rottnfna platana v co*orlaL uto lxi. m. zs. V JjnmumL v sototo 4. fehufltia 1928. Ceno Din r Isbaja vsak Jao popoldne, izvtemdi oed«lje io praznik«. — Inatrati 4o 50 petit a *— Din* <*° 10° **■* ^50 DiB* *•$' *»»•»« petit mU 4.— Din. Popast po dogovoru. Inseratni da Tek po«ebej. f »Stcmeelci Narod< vejja toteo v JagosIaTiji 240.— Din, a uoMMtfo 490.— Din. Uprav nlitvo: Knafiova alfe* St 5, pritlftle. — Telefon 2354. Uredngtvo: KaifHvrt flHca ft. 5. L nadstropfe. — Telefon 3094. Vlada se poslavlia v znamenju reakcijonarnosti Zopet vihar na seji Narodne skupščine Kleriradikalni režim zagovarja cesarske patente. — Ljudje be-že iz lastne države in iščejo zaščite v tujini, — Seje odgođene do ponedeljka Beograd, 4. fcbruarja. Kakor vče-rajšnja, je bila tuđi današnja seja Narodne skupščine odsev razpoložen.ia proti kleroradikalskemu režimu. Dočim je vladna većina s klerikalci na čelu včeraj zagovarjala politične perseku-cije, ki jih vrši vlada preko policije, je danes nastopila v obrambo starih ce-sarskih patentov in Bachovih institucij, da bi lahko svoj režim se bolj utrdila z nezakonitostjo in nasiljem. Tuđi današnja seja Narodne skupščine je bila zelo viharna, tako da do 13. Še*sploh ni pričela razprava o dnevnem redu. Takoj po otvoritvi seje je stavil g. Stepan Radič nujni predlog glede uki-nitve veljavnosti bivših cesarskih patentov iz pred- in medvojne dobe. V svojem predlogu v prvi vrsti poziva vlado, da sprejme v zakonski predlog o vrhovni državni upravi odredbo, po kateri ostanejo v veljavi za celokupno poslovanje žandarmerije samo obstoje-či zakoni. V drugi vrsti poziva notra-njega ministra, da v teku treh dni izda vsem velikim županom in sreskim po- glavarjem naredbo, da ne smejo v no-benem slučaju izrekati kazni po bivših cesarskih patentih in sploh po izrednih naredbah izza vojne dobe. V utemeljevanju svojega predloga je g. Radič navajal kričeče primere ne-zaslišanega nasilja, ki ga vrše organi notranjega ministrstva nad siromašnim narodom. Prišli smo že tako daleč, da narod beži iz lastne države in išče v tujini zaščite. Ko je navajal strahovite slučaje iz Dalmacije in Bosne, ie prišlo med vlado in opozicijo do vedno hujše-ga prerekanja. Ko pa je predsednik za-vrnil očitek govornika, da je postopa-nje vlade barbarsko, je nastal v dvorani tako silen hrup. da je moral predsednik sejo končno prekiniti. Nato sta govorila še poslanca Klarič in dr. Kosič. ki sta oba navajala gorostasne razmere. ki vladajo v poedinih pokrajinah, kjer je žandarmerija in policija absoluten gospodar Seia ob 13.30 še traja. Po sporazumu šefov parlamentarnih skupin so seje Narodne skupščine odgođene do pondeljka. Demokratska zajednica na ^ razpot ju Prvi sestanek vodstva DZ po seji demokratskega kluba. — Novi napori režimovcev, da pridobe DZ za nkdaljno sodelovanje v vladi g. Vukičevića. — Davidovićevci odklanjajo kompromis, ki ne upošteva združene demokracije. Beograd, 4. februarja. Danes dopol-dne ob 10. so se sestali v predsedništvu demokratskega kluba člani vodstva Demokratske zajednice, ki ga tvorijo gg. Davidović, dr. Marinković, dr. Ku-manudi, dr. Veljković, dr. Angjelinović. dr. Spaho, dr. Hrasnica in Hadžikadić. Ta seja vodstva DZ ima predvsem na-men, da po seji demokratskega kluba, na kateri je bila izrečena vladi nezaup-nica, razčisti odnošaje v DZ, to je med demokrati in muslimani. Kakor znano, se je muslimanski klub na svoji zadnji seji izrekel za vlado tako, da je sedaj sproženo vprašanje nadaljnega obstoja DZ. G. Vukičević si preko demokratskih ministrov še vedno prizadeva, da bi preprečil nadaljno akcijo g. Davidovića. Po dogovoru z njim namerava g. dr. Marinković na današnji seji vodstva Demokratske zajednice staviti nov kompromisni predlog, ki gre za tem, da ostane Demokratska zajednica enot-na in da se izjavi za koncentracijo na temelju sedanje vladne koalicije. V smislu njegovega predloga naj bi klub DZ ponovno razpravljal o resoluciji demokratskega kluba ter sprejel novo re-solucijo, ki bi odgovarjala tendencam g. Davidovića, ki pa bi vendarle omo-gočala kompaktnost demokratskega kluba in DZ. V vladnih krogih nagla-Šajo, da bi bil tak kompromis možen, ker smatrajo spor v DZ bolj za osebno zadevo kakor pa za načelne diference. S tem, da so demokratski ministri podali ostavko, so zaenkrat ugodili zahtc-vam g. Davidovića. G. Davidović ima sedaj priliko, da posije v viado ljudi, do katerih ima popolno zaupanje. Na ta način bi bila po mnenju vladinovcev odstranjena vsa nasprotja i v DZ i v vladni koaliciji. Slejkoprej pa vstrajajo marinkovićevci na tem, da vstopi v vlado zacnkrat samo HSS, ne pa tuđi SDS. V vrstah Demokratske unije tak kompromis odločno odklanjajo. Zato ni verjetno, da bi prišlo do sporazuma. V tem slučaju groze vladni demokrati in muslimani, da se odcepijo od g. Davidovića ter ostanejo kot okrnjena DZ še nadalje v vladi. Položaj pa za vlado tuđi v tem slučaju ne bi bil nič manj kritičen. Opozicija Šteje sedaj 131 poslancev. Ker pa je v prihodnjih dneh računati s tem, da priđe do razčiščenja rudi v radikalskem klubu, nakar se bo tuđi del radikalov pridružil demokratskemu bloku, se bo to Število povećalo. G Nastas Petrović" je imel včeraj dolge konference z vodstvom Demokratske unije. Kakor se doznava, je pri tej priliki obvestil g. Davidovića, da bo okrog 50 radikalov iz-stopilo iz radikalskega kluba ter se pridružilo Demokratski uniji, če bo ostal g. Vukičević še nadalje na krmilu. Kar se tiče demisije vlade, se po-vdarja, da bo ostal položaj do ponedeljka nespremenjen. Sele po sprejetju dav-čnega zakona bodo demokrati v Narodni skupščini odločno nastopili proti vladi, tako da se bo bržkone na pon-deljkovi popoldanski seji vršilo bojno glasovanje, po katerem bo moral c-VukiČević podati demisijo celokupne vlade. Razpad Demokratske zajednice V vodstvu DZ ni bil dosežen sporazum o sodelovanju v Vulri-čevićevi vladi. — Današnja seja DZ pomeni njen konec. — Beograd, 4. februarja. Seja vodstva Demokratske zajednice, ki se je vršila v predsedstvu demokratskega kluba, je trajala od 10. do 12. O seji je bil izdan sledeči komunifce: Na današnjem sestanku vodstva Demokratske zajednice fe bil doseien sporazum o nadaljnem postopanju pri reševanju poedinih vprašanj. V vpra-šanjih, glede katerih sta kluba demokratske stranke in JMO že zavzela posebno stali&e, imata oba kluba pravico, tla vrtrajata na tem svojem stali&a Vsa ostala vprašanja pa se predložilo klubu Demokratske zajednice Sele po predhodno doseženem sporazumu. V političnih krogih tolmačijo ta ko-munike tako, da pomeni v bistvu konce Demokratske zajednice. Kot posebno značilno se povdarja dejstvo, da v vodstvu Demokratske zajednice ni bil do-sežen sporazum v najglavnejSem vpra-Sanju, to je vprašanje nadaljnega sode-lovanja v vladi s. Vukičevića Udeležen-cl konference so no vinarjem po sastanku odkkm&i podrobnejše izjave. Vlada » lapovedole demisijo Dr. Korošec odkril vladne nacrte Z novimi volitvami nibče resno ne računa. — Kako se tolažijo režimovcL — RadOcali za Marka Trifkovića. Beograd, 4. februarja. Danes se lahko že pozitivno ugotovi, da so vladl-novci okoli g. Vukičevića doživeli na celi crti poraz in da so že na umlku. Grožnje z novimi volitvami se slišljo Ie še kot dnljno zvonenje. Voditelji vladnih skup'n in tud! g. dr. Marinković so odločno proti novim volitvam, ker se pač predobro zavedaio, da bi doživeli siguren poraz in da bi bile nove volltve v sedanjem trenutku samo v prilog opozicije. Poleg tega pa ie tuđi zuna-njepolitični položaj takšen, da o novih volitvah ne more biti govora. Danes so že prihajale rz vladnih krogov samih vesti, da bo celokupna vlada po spre-ietju davčnega zakona podala ostavko. Nato bodo sledile 2—3-dnevne konsultacije. Za nadaljni razvoj obstojajo razne kombinacije. Sicumo je, da bo kro-na dala mandat za koncentracijsko vlado. G. dr. Korošec je v »Slovencu« nekolika neprevidmo odkril nacrte režima, o katerih se razpravlja v vladnih krogih in ki jih dr. Korošec slika tako, kot da so že definitivno sklenjeni. po tej verziji bi imel g. Vukičević prvj dobiti mandat za sestavo koncentracijske vlade. Kakor pa je danes že jasno, on ne bo uspel Potem preide mandat na Demokratsko unijo. Ker je v Demokratski uniji HSS najmočnejša skupina, bo dobil madat g. Stepan Radić. Ker pa tuđi g. Radić po mnenju vladinovcev ne more uspeti, bo mandat vr-njen g. Vukičeviću, ki bo nato izvedel nove volitve. S tem je »Slovenec« prerano odkril komedije in intrige, s katerimi hočejo resiti »edinega in najsposobnejšega državnika« g. Vukičevića. Na tak način hočejo na zunai dati sliko parlamen-tamega in ustavnoga razpleta krize. Vse to se zgodi seveda zgolj iz mržnje do g. Davidovića, katerega hočejo na ta način izigrati. T\ gospodje pa pozab-Ijajo, da bo izvršni odbor Demokrat, unije odločil, kdo jo bo zastopal pred krono. V tej zvezi je treba zabeležiti tuđi verzije, da mora dobiti mandat za se-stavo koncentracijske vlade g. Marko Trificović, ki je edini sposoben, da ohrani eoiotnost radikalne stranke in da definitivno obračuna z g. Vukičevi-ćem. Tajim policija na delu Zanimivo priznanje notranjega ministra v Narodni skupščini. — Klerikalci kot zagovorniki beograjske policije. — Davidovi-k ćevci glasujejo z opozicijo. — Beograd. 4. februari a. Včeraj dopol-dne bi se imela nadaljevati razprava o proračunu. Do tega pa ni prišlo. DopoSdan-ska seja Narodne skupščine je bila izpo-polnjena z afero glede aretacije Ln kazno-vanja znanega naciionalnega delavca in urednika »Vidovdana« Jevdjevića« in tz-gona tajnice SDS ge. Cernjavske. Postopamije beograj^ske policije, ki je očividno postopala po navodilih vlade in ki je v slučaju Jevdjevića popolnoma nezakonito, v slučaju Černjav^te v&Č kot nečloveško, je tziavalo pri opoziciji tem večje ogorčenje, ker je m>tranji minister v svojem o-dgovoru pokazal naravnost cinično ravnodušnost napram obema Skandaloznima primeroma 6ryzoi)zirnosti. Min-i-ster je v svojem odgovoru odkrito prizjial, da ne pozna j^konov v prečanskih krajih in $e nagiasil, da jih niti ne želi spoznati. Ta izjava, kakr^ne doslei v Narodni skup-šcini Še nj bilo slišati, pač najboljše obe-ležuje sedanji hegemonistični režim m sistem. Narodna skupščina "Ie bila naravnost frapirana, ko je minister kot razlog izgona ge. Cernjavske navcdel, da se je to zgodilo po nalogu tajne policije, kot da on radi te. ga ne more ni^esar storiti Znano pa je, da je izgon ge Cemdavske akt politične persekucije in poslanec g. Kosanović je na včerajšnji seji Narodne skupščine naglasil, da je bila nesrecna ruska begunka izgnana zato» ker ni hotela lažnjivo pričati proti SDS. Ves postopek vlade v tem slučaju je tembolj nečloveški, ker ima ga. Cernjavska svojega moža ni smrtni postelji in mora skrbeti rudi zanj. Zato je irzval splosno odobravanje nastop g dr. Krameria, ki je v svojem odgovoru notranjemu ministru rekel, da se lahko postopa z ljudmi na tak način samo v džunglah. Kot verne sltrge režima pa so se izka-zali na včeraistiji seji Narodne skupščine klerikalci, ki so primer te nesrečne žene zlorabili za ciničen krik ln vik proti opoziciji Sele. ko je ob pozornosti ćele skup-ščMie padla iz vrst KDK opazka o radikalskem slepem črevesu in je vsa zbornica prasnila v smeh, so klerikalci osramočeno obmolkmli Pri glasovanju v skupščini so se včerai demokrati prvič razdelili na dva tabora. Ministerijalci so glasovali za vlado, a davidovičevci z vsemi poslanci KDK proti vladi. V splošnem pa je včeraj vladala ner. voznost, ki jasno napoveduje Mižnje Icri-tične dogodke Po-poldatiska seja Narodjie skupščine je bila mimej§a in Je na njej vladna večina sprejela uvodne odTedoe davčne«a zakona ter se ie pričela debata o drugem po^lavju, ki govori o zemljarini. Grožnje z novimi volitvami Složen nastop demokracije bo odgovor na to provokacijo. — Beocrad* 4. februarja. Scočnji »Rcč« piše z ozirom na groznie. ki se širijo iz vladnih krogov, da bo Narodna skupština razpu^čena in da bodo raspisane nove volitve, pod naslovom »Grožnje z novimi volitvami« med drugim: »Demokrati, Kme&o - demokratska koalicija, zemljoradnici in ostale demokratske skupine, ki se jim bodo pridružile, bo. do pri voHtvah nastopile po vsej državi z eootno listo. To je fotova stvar. Ujedinjena demokracija bo pri voMrvah, če bo sploh prišlo do njih, slavila najsijajnejšo anaco V tako zvanih prečaasfcih kraj ih bo dobila združena demokracija skoraj we maodate, v Sfbiji pa veliko većino. Đd«nstv*> vseh demokratskih in nacionalnih sil bo odjovor na provokacik) z nov4-mi volHvami. Imeli borno ćele pokrajine, v katerih se nasprotnikj združene demokracije ne bodo smeli niti pojaviti Povsem hladro n brez nervoze motrimo razvoj situacije. Sicer pa vladnih grožeaj z novimi volrtvatnj ni jemati resno, ker je absolutno neveri etno, da bi hnela vlada v žepu volil-nl mandat V času, ko dosega nezadovoljstvo vrhunec, pač ni pričakovati novih vo-lHev. Če pa bodo klii4> temu raspisane, nam ie združena demokracija jamstvo, da bodo izzinili s površja vsi. ki narodove volie in ns'ecovih interesov ne vpoStevajo.c SEJA IZVRŠNEGA ODBORA DU — Beograd, 4. februarja. Danes do-pokfrie se je vršila seja izvršnega odbora Demokratske unije. V glavnem so raspravljali o postopaitju v Narodni skupščini ob priliki razprave o davč-nem zakonu. Seja demokratskega kluba, ki bi se imela vršiti danes popoldne, je odgođena do pondeljka dopol-dne. BELGIJA RATIFICIRALA RAZSODIŠCNO POGODBO Z NEMCIJO Berlin, 4. februarja. Belgijska zbornica je ratificirala belgijskovnemiko razsođiič* no pogodbo. ITALIJANSKI PRESTOLONA-SLEDNK V EGIPTU Kairo, 4. februarja. Navđnšeno sprejet je včeraj prispel semkaj italijanaki prestoio* narednik princ Umberto. Tekom popoL« dnevi je obiskal kraljt Futdt L, ki mu je pozseje vrnil poset. Na italijanskem posla« niftvu je princ Umberto sprejel tuai t%* stopnika an^eUkega kralj« k>rda Lloya m so se ji pridružili tuđi priataniŠki delavci. Isto store danes tuđi transportni delavci V nedeljo prično »tavkati tuđi Prosvetni teden v Zagrebu — Zagreb, 4. februarja. Danes dopoldne j« bil na svezan na?in otvoren >procretni teden<, ki ga je priredila tagreblka pro-•vetna zveza. Današnji dan je posvećen loli in tisku. Svečanost se je vršila v saborni dvorani na Markovem trgu, kjer so se ob 11. ibrali zastopniki vojaških, civilnih in cer-kvenih oblasti, predstavniki zjaanosti, umet-no6ti, gospodarstva in zastopniki raznih kulturnih in drugih drultev. Svečanost je otvo-ril predsednik Prosvetnega saveza univ. prol. dr. CaČkoviČ, ki je v svojem govoru orisal cilje in delovanje Prosvetnega saveza. Nato je pevski zbor srednješolske mladine odp©l več pesmi, a kar je govoril prof. Matiče-vić o kulturi. Vsak dan >Prosvetnega tednxi< je posvećen drugemu problemu, kakor tis-ku, telesni v-zgoji, domoljubju, estetski kulturi, hrvatski zgodovini, glasbi itd. Ob 13.30 je zagrebški nadško! dr. Bauer proglasit >Treuga Dei< (Božji mir), na kar bo po vseh zagrebških cerkvah zapeli rvonovi. Vse govore je sprejemala in oddajala zagrebska radio-postaja. DRUGO CIVILNO LETALO V JUGOSLAVIJI — Beograd. 4. februarja. Danes popoldne pričakujejo prihod prvega našega potniškega letala, ki bo opravljalo prometno službo med Beogradom in Zagrebom. Na beograjskem letališču pripravljajo svečan sprejem. Letalo je bilo naročeno v Parizu in ga je včeraj prevzel znani naš letalee g. Sondermajerf ter poletel z njim v domovino. KRVAV SPOPAD MED NEM-ŠKIMI NARODNIMI SOCIJALISTI IN KOMUNISTI Gdttingen, 4 februarja. Na zborovanju narodnih sorijalistov, na katerem se je protestiralo proti justifikaciji podpolkovnika Schul&a, ki je bil obsojen na smrt zaradi inčkc Ker pa novi carinski predpisi še nišo uve* ljavljeni, sO se njihovi nacrti izjalovili. ALŽIR ZAHTEVA ZASTOP- STVO V FRANCOSKEM PARLAMENTU Pariz, 4. febmaria. Maro*i odlidnjaki so poslali predsedniku repubHk« Doumer# gueu pro§njo, naj bi bila Alžirija zastopa* na v franeoskem parlamentu. ^ Borzna porodila. LJUBLJANSKA BORZA. Liubtjanska borza dines ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Du-naj 802.5, Berlin 13.5«25, Milan 301J0. London 277.50, Newyork 56.89, Pari« 233.75, Prafa 168.8(> Curih 10.9495. ZAGREBŠKA BORZA. Zaffr&bika borza danes ni poslovala. V ptostem prometu so notiTaii: London 277.40, Newyork 56.80, Pariz 223.75. Milan 301.25, Curih 10.9475, Berlin 13.58, Praga 166.75, Dimaj 80(2.5. INOZEMSKE BORZE. — CorUi: Beograd 9.135, Dunai 73.23, Berlin 123.97, Pra^a 15.42, MJlan 27.49, Pariz 20.42, London 25.3175, Newyork 519.85. Knjige, brošure, časopise, vsa-kovrstne tiskortiie u društva trgovce, obrtnike, orade in de-narne zavode, delnice, lepake, posetnice, osmrtnice itd. isde* lttje U2no in ceno Narodna Mama v UubUaal Stran 2. •SLOVENSKI NAROD* dne 4. februarj« 1928. Ste* 0 Zanimive izjave predsednika oblastnega odbora dr. Natlačena Z oblastnimi davld so obremenjenl samo preUralci ijuMfamke oblasti — Dr. Natlačen proti razSfrfenju autonomije lf«bi|aittke občine, — Kaj je s proračunom ljubljanske občine? Današnji zagrebški »Jutarnji list« objavlja izjave predsednika ljubljanske-ga oblastnega odbora dr. Marka Natlačena o raznih aktuelnih vprašanjih, ki se tićejo ljubljanske oblasti. Dr. Natlačen izjavlja: Kakor znano, so industrijci v Sloveniji dvignili velik hrup zaradi davka na premog. Smatram, da je ta protest brez upravičenega razloga. Naš oblastni proračun znaša okoli 48 milrjonov Din. taksa na premog pa je določena komaj na pol milijona in ne znaša torej niti 1 odstotek celotnega proračuna. Upo-števati je treba tuđi, da je večina industrije v Sloveniji v rokah tujcev tako, da se od TPD nahaja 84 odstotkov fcven države, a v Kranjski industrijski družbi gospodarijo sami Italijani. Isti primer je s Falo in Rušami v mariborski oblasti. Vse te industrije uživajo vse dobrote, ki jim jih nudijo samouprave (občine, okraji in oblasti), sedaj pa se upirajo proti tem malim dajat-vam. Glavni nas dohodek bo trošarina na alkoholne pijace, ki nam bo dala okoli 20 milijonov Din na Ieto. V početku smo določili, da naj znaša trošarina na vino izven Slovenije 200 odstotkov nn domaća vina pa* 100 odstotkov. Proti temu nacrtu so protestirati Dalmatinci in Vojvodinci ter je minister njihovo st?Ušče usvojil tako, da bo trošarina za vl* enaka 100 odstotkov, 2e to je dokaz, da o kakem regionalnem protekci-jonizmu, kakor govore slovenski industrijci, niti ni govora, ker bodo obre-menjeni samo prebivale! ljubljanske obasti. Vino in pivo itd., ki se bo iz-važalo iz Slovenije, bo te trošarine prosto. O zahtevi, naj se Ljubljana izloči iz ljubljanske oblasti in razširi njena av-t-onomija, kakor to določa nacrt nove-ga občinskega zakona za Beograd in Zagreb, je izjavil dr. Natlačen: Tak ukrep smatram za popolnoma neupravičen. IzloČitev more veljati za Zagreb in Beograd, za Ljubljano pa ni-kakor ne. Ljubljana dejansko ne živi sama od sebe, temveč od svoje okolice. V Ljubljani tuđi kmetje iz okolice mnogo potrošijo, pa tuđi obrtniki in delav-ci iz okolice Ljubljana bi brez vaši komaj mogla obstojati. Iztočitev pa bi bila škodljiva rudi v nacijonalnem oziru, ker bi to pomenjalo ponovno parcelacijo Slovenije, ki je že danes razkosana na dve oblasti, in z izločitvijo Ljubljane iz oblasti bi se privela borba med vasjo in mestorn. Na vprašanje, ali bo oblastni odbor kot nadzorna oblast nad ljubljansko ob-čdno kaj ukrenil, da se odpravi sedanje stanje izven zakona, ker ljubljanska ob-čina še nima potrjenega proračuna, je izjavil dr. Natlačen: Oblastni odbor bo podvzel kot nadzorna ustanova nad ljubljansko občino vse potrebne ukrepe v zaščito zakona, da se obvaruje mestna o-bčina pred eventuelno škodo. K tem izjavam predsednika oblastnega odbora bi pripomnili naslednje. Kar se tiče industrije v Sloveniji, mislimo, da bodo na razne očitke odgovorili pač industrijci sami. Naše mne-nje je, da je uničevanje industrije v Sloveniji, ki je last inozemskega kapitala, prav tako škodljivo, kakor izključ-no domaće. Ta industrija zaposluje veliko število domačih ljudi in omejeva-nje njene produkcijske zmožnosti in konkurence z davčnim preobremenje-vanjem pomenja obenem povečanje brezposelnosti naših ljud. Sicer pa dr. Natlačen sam priznava, da obla-stnega odbora nišo vodili nacijonalni oziri, ker trdi, da bo davke plačal predvsem konzument v Sloveniji. Če bi hotel zadeti tu\e kapitaliste, bi pač ne smel obdav-čiti domačih konzumentov. Kar se pa tiče vprašanja izločitve Ljubljane iz oblasti in povečanja njene avtonomije, smo mnenja, da dr. Na-tlačenovi argumenti absolutno ne drže. Kar more biti dobro za Beograd in Zagreb, tuđi za Ljubljano ne more bdti slabo. Res je, da živi v gotovi me-ri Ljubljana od svoje okolice, toda tuđi Beograd in Zagreb živita od nje, pa tuđi okolica živi od mesta, v katerem ima najboljšega konzumenta. Res je, da bi Ljubljana brez okolice komaj mogla obstojati. V tem pogledu je v zadnjem zasedanju ljubljanske oblastne skupščine posl. dr. Puc pravilno izjavil naslednje: »Potrebno je, da se bremena v državi pravično razdele, da se davki regulirajo in da možnost povzdigniti naše gospodarstvo s trgovino in obrtjo. Vse to velja tuđi za kmeta. Ne smemo pozabiti, da si po-samezni stanovi ne stojimo nasproti nasproti sovražno, ampak se dobro za-vedamo, da moramo podpirati drug drugega. Vsi priznavamo, da je kmetski stan najvainejši stan v Sloveniji. Ne smemo pa pri tem pozabiti, da živi kmet na svojem posestvu samo z enim sinom, drugi, tretji ali Četrti sin pa mora iti v mesto za zaslužkom in ustvarja tam novo meščanstvo. Meščanstvo v mestih ni avtohtono, tnarveč se je rodilo na kmetih. Zato ne smemo forsirati samo ene panoge naSega narodnega gospodarstva, marveč moramo paziti na to, da pri nalaganju javnih bremen ne pritisnemo preveč drugih panog in sta-nov. Povsem na jasnem smo si, da vsak udarce kl sa dobimo vsled prevelikih davčnih bremen, pade nazaj na kmeta, na delavca. Zato je treba skrbeti tuđi za delavca, za razvoj industrije in za to, da trgovina in obrt ne propadata. Kmet mora dobiti, kar mu gre. Val ve-mo, da položaj našega kmeta ni rožnat Proti koncu svetovne vojne in prva leta po prevratu se je naš kmet razdol-žil, toda danes se mora zopet zadolže-vati, ker cene za njegove produkte ni-so v skladu s cenami, ki jih mora pla-čevati za svoje potrebščine. Zato mu dajmo, kar mu gre, a ne na rovaš drugih stanov, ki so istotako potrebni zbolj-šanja položaja.« Mislimo, da je v tem pravično raz-merje med mestom in vasjo dovolj jasno označeno. In zakaj naj bi bilo v škodo mestnemu prebivalstvu, ako dobi Ljubljana večjo avtonomijo? Ali ne bo večja in gospodarsko dobro situirana Ljubljana večji rn boljši konzument kmetskih pridelkov? Dr. Natlačen ima proti razširjenju avtonomije Ljubljane tuđi pomisleke iz nacijonalnih ozirov. Ali bo slovenski narod morebiti oško-dovan, če bo Ljubljana zmoŽna v večji meri skrbeti za svoje kulturne ustanove, ki služijo vsemu slovenskemu narodu? Kar se pa tiče dr. Natlačenove izjave, da bo oblastni odbor ukreni! potrebno, da Ljubljana ne bo trpela škode, ker se večina SLS v občinskem svetu za enkrat še brani odobriti redni občinski proračun, bi v resnici želeK takih ukrepov, toda ne na račun ljubljanske avtonomije. Zal je oblastni odbor že precej zamudil v tem pogledu, zlasti v lanskem letu, ki je prineslo ljubljanski občini 43 milijonov nepokri-tih dolgov. Sicer pa bo oblastni odbor lahko kaj kmalu pokazal svojo naklonjenost napram Ljubljani. Želeli bi samo, da bi s to naklonjenostjo bilo zadovoljno vse ljubljansko Drebivalstvo. Sport Obcni zbor koiesarskega društva „Sava" Na SveSnieo se je vrSil III. redni ofeŽni zbor koiesarskega in motociklietienega društva v Ljubljani v gostilniških pro-storih g. KavSiča, Prule, ob navzočnosti 116 Slanov in članic. Predsednik Fran Batjel otvori občni zbor. se zahvali za udeležbo, se spominja v preteklem letu umrlih Banov Valentin Mozetiča in Angelo Zigona ter po-roča 0 delovanju društva v preteklem letu. Nato se prečita zapisnik zadnjega občnega zbora, ki je bil so^asno odobren. \l tajni-Sk©ga porobila je bilo razvidno, kako agilno je bilo delovanje društva v preteklem letu. Blagajnik Dolenc je prečital blaga iniško porodilo ter znaša aktiva druStva Din 12.000. Revizorja sta predlagala odboru absolutorij, ki je bil »oglasno sprejet Poročilo pod predsednika Sirnika je bilo selo obSirno ter je podal tofcen program dirk za letoSnjo sezijo. Izvoljen je bil slede^i odbor: predsednik Fran Batjel, odborniki Milavec Jernej, Rozi-na Ivan, Otrin Miško. Dolene Janko, Sirnik Vinko, GregorČič Adolf in Cvelbar Karol PregledovalH računov: Kriznar Ivan, Liko-zar Anton. Raxsodi8«e: Barle Aloprij, Knau? Ivan, Martinc Ivan, Porenta Franc, Besednik Gjuro. Dodatno so bili se izvoljeni zastopni ka dirkačev SlamiC Milko, Smitek Ervin ter zastopnice Claric Batjel Fani, SlamiS Dragica in Stehničar Anica. Nato je sledilo sre^kanje za Slane m Članice in eo s© vsi udeleženci občnega zbora fotografirali. — SK Svoboda. Ljnbljmn*. Jutri, v nede-ljo, 5. febr. ob desetih dopoldne trening ▼ Kolizeju. Ker je ta trening omejen le na kratek čaa, se poziva članstvo, da je točno najkasneje ob 3/4 na IO na mestu, da se bo moglo ob desetih pričeti s treningom. Po-poldne ob pol treh na igriSČu Jadrana v Ko-leziji prijateljska trening tekroa s SK Jadranom. Postavljam sledeSe inoStvo: Papler. Novak, Zore, Habicht, GaberSek, Boacelj, Kovač R^ Potrato, Ko*er, Večerin, Brernik Rezerve: Sušnik, Seme, Batie, Fugina, Ka-večič, Zajc. Vsi imenovani imajo biti najkasneje ob 8/« na dve v naši garderobi na na-Sem igrigčti. Opremo, ld jo event. Imajo, naj prinesejo s seboj, v kolikor jo ne bodo pre-jeli dopoMne na treningu v Kolizeju. Za vse goraj imenovane tuđi dopoldanski trening obvezen! — Na Čelnik nog. sekcije. — Sluibeno U LHP-a. Ljubljanski haze-na podsave« sklicuje za dne 4. marca t. 1. redno glavno ekupSčino, ki se vrli ob 9. uri v damskem salonu kavarne cEmona> v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. Glavni skupščini imajo pravo prisostvovati po en delegat klubov, Šlanov LHP s pravom glasa. Poverilnice delegatov morajo biti pravomoćno podpisane in opremljene z druStvenim figom. Poverilnloe nišo prenoaljive. Klubi, kl do skunKine ne ponvnajo svojih denar-ni obveznosti napram podsavesu, nimajo glanovalne pravice. Predloge za glavno ekupttino je treba predložiti pismeno naj-manj Šest dni pred skupSSino uprav, odboru. V sluSaju, da ob doloženem 2asu ni navso-Sib nad polovico rednih flanov, se vrti glavna skupSČina pol ure kasneje z istim dnevnim redom, toda brez ozira na Stevilo pri sotnib članov. — Triumf ameriiike Uhke atletike. Na osmih dosedanjih olimpijskih igrah od leta 1896 dalje so si ameriiki atleti priborili 102 zmagi in odnesli ravno toliko zlatih odliko-vanj. Pri vsem tem je bilo udeleŽenih samo 60 atletor. Pisane zgodbe iz naših krajev Bolnlo brez vodovoda la elektrike. — Železniška aesreža v Zmgnbm. — 12 rlomilccT prad sodnlkL — Za ieoinom v mrt. Kakor to razboritim pred teđni vao Slovenijo poročila o Ikandalozni gradnji prose Ormo*—Ljutomcr, izvriene po načrtn beozrajskesa »strokovnja-kac, tako razburjajo sedij vso Bosno poročila sarajevskili listov o sarajevski bolnici, kjer so zgradili oddelek za na-leztjive bolezni po načrtih »strokovnja-ka« iz mioistrstva narodnega rdravja — brez vodovoda, stranaca In električne napeljave. Mintstrstvo financ je odo-brik) za eradnjo paviljona za nalezljtve bolezni v državni bolnici v Sarajevu 1 milijon Din. Ze zgodovina tega paviljona je zanimiva in vredna podrobnega popisa. Paviljon je bil zgrajen že pred 5 leti po načrtih posebnega »strokov-njaka« iz ministrstva za narodno zdrav-je. Ta strokovnjak je pa pozabil zgra-diti v paviljonu vodovod, stranišče, elektriko in kopalnico, ki je danes že v vsaki boljši stanovanjski hiši potrebna, tem bolj pa seveda v bolnici za nalez-^ ljive bolezni. Pet let je stal paviljon zgrajen, toda brez omenjenega tnven-tarja. Zaradi tega bolnice nišo mogli uporabi jati in je bil paviljon za nalez-Ijive bolezni za silo, nameščen v neki baraki. Pozneje so ta oddelek prestavili v oddelek za umobolne, umobolne so pa vtaknili y majhen in primitiven paviljon. Sedaj po 5 letih nameravajo bol-niški paviljon za nalezljive bolezni dovršiti in ga opremiti s prepotrebnim vodovodom, straniSčem, elektriko in kopalnico, ki jih beograjski »strokovnjak« ni smatral za potrebne v bolnici za nalezljive bolezni. Včeraj zjutraj pred 5. uro se je pri-petila težka ŽelezniŠka nesreča na glavnem kolodvoru v Zagrebu. V tem času je odSel s kolodvora mešani vlak proti Novski. Še preden je vlak zapustil glavni kolodvor, je naletel na tri tovor-ne vagone, ki so stali na glavni Drogi. Karambol obeh vlakov je bil precej močan, čeprav mešani vlak ni vozil z veliko brzinu. Pri nesreći sta bili ranjeni samo dve osebi. Težko je ranjena Slava Fadljević, soproga železniškega uradnika, ki je bila v prednjem vagonu mešanega vlaka, lažje je pa ranjen vla-ko^odia Nikola Radienović, ki je vozil mešani potniški vlak. Oba ranjenca je odpeljalo reševalno društvo v bolnico, kjer so jima nudili prvo pomoč. Vzrok nesreće Še ni popolnoma pojašnjen. Govori se, da je nesrećo zakrivil službujoči uradnik, ki je pozabil, da stoje na glavni progi trije tovorni vagoni in jih ni pravoiasno od-stranil. Včeraj se ie pričela rasprava pred zagreblkim sodnim stolom proti Vjeko-slaVn Alumoviću in tovarišem, zaradi zločina vloma in tatviru Ker nišo bih prisotni vsi zagovornik! obtožencev, je morak) sodiSče proces odgoditi. Obto-žend so proti odgoditvi protestirali, ker se nahajajo 2e devet mesecev v pre-iskovalnem zaporu. Poudarjali so, da zagovornikov ne potrebujejo. Preiska-va proti vlomilcem je bila zelo obsežna. Sveženj vseh aktov je debel okoli 75 cm. Po Prpičevem procesu je ta proces proti dvanajstorici vlomilcev naj-večji. Samo corpora detieti tega procesa so vredne nad pol milijon Din. Vred-nost vseh ukradenih producentov pa znaša več milijonov Din. Vsi vlomilci so že znani policijskim oblastim. Vsi so bili predkaznovani z zaporom od štirih mesecev do 6 let. Vlomilci so se naj-več udejstvovali na kolodvorih, kjer so kradli v železniških vagonih. Vsem jim prav prišlo, tkanina, platno, kože, to-bak, kolesa, vreće itd. Izvršili so nad 20 viomov v času 1 leta. Številno ra-dovedno občinstvo je prišlo pred raz-pravno dvorano, da bi videlo te junake na obtožni klopi. Vsi so pa razočarani odšli, ko so jim povedali, da je razpra-va odgođena do torka. * Hčerka gimnazijskega profesorja v Beogradu Katarina Pavlović je bila uslužbena kot uradnica v Narodni banki Zaročena je bila z Ibrahimom Filipo-vićem, ki je težko zbolel. Dan in noč je stala Katarina ob zaročenčevi postelji. Toda nič ni pomagalo, Filipović je umri. Obupana Katarina je sklenila, da gre za svojim zaročencem v smrt. Nekemu prijatelju je to povedala; dejala mu je, da se bo vrgla pod vlak. Vstopi-la je v tramvaj in se peljala v Topčider ter krenila naravnost proti železniški progi. Dva njena prijatelja sta jo zasle-dovala vedoč za njen obupni namen. Na policijski stražnici v Topčideru še ni bilo nobene prijave o kakem samomo ru, zato sta se vrnila vesela v mesto. Medtem je nesrečnica dospela do pro-ge. Privozil je ravno vlak iz Požarevca. Vlakovodja je vozil z veliko opreznost-jo zaradi goste megle. Opazil je tuđi žensko postavo ob progi in dal svarilno znamenje. Ženska se je pa v naslednjem hipu vrgla ped vlak. Vlakovodja je ustavil vlak, toda bilo je Že prepozno. izpod koles so izvlekli razmesarjeno truplo obupane cievojke. Obvestili so komisijo in policijo. Prišel je tuđi samo-morilkin brat in se zgrudil nad krvavim truplom svoje nesrečne sestre. Odpelja-li so tuđi njega nezavestnega v bolnico. Zaščita avtorskega prava v naši državi V trgovinski pogodbi z Nemčijo je naša država priznala bernsko konvencijo o avtorskem pravu. — Za prevajanje nemških ro-manor, ponatiskovanje kompozicij in vprizarjanje dramskih del se boda morale plačevati odškodnine avtorjem. Trgovinska pogodba med uašo državo in Nemčijo od 6. oktobra 1927, ki je stopila v veljavo mesec pozneje, vsebuje poleg dru-gega tuđi zanimiv odstavek o za§čiti avtorskega prava. S to dologbo končno priznava tuđi naša država določbe bemskib konven rij o avtorskem pravu, ki doslej nišo velja-le v onih naših pokrajinah, v katerih nišo bili v veljavi zakoni predvojne Srbije. Ta določba, po kateri se v bodoče ne bo moglo niti pri nas predvajati ali vprirarjati dela tu jih avtorjev ,brez določene odškodnine, se glasi: Takoj po tej pogodbi, ki obvezuje tuđi naša gledalidča, izdajatelje in ustanove e umetniškimi cilji, da morajo v bodoče plačevati pravico uporabe osebne lastnine del nemSkib avtorjev, so založnifika in predvsem glasbena podjetja pooblastila Izaka Armidi-ja, šefa glasbenega podjetja v Beogradu, za sprejemanje hoaorarjev in kontrolo vprizarjanja in prevajanja del nemSkib avtorjev v naši državi Beograjsko objavlja nekaj zanimivih izjav g. Armidija o te] zadevi. Med drugim pravi: Bernsko konvencije se imajo smatrati kot obveznost za ves kulturni svet tuđi ne glede na to, ali je kaka država priznala ali ne njihovo veljavnost. Naša država je bila menda edina, ki jih doslej ni priznavala, čeprav bo morala to na vsak način čim prej ttoriti Ker je z novo pogodbo z Nemčijo v«aj ▼ odnoiajih napram tej državi pre-nehalo brecplačno eksploatiranje nemških avtorjev in iadajateljev, so nemAki veliki glasbeni in dramski saloiniki, ki so centralizirani v Leipcigu, poobUstili moje pod-jetje, da Jih zastopa pri realiziranju Cl. 28 te pogodbe, ki priznavm konvencije. Moja kontrola se razteia na vsa glaabe-na dela bre« izjeme, na libreto, beeedila ter partiture oper, kompozicije v»eh nemških edidj in na dramska dela. Edino, «mr ni sem hotel prevzeti v svoje ustopstvo, so bila beletristifoa dela, romani, zbirke, pesmi, novele in vsa znanstvena dela. Pravo zaSfite se raztesa na vsa gledali. tta in na vsa društva, ki vprizarjajo posa-mecne komade in glasbena dela nemških avtorjev, dalje na vsa zaloiniška podjetja, kakor tuđi na Jtavarne in vse lokale, kjer se svirajo glasbene kompozicije nemikih umet-nikor. Tantijema znaaa za vsakega avtorja 7% od brutto dohodkov in ta vsota se bo plaČvala pavšalno. To velja istočasno za vse avstrijske izdajatelje in avtorje, Čeprav z Avstrijo nimamo slične pogodbe, in sicer zato, ker so vsa avstrijska zaloiniška podjetja istočasno protokolirana v NemČiji tako, da centrala tuđi za nje zahteva tantijeme brez ozira na vse popuste, ki bi se mogli napraviti v tem smislu. Glasbeni prevodi bodo toliko časa sahranjeni, dpu5tna prireditev mora nekaj hoteti in to hotenje mora biti v službah oduSevHenosiJi in §ir*e ideie, sicer je Skoda vsaikega dinarja in vsakeiga dela. Ako se spozabijo v tem pogledu manjša društva, bi §e čkrvek ne zamerial, toda spozablje-nja te vrste ori ve£J h prireditvah. ki ]ih vodijo misleći :z'>braŽenci ali t. rv. odbH>ri narodnih društev. je to spozablienje nend-pustlj'K- greh. Odbori prirejevalci so za smer in smisel priredirve odgovorni javnosti, na koje podporo in simpatije računajo in ako tuđi nočeio razume\rati ^irših p^treb in idealnih narodnih te?enj, potem mora iaMio^t k takemu jrnberrru pomanjkanju zavzeti stTOgo ođVionilro Maline. Preo-rientacija na Nntjše mora priti, čut odeo-vomosri napram javnosH in načelom prave čioveSke in nacionalne vz^oje mora biti tuđi na tem polju vzpostavlien! —t— £8etežmca KOLEDAR Danes: Sobota, 4. februatia 1928, ka<*»-iičani: Andrei. pravoslavni: 22. januarja, Ttmotije. Jutri: Nedelja, 5. fefcniarja 19?8, kato-ličani: Asata, pravoslavni: 23. jatiuarja. Početak Trinoda. DANAŠNJE PRrREDITVE. Drama: »Danes borno tiči«. Opera: »Baletni večere. D. Kino Matica: »Don J-uan«. Kino Dvor: »Najpoleon Botiaparte«. PRIREDITVE V NEDELJO. Drama: ob 15. »Pepelka«, ob 30 »Kaa* dida«. Opera: ob 15. Grofica Marica. Kfno Matica: Don Juan. Kino Dvor: »Napoleon Bonaparte«. film ZKD: ob 11 dop. »2ivljenje v pra-:40csdih*. Predavanja: ob 11. dop. Predava dr. Metod Dolenc. Maskerad* S. K Ilirije ob 20. v areni Marodnega doma. DEšURNE LEKARNE. Daoes in Jutri: Bohinc, Rimsika ce&ta, Ustar. Sv. Petra c. Hoćevar, Sp. Sižka. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani Dramu. Zacetek ob 20. Sobota, 4.: Danes borno tiči. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Nedelja, 5.: ob 15. Pepelka. Izven. Ob "20. Kandida. Ljtki«ka predstava pri zniŽanih cenah. liven. Ponedeljek, 6.; Idealni soprog. Red B. Torek, 7.: taprto. Sreda, 8.: Mnogo hrupa za nič. Red D. Opera. Začetek ob pol 20. Sobota, 4. februarja: Baletni večer. Red D. Nedelja, 5.: ob 15. uri Bajadera, opereta. Ljudska predstava pri znižanili cenah. Izv. Ob pol 20. Grofica Marica, opereta. Ljudska predstava pri rnii. cenah. Izven. Ponedeljek, 6.: zaprto. Torek, 7.: Bajadera, opereta. Red A. Sreda, 8.: Baletni večer, Red C. Četrtek, 9.: Zakljubljen v tri oranie. Go«to- vanje v Zagrebu. cDuies borno tieb se vprizori daue» ob osmih iveČer kot ljudska predstava pri znižanih cenah. Glavno vlogo igra g. Ropiiz, f.oleg njega nastopijo Se gg. Lipah, Kralj, Drenovec, SkrbinSek, Plut, Jan, Šancin, Ko-siČ, Jerman, Cesar, Povhe, Me*1ven in Smer-kolj. Ženske vloge pa iprajo: ga. Balatkova, Rakarjeva, Juvanova, Wintrova, Medvedo-va, gdčni Vida in Mira. Pri predstavi sode-luje orkester muzike dravske divizijske or> lasti. Opozarjamo nm norojšujo r<-prijo ba-letnega večera, ki »e vr5i z& abonente reda D. Navzlic abonmaju pa je sedežev v«eh vrst kakor tuđi lož dovolj na razpolano in občinstvo vabimo, da si ogledi, tako v muzi-kalnem kakor tuđi koreografskim oziru ve-lezanimiv večer. V nedeljo sta v ljubljanski operi dv© operetni predstavi in sicer popoldne ob trvh Kalmanova opereta Bajadera, zvečer ob pol 20. pa Grofica Marica. Obe v običajni za-sodbi pod taktirko kapelnika Neflata. Predstavi sta ljudski z znižanimi cenami. Ljubljjanska drama vprirori v nevini jo popoldne ob 15. mlartinsko ij^ro Pepelk;* .ili stekleni čeveljček, ob 20. pa Shavovo «lra-mo Kandida. Za Kandido velja jo miiiiue cene. Pepelka nm marib. odru. V ne*leljo, 5. februarja ob 8. uri popoldne se vprizori prvič v tej sezoni otroška ijfra , ki Je iela že lan! aajveČje odobravanje nn^e najmlajle publike. Da si morv ogledati to lepo otroSko pravljico Čim več ohčinstva, je uprava nastavila ?anjo letos znil-me dr?»TO-^ke cene Ned«1)a ▼ marib. sledalideu Popoldne ob 13. uri »e vprizori otroška ierr« cPeTv»l-ka> pri znižanih cenah. — Ob 20 uri Knl-manova opereta cBajadera> pri znižnnib cenah. kralju Petru Osvoboditelju! stev. zy. •SLOVENSKI NAROD, dne 4. februarj* 1928. Strm 3. Franja dr. Tavčarjeva V sredo 8-1- m« bo obhajala odlična slovenska žena 60-letnico svojega plodonosnega življenja- Kot uSteljiSCnica IV. letn&i sem stanovala v Židovski ulici. KadtT je odzvonilo poldne, se je pogostokrat zaslišal spodaj na ulici vrišč; med žtuboreoje otToških glas. kov se je mešal zvonek in jasen sopran, da sva s tovarišico Ol*o gori v drugo nad-stropje razumeli vsako besedlco. In takrat sva planili k oknu, saj je prihajala mimo izredno simpatična, živahna m'ada gospa s svojo družinioo in spremijevalko. Vedeli sva: to je gospa Franja Tavčarjeva, sreč-na soproga najinega Ijubljenca literata s teto »Ajko« in deoo. Postalo nama je toplo okoli srca, ko sva gledali vesele obraze in žiVabno vedenje Da, takrat nama je bila gospa Franja ideal iepe, srečne, ugledne žetie matere Nekaj let nato sva se sezna-nili pobližje in odtlej do danes naju dru-žijo ozke vezi interesov in dela. Te dni praznuje ta po vsej Sloveniji visoko spoštovana, v Beogradu in Zagrebu, a tuđi v Pragi dobro znana Franja Tav-Čarieva, častna dvoma dama prve jugo-slovenske kraljice svoj šestdesetletni rojst-ni dan. Gospa Franja, rojena Košeninijeva, te-vira iz ugledne narodne obitelji. Mater je izgubila, ko jih je bilo jedva drva meseca, očeta, ko je štela tri 'eta. A sirotica je imela vzgledne tete in strice; v prvi vrsti je našla v svoji teti Josipini Arcetovi, imeno-vai Ajka, najboljšo in najskrbnejšo zastop-»ico matere, v stricu Rajku Arcetu, zna-nem mecenu gledališkega naraščaja, pa skrbnega dasi strogega varuha. Karitativnemu delu se ie prvadila mlada Franjica v nain.^nejši dobi Ze kot šest-letnega otroka jo ie jemala teta Ajka s se-boj v čitalnico k vsakoletnim, takrat še slovesnim božičnim obdantvam najsiro-mašnejših Ijublianskih solarjev pod vodstvom zaslužne gospe Marije M-iirnikove. V vna-nji soli pri Uršuhnikah pa jo je vneta učiteljica poetki mati Stanislava Skvarča navdušcvala za 'epoto s'ovenskega jezika in njegovo slovstvo Po ure in ure je na-rekovala svojim ncenkam o slovenskih slovstvenikih, dek.'ce so poslušale, pisale in z učiteljico vred čestokrat pozabile na učenje suhoparne slovnice. Tako je m^ado ddcletce prebiralo vse — slovensko in nem-ško literaturo — kar je našlo v bogati knjižnici strica Rajka. Idealni romantični duši so seveda posebno ugajali spisi Crnila Leo-na. Hčerka očeta Sokola in varovanka stričev Sokolov se je že kot otrok navduši-la za slovensko politično in nacionalno kulturno borbo Zato je bilo uprav velikansko navdusenje Franjice, Jelice Lozarjeve, Vite Zupančičeve in drugih slovenskih šola-ric, ko so v ljub'tanskem občinskem svetu prvikrat zmagalj Slovenci. Teta Ajka Ie vodila Franjico tuđi na či- tahtične priredttve, besede, gledaliSke predstave ter na nefcatere đijaške pleše. Bilo je to v Čas ih, ko so gardedame Se z nogavicanri v rokah posedale ob stenah In si s pletenjem kraj šale dolce ure, kb jih je preplesala mladina. Todanja voditeljica ljutoj anskega žen-stva, energična Marija Munrikova, ki je ubirala okoli sebe slovenske žeoe in đe-kleta k narodnemu ,n karitatrvuemu delu, je hitro našla tuđi narodno zavedno, ŽV vahno in zfovorno Franjico Košeninijevo. Kot soproga dr. Ivana Tavčarja pa je kma-ru postala njena desna roka. Samozavestua, za vsako delo v prfd tfuds&ega blazra pripravljena mlada gospa se ]e udejstvovala kot neumorna ?n inicijativna javna delavka ter je bila Se pod predsedstvom Murn-iko-ve tajnica ljubljanske Mestne ženske podružnice družbe sv. Ci rila in Metoda; od leta 1894 do danes pa je njena predsed-nica. Ob smrti Marije Murnikove dne 20. marca 1894 je aranžirala Pranja Tavčarjeva impozanten žarni iaprevod: vse slovensko narodno ženstvo Je bilo v crnini In Je nosilo mnogoštevime vence. Odtlej je pre-vzela vodstvo ljubljanskoga ženstva gospa Franja. Njena največja zasluga je, da je znala dekleta in Žene vseh slojev pridobivati za resno, pozitivno javno, seveda predvsem humanitarno in narodno delo. Slovenci smo naw<»dovan\ in tuđi slovenska žena se je začela zavedati. da k> ča-kajo v javnosti ražen plesanja in proda-ianja šopkov za narodov blaror tuđi še druge, viSje naloge Latiti se ie bik) treba prosvetnega dela. mMib na duševno osvo-bojo žene \m Prania Tavčarieva je mislila na to; imela ie bister pogled, da Je našla ćelo vrsto sposobnih m delavrrh somišlje-nic. To pa ji je bilo mogoče Je zato, ker Je bila od nekdaj in je ostala do danes resnič-na, neigra-na demokratka v najpopolnejšem pomenu te be^ede. Naravno je simpatična in se zna vmisHti in čustveno poglobiti v vsakem položaju ter vedno in za vsakogar najti pravo besedo Vseh 40 let svojega plodonosnega javnega de'ovanja je uvaže-vala mnenje. že'je, predloge svojih tova-rišic; kadar je bMo stvari v konst, se Je znala poojrejati *n "dejsrvovati kot disciplinirana članica S svojim organizatomim duhom ter občudovanja vredno vztrajno-stjo, ki jo je znala s sugestivno, s samo nj ej lastno močjo prenašati na okolico, Je uresničila vse. kar je bio Ie oživotvorje-nja sposobno Z velrkim Številom enakomi-slečih duš je ustanovila I 1901 prosvetno in feministično Splosno slovensko žensko društvo ter 2ensko telovadno. (kasneje te-lesno kulturno) društvo Ateno v Ljubljani ter jima ie do danes pr&dsednica in častna članica. L. 1906. je bila med ustanoviteljicami prve-ga dejvenske«a dekl'Skega liceia. Brez gospe franje se zadnjih 35 let ne vrši skoraj nobena večja prreditev kul-turnega dobrodelnega, obrambnega ali ob-če narodnokori«tnega pomena Vsa društva, vse korporacije, bodisi moške. bodcsi ženske, kličejo na pomoč Franjo Tavčarjevo. Kot Sokolka je zlasti uspešno sodelovala pri radnih velikih sokolskih prrre-đitvah. S svojim ženskim štabom je znala dovesti do uspeha vsako velikopotezneišo ia resnejš« akcijo, prireditev ž nje na čelu pomenja že pol uspeh a Cudovtto Je. da prihaja samopožrtvo-valno kamorkol' )o kličejo: nikoli ni ubru-iena, nikoli naveTičaeia ali malrdušna. V svo Kako se Ljubljančani ženijof rode in umirajo- — Zdravstveno stanje ugodno* — Jetika vidno pojema. — Zatiranje nalezljivih bolezni. Kakor vsako leto, tako je tuđi letos iz-dal mestni fizikat v Ljubljani zanimivo statistiko v zdravstvenih razmerah mestne-ga prebivalstva, o raznih dosodkih, sanaci-jah In napravah m o svojem dekrvanju 1 leta 1927. Statistika nudi zanimivo sliko socijalnega in psihološkega življenja Ljub-Ijančanov. Iz te statistike, ki io ie sestavil mtstni fizik dr. Rus, posnemamo nekatere zanimive podatke: Ljubliana šteje okoli 57.000 prebivaJcev. Pcroh ie bilo tekom leta 1927 — 653 (leta 1926: 667). Otrok se Je rodilo: 1580 (64 nirtvorojeni-h), (leta 1926 — 1516); od ro-jencev ie bilo 1150 rojenih v porodišnici in sicer 237 takih, čijih matere stalno bivajo v Ljubljani; druge matere so prišle z de-Žele v ljubljansko porodišnico. Zakonskih novorojenčkov je bilo 1308, nezakonskih 272; dečkov se ie rodilo 808, deklic 772. Število porok je proti lanskemu letu padlo za 14, število porodov, pa naraslo za 64 Ce npoštevamo Ie porode otrok, čijih matere so stalno bivale v Ljubljani je bilo ten 607, alt an tisoč prebivalcev je bilo 10.7 porodov. Vi tega štedi, da se je rodilo Ljubljančanov matij kot pa jih je umrlo. Opažati je torej tuđi v našem mestu padanje stahiega mestnega prebivalstva, ki po-lafoma izumira, ker porodi ne dosezajo Itevlla umrlih. Dejstvo, da mestno prebi-vatstvo kljub temu narašča, je razlagati Ie s tem, da se priseljujejo ljudje z dežele, torej prav isti pojav, kot je dokazan za druga velika mesta. Izmed stalno v Ljubljani bivaiočih jt nrorlo lani 617 oseb (leta 1926 — 684). Umr-Ijivost Lju>bljančanov ie bila torej 10.8 na tisoč prebivalcev. V zadnjih letifa so bile številke umrlji-vosti za ljubljansko prebivalstvo tele: 1930 — 14.8%O; 1921 — 16.2%©; 1922 — 14.9*.; 1923 — 13.9%O; 1924 — 13.0%„; 1925 — 12.5%,; 1926 — 12%«. SploSno zdravstveno stanje prebivalstva, kaT se tiče umrljlvosti, je torej stalno prav ugodno; umrliivost ie zaditja leta stalno padala In dosegla število, kakor za izkazu-jeio Ie najbolj zdrava mesta. VzTok temu je dejstvo, da so Izostale večje epidemije. Izmed tujcev, to ie oseb, ki so prišle iz drugih obči-n v svrho zdravljenia v ljubljanske bolnice, je tu umrlo 539 oseb. V starosti do 1. leta je umrlo 138 otrok, v starosti od t—5 let 199, v dobi 5—15 let 42 otrok, v dobi 15—^0 let 184 o-seb, od 30 do 50 let 240 oseb, v dobi 50—70 let 298, nad 70 let 193 oseb. Zanimiv je izkaz nalezljivih bolezni. Jetika je zahtevala 82 smrtnih žrtev izmed jn©bival&tva Ljubljane (1923 — 145, 1924 — 101, 1925 — 104, 1926 — 98); od vseh umrHh je umrlo 13.23% za jetiko. Tujcev iz drusrfh občin je za ietiko umrlo 108. Ćeprav kažejo številke za ietiko umrlih Ljubljančatiov v zadnjih letih padaiočo tendenco, je vendar nričakovati znižanja teh številk še Ie takrat. ko bo ublažena spk>šna stanovanjska beda, ko izginejo nehigijenska, prenapolnjena, zasilna stano-vamja, ko preneha velika brezpo-selnost in črm poienia splošna drafirinia in se na ta način zboljša prehrana prebivalstva. Za organiziran boj proti jetiki v Ljubljam pa je irstanovitev dispenzarja za bolne na pliučih nnfrta potreba, kar je mestni fizikat fe opetovano v svojih poročilih povdarjal ln kar uredba o zatiranju nalezliivih bo-ltzni z dne 4. oktobra 1927 v členu 46 za-hteva, da se v petih letih ustanovi. | Za trebušolm tifazom je obolelo 15 do-1 mačinov, ki so vsi ozdraveli. Tuji obči-narji so umrli trije. Griza se je pojavila tekom leta 1927 v osmih primerih od katerih so bili trti« smrtni. Javljeni so bili Ie bakteriološko ugotovljeni primeri tifirsa in grize. Za Škrlatlnko ie leta 1927 obolelo 42 oseb. a so vse ozdravele. Umrla pa sta dva otroka iz tujih občin. škrlatica se pojavlja v zadnjih letih v nekako omiljeni obliki, tako da ne zahteva toliko smrtnih žrtev kot pred leti, vertdar je pa strogemu po-stopanju glede oddaje obolelega v bolnico za Infekcijsko bolezne, kontumacijskim odredbam in točni desinfekciji uspelo da je mestno prebivalstvo tud: leta 1927 bilo obvarovano pred epidemijo škrlatice. Da vica je bila naznanjena 39krat, umrla sta 2 otroka, tujih pa 8. Ospice so bile prijavljene 38 krat, en otrok ie umri. Epldemična otrpljlvost tllnlka je bila javljena enkrat, bolnik je umr!. Duiljivi kašelj je bil prijavljen v 69 primerih, en otrok je umri: umrla sta tuđi dva otroka iz drugih občin.Tetanus se je pojavil enkrat, bolnik je ozdravel; pet bolnfkov iz drugih občin pa je umrlo. Erjslpelas (nšen) je bil prijavljen v 12 primerih: en holnik je umri; pet bolnikov iz drugih občin je tuđi umrlo. Stekllna: Tekom leta 1927 se je javilo 49 oseb, ki so bile ugriznjene; pet od teh oseb je moralo radi suma stekline pri psu ki jih je napadel, v Pasteurjev zavod. Na steklini ni obolel nihče. Razkuievanje po nalezliivih boleznih se je izvršilo v 197 primerih. Razkužile so se tuđi (10 primerov) posamezne šolske sobe, če se je med mladino dotičnega razreda pojavil primer naJezljive bolezni vendar tekom Ietal927 ni bilo n.kdar potrebno za-preti kake sole za dalje časa radi kake in-fekciiske bolezni. Mestni fizik je strogo po veljavnih predpisih tuđi !ani postopal pri nastopu nalezljevih bolezni. Pri škrlatici, davici. grizi, tifusu je zahteval oddajo bolnika v bolnico in je infekcijski voz s posebnim osobjem stalne infekcijske službe izvedel prevoz in desinfekcijo. V primerih drugih infekcijskih bolezni, kjer je bila dopustna, oziroma omogočena izolacija bolnika doma, se je vršila stroga kontrola glede kontuma-ce in izolacije. Le konsekverunemu In strogemu postojanju pri nastopu nalezljive bolezni je uspelo omejiti te bolezni na sporadične slučaje in obvarovati občinsrvo pred eventuelno epideinijo. Potrebne ukre-pe, je bilo z ozirom na javnost dostikrat izvesti kljub odporu starišev prizadetega obolelega troka. Proti kozam se je prvič cepilo 627 otrok — ponovno cepljenih je b-lo v šolah 770 učencev. Zdravnikov, Izvršujočih privatno zdrav-niško prakso je bilo v Ljubljani 76. Babic je bilo 27. Brezplačna ordinacija za revne bohnike je vsak delavnik ob 10. v ordinacijski sobi v Me-stnejn domu. Zglasilo se je tekom leta 844 stran za brezplačno ordinacijo, zdiavniške obiske na dom in dobivanje zdravil. Lekarniški stroški za zdravila so znašali okroglo 16.739 Din. Splošna socijalna brezposelnost sta bili tuđi povod, da je mnogo obolelih brezpo-selnih prihajalo v ordinacijo v Mestni dom. Rese valna postaja je prepeljala 1917 bol-nikov oziroma ponesrečencev, od teh 663 z rešilnim avtom, druge z rešilnimi vozovi. Sokol Prednjak (Ltot iugoslovensega sokolskega prednja štva.) »Prednjak«, do sedaj priloga »Sokolskc-ga Glasnika«. Je začel izhajati kot samosto-len list V rokah imam 1. števillko »Prednjaka t teza leta v novi revijski ofcliki. 2e s svojo naslovno t>rav ličro in okusno iz-delano stranjo ki jo krasi lepa p!an:n5ka slika pred-stavljajoča Mojstrovko z Vršiča pozifmi — me ie osvojil »Prednjak« in u-Dam. da osvoji sleh«rne«a Sokola, vsako Sokolico in vse Jugoslovane, ki jim je So-kolstvo pri srcu in ga ljiibijo. In ko odpi-ram list za listom, ki mi odfcrivajo »Pred-niakovo« vsebino v besedi in sliki. pridem do odkritosrčnega sklepa, da je »Prednjak« ponos našega sr^colsketia r>redmaštva in ž ntim ju^oslov. Sokolsrva. In list se bo še izpo*>olTkieval, v to verujem, pod spretnim k\ i>refzkusenim vodstvom brata dr. V. Muroi'ka, ki urejuie Mst in ga izdaje JSS. »Vcč čuta dolžnosti!c — z uvodnikom te^a naslova otvarja brai Mtirnik vsebino novega »Prednjaka«. Ta kl'c velja vsem, prav vsemu našeinu članstvu telovadedejnu in netelovadečemu, zato naj nihče ne pre-ire tega sokolskejra uvodnika» Za bratom Muraikorn poziva načelnica JSS sestra AnttŠka Jitrova v »Sestram ob Novem le-tu!€... »Novo življenje, nov duh naj se pojavi med narni ?n s podvojeno energijo in veseljem stopMno med- vrste naših zdravih, krepkih sester. Vsa mJačnost. vsi pred-sodki in vse rjsebiosti naj nas zapuste...« V naslednjem člarku kliče brat R. B. »Na smučke!« Slediio: Vaie na bradlii in knciiu za prelzkusne tekme kandidatk za medna-rodno tekmo v Amsterdamu; Objave Teh-ni9ne«ca odbora JSS; Raznoterosti. »Pred-niaic« ie pisati v slovenšiini in srbohrva-Ktai v latinici. Zakai to. nove uredništvo med »Razfioterostrrri v »Našim ora!cem in braMcam!« — Kakor ribi voda, tako je po-trcbt>n »Prednfak« vsakemu telovadeti in vsafcl telovadki ter vsakema Sokolu, ki se resnično briza za školsko stvar. Bratje in sestre, zavedajte se tega in storite v tem pojedu svojo dolžoost »Prednjak« bo te- hajal zadnji dan vsakega meseca in celo. letna naročnifia znaša 30 Din. Naroča si pri JSS. Ljubljanu, Narodni dom. — Brat dr. JUidra Vaniček načelnik COS proslavi letos 50-lcUiico svojega sokolskefa dela. Kot dijak je stopil 1. 387«. v bokolsko društvo Smichov I. lz.redno velike so njegove zasluže za češkog!ovasJto sokolstvo v orsanizatortčncm in tehničnem oosledu. Za načelnika C()6 je bil izvoljen 1889. Brat Vaniček je ludi načelnik Slovanskesa So-kolsicesa Saveza. — »Sokolski Glasnik« glasilo JSS ie po svoff novi obliki d;ievne«a časooisia, vse-bini in urejevanju od številke do številke zajiimivejii. Izhaia točno 1. in 15. v mei>e-cu. V tretji ^tevilki tega leta, ki je izila 1. februarja na osmih straneh najdtsmo jako dosti in zanimivega čtiva. Uvodnik raz-pravlja o velevažnem* vrprašanju sokolske mladine. Njemu sledi aktualen članek o macijšinskem vprašanju izpod peresa brata Jožeta Smertnika. Sledijo: »Slovenski pre-k!c<1«, iako dober in podučen članek brata Bogunovića *Južna Srbija i clet Sokolstvac, Laskava inozemska priznanja o Spomenici I. vsesokolskega zleta 1922. članek M. Kai.zelia »Krasote zime!«, nadaljevanje i>o_ ročila o odborovi seji JSS 11. dec. 1927., v podlistku je nadaljevanje članka »Telo-vadba in narodna gospodarstvo« od načelnika JSS brata dr. V. Mumika V rubnki »I2 starešinstva JSS« so uradne vesti sta-reš^instva JSS in njegovih odsekov. Na. slednja rubrika »Iz žmpa« nam nudi pregled v sokolskem de!u v poedriih župah JSS. To številko krasi tuđi 5 jako dobro uspe-Iih slrk. — Vsi Sokoli in vse Sokoliće, za-vedajte se važnosti »Sokolskega Glasnikac. vsak postani nje«ov naročnk, širite ea tuđi med narodom. Ker ere list po vsel drr žavi v mesta. trge in vtsi so inserati v »Sokolskem Glasniku« za vse pndobitne kro«e izredno velikega pomena. Ce'oletna naročhkna »Sokolskoga Olasniika« znaSa 50 Din. Uredništvo in uprava se nahajata v Ljubljani Narodni dom. — Zidarla In elektrotehnika, prednjaka. i*Če sokolsko društvo na dalmatincem otoku. RefleJctanti nai sporoČe svote po«o|e in naslme TO JSS v Ljubljani. Narodni dom. Pntfdbam je orilo ti ti rudj iskas o 5c-đanjem sokolokem d©*ova«h»- C. Meano: Pisma Pozvmll je dvakrat, trikrat, štiri-krat; pridržal je prst na gumbu električ-nega zvonca, pritiskajoč nanj z vso silo, dolgo, dolgo... Roka ga je navsezadnje zabolela in neznosno, nepretrgano in brezuspešno brnenje zvonca mu je šio na živce. Naslonil je uho na vrata, prisluhnil je... Nič. niti najrahlejšega korakanja, niti najtišjega odpiranja ali zapiranja vrat. Hiša je bila torej prazna; tistega dne (v sredo), tisto uro (bilo je ob treh po-poldne) je bila hiša nedvomno prazna. Ali prav ta dan, tisto uro, ga je imela ona čakati. — V sredo, dragi moj, ob treh, kakor vedno — mu je rekla, ko sta se zadnjikrat poslovi!a. Medtem pa je bila hiša prazna. Ćelo in gok> resnico mu je povedala, malo prej, prijateljica ki k> je srečal na ulici: — Zastonj greste k nji. Danes je pri-Šel njen poročnik. Ne bo je doma. — Kakšen poročnik? Mene caka ob treh. — Toda ne bo je doma! Tako je tuđi bilo. Sel je dol po stopnicah, polagoma. Kolena so se mu šibila in usta in grlo sta se mu osušila, kakor da bi bil jokal. Ali ni Jokal. ker ni imel za kom jokati. Obšei ga je silen srd, silna mržnja do ženske, ki ga je varala, silna želja, da napravi takoj vsemu konec, da svojo mladost osvobodl teh okov, ki so ga oklepali. . . « — Ne bo me videla nikoli več, — je SOVorH sam sebi; — nič več ne bo čula o meni. Moj molk ji bo kazen, ki jo je zaslužila. Ni vredna da jo še kdaj pogledam! Stopil je na ulico. Napotil se je proti domu, z glavo pokonci, z rokami v žc-pu. Ali nenadoma ga je nekaj zaustavilo, nekaj, kar ga je streslo. Njen vonj, vonj njegove ljubice! Dvignil je glavo, iskal s pogledom ... Ni bila ona. bila je neka druga: ali vonj je bil njen, popolnoma njen in širil se je po zraku krog njega, budec tolikere spomine, tolikšno hrepenenje, brezkrajno tugo... Nadaljeval je pot, premišljujoč: — Morda bi ne bilo pametno pustiti je tako... Morda ne bi razumela ... Pisal ji bom__ , Vonj ga je spretnija] še dalje, kakor da je bila njegova obleka vsa prepoiena z njim. — Pisal ji bom to-le: — Gospa, med nam je vse konćano. Ne bova se videla več... Priše! je na trg. Obstal je in se ozrL Videl je kavarno. v kateri sta večkrat sedela za ono malo mizo y kotu. med dvema ogledaloma. Videl je ulico, po kateri sta hodila. privita drug ob dru-gem, ko je moral on stopati počasneje, da ne bi nje utrujal in kjer je ona. ne-kega večera naslanjala svojo rlavo na njegove rame. Zdraiil se je. Sktisal se je osrčitl Pričel je zviždati. Tn stopajoč dalje je premišljeval: Ne, ne bo pametno, da ji tako pišem. Potrebno je, da izve, kakš-no bol mi je povzročila. Pisal ji bom tako-le: — Ana Marija, noben človek na svetu bi ne mogel doumeti trpljenja, ki ste mi ga povzročila s svojim brez-stidnim vedenjem. Zdaj je med nama vse pretrgano. Ne bova se videla več. Sel je kraj parka, v parku P3 so cvetele lipe. Krenil je v neko ulico, šel preko mosta in nenadoma je opazil, da je zašel. da ne gre proti domu, ampak v drugem pravcu. Pogleda! je. Pred njim so se dvigah* proti nebu štirje topoli, katerih veje so se vile v vetru in čudno šumele. Tu se je bil on srečal z nio pod temi topoli, v njihovem prijetnem hladu in tu sta se prvikrat razgovarjala. Sedela sta drug ob drugem na oni klopi in ništa zapazila, da se je že spustil večer, da so se svetiljke prižigale in se je prikaza] mesec na nebu ... — Ana Marija! Ana Marija! Okrenil je hrbet topolom. Vrnil se je po istem potu, skoro tresoč se. Pre-mišljeval je. — Ne, ne! Moram ji pisati drugače, vse ii moram povedati; potrebno je, da se sramuje, da se kesa, da ji bo žal... Pisal ji bom: — Nesrečnica. nesrečnica, nesrečni-ca! Nisi bila vredna. nisi vredna Uubez-ni, s kat ero sem te obdajal. Zaslužila si da te mrzim, kakor te tuđi mrzim zaradi bolečin, ki si mi jih zadala, zaradi tvoje podlosti, ki si jo zagrešila. Kesala se boš, bridko se boš kesala! Željno me boš klicala, ali mene ne bo več k tebi. Poza bi I bom nate, prezira] te bom, če bom še tako trpel zaradi tega. Ko je prišel domov ji je pisal: — Duša moja. moja edina Ijubezen. Danes te nisem našel doma. Kako to?.. Pridem jutri, ob ob;čajni uri. Bodi doma, prosim Te. Neizmemo hrepenhn po Tebi...« Atnra 4L •SLOVENSKI ..*».* Cf D» dne 4 februar* i«*3B. Mev. >Q ttSEPNOBlL? 20B7E DEHTEČA USTA SARG-OV Dnevne vesti. — Čt&koSlovaško odlikovanje. Prezi-dait Masarjrk Je odh&oval z redom Đe4ega lava II. stapnje za. vodale zasluge generala MiKvoda Joksfenoviča. — Odlikovanje poljskega mitropolita. Juffostovenski upravnik poslov v VarSavi g. Prodanovlč je Jzro&i te djnl poljskcmu pravoslavnomu mitropolitu Dlomziju red. &v Save I. stopnje. __ Odlikovanje v železnUkl službi. Od- ttkovani so z redom Sv. Save IV. stoi*ije načelnik direkcije v Zagrebu Rajrmind La-paine, načelnik sp-Vošnesa oddelka ljubljanske železni&ke direkcije di*. Aleksander fatiw, načetaJk stroj, odnkasneje do 1. maTca. Veliki župan ljubljanske oblasti razjpisuie mesto rečnega tnojstra s sedežem v Krškem kot dnevni-Sarja v opravljanjem zvamčniških poslov. F*ro§nje je treba vložiti do 15. februarja. Na osnovni soli v Motvarievdh, srez Dolnja Lendava, se ponovno razpisuje služba evangeljskega kateheta. Prosute je treba vk>žiti do 29. tm. — Proslava Jubileja mlnistra dr. Hodže v Celroskrvaški - jugo&loverastai Ligi. Ceško-slovaška - jugoslovenska L;ga v Pragl je proslavila 50 - letnico svojega predsednika dr. Hodže na svečani ocfcborovi seji, ki se ■je vršila 1. februarja. 0 jiibilajrtovih zashi-gah ie govoril prvi podipredsednik, praSki žospan đr. Baxa, na kar so teročili slavljen -cu spominsfco knjigo, v kateri so navedene vse njegove zasline za zbliža1oh veliko zanimanje za naše primorske Vraje tn % delovanjem novejca' društva se bo zatiimanle Se pove-čalo, V krarkem je ustanovi enako društvo ti*di v Berfeiu. Zastopnlld tuJsktMJTomct- nega društva v Nemči/i posetifo v kratkem vse važoejše dalmatinske kraie. _ Naiozlilre boieuU v mariborski obU-stL V mariborski oblasti je bilo od 8. do 14. ian-narja 10 slučajev trtuznih bokzni, 28 ikrlaiirrke, 25 ošpici 12 davice, 7 Sena, in 2 gTiže. — Sporazum z madžarski*] oblastonJ el«de preetopa moje. Te dni so se vršila pokajanja med zastormiki naših in madžarskih političnih oblasti, da te olafta prehod meje v pasu 10 km z obeh strani. DoseŽefl je bil sporazum in v kratketn bo otvorjen osebni prome«t preko Drave pri mostu Wl-zu Donjega Miholjca. Danes 4. februarja I sportna maškerada SK. Reke v Sokolskem domu na Viču — Smrtna kosa. Danes Je preminula v Ljubi jar i sojKoga siploSno pftlJubUenega trgovca g. Medica ga. Mariana Medic. roj. Klemen. Pokojna Je bila vzor pleme-nhe žene kn sJcrbne matere. Težfoo Jo bodo pogrešali *tevilni »nauci In prijatelji, Ie težje pa rodbina, ki JJ Je Wla pokojna naj-zanesljivelSa oipora. Pogreb bo v ponde-Ijek ob pol SHrih popotdne z Zritrjskega ceste št 5 Bodi }i lahka doma ča zemlja. Odlični rodbini ob brid'ki iziguM naSe Iskreno sožalje. V trgovinski regisfter so se vpisale na-stopne tvrdke: Adam Behar, eksportna trgovina z govejo živino in sviniami v Dol-nji Lenđavi, Ivan Bezjak, tvornica bučnega olja ter njega uvoz in izvoz v Framu, EmB Perdih, trgovina z živino v Laik em, Ivan Oradišar, trgovina z vhiom na debelo, Laži, Srečko Koloman, mesarstvo in eksportna trgovina z goveio živino in svkijami. Lamerje, Josip Čeh, trgovina z eovek) živino v živem in zaklanem stanju hi izvoz goveje živine in drobnice, Ločič. Fr. Po-nJkvar, eksportna trgovina z lesom in ogljem, Mala vas, Ivan Ban, lesna industrija, Preser}e, Ivanka Spreit2ex, lesna trgovina, Rakek, in Stefan Vukan, eksportna trgovina z govejo živino vn svinjaml v živem in zaklanem stanju, Zenkovci. — Droiba sv. Cirfla in Metoda v Ljubljani je preiela meseca januarja 1928 slede-če prisT)evke: Podružnice: Maribor, ž. 928 Din; Moče - Slivnlca 75 Din; Kranj, i. 952 Din; Lo§ki potok 53 Din; Slatina - Radend 330 Din; Kamnik, ž. 261 Din; Celje, ž. 280 Din 80 p; RuSe 100 Din; Sv. Lenart v Stov. gor. 300 Din; Ljubljana, mestna 1. 6.443.36 Din; skupaj 9.723.15 Din. Nabiralmk!: Osn. šola Ižakovci 43.20 Din; gostima pri Ko-šaku, Ljubljana #78.50 Din; V. Vončina, Ljubljana 6.85 Din; skupaj 428.55 Din. Obrambni sklad: Josip Potočnik, Ljubljana 100 Din. Razni prispevkl: Marila Rozman, Ljubljana 100 Din; posoiihrica Vuzenica 50 Din; Vida dr. BaltiČeva, Llubliana 100 Din; Dr. Vladimir Ravnihar, Ljubljana 2000 Din; Dr. Iv. Jenko, Ljubljana 2000 Din; Dr. M. Schmirmaul, Jaretiina 100 Din: L. Ermevc, Sv. Atiton 5 Din; J. Sifrar, Gorenja vas, od bivšega izobr. društva 57.50 Din; Jos. Kumer, D. Logatec 10 Din: Iv. Perdan, Ljubljana, ostanek od pTlspevka od vžteaH* 2710 Din; skupaj 7132.50 Din. Vaota vsdi prispevkov 17.384.20 Din. Pustna sobota v Sokolskem domu na VISii VII. maškerada: Karneval v Moulin - rouge-u" — Nenavadna nesreća. Posestnikov sin, 26-letni Janez Bogataj je danes priSel v ljubljansko Javno bolnico ter prosit sdrav. ni$ke pomoći Pnpovedoval ie, da je vče-raj popoldme doma v Retcčah pri Medvo-dah, kamor so se hodili lad Ljubi jan čar i prav marljivo kopat v Soro, rezal kriti. Nesreča pa Je ho-tela, da mu je pri rezanju kruha spodr^nllo ter se je pri pa-dcu z nožetn ranil v desno zapešće tako moSao, da bi bil kmalu 'zkrvavel. — Pri želodčnih težavah. eorečici, po-manjkljivem občutku sladu, zabasanju čre-vesa, tesnobi, tresenju udov, pomanfkanhi spomina povzroči kupica pridone Kreofclce »Pranc-Josefc pri vsaki starosti m spolu točtio poživlienk oslabele prebave. Zdrav> niska poroci!a iz vročih dežela slave vodo Pranz-Jotef za vtžen pripomoček tuđi proti grizi ter obolelostim tetoćfz, ki nastopi-}o kot posledica mnrfice. 36-T — Krlstoffč • Bućar: Bluze, otroške obleke! 3T —l| Poročn! prstaoi pri F. Čuden. Pre-Sernova ulica 1. 12-T Iz Ljubljane —Jj šestdesetletit! jnbn#] wo*9m Pr^Je Tavčafleve. Ob iestdesetletnfcd vodkeljlce altovenskera ienstva, častne dvorne dame, sospe Pranje TtvCarjeve, se vrle v Ljubljani rtxne svezane prtreditr«. N^h vrpored je tfedecl: Na prc poseti pod vodstvom svojih učiteljev, ozir. profe-serjev v &kupinah vsai 20 oseb. Ta ugodnost velia za osnovne, sreetorješoiske in vi-$oko$olske sluSateDe. Izrabite to priliko! NepoznavaJcem liodnikovega stvarjenia bodi povedano: Ta predočevalec naših pla-nrn v poletni m zimski nKh prelestnosti je prvotno študiraJ kiparstvo pod prof. gosp. RepiČem. Prof. zosp. Vese! je imrf toliko vpliva nanj, da se ie vrgel na slikarstvo. Svoje Studije je nadalieval na akademiji znanosti v Zagrebu, kjer se ie spopolnje-val pod vodstvom gg. prof. Babica, Kljako-vića, KovaČevića, KTizmana, Valdeca, Van-ke 1. dr. Od I 1924 dalje se spopomjuie sam skorai kot Čudak Mlekojed (Dr. J. Mencin-ger: Moja boja na Triglav). Osnutki raz-stavljenih del datirajo od 1. 1920 naprej. Zato je zjuumiva rasttava tuđi iz vidika, kako se mnetn&ke udejstvovaflfe tt ne ukroćene umetniške duše od leta do leta stop-njuje. Ker v svojih zahtevah slikar ni pre-tiran, prrporoCamo poset razstave zlasti onim krogom, ki hocejo okrasiti svoje so-bane z originalnimi slika mi naših gora. —U Vsem oMskovalcen UobUansklh pl#salli lol nudijo edino še »Nedellske po- poManske plesne vaJe — t. Jeoka« v vc- Mki dvorani »Kazine« od 3__7. pop. pr!- jetno nadaljevanje in perfekcljonlranje v vseh modernih plesih. Poirk novitete »Pra-ik\ . Pox« in različnih kombinacli pri Tangu in Bostonu, ki se v os-?al;h šolah nišo poučevali. Začetnlkl-ce ob 3. ari »Večeru! plesni tečaj - perfekcija« v %rtćo 8. t m. y »Unioitu«. 115-n U Porrebno podporno društvo državnih ttsložbeficev. Zborovanje društvenih članov te vrti v torek 7. februarja ob pol 20. irri v salonu restavradje pri »Levuc. 114-n —1| VaJČkov večer z zelo obširnim in bogato zbranim sporedom priredik) Krakov-čani hi Trnovčani v nedeljo, dne 5. t. m. v posebni dvorani Aškerčeve klc:i (-vor-nica Derenda) na katerem bode izbrana kraljica pl«sa, ki bo bogato obdarjena Za-četek ob 19. uri. Vsi prijatelji plesa in ne-prisiliene zabave dobrodošli. 113-n —1J Mestna zastavljalnfca namania, da se vTši tomesečna dražba v limiju 1927 zastavljenih predmetov v četrtek 9. t. m. ob 15. uri v uradnfh pro-storih v PreČni uMci. 112-ti —4j Zdramik dr. Jemec zopet redno ordinira od 10. — 12. in od 2. — 4. ure. Tržaika cesta 8. 119-n —Ij Danes ob 20. Vsl h Kertlču, kier se vrli sijajna maSkerada Sokola v SiSk!, »Ja-ponska noč<, s prvovrstno godbo in plesom. Zdravx). 100-n —li Clrtl Metodov nablralntk v gostilnl pri KoŠaku v Lju-bljani je nabral zopet Din 246.50. Qg. gostilničarjf ifi gostle sVr-bite, da začuo povsod rtabiralniki delo-vati. 116-n —U O temi 2«ia ob molu — pravno-zgodovinske slike zakonskih zvez od pra-človeka do daše maske! 12O-n —I] Protestni shod proti ozakonjenju »Uredbe o odotranjii te zaplranjti obra tov« sklicujeta za v nedeUo 5. t m. ob 10. ari dopofdne v Mestnem domu »Zveza privatnih namefščencev JugosJavilet m »Zveza ćraitev privatnih nameščencev Slovenije«. Ng shodu poročata tov ariša Lojze Jamnlk in Ivan Tavčar. Dolžnost vseh privatnih nameščencev Je, da se odeleže tega shoda polnoitevllno. —lj PriredHev RdeCega Križa na Viču. Kraievni odbor R. K. na Viču bo imel to nedeljo večk) prkeditev, popoldtie ob pol pol 16. nastopi v Šolski telovadnid mladina z nagovori, deklamacltemi in perjem ob 20 pa se bo vrSil v sokolskem domu dru-žabni večer s ptesom. — U Pozor! Danes ob 8 uri zvečer vsl v Mestni dom. Društvo dohodarstvenih na. meSčencev priredi III predmetno veselico. Na dnevnem redu je petie, šaljiva poSta. komični prizor! in amerikanska ženrtev. Pri prireditvi sodeluje ŽelezničaTski orkester »Sloga«. Toči a še bodo naj'bolJSa Stepi-čeva vina. Komur ie za zabavo ta za dobro kapljico, na] ne zamudi te prilike. — Odbor 117-n — lj Glavna filijala državne hlpotekarne banke kraljevine Srbov Hrvatov in Slo-vencev Je izdala navodila o postopku pri najetju posojila na poslopja in MavtHšČa v meslih »i trgih Interesente se opozarja, da je toza-devni rzzigzs z natan-čnimi pojasnili in pogoji nabit na ura dni deski me-stnega magistrata. —lj Občnl zbor realčnega podpornega društva v Ljubljani se bo vršil v petek, dne 10. iebruarja i- 1. ob tri čctTt v zdoto-valnici tukaišrve realke. — lj »Življenje v pragozdovih Brazill- }e« — Ponovno opazarjamo cenj občinstvo na danaSnji kulturtii film, ki ga predvaia ZKD ob 14.30 irri v prostonh kina Matice. Nepopisne letpe slike iz iivaiskeia življenja bodo nudile užitka vsakenru ljubitelju prirode. Z'asti ie opozarjaTi na ta spored Solske kro^e. d:jaStvo ir mlad no. Pilm se ponovi še v nedello 5. t. m. 6 11 uri d-o-pol-dne. NihČe naj ne zarmxii :e^a sr>oreda ker je to brez dvoma eden nailer^ih filmov berlinske tvrdke »Ufa« DR. DERČ se je preselil v Strossmaverjevo ulico 5 (poleg otroške bolnice). 193 — lj Sluga Narod, gledališta je zsubil denarnico z večji ^voto denarja in drugim! hstinami. Prosim paštenega najditelja, da vme proti nagradi. — lj Drzna pustolovka. Pavla U. Je mladenka 23 let, rojena nekje v vinorodnih krajih zelene Štajerske. Že v mladosti je prišla v Gradec in tam pnčela pustolovsko življenje. Klatila se je po mnogih krajh Slovenije, kotično je priš-la ćelo v Beograd, kjer je bila kot sluđcinja zaposlena pri Fil'pu Stojanoviću. Temu ie izmaknila za 7000 Din raznih dragoceno^ti. SedaJ se na-haja v preiskovalnem zaporu deželnega so-diSCa v Ljubljani. — U Prljet tat. Ljilbljamska policija je prijela kleparskega pomočnika Fr. Q., kl je c/bdolžen, da je na Poljanskem nasipu St. 34 stanujoca Mariji ČaTj ukradcl zlato uto, vredno 1000 Din. Deček je tatvino priznal. — lj Droblž policijske kronike. Policija je zaprla §tfri osebe, neko mlado pansto-lovko io tri nv>5ke, ki so osumljem tatvine Prijavljenih je veČ manjših tarvin. Noč !e bila splošno mirna. VeČ kolesariev odnosno voznikov bo moralo plačaH večje de-name ^lobe radi prestapfcov cest»nokoliciJ-skeiga reda Ponoči sta razgrajala po mestu Maks in Polde. Spravili so \u v policjski zapor, a danes sta bila ob^ojena na večlo denarno globo v prid mestnesa ubožne-ga sflelada. ZOBNI ATELJE Sina rrlderik nail. LBOPOLD SMEBKOLJ zobni asistent zopet ovtorjen Spodofa Slika, Celovftka c. 341. Ordnira od 8,—(2. in 14,—18. Iz Celja —c Na naslov procovne sekcife v C^ Iju. Mnogokrat so razni časopisi že bičali prehod pod mostom pri hotelu pošta. Ta pot je za naše mesto pravcati Skandal. Blato teče kakor v potokih, da bi pasanti lah-ko v njem utonlli. Se grle pa je od via-dukta do mosta. Tuđi to spada pod okrilje progovne sekcije, Priporočali bi, da se cesta malo posuje z srramozom, če pa že to ne, pa postrgajte vsaki dan vsaj blato z nje. Oni, ki morajo po tej cesti hoditi, vam bodo za to prav hvaležni. —c Iz celjskih zaporov ie bilo te dni vsled amnestije izpuščenih okros 100 kaz-njencev. —c Noćno lekamiško službo opravlja ta teden lekarna »Pri Mariji Pomajaj« na Glavnem triru. . - ' : • ■■ . ■ "... •■'. ■*- . - ■-* ■• £r«a po««bnefa obr«*tU«. Fran Medic naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Ivice, Minke, Pranja Fanči, loža, in Dragice tužno vest, da nas je naša nepozabna žena, mati, babica in prababica, gospa Marjana Medic rojena Klemen danes, dne 4 t. m. po dolgem in mučnem trpljenju, previđena s Svetotajstvi za umirajoče za vedno zapustila. Pogreb b'age pokojnice se vrši v ponedeljek, dne 6. februarja 1928 ob 7t4 uri popoldne od doma žalosti, Zrinjskega cesta 5, na pokopaiišče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 4. februarja 1928, Stev 29 •SL'OV.NS K T NARQD>d"e4. fcbrutrj« 1928. Stran 5 Moda Lepo in praktično sredstvo, da si ne umažemo obleke Jomo mzKl reviji 2enski svet je po pretežni većini že zavrgel predsodke, da ni pametno nositi po zimi nizke čevlje, ker si labko prehladimo noge in dobimo revmati-zem. Tuđi ženske so zdaj utrjene in nosijo skoraj brez izjeme po zimi nizke čevlje, ker pridejo nožice v njih do po-polne veljave. Še nikoli ni bilo v obut-vi takega luksuza, kakor je zdaj. Vsata toaleta, vsak dnevni čas in vsaka pri-ložnost zahteva posebne čevlje. V prejšnjih časih so sedele elegantne dame večinoma same doma. Dama iz bolj-še družbe se ni smela pojaviti zgodaj zjutraj na ulici ali na promenadi v parku. Elegantna dama sploh ni hodila peš, zjutraj je pripravljala doma toalete, popoldne in zvečer se je pa vozila na izprehod ali sprejemala posete. Če je hotela biti privlačna, je moralo biti njeno lice bledo in melanholično. Zdaj mora večina žensk vsako jutro z doma po opravkih ali v službo. One, ki osfdri-.'jo doma, srnatrajo ćcpold&nski izprehod za užitek. Poleg tega se peča večina mlajših dam s sportom, ki zahteva posebne čevlje. Športni čevlji so iz trpežnega usnja, brez okraskov in imajo nizke pete. Take čevlje lahko nosi dama samo pri sportu. K dopol-danski obleki, v pisarno in na izpreho-dih z deco po parku se nosijo posebni čevlji s polvisokimi petami iz usnja svetle harve. To so nekako polsportni čevlji. Ce gre dama v restavracijo ali na popoldanski obisk, obuje čevlje z visokimi petami, ki harmonirajo v bar-vi z oblelco. K popoldanskim oblekam se nosijo satenasti čevlji, ki so letos zelo moderni. Tuđi pri teh se ravna barva po bleki, vendar pa so večinoma crni ali temnorjavi. Lakasti čevlji so vedno bolj redkL K popoldanski obleki se nosijo samo ob deževnem vremenu. Se nedavno je bil lak edini materijal za praznične in plesne čevlje, zdaj je pa samo še za deževno vreme. Tuđi k večernim prireditvam spa-dajo satenasti čevlji in sicer k crni obleki crni, k svetlim pa svetli. Brokatasti lepo okrašeni čevlji se nosijo samo k veliki večerni toaleti. Ce pa hoče dama mnogo plesati in če ima samo ene večerne čevlje, se zadovolji z manj kri-čečimi, ki so tuđi lepi. K svetlim večernim oblekam se nikoli ne nosijo crni čevlji. Isto velja za bele čevlje, ki jih lahko nosimo samo k beli poletni obleki. Doba plesa Našo dobo bi lahko nazvali dobo plesa, kak*or poznamo iz zgodovine kamenito, bronasto in železno in druge dobe. Moderno človeštvo se razlikuje od prednikov samo v tem, da pleše ob vsaki priliki. V starodavnih časih so se ljudje borili, v sredhjem veku so molili, v novejšem času so se izobraževali, zdaj pa plešejo. Modemi človek si od-počije po delu v plesni dvorani. Naša doba izrahi vsako priliko za ples. Ni skoraj prireditve, Iri bi se ne začela s plesom. Čaj s plesom je popularnejši nego čaj s citrono ali rumom. Plesov smo že tako vajeni, da bi se menda ne čudili, če bi se poiavili naenkrat tuđi pogrebi s plesom. V Sidnevu v Av-straliji je verska sekta, ki prlreja po vsakem cerkvenem opra vilu čajanke s plesom kar v svetišču. Ples obstoja iz priprav, plesa sa-mega in epiloga. Priprave za ples so zelo komplicirane pri ženskah in zelo enostavne pri moških. Ženske se začno pripravljati na ples z glavobolom in končajo po mučnih prehodih med ma-nikuro in primerjanjem oblek pri Šivl-ljah z migreno, dočim si da moški po-likati smoking ali frak in kupi nov o-vratnik1, pa so priprave končane. Moš-ki skuša priti na ples tak, kakršen bi moral biti, dočim hočejo biti ženske take, kakršne nišo. Ples sam obstoja iz reprezentance, plesa in zabave. Med plesalci je velika razlika. Nekateri goje ples kot 1 art pour 1 art, drugi se pri plesu zabavajo in seznanijo ter poza-bijo na vse drugo. Eni se udajajo obli-ki, drugi pa vsebini. kar pa ne pomeni, da ima pogovor med foxom in tangom vedno kako vsebino. Tuđi epilogov je več vrst. Po plesu rada boli glava ali grlo, če se človek prehladi, mnogim plesalcem se pa tuđi pripeti, da romajo iz plesne dvorane v zakonski jarem. Zadnji ostanki starih plesnih tradi-cij so gardedame in otoki, na katerih se zbirajo brodolomci plesnega raianja. Gardedame so v novejšem času prav-zaprav odveč, kajti gospodje si znajo pomagati tuđi brez njih. Na vsakem plesu vidimo nekaj tipičnih figur. So dekleta, ki gredo iz rok v roke, druge zopet se vračajo med odmorom domov, ker nihče ni hotel plesati z njimi. Nekateri gospodje stoje ves večer pred zrcalom in trdijo, da se ozirajo vsa dekleta po njih, drugi hodijo na pleše že 20 let, pa so še vedno samci. Plesi se razdilfujejo tudi po tem, da li iso repreeentajjčtui aH maskeradni. ReprezentanĆne pleše prireja vsaka poštena politična ali stanovanjstea organizacija od avtokltiba do brivske zadruge. Edina organizacija, kl deia v tem pogledu izjemo, je savez plesnih mojstrov. Maskeradni pdesi imajo to prednost, da hodimo na nje preoble-čeni in venđar vsi vemo, kaj se skriva pod maskami. Zakonski možje na ma-sfkeradah često opazijo, da so njihove plesalke še grše kakor so mislili. Naši karnevali nišo tako veseli, kakor karnevali v drugih državah, ker vlada pri nas veliko pomanjkanje mask ia originalnih maskeradnih kostumov. Gospodje prepuste skrb za maske damam, sami pa hodijo v smokingih ali frakih. V primeri z drugimi narodi so karnevali pri nas prava pobožnost. Feminizem in materinstvo Ni države, kjer bi bila ženska tako zapostavljena, kakor v republrki. Čije geslo je enakost, svoboda in bratstvo. Francozinje nimajo ne aktivne, ne pasivne vojilne pravice. Brez moževega dovoljenja Francozinja ne srne razpo-lagati s svojim premoženjem. Brez moževega dovoljenja ne srne prositi za potni list nima era viče do svoje dece in ji ne more zasigurati pravega dru-žabnega položaja. Položaj franeoske žene spominja skoraj na suženjstvo. Človek se mora nehote vprašati, od kod brezbiižnost in apatičnost Francozinj, ki še daieč nišo tako agilne v borbi za svoje pravice, kakor žene v drugih državah. Med vsemi ženskami zapadnih držav je Francozinja tista, ki se naj-bolj ponižuje, pravi Gaston Rageot. Njena tradicija je vlada nad mikavnostjo, toaleto in zapeljivostjo. Ta tradicija rz-vira iz onih časov. ko so Francozinje predsedovale literarnim salonom. Francozinja sicer ni polnopravna državljanka, pač pa je bila kraljica. V fran-coskl rodbini ima mati malo pravic, pač pa je prevzela vse dolžnosti. In če bi vprašali ženske v onih državah, nada-ijuje Rageot, kjer so deležne vseh pravic kaj jim je ljubše, bi z veseljem od-dale vse državljanske pravice, da dobe prestiž in očarljivo moč franeoske žene. Izmed vseh evropskih žen ima Francozinja najmanj političnih pravic in najraje rodi. Francozinje so bile do zadnjega časa najmanj plodne. Zadnji dve leti je namreč opažati neznaten porast porodov v Franciji, ki je bila doslej na glasu kot dežela, kjer števiio porodov rapidno nazaduje, Kljub tež-kim življenskim razmeram rodi sterilna Francozinja zdaj nekoliko več nego je rodila še nedavno, dočim kažejo plo-dovite Nemke, Skandinavke in Ceho-slovakinje v tem pogledu znatno pasivno resistenco. Človek bi skoraj mi-slil, da je nekaka zveza med političnimi pravicami žene in njeno plodnostjo. Rageot se je nedavno dotaknil tega vprašanja in prišel do zanimivih, na prvi pogled paradoksnih zaključkov. Potoval je po skandinavskih deželah in se zanimal za socijalne razmere. Švedski statistiki so ga prepričali, da je Švedska glede neplodnosti prekosila Francijo tako, da ima zdaj evropsko prvenstvo. Pri tem je zanimivo, da so švedske žene politično in gospodarsko popolnoma enakopravne z možmi. Rageot prihaja do zaključka, da je položaj Francozinj in Švedinj v bistvu enak. Francozinje in švedinje predstavljajo najbolj razvit evropski tip svobodne žene. Na Švedskem so ustvarili ta položaj žene zakoni, v Franciji pa tra-diciie in običaji. Francoski pisatelj Fernand Devoire se ie obrnil na mnoge ugledne voditeljice ženskega pokreta s prošnjo, naj mu odgovore, da-li vodi po njihovem mnenju emancipacija Žene do sreče. Odgovori so zelo zanimivi. Neka dama je odgovorila, da je nastal feminizem kot reakcija proti moškemu prostaštvu. ki ga pa ni odpravil, marveč še po-večal. Moški so v občevanju z ženskami vedno bolj rabati in netaktni. Neka druga dama pravi, da je ideja ženske erakopravnosti zgrešena. Ženska nikoli ne more zahtevati zase istih pravic, kakor jih ima moški. Po njenem mnenju je ustvarjena ženska za delo tako, kakor hrt za oranje. Ljudi, ki se pečajo z ženskim problemom, zanima najbolj vprašanje, je-li med emancipacijo in materinstvom kaka zveza. Iz vsakdanjega življenja se lahko prepričamo, da ta zveza faktično obstoja. Emancipacija odvrača ženo od gospodinjstva in od patrijarhalnega smisla za domaće ognjišče. Karakteristika naše dobe je v tem, da je ustvarila nasprotje med ženstvom in materinstvom. Humoristični kotiček Pri Izpitu. Profesor: Kaj je As* 0», gospod kandidat? Student: Na jeziku imam. gospod profesor. — Na jeziku? Hitro izpljunite, to je arzenik. Očetov ponos. Srečen oče dvojčkov je pisal svojemu priiateJ:u; — Dragi Maks! Včeraj me je osre-čila žena z dvema krepkima dečkoma. Prjporoči me, prosim, svoji ženi. Zanesljiv blagajnik. — Kako ste zadovoljni z novim blagajnikom? — Kdor spi, ne ereši. Lepi lasje. — Kaj bi dala ti za to, če w ttneia tako bujne lase? — Nimam pojma. Koliko si plačala ti? Doslednost. — Moja prva knjiga »Platonična Ijubezen« je končana. Honorar mi priđe zelo prav. — Kako pa misliš porabiti denar? — Alimente bom plačal z njim. V soli. Učitelj: ... in bog je ustvaril člo-veka. — Da, toda moj oče pravi, da izvi-ramo od opice. — 2e mogoče, dragi dečko, toda šola se ne briga za vaše rodbinske za-deve. frospodinje so zdvoiene ko po tudi prijetnem jedilu pogledajo na kuhinjsko odro, prena-polnjeno raznim predmetima ki čakajo da bodo osnaženi od smjf ostatkov mastnih in raznih dragih jedL Prcmisleno mora složiti posodo po vrsti, kako bode osnažila, eno s milom, drugo s petkom in tretje zopet s Smirkovem papirom. Po tem takem nije čudno, ako se gospodinja toži na mučno delo v gospodinjtsvu in ako ti želi olakšanje v tem oziru. Tovarnarji dobro poznatog proizvoda „Lux" zaključili su đa tudi v tem pogledu pomagajo gotpodinji in nudijo eno sredstvo ki ne pozna izuzetkov, ter snaži vse počevši od kozarca pa vse do mastnih in sajnih loncev in sploh ćelo kuhinjsko posodo. To je „Vim" praiek za snaženje. Zato zahtevajte in rabite „Vim", ki ga dobite povsod v omotu kakor tudi v praktičnih dozah za sipanje ki omogočejo Štedljivo vporabo. ZahitvajU od tvrdk* Norbert WW—, Zagr*b, Trg ,JT št. 5 ma p—hm* bmplaino tn mati omot »»Vfat" protka xa •noi»n/». „VIM" proizveden v tovarnah MLux" milovih pahul)o«v V. Dorošević: Sultan in plesalka Ćast in slava Allahu! Samo v Haidarabadu so ženske sila krepostne. Kajti v Haidarabadu imajo zakon, ki določa, da ženska ne srne biti to, za kar jo je ustvaril bog, ko je spo-znal, da človeku ni dobro samemu biti. Ce opazi moževo oko — pravi ta zakon — karkoli bodisi samo košček ženske roke ali noge, je treba dotično žensko proglasiti za nesrarnnico in jo ka-menjati. Ta zakon je že dolga stoletja v Haidarabadu svet. Tam mož do poroke ne ve, kakšna je ženska roka ali noga, da ne govorimo o drugih ženskih čarih. Ženske smejo oditi z domo samo, če so od pete do glave zavite v bele vreče, v katerih so samo majhne luknjice za oči. da bi ženske ne mogle preveč gledati moških. Nekega dne je prišla v to deviško mesto tujka. Bila ie že noč in dolgo je tavala po ulicah, ki so morale biti po zakonu mrtve in temne. Slednjič je zagledala v neki hiši luč. Bila ie hiša ve-iikega muftija. Mož Še ni spal. kajti moral je razmišljati o kreposti in novem zakonu, ki naj bi bil še strožji. Sam je odprj vrat in kar sapo mu je zaprlo. — 2ena. žena pri meni, velikem muftiju! Tujka se je poklonila. — Potuioča plesalka sem, tuja y tem mestu in videla sem luč v tvoji hiši... — Aliah ie velik fn moder — je od-sovoril muftija. _ Sreča tvoja, da Si rx>trkala pri meni. ne pa pri navadnem zemlianiL kaJti navaden zemlian bi te moral po zakonu kamenjati ali pa pokli-cati policijo. — Kaj pa storiš ti z menoj? — je vprašala tujka prestrašeno. — Jaz? Zakon je pes, ki mora grizti druge, gospodarju pa mora lizati noge. Bodi kakor doma. Ce hočeš lahko ple-seš, če ti je drago. poj. Ko je zado-nela tamburica se je muf-ti zdrznil: — Tiho! Kaj če bi te kdo slišaJ? In če bi kdo zvedel, da je prenoćila pri velikem muftiju ženska? Ah, ta sodrga! Gad ne ugrizne gada, ta sodrga pa ko-maj caka da si skoči v lase. Samo oni zločinec lahko mirno spi na zločinu, ki ga je storil po sodnfkovem nasvetu. In poslal je plesalko h kadiju. — Napadla me je velika izkušnjava. Velika zapeljivka je stopila v moj dom in po naših zakonih mora biti kamenja-na. Tako zapeljivo je plesala, da sem jo hotel takoj kamenjati. toda v izbi žal ni bilo kamenja, a sosedov nisem hotel nadlegovati. Moral sem se sprijazniti s svojo usodo. Sodi jo ti. Kadi je sklical svoje prijatelje na po-svetovanje. — Veliki mufti pravi, da je tale žena zapeljiva. Jaz sem pa preveč krc-posten, da bi se dal zapeljati. Preden odgovorite na vprašanie, kaj naj storim z zapcljivko. vam hočem pripraviti dvojno veselje. Spodobi se, da nam pokaže najprej svoje pleše, potem borno pa zadostili zakonu. Tn zapeljivka je plesala ves dan pred kadijem in njesrovimi prijatelii. Za-htevali so vedno več in več. Meča 50 jim bila premalo. Morala je Se bolj dvigniti krilo. Što je za življenje člove-ka, zato jo je bilo treba obžalovati in občudovati. dokler se je Ie dalo. Kadi je odpovedal za tišti dan vse sodne obravnave. Ko se je pa približala noč, je dejal: — Do vol j je teh grdoba! In zapovedal je odvesti plesalko k vezir ju in mu sporoČiti: — Videl sem njen ples in moja krepost je bila užaljena. Kdor je pa užaljen, ne srne biti sodnik. Zato pošiljam to za-peljivko k tebi. V zapečatenem pismu je pa pisal ve-zirju: — Tem bolj, ker je njen ples res preklicano zapeljiv. Vezir je zapovedal plesalki, naj tri dni pleše pred njim. Ponoči jo je pa dal zapreti, da bi ga nihče ne mogel obdol-žiti. In vsak večer je mrmral sam pri sebi: — To zadevo moram še dobro pre-študirati. Zakon in previdrnost zahtevata to. Vest o lepi plesalki se je ta čas raz-nesla po vsem mestu. Zvedel je tudi sultan in hotel je greSnico videti. Tujko so torej odvedli pred sultana. — S čem si se pregrešila zoper muf-tijevo krepost, kadijevo devištvo in ve-zirjevo sramežljivos? — io je vprašal strogo. — Plesala sem pred njimi. In tujka je začela plesati pred sultanom vse svoje pleše. — Tole sem plesala pred muftijem, tole pred kadijem, a tole pred vezirjem. Tale ples pa hočem plesati samo sa sultana. Ko je končala plesati, je sultan za-stokai: — Zakon zahteva, da te dam kamenjati. Moje srce se pa temu upira. Kako naj spravim v sklad srce in razum? In poslal je po starega derviša, ki ga je zelo visoko cenil. To je bil moder derviš. Na njegovem vrtu so cvetele najlepše rože, spal je v najmehkejši postelji in jedel najfinejša jedila. Mož si je mislil: Ce je nam Allah vse to nakkmil, naj bodo na mojem vrtu, v moji hiši in na mizi njegovi nai-lepši darovi. Sultan je derviša prijazno sprejel. Posadil ga je na častno mesto, sam je pa sedel na njegovi desnici, kakor se spodobi pravemu služabniku zakona in modrosti. , Derviš je dejal: — Sultane, praviš, da ne veš, kako bi odločil v tej zađe vi? Ker pa ne vem, za kaj gre, tudi jaz ne morem odločiti. Zapovej torej naj privedo greŠnico pred moje obh'Čje. Potem se je obrnil k plesalki. rekoč: — Zapleši pred starcem. Vroče soln-ce sije tudi nad zasneženimi gorskjmi grebeni. Pleši, drago dete! Smeje se je oziral derviš na njo in na sultana in smeje je izjavil; — Da. kamenjati jo bo treba! Sultan je prebledel. Prebledela je tud! plesalka. Derviš je grlobko vzdihnil in nadalje-val: — Zakonu mora biti zadoščeno. Chn prei, tem bolje. Zadostimo mu kar tu, Naj mu zadoste tlsti, ki Uh jo zapeljala. Vsak irmed vas naj vrže na njo prvi katnen, ki ga ima pri roki. Ker pa nimate pri rokah drugega kamenja nego bri-ljante na svojih oblačilih vzemite naj-večje, da čim bolje dokažete svojo krepost. Tedaj je strgal sultan največji bri-ljant s vojega turbana in ga vrgel v plesalko. Kamen n je padel k nogam. — Ti si drugi! — je dejal derviš ve-likemu vezirju in vezir je strga! s svojega turban velik, temno zelen smaragd. Kadi je moral vreči v plesalko svoj največji, krvavo rdeč rubin in vsi, ki so bili na dvoru v lastnih oblačilih, so žrtvovali svoje najdražje dragulje, da zadosle zakonu. — Žena, — je dejal sultan, — vzemi te dragulje ki si jih zaslužila kot kazen za svoje grehe, in shrani jih kot spo-min na sultanovo milost na krepost nje-govega muftija, na devištvo njegovega kadija in na sramežrjivost nlegovega vezirja. — Zdaj pa izženimo fiješnico iz naše dežele. — je dejaJ derviš, da bo krepost Haidarabada rešena. — Da, — je pritrdil sultan. — Toda zakon bo z današnfim dnem razveljav-ljen. Prestrog je. — Kako? Saj sem vendar dejal, da mora biti zakon kakor pes: crni bolj ffrize, tem bolji je. — Da, o modri derviš. Toda pes mora pisti druge, gospodarju pa lizati noge. Ce pa ugrtene svotfetra gos-podar-ja, ga je treba prikleniti na verigo. In od tistejca Časa je na svetu navada dokazovati prekrasnim ienarn $po-štovaaje x dncatfL Stran 6. •SLOVENSKI NAROD. *>• 4 febrarj« 19*. Stev. 29. Rudolf Valentino dobi naslednika Valentinov brat Alberio se je odločil za filmsko karijero.__V ta namen si je dal operirati obraz tako, da je podoben srojemn brata. 5 smrtjo znameni tega filmskega igralca Rudolfa Valentina je izgubi! a-meriškj film junaka, za katerim je no-rel ves ženski svet. Njegov brat Al-berto Guglielmi je prepričan, da more zavzeti sintetični Rudolf Valentino me-sto toliko objokovanega šejka v srcih filmske publike. Guglielmo je že zapro-sil za dovoljenje, da bi smel izpremenl-ti svoje rodbinsko ime na Valentino. Poleg7tega se je podvrgel plastični operaciji in si dal popraviti obraz tako, da bi bil čim bolj podoben pokojnemu idolu ženskih src. Alberto se ni odločil za ta korak radi denarja in slave, mar-več zato. da ohrani pred javnosti Va-lentrnovo ime in da po možnosti se bolj proslavi svojega brata. Alberto je bil v Hollywoodu že leto dni pred bratovo smrtjo. Po bratovi smrti je uredil njegove zapuščinsk"e za-deve in sele nedavno se je odločil za filmsko karijero. Pregovorila ga je Juna Mathisova, ki je pregovorila tuđi Rudolfa, da je zapustil plesno dvorano in postal svetovno znan filmski ijrralec v »Štirih jezdecih Apokalipse«. Mathisova je odkrila y Albertu umetniški in Igralski talent, ki se bo dal po njenem mnenju razviti tako, da postane Albert pravi naslednik zamenitega filmskega igralca. Alberto se je moral podvreči operaciji, kajti drugače bi ne mogel nastopati v filmu. Obrnil se je na dr. Williama Balsingerja, ki je zaslovel s svojimi operacijami ameriških vojakov med vojno in po vojni. Dr. Balsinger je pred tremi leti popravij nos znaoemu bokseri u Jackui Dempseju. Dr. Balsinger je spretno odstrani] Albertu prevelik nos in ga popravil tako, da je popolnotna podoben bratove-mu nosu. Žmanjšal je Albertu tuđi brado, ki je bila prevelika. Alberto je imel na obrazu glohoke gube. ki mu jih je zdravnik tuđi odstranil tako, da je njegov obraz zdaj gladek. Obraz no-vega Valentina odraza sedaj docela njegovo življenje, ki je bilo zdo burno. Kot 35-1 etni mož je bil Valentino novinar in negovi članki so izhajali v vseh večjih i talijanskih listih. Pozneje je bil vojak in se je udeležil svetovne vojne. Po vojni je upravljal mesti Persicetto in Filadelfijo. i3 let je bil pravnik. Svojo prakso je začel takoj. ko je po-ložil odvetni§ki izpit. Moral ie biti do-ber odvetnik, kaiti univerza v Bologni mu je podelila naslov doktoria prava. Novi šejk ne bo Sejk na puščenih pustinjah. Kraljestvo njegovih pu«to-Iovščin bo Broadway. Novi Valentino je izjavil, da filmi nišo umetniSki. Po njegovem mneniu ne bo mogoče govoriti o umetnosti v filmu dotlej, dokler se ne bo končalo 40 do 50% filmov tragično. Edino na ta način se bo filmska umetnost približala realnemu življenju, kajti tuđi v življenju je sre-čen izid raznih zapletljajev zelo redek. Dve revoluciji Francozi se zanimajo bolj za sportne prireditve, nego za proslavo obletnice Leninove smrti. — Kaj je prinesla človeštvu franeoska in kaj ruska revolucija* Predzadnjo nedeljo so praznovali pariški komunisti četrto obletnico Leninove smrti. Levallois, kjer se je vršila manifestacija, leži ob cesti proti Co-lombes, kjer so priredili sportniki isto-časno nogometno tekmo med nemškim in franeoskim meštvom. Zanimivo je, da je prisostvo\alo nogometni tekmi najmanj trikra^ toliko občinstva kakor proslavi obietnice Leninove smrti, ki naj bi se zak'jučila s tem, da bi mno-žice vdrie v jetrišnico Sante", kjer sta zaprta komunistična poslanca ter ju osvobodile, kakor je obljubil v parlamentu komunistični govornik Piquemat. Vse kaži!. da se tuđi Francozi bolj vne-tl za sport kakor za razne komuni-stične prireditve šeU; Štiri leta je minilo od Leninove smrti in če bi bili pariški komunisti res neodvisni, bi moiali protestirati ne proti Poincareju, ki drži v ječi Cachina in Vailiant-Couiuurierja, mar već proti Stalinu, ki ie izgnal v Sibirijo na pri-siino delo zadnje zveste in dosledne Leninove učence. Drzen sen Lenina, ki je hotel ustvariti kolektivno državo, kjer bi se individualnost sploh ne mo- fla uveljaviti, se je na ćeli crti izjalovil. e Lenin sam je zadnja leta svojega življenja vicel. kako se njegova fantastična stavba poc'ira, kajti že on je moral nadomestiti integralni marxizem s tako zvanim Nepom, to je priznanjem pnvatne lastnin? in inicijative. Že on je oil prisiljen vrniti se k vsem oblikam buržuazii. ga družabnega reda od de-narja do priznanja privatne lastnine. Sovjetski dostojanstvenik] so oblekli frake se preci njegovo smrtjo, v Moskvi so pocjjeti.iki obnovili razkošne re-stavracije in otvorili plesne dvorane, v katerih gre življenje kljub komunizmu svojo pot. Toda sele njegova smrt je docela zavrgla komunistične ideje, ker se je izkazalo, da je življenje moČnejše. Člo-vešto je ostalo tako, kakršno je bilo za časa faraonov, Krista in velike franeoske revolucije. Niti y Rusiji, kjer je bilo ljudstvo že pred vojno vajeno brez-pravja in samodrštva, nišo mogli za-treti individualnosti. Skoraj istočasno, ko so franeoski komunisti praznovali obletnico Leninove smrti, je bila otvorjena v Narodni biblioteki razstava pisanih in slika-volucije. To je ena najzanimivejših razstav, kar jih je videl Pariz zadnja leta. Pri pogledu na rokopise in slike se vidi jasna slika velikega pokreta, ki je osvobodil ne Ie Francijo. rna.več tuđi vse Človeštvo. Po vsem svetu ie šio geslo franeoske revolucije, da ima vsak človek pravico do življenja. Kar je Dro-glasil generalni zbor leta 1789. ie postalo zakon za vso Evropo. Svoboda človeka je narodni in človeški ideal. Franeoska revolucija ie pnmenila vsta- j jenje naroda v pravem pomenu besede. j Zakaj so načela velike franeoske revolucije zmagala in zakaj pridobitve ruske revolucije sistematično propada-jo? Franeoska revolucija je dvignila j človeka in mu prinesla svobo^o. dočim je skušala ruska revolucija napraviti iz človeka robota in uničiti individualnost. Toda človek si ne da vzeti pravice do individualnega življenja. Poleg tega nam zgodovina priča, aa propade vsaka republika, ki ni narodna, liberalna in demokratična. Ćloveštvo ne trpi nobenega pokreta, ki je naper-jen proti večnim zakonom individualizma. Ce čitamo proklamacije, zakone in govore iz velike franeoske revolucije, postane absurdnost boljševizma š*e očit-nejša. Moderno človeštvo zahteva še več nego je prinesla franeoska revolucija in zato komunizem, kakor so ga skušali u ve! ja viti ruski boljševiki od-ločno odklanja. Monumentalni velefilm iz tem ne ga srednjega veka, z* (asa vlada* nja zloglasnih Borgijcev v večnem Rimu DON JUAN v glavni vlogi ljubimce ženskega sveta John Barymorre Oba dela v enem sporedu ELITNI KINO MATICA Glej oglas na 6. strani. Bratislavski Casanova tislavski polictji ovidem 34-letni babica Ljudrmla H rusko vi ra bratisUvskl zasebnik, 56-Ietni A. Rezka radi od-pnvc te1«sne*a ploda. Oba ie policija tretirala, čez nekaj dni pa izpustila, ker ni bik) dokazov, da sta res kriva. V decembru lanskega leta je bila podana na policiji proti obema nova ovadba, v kateri so razne priče s pod-pisi potrdile, da je bila prva ovadba utemeljena. Zato je polierja oba znova arctirala ra uvedla hišno preiskavo, pri kateri je dognala, da sta osumljenca res kriva. V stanovanju aretiranega Rezke so našli obširno korespondenco, iz katere je razvidno, da je imel prilet-ni pustolovec ljubavno razmerje z mnogimi ženami in da je izvabijal pod raznimi pretvezami k sebi mlada de-kleta. Navadno se je posluževal inse-ratov. Izdajal se je za lastnika modne-ga salona in predlajral naivnim dekle-tom dobro shižbo. Bil je tako predrzen. da je v inseratih navajal, da išče de-kleta za neko ezanimivo delo». Polierja ie odkrila še druge njegove trike. Mož je oddal nekemu zobnemu tehnrku v podnajem svoje stanovanje. v katerem je zobotehnik čez dan ordinirah ponoči so se pa zbirale v istem stanovanju prostitutke. Policija je ugo-tovila, da je mnogo žrtev podjetnega Don Juana zanosilo in da so z njegovo Domočjo vse odpravile telesni Dlod. Voronov ustvarja nadčloveka O prolesorju V^ronovu. slovitem pomlajevalcu ljudi so zadnje čaše utih-niK glasovi. Učenjak se je namreč za-časno umaknil iz javnosti in se posvetil novim študijam. Nedavno pa je imel v Parizu zanimivo predavanie, iz katere-ga je razvidno, da se profesor resno peča z mislijo ustvariti nadčloveka. Kakor znano, je Voronov dosedaj pomlajeval stare in priletne ljudi, sedaj pa namerava okrepi ti mlade ljudi in jih napraviti sposobnejše za življenje. Otro-kom med osmim in desetim letom na-merava vcepiti opićje žleze in na ta način ustvariti tip nadčloveka, V svojem predavanju je profesor na-vedei. da sta mu španska in franeoska vlada dovohh. da srne v njunih kolo-nijah v Afriki ustanoviti posebne opičje farme. Na teh farmah se bodo vzgajale opice in tako rekoč tvorile nekak rezervoar za človeštvo. Voronov namerava tuđi v Evropi ustanoviti več takih farm in sicer ob obali Sredozemskega morja. Seveda bo treba uvažati opice že mlade, da se aklimatizirajo. Opice, potrebne in sposobne za operacijo, morajo biti stare najmanj 8 let. Clm bo vse to ure-jeno, namerava Voronov ustvariti novo pleme, ki bo dobro prepravljeno in obo-roženo za življenski boj. — Prepričan sem — je izjavil Voronov, — da bo še pred koncem tega sto-letja starost ljudi podvojena in da bo notranje in zunanje pomlajenjc nekaj samoobsebi razumljivega. Jules Verne - Poljak Eden najbolj popularnih pisateljev fantastičnih in popotnih romanov je pač vsakemu om kancu znani Jules Verne (izg. 2il Vern). Dne 8. februarja t. I. bo stoletnica njegovega rojstva. 2e nekaj časa se širi vest. da 2i1 Vern ni bil Fran-coz. nego Poljak. Zdaj poroča krakov-ska Nowa Reforma, da je dognano sle-deče: Ju'es Verne je bil sin poljskih roditeljev v Piocku. se je na odM 8, febr. 1828 in se je pisal Juliusz Olszewicz. Imel je štiri brate in tri sestre. Ko je imel 18 let je uše! z doma preko Var-šave, Dunaja in Trsta v Rim. kier ga je podpiral poljski duhovnik Semenko. Ta ga je dal v solo. Po nekaj letih je pri-šel mladenic v Pariz in je postal borzi-janski uslužbenec. ki je začel pisati pustolovske romane. Dosejjel je hitro uspehe in obdržal svoje pisateljsko ime za priimek in ime. Verne pomenja franeoski jelšo. kar je obseženo v njejrovem resn:čnem očetovskem priimku Oisze-wicz (po'jski se pravi jelši »olša«). Tuđi akt, s katerim je cesar Naroleon podelil Julesu Vernetu plemstvo navaja njegovo pravo imenovanje Jules Olszewicz. Ohranjenih je nekaj poljskih pišem. lti jih je pisal Jules Verne Semenku. V Ameriki navaja enciklopedija »The World Almanack< J. Verncta izrečno za Poljaka, Ie Francozi se šc branijo priznati istino, češ da je imel Jules Verne domovnico mesta Nantes. Toda to do-movinstvo si je pridobil sele kasneje, ko je bil že svetovno slaven. Tako so dali Poljaki Francozom svojega človeka, kakor so tuđi Angleži imeli v slavnem pisatelju Jos. Couradu Poljaka z imenom Korzeniowski, ki je bil sin poljske-ga revolucionara in pisatelja. Chaplin - demokrat Kakor smo že poročali, bi se imela vršiti te dni v Berlinu premijera novega Chaplinovcga filma »Cirkus«, katere naj bi se udeležil tuđi Chaplin sam. Premijero novtga Chaplinovega filma so zasnovali v Berlinu kot elitno dru žabno prireditev. Lahko si pa mislimo razočaranje Berlinčanov, k»o je Chaplin energično protestira! proti temu, da bi se udeležila premijere samo smetana berlinske družbe. Premijero so hoteli vprizoriti v ve-likem gledališču in določili so zelo visoko vst pnino. Sedeži v prvih vrstah bi stali fO zlatih mark. Ko je Chaplin zvedel za to. je takoj brzojavil, da mu niti na misel ne pnde udeležiti se premijere, ki bi bila dostopna samo boua-tim slojefn. dočim ie namenjen njesrov film v prvi vrsti širšemu občinstvu. Revolucija v kuhinji AngleŠki inženjerji so izumili električni aparat za kuhanje, ki pomeni pravo revolucijo v dosedanjem načinu kuhanja. Gre za električni aparat z visoko frekvenco, s pomoćjo katerega lahko na pr. skuhamo krompir v 50 sekun-dah. Izum še ni izpopolnjen, ker je treba za vsako jed določiti odgovarjajoči tip visokofrekvenčnega generatorja. Pomen kuhanja z visokofrekvenčnim električnim tokom je tem večji, ker je ta način kuhanja cenejši, kakor oni na plin ali štedilnik, ki požre mnogo drv in premoga. Zlasti dobro se da kuhati odnosno oeći z električnim tokom meso. Gospodinjam, ki bodo kuhale s tem aparatom se ne bo treba bati, da bi se zrezek na površju zažgal ,v sredi pa ostal rdeč. Barva z električnim tokom pečenega mesa ostane na površju in v sredini enaka. Okus potom visokofrekvenčnega toka pečenega mesa je baje izboren, ker meso ne izgubi soka in maščobe. Ameriš.ki strokovnjaki sicer dvomijo, da bi se dal ta izum v doglednem času razširiti in uveljaviti v gospodinjstvu, angleški inženjerji pa trdijo nasprotno. Jeliiene sto o oniske h ie V Ameriki se je ustanovilo pred leti posebno društvo, ki skrbi za ohrani-tev zgodovinskih mest in starih poslo-pij. Mnoga stara poslopja pričajo, kako primitivne zahteve so imeli glede sta-novanj prvotni prebivalci Amerike. Stare ameriške hiše so bile večinoma lesene, narejene iz debelega tramovja tako, da so bili prebivalci v njih dobro utrjeni. Napadi raznih divjih plemen so bili na dnevnem redu in zato se je moralo prebivalstvo zatekati v trdno zgrajene hiše. Zdaj so ameriške hiše zgrajene tako. da bi indijanska pusica prav lahko prebila steno. Kolonisti so začeli v novejšem času podirati hiše-svojih prednikov in namesto vsake stare so zgradili tri nove, opremljene z verandami. To je bil začetek modernih ameriških stanovanjskih hiš, ki so se sčaso-ma vedno bolj razvijale in izpopolnje-vale. Ljudem je šio za to, da bi bile hiše čim trpežnejše in da bi se pora-bilo čim manj lesa. Zadnja leta pa sku-Šajo AmeriČani nadomestiti les pri stanovanjskih hišah z jeklom. Pred tremi leti so začeli graditi prva jeklena ogrodja stanovanjskih hiš. Ustanovila se je delniška družba, ki si obeta od iz-delave jeklenih ogrodij za stanovanjske hiše ogromen dobiček. Letošnjo zimo hočejo zgraditi v vseh večjih mestih Amerike nad 500 reklamnih stanovanjskih hiš z jeklenim ogrodjem, da se Ijudje prepričajo o veliki prednosti, ki jo Imajo take hiše pred lesenimi. Glavno je, da je hiša z jeklenim ogrodjem hitro zgrijena in da se ni treba bati požara, če so tla betonirana in ogrodje obloženo z opeko, je požar izključen. Zagonetem umor pred 10 leti 15. januirja 1918 je bil izvršen v Krrchberju roparski umor. Umorjen je bil 58ietni kmet Degen v svoji hiši s sekiro. Neznani morilci so pokradli vse, kar jim je prišlo pod roke. Oblasti so domnevale, da so izvršili umor vojaškl begunci, ker je ostala v hiši vojaška Čepića. In res so nekaj dni pozneje are-tirali v Dunajskcm Novem mestu dva sumljiva vojaška begunca. Toda leta 1921. je jetnik Josef Hupf v kaznilnici Zuben izjavil, da je on umoril Degena. Na podlagi tega priznanja je bil obsojen na 12 let težke ječe. Ćez tri leta je pa Hupf izjavil, da ni morilec in da je prevzel odgovornost za zločin, o katerem je zvedel iz novin, zato, ker ga jetniki mso imeli radi in so se ga hoteli iznebiti. In res se mu je posrečilo dokazati alibi, tako da je bil takoj izpuščen. Te dni je pa dobilo državno pravdništvo v Dunajskem Novem mestu anonimno ovadbo, na pod-lagi katere sta bila aretirana brat za Karei Degen in njegova žena Marija, ki sta osumljena ropar-skega umora. Gustav Flaubert o ženskah — Srce je kakor želodec. Cnemu in drugemu je potrebna izprememba v prehrani. — Srce ne hrepeni po žrtvah, mar-več po sočutju. — V življenju se tri treba bati velikih nesreč tako, kakor vsakdanjih nezgod. Igle se bolj bojim, kakor sablje. Tako tuđi človek ne potrebtije bombastičnih dokazov prijateljstva in Iju-bezni, ker si želi samo pozornosti in laskavosti. — Žena je umotvor. Bog je ustva-ril samico, mož je pa napravil iz nje ženo. Žena je rezultat civilizacije, umetno delo. V deželah, kjer ni intelektualne kulture, ne moremo govoriti o ženah v pravem pomenu besede. — Žene preveč strežejo mo-žern v splošnem, premalo pa v poecMnih prl-merih. Nas moške smatrajo vse za ne-stvore. Sredi teh nestvorov je pa samo en angel. V resnici pa nismo ne ne-stvori ne angeli. Heptholtšlilvi nitieriSki Banditi Roparski napadi na banke v Ameriki so se v zadnjem času tako množili, da da so bile banke prrsiljene seči po sa-moobrambi. Več denarnih zavodov je razpisalo policistom, nočnim paznikom in raznim čuvajem visoke nagrade, če vlomilce odnosno napadalce pri poslu zasačijo in kratkomalo ustrele. Ta obljuba je za nekaj časa zalegla, kajti banditi, ki so popreje brezobzirno strahovali banke, so mirovali. Toda samo ztčasno. Iz Amerike prihajajo namreč poročila, da je bilo baš v zadnjem času dovršenih več napadov na banke in da so banditi povsod odnesli bogat plen. V nekaterih primerih je preiskava pokazala, da so bandite pri poslu pod-pirali policisti sami. Zdi se, da jim je delež, ki so jim ga obljubili banditi, bolj konveniral nego nagrada banke, pa ma-gari da so pri tem riskirali vse. Toda še drug primer se je prrpetil te dni m ta še bolj karakterizira kriminalne raz-mere v Ameriki. V nekem malem mestecu v državi Texas je bil namreč nedavno izvršen napad na neko banko. Pri napadu so pa policisti bandite zalotiri in dva ustre-lili, dočim je tretji pobegnil. Ta je po-tem vložil proti omenjenim policistom senzacijonalno obtožbo. Povedal je, da je bil z obema tovarišema na potova-nju in da so jih stražniki ustavili. Se-znanili so se ž njimi in jim naročili, naj pridejo ob določenem času pred banko. Jedva so se pojavili pred banko, so pričeli policisti streljati. Na ta način so hoteli priti do obljubljene nagrade. Proti zavratnim policistom so uvedli preiskavo. Ta primer dokazuje, da so bile banke na krivi poti in da so dobile tako rekoč iz krajcarja drobiž. Žena In krava. Ko je Brkaču umrla žena, >o je ob-jokaval tri dni in je bil v resnici potrt. Sosedom se je smilil. Toliko bolj so se začudili, ko so ea po treh dneh videli zopet veselega. Kmalu nato pa je Brkaču poginila krava. Zopet je jokal in zopet se je ljudem smilil. To pot pa je trajala njegova žalost kar tri tedne in še vedno se ni mogel potolažiti. To so mu sosedje navsezadnje za me rili in eden ga je na-ravnost nahrulil: — Veš kaj, Đrkač, ti si pa lep krist-jan. Za ženo si žalo val samo tri dni. za kravo pa tarn&Š že tri tedne. Ali se nič ne sramujes? — No. vel prijatelj, to je tako. se mu je rarodd Đrkač. — Ko mi je umrla žena in bila korrtaj pokopana, so se mi že začete po nu ja ti od vseh strani deki e ta in vdove. Za kravo mi pa še no-beden ni ponudi) nadomestila. Modtrnl tOkarfL — Zakaj se slikar vedno pođfHle na slllci? — Zato, da slike ne obesimo nara-b« na steno. tfenri Barbusse: Žrtva — Gis in jaz sva si postala nafbolj-ša prijatelja, — je rekel Ege Kijel. »Preko vseh pravil prijateljstva sva bila eno in isto, kakor fizično, tako tuđi moralno. Tako sva dospela skupaj na veliko posestvo Don Gregorja v San-Haundi-Gato. In zdajle bi bil moj prijatelj tu, poleg mene, da vam nimam povedati neko strašno zgodbo. Vzrok tega prijateljstva? Ne vem ... Ne morem vam pojasniti... To je bila silna ljubezen med njim in menoj. Začetkom poletja je prišla Mahika na posestvo, v istem času kakor tuđi njeni gospodarji. Ona je bila služkinja senjore. V resnici ni i-mela nobenega gospodar ja nad seboj: njena božanstvena glava je izgledala kakor da je stalno v borbi proti vsemu in mislim, da niti Ob Času molitve, ni šio z bogom tako kakor treba. Mahika! Ona splo-h ni podobna no-beni ženski. Naravno, ker je bila naj-krasnejša od vseh, kar jih je na svetu, z očmi kakor jih imajo Indijanke, bolj crnih nego brezno. z lasmi temnejšimi od mraka. Ne morem se je spomniti, da ne bi prebledel. Da, draga gospoda, lhibezen ie tra- gedija, življenje pa ni prav nič smešno. Čim bolj se je ona zdela muhasta, vznemirjena. ne na doma nasmejana ali mahoma turobna, tembolt mi ie ugaja-la. Iz male sive hiše. kjer je stanovala, sem jo gledal, ko je odhajala z doma. včasih ko vinar, včasih kakor da šteje korake, vodeč na verižici svojega leoparda. Ta, že velik kakor njegova mati in oče. je bil pohleven ko jagnje in so ga klicali Paskal. Gotovo še ni bil okusil tople krvi: za te zverine je pravilo, da pobesne sele takrat, ko okusijo kri. In potem? Zgodilo se je po stari navadi: blazno sem se zaljubil v tako dovršeno lepo Mahiko. Vse bolj sem jo ljubil, dasiravno mi je ta neukročetia divjakinja vračala vedno sovražnejse poglede. To njeno vedenje me je privedlo tako daleč. da sem popolnoma zanemari] svojega prijatelja. V ostalcm pa je Uubczen, ki sem }o gojil do tega dekieta, vse opravičila. Kar se tiče nje, sera po nekaterih znakih skoro opazil da je ta njena uporna hladnost Ie navjdezna in da je često-krat pogledala na oni del farme, kjer sva stanovala z Gisom. Nekega dne sem se ojunačil in go-voril z njo. Sprva me Je hotela prekiniti z nekim čudnim vedenjem zdaj prete- I črm. zdaj ohofim; konečno je poves:la glavo in me poslušala. Čez nekaj dni je pristal na nočni sestanek. Popoldne tistega usodepolnega večera sva bila z Gisom skupaj. On je bil zek) žalosten jaz pa tako dobre volje, da sem mu povedal svoj doživljaj. Nenadoma je začel Gis vzdihovati rn stopajoč gor in dol se je nask>n:l na drevo in spustil rake. Imel je tuđi do-volj vzroka: siromak, tuđi on je bil zaljubljen v Mahiko! Močno sem ga stresd in priznal mi je, da ga tuđi ona Idubi — vsaj tako se mu je zaklela. V meni je vse zavrelo. Dvignil sem pest — in se udaril krepko po prsih. Vse mi je bilo jasno. Seveda, rada sta se hnela. Mnoge podrobnosti so mi bile zdaj jasne. Jaz sem jima bil v napotje! Ena stvar me ie bolela: ta sestanek, ki ga je dovolila. Sram me je bilo. da sem io nadlegoval in sem rekel Gisu: — IzsHil sem od nje sestanek za no-coj. Pojdi mesto mene. On me pogleda in odgovori: — Velja. Potem sva se razstala. v Oni, ki nišo razumeli mojega čina, nišo razumeli, kako drag mi je bil Gis, šel sem na sprehed v gozd. Padla je noć. Zdelo se It, kakor da se nekad pri- pravlja, kakor pred burjo. NoČ__Jaz pa sem še venomer blodil po gozdu. Nenadcma sem se stresel... tu ... tu .. to je siva hiša. Prispel sem do kraja, kjer me je ona pričakovala in kakor po čudežu. prav ob času določenem za sestanek... Ah! Ne uidem kazni! Nekdo se je v tistem trenotku približeval hiši. Njegova temna senca se je plazila po sivem zidu. B:l mi je podoben kakor da mi je brat. To sem moral biti jaz in to je on! On bo vstopil. 2e je noter. In ko sem s težkhn srcem odhajal trudeč se z vsemi silami, da ne zakri-črm od bolečin, sem zaslišal strašen krik iz hiše ... Potem ne vcm več... leopard! Ko smo vsi z nozi in revolverji iztrgali Gisa iz krempljev. je bil ves izmrcvarjen, prsi odprte, vrat oglodan. Zares. v tistem hipu sem bi\ kakor on: nepremi-čen, srce strto... Ko sem polagoma pri-šel k sebi, sem razumel vse: past, v katero ga je usoda zvabrla mesto mene... V vročic? me je morila ena sama misel: kako je ta zver, tako pohlevna doslej. nenadoma planila na človeka? To skrivnost sem si kasneje poias-nil. Na roki Indijanke sem videl majh-no, jedva zaceljeno rano: ponudila je zveri svoio kri, preden sem sam pri&el na sestanek. iev 29 •SLOVENSKI NAROD* dno 4. febniarj* 1928. Stran 7. M&urice Renard — Atbert Jmmv Skrivnostni mrliči Roman. Maxene bi se odrekla okultizmu. V njenemu spominu bi sicer še živela duša, toda duhov bi ne klicala več. Kult mrtvih bi nadomestil praznoverje spirjti-stov. Ne, dvoumnega višjega življenja je zdaj konec. V srcu mlade devojke zavzame zopet svoje mesto večno življenje, vstajenje telesa in vsi simboli apostolov. A on, Claude, bi mogel po-spešiti ta povratek vere, mogel bi ga uresničiti. Oglasil se je telefon. Claude je na-stavil slušalo na uho. — Ali si ti, Claude? ••■ V — Da. — Pri telefonu Erfk. — Spoznal sem te po glasu. Dober #an, prijatelj. Kaj je novega? — Čuj! Gre za zapisnik, ki sem ti ga izrocil včeraj. Menim. da sta se s sirom Jamesom že davi nekako sporazumela. In hotel sem ti reci... Nu, seveda, stara prijatelja. Stvar je v tem, da imam največji interes na čimprejšnji obnovit-vi Richardovih poizkusov. Razumeš? Če bo treba, ti dam kapital... — Ali si zblaznel? Saj ni treba. Toda zakaj si tako razburjen? Kaj se je zgodilo? — Charlotta. Prav kar sem govoril z njo in ji povedal kaj smo videli v Villejuifu. Lahko si misliš, kako sem bil srečen. Z njeiiimi slutnjami in strahom nisem računah Sirota je še vedno pod Richardovim uplivom. Sprejema brez obotavljanja idejo mistifikacije, toda res-ničnost se \\ zdi tako neverjetna, da razteza mistifikacijo na vso afero. Skratka, prepričana je, da smo se zrno-tili. Po njenem mnenju ni mogoče izde-lovati trupel. Pravi, da je to past, ki jo ie nam nastavil njen mož. — Čakaj! V posodi je ostalo še do-volj tekocine, da Iahko dokažemo Char-lotri... — Ne, (Ldsri moj! V tem je baš ne-sreča. Prav kar je bi! pri meni Mar-celin. PriŠel je ves obupan. Davi se je hotel neki redar posebno izkazati in je po nerodnosti razbil pos-odo. Vsa čudo-delna tekočina se je razlila. — To je neoriietno. Toda CharlottJ na ljubo bi storil vse. Ker smo pa videli na lastne oči, kako se izdelujejo umetna trupla... — Mi. ne pa Charlotta. Ona bi ver-jela samo svojim ocem. A dotlej, ubogi Claude, bo vse najino prizadevanje za-man. Videti hoče, kakor neverni To-maž. Ah, če bi vedel, kako mi je hudo! Ta groza, to fasciniranje žene po nekom drugem. žene, ki jo ljubim! To je ne- znosno! Neprestano misli, da jo bocem preslepiti. — In vendar te ljubi! — Da. Zelo me ljubi. Toda drugi jo terorizira. In sirota plače, vsa je ne-srečna. Končno sem jo pripravil tako daleč, da mi je obljubila, da se zaročiva še isti dan, ko ji pokažem, kako se dela radioplastika. Zdaj veš, zakaj mi je toliko ležeče na obnovirvi Richardovih poizkusov. — 15. novembra bo leto dni, odkar je vdova, je-li? — Halo, halo! — 15. novembra bi se mogla poro- čiti, a? - v- ■■-! >■ .-r. : — Da. — Torej velja! Starim vse, kar bo v mojih moceh, da se 15. novembra poroci ta. — Zares? Ah! Kako sem ti hvale-žen! — Zahvališ se mi 15. novembra. Od zaroke do poroke je tako daleč, kakor od čaše do ust... Claude je obesil slušalko nazaj. Sir James je vstopil. Claude je vstal ves začuđen, da se čuti kakor dobrovoljec, ki hoče prevzeti nevarno misijo. — Sprejmem, — je izjavil odločno. — Mislite, da sem o tem kdaj dvo-mil? — je odgovoril sir James. — Se-ziva si v roke, Claude, in hvala. Toda vaša roka je ledena in trese vas mrzli-ca, drago dete. Mirno in u dan v voljo božjo je Claude odgovoril: — Strah me je. ^" *■■■ -- IL Stara gospa Cirugue je potrkala rahlo na vrata. — Claude!... Claude! Sirota je vedno slabše slisala in morala je nastavljati roko na uho. — Claude nehaj vendar! To je že od sile. 2e od poldne.., Počij si! Saj bo že pet. Gospodična Maxence priđe. Pripravi se, da jo dostojno spreimeS. Claude! Začuli so se tihi koraki. Ključ se je dvakrat obrnil v starodavni ključavnicL Na pragu je stal Claude. — Pretegneš se. Zakaj me tako mučiš, drago dete? Vsa sem v skrbeh zate. Claude je omahnii v naslonjač. — Nervozen in razburjen sem, to je res. .•'•. ■ . , :■-vjf-.-; — No vidiš! Claude je bil v sivkastem delovnem plašču, oškropljenem s kernikalijami in na mnogih krajih razjedenem od kislin. Njegovi skuštrani lasje so pričali« da so rili po njih nervozni prstt Z obema rokama si je mel obraz in oči. kakor da boce nekaj izbrisati. Držal se je za glavo in zri nemo premise. Ze pet tednov se je ukvarjal z eksperimenti. Stara gospa Cirugue se je ozrla po njegovem laboratoriju. V laboratorij se je videlo skozi od-prta vrata. To je bila soba, v kateri je čital Claude zapiske svojega brata, Toda kdo bi jo zdaj spoznal! Denar sira Jamesa Burlinghama jo je izpremenil v razkošno opremljeno delavnico. Stara okna z debelim štirioglatim stekiom so nadomestili z velikimi okni, v katerih je bilo dijamantno steklo tako, da je bila soba zelo svetla. Na nasprotni strani je stala velika visoka miza, polna kristalov in eprovet, postavljenih po velikosti. Na kraju, kjer je stala poprej peč, je visel nad novo pečjo iz gladke opeke velik senčnik kakor baldahin nad posteljo. A aparat za radioplastiko, pri-trjen k steni. je razprostiral svoja dol-ga ramena, eno nad prazno posodo, drugo pa nad veliko ploščo. — Sobo bi bilo treba malo prezra-čiti — se je oglasila gospa Cirugue, — in pospraviti. Claude je zamrmral utrujeno: — Počakaj trenutek, potem pa po-spravi, če hoćeš. Zadostuje, če malo pometeš in obrišeš prah. Prosil bi te pa, da ne pustiš uspravljati služkinji. Samo ti Iahko stopiš v to sobo, draga mamica. — Seveda, kakor vedno, dragec moj. Bodi brez skrbi. Saj veš, da pre-stopi prag te sobe samo moja in Maxen-cina noga, kakor si želei. Claude je prikimal z glavo. — Maxence priđe, — je dejal po dol-gem razmišljanju. — Sai res. Bil sem tako zaposlen... — Si vesel, da k> boš videl. — Zelo. "-,¥ — Claude... ti... upaš? — Pst Nikar me ne muči, mamica. Ne upam, pač pa sem zadovoljen, ker često zahaja k nam. To je vse. SreČen sem, če Iahko govorim z njo. Sicer mi pa prav pridno pomaga... — Res? — Da, res. Podpira me. Pogum mi daje. — Ah! Vidiš, prepričana sem, da te ljubi, dragi sinko, m da se njeno Čudno vedenje nekega dne izpremeni. Mar bi prihajala k nam malone vsaki dan, če bi te ne ljubila? Mar misliš, da bi se tako zanimala za tvoje poizkuse? Claude je povesil oči in nadaljeval nervozno: — Njena navzočnost mi je neizreče-no prijetna. Njena inteligenca mi je zelo draga. Kadar je pri meni. dela čude-že. Delo mi gre hitreje in bolje od rok. Po glavi mi roje hipoteze in formule, o katerih se mi niti ne sanja, kadar ni Maxence. Zdi se mi, da sem v njem navzočnosti neprimerno bolj iznajdljiv. spreten in izkušen. Gospa Cirugue se je vsa srečna na-smehaila. — A to še ni vse, — je nadaljeval Claude. — Često mi pojasni to ali ono zamotano zadevo s svojo neverjetno razboritost jo. Oh! Nima ni-č skupnega z gospo Curie. Maxence ni kemičarka, dasi se mi zdi, da je nadarjena za vse na svetu. Toda ta nesrečni Richardov zvezek je poln raznih formul, Hi jih je težko čitati. Richard jih je napisal zase tako. da bi jih nihče drugi ne razumel. Bil je zelo nezaupljiv. Bal se je, da bi utegnil izgubiti ali da bi mu kdo ukra-del ta vade mecum. Njegovi zapiski so na nekaterih krajih pravi kriptogrami, ki niti najmanj ne spominjajo na običajne znake. — Kriptogrami? Kaj je to? — Kriptogrami, draga mamica, so listine, pisane s tajno abecedo, za katero je potrehen ključ da jo prečitamo. No torej ne tnoreš si niti misliti, kako hitro premaga Maxence vse te težkoče. Vem, da te formule nišo posebno težke in da ni treba strokovne izobrazbe, da jih čk>vek razume. Toda ona se odlikuje pri tem z neverjetno spretnostjo in vne-mo. — Zato ker te ljubi, — je zašepetala gospa Cirugue nežno. Claude je zatisnil oči nad svojo bo-lestjo. Ni se trudi] tako že pet tednov na lovu za končnim ciljem zase. Delal je za srečo Erika in Charlotte. da zadovolji sira Jamesa in pomiri Maxenco. Toda njemu, Claudeu, kaj je obetalo delo njemu? Veliko radost nad storjeno dolšnostjo, polno samozatajevanja. Da .. Vcasi je pa pozabil na vse, kadar je bila pri njem ona, ki jo je Ijubil, A kadar se je izpremenila navzočnost v sodelova-nje, mu je slikal domišljija nejasno, ko-maj zaznano srečo, opojno kakor nočni sen. Sen ... Bože moj, kaj ostane cilj vedno samo sen? Nekdo je pozvonil. Gospa Cirugue ni stišala. Zvonec je znova zapel. Claude je opozoril mater in ko mu je povedala, da je služkinja prav kar odšla, je šel sam odpirat. — No? — je vprašala Maxence. — Kako daleč ste že? Claude je namršil obrvi. Maxence je mislila vedno samo na radioplastiko. Richard! Vedno samo Richard, ki naj bi ga Claude častil s tem, da obnovi in izpopolni njegovo odkritje. Richard. ki mu je služila še onstran groba. Ma-xencina vztrajnost in iznajdljivost je bila samo posledica zvestobe mrtvemu Richardu, Claude je bil samo delavec, služabnik onega, kateremu je veljala vsak njena misel, vse njene sanje in vsa Ljubezen. — Zopet sem se zadržal, — je odgovoril zamišljeno. Maxence ni niti trenila z očesom. Claudea je njeno vedenje neprijetno dimilo. Zdelo se mu je, da so njene misli nekje daleč in da se komaj prav za-veda, kam je prišla. — Kaj je vas pa zadržalo? — ie vprašala Maxence. — Znak, ki ga ne razumem. — Kako? Znak? Saj ni mogoče. Saj sva vendar našla vse znake in sestavila točen seznam. — Ni točen, ker sva prezrla števil-ko 7, ki je nisva smatrala za znak. — Številko 7? — Da. Ce je sedmica precrtana, po-meni sedem. O tem sem prepričan. Kadar pa ni precrtana, ima povsem dru-gačen pomen. In iz tes:a izvira mnogo napak, ki sva jih za^rešila. — Kaj ne morete ugotoviti pravega zmisla neprečrtane sedmice? — § to zadevo se pecam že dva dni. Toda vsa moja logika nič ne zaleže. Maxence je namršila obrvi. Claude je čutil, da bi najraje zakričala, tako je bila nestrpna in razočarana. Vendar se je pa premagala. — Ne smete preveč napenjati svojih moči, — je derala. Pozna se vam. da ste že zelo izmučeni. V takem stanju ne morete doseči nobenega uspeha. — Seveda. priznam. Vidim pa, da ste zelo nestrpni in da komaj čakate, da do-seževa cilj. Ah, kako rad bi vas pomiril in razveseli!. Podala mu je roko in izraz na njenem obrazu se je popolnoma izpremenil. — Nekdo je v laboratoriju! — i© vzkliknila. — Slišim ... — To je moja mati. ki pospravlja. — Grem k nji, da jo pozdravim. Vstopila sta. — Gospa Cirugue je zaprla okna. — Oh! Claude, kako si izmučen in zanemarjen! Gospodična, ozmerjajte ga, prosim! Recite mu, naj se počeše in obleče dostojno obleko. To opravi v petih minutah. Maxence je hotela ustreči dobri star* ki. Zato je zapovedala: — Pojdite, Claude! In ko je okleval, ga je prijela mati za ro-kav in potegnila iz sobe. — Pojdem in mu sama vse pripravim. Tako bo hitreje preobleČen. Dovo-lite, gospodična? Pustim vas samo. Sicer ste pa pri nas kakor doma, drago dete... ^MJTICF (role) za računske strofe ček «n kontrolne ćvltko sa blagajne vsen sistemo« •" 1» ■ ■ smfc ^======^^===——==—:—=—====^^ ,, ma veo vojni, pa Je leto 1927 pokazalo, da Je bilo to teto še težje. Navzlic tenru pa smo na najboljšem Dotu, da se otresemo te moreče gospodarske depresije. Mi delamo: Delo m sJožnost nam bosta pomagala, da se resimo težke more. ki se imenjje kriza. Vsak zaveden i>odjetnik ve. kaj f>omenja delo baš Lii*-Ijan^keza velesejma v sedanji dobi težkih fina-nčnih razmer in soloSnega eo5r>f>dar-ske^a zastoja on ve. kaj mu nalaza o-zir do sebe in do soloSnosti. Bol] kat kodaj Dreje se čuti v dajiašnjih razmerah potreba TX) dbstolu či«?to gospodarske ustanove, v kateri naj se naib>ije odraza splo§no ekonomsko stanje našjh krajev, pa tuda speci-jelno stanje poedinih gospodarskih Danog. Taka ustanova ie naš Ljubljanski velese-iem. Vendar njegovi uspehi nišo odvi<;ni Ie od dela uprave, ampak v prvem redi] od zavedfno«ti naših gospodarskih kromov m njih ču^a soHđar-iosti. Ti morajo delati z upravo vele<;elma ratno ob rami. S tem bodo služili sebi. pa tuđu splošnim gospodarskim interesom n?še domovine. Le v skupnem delu. v enotni cospod^r^ki fronti je naša moČ in naša rešitev. Vsi so povab-Jjeni na sodelervanje in v interesu naše gospodarske moči m ugleda ie, da se povabilu odzovejo Sklep izredne in širše seje Gentralnega odbora UJN2B Cenrtrahii odibor UJN2B je na svoji plenarni seli obdržani dne 29. jamiarja v Beogradu enoglasno usjotovil: da postaja ekonomsko socijalni položaj vedno težji in nc-znosTieiši. Čeravn-> Je bilo doseda i ob mnogih prilikah obrazloženo tako gospodu Ministru za promet, kakor tuđi ostalim mero-dajnim fakfcorjem to težko stanie naših Že-lezni'čarjev In bro<3arjev z brez^tevilniml predlog! in re^olticijamf in pokazalo, na potrebne mere je Centralni odbor U.TN2B z žalostio konStatiral, da se je v svojem praviSnem in miiir/mamem priča.kiovan!u zmotil, ker od merodajurih faktoiiev Mitil-sirrsitva za promet, ne samo da ni bila pokazana dobra volja, da se ta že itafc ne. znosen ekonomski položaj železnlčariev In brodarjev popravi. temrveČ se dela nasprot-no, da se okrneio tindi dosedaj z zakonom zagarantirane pravice. In čeravno ie ?. minister za promet pTed kratkim izjavil predstavnikom C«rtratae*a odibora UJN2B, Ja bo u-veljavil In sprovc-del vse opravičftne zahteve železničaTjev in brodarjev, ki ne tangfrak) finaninega efekta in za katere ne potrebuie pristanka Ministra za flnacice, vendar ie eosuod M1-nister za promet takoj potem pretfožil in spTovedel skotz finančni odbor spremem4>o čl. 93 zakona o državnem ppotnetmem osob-ju — znatno redukcijo letnega dopusla, do-čim to vprašanje on drugih državnih urađ-nilrih in uslužbencih ci bilo niti pokrejijeoo. Pa čeravno je k-i«pod Minister za promet že ob priliki budžeta za leto 1927-26 irvidel opravičenost naših zahtev ft! umakni! iz frnančnega odbora predlog svojega pred-hodnika o ukinjenju 20% doklade ekseku-tivnemm osebiu, vendaT ie sedaj napravil to, za kar je svojemu predhodniku odrekaJ upravičenost. In ie sprovede! pri finančne-mu odboru znlžanje te doklade eteelcuriv-nomu osebju. Dočim se na eni strani vodi n-?zrval»-nejša akciia ta rešitev prctletuu ii*-d«.i- kega vprašanja v prvi vrsti z zboljšanjem njihovoga ekomomsk^sa položaja, v kate-rem "pravcu so ie podvzeti vsi koraki ko-t je sprejetje zakona o sodnikih in poveča-nju njihovih plač, ugotavljajo železni^arji hi brodarji s težkim srcem: da so predlo. g\ gospoda Ministra za promet, predloženi za finančni zakon za 1928-29 leto naperi eni naito, da se železuričarjem im brodarjem otežkoči eksisfenca z odvzemorn 20% doklade, redukcijo letnega dopusta; istotako se pa pripravlja rudi povišanje cer za režijske karte za patavanje železmičarjev in brodarjev in nj'havih družin ter zmaniša-nje draginskih doklad. In če bi ta-ki nameni mogli middti vsaj minimalno upa»je za saniranje našega prometa bi bi'i isti nehumani in nepravični v času, ko drugi resorni Ministri iščeio vse m-egoče načine, da svojim uslužbencem svojih državnih panog čim izdatneje službo olajšajo, ker vidijo v zboljšanju mate-rijalfiega položaja državuih uslužbencev pNappleon Bon a pa rt ec, ki je najnovejše delo režiserja Abela Gancea. Ta neumorni filmski delavec pa je to pot imel manj uspeha kakor dobre volje. Očividno je izgubil 8misel zsl razdaljo do svojega predmeta. PrepriSevalna predstava o nad Čio ve-ški veličini heroja, v Segar slavo je Gance razpredel tisto veliko igro senc, ki nam jo predočuje naš film, je menda podzavestno vplivala na njegovo ustvarjavno hotenje, ki se je razvilo v vulkan pomembnib, a pogo-sto, na žalost, tuđi nenujnih slik. Nadčlove-ški lik genialnega Korzikanca je pri Gan-ceu isEral neobičajno bogastvo prizorov, ki 90 tako Široko zasnovani, filmani s takim titanskim naporom in plačani a tolikimi kupi zlata, da je delo v istini grandiozno. Kar ne ugaja, je za krivilo pomanjkanje okusa in smisla za harmonijo. Naj navedemo nekaj etatističnih podatkov: nastopa 200 glumčev - solistov in Ye£ tisoS tUtistoT; v posamnih prisorih 6e pojavljajo mooiiee, brojeSe nad 1500 glav; za vprizo-ritev obleganja Toulona so v posebnih vla-kih pripeljali nad 5000 vojakov in mornar-jev; 900 krojafev je v enem tednu priredilo 4500 uniform in 2500 civilnih oblek; ta bojne prizore je morala režija nabaviti na ti-sode kosov zgodovinsko pristnega orožja; v eni iimed bitk so ▼ nekaj minutah izstre-lili nad 50.000 nabojev; poleg komparzov je nastopalo nad 1000 konj; omenimo še nme\-no vprizarjarje zime v ateljeju in pa dej-■tro. da to film naTijali poMrngo leto. Filmska novost v tem delu je uporaba treh platnov. Gance je namreč pri nekaterih pri-zorih delal s tremi aparati hkrati. Vtisi, ki jih na podlagi te tehnike proizvajajo mno-žice, so trajni. To je dejstvo velike vredno-sii, kajti ekranski prizori nam izveČine iz-gine-jo iz spomina, čim smo zapustili dvorano. Je še en tehnicen prijem, s katerim je Gnnoe dosecjel izredno silo ekspresije. To je «uperpozicija, medsebojno nakrivanje dveh prizorov, n. pr. Napoleon, ki po viharnem morju beži s Korzike, in pa vihar v Kon-ventu. Oba prizora se zli vata drug v drugega, razgibnost teh dveh burnih dogodkov je raz-l'ta čez tri ekrane. Posledica j*» besnenje slik in vihar glasov{ nadomesča ga god-ba). pravi pravcati izraz revoluČnih do-godkov. Snov, ki jo Ganre obdeluje, ni vse Napole-onovo življenje, temveč samo razdobje od vojaške sole v Brienneu, pa do časa, ko je mladi general v italijanski kampanji položil temelj svoji bodoči slavi. V izbiri snovi je torej Ganre sodobnik, kajti ravno danes se evropski človek rad peča s studijem izvora in razvoja velikih duhov. Toda življenje Na-poleonovo je za nas tako izrazito zaokroŽena eelota, da nenrijptno občutimo kosanje, ki si ga je dovolil režiser Vsebinsko pa nam film predočuje neobi-čajni napon volje, g katero je Napoleonova individualnost po sanjah mladosti vendarle dobila v roke krmilo Evrope in kasneje nia-lodane krmilo sveta. Okrocr Napoleona razvija Marzeljeza prapore. Njemu pa ni za >tretji stan-, on gre preko nje — za impera-torskim ž>zlom. Napoleona predstavlja Dieudonn^. Trna ekspresivno glavo, ampak ta glava premalo oživlja, ne vodi, ne fascinira. Dieudonne je preveč zunanji, ne čutimo notranje sile. Tuđi nekateri drugi igralci so preveč formalni, premalo ustvarjajo. Kritika bi se dala rezumirati v misel, da film trga Napoleonovo življenje, da so igralci premalo prešinjeni od duha tega velikega človeka, da je film preobložen, da si slike po-gOBto ilede tako hitro in s tako bujnostjo, da le s težavo išfemo trdne hrbtenice. NavzJic vsem tem pomislekom pa nara jo GfLnce v tem svojem delu vendar podal veliko in pcmembno delo, ki ga bodo znali eeniti \si tišti, ki spremljajo razvoj >neme uuietnostic, zlasti njen tehniSki razvoj, kajti le tedaj uam bo film nudil popoln užitek, ko bodo tehniSke ovire toliko premagane, da bc ves filmski aparat voljno orodje v roki genijalnega režiserja - umetnika. Ko priđe Bonaparte v Benetke, zbere patricije v dolevi palači ter jih nagovori, oči-Uje jim njihovo nelojalnott: »Voi siete maacalioni tutti quanti!< Eden izminl prisolnih Benečanov se javi k besedi in popravi: >Non tutti, ma bena parte«. Na meji. w — Kie imate dokaze, da ie to vaša žena? — Dokazov nimam, če mi pa morete dokazati, da ni, Iahko tako] izstopite iz državne službe. Stran H. tSLOVFNSKI NAR HD» dne 1 februar* 1938. Mev "zv. iiinoti 379 luon ZaKotnlk mestni tesarsld mojster, LJUBU 4N A Ouna)tkt ces't M •UHU 379 Psafcovrt/n« tesarsko de/a moderne tašvn* ttmvb: omtrmij* tm palače. hiH *He tovarne .erfcve tn tvunjfce — Sfropi rmzna Ha, tfopntc* tedente* oaviltont vmrmndm 'esen* ogra/* ffđ — Građbm imsemt oios/ov fezov tn mitnov PARNA ZAGA. 16/L TOV AHNA PUkNtkJ * .21-1 Pastore, posteljna pregrlnjala pertlo, monograme, obleke t 4r *eze ria/fine|i* in oaicenefi* mehanićno ametno vezen te Matek & Mlkeš Ljubljana, Da *n aiipov> alict K* Entlanje, ažuriranje, predtU kanje ženskih ročnih dei za trgo vino, solo in dom. Maks Kostanjevrc dvorni svetnik (finaačni) v p, naznanja, da je otvoril pisarno za finančne zadeve vseh vrst v Ljubljani, Gledališka ulica 7, U. nadstr. Si valni stroji!! iznorna konstrukcija u< eieganiia 12-?rši>ev iz lastne tovarne. iSlctna garanti ia. lHr Vezcoje >e pooća c pr nakmu brei-pia nj. — PISALNI STRUJI .ADLER". Koesa iz pr tn to trn — .Ddrnopp". .Styria" Waffenrad" (On»ioo kom >. Pletilni stroi veuin v ial«g>. Pusanetat deli holfS in si valnih stotev. Oa t ac todi na ubroke Ccnik zastoni m franko. Ivan Jax & sin, Liubsiana, G>sposvetska cesta 2 Oreiujte si pitao, U vi mini fotai Bolezni želodca in čreves, telesno zapitic, glavoboi pritisk Krvi v glavo, nervoznost. ponianjkanie špan ja zlata žila in slab tek nastanejo zaradi slabe prehave Urejujte si prebavo s preizk lišenim elcksirjem «FU GOL», da premine bolezen. «FIGOL» eliksir ureiuje prebavo iu o> vrača zdravje. «FIGOL» se dobiva po vseh lekarnah. izdelujc ga pa in razpošilja s poštnim povzetjem z navodiiom vred LEKARNA DR. SEMELIC. Dl BROVNIK 2. Izvirni zabojček s 3 klenicami, omotom m post. nino Din 105—. z 8 stek! 245 Dm, 1 stekl pa 40 Din OlOVANi BOCCACCIO DEKAMERON Prevei Dr. ANDREJ BUDAL I. knjiga. Bros. Din }6'—, platno U*—. platno Din 11'— mksuzna izdaja ia bolj^em papir ju polirane vez. Din 100 — z ilustraatami, III. knjiga« BroS Din :>6-— olatno Din 72*— luksuzna iz* da i a na boljšem papirju polirane, vez Utn 100** -. ilustradiami Knjige se dobe v knjtgarm Jiskofuc Zairngc v LiubljanlT Prešernova ul. 54. Za doml Za «W//e, krojaćfc, ćev/jar/e ffd STOEVVER šivalni stroj L« ta Vam puleg šivanja entlt (obšiva), veze (štika) krpa pc* rilo io ooeavicc Brez v^akegs preminjaoja plošč io drugu je stroj; v minuti pnpravhen tli 2» »ezeoje in ravno tako hitro *opet za navadno Šivanje — Polefi vseb prednosti, ki jih ra» nema Sivalni stroi STOENVER ie tuđi nalcenefii Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to tzrednost pri Lod. Baraga, ' Ljubljana. $etenbur$ovo 6tL Brezplačeo puuk « vexcniu, rt* bt aparatom itd — Ug**dni pla# čiln« PU.VO1L — ISletno lamsfvo UL Mm Zakupnika iiče «Oficirsko*činovnički dom« v Mustarju. — Za pogoje se obrnite na upravo tamkaj 208 Zdravo dekle stara 20 let, veSča vseh gospo« drniških del. dobra kuharica — išče službo pri boliši rodhi« ni; event gre tuđi k ot rokom — Pismene ponudbe pod «Po» Štena/185» na upravo «Sloven» v Naroda*. Zniiane cene in aajvečje skladiMe <1vokol*a. ma torjev, otrolkih voiičkov Sivalnib strojev. vsako vrstnih oadomest del«* pneumatike Poaeboi od ielek za popolno po pravo. emajliranje in poni klanje dvoknles, otrnikih vorič kov. livatDtb strojev iM Prodaja oa obrok«. _ Ceoiki franko »TRIBUNA« P B. L, te varna dvokole« in otrnAkih vmsiekov. Ljubljana. Korlovska e. 4 PROMETNI ZAVOD ZA PREHOGD.D. UUBUANA prodaja po najugodnejših cenab in samo nm deDtjio: nBBblaalaf^B1« domaći in nozemsk u domaći l*lfBnWW korjavo tn industrijske svrhe KOVAiKI PREMOG ^ -, KOKS '^^niiski, plavlanki in pilneki BRIKETE Prometni zavod za premog d. d. V Ullbliani. Miklošičeva cesta Stev. 15/1. Butelike vinake in bordcaux ter Um** panjake steklenice 7/10, enkrat rabljene — oaprodaj v vsaki količini po najrmernejši ceni. — Adolf Hochstadter. Zagreb, Skalioska ulica 4. 205 Stanovanje b-eh sob iščem. Dve osebi brez otrok. — Lauter, FranSškanska ulica it. 2.______________________202 Praktikant Z9 pisarniiko delo. vešč strojc* pisja. alovenskega nemškega ie> lika —Oče službo za takoj. — Ponudbe pod »Praktikant 186» na upravo cSIov Naroda* Lovske puike ^ tlobert puške, revolvcrjc, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Liubljana, >elenburgova r> — Kupuiem in pre-^zemam staro orožje v konvsijsko prolajo Naznanilo. Pnčel sem ob atovatt na parni žag v Trnovim Ln b lani*. Jer m va uli a št. 14. te spn jcm<>rn razni 1 *s * žaeanie po zm mh o nah. Pnporcan se z asti lesmm trgovcem m-- MATEO CUlSp Mirlt 1 • 3. Razprodaia v Narodni knjigarni Stritarieva ulica ttev- 2 Poučne in zabavne knjige. §olske knjige, šolske potreblčine. trgovske knjige. DisarniSke DotrebŠčinc. razglednice itd. CENF ZNIŽANE ZA 50%. IBiotna «araift9lja »°;»Sivalni stroil in kolesa znamke GBITZNER Ul AđlOT za dom, obn tn industrijo. NOVOSTI! Šivam stroj kot Damska plsaloa m\ia Samo pr. JOSIP PETELINCU Tudi na obroke. LJUBLJANA 7i blizu preiernovega spomeni Ka ob vodi Pa)«k « ««)at«niu br«xp|aiĆ«n C*rt« niske Mladini neprtmcrnoJ Prvafc Ifubimeev vseh čašovf Monumentalni velefflm iz tetnnega srednjega ve» ka, za časa tladanja zlo* glasnih Borgijcev v \eč» netn Rhnu. Oba deia v enem sporedu Dod Jiian v glaTtri vl©fi lepi Iju* brmec Ženskega svata John Barymorre v Kunu! Ljubimce Lukrecije Borgije. — Spletke m intrige. — Opaami saetacek Strahovlada Borgijcev — Prra ljubaaen. — LjubosumnosL — Dvoboj — Obso* jeo na amrt. — Pred intv+iieijakitn sodiičatn. — Groza« muke — Relitev m beg Pri vseh predatavah avtra poranoieoi orkestar tstoimenako Mosartovo Don Jumn. — Predstave ob: 4, tričetrt na 6, pol 8. in četrt na 10 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. KLIŠEJE VSEH VRST. ČRTNE IN AVTO-TIPUE. IZDELUJE PO PRED-LOŽEN1H RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK AU ZA FINEJSO IZVEDBO V BNI ALI VEC BARVAH TOČNO PO NAROČILU IN V NAfKRAf- Sem času po nizkih cenah JUGOGRAFIKA, ljdbljana TISKOVNA IN ZALOŽNA ORUtBA IO.L SV. PGTRA NAS. 1» Jadransko-Podunavska banka - Beograd DesniSka glavnica: 120.000.000 Din In njen« sto««nsfc* podt«Smštm Kranft Liubiianaf Maribor DelnlJka glavnica: 120.000.000 Din Eikoniirai tnenice: tprejenjt vloge na hranilne knjižice m tekoče račune; ti m j «t predujme na državne ptoirje kakor: 7% investicijsko posojilo, 2 7t •/• ratno štt to, 4 % agrarne obveznice ter vse kotirane papire. Prodaja ■ at kapuja devize tn valute ter iiffriuje nakazila v tn* in inozemstvo najkulantneie. Urcjuje: Joaip Zupaočio, — Za cNuodao tlakanio»: Frao Jeaaiiak. - Za apravo ia taaaratai dal Mata: Otoe Orittoi — Val ? UubijaaaV.