SwrE/Ai zD$yžnwneaaCj MOSKVA. Včeraj je ua moskovski konferenci Molotov izdavil, da Sovjetska zveza ne bo pr is Gala na odcepitev Porurja in Porenja od Nemčije. Izprosil si je čas za premislek',• ‘da odgovori na fran= cosko zahtevo po odcepitvi Posarja od Nemčije in njega gospodarski združitvi s Francijo,, - Molotov jo dejal, da bi odcepitev Porurja in Porenja pomenila likvidacijo iNomči je. Molotov je nadalje kritizij* ral tudi gospodarska fuzijo ameriško in britanske cone. tievin in Marshall sta nastopila proti tej Molotovijevi kritiki z izjav,’, da pomeni gospodarska združitev ameriške in britanske zone prvi ko= rak k popolni združitvi Nemčije, posebno še zato ker je ostalima conama dana možnost, da se tudi priključita,-Bidault je predlagal osnovanje posebnega odbora za študij francoskega nečrta„ LONDON, Bivši ameriški trgovinski minister Henry Wallace je govoril včeraj na velikem zboro= vanju v Londonu,Dejal je,ek' je Velika Britanija sveou za vzgled radi svoje dalokovidno in bistro umne politike.Ostro je kritiz.i.= ral politiko Združenih držav,ki deli £i.vet na dva tabora,. Namesto da bi preprečila komunizem, bo privedla do komunistične re\olu= cije, Tako politike bo privedla do vojne, Ki bo zajela ves svet.-Izrazil je željo, do bi bila Velika Britanija tudi v bodoče most el-:.d Združenimi državami in Sovjetsko zvezo. BERLIN,. V mestni upravi Berlina je izbruhnila težka krizo. Iz vrst socialdemokratske stranice je bila predlagana nezaupnica berlinskemu nadžupanu Ostrowske= mu,Pri glasovanju v mestnem e-1/e-tu je bil predlog o nezaupnici sprejet s 84-s20 glasovU Za r.; = zaupnico so glasovali poleg so= cialnih demokratov še kršč< jisk ■. demokrati in liberalci, proti pa le člani enotne socialistične stranke (SED).Nadžupan bo sede,j moral odstopiti o Jrripadal je so ■ cialnodemokratični stranki.. Nezaupnica Ostrowskemu je bilo predlagana, ker je ta skupno t enotno socialistično stranko pri* pravijal neko noto za Svet zunanjih ministrov v Moskvi, ATENE. Poročajo danes zjutraj, de. se velika ofenziva proti gve= rilcem uspešno nadaljuje« Vladne ecinice so v planinskem področju Tesalije obkolile 2,500 gverilcev. Računaj o, da bodo akcije v Tesa=> liji znašale eno četi bino vseh gve= rilskih sil v Grčiji. Ujeli so brezžični poziv vrhovnega gveril= skega poveljstva, v katerem prosi za nujno pomoč« LISEONA. Na Portugalskem so od^. krili nameravano zaroto,ki so jo pripravljali deli armade proti se= dan j emu Salazar^evemu režimu. Za= robo so po poročilih iz Lis ab o ne preprečili. LONDON. Te dni se vrši v Londo= nu kongre,s mednarodnih liberalnih orgonizacij. Zastopanih je 19 dr= žav. Na kongresu so sklenili ustanoviti svetovno liberalno orga= ni.vaci jo„ Izdali so spomenico, s kr bero se pozivajo liberalne žene in možje vsega sveta k sodelovanju. V spomenici je nadalje rečeno,da revščina, lakota in strah današnjih dni izvira iz neupoštevanja li= b e r fn.l ni h na čel, ŽENEVA . V kratkem se bo v Ženov i začel prvi kongres Mednarodne« ga Rdečega križa.Na dnevnem redu je revizija mednarodna pogodbe o vojnih ujetnikih in sklenitev po= godbe o postopanju s civilnim 'prebivalstvom sovražnih držav. - o - remenska napoved? Lepo vreme v soboto in nedeljo,Zjutraj mraz« ; : NOVO 'Z A 3 NA SLOVESNOST špitalsko taborišče,. dno 11.malega travnri 1947. .. . Danes,je slovenska begunska družina v Špitalakem taborišču bila deležna nenavadno in nad vso lopo slovesnosti. Med nas je pričel' novomašrd.k č.g.'cistercijanski p. Bernard Slovša., ki j.e z nhini Šel v begunsko trpljenje, v njem giver in su pripravljal za službo Gospodovega Oltarja. &e stara slovenska navada v srečnik, alkalnostih, ki smo jih bili deležni v svobodni domovini,'je bila,da je novomašniško slavi j e bilo po vseh delih naše domovine vsekdr^r najlepBi praznik vso farne skupnosti. Za nobeno cerkveno slavijo sc domača fara nikdar ni s tako prisrčno vnemo pripravljala, kakor za slavnost, ko je kateri izmed sinov slovenske farno skupnosti prvikrat pristopil h Gospodovemu oltarju in tam prvikrat zapel "Slava Bogu na višavah”.,. Ta taka globoko zakoreninjena narodna tradicija ipl bila zgolj lepa in posnemanja vredna narodna Šega, marveč je bila hkrati slovesna Izpoved slovenskega človeka, ki je s tem na naj -slovesnejši in naj prisrčno j gi način izpovedal s^ojo povezanost s slovensko duhovščino In s Kristusovo cerkvijo* Ge je nevomagnisko ^ slavje že v domovini bilo nekaj tako pomembnega, koliko bolj po - % membna in prisrčna, hkrati pa tudi iskren^ zaŽeljena je vsaka taka slavnost, kadar je po božji dobroti in milosti dano sprejeti novo-maMnigki blagoslov nam beguncem iz rok mladega Gospodovega služabnika, ki je to postal, prisedli iz naših vrst in skozi naše skupno trpljenje.- Dasi je danes bil delavnik, ko moramo begunci ob določenem Času vsak na svoje delo, je vendar le že ob pol 7 zjutraj naša begunska cerkvica bila nabita polna. Zatrepetala so verna sl$ ~ venska srca, ko je mogočni begunski pevski te bor ob no vemaš nikevem pristopu zapel tisto večno lepo' slovensko "Novi magnik bod 'po zdravljen". Pred sveto mašo je imel novomašniški govor 5, g. Joge Cvelbar, ki je v prisrčnem in globokem govoru nevomašniku v čast in spodbudo, vernim poslušalcem pa v pouk in posnemanje podal te le misli; ; Na§a lepa novomašna pesem poje; "Novi magnik bod pozdravljen - od Boga si nam poslan”. KSkor je,Jezus svoje^apcstole in u-čence sam klical v svojo službo,-tako tudi zdaj kliče, naše fante .v svojo sluŽbovin jih poSiljn ned ljudi, da med njimi nadaljujejo . Njegovo delo. čudovita so pota, po katerih Bog vodi človeka do ci - I Ija, Nag g. novomašnik je doma v Butanjevi, v župniji &t. Jošt nad Vrhniko, v duhovnika pa jo bil posvečen in na Veliko noč opravil svojo' prvo dsritev v tujini brez svojcev. Nedoumljiva sc božja pota. Tudi njegov bratranec je leta 1945 opravil svojo novo strete mašo proč od doma, v Vetrinju. Takrat so bili navzoči poleg sestre tudi njegovi bratje. Te je tedaj obhajal prvikrat v Življenju, obhajal pn.'jih je pied odhodom v smrt s sveto popotnico. Druga iva bogoslovca iz šentjočjke fare sta dala življenje prej, proden sta mogle. p%i novi maši zapeti slavo Bogu«, Eden je padel o Veliki noči, drugi pa ob vrnitvi leta 1945. Nas g_. novomašnik pa je dosegel breme in veselje duhovništva. Ne pojejo nu v pozdrav Sentjogki'in bu~ tanjevški zVonovi. Ne vesoli se z njim domača hiša, ne domača -/as, ne domača župnija. Njegov oče ne ve, da sin v tujini poje novo kašo. Ni šentjoških fantov, da bi mu postavili mlaje in pritrkovali z zvonovi. Kdo ve, kje gnijejo trupla teh SentjvBkih fantov? I2; večnosti gleda nanj njegova rajna mati in se raduje s sinom, proseč Bora blagoslova zanj. Tako som izmed vseh svojih dragih obhaja svoj veliki.dan. Tudi to je v božjem načrtu, saj je tudi trnje človeki v blagoslov. Ker novomašnik-to ve. zato more danes z vso dušo prepevati v zahvalo dobremu Bogu ’!arijine besede; "Velike reči mi je storil On, ld. je mogočen in je sveto Njegovo ime!" Sobota,12. IVI 1347. TABORIŠČNIK Stran 279štev.101. Nato jo slavnostni pridigar razložil, v čem j g veliko poslanstvo, ki ga pic j 'ie novomsgnik od" Boga, Središče duhovnikovega življenja nora biti sveta mas- . Ob zadnji večerji je Jezus apostolom in za njimi vsem duhovnikom naročil: To delajte v moj spomin. V moči te božje bvsede vsak duhovnikv spi c j me oblast kruh in -vino spreminjati v Jezusovo telo in kri. C e bi bil cist, kakor angel, bi niti.najsvetejši duhovnik sam po sebi ne bil vreden, da bi samo enkrat v šivi j on ju opravil daritev svete mr.3e, pri kateri človek pride v stik z vsemogočnim Bo^om, A Bog je vkljub človeškim slabostim, ki jim je podvržen tudi duhovnik, vendar le Človeku zaupal duhev -niško oblast. Zaup*1 sato, ker-ljubi duhovnika in ker ljubi ljudi, kateri po duhovnikovem posredovanju postanejo deležni svete daritve. Noben duhovnik te obl 'sti ne more niti sam dati niti sam odvzeti. Od Boga je izbran, da bi bil delivec božjih skrivnosti. - Prva Je -zusov. beseda ob vstajenju je bila. Mir vam bodi. Ni pa miru, kjer je greh skalil razmerje med Begom in človekom. Zato je Gospod na Velijo noč apostolom dal oblast razdvojenim srcem deliti mir, ko je rekel,. "Prejmite svetega Duha, katerim' boste grehe odpustili, so jim odpuščeni, katerim jih : oste zadržali,, so jim zadržani.11 Sam Bog ima pravico odpuščati grehe, samo On mere dati človeku pravico skesanim dušam vračati nadnaravno življenje. -Velika je odgovornost, ki jo s tem sprejme duhovnik od Boga. Noben duhovnik ne bi bil tega vreden, toda Bog ga je za to izbral in poslal. - Apostolom je Jezus dalje naročil; "Pojdite in učite vse narodeI” S tem je vsakemu duhovniku naročeno, da mora učiti božjo lesnico in preganjati zmote in laž. Biti mora zvesti pastir, ki mora paziti, da se med ovce ne prikradejo volkovi. Ko to opravlja, ko prepričuje, svari, opominja in uči, izvršuje božji ukaz; ker je od Boga poslan. To so velike duhovnikove pravice in silna njegova bremena, ki mu jih je Bog naložil. Veljavnost zakramentov ni odvisna od duhovnikove svetosti Kar je pri duhovnikovem dulu božjega, ostane in ohrani svojo vrei-nost iii moč, najsi bo duhovnik vreden ali nevreden. Zato pa imamo verniki, ki hočemo biti zvesti člani Kristusove cerkve, dolžnost, da cenimo, kar nam. duhovnik v božjem imenu daje; milosti svete maše, zakramentov in pa resnice, ki jo uči-. Zato moramo vsi, ki smo živi udje krščanskega ofcčestpa, duhovnikovo dele podpirati z molitvijo in sodelovanjem. Co bi pa se zgodilo, da bi kak duhovnik se kdaj spotaknil, ne mečimo nanj kamen, saj je tudi on Adamov potomec, pa kljub temu ostane duhovnik. Za takega še posebej molimo. Slovenska zemlja kliče po delavcih. Noben pameten gospodar ne bo jeseni pričakoval sadov, ako je vso pomlad in vse poletje leno spal in brez dela Vzdihoval po živežu. Treba nam je delavcev. Te pa si moramo izprositi, zato moramo moliti za duhovniške poklice ter s svojim Življenjem in spoštovanjem do duhovniškega po-• lica Bogu pokazati, da duhovnikov nismo samo potrebni, ampak tudi vredni. P~, pridigi je novo nagni k podelil zbranim svoj novomagnis-ki blagoslov ter nato začel sveto daritev, med katero je prepeval pevski zbor in med katero je ekoro vsa cerkev pristopila k svetemu obhajilu. Na koncu je vsa cerkev zapela; Tebe Bega hvalimo. Novomašnik Alojzij SlovŠa se je rodil 2. rožnika 1919 v kmečki higi v Butanjevi, župnija st. JoŠt nad Vrhniko. Gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1342. in stopil v red stiških belih menihov cistercijanskega reda. Z drugimi begunci vred je prigel v Vetrinje, nakar je odšel v Italijo, kjer je na slovenski bogoslovni fakulteti v Prag11ji nadaljeval bogoslovne Studijo. Njegovi redovni predstojniki so ga avgusta meseca 1946 po - klicali v Innsbrutik, kjer je v zavodu Canlslanum dokončal svoje študije in kjer pa je na tiho nedeljo (23.suMca 1947) v cerkvi sv. Nikolaja v Innsbrucku v maŠnika posvetil škof Rusch. Novo mašo je pel 4. t.m. v cistercijanskem samostanu v Stams-u, od koder je takoj prihitel med nas, kjer je danes nam dal tako lepo priliko, da smo bili delegni ponovitve njegove prve maše in njegovega novomaŠ«-nigkega biagoslovn. Njegova mati nu je umrla, ko j e bil koma j 12 let star (1931). Med vo-jsko je izgubil ‘tri brate;, dva sta' bila žrtvovana- doma, eden pa ji umrl leta 1944 v nacističnem, taborišču -Buchenwaldu. Vsi trije pa so padli kot žrtev njihove ljubezni ' in zvestobe do Boga in slovenske domovine. Vsa slovenska>begunska družina svojemu rojaku in begunskemu bratu iz vsega srca častita, da je dosegel, po čemer je hrepenelo njegovo srce, kar mu je od srca želel njegov oče, in za kar je molilo dobro srce njegove rajne matere. Hkrati mu želimo na vseh njegovih potih obilno božjega blagoslova, da bi mu bile dano doživeti tudi zmago božje .Resnice nad zmoto in lažjo f