnji prosimo: 1. Da naj Bog svojo cerkvo in kraljestvo svoje gnade razširja in uterjuje, kraljestvo hu¬ diča in greha pa razdene. 2 Da naj vero, upanje in ljubezen v nas vlije in te čednosti v nas pomnoži. 3. Poslednie, da naj nam po tem živlenju nebesa dodeli. Eter a je tretja prošnjah Tretja prošnja je: Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako na zemlji. Eaj prosimo v tretji prošnji ? V iretji prošnji prosimo: 1. Da naj nam Bog gnado da, njpgovo sveto voljo u vseh okolščinah na zemlji tako na tenko in voljno dopolnovali, kakor jo angeli in svetniki v nebesih dopolnujejo. 2. Da naj Bog vse od nas odverne, kar je dopolnovanju njegove svete volje na poti. c. Od štirih poslednih prošenj Gos¬ podove molitve. Etera je četerta prošnjah Četerta prošnja je: Daj nam danes naš vsakdanji kruh. Kuj prosimo v četerti prošnji ? V četerti prošnji prosimo : 1. Da naj nam Dog’ vsega da, česar nam je potreba, da ohranimo svoje telesno in dušno živlenje. 2. Da naj Bog dragoto in lakoto, pa tudi greh, kteri večkrat take kazni prinese, do¬ brotljivo od nas odverne. liter a je peta prošnja? Peta prošnja je: Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svo¬ jim dolžnikom. Kaj prosimo v peti prošnji ? V peti prošnji prosimo, da naj nam Bog naše grehe odpusti, ravno tako, kakor mi iz serca odpustimo tistim, ki so nas razžalili. Ktera je šesta prošnja ? Šesta prošnja je: In ne vpelji nas v skušnjavo. Kaj prosimo v šesti prošnji ? "V šesli prošnji prosimo, da naj nam Bog oh časi skušnjave svoje pomoči ne odtegne in ne pripusti, da bi pod skušnjavo ohne- Od koga smo sosebno skušanih Skušani smo sosebno od sveta, od svo¬ jega mesa, to je, od svojega hudega nagnen- ja in poželenja, in od hudiča. Ali so tudi pobožni in pravični od Boga skušani? 28 Tudi pobožni in pravični so od Boga sku- šani, kadar Bog njih čednost skuša : 1. z boleznijo; 2. s siromaštvom in dru¬ gimi nadlogami. Eter a je sedma prošnjah Sedma prošnja je: Temuč reši nas hudega. Kaj prosimo v sedmi prošnji? V sedmi prošnji prosimo: 1. Da naj nas Bog sosebno reši hudega na duši, kar je greh, in nas obvaruje večnih in časnih kazni greha. 1. Da naj nas Bog reši tudi časnih zlegov (nadlog), če niso k našemu zveličanju. 3. Da naj nam Bog gnado dodeli, vse nadloge in težave, ki nam jih pošle, poter- pljivo in stanovitno prenesti. Kaj pomeni beseda ,,AmenV‘ Amen hebrejska (zidovska) beseda po¬ meni: zgodi se! ali pa: zgodilo se bode. §. 3. Od angelskega češčenja. Ktero molilno katolški kristiani reci del oče- našu dostavljajo? Katolški kristiani dostavljajo veči del oče- našu angelsko češčenje. Kaj je angelsko češčenje ? Angelsko češčenje je molitva, s ktero sveto Devico Mario, mater božjo, pred vsemi 29 angeli in svetniki posebno častimo in na pomoč kličemo. Kako se moli angelsko čescenje? Angelsko čescenje se tako moli: češčena si Maria, gnade polna, Gospod je g tebo. Z e gnan a (blagoslovljena) si med že¬ nami, in žegnan (blagoslovljen) je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Maria, mati božja! prosi za nas grešnike zdaj in o naši smertni uri. Amen. Zakaj pravimo: Sveta Maria, mati božja ? Pravimo: Sveta Maria, mati božja; ker je sveta Devica Maria rodila Jezusa Kristusa, kteri je pravi Bog. Kdaj katolika cerkva mater božjo posebno počasti z angelskim čescenjem ? Katolška cčrkva počasti mater božjo z an¬ gelskim češčenjem posebno, kedar zjutraj, opoldne in zvečer k molitvi zvoni. Česa se je pri tem zvonenju sosebno treba spomniti? Pri tem zvonenju se je sosebno včlove- čenja Sina božjega hvaležno in pobožno treba- spomniti. III. Poglavje. Od ljubezni. I. RAZDELEK Kaj da je kerščanska ljubezen. Kaj se pravi keršcansko ljubiti ? Kerščansko ljubiti se pravi, Boga naj vek- šo dobroto zavolj njega samega, in bližnega zavolj Boga ljubiti, zavolj Boga vse voljno storiti, kar nam je zapovedal. Za kaj moramo Boga še ljubiti ? Boga moramo ljubiti tudi za to, ker je nam neskončno dobrotljiv. Kako moramo Boga ljubiti ? Boga moramo ljubiti čez vse, iz celega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči. Kaj se pravi: Boga čez vse ljubiti ? Boga čez vse ljubiti se pravi: Boga bolj ljubiti kakor vse stvari, in ga raj imeti (bolj čislati) kakor vse, kar nam zamore prijetno in dopadjivo biti. 31 Kdo se razume z besedo' blizni ? Z besedo bližni se razume vsak človek, prijatel in sovražnik. Kaj se pravi bližnega ljubiti ? Bližnega ljubiti se pravi: bližnemu dobro hoteti, mu to storiti, kar mu je prijetno iu k pridu; in vse opustiti, kar mu je neprijetno in škodljivo. Je kerščanska ljubezen potrebna ? Kerščanska ljubezen je tako potrebna, da Človek, ki se svoje pameti zave, brez ljubezni ne more večnega živlenja doseči. Kako se pokaže ljubezen do Boga in do bližnega ? Ljubezen do Boga in do bližnega se pokaže, če spolnujemo deset zapoved božjih. II. RAZDELEK. Od deset božjih zapoved sploh. Ktere so desetere zapovedi božje ? Po poglavitnem zapopadku so desetere za¬ povedi božje tele: 1. Ver vaj v enega samega Boga. 2. Ne imenuj po nepridnem božjega imena. 3. Posvečuj praznik. 4. Spoštuj očeta in mater, da boš dolgo živel, in da ti bo dobro na zemlji. 5. Ne ubijaj. 6. Ne prešestvaj. 7. Ne kradi. 8. Ne pričaj po krivem zoper svojega bližnega. 9. Ne želi svojega bližnega žene. 10. Ne želi svojega bližnega blaga. Komu je Bog dal deset božjih zapovedi Bog je dal deset božjih zapoved Mojzesu na gori Sinaj za izraelsko ljudstvo, ko je bilo po izhodu iz Egipta v puščavi. Je mogoče, deset božjih zapoved spol- novati ? Deset božjih zapoved spolnovati je mogoče, ker Bog vsakomu k temu potrebno gnado da. Kaj zapopadejo v sebi desetere zapovedi božje? Perve tri zapovedi božje zapopadejo dolž¬ nosti do Boga, drugih sedem pa dolžnosti do bližnjega. Ede se najde zapopadek deset zapoved božjih ob kratkem ? Zapopadek deset zapoved božjih se najde ob kratkem v dveh zapovedih ljubezni. Ktera je perva zapoved ljubeznih Perva zapoved ljubezni je: Ljubi Gospoda svojega Boga iz celega svojega serca, iz vse svoje duše, iz vse svoje pameti in iz vse svoje moči. Ktera je druga zapoved ljubezni? Druga zapoved ljubezni je : Ljubi svojega bližnega, kakor samega sebe. 33 Kako razlaga Kristus zapoved ljubezni do bliznega ? Kristus razlaga zapoved ljubezni do bliž¬ njega s temi besedami: Vse, karkoli ho¬ čete, da bi vam ljudje storili, tudi vi njim storite. V t6m je postava in preroki. Kaj se mora pri vsakej zapovedi pomniti? Pomniti se mora, da je v vsaki zapovedi nekaj zapovedanega, nekaj pa prepovedanega. III. R A Z D E L E K. Od deset božjih zapoved posebej. §. 1. Od pervih treh zapoved, ktere zapopadajo dolžnosti do Boga. Kaj je v pervej zapovedi zapovedanega? V pervej zapovedi je zapovedano, v enega Boga verovati, ga moliti, v njega upati, njega lj ubiti. Kaj je v pervej zapovedi prepovedanega ? V pervej zapovedi je prepovedano: Ne¬ vera, malikovanje, krivo verstvo, ve¬ deževanje, prazna v 6 r a, vraže (coper- nija); prepovedano je, sovražiti Boga, obu. pati, ne z aupati, ali pa pr ederz no zau¬ pati v božj o milost. Ali ni zoper pervo zapoved, angele in svet¬ nike častiti in na pomoč klicati? Kerš canski nauk. 3 34 Ni zoper pervo zapoved, marveč dobro in koristno je, angele in svetnike častiti in na pomoč klicati. Zakaj kličejo katolski kristiani angele na pomoč ? Katolški kristiani kličejo angele na pomoč, kčr so ljudem za varhe dani; ker ljudi ljubijo, za njih zveličanje skerbe, in za nje prosijo; kčr vedno Boga gledajo in mu tudi molitvo ljudi darujejo. Zakaj kličejo katolški kristiani tudi svet¬ nike na pomoč? Katolški kristiani kličejo tudi svetnike na pomoč, ne kakor da bi iz lastne moči poma¬ gati mogli, ampak zato, ker so prijatli božji, in tudi za ljudi pri Bogu prosijo. Ali je zoper pervo zapoved, podobe imeti in častiti? Podobe imeti in častiti ni zoper pervo zapoved božjo; zakaj ta le prepoveduje podobe delati zato, da bi jih molili. Zakaj katolški kristiani podobe časte? Katolški kristiani časte podobe, ker nam kaj častitljivega, postavim: božjo peršono, alj mater božjo, alj angela, alj kakega svetnika pred oči stavijo. Češčenje ni namenjeno po¬ dobi, ampak tčmu, kogar podoba pomeni. Kaj je v drugej zapovedi prepovedanega ? V drugej zapovedi je prepovedano, bož¬ jemu imenu nečast delati. 35 Kako se božjemu imenu necast dela ? Božjemu imenu se necast dela: 1. Z vsakim grehom. 2. Posebno z bogoklestvom (preklino- vanjem); kedar se od prave v6re in od svetni¬ kov zaničljivo govori. 3. Kedar kdo brez potrebe ali celo po krivem priseže. 4. Kedar se Bogu storjena obluba prelomi. 5. Kedar se božje ime brez otrebe in brez časti izreče. G. Kedar kdo božjo besedo ali pači ali pa napčno (na zlo) obrača. Kaj je v drugej zapovedi zapovedanega ? V drugej zapovedi je zapovedano, božje ime posvečevati in s častjo izrekovati. Kako se božje ime posvečuje ? Božje ime se posvečuje: 1. Ako Boga naravnost pred vsim svetom spoznamo. 2. Ako Boga v dušnih in telesnih potrebah na pomoč kličemo. 3. Ako s pravično prisego Boga na pričo pokličemo, kako reč verjetno storiti. 4. Ako Bogu storjene obljube zvesto spolnimo. 5. Ako božjo besedo pridno in spobožnostjo poslušamo. 6. Ako vse, kar počnemo, k časti in slavi * 86 božjega imena storimo in Bogu darujemo (izročamo). Kaj je v tretjej zapovedi zapovedanega ? V tretjej zapovedi je zapovedano v nedeljo, ktera je že od. apostolskih časov k spominu* Kristusovega vstajenja v naš praznik odločena, od dela prenehati in počivati, in po¬ božne dela opravljati. Kaj je v tretjej zapovedi prepovedanega? V tretjej zapovedi je prepovedano: 1. Vse hlapčevsko delo brez potrebe in brez pravega dovoljenja. 2. Vse druge opravila, ktere temu dnevu ali nečast delajo ali pa njegovo posvečevanje odvračajo ali zaderžujejo, §.2. Od sedem poslednih zapoved, ktero imajo v sebi dolžnosti do bliž- nega. Kaj je v četertej zapovedi zapovedanega? V četertej zapovedi je posebno zapovedano, da naj otroci svoje stariše ljubijo, spoštu¬ jejo in jim strežejo; da naj jim bodo o vsem, kar ni zoper božjo zapoved, pokorni, naj jim v dušnih in telesnih potrebah poma¬ gajo in za nje molijo. Kaj je v četertej zapovedi prepovedanega? V četerte j zapovedi j prepovedano, svojim starišem nepokornim biti, jih s o vraž i ti, 37 zaničevati, zasramovati, z m er j ati ali preklinjati, jih v potrebah zapustiti ali jim škodvati. Kaj je obljubljeno otrokom, kteri (koji) to zapoved spolnijo? Otrokom, koji to zapoved spolnijo, je dolgo živlenje in sreča obljubljena. Česa se je otrokom bati, kteri te zapovedi ne spolnijo? Otrokom, kteri te zapovedi ne spolnijo, se je bati prav hudih časnih in večnih kaz ni. Ali četerta zapoved samo otroke in sta- rise zadeva ? Četerta zapoved ne zadeva samo otrok in pa starišev, temoč tudi vse podložne in vse njihove duhovske in deželskegosposke (vlade), kakor tudi učitelj e in vse tiste ljudi, ki so zavolj svoje starosti in ve ljave časti vredni. Ktere dolžnosti imajo podložnih Podložni so dolžni proti svojim vekšim in predpostavljenim, naj si bodo dobri alj hudi, se tako zaderžati, kakor otroci proti svojim starišem. Veči del vse, kar je otrokom do njih starišev zapovedano in prepovedano, je tudi podložnim do njih vekših zapovedano in prepovedano. Kaj je v petej zapovedi prepovedanega? V petej zapovedi je prepovedano umoriti 38 alj pa poškodvati koga drugega alj pa sa¬ mega sebe. Kaj še več je v petej zapovedi prepove¬ danega ? V petej zapovedi je tudi prepovedano : j e- za, sovražtvo, pohujšanje in vsako raz- žaljenje bližnega. Kaj je v petej zapovedi zapovedanega? V petej zapovedi je zapovedano: 1. Mir in edinost (slogo) imeti z vsa¬ kim, tudi s tistimi, ki so nas razžalili. 2. Vsakomu dobre zglede davati. 3. Bližnemu dušne in telesne dobrote skazovati. Kaj je v šeste j zapovedi prepovedanega? V šestej zapovedi je prepovedano vse ne¬ čisto djanje, nečisto obnaša nje in nečiste besede, radovoljno dopadenje in privoljenje pri nečistih mislih in željah; iri vse, kar v nečistost n a- peljuj e. Kaj pa napeljuje v nečistost? V nečistost napeljuje: Nečimerna in nesramna noša (obleka), lenoba, ne¬ zmernost v jedi in pijači, pr e p rij azno peča nje (pajdaštvo) s peršonami druge¬ ga spola, radoglednost (zijavnost) oči in branje nečistih knig alj pisov. 39 Kaj je v šestej zapovedi zapovedanega? V šestej zapovedi je zapovedano sena duši in na telesu cisto zaderžati, in scer clo v mislih, besedah in v obna¬ šanju; tudi je zapovedano, se vsi h greš¬ nih priložnosti skerbno ogibati. Kaj je v sedmej zapovedi prepovedanega? V sedmej zapovedi je prepovedano: Tat¬ vina, go lj fij a pri meri in vagi (teht- nici), prideržanje ptujega (ludskega) blaga in zasluženega plačila, oderti- ja pri posojevanju, in vse poškodo¬ vanje bližnega na njegovem premo¬ ženju in na njegovih pravicah. Kaj je v sedmej zapovedi zapovedanega ? V sedmej zapovedi je zapovedano, vsake¬ mu svoje pustiti, dati in opraviti, ukradeno blago poverniti in storjeno škodo popraviti. Kaj je v osmej zapovedi zapovedanega ? \ osmej zapovedi je prepovedano: kriva prič ha, kriva tožba, vse laži, tudi laži iz šale (norčije) in v sili, obrekovanje, opravljanje,krivo natolcovanje (sum); prederzna sodba, podpihovanje. Kaj je v osmej zapovedi prepovedanega? V osmej zapovedi je zapovedano: resni- c a (istina}, odkritoserčnost vgovoru in v djanju, poganjanje za dobro ime 40 bližnega, preklic obrekovanja in o p r a v 1 j a nj a, Kaj prepovedujete dve posledne zapovedi? Dve posledne zapovedi prepovedujete vse poželenje tega, kar je drugih. Kaj je v dveh poslednih zapovedih zapo¬ vedanega ? V dveh poslednih zapovedih je zapoveda¬ no: čistost serca, krotenje hudega poželenja, in posebno ne nobenih želj do tega imeti, kar-ni naše. Zakaj je Bog tudi naše poželenje in hotenje postavi podvergel? Bog je tudi naše poželenje in hotenje postavi podvergel, da bi nam pokazal: 1. Da je Gospod naših sere 2. Da mu ni nic skritega od vsega tega, kar se v našem sercu godi. 3. Da je njegova postava veliko boljša, kakor vse človeške postave, ktere nam le vu- najne dela zapovedati zamorejo, ne pa tudi naših notrajnih misli. 4. Da, greh zatreti, je treba, ga preč pri njegovem viru (Izviri), ki je hudo po¬ želenje , zadušiti. Kaj se učimo iz dveh poslednih zapoved? Iz dveh poslednih zapoved se učimo, da kristianu ni zadosti, zapovedane dolžnosti le zvunajno spolnovati, ampak da mora tudi znotraj voljo imeti, to je, iz celega serca pri- 41 pravljen biti, vse storiti, kar je zapovedano, in vse opustiti, kar je prepovedano. Kaj je Bog tistim obljubil, kteri (koji) njegove zapovedi spolnujejo ? Bog je tistim, koji njegove zapovedi spol¬ nujejo, večno živlenje in tudi na tem svetu mnogo srečo in žegen (blagoslov) obljubil. IV. RAZDELEK. Od cerkvenih zapoved sploh. Ali smo dolžni, cerkvene zapovedi spol- novati? Dolžni smo, cerkvene zapovedi spolnovati: 1. Ker nam četerta božja zapoved dolž¬ nost nalaga, duhovsko in deželsko vlado (gos¬ posko) ubogati, 2: Ker je Kristus, naš božji postavoda- javec v evangelju naravnost zapovedal, cerkvo slušati. Ktere cerkvene zapovedi so , ki nam jih je posebno treba vedeti in spolnovati? Cerkvene zapovedi, ki nam jih je posebno treba vedeti in spolnovati, so petčre: 1. Posvečuj zapovedane praznike. 2. Bodi ob nedeljah in zapoveda¬ nih praznikih s spodobno pobožnost¬ jo pri s ve t e j maši. 42 3. Posti se zapovedane postne dni, namreč štirdes et denski post, kvater- ne in druge zapovedane postne dni; zderžujse tudi ob petkih in sabotah mesnih jedi. 4. Spovej se svojih grehov postav¬ ljenemu spo ve dniku k m a nj s emu vs aj enkrat v letu, in o velikonočnem (vu¬ zeniške m) času prejmi s veto resno telo. 5. Ne o bh aja j ž eni t b e (sv at o v š 6 i ne) o prepovedanih časih. V. RAZDELEK. Od cerkvenih zapoved posebej. §. 1. Od pervih dveh cerkvenih Kako se glasi perva cerkvena zapoved? Perva cerkveua zapoved se tako glasi: Posvečuj zapovedane pr a z ni k e (svetke). Kaj zapoveduje cerkva v pervej zapovedi ? Cerkva zapoveduje v pervej zapovedi, praznike ravno tako praznovati alj posvečevati, kakor nedelje , torej tudi o praznikih (svetkih) počivati, ne delati, marveč p o b ožne dela opravljati. Kaj prepoveduje cerkva v pervej zapovedih Cšrkva prepoveduje v pervej zapovedi vse tisto, kar je v nedeljo prepovedano; namre: 43 1. Vse hlapčevske dela brez potrebe in pravega dovoljenja, ktere dela so, kakor v nedeljo, celi den prepovedane. 2. Take opravila in veselice, ktere temu dnevu ali nečast delajo ali njegovo po¬ svečevanje zavčrajo. Kako se glasi druga cerkvena zapovedi Druga cerkvena zapoved se tako glasi: Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih s spodobno pobožnostjo pri svetej maši. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi zapo¬ vedanega ? V drugi cerkveni zapovedi je zapovedano, ob nedeljah in zapovedanih praznikih pri celej svetej mesi s pobožnostjo biti. Kaj moramo storiti, da nedelje in praznike po namenu cerkve posvečujemo ? Da nadelje in praznike po namenu cerkve posvečujemo, moramo ne le pri svetej mesi biti, ampak tudi pridgo pazno (zamerklivo) poslu, sati, zakramenta svete pokore in presvetega rešnjega telesa prejemati, duhovne knige brati, pri popoldenskej službi biti in druge dobre dela opravljati. Kaj je v drugi cerkveni zapovedi prepoveda¬ nega ? V drugi cerkveni zapovedi je sosebno pre¬ povedana lenoba v službi božji ob ne¬ deljah in praznikih, kakor je na priinčr: 44 1. Če kdo ni pri celej svetej mesi, alj ne s pobožnostjo, ali pa če je pri pridgi malokdaj. 2. Če se čas zapovedane službe božje po¬ trati z jedjo, pijačo, igro in drugim razvese- lovanjem, ktero od božje službe odvrača. 1. Od svete meše. a, Kaj da je sfeta meša in kaj da se pri njej godi. Kaj je sveta mešat Sveta meša je nekervava daritva novega zakona (zaveta), vedni spomin kervave da¬ ritve , ktero je Jezus Kristus na križu opravil. Kdo je sveto meso postavili Jezus Kristus je pri zadnej večerji sveto meso postavil. Kako je Jezus Kristus sveto meso po¬ stavili 1. Jezus Kristus je vzel kruh in kelih (čašo) z vinom. 2. Je oboje požegnal (bla¬ goslovil) in rekel nad kruhom: To (ovo) je moje telo; in nad kelihom: To (ovo) j e kelih moje ker vi. 3. Je dal oboje priču¬ jočim apostolom zavžiti. 4. Je zapovedaj: T o storite k mojemu spomenu. Kdo opravlja daritvo svete meše ? Pri svetej meši se nevidno Jezus 45 Kristus sam daruje za nas svojemu nebeš¬ kemu očetu; vidno pa mešnik to daritve opravlja. Zakaj opravlja mešnik daritvo svete me še? Mešnik opravlja daritvo svete meše: 1. Spoznati naj vekše gospodstvo božje, naj večo oblast, ktero ima čez vse stvari. 2. Boga zahvaliti za vse njegove dobrote, 3. Zadobiti od Boga odpuščenje grehov, 4. Sprositi od Boga vse tiste gnade, kte- rih potrebujemo. Komu se daritva svete meše daruješ Daritva svete meše se daruje in se sme darovati le samemu Bogu. Za koga daruje mešnik daritvo svete meše ? Mešnik daruje daritvo svete meše za žive in m er tv e. b. Kako da se mora pri svetej mešf biti Kako moramo biti pri svetej meši ? Pri celej svetej mesi moramo biti, nobene¬ ga njenih imenitniših delov ne smemo po ne¬ marnem zamuditi; ni pa zadosti, da smo le pričujoči, kedar se bere, ampak moramo tudi 1. pazno, 2. spodobno, in 3. pobožno pri njej biti. Kteri so naj imenitniki deli svete mešeni 46 Naj imenitniši deli svete meše so: evan- gelj, darovanje, povzdigovanje, ob¬ hajilo. Kaj se mora pri evangelju storiti ? Pri evangelju se moramo spomniti, da je dolžnost, evangelske nauke poznati, jih pred vsim svetom lerditi, se za nje ponašati in po njih živeti. Kaj se mora pri darovanju storiti ? Pri darovanju moramo svojo misel z meš- nikovo mislijo skleniti in se Bogu darovati. Kaj se mora pri povzdigovanju storiti ? Pri povzdigovanju moramo Jezusa Kri¬ stusa pod podobami kruha in vina moliti, in spoznati se na persi terkaje, da so naši grehi Jezusove smerti krivi. Moramo svoje grehe obžalovati in vero, upanje in ljubezen obuditi. Kaj se mora pri obhajilu storiti ? Pri mešnikovem obhajilu, ako k obhajilu ne gremo, moramo to v duhu storiti, to je, moramo želje imeti, telo Jezusa Kristusa vredno prejeti. 2. Od pridig. Kaj še gre k službi božji'1 Pridiga, poslušanje božje besede, gre tu¬ di k službi božji. Zakaj moramo pridige poslušati ? Pridige moramo poslušati: 47 1. K6r se v pridigah božja beseda ozna- nuje in razlaga. 2. Ker prav malo kristianov resnice sve¬ te vere razločno in do čistega ve; ker jih ve¬ liko v mladosti ne posluša zadosti dolgo in za¬ dosti paano kerščanskega nauka, v kterem se verske in djanske resnice do čistega raz¬ kladajo. Kaj mora storiti, kdor iz pridig dušen prid alj dobiček imeti hoče ? Kdor iz pridig dušen prid imeti hoče, mo¬ ra 1. brez raztresenja in z velikim pazom (za- merklivostjo) poslušati. 2. Kar je rečenega mora na se obračati, ne na druge. 3. Poslednič mora resno voljo imeti in si prizadevati, da nauke pridgarja spolnuje. §.2. Od trčh posle dni h cerkvenih zapoved. Kako se glasi tretja cerkvena zapovedi Tretja cerkvena zapoyed se tako glasi: Posti se zapovedane postne dni, na¬ mreč štirdesetdenski post, kvaterne indrugezapovedanepostnedni;zder- žuj setudi opetkih iz sabotah mesnih jedi. Kaj zapoveduje tretja cerkvena zapoved ? Tretja cerkvena zapoved zapoveduje, se zderžati o petkih in sabotah mesnih jedi, druge (ostale) zapovedane postne dni pa tudi vsih 48 mlečnih in jajčnih jedi, ako jih ne pripusti vživati sploh veljavna navada, kakoršna je pri nas in po “ nemških deželah. Kaj se mora še storiti, da se tretja cerk¬ vena zapoved popolnoma dopolnil Da seftretja cerkvena zapoved popolnoma dopolni, si mora človek o zapovedanih postnih dneh tudi kaj pritergati, kar se zgodi, če se taki den le enkrat do sitega naje. Kako se glasi četerta cerkvena zapoved ? četerta cerkvena zapoved se tako glasi: Spovej' se svojih grehov postavlje¬ nemu spovedniku k manjšemu vsaj (harem) enkrat v letu, in o velikonoč¬ nem času pr 6 j mi sveto resno telo. Kaj zapoveduje četerta cerkvena zapovedi četerta cerkvena zapoved zapovčduje spo¬ ved vsa ko leto naj manj enkrat, in tudi sveto ob¬ hajilo o \elikonočnem (tuzemskem) času. Kako se glasi peta cerkvena zapoved ? Peta cerkvena zapoved se tako glasi: Ne obhajaj ženitbeo prepovedanih časih. Kaj prepoveduje peta cerkvena zapovedi Peta cerkvena zapoved prepoveduje, od perve adventne nedelje do praznika (svetka) svetih trčh kraljev alj Kristusovega razglašenja in od pepelnične srede do perve nedelje po veliki noči (do bele nedelje) ženitbo obhajati. IV. Poglavje. Od snetih zakramentov. I. RAZDELEK. Od svetih zakramentov sploh. Kaj je zakrament? Zakrament je vidno znam nje ne¬ vidne gnade, od Kristusa Gospoda k našemu posvečenju postavljeno. Kako nas sveti zakramenti posvečujejo? Sveti zakramenti nas posvečujejo, k6r nam eni z novega alj navadno posvečujpčo gnado in opravičenje dodele, eni pa to gnado v nas pomnožijo. Po kterih zakramentih se nam navadno po¬ svečujoča gnada in opravičenje podeli? Posvečujoča gnada in opravičenje se nam navadno podeli po zakramentih kersta in pokore. Kerščanski nauk. 4 50 Od koga imajo zakramenti svojo moč? Zakramenti imajo svojo moč od svojega začetnika Jezusa Kristusa. Koliko je zakramentov, in kteri so? Sedem zakramentov je, in so le ti (ovi): 1. Sveti kerst. 2. Sveta birma. 3. Sveto resno telo. 4. Sveta pokora. 5. Sveto posledno olje. 6. Sveto mešnikovo posvečenje. 7. Sveti zakon. II. RAZDELEK Od svetih zakramentov posebej. §. 1. Od zakramenta sv. kersta. Kaj je sveti kerst? Sveti kerst je pervi in naj potrebniši zakrament, v kterem je človek z vodo in božjo besedo od izvirnega ([poer- banega) greha in od vseh drugih stor¬ jenih grehov, če jih je kaj pred kerstom storil, očiščen, in v Kristusu kakor nova stvar prerojen in posvečen. — 51 — Zakaj se veli svetemu kerstu pervi zakra¬ ment? Svetemu kerstu se veli pervi zakrament, ker mora človek popred kerščen biti, preden kak drugi zakrament prejeti zamore. Zakaj se sveti kerst imenuje naj potrebniši zakrament? Sveti kerst se imenuje naj potrebniši za¬ krament, ker ne more nihče, tudi noben otrok ne, brez kersta zveličan biti. Kaj dodeli zakrament svetega kersta? Zakrament svetega kersta dodeli: 1. Odpuščenje izvirnega greha, in dru¬ gih pred kerstom storjenih grehov; tudi vseh večnih in časnih kazni. 2. Pri njem zadobi naša duša gnado bo¬ žjo, po kterej smo opravičeni, otroci božji in dediči (erbi} večnega zveličanja. 3. Tisti, kteri sveti kerst prčjmejo, grejo v cerkvo božjo in postanejo njeni udi. 4. Duši se vtisne neizbrisljivo znamnje; torej se tudi sveti kerst ne more več ko enkra £enpot) veljavno in brez smertnega greha prejeti. Iido sme kerstiti? V sili smčvsak kerstiti; zvun sile pa imajo le škofi in fajmoštri pravico kerstiti; z njih pripuščenjem pa smejo tudi drugi m e sni ki in diakoni kerstiti. Kaj mora storiti, kdor keršcuje? Kdor keršcuje, mora: 1. Misel imeti, tako kerstiti, kakor je Jezus Kristus zapovedal. 2. Mora človeka, kterega kerščuje, s pra¬ vo (naturno) vodo obliti. 3. Mora med oblivanjem te (ove) besede izreči: Jaz te kerstim v imenu Očeta in Sina in svetega Duha. Čemu so ker sini botri? Botri in botre (goteji in gotice, kumi in kume) so dolžni tiste, ktere so pri svetem kerstu deržali, ako jim stariši vmerjejo ali pa svojo dolžnost zanemarijo, v kerščanskej včri dobro podučiti. §. 2. Od zakramenta svete birme. Kaj je sveta birma? Sveta birma je zakrament, v kte- rem je kerščen človek s sveto križmo in božjo besedo od svetega Duha v gnadi p o terj en, da svojo vero sta¬ novitno spozna in po njej živi. Kaj dodeli sveta birma? Sveta birma pomnoži posvečujočo gnado božjo in da posebno gnado, da kerščen človek svojo vero stanovitno spozna in terdi, in po 53 njej živi. Vtisne tudi duši neizbrisljivo znamnje; zatorej človek ne sme več ko enkrat birman biti. Kakošen mora biti, kdor sveto birmo vredno prejeti hoče? Da kdo sveto birmo vredno prčjme, mora biti v gnadi božji; odraščeni pa morajo še verh tega v včri in posebno v tem, kar ti zakrament zadene, dobro polučeni biti, mo¬ rajo se tudi z molitvijo in z drugimi dobrimi deli k temu pripravljati. Ali se tudi k birmi botri jemljejo? Tudi k birmi se botri jemljejo. §, 3. Od zakramenta presvetega resnega telesa. Kaj je zakrament svetega resnega telesa ? Zakr ament svetega resnega te¬ lesa je naj svetejši zakrament; je pravo telo in prava kerv našega Go¬ spoda Jezusa Kristusa pod podobo kruha in vina. Kako je telo in kerv Jezusa Kristusa v pre¬ svetem, resnem telesu pričujoče? 1. Pod podobo kruha je živo telo Je¬ zusa Kristusa pričujoče, torej je tudi njegova kerv in njegova duša pričujoča. 2. Pod po¬ dobo vina ni le kerv, nego (temoč) tudi telo Jezusa Kristusa: pod vsako podobo, tudi — 54 — v naj manjšej drobtinci alj kapljici je celi Kri¬ stus pričujoč kakor Bog in človek. Kaj sledi iz tega? Jz tega sledi: 1. Da moramo Jezusa Kristusa v presve¬ tem resnem telesu moliti. 2. Da listi, koji (kteri) zakrament altarja tudi le pod eno podobo, alj tudi le jeden košček svete hostie zavžije, celega Kristusa prejme, to je, ne le njegovo telo, nego tudi njegovo kerv. 3. Da Jezus Kristus tako dolgo, dokler podobe niso povžite, pod njimi zmirom pri¬ čujoč ostane. Edaj in zakaj je Jezus Eristus sveto resno telo postavil? Jezus Kristus je sveto resno telo pri zadnej večerji postavil, ko je s svojimi učenci velikonočno jagne jedel: 1. V spomin svojega terplenja in svoje smerti. 2. Da daja dušam vernih kristianov hra¬ no za večno živlenje. Ali smo dolini, zakrament svetega resnega telesa prejemati? Dolžni smo zakrament svetega resnega telesa prejemati, kčr gaje Jezus Kristus pre- 55 jemati terdo zapcrvedal in ga zato postavil, da nam v njem hrano za večno živlenje daja. Kdaj smo dolžni, sveto resno telo prejeti? Po četertej cerkvenej zapovedi smo dolžni pod smertnim grehom vsaj enkrat v letu, in scer o velikonočnem času sveto resno telo prejeti. Je treba tudi ob drugih časih ti sveti za¬ krament prejeti? Treba je prejeti ti sveti zakrament tudi v smertnej nevarnosti, ker je popotnica v večno zveličanje; cerkva tudi želi, da bi ga verni večkrat v letu prejeli, ker je duhovna jed in živež duše. a. Od priprave k vrednemu vžitju tega zakramenta. i < Kaj mora storiti (jčini ti ), kdor hoče zakra¬ ment svetega resnega telesa vredno prejeti? Kdor hoče zakrament svetega resnega te¬ lesa vredno prejeti, se mora k temu prav in skerbno pripraviti. Kolikošna je priprava, ktera je potrebna k vrednemu vžitju tega zakramenta? 56 Priprava, ktera je potrebna k vrednemu vžitju svetega resnega telesa, je dvojna; ena zadeva (^dotiče) dušo, ena pa telo. V čem obstoji priprava na duši? Priprava na duši obstoji v čistosti vesti in v pobožnosti serca. Kaj se veli, čisto vest imeti? Čisto vest imeti se veli, vsaj brez smerl- nega greha biti, to je, biti v posvečujoči gnadi božji. V čem, obstoji pobožnost serca? Pobožnost serca obstoji v tem: 1. Da obudimo vero, upanje in ljubezen. 2. Da molimo in počastimo presveto res¬ no telo. * 3. Da se hvaležno spomnimo smerli Jezu¬ sa Kristusa, kteremu v spomin je ti zakra¬ ment postavljen, in nam zapovedano, da ga vživamo. 4. Da se vadimo v pohlevnosti in drugih jterščanskih čednostih, posebno pa v ljubezni do bližnega. Kako se mora kristian na telesi pripraviti, sveto resno telo vredno prejeti? Sveto resno telo vredno prejeli, mora kristian, ako ni nevarno bolen: 1. Od dvanajste ure pretekle noči tešč biti. 57 2. Mora spodobno oblečen biti in z vso mogočo častjo k mizi Gospodovi pristopiti. b. Od tega, kar je treba storiti pri vžitju presvetega resnega telesa. Kaj je storiti, kedar se pred obhajilom kon- fiteor alj očitna spoved moli? Kadar se pred obhajilom konfiteor, to je očitna spoved moli, moramo še enkrat gre- vengo (kes) in žalost nad svojimi grehi obuditi. Kaj je storiti, kedar mesnih ljudem sveto hostio pokažejo? Kedar mešnik ljudem sveto hoslio poka¬ žejo, jo moramo ponižno moliti, se na persi terkati in reči: Gospod! nes,em vreden, da greš pod mojo streho, ampak reci le besedo in ozdravljena bo moja duša. Kaj je storiti pri prejemanju svete hostie? Pri prejemanju svete hostie se usta spo¬ dobno odpro, jezik se na spodno ustnico (žna- bel) položi, bel pert, ako je pripravljen, se pred se vzame, in tičas se prejme in zavžije sveta hostia; pa se ne sme ne žvekati (žve¬ čiti) ne dolgo v ustih imeti. 58 c. Od tega, kar je po svetem obhajilu storiti. Kaj ja po svetem obhajilu storiti? Po svetem obhajilu moramo: 1. Jezusa Kristusa zahvaliti za neskončno gnado, ktero nam je skazal, da se je punižal k nam priti. 2. Ga v ponižnosti moliti. 3. Se njemu darovati. 4. Ga prositi, da naj s svojo gnado ved¬ no pri nas ostane. 5. Vero, upanje in ljubezen obuditi, in vse storjene dobre sklepe (naprejvzetja) ponoviti. 6. Mu vse svoje dušne in telesne potrebe in težave potožiti. §. 4. Od zakramenta svete pokore. Od tega, kar je od tega zakramenta sosebno vedeti treba. Kaj je zakrament svete pokore? Zakrament svete pokore je zakra¬ ment, v kterem za to postavljen mešnik na božjem mestu grešniku po kersti sto¬ rjene grehe odpusti, ako se jih zgreva- no in do čistega spove, in tudi resno voljo ima, se poboljšati in pravo pokoro delati. 59 Je zakrament svete pokore vsem potreben? Ti (ovi) zakrament je vsem potreben, kteri (koji) so po svetem kerstu smertno grešili. Kaj zadobimo v zakramentu svete pokore? V zakramentu svete pokore zadobimo: 1. odpuščenje grehov, 2. odpuščenje večnih kazni, 3. gnado božjo, 4. mir vesti. Kaj se veli pravo pokoro delati? Pravo pokoro delati se veli, se k Bogu vernuti, od kterega smo se z grehom odver- nuli, svoje grehe studiti, se jih resnično ke¬ sati, se jih spovedali in za nje zadostiti (za¬ dosti storiti). Kaj je k zakramentu pokore potrebno? K zakramentu pokore je ovih pet reč potrebnih: 1. Izpraševanje vesti, 2. gre- venga, 3. terden sklep ali naprejvzetje, 4. spoved, 5. zadostilo alj naložena pokora. a. Od izpraševanja vesti. Kaj se veli vest izpraševali? Vest izpraševati se veli pomisliti, kaj da 60 smo grešili od zadne spovedi, alj ga od tistega časa, kar smo začeli greh spoznavati. Kaj se mora pri izpraševanju vesti naj poprej storiti? Pri izpraševanju vesti se mora naj poprej sveti Duh na pomoč poklicati, da naj nas raz- sveti in nam da spoznati, kaj in v čem smo grešili. Kaj je po tem storiti? Po tem je treba pomisliti: Sploh: Ali nesmo grešili z mislimi, z željami, z besedami, alj pa clo v djanju. Zravno se mora tudi misliti na sorto (pleme) in število velikih grehov, in tudi na okolščine, ktere (koje} greh nekoliko povekšajo alj ga pa spremene. Po sameznem: 1. Ali se nesmo pregrešili zoper deset božjih alj pet cerkvenih zapoved. 2. Ali nesmo krivi enega ali več lastnih, ali pa tudi ptujih grehov. 3. Ali nesmo opustili, dela usmiljenja bliž- nemu skazovati, ali druge dobre dela, ktere (koje) smo bili storiti dolžni, 4. Ali smo dolžnosti svojega stanu spol¬ nili, ali jih nesmo spolnili. Kaj se mora pri izpraševanju hudih (zlih) misli in želj pomisliti? Gl Pri izpraševanju hudih (zlih) misli je treba pomisliti, ali smo imeli nad njimi radovoljno dopadenje alj ne, in pri željah, ali smo v nje dovolili alj ne, dasiravno se djanje ni zgodilo. Kako se pri izpraševanju vesti števila smert- nih grehov spomnimo ? Pri izpraševanju vesti se števila smertnih grehov spomnimo, če pomislimo, ali smo greh vsak den, teden alj mesec storili, in kolikokrat na den, v tednu, v mescu. b. Od grčvenge. Kaj je grevenga alj kes ? Grčvenga alj kes je stud (gnus, merz) nad grehom, ki je naj vekše zlo (hudo), in znotraj- na žalost zavolj žaljenja božjega, sklenjena s terdnim sklepom, Boga n,e več (ne više) žaliti. Kakova mora grevenga biti? Grevenga mora biti: 1. z n o t r a j n a, 2. čeznaturna, 3. čez vse, in 4. splošna. Kdaj je grevenga znotrajna? Grčvengaje znotrajna, kedar ni le v ustih, ampak tudi v sercu, to je, ako grešnik ne veli samo z besedo, da ga greva, marveč je tudi v sercu ginjen. 62 Kdaj je grevenga čeznaturna ? Grevenga je ceznaturna, ako grešnika gnada svetega duha in čeznaturni nagibi k grčvengi obudč. Kdaj pa je samo naturna ? Samo naturna je, ako grešnik iz zgol na- turnih nagibov greh obžaluje in studi, posta¬ vim zalo, ker je v časno nesrečo, sramoto alj škodo (kvar) prišel. Ali zamore zgol naturna grevenga odpuščenje pri Bogu zadobiti? Zgol naturna grevenga ne zamore odpu- ščenja pri Bogu zadobiti. Kdaj je grevenga čez vse? Grevenga je čez vse, ako grešnika več (Više) greva, da je Boga žalil, kakor da bi bil vse na svetu zgubil. Kdaj je grevenga splošna ? Grevenga je splošna, ako obseže vse gre¬ he brez sneme (izjemka). Kolikoterna je ceznaturna grevenga? Čeznaturna grevenga je dvojna, popol¬ noma in nepopolnoma. Kaj je popolnoma grevenga ? Popolnoma grčvenga je čeznaturna žalost in čeznaturen stud nad grehom, kčr je greš¬ nik Boga, naj vekšo dobroto, ki jo čez vse ljubi, žalil; zravno tega se mora pa tudi 63 resen (resničen) sklep storiti, Boga ne više žaliti. • Kako se popolnoma grevenga obudit Popolnoma grčvenga se tako (ovako) obudi: Moj Bog! vsi moji storjeni grehi so mi iz serca žal, ker sem tebe, svo¬ jega preljubeznivega Boga, tebe vso svetost in neskončno dobroto, ktero iz celega serca ljubim, ž njimi žalil. Terdno sklenem, s tvojo gnado svo¬ je živlenje poboljšati, in vse, tudi smert raji preterpeti, kakor tebe, svojega Boga, tebe neskončno sve¬ tost in dobroto še kdaj s kakim gre¬ hom žaliti. Daj mi gnado sp olniti (ovi) moj sklep. To (ovo) te prosim po nes¬ končnem zasluženju tvojega božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa. Kaj moramo storiti, da popolnoma grevengo obudimo ? Da popolnoma grčvengo obudimo, mora¬ mo: 1. Boga za njegovo gnado prositi. 2. Si k sercu gnati in premisliti, kdo je tisti, kte- rega smo žalili. 3. Se moramo v obudi gre- venge večkrat vaditi. Kdaj je človek dolžen popolnoma grevengo obuditi ? — 64 — Človekje dolžen popolnoma grčvengo obu¬ diti: 1. Kedarima kak sveti zakrament prejeti, pa ni v gnadi božji, in nima priložnosti se spovedati. 2. Kolikorkrat je v kaki smertni nevarnosti. Kdaj je še dobro, popolnoma grevengo obuditi? Prav dobro je popolnoma grevengo vsak den obuditi, sosebno pa, preden se spat gre. Kaj dodeli popolnoma grevenga? Popolnoma grevenga dodeli odpuščenje vsih grehov tistim, kteri (koji) nimajo prilož¬ nosti se spovedati, pa imajo resno voljo, ka¬ kor hitro bo mogoče, k spovedi iti. Kaj je nepopolnoma grevenga? Nepopolnoma grevenga je čeznaturna ža¬ lost in gnus nad grehom, alj za to, ker je greh sam na sebi ostuden, alj pa za to, ker zgubo nebes in večno peklensko kazen s se- bo prinese; zravno tega se mora terdno skle¬ niti, Boga nič več ne žaliti. Kaj mora grešnik, kteri nepopolnoma gre¬ vengo obudi, še več (više) storiti? Grešnik, kteri nepopolnoma grevengo obu¬ di, mora po zasluženju Jezusa Kristusa od- puščenje svojih grehov upati, in Boga začet¬ nika vse pravice in svojega lastnega opravi¬ čenja ljubiti začeti. 65 Sako se nepopolnoma grevenga obudi? Nepopolnoma grčvenga se tako (ovako) obudi: Moj Bog! žal mi je iz celega serca, da sem te žalil. Resnično (istinito) studim in iz serca sovražim svoje grehe, nekaj zavolj njih gnusobe, nekaj pa tudi za to, kčr sem ž njimi nebesa zgubil in pekel zaslužil. In kakor zlo greh sovražim in čertim, tako zlo ljubim od zdaj (sada) za naprej pravico, in tebe o moj Bog! ki si vir in začetnik vse pravice. Upam od tvojega neskončnega usmiljenja po zaslu- ženju Jezusa Kristusa, mojega Zveličarja od- puščenje vseh svojih storjenih grehov, in terdno sklenem s tvojo gnado v prihodno ne več grešiti. c. Od terdnega sklepa alj predvzetja. Saj je terden sklep alj predvzetje? Terden sklep je resnina volja, svoje živle- nje poboljšati in ne več grešiti. Saj mora storiti, kdor ima resnično voljo se poboljšati? Kdor ima resnično voljo se poboljšati mora: 1. Se varvati vseh grehov, kakor tud, bližnih priložnost i nevarnost, ktere v greh napeljujejo. KeršČanski nauk. 5 60 2. Se ustavljati vsemu nagnenju (nagonu) k grehu, in se posluiiti vseh pripomočkov (sredstev), ki so k ohranjenju gnade potrebni. 3. Ptuje blago povernuti in popraviti po¬ hujšanje, kterojez grehom napravil, in škodo (kvar), ktera se je biižnemu na njegovem poš tenju, na njegovem premoženju alj kak dru¬ gače zgodila. 4. Vsem sovražnikom in razžalnikom (ža- liteljem) iz serca odpustiti. 5. Vse dolžnosti svojega stanu na tenko dopolniti. d. Od spovedi. Kaj je spoved? Spoved je zgrevano spoznanje, v kterem se grešnik pred mešnikom, ki je v to postavljen in pooblasten, svojih storjenih grehov obtoži, da bi od njega odvezo dobil. Kaka mora spoved hiti ? Spoved mora popolna biti. Kedaj je spoved popolna ? Spoved je popolna, ako se grešnik vsih svojih še ne izpovedanih grehov pred spoved¬ nikom na tenko, odkritoserčno in brez hinav¬ ščine obtoži, kakor se po skerbnem ispraše- vanju svoje vesti krivega spozna. 67 Ali spoved velja, če grešnik iz straha alj sramozljivosti kak velik greh zamolči? v Ce grešnik iz straha alj sramozljivosti kak velik greh pri spovedi zamolči, njegova spoved nič ne velja; razun tega pa še stori nov in velik greh, s kterim zakrament svete pokore oskruni. Kaj je storiti grešniku, kteri je pri spovedi velik greh s premislikom ali pa iz pregrešne zanikernosti zamolčali Grešnik, kteri je pri spovedi velik greh alj s premislikom alj iz pregrešne zanikerno¬ sti zamolčal, ni le dolžen zamolčanega greha se spovedati, nego se mora tudi obtožiti: 1. Pri kolikih spovedih je ovi greh za¬ molčal. 2. Mora vse spovedi, ktereje po zamol¬ čanem grehu opravil, ako se je pri njih ve¬ likih grehov obtožil, popolnoma ponoviti; ka¬ kor tudi tisto spoved, pri kterej je greh za¬ molčal, če se je bil pri njej še kakih drugih velikih grehov obtožil. 3. Se mora spovedati ali je, in koliko¬ krat v takem pregrešnem stanu sveto resno telo prčjel, in če se je to tudi o velikonočnem času zgodilo. 4. Mora povedati, če je v tem pregreš¬ nem stanu tudi kake druge svete zakramen¬ te prejel. 68 Ali se je treba pri spovedi sramovati ali pa lati? Ni treba, pri spovedi se sramovati ali pa bati: 1. Kčr se nesmo sramovali grešiti pred Bogom, kteri vse vidi, in ker se nesmo bali, od njega vekomaj zaverženi biti. 2. Kčr je boljše, svoje grehe skrivoma spovedniku razodeti, kakor v grehu nepokoj- no živeti, nesrečno umreti, in sodni den za- volj tega pred vsim svetom osramotenemu biti. 3. Kčr se tudi spovednik svojih slabosti zave, in zavolj tega z grešnikom lahko usmi¬ ljenje ima. 4. Kčr je spovednik pod smertnim gre¬ hom in pod sila ojstrimi časnimi in večnimi kaznimi molčati dolžen. Kako naj grešnik pri spovedi govori? Grešnik naj pri spovedi: 1. Vselej razločno, in kolikor je mogoče, s poštenimi besedami govori. 2. Tako naj govori, da ga le spovednik sliši, ne pa tudi okoli stoječi. Smo dolini, se tudi malih grehov spovedati ? Malih grehov se nesmo dolžni spovedati j vendar prav dobro in koristno in svetovati je, tudi teh (ovih) se spovedati. Kaj naj stori kristian, preden se svojih grehov spovedvati začne? — 69 — Preden se kristian svojih grehov epoved- vati začne, naj poklekne, sveti križ stori in reče spovedniku: Prosim, duhovni oče! za sveti žegen (blagoslov), da se svojih grehov prav in čisto spovem. J Kaj se potem stori, ko je kristian blagoslov od spovednika prejel? Po tem, ko je kristian blagoslov od spo¬ vednika prejel, moli, ako čas in okolščinepri¬ pusti, očitno spoved alj konfiteor, ki se tako glasi: Jaz, ubogi grešnik, se spovem Bogu vsemogočnemu, Marii, materi božji, vsem ljubim svetnikom, in vam, častitljiv mašnik in namestnik božji! da sem po svoji zadni spovedi, ktera je bila — ([tukaj se pove čas zadne spovedi) — velikok rat in obilno grešil v mislih, z besedami in djanjem; posebno se pa obtožim, da sem itd — Zdaj se začne grešnik tako, kakor je bilo poprej rečeno, in kakor se pred Bogom krivega spozna, svojih grehov spovedvati. Kako se spoved skleneš Spoved se sklene, s temi besedami: Ti (ovi) in vsi moji ostali znani in nez¬ nani grehi, ktere sem ali sam storil ali pa kriv bil, da so jih drugi sto¬ rili, so mi iz serca žal, ker sem Boga, 70 naj včkšo in preljubeznivo dobroto ž njimi žalil. Terdno sklenem nič več grešiti, in vseh priložnost v greh se varvati. Prosim vas, duhovni oče! za sveto odvezo in zveličavno pokoro. e. Od zadostila alj naložene pokore. Kaj je zadostilo (zadostenje), ki je k za¬ kramentu svete pokore potrebno ? Zadostiloki je k zakramentu svete po¬ kore potrebno, so tiste (one) dela, ktere mešnik grešniku naloži, za pokoro zavolj spo¬ vedanih grehov. Zakaj je grešnik dolžen, Bogu zadostovati, ker je ze Kristus za grehe zadosti storil ? Dasiravno je Kristus za grehe zadosti storil, je vendar tudi grešnik dolžen Bogu zadostovati: 1. Ker morajo oni, kteri hočejo Kristusovega zadostenja deležni biti, ž njim delati (zadostovati), in sami storiti, kolikor je mogoče, da popravijo nečast, ki so jo Bogu storili. 2. K6r Bog grešnike, kterim zadolže- nje (krivdo) greha in večno kazen odpusti, še tudi dostikrat časno kaznuje. Je zadostilo potreben del pri zakramentu svete pokor el 71 Zadostilo je tako potreben del pri zakra¬ mentu svete pokore, da bi bil drugače zakra¬ ment pokore nepopolnoma, razun ko bi bilo ne¬ mogoče zadostovati (naloženo pokoro opraviti). Ktere dela se grešniku za pokoro nakla¬ dajo ? Molitva, post, miloščina (almožna) in dru¬ ge pokorivne dela, ktere so velikosti in po¬ sebnosti grehov primerjene, se grešniku za pokoro nakladajo. Kako se mora naložena pokora opraviti ? Naložena pokora se mora opraviti: 1. S ponižnim sercom. 2. Zvesto, kakor je bila naložena. 3. Brez odloga, berž ko je mogoče. Ktere pripomočke še imamo, za časne kazni zadostiti? Odpustiki so tudi pripomočki za časne kazni zadostiti. Pristavek od odpusti k a. Kaj je odpustik ? Odpiistik je odpuščenje časnih kazni, kte¬ re bi po odpuščenem dolgu greha, ali v se- dajnem živlenju ali pa po smerti v vicah ter- peti imeli. 78 Kaj imajo katolški kristiani od odpustika verovati? Katolški kristiani imajo od odpustika va¬ rovati : 1. Da je prava cčrkva od. Jezusa Kristusa oblast prejela, odpustike deliti. 2. Da je za nas dobro in koristno od cčrkve delčne odpustike zadobiti. Koliknati so odpustila? Odpustiki so dvojni: popolnoma in ne- popolnoma. Kaj je popolnoma odpustiki Popolnoma odpustikje odpuščenje vseh časnih kazni, ktere je grešnik zaslužil. Kaj je pa nepopolnoma odpustih ? Nepopolnoma odpustikje pa tisti, po kterem neso vse časne kazni odpuščene, am¬ pak le nekaj. Taki so odpustiki od štirdeset dni, od enega ali več let. Ali nam cerkva z odpustikom dolžnost od¬ vzame, za grehe zadostovati (pokoro delali)? Cerkva nam ne odvzame z odpustikom popolnoma dolžnosti za grehe zadostovati; ona le hoče: 1. V nas duha pokore obuditi in nas pla¬ čati in dariti za gorečnost, s ktero spokorne dela opravljamo. 73 2. Hoče našej slabosti in nezmožnosti na pomoč priti, k6r nam včasi ni mogoče, Bogu tako zadostiti, kakor smo dolžni. Česa je treba, da se odpustih zadobi% Kdor hoče odpustik zadobiti, mora : 1. V gnadi božjej biti. 2. Zapovedane dobre dela opraviti. §. 5. Od zakramenta svetega posled- nega olja. Kaj je sveto posledno olje ? Sveto posledno olje je zakrament, v kterem bo lnik po mazilenju s sve¬ tim oljem, in po zapovedani mesni, kovi molitvi gnado božjo prčjme za ozdravo duše in večkrat tudi telesa. Zakaj se veli temu zakramentu posledno olje ? Temu zakramentu se veli posledno olje, kčr se med vsemi svetimi mazilenji, ktere je Gospod naš Zveličar svojej cčrkvi zapovedal, poslednič deli. Kaj dodeli posledno olje ? Posledno olje dodeli: 1. Pomnoženje posvečujoče gnade božje 74 2. Odpuščenje malih , in tudi tistih smert- nih grehov, kterih se bolnik ali iz nedolžne pozabljivosti ali pa iz nemoči ni spovedal. 3. Reši od hudih nastopkov greha in nje¬ ga ostankov. 4. Dodeli moč, zapeljevanju in skušnja¬ vam hudiča zoperstati. 5. Dodeli pomoč zoper prevelik strah in trepet zavolj bližne smerti in sodbe. 6. Dodeli tudi velikokrat telesno zdravje, ako je duši k zveličanju. Kako naj se bolnik k poslednemu olju pripravi ? Bolnik naj se k poslednemu olju pripravi z živo včro in terdnim zaupanjem v Boga, in naj se popolnoma v božjo voljo izroči; pred vsim pa naj se očisti pri svetej spovedi, da bo v gnadi božji, ali pa, če mu ni mogoče se spovedati, naj obudi pravo grevengo in ža¬ lost nad svojimi grehi. Je posledno olje k zveličanju potrebno ? Posledno olje ni tako potrebno, da bi brez njega ne bilo zveličanja; vendar pa naj bolnik ne opušča ga prejeti, zavolj mnogih gnad, ktere po njem prejme. 75 §.6. Od zakramenta mešnikovega posvečenja. Kaj je zakrament posvečenja sploh ? Zakrament posvečenja sploh je zakrament, po kterem tisti, ki se v cerkveno službo podajo, duhovno ob¬ last in posebno gnado prčjmejo, ne- ktere cerkvene opravila (službe) k bo- žjej časti in k zveličanju duš prav in sveto opravljati. Kaj je zakrament mešnikovega posvečenja posebej ? Zakrament mešnikovega posvečenja po¬ sebej je zakrament, po kterem se tistim, ki se mešniki posvetijo, oblast dodeli do pravega telesa Jezusa Kristusa, kakor tudi do njego¬ vega duhovnega telesa, kar so včrni kristiani. Kako oblast dodeli mešnikovo posvečenje? Mešnikovo posvečenje dodeli tole (ovo) oblast: 1. Da mešniki kruh in vino v pravo telo in v pravo kerv našega Gospoda Jezusa Kri¬ stusa spreoberniti, in nebeškemu Očetu daro¬ vati zamorejo. 2. Da zamorejo včrnim kristianom grehe odpustiti ali pa prideržati. 76 §. 7. Od zakramenta svetega zakona. Kaj je zakrament svetega zakona ? Zakrament svetega zakona je ne- razvezljiva zvez, s ktero se dvoje ne- zavezanih, nezakonskih keršeanskih ljudi, en (jeden) mož ki in ena (jedna) ženska po postavi božjej vzemeta in zaročita, da bi jima Bog po tem za¬ kramentu gnado dal, v svojem za¬ konskem stanu do smerti pobožno ži¬ veti, in svoje otroke po kerščansko izg oj iti (izrediti}. Kako imenuje sveti Paul ti (ovi) zakra¬ menti Sveti Paul imenuje ovi zakrament velik zakrament v Kristusu in cerkvi, ker pomeni duhovno zvez Kristusa s svojo eerkvo. Čemu je zakonski stan postavljeni Zakonski stanje postavljen: 1. Da se človeški rod ohrani in množi. 2. Da zakonska v ljubezni združena jeden drugemu pomagata. 3. V sredstvo zoper napčno poželenje mesa. Je zakonski stan potreben ? Zakonski stan je sploh potreben, da se človeški rod ohrani in množi, ni pa potreben 77 za vsakega človeka posebej: zakaj nezakonski (samiški) stan je za vsakega posamezno bolj popolnoma. Kaj dodeli zakrament svetega zakona? Zakrament svetega zakona dodeli razun pomnoženja posvečujoče gnade, se te (ove) posebne gnade: 1. Da zakonska (mož in žena) pobožno do smerti skupej živita. 2. Da svoje otroke v strahu božjem iz- gojita. Kaj zapoveduje cerkva tistima, ki v zak-uo ski stan stopita ? Cerkva zapoveduje tistima, ki v zakonski stan stopita: 1. Da ne sme med njima nobenega za- deržka biti: 2. Da stopita v ti stan iz takega namena, iz kterega je postavljen. 3. Da se tudi v strahu božjem in s čisto vestjo v ti stan podasta, in zatorej popred k spovedi in svetemu obhajilu gresta. Kaj morata tista storiti, ktera hočeta v za¬ kon stopiti ? Tista, ktera hočeta v zakon stopili, mora¬ ta, po trojnem oklicu, pred dvema pričama in pred svojim lastnim fajmostrom jeden drugemu zakonsko zvestobo obljubiti in se poročiti in blagosloviti dati, 78 Ktere (hoje) so nasprotne dolžnosti zakon¬ skih? Nasprotne dolžnosti zakonskih so: 1. Da v miru in po kersčansko skup živita- 2. Da mož svojo ženo, kakor svoje lastno telo ljubi, redi in varuje; in da je žena v vseh pripuščenih rečeh možu pokorna. 3. Da jeden drugega v težavah ne zapu¬ stita, temuč (nego) zvesto do smerti skup ostaneta. Ktere so dolžnosti zakonskih do svojih otroki Dolžnosti zakonskih do otrok so , da jih kersčansko izgojita in za njih časno in večno srečo skerbita. « V. Poglavje. Od kerscanske pravice. Kaj je kerščanska pravicah Kerščanska pravica je, hudega se var- vati in dobro storiti. Pervi del kerscanske pravice: Varuj se hudega. Kteri je pervi del kerscanske pravice? Pervi del kerscanske pravice je: Varuj se hudega. Kaj je hudo alj zlol Pravo in jedino hudo alj zlo je greh. Kaj je greh sploh ‘4 Greh sploh je radovoljni prelom božje postave. Kolikoterni je grehi Greh je dvojin: 1. izvirni greh; 2. djan- ski greh. Kaj je poerbani alj izvirni greh ? Poerbani alj izvirni greh je tisti (oni) greh, kterega je storil Adam v raji (v para- 80 dižu), in mi v Adamu, in kterega smo mi od njega poerbali. Kaj je djanski grehi Djanski greh je prelom božje postave, ki ga človek sam radovoljno stori. Zato se tudi osebni greh imenuje. Kako se djanski alj osebni greh storil Djanski alj osebni greh se stori z mis¬ limi, z besedami, z djanjem alj pa z opulčenjem tega, kar je kdo storiti dolžen. Kak razloček je med djanskimi grehi! Razloček (razlika) med djanskimi grehi je ta: nekteri so veliki ali smertni grehi, nekteri pa mali ali odpustljivi grehi, Kaj je smerten greh 1 Smerten greh je velik prelom božje po¬ stave. Kaj škodje smerten greh1 Smerten greh odvzeme duši duhovno živ- lenje, to je (ovoje), posvečujočo gnado božjo, in stori človeka sovražnika božjega in večne smerti vrednega. Kaj je odpustljivi grehi Odpustljivi greh je majhen prelom božje postave. Je več plemen djanskih grehov! Razne so plemena djanskih grehov, in scer: 1. Sedem poglavitnih grehov. 2. Sest grehov v svetega Duha. — 81 — 3. Štirje v nebo vpijoči grehi. 4. Devet tujih grehov. Soji (kterij so sedmeri poglavitni grehih Sedmeri poglavitni grehi so: 1. Napuh. 2. Lakomnost. 3. Nečistost. 4. Zavist (jievošljivost). 5. Požrešnost. 6. Jeza (s er d). 7. Lenoba. Soji so šesteri grehi v svetega Duha ? Šesteri grehi v svetega Duha so: 1. Prederzno v božjo milost grešiti. 2. Nad božjo milostjo obupati. 3. Spoznanej kerščanskej resnici se ustavljati. 4. Svojemu bližnemu zavolj bož¬ je gnade zaviden biti. 5. Do lepega opomina oterpno serce imeti. 6. V nespokori terdovratno ostati. Se ti grehi lahko odpustek Ti grehi se težko odpuste, ali pa celo ne, ne v tem, ne v prihodnem živlenju. Kteri so čveUri v nebo vpijoči grehih Cveten v nebo vpijoči grehi so: 1. Radovoljni uboj. 2. Mutasti ali Sodomitarski greh. Kerščanski nauk, 6 82 3. Zatiranje ubožcov, vdov in sirot. 4. Delavcom in najemnikom za¬ služek zaderževati ali utergovati. Kteri so deveteri tuji grehih Deveteri tuji grehi so: 1. \ greh svetovati. 2 . Grešiti velevati. 3. V drugih greh privoliti. 4. Druge v greh napeljavati. 5. Drugih greh hvaliti. 6. K grehu molčati. 7. Greh pregledati. 8. Greha se vdeležiti. 9. Greh zagovarjati. Drugi del keršcanske pravice. Stori dobro. Kteri je drugi del keršcanske pravice ? Drugi del keršcanske pravice je: Stori dobro. Kaj je dobro ? Dobro je, kar je po božjej postavi. Kaj je po božje j postavil Po božjej postavi so če d n osti (kreposti) in dobre dela. 83 Je več plemen čednost, ktere kristian iz- polnovati mora ? Čednost, ktere kristian izpolnovati mora, je več plemčn; so božje in djanske čednosti. Kaj so božje čednosti ? Božje čednosti so tiste (one), ktere imamo na ravnost do Boga. Koliko je božjih čednost ? Tri božje čednosti so: vera, upanje in ljubezen. Je kristian dolžen, se v treh božjih čednostih vaditi ? Kristian je dolžen, se v treh božjih čed¬ nostih vaditi. Kdaj je kristian posebno dolžen, se v treh božjih čednostih vaditi ? Kristian je dolžen se v treh božjih čed¬ nostih vaditi: 1. Kakor hitro k pameti pride. 2. Večkrat v svojem živlenju. 3. Ob časi hudih skušnjav zoper ove (te) čednosti. 4. V smertnej nevarnosti in na smertnej postelji. Kako se vera obudil Vera se tako obudi: Verujem v tebe, pravi trojedini Bog, Oče, Sin in sveti Duh! kteri si 84 vse stvaril, kteri vse ohranuješ in vla¬ daš (\ižašj, kteri dobro poplatiš (polo- naš) in hudo kaznuješ. Včrujem, da se j e Sin božji velo v e čil, n as s svojo s mer¬ ijo na križu odrešiti, in da nas sveti Duhssvojo gnado posvečuje. Verujem in terdim vse, kar si ti o Kog! razo¬ del, kar je Jezus Kristus učil, kar so apostoli pridgvali, in kar nam sveta Rimska katolška cerkva zapoveduje verovati. Vse to verujem, ker si ti, o Kog! večna in neskončna resnica (is- tina) in modrost, ki ne moreš ne golj- f a ti ne goljfan biti. O Bog! stori moč¬ nejšo mojo vero. l\ako se upanje obudil Upanje se tako obudi: Upam in se zanesem na tvojo neskončno dobroto in milost, o Bog! da mi boš po neskončnem zasluženju svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa v tem živlenju spoznanje, pravo obžalovanje in odpuščenje gre¬ hov, po smerti pa večno zveličanje dal, in dodelil tebe od obličja do obličja gledati, ljubiti in brez kon¬ ca vživati. Upam tudi od tebe po¬ trebne pomoči vse to doseči. Upam to (ovo) od tebe, kčr si ti to obljubil, kteri si vsemogočen, zvest, ne s- 85 končno dobrotljiv in usmilen. O Bog! poterdi moje upanje. Kako se ljubezen obudil Ljubezen se tako (ovako) obudi: O moj Bog! ljubim te iz celega svojega serca, čez vse, ker si naj vekša dobrota, neskončno popol¬ noma in vse ljubezni vreden; Ij u- bimtetudi zato, ker si do mene in do vseh stvari neskončno dobrotljiv. Voščim si iz celega serca, dabite jaz ravno tako ljubil, kakor so te tvoji naj zvestejši služabniki lju¬ bili in te še ljubijo. Z njih ljubez¬ nijo sklenem sv o jo nepopolnoma ljubezen; povikšaj jo v meni, o do¬ brotljivi Gospod! bolj in bolj. — Ker te tedaj resnično (istinito) in iz serca ljubiti želim, in si, to terdno prizadevam, mi je iz serca žal, da sem tebe, svojo neskončno dobroto, ktero čez vse ljubim, tebe svojega stvarnika, odrešenika in posveč- vavca serdil. Žal mi je, da sem grešil, da sem tebe, svojega vsemogočnega Gos¬ poda, svojega naj boljšega Očeta žalil. Terdno sklenem, vse grehe in vse hude priložnosti zapustiti, storjene grehe nadalje bolj ob žal o- 86 vati, in nikdar več zoper tvojo sveto voljo ravnati. Vzemi me spet za svo¬ jega otroka in dodeli mi gnado, ta svoj sklep dopolniti. Prosim te po neskončnem zasluženju tvoje¬ ga božjega Sina, našega Gospoda in Zveličarja, Jezusa Kristusa. Kaj so djanske čednostih Djanske čednosti so tiste, do kterih se djanje in zaderžanje kristiana tako ravna, da je Bogu dopadljivo. Ktere so med djanskimi čednostmi, ki jih mora kristian imeti, poglavitne ? Med djanskimi čednostmi, kijih mora kristi¬ an imeti, šo tč (ove) štiri poglavitne čednosti 1. Modrost. 2. Zmernost. 3. Pravičnost. 4. Šerčnost (močnost). Ktere čednosti so sedmerim poglavitnim gre¬ hom nasprot? Ponižnost je nasprot napuhu. Dobro tl ivost, (radodarnost) lakom¬ nosti. Čistost nečistosti. Ljubezen zavisti. Zmernost požrešnosti. Poterpljivost jezi. Gorečnost (do dobrega) lenobi. Kai se gre h kersčanskej pravici ? 87 — H kerščanskej pravici gredo tudi dolžnosti, ktere je Jezus Kristus posebno priporočil. Ktere so dolžnosti, ki jih jeh Jezus Kristus posebno priporočili Dolžnosti, ktere jč Jezus Kristus posebno priporočil, so; 1. Naj prej božjega kraljestva in njegove pravice iskati. 2. Samega sebe zatajevati. 3. Svoj križ nositi. 4. Za Kristusom hoditi. 5. Krotek in ponižen biti. 6. Sovražnike ljubiti, dobro jim storiti, kteri nas sovražijo, moliti za tiste, kteri nas žalijo in preganjajo. Kai še dale j gre h /cers canske j pravici ? H kerščanskej pravici še tudi grč tistih o- sem posebno lepih čednost, ktere je Kristus Gospod na gori učil, in zavolj kterih je ljudem blagor rekel (jih izveličane imenoval.) Ktere (kojej so tiste osmere zveličanske čednostii Osmere zveličanske čednosti so: 1. Blagor ubogim v duhu; ker njih je nebeško kraljestvo. 2. Blagor krotkim; ker bodo zemljo posedli. 3. Blagor žalostnim, ker potolaženi bodo. 88 4. Blagor jim, kteri so lačni in žejni pravice; ker nasiteni bodo. 5. Blagor usmiljenim; ker usmiljenje bodo dosegli. C. Blagor jim, kteri so čistega serca; ker Boga bodo gledali. 7. Blagor mirnim; ker otroci božji bodo imenovani. 8. Blagor jim, kteri zavolj pra¬ vice preganjanje terpe; ker njih je ne¬ beško kraljestvo. Kaj so dobre dela kristiana ? Dobre dela kristiana so take dela, ktere so Bogu dopadljive, in kristianu, kter jih oprav¬ lja, k zasluženju. Ktere so naj imenitnike dobre dela ? Naj imenitniše dobre dela so: 1. moliti, 2. postiti se, 3. vbogajme dajati. Ktere so telesne dela usmiljenja ? Telesne dela usmiljenja so te sedmere: 1. Lačne nasititi, v 2. Žejne napojiti. 3. Popotnike sprejeti. 4. Nage obleči. 5. Bolnike obiskati. 6. Jetnike rešiti. t 7.,Merliče pokopavati. Ktere so duhovne dela usmiljenja ? Duhovne dela usmiljenja so te sedmere: i. Grešnike svariti. 89 2. Nevedne ueiti. 3. Tem, kteri dvomijo, prav sve¬ tovati. v 4. Žalostne tolažiti. 5. Krivico voljno terpeti. 6. T6m, kteri nas žalijo, iz serca odpustiti. 7. Za žive in mertve Boga prositi. Kteri so trije evangelski svetih Trije evangelski sveti so: 1. Rad o volj no ubožtvo. 2. Vedno devištvo, 3. Vedna pokorščina pod duhov¬ nim poglavarjem. Pristavek. Od štirih poslednih reci. Eter e so štiri posledne reči: Štiri posledne reči so: sme rt, sodba, pekel in nebesa. Eaj je smer tl Smert je ločitva duše od telesa. Ali morajo vsi ljudje umretil Vsi ljudje morajo umreti. Od kod pride, da morajo vsi ljudje u- mretil Da morajo vsi ljudje umreti, pride od greha, kterega je Adam v paradiži (v raji} storil. Ko bi Adam ne bil grešil, bi bili tudi po telesu neumerjoči ostali. Smeri je kazen greha. 91 Kaj je od sodbe treba vedetil Od sodbe je treba vedeti, da bo Jezus dušo vsakega človeka precej £koj) P° smer, i posebej, v konec sveta pa vse ljudivkup z dušoj in telesom sodil. Kam je duša pri posebnej sodbi obsojena ? Duša je pri posebnej sodbi alj v vice alj pa v pekel obsojena, alj pa v nebesa vzeta. Kaj so vice ? "Vice so kraj, kdčr duše časne kazni terpe za grehe, za ktere v živlenju niso zadostile (s e spokorile). Kdo pride v vice ? Duše tistih pridejo v vice, kteri so scer v gnadi božji umerli, vender za svoje v živ¬ lenju storjene grehe božji pravici neso zadostili. Kaj je pekel ? Pekel je kraj, kder pogubljeni včkomaj terpe. Kdo pride v pekelt V pekel pride, kdor v smertnem grehu umeije. Kaj so nebesa ? Nebesa so srečno prebivališče svetnikov, kder se Bog svojim zvestim služabnikom od 92 obličja do obličja razodeva, in je on sam njih nad vse veliko plačilo. G do pride v nebesa ? Tisti pride v nebesa, kteri je v gnadi božjej umeri, in tisti, ki se je svojih grehovali na tem ali na unem svetu spokoril. P e r v a doba. Dogodivščina starih časov. Od začetka sveta do Kristusa (od l. 4000 pr. Kr. do njega rojstva). 1. Stvaritva sveta. V začetku je stvaril Bog nebo in zemljo. Rekel je: bodi, in že je bilo vse. V šestih dneh je stvaril vse, kar živi in ne živi; sonce, mesec, zvezde, zeli, drevje in živali, poslednič pa človeka, kterega je po svoji podobi iz zemlje izobrazil in mu dušo vdihnul. — Perva človeka sta bila Adam in Eva. Bog ju je pravična in nedolžna stvaril, in srečno in veselo sta v lepem vertu, v raju živela in po duši in telesu nevmerljiva bila. — Kako srečni pač so nedolžni ljudje! Bogu in ljudem so sosebno ljubi, in veselje jih čaka, kakoršno se popisati ne da. 94 2. Pervi greh in obljuba odrešenika. V sredi verta je stalo drevo spoznanja dobrega in hudega, kterega sadu po bozjej zapovedi nista smela okusiti. Nikar ne jejta, jima je rekel, sicer bodeta umerla. Ali Adam in Eva sta se dala od kače preslepiti, sta božjo zapoved prelomila in greh storila, kteremu se izvirni (poerbani) greh reče. Za grehom pa je prišla kazen (štrafenga) nad nju in ves njun zarod. Iz raja sta bila izgnana, umreti sta morala, mnogo nadlog na duši in telesu terpeti, in zaslužila sta vekomaj od Boga zaveržena biti. Vendar Bog se je ju vsmilil in jima odrešenika obljubil, kteri bode kači glavo sterl, človeka od dolga in večne kazni greha oprostil in spet k večnemu živlenju pripravnega storil. (I. Mojz. 3, 15). Po tej obljubi je bila med Bogom in člove¬ kom zaveza storjena,kterase stara zaveza imenuje, in je terpela do prihoda odrešenika, odkda seje nova zaveza pričela. 3. Bratomor. Adam in Eva sta dobila dva sina. Starejši, kteremu je bilo ime Kajn, je bil hudoben; 95 mlajši pa, Abel je bil nedolžen in resnično pobožen, Zatoraj je Bog Abelna za ljubo imel in se je na njega dar z dopadenjem ozerl: za Kajna pa in jegov dar ni maral, ter ga je prav po očetovo svaril. Ali Kajn ne posluša božjega svara, ampak od zavida in jeze mu lica vpadajo. Zgrabi svojega brata in ga ubije. Zavolj tega od Boga preklet je pobegnul, po svetu se klatil in ni pokoja imel ne po noči ne po dnevu, —Bog je Adamu in Evi na mesto Abelna sina Seta dal. — Kako strašna reč je vendar greh, ki človeka ob mirno vest in veselo živlenje pripravi! Oj, da bi se ga varovali vselej bolj kakor stru¬ penega gada! 4. Potop sveta. Kakoršni stariši takošni otroci. Otroci brezbožnega Kajna so tudi brezbožni bili in s časom še pobožne popačili. Popolnoma so se od Boga odvernili in če dalje globejše v grehe in hudobije pogreznili. Milo kakor oče se je Bog črez nje potožil, jim še sto in dvajset let odloga davši, potem pa, ker ni nobenega poboljšanja bilo, je začel dež liti štirdeset dni in štirdeset noči, strašno kakor da bi iz vedra vlival. Voda je rastla in rastla, da je petnajst komolcov nad naj vekšimi 96 gorami stala. Vse kar je pod nebom živelo, človek in živina, ptica in eerv, je potonilo (I. 2348 pr. Kr.), samo pravični Noe je bil ohranjen, in kar jih je bilo pri njem v ladji, ktero je po božjem povelju napravil, V zahvalo Gospodu altar postavi, ter mu na njem žgaven dar zažge. In prijetni duh je bil všeč Gospodu, lepa m a vri c a (božji stolec) se na nebu pri¬ kaže, in Bog je blagoslovil (požegnal) Noeta in njegove sine, je novo zavezo ž njimi storil, ter obljubil jim, da nikoli več ne bode potop zemlje razdjal, nikoli več prejenjala ne setva ne žetva, ne poletje ne zima, ne noč ne dan. I. Mojz. 9, 15. 5. Noetova rodbina. Noe, ki je bil drugi oče človeškega rodu, je imel tri sine, kterim je bilo Sem, Kam in Jafet ime. Imeli so mnogo otrok, tako da se je iz njegove rodbine s časom velik narod zaredil. Samo da kmalo spet so se pohujšali, v nevero in malikovanje zajšli, in močno se prevzetovali. Svoje ime poslaviti in Bogu vklubovati so jeli stav iti velikanski Babi¬ lonski stolp, kterega verh bi se neba dotikal. Ali Bog je vničil njih nespametno početje in jim besedo ali jezik zmedel, da jeden drnzega niso razumeli; torej so morali neha- 97 ti od zidanja in na vse kraje sveta so se razkropili. Dalje pa, ko so razkrapali se, huje so se zanemarjali, in pozabivši svojega Stvar¬ nika in svoje duše še vedli niso, zakaj jih je Bog stvariL Sonce in zvezde, mertve ljudi in razno žival, cIo podobe iz lesa in kamna so molili in po božje častili; zravno pa tudi gerdo živeli in nespodobnosti vgan- jali, ktere se še ziniti ne smejo. — Joj da bi ne! bila je terda dušna tmina. 6. Abraham in njegov zarod. Malikovanje se je med narodi zmirom bolj razširjalo, in bati se je trebalo, da bi včra v pravega Boga in upanje prihodnega odrešenika zmed ljudi popolnoma zginula: temu v okom priti je Bog moža izvolil vsega pobožnega in vernega, kteremu je bilo Abra¬ ham ime (1. 1925 pr. Kr.). Njega je očeta storil velikega naroda, kteri se je Izraelsko ali Judovsko ljudstvo imenoval. Z njim je posebno zavezo naredil in v znamenje te za¬ veze je imelo vsako možko dete njegovega zaroda obrezano biti — njemu je izverstno obljubo storil, da po njem in njegovem zarodu bodo blagoslovljeni vsinarodi zemlje. In Abraham je ostal zvest Bogu vse svoje žive dni. Kersčanski nsuk. 7 98 Pobožno in včrno kakor Abraham je živel tudi njegov sin Izak, on je hodil po potih Gospoda in bil ves vdan v božje roke; zato je Bog njemu sve njegovemu očetu stor¬ jene obljube ponovil in ga z vsim obilno ob¬ daroval. Izak je nesel derva na goro Morio, se je pustil voljno zvezati, in verh derv na altar položiti, Bogu v žgavni dar; on je bil podoba zveličarja. Njegov sin Jakop, kteremu se je tudi Izrael reklo, je imel dvanajst sinov, od kterih jzvira dvanajst Izraelskih rodov. Jeden zmed njegovih sinov, Jožef, je bil podoba Jezusa Kristusa. Od svojih bratov oblačil obropan, za dvajset srebernikov v Egipt prodan, tam po krivem obdolžen in v ječo med dva hudo- deljnika seržen, potem pa od kralja povekšan je postal rešitelj celega naroda ob času strašne dragine in hude lakote. Na njega povabo je prišel tudi njegov oče Jakop s celo svojo družino v Egipt in se je v naj lepšem kraju dežele naselil. Na smertnej postelji je od božjega duha navdihnjen svojim sinovom prerokoval, da kraljevska palica od njegovega sina Judata ne bode od¬ vzeta, dokler ne pride On, kteri ima poslan biti. I. Mojz. 49, 10. Ti trije so naj imenitnejši očaki, s kterimi se je Bog prav po prijateljsko pomenkoval, on seje pogosto Bog Abrahamov, Izakov 99 in Jakopov imenoval. Njih včra in služba božja je bila na prostej stopnji. Odloče¬ nih svetkov še niso imeli vendar se kaže, da so saboto praznovali; od njihove molitve lepe zglede beremo, in njihovih darov, ktere so Bogu v čast opravljali, sv. pismo dostokrat govori. Večidel so žito, sadje, moko, domače in divje živali darovali, samo od Melkize- deka se bere, da je bil duhoven Najvekšega in kruh in vino daroval. Nadepolno v božje roke vdani so živeli in živo zaupali v res¬ ničnost obljub, ktere so od Boga prejeli. Kar pa druge narode, Egipčane, Babi¬ lonce, Asirce i. t. d. zadeva, so se zmirom dalje od Boga zgubili in več in veo v zmote zajšli. Verjetno je, da se je v Babilonu ma¬ likovanje pričelo, in nedodelan grad je bil menda perva malikovavska veža; od tod pa se je izlilo kakor silovita povodenj na vse kraje sveta. Kako slepi in brezumni so postali, kako z nesramnim djanjem malikom stregli, in koliko jezer nedolžnih ljudi lažnivim bogo¬ vom poklali, se ne da popisati, ker je pre- gerdo! Pač živ dokaz, kam človek brez Boga zajde! 7. Izhod iz Egipta. Mojzes. Kakor je Bog Abrahamu napovedal, se je tudi zgodilo; iz njegovih mlajšev se je po 100 Jožefovi smerti velik velik narod zaredil, ki je bil, kakor je že bilo rečeno, Izraelski narod imenovan. V Egiptu pa jim je slabo šlo, hudo so bili zatirani, milo so zdihovali in glasno vpili k Bogu. In Bog je njih zdih in klic vslišal, se prikazal Mojzesu v gorečem germu na gori Horeb, ter mu dal ukaz, Izraelski ljud iz Egipta peljati. Egiptovski kralj Fara o se je sicer branil in ljudstva ni hotel izpustiti; ali Bog je z neznanimi kaznimi njega in dežeta vdaril, in posled- nič je vse pervence Egipčanov in njih živine v enej noči pomoril. Izraelcom pa je ukazal, naj zakoljejo pri vsakej hiši leta staro jagne, naj z njegovo kervjo pomažejo oba podboja in naddurje hišnih vrat, in nič žalega se jim nakretilo, kar pes čehnil ne bode. In storivši to so bili ohranjeni. — To jagne je bilo predpodoba velikonočnega jagneta Jezusa Kristusa, ki je s svojo kervjo ves človeški rod odrešil. 8. Potop Egipčanov. Po teh znamenjih in čudežih je (1. 1491 pr. Kr.) Mojzes Israelce iz Egipta peljal. Ču¬ den oblak, po dnevu temen, po noči ognjen, je pred njimi šel pot jim kazaje. Ali kmalo se je kralj skesal, da jih je izpustil, naglo m a 101 izbere svoje bojne trume, za njimi vdari, ter jih dojde ob rodečem morju. Strah i trepet Izraelce o pade in velik krik vstane. Zdaj Mojzes v božjem imenu svojo palico nad mol¬ jem iztegne in glej! kar razdvoji se morje. Na desnej in levej valovi stoje ko stena; močen vihar je dno posušil in so šli po suhem skoz. Kralj in njegova vojska, vsi serditi za njimi planejo vsred morja, kar Mojzes svojo palico spet nad morjem stegne, s strašnim hru¬ pom valovi na nje lopijo in vse poveznejo. Ne jedenniušel. — Tako čudnoBog za svoje skerbi,tako ojstro grešniki kaznuje! 9. Božje zapovedi. Od rudečega morja, kjer so tako oče- vidno rešeni bili, so Izraelci šli po velikej pu¬ ščavi in so pod goro Sinaj svoje šotore po¬ stavili. Na tej gori med strašnim bliskom in gromom jim je Bog svojo postavo oznanil, deset zapovedi dal in v dve kamnitne tabli s svojim perstom jih zapisal. Se mnogo drugih zapovedi jim je dal, naznanil, kako imajo službo božjo opravljati, kako saboto in druge svetke praznovati, za greh zadostvati, se oči¬ ščevati, i. t. d. obljubil je jim vse dobro, ako ga vbogali — in žugal vse hudo, ako mu ne¬ pokorni bodo. — Ali le prehitro so pozabili 102 zapovedi in dobrote božje, vedno godernjali nad Bogom in Mojzesom in tako zlo se zmo¬ tili, da so zlato tele vlili in po božje častili. 10. Vhod v obljubleno deželo. Za kazen njih mnogih grehov so se morali štirdeset let po puščavi potikati; vsi, kteri so iz Egipta prišli, so pomerli (le Jozua in Kalah ne), in nov boljši zarod je podrastel. V puščavi, kjer ni bilo ne njive ne koče, ne sadja ne žita, jih je Bog prav čudno preživih Kruh, ki so mu mana rekli, jim je ves čas, kar so v puščavi bili, iz nebes pošiljal, z me¬ som prepelic dvakrat jih nasitil, z vodo iz skale jih napajal in po Mojzesovi smerti v obljub¬ leno deželo Kanaan peljal, od ktere se je reklo, da se mleko in med po njej cedi. Junak Jozua jih je s suho nogo skoz reko Jordan peljal, neverske narode pokončal, ter deželo med dvanajst rodov razdelil. Sv. Paul veli, da ^se te zgodbe imajo svoj posebni spomin. Rešitva iz Egiptovske sužnosti pomeni našo rešitvo iz hudičeve oblasti po Je¬ zusu Kristusu. Hoja po puščavi pomeni naše potovanje po žemlji, kjer nam Bog svoje po¬ stave daje, nas z nebeškim kruhom (mano) redi in % živimi studenci svoje gnade krepča. Oblju- blena dežela nas pomni nebes, da jih moramo s sveto vojsko pridobiti. 103 11. Izraelski sodniki. Srečno in mirno so Izraelci živeli v lepej Kanaanskej deželi, živine, žita, vina in vsega obilno imeli, dokler so Bogu zvesti in pokorni ostali. Ko so pa Boga zapustili, tuje bogove moliti jeli in zoper njegovo izrečno prepoved zakonske zaveze z ognušenimi narodi delali, je Bog zemlji rodovitost vzel in jih sovražni¬ kom v roke dal, kteri so jih silno terli. Ka¬ kor pa so spet svoj greh spoznali, jokali in se k Bogu obernili, se je spet jih vsmililin hrabre može, sodnike imenovane, obudil, kteri so jih iz rok sovražnikov oteli in osvobodili. Na j bolj sloveči med njimi so bili: Gedeon, Jčsfte, zlasti pa Samson, kteremu ni bilo korenjaka. 12. Izraelski kralji. Več ko štiri sto let je Israelsko ljudstvo pod sodniki živelo, dostikrat v malikovanje zajslo, kaznovan o pa spet k Bogu se vernilo. Ker pa je po izgledu drugih narodov kralja imeti hotelo, mu je prerok Samuel po božjem povelju S a u 1 a za kralja mazilil (1095pr.Kr.) Saul je bil iz pervega ves dober, ali kraljevska čast in bojna sreča ga je prevzetnega storila, 104 zato ga je Bog zavergel in Davida izvolil.— David je bil čverst in pogumen, še clo mlad je velikana Goljata premogel in ko je kralj po¬ stal, je sovražnike v velikih zmagah natolkel in meje kraljestva razširil. Serce je imel polno pobožnosti, v čast božjo mnogo lepih, svetih pesem, kterim psalmi pravimo, zložil in božjo službo v lep red spravil. Tudi prerok je bil, in od prihodnega zveličarja prerokoval, da ima iz njegove hiše priti, zato se Kristus tudi sin Davidov veli. Davidov sin in naslednik je bil Salomon, bogaboječ in moder kralj. V mestu Jeruzalemu je postavil na hribi Moria lep in veličasten tempel, kakoršnega še ni bilo na zemlji. Bil je po podobi snidnice sozi- dan in v dva dela razdeljen. V sprednem delu v svetišču, je bila skrinja zaveze, in v njej zlat verč z nekoliko zerni mane, Aronova pa¬ lica, ktera je bila enkrat ozelenela in sad ro¬ dila, in kamnene table Mojzesove. V svetišče nihče drug ni smel, kakor samo veliki duhoven enkrat v letu. Ali Salomon ni ostal na božjih potih, že starega je neversko ženstvo spridilo, v mnogotere pregrehe in clo v malikovanje speljalo. Milost božja ga je zapustila in nje¬ govo veličastvo je zatemnelo. 13» Asirska in Babilonska sužnost. Po Salomonovi smerti se je njega kra¬ ljestvo v dvoje razderlo; v kraljestvo Juda 105 iz dveh rodov Juda in Benjamin, in v kra¬ ljestvo Izrael iz ostalih (drugih) deset ro¬ dov. Poglavitno mesto ovega (tega) je bila Sa¬ mari a, unega pa Jeruzalem. Že Jeroboam pervi Izraelski kralj je malikovavsko službo vpeljal, v Danu in Betelu zlate teleti naredil in po vsih visočinah malike postavil. Po njego¬ vih stopinjah so skorej vsi ostali kralji hodili, in tudi ljudstvo je svojih kraljev zgled posne¬ malo, ter gerdo in slabo živelo, dokler je šiba božja jih zadela. Salmanasar, Asirski kralj, je s strašno vojsko pred Samario privihral, mesto užugal in vse Izraelce v sužnost na Asirsko gnal (1. 722 pr. Kr.). Med vjetimi je bil tudi po¬ božni Tobija, kterega dobrodelnost šene da d oh vali ti. t Sto in štir in štirdeset let potem se je z kraljestvom Juda ravno taka zgodila. IMabu- kadnecar Babilonski kralj je s svojimi tru¬ mami Jeruzalem dve leti oblegal, končno ga premagal, ter požgal mesto in tempel, in kralja in podložne v sužnost na Babilonsko peljal. Med vjetimi zavolj pobožnega živlenja naj bolj znameniti so bili: čista Suzana, trije mladenči v ognjenej peči, in Daniel v levnjaku. 14. Pr e r o ki. Tote hude kazni Izraelce niso iz jasnega ali nanagloma zadele, ampak Bog je od časa 106 do časa, bogaboječe, svete može, preroke imenovane poslal, kteri so jih zavolj njih gre¬ hov ojstro svarili in k pokori opominjali, jim milost obetali ako se poboljšajo, pa tudi hudo žugali, ako terdovratni ostanejo. Verh tega so pridšega Odrešenika naznanovali in kolikor bolj se je bližal njegov prihod, toliko glasneje in svitleje so od njega govorili: napovedovavši čas in kraj njegovega rojstva, njegove čudeže, njegovo terplenje, smert in vstajenje, spre- obernjenje nevernikov in veličastno zmago prave vere. Veasi so še hajde budili in k po¬ kori klicali; kakor prerok Jona, ki je bil v mesto Ninive poslan in prerok Daniel, ki je na Babilonskem dvoru spoznanje pravega Boga razširil. Naj imenitniši preroki so bili: Eli a, Elizej, Izaia, Je remi a, Ecehiel in Daniel. 15. Stava novega tempelna. Potem ko je sedemdeset let Babilonske sužnosti že minulo in ljudstvo dovolj spokor¬ jeno bilo, se je po božjej obljubi spet v svojo domačijo verniti smelo. Perzanski kralj C ir, kije Babilon užugal, je Judom dovolenje dal, v svojo deželo nazaj iti, ter mesto in tempel zopet sozidati. S pridom in veseljem se dela lotijo; ali Samaritani, kteri so se po zgornih krajih obljublene dežele naselili, jim silno 107 overajo, tako da so se morali delavci z me¬ čem opasati, ter z jedno roko delati in z drogo orožje deržati. Ker je pa sozidani tem- pel se veliko slabeji kazal memo poprejšnega Salomonovega, sta preroka Ha gej m C a- haria žalostno in maloserčno ljudstvo tažila, prerokovaje, da bo novi tempel veličastneji od pervega, ker bode v njega prišel On, kterega vse ljudstva ž e l č. 16. M a k ab eji. v Šesto leto Perzanskega kralja Daria (1. 515 pr. Kr.) je bil tempel dodelan in z nere- klivim veseljem posvečen. Ezdrain Nehe- mia sta postavo Mojzesovo zopet vpeljala, službo božjo uverstila in ljudstvo vnela, da so knjige svetega pisma pridno brali in njih raz¬ lago zvesto slušali. Ker so pa pozneje spet v grehe zagazili, jih je Bog spet sovražnikom v roke dal. Naj huje jih je terl Sirski kralj Antioh in šiloma od postave božje odvernuti hotel. Vendar veči del ljudstva je svojemu Bogu zvest ostal; serec Eleacar in Makabejska mati s sedmeri si¬ novi vred rajši umerjejo, kakor da bi postavo prelomili. Ker je pa stiska zmirom veča pri¬ hajala, so vstali Makabejski bratje Juda, Jonatan in Simon, se bojevati jamejo in ne 108 henjajo pred, dokler ni gnusoba malikovavska od svetega mesta očiščena in božjemu ljudstvu svoboda pridoblena bila. 17. Polnost časov. Preteklo je štir jezer let od perve oblju¬ be odrešenika in nastopili so časi, ko je imel poslan biti On, v kojega so narodi upali, Odrešenik sveta: bila je kakor sv. Paul veli, polnost časov. Vsi pobožni Zidovi so po njem zdihovali, vsi modri hajdje ga željno čakali; bil je jeden klic po zemlji: „Rosite nebesa od zgoraj dol — dežite oblaki pravičnega." Bila je pa tudi potreba njega velika, da veče misliti ni mogoče, zakaj spaka sveta je do verha prirasla. Judi so scer Mojzesove postave se terdo deržali in k malikovanju niso više nagnjeni bili; ali žalibože, kako so bili med seboj razklani! Farizeji, Sadu- cej i in Eseji so se jednomerno vjedali in pipali, le z ustmi in na oči Boga častili, v sercu pa hudobni bili, in gerdo in slabo ži¬ veli. Še hujša je bila nevernikov spačenost in zmotnjava. Vsi od kraja, tudi naj bolj omi¬ kani med njimi, Gerki in Rimljani so malikom stregli in v nebrojnih zmotah in na¬ pakah zapopadeni bili. Tudi stari Nemci in Slovani so malikovavci bili. Nemci skoraj 109 v sredi Europe stanovaje so imeli jedno vekše bitje, kleremu so rekli Alfa dur, in raznih ostalih bogov in boginj , kterim so naj raj v logih, pod hrastmi in na gričih zeliša in ži¬ vali, pogostokrat pa tudi ljudi darovali. Nič boljša ni bila vera Slovanov, ki so nekdaj celo izhodno stran Europe do Bal¬ tiškega in Jadranskega morja v lasti imeli. Njih vekši bog je bil Perun; Živa ali La¬ da njih boginja. Černibogu so mladenče in device klali, in mnogo dobrih in zlih bo¬ gov in mnogo škratov častili. Pri njih darit¬ vah so rade gostarije bile, tudi iger in plesov ni smelo mankati. Lipa je bila Slovanov sveto drevo. Žalostno tedej je bilo na svetu, kakor po zimi, kedar je gosta megla in dolgo sonca n : „ Narodi vsi ognušeni so v greha sužnosti tičali in si pomagati ne vedli ne mogli. Obu¬ pati bi jim bilo, ako bi Bog pomagal ne bil. In Bog je resnično pomagal, je poslal odre¬ šenika, kterega je v raju pervema človekoma obljubil, kterega so preroki vseskoz nazna- novali, svojega jedinega Sina Jezusa Kri¬ stusa, da se nobeden v njega verujoč ne po¬ gubi, ampak večno živlenje doseže. — Z njegovim rojstvom so se začeli novi časi za človeški rod, zato se tudi od tod leta človeš¬ kih zgodb štejejo in pišejo. Druga doba. Dogodivščina Jezusa Kristusa in pervih zlatih časov njegovo vere. (od l. do 312 po Kr.) 18.Rojstvo in mladost Jezusa. Ko se je po hudih vojskah svet umiril, in August Rimski cesar bil, Herodež Idumejc pa kralj na Judovskem, je Bog' poslal svojega Sina, odrešenika toliko zaželenega. V hlevu pri Betlehemu ga je rodila njegova mati Maria, naj svetejša Devica iz Davidove hiše, ter v plenice povitega v jasli položila. To je bilo 25. grudna (decembra), okoli polnoči, kakor staro cerkveno izročilo pravi. In glej! kornaj je bil rojen, že angeli v velikej svet¬ lobi iz nebes pridejo in pastirjem, kteri so po Jeruzalemskih tratah črede pasli, napovejo, kaj se je veselega zgodilo; v daljnem Jutru pa se nova zvezda zasveti, in Modrim (trem kraljem) ravno to veselico oznani. — In so 111 prišli brez odloga, pastirci in Modri v zaznamvani hlev molit svojega Kralja in Boga. Kedar je.'bil osem dni star, je bil po po¬ stavi obrezan, ter prejel je presveto ime Jezus, kar se toliko pravi ko Zveličar. Slirdeseti dan po svojem rojstvu je bil v tempel pred Gospo¬ da postavljen, in svojemu nebeškemu Očetu v dar prinesen, kder sta bogaboječi serec Si¬ meon in pobožna Ana od sv. Duha razsvit- lena ga spoznala in pripovedovala od njega vsem, kteri so odrešenja čakali. Hudobneži pa, slišati od njegovega rojstva so se vstrašili, posebno Herodež, ki se je za svoje kraljestvo bal, ter ga vsmertiti hotel: zatorej je Jožef njegov rednik po božjem povelju po noči vstal, in vzemši dete in Mario v Egipt pobegnul; po smerti Herodeževipa se v Nazaret nazaj povernul. In tukaj v Na¬ zaretu je Jezus svoje detinstvoin svojo mla¬ dost preživel, in rastel v izgled vsem mladim ljudem v starosti in modrosti pred Bogom in ljudmi. V svojem dvanajstem letu je šel s svo- jemi stariši po postavi v tempel na Velikonočni praznik, se ondi pomudil in tako modro prašal in odgovarjal, da so se clo pismouki čudili. Od tod pa se je na revni, tihi dom svojih starišev vernul, jim v vsem po otroško vdan in pokoren bil, in je sosebno Jožefu pri tesaril pridno pomagal in s potnim obrazom svoj kruh jedel. — 112 19. Jezusov kerst, post in uk. Zvolitva apostolov. Ko je bil Jezus svoje trideseto leto iz¬ polnil, je prišel do Janeza k reki Jordana, ter se od njega kerstiti dal. Med kerstom se je nebo odperlo, sv. Duh se prikazal v podobi go¬ loba nad njim, in Bog Oče se je oglasil: „Ti je moj preljubi Sin, nad kterim imam dopa- denje. “ Potem je šel v puščavo, in ko se je štirdeset dni postil in molil, in tripotno skušnja¬ vo satana premagal, je začel evangelj (ve¬ selo oznanilo) od kraljestva božjega oznanovati. Hodil je tri leta po vsej deželi, po mestih in vaseh, učivši tako lepo, da je vse osupnjeno bilo in so cele kope ljudi za njim vrele; in ka¬ kor je učil, je tudi živel, tako sveto, da mu nihče naj manjšega greha očitati ni mogel. Zmed svojih učencov, kterih jezmirom več dobival, jih je dvanajst odbral, ktere je apostole ali poslance imenoval, namreč: Petra, An¬ dreja, Joana, Jakopa starejšega in Jakopa mlajš ega, Filipa, Jernej a, To¬ maža, Matevža, Tadeja, Simona in Judeža Iškarjota. Te je za namestnike svoje na zemlji, za pastirje svoje črede posta¬ vil in jim ravno tako popolno oblast dal, ka- koršno je On od svojega nebeškega Očeta lis prejel.Izvolil je še dva in sedemdeset učen* c o v, kteri so imeli biti pomagavci apostolov, ter jih poslal po dva in dva vkapej pred seboj po mestih in tergih. — Glejte! toti dvanaj¬ steri apostoli, toti dva in sedemdeseteri učenci in ostali, kteri so v njega verovali, so bili za- četik ali temelj svete cerkve Kristusove, koja je čedalje bolj rastla in bode ostala po njegovi obljubi do konca sveta. Za njenega poglavarja je odmenil sv. Petra, rekoč :„Ti si Peter (skala) in na to skalo bom svojo cerkvo zidal, in peklenske vrata je ne bodo premagale.* Njemu je izročil ključe svojega kraljestva, to je, naj vekšo oblast v svojej cerkvi. 20. Jezusovi čudeži. Po svojih blagonosnih potih je Jezus ljudem neizrekljivo veliko dobrega storil; slepim je dal pogled, gluhim posluh, mutastim govor; je vsaktere bolnike ozdravil, iz obsedenih hudiče izgnal in clo mertve obudil. Gotovo je, da ni bilo rane, ktere bi zacelil, ne siromaka, kteremu bi pomagal ne bil. Čudna moč je šla iz njega in vse je ozdravil. Tudi pri- hodnega je mnogo naznanil.— Pri vsem tem pa je vendar veliko sovražnikov imel, zlasti med farizeji in pismouki, kteri so ga grozno čertili in kar viditi ne mogli, zato ker jih je zavolj njih hudobije in grehote javno (očitno) svaril in jim mnogokrat gorje žugal zavolj njih Kerščanski nauk. , J? 114 — hinavščine. Ze nekokrat so ga prijeti hotli, pa se jim je vselej umaknil. V tretjem letu svojega uka, malo pred Ve- likonočjo je svojega prijatla Lazara, kteri je že štiri dni v grobu bil, obudil, skoz to pa vekše duhovne in farizeje tako razkačil, da so zbor sklicali in sklenili, njega in Lazara umoriti; Jezus pa se je jim umaknil. Kmalo vendar je spet prišel v Betanio, kder je Lazar živel, se na osliča vsedil in častito in kakor kralj v Jeru¬ zalem jezdil. Množice s palmami in oljkami mu naprot gredš so razgrinjale svoje oblačila po poti in vesel vesel vriše je bil: Hosana sinu Davidovem ul Tode ravno to poslavlenje je vse njegove nasprotnike živo peklo. V Kajfe- ževi hiši so se sošli, ter svet imeli, kako bi ga z zvijačo v roke dobili in vsmertili. Tedaj pri¬ de Judež, jeden dvanajsterih, k njim in se po¬ nudi ga izdati za trideset srebernikov. 21. Zadna večerja. Jezus je dobro vedel in svojim učencom sosebno zadni teden mnogokrat povedal, kaj ga čaka in kako blizo je čas njegovega terplenja. Lahko torej bi se bil smerti odtegnil, ako bi bil hotel; ali ljubezen ga je gnala umreti in člo¬ veški rod odrešiti. Preden pa je terpel, je iz serca želel velikonočno jagne jesti s svojimi 115 apostoli, in pri večerji vzeme kruh v svoje svete in častite roke, oči oberne prot nebesom k svojemu Očetu in ga zahvali, posveti kruh, ga razlomi in poda svojim apostolom rekoč: V z emit e i n j e j t e; ker to je m o j e telo, ktero bo za vas v sme rt dano. Potem vzeme čašo (kelh) z vinom, spet zahvali svoje¬ ga Očeta, posveti ter poda apostolom, rekoč: Vzemite in pijte iz nje vsi; ker to je moja kerv, kerv nove zaveze, ktera bo za vas in za njih veliko prelita v odpuščen j e grehov. Ovo storite v moj s p o mi n, S tim je Jezus skrivnost (sakrament) svetega resnega telesa postavil, v kterem se našim dušam pod podobami kruha in vina v hrano daja. — Po večerji je apostolom še ve¬ liko govoril od svojega odhoda, jih tažil in jim obljubil svetega Duha, kter jih bode vso resni- co*učil in pri njih vekovito ostal. Po tem je vstal in so šli vsi skupej proti oljskej gori. 22. Jezusovo terplenje in simert. • Na oljskej gori, v vertu Gecemani stopi Jezusu vse njegovo terplenje pred oči, smertna žalost ga opada, groza ga obletuje, težave ga sprehajajo in pot kakor srage kervi mu po čeli stopa in na zemljo kaple. Na kolena pade: »Oče! je molil, če je mogoče, odvzemi mi čašo * 116 terplenja; vendar ne moja, ampak tvoja volja se zgodi!" In glej! angel iz nebes ga je po- tažil in pokrepčal. — Med tim se je približal Judež izdajavc in ž njim velika derhal vojakov in bričev s svetili, kolmi in mečmi, kteri so Jezusa zgrabili, zvezali ter peljali k Anazu in Kajfežu, vekšima duhovnoma. Na dvorišču, kder ga je Peter trikrat za¬ tajil, so ga vojaki in hlapci celo noč zasramo¬ vali in v obraz zapljuvali, za uho in v obraz bili; zarano pa, ko je dan napočil, so ga iz¬ dali Ponciu Pilatužu, oblastniku Rimskega čara (^cesarja} Tiberia. Dasiravno od Piiatuža in Herodeža nedolžen spoznan, je qil vendar le nevredno oponašan, do nagega slečen, k ste¬ bru privezan, bičan ali šiban, s ternjem venčan, s škerlatastim plajščem ogernjen, s terstom po glavi tolčen, tolovaju Barabu zad postavljen in — v smert obsojen. Naj veksemu hudodelniku jednak je moral Jezus svoj križ, ki je bil iz težkih brunov zbit, na goro Kalvario zvun Jeruzalemskega mesta vleči, slab in truden od prestanega ter¬ plenja seje pod njegovo težo opotekal in dešati jel, tako da mu je Simon Cirenčan ga nesti moral pomagati. Okoli devete ure pred poldnem po našem številu pride na morište, kder so ga nagega znak na križ pribili in z križem vred od tal vzdignuli. Opoldne je sonce otemnelo, strašna tmina nastopi, ter vso deželo pokrije, 117 in cele tri ure je zemlja in nebo v noči in tmini. Vse se prestraši in omolkne, in stermi in gleda kaj bo. Tudi Jezus je molčal, in grozne bolečine in neskončne težave ga sprehajajo, okoli treh popoldne pa, ko je njegovo terplenje do verha prikipelo, je z velikim terdnim gla- somr zavpil: „D o po lnj eno j e. O čel v tvo¬ je roke izročim svojo dušo." Ko je to izustil, je glavo nagnul in umeri. In glej! zemlja se je stresla, skale so pokale, zemlja je dala svoje mertve nazaj in zagrinjalo v tempelnu sa raztergalo od verha do tal. Stotnik in voja¬ ki, kteri so poleg križa na straži bili, viditi potres in kar se je zgodilo, so se silno bali, in djali: „Zares ti je bil Sin božji!" Ljudstvo je trepetaje na persi terkalo in molče se ra¬ zide. Se mu jeden vojščakov s sulico stran pre¬ bode, in kri in voda se mu je iz serca ulila, na pričo, da je gotovo mertev. Tako se je dopolnilo vse, kar so preroki v starej zavezi prerokovali; Jezus Kristus, Sin živega Boga in Odrešenik celega sveta, je bil v resnici med hudodelnike štet, je bil na križu umorjen in visi mertev med dvema razbojnikoma na sramotnem lesu križa. 118 23. Jezusovo vstajenje in njegov vnebohod. Jožef Arimatejc in INikodem sta Jezusa iz križa snela, sta ga s dišavami v belo Jen- čico zavitega v nov iz skaie izsekan grob po¬ kopala , ter velik kamen pred grob zavalila. Sovražniki clo kamen zapečatijo in z varhi obstavijo. Ali glejte! tretje jutro pred svitom se zemlja potrese, se kamen odvali, in Jezus premagavc pekla in smer ti veličastno vsta¬ ne, ia razveseli učence in vse prijatle svoje- Njegovo vstajenje tudi našo vero in naše upanje naj močnejše podpira. Se štirdeset dni se je na zemlji mudil, in svojim apostolom posledne nauke zastran hožje. ga kraljestva in svoje cerkve dal, potem jih skoz Betanio prot oljskej gori peljal. „Ne hodite od Jeruzalema, jim veli, dokler ne prejmete moči od zgoraj, kar se bode ob krat¬ kem zgodilo. Potem pa poj dete po vsem svetu, učite vse narode in kerščujte jih v imenu Oče¬ ta, Sina in sv. Duha. Glejte! jaz ostanem pri vas vse dni do konca sveta." Verh oljske gore pridši razprostre svoje roke in blagoslovivši jih se iz pred njih oči k nebesom povzdigne. Svetel oblak mu naprot priplava in ga nese v sveto nebo, kder sedi na desnici božjej. 419 — Apostoli pa so se bili vernili v Jeruzalem in čakali tamkaj obljublenega sv. Duha. — Tako je Jezus dokončal od Očeta mu izro¬ čeno delo. 24. Prihod sv. Duha. Napočil je deseti dan po Jezusovem vne¬ bohodu , bila je sveta nedelja binkoštna, imeniten svetek Judovski (X 33. po Kr.). Apo¬ stoli in učenci Jezusovi, med njimi tudi novo izvoljeni Mati a, so bili iz strahu pred Judmi v jednej hiši zaperti, ter molijo. Kar naglo zutraj ob devetih vstane velik šum, kakor piš hudega viharja, razdeljeni ognjeni jeziki so se prikazali nnd ysakterega glavo, in so bili napolnjeni s svetim Duhom, iti so jeli govoriti v mnogoterih jezikih, in hvaliti Boga in njegove dela. Kmalo se je krog hiše valika množica zbrala, gledat in sljšat, kaj se čud¬ nega godi. Peter od sv. Duha ves vnet vunkaj stopi, ter jim razkladati jame, kako da je Bog Jezusa, kojega so oni na križu umorili, zopet obudil in postavil sodnika živih in mert- vih, ter jih k pokori in k včri v Jezusa opo¬ minja. Globoko je njegova beseda poslušavcom v serce segla, tako da se je še tisti dan tri jez ar e ljudi kerstiti dalo. — Ne dolgo po tem gresta Peter in Janez v Jeruzalemski tempe 120 k večernicam. Na lepih vratih hrom ubožec sedi vbogaime proseč. Sv. Peter mu reč: „V imenu Jezusa Nazarenskega vstani in ho¬ di.** In kakor bi trenil, hromek po koncu sko¬ či, ter zdrav in vesel v tempel gre Boga hvalit. Po tem čudežu se je število vernikov zopet pomnožilo, ter na pet jezar narastlo. In iz teh in še mnogo drugih, ki so v Jeru¬ zalemu in krog mesta Jezusovo vero sprejeli in se kerstiti dali, je vstala perva družba ver¬ nih — cerkva Kristus o v af se je prav vidno pokazala, ter bila vterjena za vse čase. 25. Razšir in preganjanje vere med J u d m i. Goreče in pogumno so apostoli Jezusa sveti nauk oznanovali, in veliki čudeži in znamja so se po njih rokah godili, tako da so bolnike na ulice nosili, in če je le senca sv. Petra na nje padla, ozdravili so. Vekši duhovni pa, farizeji in saduceji, viditi da se množica vernih više in više narašča, so se od serda in zavida vneli; po divje na apostole planejo, jih v ječo veržejo, bičati dajo, ter jim Ojstro zaterdijo, da nimajo više od Je¬ zusa govoriti in učiti. Zadnič clo ljudstvo podšuntajo da so sv. Štefana, ki je z obilno gnado in močjo od Jezusa in njegove vdre 121 pričal, iz mesta pahnili in kamnjali (1. 36, po Kr.) v Po smerti sv. Stefana se vzdigne veliko preganjanje cerkve Jezusove v Jeruzalemu, tako da so zvun apostolov skoro vsi verniki iz mesta pobegnuli, in na vse kraje po Ju¬ deji in Samarii se razšli. Ali ravno to je v razšir cerkve zlo hasnilo, zakaj razšli verni so okrog grede po mnogih krajih sv. evan- gelj oznanovali. Tako je učene Filip prišel v mesto Samari o, Kristusa oznanovaje, in mnogo mož in žen je varovalo in kreščenih bilo. Drugi učenci so šli po Fe ni cii in Sirii, in osnovale so se nove družbe vernih, med kterimi naj imenitniša je bila v krasnem me¬ stu An ti oh ii, kder so se Jezusovi verniki naj poprej kristiani imenovati jeli. Tudi Saul, ki se potem Paul zove, poseben zo- pernik Jezusove včre se je po milosti božjej spreobernil, in se med vsimi apostoli naj bolj goreče trudil za razšir kraljestva božjega med neznabogi (hajdmi). Vendar se opomniti mora, da pervi ver¬ niki so bili vsi Judovskega rodu, ali pa vsaj taki, koji so se iz obreze Mojzesovi postavi podvergli; nevernikom od začetka nihče apo¬ stolov od prave vere govoril ni. 122 26. Razdjanje Jeruzalema. Razširin preganjanje vere med neverniki. Mnogo Judovskega ljudstva se je Jezu¬ sovi veri vdalo, clo zmed duhovnov in fari¬ zejev jih je veliko k njej pristopilo: večina vendar je terdovratna ostala, sovražila in ker- vavo zatirala vse, kar je bilo kerščanskega imena. Ali njih hudobija je dozorela in šiba božja je spletena bila. Privihrali so hrabri Rimljani, so glavno mesto Jeruzalem oblegli, z zasipom obdali in s tempelnom vred tako razdjali, da kamen na kamenu ni ostal. Blizo poldruzega miliona Judov je v tej vojski smert storilo, in kar jih je ostalo, so se po vsem svetu razkropili, ter so še dan današni žive priče, kako strašno Bog kaznuje narod, kteri je pred Pilatužem kerv Sinu božjega nad sebe in svoje otroke klical. Ker so pa Judi sv. evangelj hudobno za- vergli, so se apostoli k nevernikom obernili, ter šli na vse strani sveta; pod jugom in pod severjem, po izhodnih in zahodnih deželah so Kristusovo včro oznanovali, mnogo truda in terplenja prenesli, pa tudi nebrojno veliko ljudi spreoberniii in kerstili. Gerki in Rim¬ ljani, možki in ženske, mladi in stari, bogati in revni so popustili svoje zmote in malike, in komaj je trideset let preteklo, so že skoro 123 po vsih imenitnejih mestih kerščanske družbe ali srenje vtemelene bile; tudi naši kraji niso pozableni bili. V Oglej (Akvileo) tacaš gla- sovito mesto za teržaskim morjem je prišel sv. Marka Jezusovo vero oznanovaje, je družbo vernikov ustanovil, in svojemu učencu sv. Mohorju v skerb izročil. Po Benečkem, Istrianskem, Primorskem in po Panonii je pa sv. Klemen učene sv. Petra učil in pridgoval. — Sleherna teh družb je imela svojega pred¬ stojnika, ali škofa ali druzega mašnika, ktere so apostoli z molitvijo in s pokladanjem rok vdu- hovno službo posvetili in za svoje namestnike in nastopnike postavili. Vse skupej pa so imele obč¬ nega poglavarja sv. apostola Petra; so ž njim, pa tudi med sebo (vzajemno) vedno v oskej zavezi bile, in tota njih združba je bila — kerščanska katolška cerkva. In kedar je sv. Peter, kteri je skoz pet in dvajset let naj viši vidni pastir ali škof rimske cerkve bil, na križu smert storil, je šla naj vekša oblast v cerkvi na njegove nastopnike, rimske škofe ali papeže. Lepo žetvn je tedaj Jezusa sveta vera med malikovavskimi narodi imela in daleč okrog se razširila; zdaj pa se černi oblaki na njo zavlečejo, rimski še neverski cesarji so jo z mečem i ognjem preganjati jeli, ter bi jo bili radi popolnoma zateptali. Neznano je slišati, kako nevsmileno je cesar Neron s kristiani delal. V zverijne kože jih je dal ošiti, potem 124 pa pse nad nje posuti, da so jih raztergali. S smolo jih je ukazal obliti in na kole prive¬ zati, zvečer pa, ko se je tema storila, so jih zažgali, da so živi goreli in namest bakel svetili. Tudi sv. Petra in Paula je ovi gro- zovitnež umoril oba v jednem dnevu, 29. rož¬ nika 1. 67. po Kr. — Cesar D o mi ci a n je ukaz dal, vse kerščanske cerkve do tal podreti, in svojo naj bližnejo žlahto je za včre del preganjal in moril. Sv. apostola Joana je v Rim poklical in kakor pravio, mu naj pred strupa piti dal, ko mu pa strup nič škodval ni, ga je v posodo vrelega olja vreči ukazal. Naj huje pa je razsajal cesar Dioklecian, ter se /dobil, po celej deržavi vse kristiane do zadnega pokončati. Po petnajst jezar so jih v jednem mesecu zamorili, tako da so rabelni mnogokrat od morije omagali in se jim orod¬ je skerhalo. Z razpuščenim svincom so jih za¬ livali, z žerečimi kleščami ščipali, na križe raz¬ penjali, žive žgali ali iz kože devali, pri po¬ časnem ognju pekli, divjej zverini v jed da- vali, i. t. d. In ne posamezno, marveč v celih trumah so jih morili, in v potokih je tekla kerv kerščanska po vsej carevini. V Terstu so sv. Celiana, v Ogleju sv.Mohorj a, v Celj u sv. Maks i m i 1 i a n a, na Ptujem sv. Vi k t o r i- na, in v Sambotilu sv. Kvirina, škofa iz Siseka ob glavo djali. Ali više ko so jih pomo- 125 rili, više se jih je kerstiti dalo; iz vsake kaple prelite kervi je nov kristian izrastek 27. Zivlenje tedajnih kristianov. Kakor med ternjem rade naj lepše violce rastejo, tako tudi kerščauska včra nikolj tako lepo cvetela, nikolj tako obilnega sadu obro¬ dila ni, kakor ravno une perve čase, ko je bi¬ la kervavo preganjana. Bili so zlati časi ker- ščanske vere; kolikor vernikov, bi skoro rekel, toliko svetnikov. Vsi so bili jednega serca in jednega duha, in kar je kdo imel, ni imel za se, timveč vsih skupej je bilo, in po potrebi so apostoli vsakemu podelili. Prav po ker- ščansko, kakor brati in sestre so se med seboj ljubili; od nečiste ljubezni, od zapelovanja, gerdega znanja, ponočnega vesovanja in kar je druzega takega, ni bilo nikdar slišati. — Med vsemi kristiani korintarske cerkve sa¬ mo jednega nečistnika najdemo. — V lepem miru in jedinosti jeden z drugim so živeli, prepira in sovražtva, pravd in tožb so se skerbno ogibali. Polni svete gorečnosti so marskako noč v molitvi in v premišlovanju bož¬ jih naukov prebedeli, polni svete ljubezni božje so z nevarnostjo svojega živlenja službo božjo obiskovali in pri vsakej sv. maši s sv. resnim telesom svoje duše poživljali, polni poterpljivosti 126 niso nikdar godernjali, zakaj da jim Beg to¬ liko terpeti da, nego veselili se, da zavolj Je¬ zusa terpeti vredni so. Kakor Jezus krivičnemu Pilatužu, so tudi oni neverskemu cesarju po¬ korni bili: pa tudi rajši umerli, kakor zoper zapoved božjo kaj storili. Za male grehe so dolgo in ojstro pokoro delali, pogosto in terdo se postili, in vsi vneti, vsi goreči zmirom k večej svetosti hiteli. — Bili so zgled čednosti vsim prihodnim časom, in dokler žlahtno serce in pogumen duh na svetu ob veljavo ne pride tudi sv. Lovrenc, sv. Florian, sv. Agata, sv. Neža in ostali svetniki in svetnice svoje slave zgubili ne bodo. 28. Zmaga kerščanstva. Blizo tri sto let so ti strašni pregoni hru¬ meli, zemlja se je napila blage kervi nebrojnih mučencov in ko bi bila naša sveta včra le zmišljava ljudi in ne od Boga, gotovo bi bila že zdavnej zateptana in ne bilo bi več sleda od nje. Ker pa je od Boga, ker je od Jezusa samega na terdno skalo vtemeljena, je nobena burja, nobena nevihta omajati ni mogla; mar¬ več čedalje globejše korenine je gnala, in od leta do leta više se razprostranjala, dokler je leta 312 po Kr. popolnoma zmagala. — Bimski cesar Kon štantin, v včri malikvavcov rojen 127 in izkojen, scer pa dobrega in milega serca, je imel hud boj s svojim nasprotnikom Ma- ksenciom, kteri se mu je s hrabro in silovito vojno ustavil. V tej velikej stiski se je k pra¬ vemu Bogu obernil, ter ga serčno prosil, naj mu pomaga in ga reši iz rok sovražnika svo¬ jega. In glej! pri belem dnevu se prikaže njemu in vsej njegovej vojni veličasten križ na nebu, in na križu z bliščečimi čerkami za¬ pisano: V tem znamnju bodeš zmagal! Konštantin viditi to čudovito prikazen se zav- zeme, da po podobi križa krasno bandero na¬ rediti in v bitvi pred svojimi vojaki razviti. Nadušen napade sovražnike, jih premaga in konča, ter javno spozna, da Bog kristianov mu je po križu zmago podelil. Od tistih mal kerščansko vero čislati jame in prepove, kri¬ stjane dalje preganjati, ter jim dovoli, pro¬ sto po svojej veri Bogu služiti. Ukazal je vzeto premoženje cerkvam nazaj dati, zapo¬ vedal, da naj se nedelja brez vse pomote ob¬ haja, da naj kervave igre v glediščih nehajo, in se sploh kerščanstvo zmirom bolj podperal, neverstvo pa zateral. Tretja doba* Dogodivščina srednih časov ker- ščanstva. Od cesarja Konstantina do velike ločitve v za¬ hodni cerkvi (l. 312—1517 po Kr.) 29. Mirni časi kerščanske vere. S Konstantinom velikim, kteri je pervi kerščanski cesar bil, se je vse spremenilo. Pregon kristianov je potihnili jn kerščanska včra je jela mir in pokoj vživati. Križ po¬ prej znamnje naj veče zaničljivosti je postal znamnje časti in zmage, ter se je lesketal na cesarski kroni in na rimskem gradu (kapitolu). Službo božjo so poprej v podzemljskih jamah kletih in rakah opravljali; zdaj pa so začeli veličastne cerkve staviti, javno in slovesno Boga častiti. — Cesar sam je nekaj krasnih cerkev, posebno v Rimu in Carigradu zidati dal, nekaj pa tudi z darmi pomagal ; duhovne, sosebno pa škofe in papeže je visoko cenil 129 in poštoval. Njegov izgled je nevernike močno ganil, v celih trumah so se Jezusovi v&ri vdajali in ob kratkem so malikovavske veže prazne stale — malikovanje po vsem rimskem cesarstvu je onemagalo. Mnogoverstne zasluge za povekšanje božje časti si je pridobila tudi njegova mati, sveta Helena. V osemdesetem letu svoje starosti je potovala še v Judovsko deželo, na tiste svete kraje, kder je Gospod Jezus živel in terpel, vse skerbno pregledala in preiskala, ter tako srečna bila, da je najšla sv. križ, na katerem je Izveličar umeri, in grob, v kte- rem je mertev ležal, in tudi ona je mnogo krasnih cerkev pozidati dala. — Poglavar sv. cerkve je bil v tem času sv. papež Silve¬ ster I., kteri si je veliko prizadeval za uter- jenje svete ,vere in za krasnost božjih tem pelnov. 30. Krive vere in razkolnosli v veri. Komej so pregoni potihnili in cerkva od težkega terplenja se nekoliko oddahnila, so že druge baže soražniki vstali, razni krivoverci namreč, kteri so svoje zmote kakor luljko med pšenico sjali in mnogo hudega činili. „Ker ni hudič z mečem premagal, veli sv. Ciprian, je poskusil z jezikom.* Kerščanski nauk. 9 130 Naj imenitneji starih krivovercov je bil Arij učen in zgovoren, pa tudi svojoglaven in na- puhnjen duhovnik, kteri se je zlobil terditi, da Jezus ni imel božje natore in mu torej ne gre božja čast. Mnogo ljudi, skoraj bi rekel, pol sveta je s svojimi lažmi preslepil, mnogo kervavih vojsk podkuril in veliko svetih škofov in mašnikov preganjal: pa tudi strašno smert je storil. Čreva so se mu izsule in naglo in neprevidno je umeri. — Sto let po tem se drugi krivovčrc Nestori vzdigne, in časti Marije matere božje loti, rekoč, da ona ni božja porodnica. Tudi on jih je veliko premo¬ til in mnogo žalostnih zdražb in prepirov na¬ čini!.— Kmalo za njim Eutih krivovero is- kluje, da Jezus ni imel dveh, nego (ampak) samo jedno natoro; in da bi ne bil najdel to¬ liko dostopnikov, ne bilo bi toliko zmešnjav sledilo! — V osmem stoletju najdemo spet druge krivoverce, kteri so hotli vse svete po¬ dobe Kristusa, Marie in svetnikov pokončati in vse cerkvene stene pobeliti, naj bi ne bilo nobedne podobe več, ktera bi nas kaj božjega pomnila. Celih sto in petnajst let je ta joka vredna razkolnost terpela in izhodno cerkvo na dvoje razdelila. — Imena ostalih krivo¬ vercov, kakor Donatistov, Macedonia- nov, Pelagianov, Manihejcov in več drugih, kteri so sv. katolško vero zatreti hot¬ li, ne bom na dan vlekel; naj počivajo v 131 brezdnu pozabljivosti, kamor jih je luč reg.- niče zapodila. 31. Vesolni cerkveni zbori. Ko je leta 51 po Kr. prašanje vstalo, ali kristjane izmed nevernikov tudi Mojzesova postava veže, je bil zbor apostolov v Jeru¬ zalemu deržan, kojega (kterega) sklep je bil, nobenega tacega bremena vernim več nakla¬ dati. Toto djanje apostolov je bil izgled, po kterem so se predstojniki cerkve zmirom rav¬ nali, kolikokrat so se v prihodnih časih kri- vovere prikazale. Zbrali so se pod predsed- ništvom rimskega papeža ali njegovih posian- cov, so krivovero nepristrano presojevali, ter , jo obsodili in prekleli. Taksi zbor se veli ve¬ solni cerkveni zbor, in kar on u vers¬ kih resnicah sklene in rimski papež poterdi, imamo vsejedno za res deržati, kakor božje razodetje — sv. Duh ga namreč nevidoma vlada in pred zmoto varje. — Posebno glasovit je pervi vesolni cerkveni zbor v mestu Nicei na Jutrovem 1. 325 po Kr. deržan, kder se je tri sto in osemnajst škofov in nad jezar ostalih (drugih) duhovnikov snidilo, in so kri¬ vovero Aria overgli in prekleli. Drugi vesolni cerkveni zbor je bil v Carigradu, tretji v mestu Efezu, šterli v mestu Kalcedonu, * 132 kder so bili Macedoniani, Nestoriani in Eu- tihjani ednoglasno za krivov^rnike spoznani in njih zmote overžene jn preklete — in so zginile kakor temna noč pred sončno lučjo. Vsih vesolnih cerkvenih zborov do zdaj ima¬ mo sedemnajst; naj novejši in mende naj ime- nitneji med vsemi je tri de n tin s ki zbor, od kterega se tolikokrat zlast v pridgah in v ker- ščanskem nauku govoriti sliši. Veliko je katolška cerkva od krivovercov terpela in še terpi; ali ne bojmo se za njo; Kristus je njo na skalo zidal, in hudobni svet in peklenske vrata nje ne bodo zmagale. 32. Cerkveni učiteli in sveti očetje. Zraven cerkvenih zborov je bilo mnogo svetih in učenih mož, kteri so se krivovercom krepko ustavili, njih zmote ustmeno in pis¬ meno pretresli in overgli; nasprot pa tudi ker- ščanske resnice od vseh strani bistroumno prev- darili in razvedrili in njih verjetnost dokazali. Velimo jim cerkveni učiteli ali cerkveni očetje; njih imena se svetijo, kakor svetle zvezde na cerkvenem nebu, in so močni stebri, na ktere se katolška cerkva in njeni nauk naslanja. —. Pred vsemi slavnega spomina vredni so sledeči: sv. Atanazi, patriarh (vikši škof) v Aleksandrii na Egiptovskem, kteri je 133 celih petdeset let za sveto vero se bojeval, ve¬ liko pregona in terplenja od stran Arianov pre¬ bavil in mnogokrat v smertni nevarnosti bil; sv. Ambrož, nadškof v Milanu, kteri je mnogo svetih knjig spisal in pobožnih pesem zložil; sv. Krizostom, patriarh v Carigradu in glasovit pridgar, je sosebno grehe bogati¬ nov in velikašev čertil in napadal, in zato izgnan iz svojega sedeža v siromaštvu umeri; sv. Bazili, škof v Cesarei je sosebno samotno živlenje v puščavah in samostanih podperal, in je zlast v juternih deželah visoko češčen; sv. H ieronim v Stridovi na slovenski zemlji rojen, umen razlagovec in prestavljavc svetega pisma je svoje posledne leta v Betlehemu pre¬ živel; sv. A ug uš ti n, škof v mestu Hipo v Afriki, vsestrano učen, je v svoji mladosti slabo živel, potem pa velik spokornik in kinč ka- tolške cerkve postal; svet papež Leo veliki, ki je z močjo svojega govora mesto Bim dva¬ krat pred razdjanjem otel, ,in tud krivoverce zasekoval; sveti papež Gregor veliki, ki si je za slovest službe božje in povzdigo cerk¬ venega petja veliko prizadel in bode na vse čase slovel. 33. Puščavniki in menihi. Kakor so bili cerkveni očetje imenitni bra¬ nitelji in naj močneji podporniki katolške vere, 134 tako so bili puščavniki naj lepši izgled spo- kornosti, zatajevanja ia premage vsaktere po- željivosti. Puščavniki se velijo pobožni kristjani, kteri so iz ljubezni do Boga vsemu blagu, vsej oblasti in časti, prijatlom in žlahti se od¬ povedali, ter šli v samotne, tihe kraje ali pu¬ ščave, ondi se ležeje greha varvat, Bogu slu¬ žit in svojo dušo zveličat. —- Kak berlog v Zemlji ali v skali, kaka bajta iz drevesnega lupja je bilo njih stanovališče; njih obleka iz ličja ali bičevja, njih postelja terde tla ali malo listja; njih hrana korenine in divja zel, njih pijača studenčnica. Vsemu veselevanju, vsej sladnosti živlenja so slovo dali, vsemu svetu popolnoma odmerli in zmirej k vekši svetosti hiteli. Pervi puščavnik, od kterega nam zgo¬ dovina povč, je bil sv. Paul; glasoviteji pa je bil njegov verstnik, sv. Anton, ki se oče puščavnikov imenuje. Pervi puščavniki so jeden od druzega ločeni, vsak za sebe živeli; s časom pa so se sjedinill, vkup prebivali in delali, vkup jedli in molili — in tako so se pričeli samostani ali kloštri, in njih prebivavci so se rekli mnihi ali redovniki, če dalje bolj so se širili, naj prej v juternih, potem pa tudi v zahodnih deželah, dokler jim je sv. Be¬ nedikt o začetku šestega stoletja gotove, prav modro osnovane vodila (regelce) dal, ktere so temelj in vir vsih poznejih klošter- skih vodil. 135 34. Selitva narodov. V petem in šestem stoletju po Kr. se je skoro vse po svetu spremenilo, bila je velika selitva narodov. Mnoge ljudstva sirove in divje so iz Azie prihrumele, na bližne narode eu- ropejske pritisnile, in tote na svoje sosede. Vse je vrelo po svetu, po križem se medlo, derlo ljudstvo za ljudstvom: Alani, Gepidi, Huni, Goti, Longobardi, Slovani it,d. Kraljestva, ki so več sto let slovele, so se prekucnile in namest njih so druge stopile; sela in mesta glasovite so bile razdjane, in ali popolnoma znad zemlje zginule, ali v razva¬ linah hirale: clo rimsko cesarstvo, ki je nad tisuč (tavžent) let stalo in vse narode in de¬ žele pohvastalo, se je razkosilo. Med vsimi naj hujši divjaki so bili Huni, kterih kralj Atila, imenovan 'šiba božja, je cele potoke kervi prelil, mesta Oglej, Ljub- lano, Celje in drugih mnogo razrušil, in kamorkolj je stopila njegova derhal, vse pož¬ gal in pokončal. Bila je huda stiska, bila je neznana siroščina po svetu; kamor so oči nes¬ le, ni bilo druzega, kakor morija, požig in posip. In ker so vsi toti narodi ali maliko- vavci ali krivoverci bili, so tud katolško vero hudo zaterali, mašnike in redovnike pregan¬ jali, cerkve in samostane obropali ali poderli 136 — zdelo se je, da bodo katolško vero spet v zemljo zateptali. Ali Bog je vse v dobro ober- nil; kmalo je cerkva svoje veje bolj po širo¬ kem razprostranila in mnogo novih udov pri¬ dobila. 35. Začetik in razšir keršcanske vere med Nemci in Slovani. v Ze poprej je bilo omenjeno, da perve zerna keršcanske vere na slovensko zemljo so padle iz Ogleja, jednega v tedajnem času naj vekših mest rimskega cesarstva. Ondi je že sv. evangelist Marka od sv. Petra poslan Je¬ zusov nauk oznanoval, je družbo vernih vte- melil, ter njo pri svojem odhodu svojemu učencu sv. škofu Mohorju izročil, 1. 50 po Kr. Sv. Mohor pa je sveto vero dalje razširil, po sedajnem Benečanskem , Teržaškem in Krajns¬ kem; je poslal dva kerščanska oznanovavca, Lucia in Sir uza celo na Gor otansko (No- rikum), kamor je Koroško in del Stajarja spadalo, in se sploh z zlatimi čerkami Sloven- com v serce zapisal. Da je sv. Klemen, nčenc sv. Petra po Istrianskem, Primorskem in po Panonii vero pridgoval, je tudi že reče¬ no bilo; in da so vojaki in drugi Rimci, ki so se v naše kraje preselili, v svojFnovi domo¬ vini tudi od keršcanske verre mnogo pripovedo- 137 vali, si lehko zrajtamo. Po tem takem je drevo sv. vere čedalje bolj obširno rastlo in v mnogih mestih so se škofijski sedeži ustanovili, kakor v Terstu, Ptuji, Celji, Emoni (Ljublanf) in v Tiburnii na Koroškem. Ali v petem stoletju po Kr. ob času ve¬ like selitve narodov, so se strašni prekuci in pregoni po svetu pričeli, in neizrečeno veliko je sveta cerkva Jezusova prebaviti imela. Me¬ sto Oglej je bilo razdjano, tudi celjska emonska, ptujska in tiburnijška škofia je razpadla, in skor po celi Furopije sv. vere luč vgasovala, razun britanskih ali angleš¬ kih otokov, kder je veselo berlela. Iz totih otokov je izhajalo zdaj mnogo svetih mož, ki so berž ko ne pol Europe pre hodili božjo be¬ sedo oznanovaje, in kamor so prišli, ajdovske zmote pregnali in pravi apostoli tistih dežel postali. Tako je sv. Severin po austrianski vojvodini; sv. Ropert po Salcburžkem, sv. Emeran po Bavarskem kerščanstvo širil; med vsimi pa slave vreden je sv. Boni faci, ki se apostol Nemcov zove, nevtruden učitel bil in je častito krono mučenikov dosegel, 1. 755 po Kr. Ravno tako prijazno je slovanske dežele luč sv. vere razsvetila. Sv. škof A m and je prišel na Gorotansko, in nekaj časa za njim sv. Ropert, ki je Slovencom sv. evangelj oznanovai, salcburžko škofijo utemelil, in ka¬ kor nekateri velijo, clo do Celja prišel in cerkvo 138 sv. Maksimiliana posvetil. Njegov naslednik v salcburžki škofu sv. Virgili je poslal sv. škofa Modesta med Slovence, ki je bil poln go¬ rečnosti za božjo čast, je v Gospej sveti blizo Celovca svoj sedež postavil, veliko novih cerkev sozidal in veliko starih popravil in po¬ svetil in po vsej pravici zasluži, apostol Go¬ ro ta n a imenovan biti. Še vekši pospeh je včra imela, ko je cesar Karl (Dragutin) Ve¬ liki Avare in Slavjane ukrotil in pomiril. Dva greška brata, ssv. Ciril in Metodi, ki sta poprej že Bulgarski narod preobernila, sta si tudi za Slavjane neprecenljive zasluge prido¬ bila. Okoli leta 863 po Kr. je sv. Ciril na Mo¬ ravsko prišel, Jezusov nauk oznanovaje, je sv. pismo v slavjanski jezik prestavil in sko¬ val pisarijo, kterej se še zdaj Cirilica veli, in ktero Husi in Serbi rabijo. VVelehradu je škofijo utemelil in ker je leta 871 v Rim šel in ondi umeri, mu je njegov brat Metodi nasledval, kteri je češkega vojvoda Borivoja in mnogo drugih Čehov kerstil. Vogri ali Madžari so se po prizadetju svojega kralja, sv. Stefana spreobernili okolj 1. 1000 po Kr. 36. Blagor in velika sreča kerščanstva. Kakor po dolgi zimi ljuba spomlad ali vigred vse ogreje, vse oživi; tako je tudi. 139 kerščanstvo vse naše dežele prerodilo, Kder poprej ni bilo druzega kakor hosta in divja zverina, ondi je rodovitno polje vstalo, se seno sušilo in vinska terta se solzila. Divjačno živ- lenje so opustili, kmetijstva se prijeli in po vesih, tergih, in mestih se naselili. Pohištva so stavili, cerkve zidali in zvonov prijazni glas se je razlegal po dolih in planinah. Malike iz lesa ali kamna izrezane so potrupali in pravega živega Boga častiti jeli. Kerščanska vera je ljudem pamet razjasnila in jih v naj potrebniših rečeh tako podučevaia, da majhno dete in prosti kmetič od Boga in njegovih lastnosti sdaj više vesta, kakor naj bolj čislani modrijani starodavnih časov. Ona je overgla malikvanje, vraže in čare ali co- pernije, je prepovedala sužnoteržtvo, dvoboj in samomor in nam tudi sovražnika ljubiti ve¬ leva. Ona je ljudi omikala in umetnosti in zna¬ nosti v svojo skerb vzela, je napravila šole za mladost, bolešnice za betežnike in samostane za pobožnost, za nedolžnost in pokoro; in ko¬ liko svetih možev in žen, koliko čistih devic in mladenčev je izkojila, se ne da dopovedati ne popisati. Lepo, da lepše ne more, govori sv. Auguštin, rekoč: »Največebogastvo, naj draži zaklad in naj vekša svet¬ lost, ki se najde, jekatolškavera. Ona prinese izveličanje grešnikom, razsvetli na duši slepe, sprejema po — 140 — jezero zgub lenih, opraviči krivične, očisti spokornike, poterdi v dobrem pravične, venca mučenike, ohrani de¬ vice, ovarje udove in zakonske v sveti sramožljivosti, posveti mašni- ke, nas za nebesa pripravlja in z an¬ geli večnega veselja deležne stori. V resnici bogastvo kojega (kterega) svet nima dati. K 37. Odpad izhodne ali gerške cerkve od rimsko-katolške. — Muhamed. Kakor lepo in veselo je v zahodnih krajih kerščanstvo poganjalo in se razvijalo, tako ža¬ lostno je na Jutrovem omedlevalo. Gerški čari, ki so v Bizancu ali Carigradu svoj sedež imeli, so tudi cerkvo vladati hotli, se v njene notrajne zadeve vtikali, in terjali, da bi se to, kar se je v njih glavi izkovalo, ravno tako za res deržalo, kakor to, kar je Bog razodel. Ljud¬ stvo je bilo lehkih misel in preveč na posvetne sladnosti navezano, duhovščina je svoje dolžno¬ sti pogosto zanemarjala, in kar napuh še ni popačil, so razpertije pripomogle. Zmirom bolj in bolj seje motalo in medlo, dokler je vdarla tista nesrečna ura (1.1064 po Kr.), v kteri se je izhodna ali gerška cerkva od rimsko-katolške 141 ločila in je med obema tužen prepad vstal, ki noter do današnega dne še ni poravnan. — Ali kakor je Bog Izraelce pretepal, kolikokrat so od njega odstopili, tako tudi je spridenim Gerkom kazen za petami sledila. Že ob za¬ četku sedmega stoletja je v Arabii neki slepar vstal, po imenu Muham e d, rekoč, da je od Boga poslan, popačeno vero očistiti ter je iz ajdovskih, judovskih in kristjanskih šeg in ob¬ redov (ceremonij) novo vero izkoval. S po¬ močjo neke roparske derhali je od začetka posamezne popotnike zalezoval, potem karavan se lotil in zadnič mesta in do dežele napadal in posilil in njih prebivavce z mečem v roki k novi veri nagnal. Njegovi nasledniki so po nje¬ govih stopinjah napredovali, so v svojem po¬ četju skoraj neprenehoma srečo imeli, jedno deželo za drugo si osvojili in v Azii in Afriki po dolgem in širokem muhamedansko ali kakor se sploh veli, tursko vero razširili. Kar se ni vdalo, je bilo ali posekanp ali v sužnost pe- ljano. Kerščanstvo v tistih krajih scer ni po¬ polnoma ugasnilo, ali kakor veja, kise od de¬ bla odseka, s časom usahne, tako tudi je ono oterpnelo in do zdaj oterpnjeno žaluje. 38. K rižanske vojske. Muhamedani so Palestino, to je, sveto deželo, v kteri je naš Gospod Jezus Kristus 142 živel in umeri, v svojo oblast dobili in ondi s kristjani gerdo ravnali. Hude davke so jim nakladali, cerkve obropali, svete posode oskru¬ nili in kdor je hotel v Jeruzalemu svete kraje obiskati, je moral zlat odrajtati. Ko so kri¬ stjani v zahodni Europi zvedeli, kako slabo se njihovim bratom na Jutrovem godi, so močno žalostni postali, pravična jeza njih vname in vojsko zoper nevernike sklenejo. Peter iz Arni ena zgovoren in bogaboječ duhoven in puščavnik, ki je ravno iz Palestine priromal, je Laško in Francozko prehodil, povsod prav živo velike stiske in neznane tuge untodnih kristjanov popisal in ljudi tako nadušil, da je vsak hotel pomagati. V mestu Klermon na Francozkem, kder se je velika množica duhov¬ nov in posvetnih zbrala, je papež Urban II. za pripomoč zoper nevernike prosil in tako ginlivo govoril, da je vse kakor iz jednega gerla glas zagnalo: Bog hoče! Bog hoče! Po celem zapadu je zašumelo in ob kratkem je čudno ve¬ lika vojskna truma na nogah stala. Križarje so jih imenovali, zato ker je vsak vojak znam- nje križa na persih nosil v spomin, da se za Kristusa vojskuje. Vsi vneti za sveto vero so po* raznih potih proti Palestini se podali, po ter- dih bitvah, po velikih nevarnostih in po neiz- reklivem trudu sveto mesto Jeruzalem iz rok sovražnikov oteli, 1. 1099 po Kr. in pogumni Bogomir Buljonski je bil pervi jeru- 143 zalemski kralj postavljen. Pobožni junak pa je zlato krono na oltar položil, si železno krono na glavo del, ter rekel: Kder je moj Iz- veličar Jezus Kristus ternovo krono nosil, se ne spodobi, da bi jaz zlato krono nosil; in ves čas svojega živlenja si je ni na glavo dal. Ali jeruzalemsko kraljestvo ni dolgo ter- pelo, in ako ravno je od europejskih krist¬ janov neprenehoma veliko podpore dobivalo, vendar ni obstanka imelo. Vzrok tega odjedne strani so bili Gerki, polni zvijač in nezve¬ stobe, od druge strani pa križarji sami med seboj nesložni in pogosto le preveč kervi in plena željni; torej še ni clo sto let preteklo, ko je razpadlo in Turkom v pest prišlo, kteri so od leta do leta silnejši prihajali, zmirom več mest in pokrajn podjarmili in 1. 1453 tud Bizanc ali Carigrad, glavno mesto gerškega cesarstva, ki se je pred Bogom veliko zadol¬ žilo, z naskokom v svoje posestvo spravili- Iz Carigrada so Turki zmirom dalje segali, in ropali po bližnih vogerskih, slavjanskih in nemških deželah, in le hrabrost in pogumnost Malležkih in drugih kristjanskih vitezov kakor tudi neoporekljiva pripomoč božje Matere Ma¬ rie je imenovane dežele in narode pred na¬ menjeno pogubo obvarvala, je obvarvala sploh vse kerščanstvo, da ni Turkom sužoo postalo in od podkuv njih berzih konj zateptano bilo. 144 39.. Lepi časi k a to Iške cerkve. Slabo so izšle križanske vojske, veliko kervi se prelilo, mnogo ljudi pod mečem smert storilo in sveta dežela je pri vsem tem le Tur¬ kom v lasti ostala: ali če njih nasledke neko¬ liko bolj na tanko prevdarimo, bomo najšli, da so tudi zlo zlo koristne bile, ljudi zbrih- tale in novo dušno živlenje obudile. Znanstva, ktere so poprej pri selitvi narodov povsod pre¬ gnane v samostane bežati morale, so se zdaj med množino razlile in ljudstvo omikale; os¬ novale so se šole in vseučelišča, ki še zdaj slovijo, kakor v Pragi, Dunaji (Beči), v Padovi, in vstali so možje čudovite učenosti, kakor sv. Tomaž A k v i n , kteremu so an¬ gelski rekli, in sv. Kardinal Bonaventura, ki sta oba v letu 1274 umerla. Pobožni To¬ maž Kempenzar, ki je lepo živel in lepo pisal, je 200 let pozneje v visoki starosti umeri. Se lepše pa slovijo tisti časi zavolj njih nehinavske pobožnosti, zavolj terdno žive ve¬ re v Boga, svete gorečnosti za božjo čast in delavne ljubezni do bližnega. Koliko kras¬ nih cerkev, koliko visokih zvonikov so sozi- dali, ktere še dan današni osupnjeno ogledu¬ jemo! Koliko naprav so ustanovili, ktere še našim časom v prid in srečo so! Tako posta- 145 vira, je sv. He m a, rojena pilštanska grofinja v Kerki na Koroškem veličastno cerkvo z dvema samostanoma, možkim in ženskim, zidati dala, in iz tote njene zaloge je prirastla sedajna kerška škofija, 1. 1073 po Kr. Eber¬ li ar d, salcburžki nadškof je utemelil lavan¬ tinsko škofijo 1. 1228, in cesar Friderik IV. ljublansko 1. 1462. — Samostansko živlenje je v naj lepšem cvetju bilo, in možje, kakor sv. Bruno, Norbert, Bernard, Domi¬ nik, Frančišk, so s svojimi zgledi celemu svetu kakor luč svetili, so raznih plemen re¬ dove osnovali, in mnogo samostanov posta¬ vili. Pa ne le sami so sveto živeli, temuč tud med ljudstvom pobožnost redili, reveže in si¬ romake podperali, bolnikom stregli, nevedne učili in jetnike in sužne odkupovali. Na sve kraje sveta so učitele pošiljali, sveto vero raz¬ širjat, in so vsim deželam , v ktere so prišli, in med vse narode časno srečo in večni blagor prinesli. In sploh karkolj so delali, ali so ma¬ jali ali podobe rezali, ali pesrne zlagali ali knige pisali, vse so k božji časti obračali, in vsaktero njih delo le bogoljubnost in svete občute diha. 40.'Mnogo razpertije. Med žlahlno pšenico, kije tiste časte tako veselo poganjala in stoterin sad obetala, se je Keračanski nauk. 10 14(5 pa tudi ljulka zaplodila in grenek sad prinesla. Bile so tu in tam nesrečne vojske, žalostni pre¬ piri in pravde; tudi raznih krivic in marska- kega pohujšanja se ni mankalo. — Cesarji in rimski papeži se niso nič prav dobro zastopiti mogli. Že cesar Arh IV. (Henrik) je v cerk¬ vi gospodariti hotel, je škofije, aptije in ostale (druge) duhovske službe dostokrat naj nevred- nišim podelil, včasih pa clo za dnar prodajal; zato je med njim in papežem Gregorjem VII. velika razpertija vstala; in dasotakeraz- pertije, ker so se pogosto ponovile, veliko tugein škode na vseh straneh napravile, vsak lehko ve. Tudi razni krivoverci so vstali, zoper du- hovsko in deželsko gosposko učili, se ji sami ustavljali in druge podpihovali ter veliko bo¬ jev krivi bili. Tako je po Češkem Jovan Hus kriio- vero trosil, jih veliko premotil in strašne zmeš¬ njave napletel. Zlo taka se je tudi po drugih deželah godila, po Francozkem, Angležkem in Laškem. In ako ravno so jih sčasoma umirili in okročali, je vendar nek protiven in verto- glaven duh ljudem obvisel, po vsih žilah se ku¬ halo in vrelo, in le sape mankalo, ktera bi is¬ kro pod pepelom tlečo razpihala in v živi pla¬ men spravila. In ta sapa, ti vihar se na Nemš¬ kem vzdignuvši o začetku šostnajstega stoletja, je čedalej bolj široko in z večo silo vlekel in 147 neizrekljivo veliko zlega (hudega) načinil. Jezar in jezar ljudi je od katolške vdre odpadlo, ljudstvo zoper ljudstvo vstalo in sosed na soseda planil; kervave vojske so se vnele, strašne bitve in morije se storile in cele vesi in mesta so od zemlje zginule. Znanosti in umetnosti so bile zateptane in narodi, ki so v omiki in izobraženosti tako veselo napredovali, so spet sirovi in divji postali; posebno pa je vera od tiste dobe vedno pešati jela. Šter ta doba. Dogodivščina novih časov ker- ščanstva. Od velike ločitve v zahodni cerkvi do naših dni (od L 1517 po Kr J 41. Luter in drugi krivoverci. Mož, ki je nebrojno zmešnjav na svetu načinil, in na milione ljudi v časno in večno nesrečo pripravil, je bil Martin Luter, učitel modroslovja v Vitenbergu na Nemškem. Bil je učen in prebrisane glave, pa še više napuhnjen in vrele kervi. Leta 1517 se je z Dominikanerji zavolj krive rabe cerkvenih od- pustikov prepirati jel; zraven pa je on sam še huje zabredil, in od dne do dne v veče zmote zajšel, tako da je polagoma vse kri- vovčre starih časov pograbil in v novo včro zmašil, ki se po njem Lutranska veli. Ba- ritvo sv, maše, post, spoved, molitve za mertve 'n še marskako pobožno navado je zavergel, 149 in učivši, da vera sama človeka opraviči in zveliča, je dobrim delom vso veljavo odrekol. Rimskega papeža je Antikrista imenoval in njegovo cerkveno verhoblast popolnoma over- gel, redovnikom iu rednovnicam (nunam) že¬ nitve in možitve privolil, deželskim gospodom pa in grajščakom pravico priznal, vse kar sa¬ mostani gleštajo, v posest vzeti in v svojo rabo oberniti. S tim seje mnogim prikupil in ob krat¬ kem veliko derhal si pridobil; spačeni množici namreč so njegovi mehki nauki zlo sprejetni se zdeli in lakomnim knezom je samostansko blago močno dišalo. Poslednič je obljubo de- vištva prelomil, in, ako ravno duhoven in re¬ dovnik, v zakon stopil in se oženil z neko redovnico, ki je iz samostana ušla, in kteri se je reklo Katra Bor. Luter se je ustil, da svoj nauk iz svetega pisma zajema, ali ker je sveto pismo le po svoji termasti glavi h- lagal, se je strašno zamotal in v svojih bese¬ dah ves navskriž bil; kar je jeden dan zago¬ varjal, je drugi dan že povegral. Tako je terdil, da človek nima proste volje, torej tu¬ di božjih zapoved ne more dopolniti, in se hudega ne varvati; da greh človeka ne po¬ gubi, ako le terdno vero ima, iu še več dru- zega takega je kvasil. Kakor je od jedne strani Luter, tako so od druge drugi, in skorej še huje nad ka- tolško cerkvo segali in ji veliko zalih vej od- - 150 — kiastili. Na Švajcarskem je Urh Cvingli vpričnost Jezusa Kristusa v svetem resnem telesu tajil, ter jih veliko pretantal; še več pa jih je J o v an K a Ivi n za seboj potegnil, učiv- ši, da Bog nekoliko ljudi v večno pogublenje odmeni in za tega del njih serce okamni, da se poboljšati ne morejo, in še mnogo drugih zmot je zatrosil. Prekerstniki so terdili, da otroke kerstiti ni po svetem pismu, in se torej odraščeni drugič kerstiti mor, jo; tudi so hotli naj bi ne bilo lastnega premoženja ne gosposke na svetu, marveč vse občno in jednako. Vsi ti krivo¬ verci, Cvingliani, Kalvinci in. prekerstniki so zlo gerdo in divje ravnali; kar je Luter pri¬ zanesel, so toti ali oskrunili ali razdjali. Po¬ dobe Jezusa Kristusa in njegovih svetnikov so razsekali in potolkli, oltarje polomili, clo grobe in rake so razbili in kosti in ostanke svetnikov z nogami poteptali ali zažgali. In ako ravno so jeden čez drugega bili in se strašno preklinjali, katolško cerkvo pa so ven¬ dar vsi jednako sovražili in bi jo bili radi iz zemlje pregnali. In kakor luljka večdel rajša raste kakor pšenica, tako so tudi vse te kri- vovere čudovilo poganjale. Bili so pa tudi kri¬ voverci zviti in prekanjeni, in niso zanema¬ rili nobenega sredstva, ktero je v razšir njih zmot kaj pripomoglo. Ustmeno in pismeno so se poganjali zapospeh svojega lažnjivega nauka, in kder z lepo niso opravili, so pa s hudo nagnali- 151 42, Tridentinski cerkveni zbor. Katoličani so si veliko prizadevali in tru¬ dili, da bi teh žalostnih razdertij enkrat ko¬ nec bil, da bi se ljud umiril in spet le jedna vera v zahodni Europi bila. V raznih mestih so z razkolniki verske pogovore imeli, ter jim prijenjali, kolikor je le mogoče bilo; ali vse zastonj, Luter v svojem sovražtvu do rimskega papeža ni nobene mčre vedel in se ni dal pogovoriti; marveč še le huje razsajal in vedno vekše homatije narejal. Za tega del so se leta 1545 na povabilo papeža Paula III. katolški škofi in učiteli v mestu Trident na Tirolskem zbrali, so od jedne strani pravo katolško vero poterdili, od druge pa vse te nove krivovere v pretres vzeli, ter jih obso¬ dili in terdovratne krivoverce iz svoje občine odločili kakor suhe veje zelenega drevesa. Ta je tisti toliko sloveči tridentinski zbor, kteri se tolikokrat v pridgah in kerščanskih nau¬ kih v pričbo katolške vere vpotrebljuje; ti zbor je katolški cerkvi novo lepoto dal in njeno moč čudovito povekšal; vsi dobromisleči ver¬ niki so se spet terdneje svoje matere katolške cerkve poprijeli in veliko zašlih se je k njej povernilo. Tudi Luterane so povabili k triden¬ tinskemu zboru, da bi se bili prijazno pome¬ nili in ako mogoče, v včri sjedmili, ter so 152 ravno oni naj glasneje po cerkvenem zboru vpili: ali kadar se je potem sošel, so polni izgovorov bili in niso hotli dojti. Sako je ta nesrečna locitva še dalej terpela; in če je kra¬ ljestvo samo zoper sebe razdeljeno, govori Jezus, bo razdjano, in hiša bo na hišo padla; tako se je tudi zlasti na Nemškem žalostno' godilo. 43. Žalostni n astopki novih krivovčr. Luter je zmirom in povsod veliko od svobode trobil, cesarja pa, škofe in deželske kneze jako psoval ali gerdil; njegov malopridni nauk je pa tudi malopriden sad obrodil. Kmeti toliko lepega od svobode slišati so se kmalo na noge postavili in strašen punt, ali černo vojsko začeli; v velikih trumah so se po deželah razlili, ropali in požigali grajščine in samosta¬ ne, in grozovito mučili in morili od duhovščine in žlahtnikov vse, kteri so jim v roke prišli: ali tudi njim je povračivna ura udarla. Veliko od njih je bilo v vojski pobitih, veliko jih v že- lezju po ječah pomerlo., voliko v rabelnovih rokah živlenje zgubilo, in kakor zgodovina povč, više od sto jezar jih je vsih vkupej ob živlenje prišlo. Komej pa so bile tote preku- cije končane, so že druge nastopile — vnela se je žalostna tri deset letna vojska, ktera je zlasti nemške deržave od jednega kraja do 153 druzega strašno poteptala, ljutostin razvojzda- nost podredila in kerščanski obcut v mnogih sercih popolnoma zadušila. Ali ne samo po nemških marveč tudi po ostalih evropejskih deržavah so hude vojske zavolj vere zahrule. Na Š v a j carskem je Urh Cvingli kervavo bitvo zoper svoje lastne rojake podkuril in z mečem v roki svojo dušo izdihnul; tudi Kalvin in njegova stranka so se velikih krivic, grozovitosti in razpertij o- krivili. NaFrancozkem so Kal vinci ali Hu¬ genoti kakor pravi divjaki razsajali in blizo dvajset j ezar katolških cerkev razderli in raznes¬ li: v jedni sami pokrajni (Dofin6) so po spričbi jednega njihovih pisatelov 256 duhovnikov in 112 redovnic umorili in devet slo vesi in mest požgali. Ravno tako je moralo anglež- ko kraljestvo veliko prebaviti zavolj svojega odstopa od katolške v6re. Kralj Arh VIII. tega odpada začetnik, je veliko blagih mož so- sebno duhovnih ob glavo djal, vse samostane poderl in njih blago in imetje v svoj žep vtek- nil. Se grozoviteje je kraljica Elizabeta rav¬ nala, pod ktere vladarstvom je nesreča katol- - čanov do verha prikipela; homatije so se po njeni smerti še namnožile in kralj Dragotin I. (Karl} je mogel clo na kervavem odru svojo glavo zgubiti. 154 44. Razšir katolske v6re v prej ne¬ znanih krajih. Karje sveta mati katolika cerkva po kra¬ jih naše Europe slabovernih otrok po kri- vovčrah zgubila, jih je po drugih delih sveta zverhano mero dobila, in kar so Luter, Kal¬ vin in njih pajdaši včrnih ji odvzeli, so iskreni duhovni, kojim (kterim) se mi sionarj i veli, v A/ii, Afriki in Ameriki ji obilno pridobili. Kak or nekdaj apostoli so šli na vse kraje sveta sv. evangelj oznanovaje, in stotem sad je bil plačilo njih dela in truda. Popisali vse, koliko so terpeli in koliko prehodili, ni prostora ne ča¬ sa ; samo od jednega zmed njih, sv. Fran¬ čiška Ksavera naj se kaj malega povč. Ves vnet zaspreobernitvo nevčrnikov in pogu¬ men kakor nekdaj sv. Paul je široko morje preveslal in srečno v izhodno Indijo došel. Po ulicah mesta Goa je vsako jutro z zvončkom žvenklal in s tim otroke k sebi privabil. Otroci so kmalo veselje dobili do prijaznega moža in ga pazno poslušali, ker jim je toliko lepo od ljubega Jezusa pripovedovati znal, in domu pridši in pripovedovavši kaj so slišali, so od- raščenim serca vneli, da so tudi oni šli po¬ slušat svetega moža. In Bog je blagoslovil vi- doma vse njegove stopinje. Neutruden je hodil od sela do sela, od otoka do oteka, je Indio 155 in Japan in mnogo drugih kraljestev prehodil, je šlirdeset jezar maliških podob z lastno roko razdrobil in nad jeden milion ljudi s kerslno vodo oblil, ja on sam pove, da je samo je¬ den dan deset jezar nevernikov kerstil;zato se po vsej pravici apostol Indie zove. Po njegovi smerti so pa drugi nastopili in zmirom več polja s semenom božje besede ob¬ sijali; clo po velikej Kitajski deržavi, kamor do tistih rrial se nihče iz nažih krajev došel ni, je katolika vera zlo lepe mladike gnati je¬ la. In da malikovavci niso samo na videz, ka¬ kor sovražniki kerščanstva zabavljajo, limveč resnično spreobernili se, nam priča njih stano¬ vitnost v veri ob času, kadar je po japanskih otokih hudo preganjanje kristianov vstalo, ter jih veliko sto jezar za svojo vero umerlo in neznane, neizrekljive muke terpelo. Radi ka¬ kor na svate so šli na kervavi oder; mladi fanti in dekleta, rahli serci in žlahtne gospe voljno in veselo položili svoje glave pod rabel- novo sekiro. In žalibože, da noter do zdaj v tistih krajih niso henjali kristiane preganjati! Ravno tako prijazno se je po A m eri ki, ktero je Krištof Kolomb 1. 1492 najdel, luč kerščanske vere zasvetila, in gnusobi in ne¬ sramnosti malikovanja konec storila. Amerikam, posebno pa Mesi k a ni so bili hudi maliko¬ vavci. Po dvajset jezar mladenčev in dekličev so vsako leto svojemu gerdemu maliku, ki so 156 mu Biclibucli rekli, poklali, in ako niso na vojski sovražnikov dovolj nalovili, so svoje lastne otroke v žertovanje dali, ter meso daro¬ vanih ljudi povžili. Jezik ne dopove, koliko so ubogi misionarji pri njih terpeli, koliko nevarščin, glada in žeje prebavili; in vendar so vse zapreke srečno premagali, divje ljudstva omikali in luč svete vere v njih temnem sercu prižgali. Čudno dobrega in lepega pa so storili v neki pokrajni južne Amerike, Paraguaj imenovani, kder so iz žalostne goščave blago- nosni raj, in iz ljutih pesjanov krotke in poš¬ tene kristiane naredili. Vem, da bi radi vedeli imena vsaj nekterih zmed njih in da vam ustregel bodem, ako vam nekoličko od njih povdm. 45. Naj imenitnejši mož jč v tej dobi. Blagi možje, kteri so se neutrudeno za razšir katolške vere poganjali in dostokrat s svojo lastno kervjo malikovavsko zemljo po¬ lili, so bili večdel redovniki ali mnihi. Fran¬ čišk Ksaver in ostali, ki so po Kitajskem in Japanskem pravo včro razširjali, so bili J e- zuiti, in ni še bilo cerkvenega reda na svetu, kateri bi si bil tolike zasluge za ka- tolško včro pridobil, ter jo bi bil močneje zoper napade krivovercov branil, kakor Je- 157 — »ui tarski red, kojega utemelitel je bil sv. Ignaci Lojola, 1. 1491 na Španskem rojen. Nasproti pa tudi ne morem zamolčati, da no¬ beden red ni toliko protivnikov imel, kakor ravno red Jezuitov. Sovražili, čertili, prega¬ njali in cIo morili so njegove tovarše, ter jih sovražijo, čerte, preganjajo in more do dan današnega dne. Pa še drugi redi so v tej dobi vstali in zacelili rane, katere so Luter in ostali (drugi) krivoverci katolški veri vsekali. Frančiš¬ kani in Kapucin ar ji, kterih duhovni oče je bil sv. Frančišk iz Asisia, so bili dobri du¬ hovni pastirji in pri ljudeh jako obrajtani zavolj njih svete pobožnosti in oj stre spokor- nosti. Pi ari s ti so se po šolah in učeliščih z otrocmi in mladenči pečali, miloserčni bratje so bolnikom in betežnim v postrežbo bili; drugi spet so druge naloge imeli, — Tudi ženski spol ni zaostal, temuč si mnoge in razne samostane napravil. Uršulinarce, ktere se s podukom dekličev trudijo, še zdaj po naših krajih naj več samostanov imajo, kakor v Ljublani, Loki, Gracu, Gorici i. t. d. Elizab etinarce strežejo bolnim, Karmeli- tarce so v premišiovavnem živlenju svoj pok¬ lic imele in milost božjo prosile za deželo in ljudi. Posebnega omena vredna pa je množica mož in žen, ki so, kar vero in krepost za- 158 deva, se v izgled postavili vsem bodočim časom. Sv. Karl Borom ej kardinal in nadškof v Milana (vm. 1. 1584) je v ljubezni bližnega naj verhno stopnjo dosegel. Ob času kužne bolezni je kakor angel pomoč in tolažbo po mestu nosil, do bolnišnicah, kder je smert ne¬ milo kosila, bolnikom stregel, in vse, kar je svojega imel, dnar in blago, in clo svojo posteljo in živlenje svojim siromakom v žertvo dal. Sv. Franc Salezi, škof genevski na Svajcarskem (vm. 1. 1622) je po svoji ljubez¬ nivi krotkosti okoli 72,000 krivovercov zopet katolški cerkvi pridružil. — Sv. Vincenci Paul a n (vra. 1. 1660) je vse svoje žive dni ubogim in betežnim v postrežbo bil, in si veliko veliko prizadel, njih žalostni stan polajšati. Vpeljal je družbo mašnikov, ki so ne¬ vedne kmetovavce podučevali, in družbo za popravo galijotov (galernih sužnih); utemelil posebne hiše, v kterih so se sirote in najdeni otroci odgajali, in kar je črez vse važno, so od njega osnovane miloserčne sestre, klerih slava še zmirom raste po mestih in deželah. Na Nemškem si je naj veče zasluge za katolško vero sv. mož Jezuit Ran iz i pridobil. Kakor močen zid se je napadom krivovercov ustavil, in z besedo in s spisi se z njimi boi’il; zložil je katehizem, ki se še 159 »daj po šolah rabi, in speljal mnogo učeiišč in drugih občno koristnih naprav. Na Krajn¬ skem so ljublanski škof, Tomaž Kren, na Koroškem labudski škof Juri Stobev in na otajarskem sekovski škof Martin Bre- ner naj pogumniši zavetniki katolške vere bili, in uspehe Luteranov s krepko roko zajezili. Naj se zapomnijo tu še nektere može in ženske imena šestnajstega in sedemnaj¬ stega stoletja, ktere so katolški cerkvi na vse veke v kinč in lepoto; kakor sv. Joan od Boga, Joan od križa, Filip Neri, Bo¬ ter iz Alkantare, Jožef Kalazanc, J o- žefKupertin, Franc Borgia, Pij V., Fidel iz Sigmaringa, Alojz Goncaga, Stanislav.Kostka in še rnnogo drugih. Izmed ženskega spola pa: sv. Te rezi a, RozaLimanska, Angela iz Breš e, Mag¬ dalena od Pači s, Frančiška iz San tal s* i. t. d. V osemnajstem stoletju sosebno imenit je bil sveti škof Alfonz Liguori (um. 1. 1787) ki je mnogo lepih knjig spisal, in ute- melil družbo mašnikov, kteri se Liguorjanari ali Red emtoristi pravi. — Vsi toti svetniki in svetnice božje so bili človeškega rodu naj boljši prijatli, naj vekši dobrotniki. Otroke so v božjem strahu in božjem nauku lepo učili; mladenče in dekleta k pobožnosti vnemali in jim skerb za nedolžnost in čistobo serca go- 160 reče priporočali, serce pa k srečni smerti pripravljali. Bolnike po bolnišnicah, jetnike po ječah so pridno obiskovali in njih žalostno dušo s tolažbo podperali. Mirni in krotki niso nobenemu krivice storili, nobenega raznašali; temuč od vsakega dobro mislili in mu vse dobro želeli. Sami za sebe pa so silno ojstro živeli, malo jedli, malo spali, veliko molili, in žive priče bili, da duh ljubezni, duh poniž¬ nosti in lastnega zatajevanja ni še zginul iz katolške cerkve, kakor nasprotnikov veliko na vse usta trobi. 46. Ražsir nove nevere in zatiranje katolške cerkve. Razne, prekucije v deželskih zadevah. Luteranska krivovera ni bila od Boga, in kar od človeka pride, obstanka nima; zato je tudi ona razpadati jela iu mnogostrano se razklala. Tako so prekerstniki, prez- biterani, kvekeri, metodisti, mo¬ ravski bratje in drugi krivoverci scer vsi na njenem deblu izrastli, vendar so bili med seboj razeepleni in v svojem nauku jeden dru¬ gemu dostokrat ravno nasprot, ter so če dalje v vekše zmote zajšli. Nekteri zmed njih, zlasti na Angležkem in Frančozkem so sčasoma clo ob vso vero 161 prišli in v hudobi svojega serca tako globoko se pogreznili, da so strašno zarotbo storili in prav peklenski sklep naredili, kerščansko vero popolnoma srušiti in zatreti. Iz tega namena so spisali mnogo zapeljivih knjig, v kterih so norce brili iz vsega, kar je človeku svetega in kar k sramožlivosti gre; so oponašali in zasmehovali rimskega papeža, duhovščino in cerkvene obrede, ter očevidno priporočali nesramnost in razujzdanost. In kar je res, se ne sme tajiti, znali so pisati kaj lepo, mično in bistroumno, tako da je vse, visoko in nizko, po njih bukvah in pismih hrepenelo, jih z velikim poželenjem čitalo in se nezavedno njih strupenega duha — duha brezbožnosti naserkalo. — Potem pa, ko jim je njih početje tako dobro zvedlo, so še bolj čversto na noge stopili in brez plahote svoje černo delo izpol- novati jeli. Dobro vedši, da kdor hoče čredo razkropiti, mora poprej pastirja mahniti, so tudi oni naj prej duhovščine se lotili. Proti koncu osemnajstega stoletja so na Francozkem strašne prekucije vstale, so duhovnom vse njih zemljišča s silo odvzeli in poprodali, redovnike in redovnice iz njih mirnih izbic segnali, njih svete obljube razrušili, in njih samostane in cerkve obropali in razdjali. Koliko duhovnov so pobili, koliko v vodi potopili in koliko iz dežele zapodili, ve Bog sami Le v mestu Nantes sojih sedem sto in šestdeset vgono- Kersčanski nauk. 11 1«2 bili. Naj se je dub ovnik le prikazal v mašnem oblačilu, gotova smert je bila njegov del, in za glavo je šlo vsakemu, kteri bi ga bil pod streho vzel. Nedele in svetke praznovati je bilo ojstro prepovedano, sv. mašo služiti ali slišati s smertjo kaznovano; z jedno besedo, vse kar je kerščanskega bilo ali k službi božjej slišalo, je bilo zaterto in vničeno. Cio Boga, pra¬ vega, živega Boga, ki je vse stvaril, vse ohrani in vlada, so prederzno zavergli, in namest Nja pamet za boginjo postavili, so neko nesramnico prav gizdavo okinčeno z veliko slovesnostjo v prejšno stolno cerkvo Matere božje v Parizu na ramah nesli, in jo na veliki oltar na mesto bridke podobe križanega Jezusa postavili, nji v čast pes- me pevši in kadilo žgavši. Kder pa enkrat luč prave vere ugasne, ondi tud prava sreča, blagostan in veselje mine, kakor se je na Francozkem zgodilo. Ni bilo več miru ne varnosti, ne prijateljstva ne zvestobe; brat se je brata bal, oče svojemu lastnemu otroku ni zaupal, clo kraljevi sedež so prekucnili in raztrupali. Bili so strašni časi, kakoršnih ni zapisanih v zgodovinskih bukvah, ter so kakor smertna senca nad dve leti zalo francozko zemljo temnili in div- jačili. Pobožni in dobrohoteči, pa le premehki kralj LjudevitXVI. je pod rabelnovo sekiro glavo zgubil (1. 1793) in za njim tudi njego¬ va žena in sestra. Kakor voda po potokih je 163 tekla kerv po mestih in vesčh, in niso priza- nesli ne starosti ne spolu. V Bretanji so pet sto otrok, kojih (kterih) naj starejši je štirnajst let imel, postrelili, zato ker so njih očetje Bogu in kralju zvesti ostali, in nekteri so zrajtali, da vsih v tej strahoviti dobi pomor¬ jenih skupno je bilo blizo dva miliona. In kaj mislite, zakaj so ti kervoloki (med kteremi naj divjiši je bil Robespier) vso to nesrečo, grozo in žalost napravili! — Kakor oni sami pravijo, zato, da bi ljudi osrečili in njih blagor povekšali! Ko so duhovne preganjali in vero zaterali, so rekli: ljudstvo se mora omikati in očistiti svojih vraž in praznih vdr. Ko so morili in nedolžno kerv prelivali, so djali: vse ima prosto in jednako biti. Znali so lepo govoriti, res je, pa pod njih jezikom je bil modrosov strup, in joj in gorje vsakemu, kteri takim sleparjem v pest pride! — Zadnič pa, ko so vidili, da njih hudičeva setva tako močno plodi , so se" hudobueži sami bati ia za svoje živlenje tresti jeli, in da bi brezpostavnost vsaj nekolieko zajezili, so slovesno oznaniti dali, da ljudstvo mora spet na Boga in nev- merljivost človeške duše vervati. Leta 1799 je Napoleon višjo oblast prevzel; bil je orjaškega uma in nenavadne zmožnosti mož, vendar ljudstva brez vere vladati se ni upal: zatega del je cerkve zopet odperl, je očitno službo božjo zopet vpeljal in z rimskim pa- * 164 pežem zastran cerkvenih zadev slovesno se pogodil. Ali ta lepa zastopnost med njima ni dolgo terpela. Napoleon od prevelike sreče pijan je na svoje obljube pozabil, je zmirom dalej segal in marsikaj terjal, kar mu pogla¬ var cerkve nikakor dovoliti ni mogel. Izid razpertije je bil, da je francozka armada mesto Rim obsedla in so papeža Pija VIL kakor razbojnika vjeli, ter odpeljali (1. 1809)* Ali Jezus Kristus, kater je svojo cerkvo na skalo zidal in ji obljubil, da je nobena sov¬ ražna moč premagala ne bode, nje tudi v tej stiski ni pozabil. Kakor visoko se je vzdignul Napoleon v svoji moči in ponositosti, tako globoko je padel. Njegova hrabra vojska je na Rusovskem zmerznula, in slednič on sam vjet in v dalni otok sv. Helene odpeljan bil: papež Pij VII. pa je z veliko slavo v svoje mesto Rim nazaj prišel (1. 1814). Njegovi nasledniki na stolu sv. Petra so bili: Leo XII., Pij VIII., Gregor XVI., in o3 sedemnajs¬ tega rožnika 1. 1846 Pij IX., ki do zdaj kerščansko katolško cerkvo vlada, in je v versti papežev od svetega Petra sem ti dve sto devet in petdeseti. 165 47. Obuditva boljšega duha med ka¬ toličani in nada b olj ših čašo v katolške cerkve. Po francozki prekucii, ki je cerkvo, deržave in narode obožala in na milione ljudi podavila, je previdnost božja ljudstvo posva¬ riti in prepričati hotla, kam pride, kdor Boga zapusti in od prave včre odstopi. Veliko scer se jih je spametvalo, ko so vidili strašno globino, v ktero odstop od Boga in včre pelja; ali joj! veliko pa tudi je slepih ostalo in svarjenja božjega ni porajtati hotlo; zatega- voljo so se krivi in zapeljivi nauki francozkih brezbožnikov tudi po ostalih (drugih) deželah razlili. Tudi po ostalih deželah so mnogo lepih in občno koristnih naprav razrušili, mnogo opatij in samostanov odpravili, bra¬ tovščine in vse pobožne družtva povegrali, in kderkoli so mogli, cerkvo in njeno oblast in njene pravice podkopali: nevere pa in njeni kačji nauk so razširali, živo priporočali in sosebno med šolsko mladost z obema rokama ^ trosili. Pri vsem tem pa vendar Bog svoje vsemogočne roke cerkvi ni odtegnil, nego (ampak) varval jo kakor svojo ljubleno nevesto, krepko podperal v raznih nevarnostih in zravno še visoko poveličal z mnogimi čudeži. Postavim: — ltitf — kako čudna je bila spreobernitva Juda Kati s- bona! Koliko bolnikov je čudovito ozdravelo 1. 1844 v mestu Trier, kder je sveta suk¬ nja našega Zveličarja v počeščenje izpostavljena bilal In v naših dneh kako čudo se je godi¬ lo v laškem mestu Rimini! Brez vse dvombe pa naj veči čudež, kojega nobeden tajiti ne more, je vedni in zmirom nagliši razšir svete katolške vere po vsih delih sveta, dasira^o je povsod mnogo- brojnih zaver. Posebno veselo v severni Ameriki vera napreduje. V Združenih deržavah samo so v ne clo petdesetih letih nad šest in dvajset škofij utemelili, in zravno še veliko množino cerkev, dubovšnic, samosta¬ nov in drugih naredb pobožnosti naredili. Na Kitajskem se spreobernitve od dne do dne množijo, in akoravno kristjani pogosto še preganjani in umorjeni bodo, njih število vendar zmirom raste. Tudi v Afriki se kaže, da boljši časi nastopajo, kajti se je v sredino Afrike 1. 1851 več duhovnov, rojenih Sloven- cov podalo, černim zamorcom sv. evangelj ozna- novat. NaAngležkem katolške cerkve stavi¬ jo, samostane zidajo, in ljudje prestopajo v ka¬ toliško vero tako obilo, da se j ih veliko nadja, da ne bode dolgo, ko bo celo angležko kralje¬ stvo katolško postalo. Ali kaj! vsaj je tudi pri nas v austrianskem cesarstvu od nekoliko let sem marskaka reč v boljše se obernila. Po- 167 staviii so mnogo samostanov, kterih nedolžnost zavetje,spokornost,mir svoje vesti,bolnik postrež¬ bo in starost oskerblenje najde. Začele so se bra¬ tovščine sv. L e o p o 3 d a, presladkega serca Je¬ zusovega, živega roženkrancain serca Marijnega za spreobernitvo grešnikov. Fare so se skoro povsod za božjo čast oživele, svoje cerkve olepšale, in tu in tam si glasne in prijetno vbrane zvonove omislile. Nove šole so se osnovale, sveti zakramenti se prejemajo bolj pogosto in čedalje bolj na dan stopa spoz- natva, da le v katolški cerkvi se pravi mir, sloga in večno živlenje najde. —■ Posebnega spomina vredna sta cesarska ukaza od 18. in 23. mal. travna leta 1850, ktera opro¬ ščene katolške cerkve slovesno izrečeta in ka¬ toličane po vesolnem svetu z veselim upanjem navdajata. Resje scer, da seje vmes tudi marsikaj ža¬ lostnega prigodilo, sosebno v letu 1848, ker so duhovščino in pobožnost preganjali; res je, da je veliko kristianov, ki so zlo nemarni in brez skerbi za izveličanje svoje duše, in le svet in posvetno veselje ljubijo, clo nove krivovere, kakor Rongeanov, so izkovali. Ali vse to nas ne sme motiti, temveč v veri še bolj poterditi; zakaj v sv. pismu čilamo: da vsi, ko ji hočejo po¬ božno živeti v Kristusu Jezusu, mo¬ rajo preganjanje terpeti; in čitamo, da bode enkrat velik odpad od Boga in K ris tuša. Vsak tedaj naj gleda in čuje, da se zapeljati ne da, temuč da zvest ostane in venec živlenja prejme (Skrivno razod. 2, 10). 47. Z a g o v o r. Zgodovina nase svete vere nam kaže na vsakem listu, kako dober in vsmiljen, pa tudi kako svet in pravičen je Bog. Razjasni nam, kako čudno in modro je bog človeški rod vodil že v stari zavezi, od našega prededa Adama noter do prihoda našega Gospoda inlzveličarja Jezusa Kristusa: se lepše pa nam pripoveduje od nove zaveze, kako je Jezus Kristus cerkvo utemplil, kako so jo apostoli in njih nastopniki po ve- solnem svetu razširili in kako zalo raste skoz vse veke noter do sedaj nega papeža Pij a IX. Kdor ima zdrave oči, lehko vidi, da veličastna in polna blagorja je naša sveta vera; in sledna verstica nam veli, da ne človek ne angel, am¬ pak Bog sam zamore ljudem tako vero dati* Evo! 1.) Včra, ktero mi spoznamo ni od ljudi zmišljena, marveč od Boga izvira. V stari zavezi jo je po prerokih razglasil, v novi pa njegov edini Sin Jezus Kristus oznanoval in poterdil z nebrojnimi eudeži, naj več pa s svojim vstajenjem od mertvih. Od Boga so njeni 169 nauki, in kdor jih zaničuje ali zaverže, sam sebe vekomaj zaverže. 2. ) Nasa vera ni od danes ali jutre, nima kakih sto let, kakor krivovera Luteranov, Kal- vincov in drugih, ampak prav za prav seže do začetka sveta. Njeno pervo zerno je bilo v jparadižu vsajeno, kder je Bog človeku, po¬ tem ko je greh storil, Odrešenika obljubil; in cela stara zaveza z vsemi svojemi d arini, opravi¬ li in šegami je bila le predpodoba nove zaveze in kar v stari pomankuje, to nova dopolnuje. 3. ) Dasiravno pa zgodovina nase svete vere Mizo šest jezar let obseže, ima vendar toliko neoporekljivihspričb in imenitnih dogodb, da nihče, ( ako nima skalenega uma, nad njeno istinQ ali resnico dvomiti ne more; in kar bukve sv. pisma važnejšega kaj povejo, kakor od greha pervega človeka, od obljube odrešenika, od vesolnega potopa i. t. d. to vse tudi greški in rimski zgodopisci poter- dijo. Nobeden narod nima zgodovine tako globoko utemelene, kakor jo kerščanska vera ima. Vse rodovine od Adama do Kristusa so nam na tanko znane in vse cerkvene pogla¬ varje od sv. Petra od sedajnega papeža lehko z imenom povemo. Kako čudno lepo se vse versti! kako premodro je vse vpeljano! 4. ) Cio Judje, ki so kristianov naj boli terdoglavni nasprotniki, pričajo akoravno zo¬ per svojo voljo resnico in božji izvir naše 170 svete vere. V svojih svetih bukvah namreč zlo skerbljivo ohranujejo celo zgodovino in vse prerokbe stare zaveze, na koje se mi nasla¬ njamo, tako da nihče oponesti ne mora, ka¬ kor bi kristjani kaj popačili ali vrinili bili. 5.) Tudi tega nihče tajiti ne more, da le s posebno pomočjo in gnado božjo je kerščanska vera črez celi svet se razširiti za- mogla. Apostoli namreč, ki so jo oznanovali, so bili nizkega rodu, ubogi in nepoznani, si niso nikolj po šolah glave belili in nikjer prid- govati vadili. Vera, ktero so učili, in ktera le pokoro ponižnost in lastno zatajevanje hvali in priporoča; vse so\ražtvo pa, poželjivost mesa in lakomnost časti in blaga čerti in prepoveduje, sarnopašnim hajdom dopasti ni mogla: zatorej so se bogatini in veljaki na uboge ribiče za¬ ničljivo ozerali, modrijani in učeni zasmehovali jih, in vladarji in oblastniki z mečem in ognjem preganjali. Pri vsem tem so pa ubogi ribiči vendar le zmagali in Jezusov nauk po celem svetu razširili, in scer tako naglo razširili, da je sv. Justin kmalo po smerti apostolov vpričo vseh ljudi pisati smel: „Ni znanega naroda, ne med divjaki ne Gerki, kder bi se v imenu kri¬ žanega Jezusa molitve in zahvale Bogu Očetu in Stvarniku vesolnega sveta ne opravljale. 1 ' — Kdo drugi, kakor vsemogočen Bog je zamogel to čudo storiti? A ko ne verjamemo, da so se čudeži godili, veli sv. Auguštin> 171 je to naj veci čudež, da je vesolni svet brez čudežev veroval. 6. Ali ne samo utemelena na čudeže je kerščanska katolška cerkva, nego (ampak) tudi to je veliko čudo vsemogočnosti božje, da se v toliko stiskah vedno ohrani in ne zatere. Kraljestva in cesarstva se razsujejo; Kristuso¬ vo kraljestvo samo vse prebije in vseskoz raste : ako v jednem delu sveta omahuje, se pa zato v drugem še bolj razširuje. — Od nebrojnih sovražnikov je bilo od zibele svoje obdano, strašno so nad njim razsajali in mu protili: ker- ščanska cerkva nima nobene vojne, braniti se napadov; nobenega meča, hudej sili se usta¬ viti — ko bi jo božja roka ne podperala in njegova moč ne deržala, že zdavnej bi bila za- terta in vničena. v 7. ) Se bolj krasna se nam vidi kerščanska cerkva, ako se ozremo na radostni sad in neizrekljivi blagor, kterega vun in vun po zemlji deli in ljudem daruje. Kderkoli se njena prijazna luč posveti, ondi divjost beži in omika sledi. Ona je povzdignula kmetijstvo in teržtvo, je obudila umetnost in znanost, ter prepove¬ dala sužnost in žertve ljudi. Ona nam v ža¬ losti, y bolezni in siromaštvu solze otera in je naša posledna palica v neznano večnost. Ob kratkem: kerščanska vera je v resnici drevo živi en ja, kterega je Bog v paradižu vsadil, da bi vsi ljudje v njegovi senci mirno poči- 172 vali in se poživili od njegovega žlahtnega sada. Kam, v kak nesrečen prepad narod pride, ki kerščansko katolško včro zapusti, zgodovina vsih časov veliko žalostnega zaznamvanega ima. Tam v Afriki, kder so nekdaj sloveče eerkve v Kartagini in Alesandrii bile; tam v Azil — v Antiohii, v Efezu, kder sta sv. Joan in Ignaci učila, in je kerščanska včra v na- lepšem cvetju bila, zdaj hajdi, Turki gospo¬ darijo , in namest sv. križa nad cerkvami se le polmesec lesketa. In kako grenki sad zori zlasti po nemških deželah, ktere so od prave v6re odpadle, vsi dobro vemo. Ako se pa drevo na sadu pozna, kakor Jezus veli, mora vsaki kdor predsodkov nima, obstati, da kerščanska vera, ki je toliko blagonosna, od Boga izvira; nevera in krivovera pa, ki tako gorjup sad rodi, od hudega pride, ki ljulko med pšeni¬ co seje. 8.) Na vse zadnje pa, ako se to povzame in prevdari, kar je bilo do zdaj rečenega, se jasno vidi, da cerkva, ktera toliko neizrekljive¬ ga blagorja za časnost in večnost rodi in lju¬ dem daja, ktero je Bog sam na čudeže utemelil in vun in vun z čudežmi poveličuje, ne, more nobena druga biti, kakor rimsko-katolška cerkva. Ona in nobena druga je tisto žlahtno ne¬ beško drevo, gorčičnemu zernu podobno, 173 kterega je Jezus v naše izveličanje vsadil; ona je tisti zali vinograd, kterega je Jezus za¬ sadil, in ga škofi in ostali roašniki pod vladar- stvom rimskega papeža obdelulejo. Sam sveti Duh ga poliva s svojimi gnadami in ogreva s svojo nebeško lučjo. — Vse druge vere pa, kolikor jih je na svetu, naj že bodo Lutranov, Kalvincov, novokatoličanov ali kake druge, so napčne vere, v kterih ni izveličanja; so suhe veje, ki ne rode dobrega sadu; so votli vodnja¬ ki, v kterih v naj veči sili vode ni. Vsaki sa¬ dež, veli Jezus, kterega ni moj nebeški Oče vsadil, bo izruvan;“ tako tudi krivo- ver nobena obstanka nima — zrastejo, serazšo- pirijo in — usahnejo. Sama kerščanska katoli¬ ka cerkva vekomaj ostane; ona se ne po¬ stara, ne obledi, marveč je zmirom lepa, neo- madeževana in 'polna veličastva; zakaj ona ima obljubo Gospoda: Na to skalo bom sozidal svojo cerkvo, in vrata peklenske je ne bodo zmagale. — Glejte, jaz sim pri vas vse dni do konca šveta. (Mat. Ifi, težili* Zapopadek V v o d. I. Poglavje. Straua Od vere 4 ' 1. Razdelek. Kaj da je katolska vera . . . — II. Razdelek. Od dvanajsterih členov vere ... 9 II. P o g 1 a v j e. Od upanja.22 I. Razdelek. Kaj da je kerščansko upanje . . . — II. Razdelek. Od molitve ..23 III. Poglavje. Od ljubezni ......... 30 I. Razdelek. Kaj da je kerščanska ljubezen . . — II. Razdelek. Od deset božjih zapoved sploh . . 31 III. Razdelek. Od deset božjih zapoved "posebej . . 33 IV. Razdelek. Od cerkvenih zapoved sploh . . .41 V. Razdelek. Od cerkvenih zapoved posebej . . .42 IV. Poglavje. Od svetih sakramentov..49 I. Razdelek. Od svetih sakramentov sploh . . . — II. Razdelek. Od svetih sakramentov posebej , . 50 V. Poglavje. ^ Od keršeanske pravice ....... 79 Pervi del keršeanske pravice . — Varvaj se hudega ....... — Drugi del keršeanske pravice.82 Stori dobro ..— Pristavek. Od štirih poslednih reči ....... 90 Pcrva doba. Dogodivščina starih časov. Od začetka sveta do Kristusa {od l. 4000 pr. Kr. do njega rojstva.) Tretja doba. Dogodivščina srednih časov kerščanslva. 0(1 cesarja Konstantina do velike ločitve v zahodni cerkvi (l 312—1517 po Kr .) Strana 29. Mirni časi kerščarske vere ..... 128 30. Krive vere in razkolnosti v veri .... 129 31. Vesolni cerkveni zbori 131 32. Cerkveni učitcli in sveti očetje .... 132 33. Puščavniki in menihi ...... 133 3%. Selitva narodov.135 35. Začetek in razšir kerščanske vere med Nemci in Slovani. 136 36. Blagor in velika sreča kerščanstva «... 138 37. Odpad izhodne ali gerške cerkve od rimsko- katolške. — Muhamed.140 38. Križanske vojske . ..141 39. Lepi časi katolške cerkve.144 40. Mnoge razpertije ....... 145 V Sterta doba. Dogodivščina novih časov kerščanslva. Od velike ločitve v zahodni cerkvi do naših dni G od l. 1517 po Kr.) 41. Luter in drugi krivoverci ...... 148 42. Tridentinski cerkveni zbor . . . • 151 43. Žalostni nastopki novih krivover .... 152 44. Razšir katolške vere v prej neznanih krajih . . 154 45. Naj imenitnejši možje z tej dobi .... 156 46. Razšir nove nevere in zatiranje katolške cerkve. Razne prekucije v deželskih zadevah . , . 160 47. Obuditva boljšega duha med katoličani in nada boljših časov katolške cerkve ..... 165 48. Zagovor ... 168 Natisnul L, Grnnd. \ ''V;,