i---K I Prvi slovenski dnevnik y | Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. /I__\\ Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c_Arneriki. 6 The first Slovenic Daily in J the United States. Issued every* day* except Sundays and Holidays. \ TELEFON PISARITE: 1279 RECTOR. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Ofiice at New York, N. Y„ tu.*. * the Act of Congress of March 3, 1879. TE * PTS'' V '9 RECTOR, NO 258 — ŠTEV. 258. NEW ^OBX, FRIDAY, NOVEMBER 2, 1906. — V PETEK, 2. USTOPADA 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Newyorski anarhisti. Aretovane ženske, PRI ANARHISTIČNEM ZBOROVANJU SO POLICAJI NEDOSTOJNO POSTOPALI S ŽENSKAMI. Jednajst jetnikov je obtoženih poskusa pregnati vlado. OD OB RAV ANI UMORI. --o-- Nowyowka policija je včeraj raz-»m-t-a anarhistično zborovanje, Ktero je vršilo x Manhattan Lyc-eumu, • ■ n i 4 ulica. Pri zborovanja ..." dek.et in žen, od kterih J ^-t..\ ali. Znana anarhi-"t |..nK, (j o Ulan an, ktera je vodila /'c 'i" »v au j'*, trdi, da ima na razpolago ' ; . i 4i'a'.»v, da je imela policija že načrt, i>o kterem sc a--lično zborovanje raz/ene, ozi- rorn* rnuii "r..lica ji » iea&e pre- ' i ' komi kakor pse in r .'".raike*".-«' pometali na tla ter jih llT'e l i Uboj kakor divje živali. I S,.iao zaslišanje aretovanih anar- • . i ;ilo pri sodniku Cor- . . . Ba^M« anarlu- iH'tlii, »wn jt- sla pod *I000 varščine. Anarhisti so i > -rešili P' paragrafu , ,-t nika kteri go-4*iS kazeurfkf^a v„-L o ne,ak.,nitih zborovanjih v svr-r r init ve vlade. Ta paragraf t>' ^'v.-'vili ;-e e po umoru predsed- " Tr } t' zastopal Hugh O. "t , "7 ' Jet ni .i .-o sam i čifuti, in ,•• i-i.i -llt> Ema Go i d- "rrAnltasuir siara let, Rebeka 1 ■ i • Pivlina Selile- ,» ■ >o let in Lena Morris ufii^"" 11 £ — Sweet H) et -ara. Anarhisti, kteri ro-m Kuk- Goldmanovc ie sami ,,-i »teli pri /.lhvrovanju prote- ct -.-...'»odneira go- . a"'^aciii KdeUlina. ktere,* i- • -.vi;. 1' Ihaji trdi-|e kiaeU.hu izjavil. da je zW ' . ,-al r. li ..--a- '»a se raz- MeKinleva po anar-i1.'; '! ■'r ' 1 /n-' Anarhisti so hoteli ' h i i-iti ie-li oil ta pravičen a i ne. Zbofovanje ■' • , i,i. /.,!\,.unn» /. glasnim ,/a " ........ . • mctj Mnlnikom ,it ;.e jetnike. Kazun , -i <.tr.*-ji fan tasti, :"t" \'t ,,, t v trat i ili oblekah. viT i''."'1 ■•p.iiri da spadajo ti iLdmljriem, kterl prekmujejo «1* H-rrUledal •*l>>vfda. .-a/, mislim celo, da so vsi \ i^^ni. ""ste-li vi.'Mr. Ha l. ■ i , J i( v :a7 jii^ejn bil tam, ker i -.»j Nameraval sem ili k*zborovanju, ker se je šlo za protest 1 S« , , '.e pričela zasliševanja po-i.miki.v Obtoženec Brown tameztuh j^tniKo^- I i ? ikn:i pripet rudec gumn, y i raniiuid sodnik. Na j t- .. ' s<»cija istov. I i i- ..M i .rii»-»uinil jfe ' ' i-':'' in ' "i 'ik je jnunb zaplenil. | i mesecev !ia -nI • k lr.l-iak.. -e i«- zj?odiU> tudi Nazadovanje ixvcza sladkorja iz Cnbe. \V -liii irti.n nov. Kevolucija na C ibi je slalio vplivala na izvoz sladkor; v Zjedinjene države, kajti iz-\..7 'e razadoval od 230 milijonov fimtur v septembru 1905 na 93 milijonov funtov v septembru 1906. Pod kolesi. Newark, H*. J., 1. nov. John Soell-»er, Se. 22 Joseph St., padel je včeraj Ba Wheeler Point Road rax svoj tovorni voz, kteri je šel preko njega. Soellncr je nevarno ranjen in »o ga prepeljali t bolnico St. James. Železnična statistika zadnjega četrtletja. TEKOM ZADNJIH TREH MESECEV PRIPETILO SE JE 16,937 NESREČ. Ubitih je bilo 194 osob, dočim je število ranjencev izdatno večje. ŠKODA VELIKA. -o- Washington, 2. nov. Komisija meddržavne trgovine objavila je včeraj -tatistiko za četrtletje, ktero se je iončalo dne :10. junija 1906. A" tej dobi se je pripetilo na železnicah 16,937 :n .-reč proti 18,296 nesrečam v prejšnjem četrtletju. Usmrtenih je bilo 104 osob. dočim je število ranjencev izdatno večje. Število vlakov, kteri -O skujiaj zadeli in skočili raz tirov, /naša 3103 in škoda na vagonih, k>- k..motivih in progah znaša $2,373,924. V jxislovnem letu, ki se je končalo dne 30. junija, bilo je '>40 železniških v.-dnžbeneev več ubitih negro leto preje. -o- SLOVENSKO - AMERIKANSKI 4'KOLEDAR". Izide sredi tega meseca in bode večji nego so bili dosedanji. Trinajsti letnik našega "Slovensko-amerikanskega Koledarjakterepra izdaja uredništvo 1' O lasa Naroda'*, so marljivo tiska in izide sredi novembra. Xa mnogostranska pismena vprašanja naznanjamo cenjenim rojakom, da bode letošnji "Koledar" nadkrilil vse dosedanje letnike tako po kako-v..-ti, kakor tudi količini velezanimi-V" \>ebiiie. "Koledar" bode letos za '-<•! » p >lo v-""ji odemo morali pa gotovo povečati, ker se naročila izvanred-no hitro množe. I »a ne pridemo v zadrego, kakor predlanskem in lani, ko je "Koledar*' t\ii hitro požel, da era mnogo naročnikov ni dobilo, naj izvolijo rojaki pri-[N.-lati naročnino v znesku 30e že sedaj, da zamoremo tako vsakomur u--treči. "Koledar'' je tudi primerno božično in novoletno darilo za sorodnike v starej domovini. Kdor toraj ž li jKtslati "Koledar" znancem in brodnikom v domovino, naj nam to -]r r... i in pošlje naslove dotičnikov, ua jim kar od tukaj vošljemo "Koledar" v staro domovino. -o- Skladišče Standard Oil Co. zgorelo. Na pomolu Standard Oil Co. v Bayou ne. X. -J., pričelo je včeraj dopo-hii! e goreti iti od tam se je o^enj i.iii » 'a7.:irjal ter uničil jedno sklati -.e ter drugo tako poškodoval, da bila rešitev nemogoča. Družba ima >\oje lastne gasilce. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 20.50 ........'---- 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020 00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa Hew Tork Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Toik. 6104 St.Clair Ave. N-E. Cleveland, O. Proti Ute-lndijancem. Vojaštvo se bliža. OD VSEH STRANI PRIHAJAJO Z VE ZINE ČETE V SVRHO OBKOUTVE NESREČ-N I K O V. White Bull, glavar Sioux-Indijancev bode skušal posredovati v prid miru. PRIPRAVE ZA BOJ. --o- Sheridan, Wyo.,. 2. nov. Ute-Indi-janci so se najbrže razdelili v dva dela, kterih prvi se mudi, kakor se poroča. pri Bear Creeku, 20 milj jugo-iztočno od Birneva, Mont., dočim je fi kterej su • ili ubiti S1., venci: Kar- 1 Kokelj, do-:ua i/. Novega Mesta, os: a v ja vd.ivu in ss» bi i ju-eirn uarji na dela- --o- Lov na zamorskega mGrilca. < 'hattanooea, Tenn.. 2, m»v. Ko je skušal včeraj zvečer palica j Obe Mm-irro ve v lu icj go--1 i ni aretovati za-;n .ica Ben llurda, je slednji policaja usiieli. in nato ušel. Tristo mož sedaj išče zamorca ]h> mestu in predmestjih. Ako ga najdejo, ga bodo brezdvomno linčali. Državni tajnik na potovanju. Washington, 3- nov. Državni tajnik K ihu Root je odpotoval v New York, ijer bode prenočil in iX)tem od-fk>toval v Utieo, kjer bode govoril politični govor v prid volitev v kongres. Booker Washington v Belej hiši. Washington, 31. okt. Predsedntk Roosevelt se je včeraj dalj časa posvetoval z Booker F. Wasliingtonom, zamorskim predsednikom vseučilišča Tuskegee. O vsebini posvetovanja ni nič znanega. NAJVEČJA NEZGODA. Kapitan Ilall je v razgovoru s Scot-tom pripomnil, da ljudje preveč žalu-jt*jo, ako jih ostavi sreča. "Ali smatrate, da je le mala nezgoda, ako človek izgubi svoj denar?" — "To ni nikdar tako hudo, kakor, ako se izgubi prijatelje." — "To priznam." — "In ako se izgubi značaj." — "Tudi resnica." — "In ako se izgubi zdravje." — "Tudi to." Vsekako bi morali bolj skrbeti za to, da si ohranimo zdravje, nego da se brigamo za pridobivanje denarja. Nikari ne recite, kadar se počutite slabo, da to ni nič, in da bode kmalo bolje. Mogoče bode temu tako, toda kaj potem, ako se to spremeni v resno bolezen, uživajte nemudoma Trinerjevo ameriško grenko vino, ktero vam te simptome sigurno prežene in vam podeli popolno zdravje. Ono prisili, da pre-bavalni organi zopet delujejo, ustvari novo kri in prenovi vse truplo. Ono je najboljše sredstvo v vteeh slučajih bolezni v želodcu in družili, ktere so v zvezi s temi. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Are., Chicago, HL Roman Gculdove Ane in grofa Boni Gastellane. OBRAVNAVA PRI PARIŠKEM SO DIŠČU ZA LOČITEV ZAKONA MED FRANCOSKIM ZAPRAVLJIVCEM IN AM. MILIJONARKO. Gospod grof je razpolagal s 13 ljubi cami, s kterimi je zapravljal denar svoje žene. PET RAZNIH STANOVANJ. -o- Pariz, 1. nov. Po eelem Parizu st govori o odkritjih, ktera so prišla ni dan pri procesu grofinje Castellane ktera toži svojega moža Boni de Ca stellane na ločitev zakona. / Dasiravno njen zagovornik ni ime noval imen 13 dam "višje družbe" s kterimi je imel grof Ijubavna raz merja, vendar se je dognala njih iden titeta ter je pričakovati, da bodej< možje teh dam pozvali lepega Bonij: na dboboj, da tako operejo čast svo jih zapeljanih žen. Zanimivi so bili podatki zagovorni ka Cruppi, kteri je pri razpravi pri nesel na dan znamenite reči. Tako j< nekoč gospod grof položil v svojo po stelj nabasanega pajaca z namenom da svojo ženo preslepi, v slučaju, dt ista pride v njegovo sobo, ter se pre priča, da je res doma v svoji postelji Grofinja je imela opravičen sum nt svojega moža ter je nekega večera u redila preiskavo, meneča, da je njei mož zopet odkuril s kako ljubico. Pr popraše vanju pa so ji vsi st reža ji za trjevali, da je njen soprog že v po stelji. Vsa vesela hiti v njegovo spalno so bo. a kako se razočara, ko zapazi 1 postelji nabasanega pajaca, kterega j jt; njen soprog ostavil z namenom, di jo preslepi, liazjarjena do skrajnost teče ven, zapazi pa, da je koridor za prt. Kmalu potem pa je zapazila, ka ko se je njen soprog priplazil iz sob< neke aristokratske dame, pri ktere, je bil gost dotični večer. Pozneje s< ji je tudi posrečilo najti pisma in sli ko od ie "dame". Na sliki je čitals sledečo vsebino: "Mojemu Ijubenn Bonitu od tvoje te ljubeče Julije." Našla pa je Se druga pisma od lju bie svojega moža, med temi tudi jed nu od neke grofinje, ktera mu je pi sala. da že težko pričakuje priti njegovo gnezdo. Da pismenih polju bov in drugih ljubavnosti ni manjkalo. se razume. Pravdnik Cruppi jt je konštatiral. da je imel grof pet raz nili stanovanj, enega izmed teh celc na ime svojega tajnika Pascala. Veliko pozornost pa je povzročile neko pismo, kterega je grof pisal svo jej ženi v letu 1900, medtem ko jt bilo grofinja že v šestič opozorjena na nezvestobo svojega soproga. Pism<" -e je glasilo: "Jaz odpotujem v tujo deželo ter vzamem ie 10,000 frankov seboj. 0-sta.-ih 3000 prepuščam tebi za potrebe. Namenil sem se v bodoče sam s svojim delom se preživljati." Njemu seveda niti na misel ni prišlo na odpotovanje. Ostal je v Parizu v enem svojih stanovanj ter za-pravil 10,000 frankov z lahkoživimi 1 jifc icami. Pri nadaljnili podatkih je pravdnik dogna . da je Castellane primoral svojo s. pri.iro. da mu je vroči a :?7nO,OiVJ h tni'i dohodkov, razun istih, kteri so ji v ženi t« i pogodbi določeni. Grofinja sama pa se je morala mesečno 7. 200 do 300 frankami zadovoljiti; povrhu pa jo je soprog še z raznimi psovkami obkladal. Med člani zbornice se razširja vest, da ga bodo radikalei prisilili do re-signacije, medtem pa .se tudi zatrjuje, da ga namerava tudi aristokratičen klub, čegar član je bil, izključiti iz svoje srede radi nedovoljenega prete-pavanja svoje soproge. -o- Nova parobrodna družba. Boston, Mass., 31. okt. Tukaj se naznanja, da bode neka nova parobrodna družba vričela s potniškim po ime t om med Bostonom in Pirejom na Grškem. Družba je kupila p&rnika Urania in Cleopatra, na kterih vsakem je za 1500 potnikov prostora. Urania je že odplul dne 25. okt. iz Pire j a in pride sem dne 11- novembra. Vesti iz Rusije. Beg iz Sibira. TERORIST GERŠUNTN, KI JE SOKRIVEC UMOROV MINI-< STROV ŠIPJAGINA IN PLEVEJA UŠEL V — SODU. Poročnik Dalgejev obsojen v 121etno ječo in prognanstvo v Sibir. V CARSKO JE SELO. -o- Petrograd, 1. nov. Geršiinin, kteri je bil jeden izmed najdi-znejših teroristov za časa Pleveja, je ušel iz Sibira, in sicer s pomočjo soda. v kterem so ga odpeljali iz kraja njegovega prognanstva. Njegov beg pornenja veliko nevarnost za one ljudi, ktere nameravajo teroristi umoriti, kajti Geršunin je izboren organizator in jeden pričetnikov revolucijonarnega gibanja v Rusiji. Kakor vsi teroristi, tako je naravno tudi Geršunin čifut. V Sibir so ga poslali, ker je sodeloval pri umoru ministra notranjih zadev Sipjagina in ker je skušal umoriti prokuratorja svetega sinoda Pobjedonoseeva. Obsojen je bil v dosmrtno ječo v Sibiru. V Sibir so ga poslali dne 13. februarja. ko so izpraznili ječe na trdnjavi Ključevskaji v Petrogradu, delai v srebrnih rudnikih Akutnjskih ob meji Sibira in Mongolske. Njegov tovariš imenom Melaikov je ušel pred dvema meseci. Gubernator v Akutuju izjavlja, da ne more jamčiti, da bi tudi ■ druga dva terorista Sasinov in Siko-rivskej, ktera sta sokrivca umora ministra Pleveja, ne ušla. Revolncijo-narni agent je. kteri so pomagal i Ger-šuninu in Melnikovu na beg, imajo • dovolj denarja ia vse prebivalstvo so-' čustvuje 7. njimi. j \ sodišče je obsodilo poročnika Dalgejeva od kuškega jnjlka v 121etno i j orisi no delo v sibirskih rudnikih, ker ■ i je med vojaki svojega pojka ustano- ■ ' vil revolun-ijonamo organizacijo. 1 J Saratov. 1. nov. Šeststo vojaških i j novincev, kteri so pozvani pod zasta-j ve. prišlo je danes semkaj. Mladeni- • j c-i >o prišli prepevaje revolucijo na ni e i pesmi in so izsmehovali svoje C-astni- , j ke. Mnogo so jih zaprli. Petrograd, 2. nov. Carska obitelj se je včeraj preselila iz Petrovega dvorca v Carsko je selo. Petrograd. 2. nov. Nekdanjega predsednika revolucijonarnega delavskega odbora Krusta.eva in 14 odbornikov je obsodilo sodišče v prognanstvo v Sibir in izgubo drža\ljanskih pravic. Petrograd. 2. nor. Šest revolucionarjev. preoblečenih v vojake, pripeljalo se je včeraj k vladinemu skladišču smodnika v Oliti pri Petrogradu, kjer so poveljniku skladišča izročili pismeno povelje, da jim izroči 573 funtov piroksi ina in 150 funtov brez-dimnega smodnika. To so dobili in se mirno odpeljali. Ko se je to dogodilo. bil je cel polk vojaštva na straži pri skladišču. -o- Prestolonaslednkov brat umrl. Dunaj, 2. nov. Nadvojvoda Oto, brat avstrijskega prestolonaslednika Fran Ferdinanda in nečak cesarja Fran -I< sipa. je včera j zvečer ob 6. { uri umrl za boleznijo na plučih. Zvečer je prišel cesar z ostalimi člani cesarske obitelji v sobo pokojnika. Nadvojvoda Oto je bil rojen dne 21. aprila 18t>5 v Gradcu kot sin nadvojvode Karla Ludvika, brata cesarja Fran Josipa. Oženjen je bil s prinee-zinjo saksonsko Marijo Josipino. Buffalo BiT na varnem. Cody. Wyo., 1. nov. Milijonar in polkovnik Buffalo Bill ter njegova lovska družba, ktero je nedavno v Big Horn Mountains iznenadil snežni j vihar, je na varnem. Po velikem na- ' poru so lovci v ponedeljek prišli do čajevega ranča, kjer morajo ostati, da i postane sneg dovolj trd. \ Zmanjšanje angleškega srednjemor- 1 tketa brodovja. Angle* admiraliteta je črtala 20 l velikih 1 4 iz listine aktivne vojne! I mornarice ter jih uvrstila v rezervo.' J S tem znatno zmanjša število ladij ' ( srednjemorske eskadre, ker to dopu-11 ščajo prijateljske razmere med An-j j gieško in Francosko. Nasprotno pa je j j ojačila admiraliteta severno eekadro.' i Iz Avstro-Ogrske, Avstrija kot inozemstvo. CISLITVANIJA VELJA OGRSKEMU MINISTERSKEMU PREDSEDNIKU KOT TUJA DRŽAVA. Izrek dr. Wekerleja o vprašanju po-množitve vojaških novincev na Ogrskem. ŠEF GENERALNEGA ŠTABA. -o- Dunaj, 2. nov. Veliko razburjenost je provzročila izjava ogrskega mini-sterskega predsednika dr. Wekerleja v ogrskem državnem zboru. Z ozirom na vest, da obstoji med ogrsko koalicijo in krono tajna pogodba glede pomnožitve vojaških novincev na Odrskem, pripomnil je ogrski ministerski predsednik, da ni jedna tuja država ne more zahtevati, da se objavi pogodba med krono in koalicijo. S "tujo državo" je mislil naravno Avstrijo in to je napotilo tukajšnje časopisje do vsakojakih komentarov. Zajedno je pa Wekerle povdarjal, da je povišanje vojaških novincev na Ogrskem potrebno. Tukajšnje časopisje poroča, da postane bivši avstrijski vojni minister Pitreieh, kteri je odstopil radi spora z ogrsko koalicijo, šef generalnega štaba avstro-ogrske vojske. -o- DRZEN ROPARSKI NAPAD. Dva roparja sta vlomila v stanovanje neke gospe. —o— Včeraj zvečer so neuvorški detektivi iskali dva roparja, ktera sta izvršila drzen rop. Gospa S. Weinber-gova je bila sama v svojem stanovanju, št. 275 Stanton Street, ko >;a prišla k njej dva moža in vprašala po njenem zetu. Ko je Weinbergova de ja a. da i:a ni doma, sta jo lopova prijela. odnesla v stransko sobo, kjer sta jo priveza a k postelji. Nato sta skušala odpreti blagajno, v kterej je shranjen denar. Pri tem jima je pa blagajna padla s tako silo na tla. da s"a :«>••• obrežju popolmmia u 'av potresi so sedaj na di: vw.-n ; :u. Pariz. 2. no.-. V". j ,> Vs : -nej Franciji divja! i ■ obrežju je snežilo in v t.mlors'/i h^i je bila plima tako visoka, da je h o nakreavanje premiv.-a ne: o. :č-. Mnogo ladij se je odtrgalo od sider in mnogo se jih je razbilo. yV Niz z i je razdejal vihar najlepšo promenado. Mnogo prodajalni«* je bilo prplavlje-nih in skupna škoda je velikanska. London, 1. nov. Zvezo med človekom in opico so končno vendarle našli. Dopisnik lista Daily Chronicle poroča iz Melbourne, da je profesor Klaatch v Port Darwinu našel Žensko prvotnih prebivalcev, ktera ima noge ravno tako razvite, kakor roke. Profesor izjavlja, da je njegovo odkritje velikanskega biologičnega pomena. -o- PARNIK ZGOREL. Dva mornarja usmrtena, drugi so se rešili. Queenstown, 1. nov. Angleški par-nik Vidatr.ore. ki je odplul dne 20. oktobra iz Baltimore v Liverpool, signa-lizoval je danes zjutraj, da je srečal na 51. st. severne širine in 15. st. za-padne dolžine, parnik Nemejo, kteri je bil v plamenu. Mornarji so goreči parnik ostavili. le dva sta utonila. Ostali so se rešili na parnik Vida-more. , Patersonski tovarnar v ječi. Včeraj so zaprli patersQnskcga tovarnarja svile. Zelmana. ker je obdol-žen, da je ogoljufal razne newyorške trgovce za $12,000 do $15,000. Trgovca so izročili zaporom v tombah ne da bi mu sodišče dovolilo položiti kako jamčevino. Zelman je stanoval v Pa-tersonu, 1665 Park Ave., toda v septembru je neznano kam zginol in ostavil svoje žalujoče upnike. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: 1 Francesea 1. novembra iz Trsta - 170S potniki. Dospeti imajo: Oceanic iz Liverpoola. Brandenburg iz Bremena. Bi asi ia iz Hamburga. Bordeaux iz llavre. St. Andrew iz Antwerpena. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. La I^orraine iz Havre. Kovno iz Liha ve. Campania iz Liverpoola. St. Paul Lz Southamptona. Furnessia iz Glasgowa. Cevic iz Liverpoola. Armenia iz Hamburga. Potsdam iz Rotterdama. La Bretagne iz Havre. Odplnli so: Celtic 2. nov. v Liverpool. Odplnli bodo: Umbria 3. nov. v Liverpool. Philadelphia 3. nov. v Southampton. Columbia 3. nov. v Glasgovr. Graf Waldersee 3. nov. v Hamburg. Gre tic 3- nov. v Genovo. "GLAS NARODA" Lbt tUvcaskih delavcev v Ameriki. I»d*j* »loventko tiskovno društvo F*AN K SAK El^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. Iokorporirano v d rta vi New York, dne 11. julija 1906. Za !eto velja list za Ameriko S3 O) " Pol leta......... ..." i "h. O i Za Evropo, za vno (i. novembra vršile se bodo vo- ' litve * 42 dr/.avah. Maine, Oregon • iN Vern on t >o k*t..s že izvolile j -•svoje državne uradnike in svoje zastopnike a šest deseti kongres. Triindvajset držav m ra izvoliti go-Ternorja in d rt »je državne uradnike, ' kakor tudi zastopnike v kongres, v ' dfsetih državah bodo volili uradnike 1 nižje vi>te. > Inik, za višja >odiš."a : in člane kon^rrt-a in v devetih drža- ' ▼ah bodo izvoli i le zastopnike v kon-gT» s. Višje državne uradnike bodo ' volili ▼ Alabami, Californiji. Colorado. C nneetieutu. Idah'.:, lowi. Kan- 'h sa-i, M --ae .utt-a. Miehi^anu, Min- 1 ne- jti, Nebra-ki, Nevadi, New Yorku, Nsee governerja in železniškega komisarja, v Pennsylva-»iji guvernerja, podgovernerja. gene- j ralnega avditorja in državnega tajni- , '»a. V Indiani, Ilinoisu, Missousriju. Ob •..->. Floridi, North Carolini, Dela- : wa I";a!i, Washingtoim i:i Montani fte in sodnike višjega sodišča. Sam > člane kongresa volili bodo v j ' d '.a v ah A rkatwis, Georgia. Mississip- '' •j 1,-uisiana, Virginia. West Yirgi- j v .i. Marv an i. Ke: tueky in New Jer- , >cy; delegate bodo izvolili v Arizoni, j Ni a Mexico, Hawaii in Puerto Rieo. Slu 1 kovanje tridesetih zvezinih se- ? nai trjev se preneha dne 4. marca 1. 1W7. Posta vod a je držav Elaine, Ore-•T' r». Arkansas in Georgia, kjer so morali voliti nove senatorje, se je to že Egoililo in .države, v kterih se izvolijo ta ti i'src novi senatorji, so: Michigan, Delaware, Texas, Kentucky, New Hampshire, Kansas. Tennessee, Montana, Massachusetts, Illinois, Iowa, Nrw Jersey, Idaho, West Virginia, Ijoiii.-iana, South Dakota, Mississippi, Yirp-knia, Nebraska, Alabama, Minne- . >ia. Colorado. North Carolina, South Carolina, Wyoming in Rhode Island. Kar.ti« dveh glavnih strank imajo tndi dni^e strančiee svoje kandidate, kten bodo »eveda po vso d i propadli. n __......_ i J1 Iz Rusije. v t \ \ ilni je bilo slovesno, odprto no-vo poljsko gledališče. Ker je ruska v ada r.e «ad 40 let trdovratno kratila ^ vse narodne in jezikovne pravice Po-Ijakora t Vi ni, je odprtje novega prle- z dalisia dobra Knamenje za to, da hoče s ftoprariti svojo potresno narodnostno r. !it;ko. [ Jai>oapki k. nsnl je predlagal ruski vladi, naj bi podpirala projekt rusko- pon.-ke h:\nke. ki bi pospeševala , trgovino mH obema državama. r Dobljena stava. j V Turi nil na Laškem so priredili p nedavno banket slovečemu goslarju ' lhirmeritra. Na banketu je nekdo iz- r !■ kfl mnenje, da pravi virtuoz izvabi ^ navadnim fip.w Sin za 200 iir ravno ta- ■• glasove, kakor starim goslim moj- 1 »«tra Stradi varija. Znani izdelovalec ~ nmztkalij Bonelli je ugovarjal tej tr- t d it vi ter ponudil 20,000 lir stave, ako 1 Ki mogel kaj tacega storiti Burmester. ^ Hormeater je stavo sprejel in Bonelli s je da, prinesti popolnoma nove gosli ^ najcenejše vrste in stare Stradivari- 3 ja. V spremstvu treh priž je šel Bur- ' wester f.a špansko steno ter igral pol 1 ture sedaj na nove, sedaj na stare go- t sli. In nihče prisotnih, niti Bonelli ■ oam. ni mogel povedati, kdaj je igral ' na te. kdaj na druge gosli. |< Newyorska uprava. Najvišji urad mesta New York, oziroma Board of Estimate, je, kakor smo že sporoči i. objavil proračun na-šetra mesta za prihodnje leto. Za upravljanje našega mesta v letu 1007 . .... stointrideset in pol milijonov dolarjev. To je v u -niči izdatna svota, kajii ak . računamo jxj avstrijskej vrednosti, znaša ta sv..ta G.:>2.500,000 kron, ozir ma to'iko, ko.ikor potrebuje Avstrija za vzdržavanje svoje vojske v .--a ko leto. Svota je večja, nego proračun vsake posamezne države naše republike in večja, nego proračun eele vrste kraljestev v Evropi. So !i rej»:iblike drage? Ali zahte-va uprava naših velikih mest več denarja nego drugod 1 Ali ^e nam pa ta svota dozdeva večja, ker so pri :ias plače večje nego drugod, in ker je tudi vse dražje! Morda je temu vzrok tudi mladost mest ali pa dejstvo, da se delovanje teh mest razteza na večje I>o.je, ktero si v Evropi prilaščajo države ? Kaj stori New York za imenovanih trideset milijonov dolarjev? Najbolj se odlikujejo v mestnem proračunu točke za šo!e, policijo, zdravstveni urad in vodovode, kteri oddelki dobe skupaj drugo leto tri milijone l darjev več, nego letos. Čemu.? Samo mestni šolski svet dobi drugo kto 2-j milijonov dolarjev, oziroma imogo več, nego potrebuje v Avstriji vojna mornarica na leto. Mesto je i-tos bilo zelo radodarno za šole in jim je za drugo ieto dovolilo poldrugi i.iiijon dolarjev več. nego za letošnje eto. I a k temu pravi New York 'da in amen". Večji del te svote >odo jHitrebovali za gradnjo novih ■ Iskih j>oslopij. Bode-li kedo proti mu prote stiral? Ali ne lxide vsakdo •d ob ril ta mayo rje v korak? Policija dubi nad 800,000 dolarjev >'■ nego letos in njen proračun znaša k o raj 14 milijonov dolarjev. Pome-ija-Ii to. da mora postati vojska S700 >a stnih jx>.icajev večja, nego je bila los.-daj i-i da bodo tudi oddaljene diee zastražene? Davkoplačevalci majo pravico zahtevati to. Velikanski proračun in več. Davki ljub femu ne bodo večji — tako za-rjujejo zvedenei. Iz Hrvatske. Zagreb, IS. vinotoka. , Že sam nagodbeni odnošaj vsebuje : onflikte med narodi, ki so sklenili 1 a_r lbo. Kako pa naj se nastanejo •pn stani konflikti tudi med manj- i ni narodi, med Hrvati in Madjari, = 0 je tiagodba i/, leta tako ne- ' po o del<», v mnogih točkah na- I ;iv:iost krparija. S to nagodbo se M.e istotako dokazati, da smo po- I '■Una država, kakor tudi, da nismo. 1 a če tudi pustimo na strani — in ' »i ima linea — prazno državuopravno ' 1 rtmljenje, morejo nastati naj res ne j- I i -:on!'.ikti iz teh odnoŠajev v vpraša-jin takozvanih skupnih zadev. Fiance, trgovina in industrija — vse to ■ _:a _r. o l jo ko v realno življenje, a baš tom smo vezani. ^ladjarska gospodarska politika potopa sistematično, da se vse žile ste-ajo v Budimpešto in da se kruto entralizira, a baš s tem so oškodova-i posebni življenski interesi Hrvat-ke. Na primer na polju industrije d vseh se tako velikih koncesij, ki ih podeljuje ogrska vlada industri-a/nim podjetjem — če tudi z našim • enarjem — ima.jo korist samo one 1 vorniee, ki se zidajo onstran Drave. ] Irvatska je na ta način gospodarsko ; n industrijalno povsem zanemarjena . ežela. ali kadar se sklepajo novi za- ] edniški zakoni, takrat '4 skupna" 1 lada neče poznati nobenih mej med Irvatsko in Ogrsko, temveč nas -po- < i'trne v eno interesno sfero. i Evo, sedaj se bodo napravijale v , iržavnem zboru v Budimpešti zelo i ažne zakonske osnove. Te se tičejo 1 akona o zaravarovanju delavcev v s lučajih bolezni in nezgod, zakona o "odpiranju industrije in zakona o sta- 1 istiki zunanje trgovine. V vseh treh 1 snovah kršena je naša avtonomija, akor bi bili oškodovani tudi naši in- i eresi in ves naš gospodarski razvoj, i iko postanejo te osnove 'zakon. V 1 >rvi osnovi je nekaj točk že poprav-jenih po posredovanju naše vlade. V • lačrtu o podpiranju industrije se na-laja n. oseijna statistika, ki bi jo vodii statistični urad v Zagrebu, a ne oni v Budimpešti. To je potrebno posebno z o žirom na priprave za carinsko lo-; čitev obeh državnih polovic. Ker baš I o tem nimamo zanesljivih statistie-mu [XKtatkov, ne moremo izmeriti vseh ugodnosti, kakor tudi ne škode, l>i nastala za nas v-]-d (e velike izpremembe. Te zakonske osnove se sedaj živahno pretresajo v naši koalieiji, ker se že jutri nadaljujejo seje državnega zbora v Budimpešti. Na teh zakonskih osnovah se bode jKJskusila odločnost in politična modrost koalicije, kakor tudi dobra volja Madjarov, da ugodijo pravičnim zahtevam Hrvatov. * * * Na vseli straneh valovi sedaj pri nas sveže politično življenje; zlasti stranke v koaliciji so razvile živahno delovanje, da se o rga nizu jej o v narodu. Hrvatska stranka prava, kakor tudi hrvatska ljudska napredna stranka prirejate vsako nedeljo politične shode, na kterih si ustvarjate svoje organizacije. Pri teh pride naravno-tudi do malih spopadov med obema strankama. Stranka prava, ki jo vodita župnik Zagorac* in dr. Haram-bašič, zbira kot številno najmočnejša stranka v koaliciji okoli sebe konser-vativnejše elemente in tiste, ki imajo vedno respekt pred vladno stranko. Napredni stranki se pa pridržuje vsa ! mlajša inteligenca, zlasti učitelji, in bistri narod v Slavoniji. Kakor med pravaši in naprednjaki ' tako se poostruje razmerje tudi med obema srbskima strankama, ki se na- ; hajata v koaliciji, med sarnostalc-i in 1 radikalci. Srbski samostalci so realna in trez- 5 na stranka, ki jo vodijo dobri politiki in ki ima razun tega, ker se na- , haja njeno vodstvo v Zagrebu, tudi več čuvstva za interese Hrvatske, ne- i -o radikalci, ki imajo svoje vodstvo s v Novem Sadu, ki gledajo vse skozi, i rekel bi. madjarske naočnike in vsled ; te<*a ne vidijo meje med Ogrsko in i Hrvatsko. 1 K sreči pa ima srbska samostalna 1 stranka v sebi mlade, živahne elemen- i te in vso boljšo inteligenco, vsled če- j sar uspešno iztiskuje radikaiee z nji- i hovih pozicij. I Tako se je preje Sriem smatral za j izk.jučno domeno srbskih radikalcev, t sedaj s«» jia samostalci prekoračili t meje njihove države in osnovali svoj .-list v Mitrovici. . 4 Kakšni so srbski radikalci, se naj- j ložje spozna iz dejstva, da podpirajo 1 v Sriemu pangermane |>i*oti Hrvatom. J Dni so celo med Nemci izzvali panger- l mansko agitacijo, samo da škodujejo j Hrvatom. < S. N. f i Gospodična se spre= s haja. i s C Napisal Abel Dhii. ] t I Solnce .je mežikalo na zapadu in j se skrivalo za razstlanimi 'kopami be- T lih oblakov, obrobljenih z grimiznim pasom. Včasi je pogledalo z ve.ikim, . zlatim očesom na zemljo, in takoj se ' je razlilo ožarjeno morje po nebu, in po zemlji so zamigljali in zatrepe- 1 tali žarki. * . t " Ravnokar je bilo še za moža nad gorami, zdaj pa že zahaja", je vzdih- | nila gospodična Maruša. Pogledala je na zapad, in njene oči so se srečale ^ s solncem, ki je tonilo v rdeči luči. Zelo žalostno je postalo pri njenem srcu, in zamislila se je. i "Niti nocoj o aleji vse popoldne. Kadar pa bode solnce zopet zaton i lo in bode rdeča zarja pobarvala oblake z zlatim in grimiznim ognjem, tedaj bodo oži-ve.e oči gospodični Maruši in zopet bodo zagledale prekrasnega fanta. Prišel bode iz parka, odkoder dune sanjavi in turobni glasovi ciganske harpe in cimbale. Prišel'bode njen Adonis in ves večer bode kramljala z njim. Govorile bodo njene sanje iti sladki bodo odgovtri, strastni in kipeči, polni ljubezni in blaznega kopr-nenja, ki jih bode polagala v usfa zvestemu Adonisu. Jutri se popeljeta na svatbo; belci bodo brskali, bili s kopiti ter nestrpno čaka i jk>ročnega para. Potem poj-deta na svatbo; pod platanami bodo Izgrajene mize -z žametnim prtom in vanj bodo vdelane zvezde. In Maruša bode svatovala. Koliko mleka porabi šestmilijonsko mesto London. Londončani prebivajo v 750,000 hišah. V vsako izmed teh hiš prihajajo mlekarji in mlekarice vsak dan po dvakrat, zjutraj in opoludne. ter prinašajo vsega skupaj okoli 2 milijona lit rov mleka. To mleko privozijo noč-1 ni vlaki v mesto ne le iz bližnje okolice. ampak tudi iz oddaljenejših krajev. kakor iz Derbvja. Northamptona, Stafforda, Oxforda, Gloucesterja, Es-sexa, celo iz Škotske in Danske. Razdelitev tega mleka opravlja okoli 50 tisoč do 60 tisoč osob, ki so v službi okoli 18,000 mlekarskih trgovcev. Ako pomisli, koliko tisoč ljudi opravlja in molze krave, ki dajo to mleko, koliko ljudi spravlja mleko iz hlevov na kolodvore, se lahko reče, da se okolij 100.000 osob preživlja z dobavljanjem ! mleka v Londonu. POZDRAV. i Gredoč v staro domovino, srčno lepo pozdravljava vse znance in prijatelje širom Amerike, posebno one v Butte, Mont., t er jim kličeva: na veselo svidenje ! New York, 1. istopada, lOOfi. Ivan Petrič in soproga. Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse ostale prijatelje in! znance v Sharonu. Pa., posebno pa mojega brata Fran Jarkoviča in Fran Cimpermana, ter kličem vsem srčni:! z Bogom! New York, 1. listopada, 3906. ■Tosip Jarkovič. Pred odhodom v staro domovino po- ' zdravljam vse prijatelje in znance' po Zjedinjenih državah, posebno pa one v Durango in Pueblo, Colo. Gosp. Ivanu Russ, po domače Oplotarju, in njegovi soprogi izrekam pa srčno zahvalo za preprijazno postrežbo pri odhodu. New York, 31. vinotoka, 1906. Fran Blatnik. ~ "»__—r // l j i , _ „ pv- - •■*-," "'-i- i vMaonZijMi«ijir-- r m..H ■ rsje je najbolj ^yy^MW^^^^ffiti varno naložen denar?? Hranilnih ulog je: Rezervnega zaklada je: - ^ milijonov kron, 83Q.QQQ__kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4%. Ren tu i davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost j« toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država saina s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna so dišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a.ne posojilnica, pupflarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREbERNOVIH ULICAH. Naš zaupaik v Združenih državah je že več let naš rojak l^KSSČr. FRANK SAKSER, OGLAS. Iščem mladega BARTENDERJA, kteri govori dobro slovensko, nemško in angležko. Ponudbe naj se po-žlejo na: Joseph Scharabon, 217 W. Superior St.. Duluth, Minn. (1-3—11) Podpisani naznanjam vsem znancem in prijateljem, da sem dne 15 marca 1906 odprl LEPO UREJENI SALOON S KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO j DVORANO na 163 Reed St., Milwaukee, Wis Za obilen obisk se priporoča FRANK LESKOVIC, lastnik gostilne. ' t 4 Ako hočeš dobro postrežbo | \ z mesom in grocerijo, | 1 tako se obrni na 4 Im 4 Martin Geršiča, i 301-303 E. Northern Ave., ^ 4 Pneblo, Colo. ^ Tudi naznanjam, da imam | v zalogi vsakovrstno suho fj meso, namreč: fj klobase, rebra, jezike, ; Šunke itd. ^ Govorim v vseh slovanskih e ^T-ii'L Vli----cižzi se "" I1 iobUni^bisk. ROJ AKi NAROČAJTE SE NA ' GLAS ^ V RODA * \ NAJVEČJI IM A JCEN E.1 ŠI DN F. V NIK ! fif NARAVNA A! g KALIFORNIJSKA VINA i ^ NA r 110DAJ. jfj Dobro črno vino po 50 do 60 ct. fo 1/ galon s posodo vred. hi ^ Dobro belo vino od 60 do 70 ct. vj %)* galon s pocodc- vred. JJf Izvrstne tropavica od $2.50 do $3 /5 ur galon s posodo ved. {j J/ Manj nego IO g£ilors naj fiS Jj nihče ne naroCa, ker manje ko- MU ličine ne morem razpošiljati, hi ffi Zajedno z naročilom naj gg na- TJ ročniki dopošljejo denar, ozira- M ma. Money Order. rfi jih Spoštovanjem jj gf Nik. Radovich, W 594 Vermont St., San Francisco, CaL ^fej I tJS^)^ i It s&b I W c \ / 1 1 ite i 1 Wkmmmr ? BRATOM J Slovencem in Hrvatom I J naznanjam, da imam na prodai iz- it vrstna domača naravna vina lastne- r# ga pridelka po jako nizke j ceni. t. Staro belo ali črno vino po 40c., - Claret 40c. s posodo vred. Pri manj- V 1 Sih naročilih od 50 galon se mora (3 ] plačati $2 za posodo. Z naročilom ji* I se naj dopošlje polovica zneska na- x ; prej, druga polovica se pa piača pri j sprejemu vina. M I Za obilna naročila se toplo 'pri- dE 1 poroča |j Frank Stefanich, | posestnik vinogradov fl Box 34 R. R. No. 7 Fresno, Cal. fi o v ensk 3 kato 11 ^ k: o podp. društvo ^^ svete Barbari Za Zledlnjene države Severne Amerike. Sedež; Forest City', Pa. I-^Oirp(ir' pošilja t ve naj pošiljajo krajevne društva na blagajnika: JOHN 'HmŽK Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru--tM -'.i-*- tt ikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatv® tudi na glavnejra tajnika Jednote. \ -e iii-itožbe «1 strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov na; : n na predsednika porotnega < dbora: JAKOB ZABUKOVEC, I'.!aek!-evrv St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe ** Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". uadaaosri KRANJSKE NOVICE. Po vsem telesu se je opekla štiriletna O i-a Šuiteršič iz Sežane, ker se je preveč približala ognjišču. Prepe- Na Ravniku Hotedršici je posro-rel velik kozolec vreden s premičninami okri _r 10.000 K. Stavba je bila lastnina brata župani1 hotederškega Pet kov*- ka. po d.uuače Prižarja. Vo-sestnik je zavarovan le za 3000 kron. Zažgali so bržkone zoi>et otroci.^ j V Črnem vrhu nad Idrijo je umrl 84 let stari vrli mož Peter Lampe iz ZatD'ira. Ve-no je opravljal do zadnjih dni v.-a domača opravila vzlic visoki starosti. Smrt pijanca. Nedavno so našli v iarku <>b državni cesti v Spodnjih Lo-1 ob pri Krašini 09letnega prevžitkar-ja Tomaža R<.gliča iz Žirovš. Roglič *se di končana. Kjer ni bilo toče, je letošnji pridelek glede kakovosti in n.no/i ne skoro lanskemu slieen; kjer ie bila toča, je pa mošt v vsakem obziru slabši. PRIMORSKE NOVICE. Predrzna tatvina. 14letnemu mornarskemu vajencu Jurju Riosi v Trstu je neznan tat na cesti iztrgal ročni ko * č' 'Z, v kterem je bilo 30 K denarja in nekaj obleke. Nogo si je zlomila 40Ietna Viktorija Muslič v Tr=tu. Nesreča. Dne 20. okt. je na goriški železnici odtrgal vlak sprevodniku Bobniču nogo. Bobnie je bil svoj čas stacijoniran v Šiški. Natančnejši podatki še niso znani. Grozna zakonska drama se je odigrala v Trstu v ulici delle Sette Fon-tane. 341etni Anton Kuret je l.lkrat z nožem zabodel svojo 28letno ženo Jakobino in jo smrt nenevarno ranil, ker so vbodi ja j i vsi v vratu in hrbtu. Kuretova sta se poročila pred 6. leti, zakon je bil pa vsled moževe silne ljubosumnosti 7skusi so imeli krasen uspeh. Bolgarska zemlja se je izkazala kot izredno ugodna za japonska semena. Z ozirom na to bodo naročili bolgarski vrtnarji nova in raznovrstna semena z Japonskega. Interesantna volitev. Gjustendilski list poroča ta-le čuden slučaj: " V va-i >i Trnovlak v bolgarski občini se je volitev občinskega odbora izvršila pod predsedstvom. Haralampija Stojmeno-va. učenca 3. razreda bolgarske ljudske šole, dečka, ki je star 11 let. Volitev je bila potrjena!" Sistirane nove bosanske znamke. Nove bosanske poštne znamke, ki so 1. oktobra prišle v promet, so vsled ukaza državnega vojnega minister-stva sistirar.e. To se je odredilo, ker so imele znamke samo nemški napis, I;ar je po vsi deželi izzvalo silno ogorčenje. RAZNOTEROSTI Na napačnega je naleteL Kleparski pomočnik Bern hard je v nekem dunajskem predmestju skušal iztrgati nekemu gospodu zlato verižico. Napadeni pa ni bil nihče drugi kakor dunajski krvnik Lang. Takoj je podrl napadalca na tla ter ga potem* vlekel la policijo. Hohenlohejevi spomini na Bismar-ca so že razprodani, dasi se jih je tipkalo 7000. Založnik je plačal princu 100,000 mark honorarja. Italija in Srbija. Rim, 17. okt. An-rieški in francoski časopisi so zadnje :aso pisali, da se pripravlja med Sr-njo in Italijo vojaška konvencija, za Lar govori dejstvo, da se je letošnjih rbskih manevrov udeležil italijanski ojaški ataše, sicer pa noben zasto-lik tujih velesil. V italijanskem mini-terstvu zunanjih zadev izjavljajo, da e ta vest tako brezmiselna, da je še >reklicevati ni treba. Italija niti ne1 misli kratiti Avstriji njenega upliva, ki ji po pravici pristoji na Balkanu. Zakaj udari strela največkrat v polne pode? Po mnogem opazovanju | se je prišlo do tega, da udarja strela le v polne pode in zelo redkokdaj v prazne. Kanadski kmetje so splošno mnenja, da je prazen pod najvarnejše pribežališče med nevihto. V resnici je j to mnen je kolikor toliko upravičeno, i akoravno ni popolnoma pravo. Razjasniti se da ta pojav jako priprosto. Ako je na podu sveže pokošeno seno, se to zelo razgreje. Obenem se vzdi-guje par, ki izpolni ves pod. Ta par. oziroma zračna mokrota, pa je dober prevodnik elektrike, zato ni čudno, če si izbere strela pot v zemljo najraje skozi polne pode. Natakarji brez frakov. Budimpe-štanski natakarji so sklenili, da pri izvrševanju svojega posla ne bodo več nosili frakov, ker so jako nespretni in nerodni. Vsled tega so predložili odboru natakarskega društva prošnjo, da jim dovoli, da se oblačijo v enostavno črno obleko. Po dolgem posvetovanju je odbor sklenil soglasno, da se prošnji ugodi in budimpeštanski > natakarji odslej ne bodo nosili več frakov, kadar bodo stregli gostom. Ljubljavne afere na ruskem car-' skem dvoru. Sedanji diktator Rusije veliki knez Nikolaj Nikolajevič, ki je morganatično poročen z grofico Po-i toeko, se je zadnje čase ohladi! proti njej ter se zaljubil v vdovo velikega kneza Sergija, Elizabeto. Pripravlja ■ se ločitev zakona. Druga afera se tiče carjeve sestre, velike kneginje Olge, ki je stara 24 let in omožena z olden-burškim vojvodom Petrom. Olga se hoče ločiti od svojega moža, v kar jo baje sili sam car, ki želi, da se poroči z nekim velikim knezom. Časopis za umobolne. V blaznici Manner-Oehling so začeli nedavno izdajati umobolni svoj časopis. Časopis je zbudil veliko zanimanje vseh psi-hijatrov in zdravnikov sploh. Dosedaj je izšla šele prva številka. Napisali, uredili, zložili in tiskali so jo sami umobolni. Časopis ima uvodnik, podlistek, krajevne novice in celo uganke z nagradami. Izide v zanaprej vsak mesec. Kdor hoče biti sotrudnik, mora biti redni prebivalec v norišnici. Bursko vseučilišče. Milijonar Alfred Beit je zapustil oporočno štiri milijone mark in svoje posestvo v Frankenwaldu, kteri kraj se zveže po tramvaju z Johannesburgom. Na njegovem posestvu se mora za ta denar ustanoviti vseučilišče za kaplandsko mladino. Ako bi se vseučilišče v desetih letih ne ustanovilo, zapade oporoka. Oderuštvo na Angleškem. Neka po-.sojevalka denarja v Londonu je za vsak šiling vsak teden računala en penny obresti, kar da na leto 433 odstotkov obresti. Ker dolžnik ni mogel plačati, ga .je tožila. Pri sodišču je i priznala, da je računala take obresti. Sodnik je izjavil, da je ta obrestna t mera previsoka, dovolil ji je pa, da I sme računati 80 odstotkov obresti! Potem ni čudno, da na Angleškem oderuštvo tako bujno cvete! Predhistorična najdba. Pri kanalizaciji Veltave nasproti smihovske arene, so izkopali,mamutovo zobovje. Stvar se je oddala mestnemu muzeju. Peki štrajkajo v Budapest! Voja- * ška oblast daje za ta čas iz svojih pe- ' karen 20.000 kg kruha na dan. i Kako Nemci jedo. Sloveči franco- J ski publicist Jules Preux je prepotoval Nemčijo, da prouči ljudstvo in njegove šege in navade. Vse se mu je dopadlo ter pohvalno priznava, da Nemci napredujejo, le način, kako jedo, mu ni ugajal. Preux o tem piše: Nemci jedo, dokler se ne napolnijo. Jedo vse, kar jim pride pod roko, a to ves dan, potem pa prežvekujejo in prebavljajo. Kadar začno jesti, ne obstoji več svet za nje. Zarinejo nos v krožnik, razširjajo lakte ter ne odmaknejo oči z jedi niti ne spregovore, ' dokler imajo še sploh kaj na krožni- 1 ku. Ako nalete na kako kost, ne iz- j puste je tako lahko iz rok: glodajo jo, sekajo, dolbejo in praskajo, kakor da je kaka dragocenost. Cmakajo z ust-■mi, ližejo nož, nabadajo velikanske kose na vilice ter jih tlačijo v usta. Tudi žene niso v temu boljše kot moški. Kadar ustanejo od mize, se jim obraz rdeči in poti vsled napornega žvečenja." Boj proti tuberkulozi ali jetiki. Ker se ta nevarna bolezen vedno bolj širi tako pri ljudeh, kakor tudi pri živalih, je tudi boj proti njej povsodi bolj in bolj odločen in brezobziren. Tako se je v zadnjem času na Francoskem in Finskem postavno določilo pobijanje tuberkulozne (jetične) govedi, ki jo ali neškodljivo odstranijo J ali pa v gotovih slučajih in po poseb- [ nih pripravah meso prirede za užitek. , Občutki pri umiranju. Zanimivo je, , kako je prof. dr. Nothnagel opisal ob- * čutke človeške, kadar umira: Ako je \ človek zadet od kroglje, umira brez ' bolečin. — Utopljenci, ktere so z u- (i metnim dihanjem zopet zbudili, pra- n vili so, da so čutili med tem nekaj pri- (\ jetnega. Pae pa so oni, ki so se utap- u Ijali v morju, tožili, da so čutili pri rt utapljanju nekak težak čut v prsih, ), kteri izvira od slane morske vode. — ; Osebe, ki so pale iz višine v propast, -trdile so, da niso čutile nobene bole- J čine ob slučaju padca, niti kadar se bi ' g ? i 7 A RA7IP in N0V0 LET0 1 1 Zj/T DW^ilL. pošiljajo Slo- I f ------ venci kaj radi V I darilo svojcem v staro domovino in iz Zje- I W dinjenih držav zgolj gotov denar; topariaj= L P| bolje, najceneje in najhitreje M | preskrbi - | C FRANK SAKSER CO., A f 109 GREENVICH ST., 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. f I NEW Y0RK' N-Y- CLEVELAND, OHIO. I j Rojakom na znanje ! I L, ku-PuKe liker''ev i« žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za dra* de- i nar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneie. Mi orodaiL £ mo .izvleček napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu I Ta izvleček kupujejo zdai trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta keri j je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami. ' j) Napravi jati žganje in likerje ni težko. ® Vf iedn(? Stekllni1co našega izvlečka, preberete samo listek na nii • 1 tam je nata^no zapisano, kako morate mešati, da dobite zahtevani liker Tam' ^ cimo vam da dobite žganje kterega bi morali sicer drago plačati. Veliaoa I , Vas ta 80 odstotkov manj. To se pravi; namesto jednegl dolarja kterlea bi f morali izdati, plačate le 20 centov. 6 «i dokazu diitl ore^ celi zbor zdravništva, kateri se bodejo med seboj posvetovali zaradi Vaše bolezni. To zn tt^ da so trije zdravniko goto smožni I 8 zada Va et dni kasneje ko ste sprejeli naše zdra-»J^l^vila, se ne čutite boljše in ne vidite da Vas bodemo ozdravili, po-ljite nam jih nazaj po l^AiLexpresu pla'ano z dozvoljenjem pregledanja, in ako Vi nisto rabili več knker eno tretiujo ;; "Bfev plačamo \ ..tu takoj denar nazaj. f^j^^B ^ Najboljši z \ t^K^f „OROSI" zdravila, katera so dosegla željo Profesorja Dr. Vulpiana, kateri je izrazil željo na zdravniškomu kongresu v Parizu, 22. ■j^^g^J^^® ■ Oktob. 1S82 da bi se iznajdel jen ljek za «z* F/XVjdraviti kri brez da človeškem organom ško- vK— duje- JjK* Naša garancija je tiskana jasno v tem časo- " pisu zato Vam mora biti to gotovi dokaz da smo mi popolnoma prepričani Vas vselej ozdraviti od vsake bolezni. Zato bratje Slovenec ne pojdite nobenim drugim zdravnikom kateri ne morejo to spolusti kakor mi. Pridate ali pišite na : Zdravniški oddel'ek za Slovence od: , AMERICA-EUROPE CO 461 COLUMBUS'AVFNLJF wrw vntji/ "Winnetou, rdeči gentleman". Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R. (Nadaljevanje.) Jeden -,am pogled mi pravi, .la je prilika ugodna. Winnetou je moral , <*/ati pnili Red H iverju, torej na desno; naše taborišče pa je na levi, doli« a ... ! To jf kaj ]>an:t-tno ■ \ nj«-: i: ra ta način spelje svoje preganjalce. ■ Od o»,0 ranif kamor h. /i, se u.j • vpitje rdečnikov, kteri ga preganjajo; tudi >)rajniki imajo obrne«e oV.-aze proti oni strani. Skoro hrbte nn kažejo; drucega pa ni nikogar tukaj. Glavarjev mi> doseže breg > svojim čolnom; hoče ga privezati in steči. Pri t.mu se sklone, jaz s<> pa jv- kažem v tem trenutku nad vodo. Podere gaj leden udaree. Vržem ira v Čoln, -koeim sam vanj in veslam prav ob bregu j j.roti vodi. I > rz n a ni^el - j.- jnjsn ila. V vasi ni nobenega človeka, ki bij !ne utegnil videti: stražniki pa gledajo še vedno v nasprotno smer. j I ,, r>t / ____,: i ,„■•; , \ prid.-.n čini prej iz okrožja vasi; ko mej v,, m. dos. ;-a. V.-lam na de-ni bn»g Salt Forka, kjer položim I nezavestnega glavarjevega >ina v travo. Hip o odrežem jermen od čolna, t ■ klaiil pe navadno privit'. 7.\ • vjetnika in porineta čoln i>o vodi. Naj v , . .... dru-rat , da im- ::<• izda. Ko zvežem Pido dosti trdno, u>a 'avibtim na ramo in odidem. To ■ bilo težavno, a ne radi bre ena, ampak zato, ker sem vedel, da };,.<: vd di: p* -to\. O. kadar se prebudi. Večkrat sem mu i ■ /iti z i ,,;euu Njegovo orožje pa sem seveda odvzel. *'i<.;., - . • !" vpraša k":i• -."■no jez -n. Malopridni bledoličnik, kterega napa i. in uniči moj oče Tangua še jutri!" .-r .,. ,, , ,. j , , <>re ,• i vetra, ker je hrom; saj ne more hoditi, mu " !n i pa nešteto vojnikov. ktere pošlje za menoj." , , i.-»!..-!.avain. Z vsakim se lahko tako zgodi, kakor s t\. ii;, čet>>a , kteri -e je po-topil meriti -e z menoj." ! Ali si se boril ž njim?" 'Da." "Kje?" ••Tam, kj.'r s.- jo zgrudil, ko je dobil mojo krogljo v kolena." '•I iT, utT! Potem -i ti Old Shatterhand ?" vpraša prestrašeno. 4 • Kako za moreš Š. le vprašati! Saj sem te vendar pobil s pestjo. Kdo dri-i kot Winnetou in Old Sliatterliand bi si upala v vašo vas po glavarjevega sina!" ■ I m! Pot. ai morani un.nti; to.la iz mojih ust ne bodete slišali nobenega bolestnega vzdiha." Mi t.- r nsmrtii ;o. Mi nisn o taki morilci kot vi. Če nam tvoj oče iz-loči oba bledoličnika. ktera sla pri vas. te izpustimo." ••Santerja in llaukensa?" "Oelora jih dobite, kajti njegov sin mu je več, kakor deset Haw-keusov, na Santerja pa itak ne da dosti." X j , , • . ustavlja ve.'-, ampak mi s'edi zadovoljno. Prerokovanje Winm louvovo ae intdni; naenkrat začne deževati tako silno, da mi je ne-..., ,„d daii dr. k t' : 1 ie nasproti uaši-ga otoka. Zato poiščem košato di-. vo in čakam, da poneha dež ali da zašije jutro. •>• d ..i. via jx»kuš ja zame. Dež neče prenehati, jutro neee priti. ... da 1." : ore m biti namreč bolj moker, kot sem; premočen -.d. .... „. ; toda z. bo r.:e tako. da ostanem zdaj pa zdaj in se sku-, ;, r _ d-:i m . Žai ?i.i je za glavarjevega sina, kteri mora ležati la , u . « o toda je bil mnc.'O bolj utrjen, kakor tedaj jaz. «., o r..i izpolnijo olje />dji; de/, preneha in daniti se začne. Toda . . udt d . i kr-^iiikn-g. Ve -dar pa mi ni težko, najti breg. Zakličem • * I i d- ..!" oj d> -i se takoj Winnetou. "Ali je moj brat Shatterhand?" * • i )• *' "Torej pridi! Čemu klieeš! To je nevarno." "Imam jednega vjetnika. Pošlji mi dobrega plavača in nekaj jer- nunov!" "Pridem sam." Kako r1. ves. li. da _ra niso vjeli Kiowi! Kmalu zapazim njegovo glavo V ■ .... 1 . • , vod. . Ivo pride \ \ bn-g in vidi Indijanca, pravi za- ruden z ••i' : P la. glavarjev sin! Kje si ga vjel?" ohre/ju, nedaleč «..1 otoka, kjer je Sam." "Ali si videl Sama?" •■>". ; ' nI. »iišt 1 sen: _a govoriti z 'Jelenom'. .laz bi bil govoril ž njim I, . , },i; t;: d; -pit.-lil: to.la zasledili so tebe in moral sem odriniti," ••To • i.d -h;!> - lučaj, /.a kt«-r»-ira ne morem nič. Ko sem bil skoro že s, , v... ru. pride i ekaj Kiov.ov mimo. Ker se nisem smel ',r« valil. l':ii obstanejo in govore med seboj; kar me jeden za'.ded a in vsi štirje gredo proti meni* Potem sem jo pa moral pobrati, s t. itI rja in Hawk nsa; jaz sem prepričan, da bode glavar tudi "1'tT! To je dobro; to je zelo dobro! Maj brat Shatterhand je bil na-. ;il .. . . da si je upal prijeti Pido; toda to je najboljše, kar se je mo- !.k., ...... ..ijii, da bode kmalu videl Santerja, pač nisem mislil, da se t<> z_ : . pro j. kakor sem računal. Pri veževa vjetnika tako med naju, i j,d dotikajo naših; glavo ima torej nad vodo, četudi ima i ..- n. /a..e* 7 -ami pa nama lahko pomaga vri plavanju. Pida se nam . , . . n-'avlja; ko pridemo v globoko vodo in začnemo plavati, nama krep.co pomatra. M.a h -i tako gosto nad vodo, da vidiva komaj deset korakov pred . ., . ;,, ,, , „ i .-,. I h d j sliši. Nismo še daleč od brega, ko pravi Winnetou: > "Polahko! Jaz sem nekaj slišal!" "Kaj ?" "šumenje vesel, tukaj nad nama." "Potem pa postojva!" " I>a ; poslušajva!" ••X i - -ililj. va le toliko, da ostaneva na površju vode; torej nisva .... , , , šuma. Da. Winnetou ima prav; nekdo vesla po reki z ,, Mu ; mu i ora. da rabi vesla, ker voda itak precej dere. i ;va sii n beži!" • M. e-_a. d ru sra če tako mirnega prijatelja prevzame nenaden prihod smrtne i -o\ ia nika tako, da sune z vso močjo z rokami in nogami v vodo, hote. plavati d<> čolna; toda zadrže ga vezi, s kterimi smo zvezani med seboj. •' I"iT! ,Taz grem za njim, jaz ga moram imeti!" zakliče, potegne nož in razreze jermena, s kterimi je bil privezan za Pido. Santer zasliši seveda takoj Winnetouvov glas; obrne se proti nam in nas zagleda. . j} "Thousand devils!" zakliče prestrašen. "Tukaj so ti----. Obstane. Izraz strahu mu zgine polahko iz obraza in mu zašije škodoželjnost; takoj t pozna naš položaj; vrže vesla v čoln, zgrabi puško, pomeri na nas in zavpije: "Psi, to je vas zadnji trenutek!" On sproži k sreči baš v trenutku, ko se Winnetou odreže in plava z veliko naglico proti čolnu; vsled tega porine močno mene in Pido, tako, da se odmakneva od točke, kamor je meril Santer; krogi j a zgreši. (Dalje pf ihodnjiž.) BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Ha vre : La Lorraine. .8. nov. ob 10. uri dop. La Touraine. .15. nov. ob 10. uri dop. La Savoie..22. nov. ob 10. uri dop. La Provence. .29. nov. ob 10. uri dop. La Lorraine.. 6. dec. ob 10. uri dop. La Tourraine. .13. dec. ob 10. uri dop. La Bretagne.. 20. dec. ob 10. uri dop. La Provence. .27. dec. ob 10. uri dop. V Bremen : Kaiser Wilhelm der Gross© 6. novembra ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II. 13. novembra ob 11. uri dopoldne. Ivronprinz Wilhelm 20. novembra ob 9. uri zjutraj. Ivaiser Wilhelm der Grosse 4. decembra ob 10. uri dopoldne. Ivronprinz Wilhelm 15. decembra ob 2. uri popoldne. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno ed-govoriL -ooo- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in A ustro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard črte: Ultonia. .. .20. novembra ob 9.30 dop. Carpathia. .27. novem, ob 2. uri pop. Slavonia. .4. dec. ob 10. uri dopoldne. Parniki Austro-Americana-črte: Franeesca......3. novembra opoldne. Sofia Hohenberg. .24. novem, opoldne < iertv. .......15. decembra opoldne. Franeesca.... 22. decembra opoldne. Giulia........29. decembra opoldne. Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Artweipen: Zeeland......7. nov. ob 8.30 zjutraj. Kioonland. .. .21. nov. ob 9. uri dop. Vaderland____5. dec. ob 7.d0 zjutraj. Finland......12. dec. ob 2. uri pop. Zeeland........2d. dec. ob 2.30 pop. V Hamburg: Augusta Victoria 8. nov. ob 9.30 dop. Pennsylvania. 17. nov. ob 5. uri zjutr. Amerika.... .22. nov. ob 10. uri dop. Patricia.___1. dec. ob 5. uri zjutraj. Pretoria........8. dec. ob 9.30 dop. Aug Victoria. .13. dee. ob 2. uri pop. Graf Waldersee. .15. dec. ob 5. uri zj. Bluecher... .22. dec. ob 10. uri dop. Pennsylvania. .29. dee. ob 4. uri pop. V Rotterdam : Ryndam____7. nov. ob 9. uri zjutraj. Potsdam......14. nov. ob 2. uri pop. Noordam... .21. nov. ob 10. uri dop. -ooo-- Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 127S Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANK SAKSER 109 Greenwich St.. New York City. NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR. IVAN PAJK. P. O. Box 126, Conemangh. Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cen j. rojakom iz Conemangh, Pa., is okolice toplo priporočamo. Dotičnik ima tudi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah. FRANK SAKSER CO. ("Glu Naroda.") Rojaki, naročaft« ae na "CHaa Naroda", največji innafcenajit dnevnik! I Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud p&rkrat nariba z Dr. R1CHTERJEV1M SidrcPaisExpellcqcsg Kodbinsko zdravilo, katero f? se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciafiki, boleči- B nam na straneh, neuralgiji, I O bolečinam v prsih, proti I t glavo- in zobobolu. H V vseh lekarnah, 25 in k ^V 00 cen tov. S F. AD. R1CHTER & Co. | 215 Pearl St. New York. K Cenik knjig, KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA 109 GREENWICH STREET. NEW YORK. MOLTVENIKL Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75c. Jezus in Matija, vezana v slo no ^o kost $1.50. Ključ nebeških vrat, vez. v slom (kost $1.50. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.. z^ata obreza 80c. . Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c. Otroška pobožnost, platno, rudeča obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Rešnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presveto Srce Jezusovo, platno, rud. obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obrezar (ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost, $1.50. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. PESML A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. F. Gestrin: Izza mladih let, 25e. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c. POVESTI IN ZGODOVINA Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer,*20e. Avstrijski junaki, 90c. Baron TrenK, 20c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20c. Berač, 15c. Bojtek, v drevo vpreženi vitez, lOe. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30e. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20e. Cvetke, 20e. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20e. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20e. Eno le*,o med Indijanci. 20c. Erazem Predjamski, 15e. Eri. 21 >e. , Evstahija. 15e. General Laudon, 25c. Geor ge Stephenson, oče železnic. 40e. Golobček in kanarček, 15e. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70e. Grof Radecki, 20e. Hedvika. banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20e. Kirianda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. Jaromil, 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15 c. Lažnjivi kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikanski, 20c. Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči polkova, 20c. Marjetica, 50e Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 2*i+ipii] liivnejša in nrjeej:« j?i. j j>;< 1 n t i;ji uta v Ljnblj«no in sj-loh na Hlo\eusk« . '/t-'if/i <•;; \tlja do Ljtil>- B „ Ijane le 50"centov. I otniki dospo isu dčin na parnik, ko i' od doma gredo. j Phelps Bros. C& Co., General Agents, ' 2 Washingtonv'St., New York. Conppig Geiiele Tienselleiiiipe. (Francoska parobrodna družba.J DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE POSTNI F».ARINIK:i SO: "La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton, 30,00«) konjskih moči "La Savoie" ,, ,, .................12,000 „ 2."?0 „ l('siTO ,, ,, "La Bretange" ..............................8,OOO „ y,(»i o M „ "La Chamqagne" ............................ 8.000 ,, 9,oo i ., ,, "La Gascogne"............................... 8.000 „ 9,000 ,, „ Slavna Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrt kili ob 10. uri dopoludue iz pristanišča št. 4 2 North liiier, ob Jklorton St., N.Y. •LA LORRAINE 8. nov. 1906. *LA PROVENCE 29. nov. 1906. La Bretagne 10. nov. 1908. *LA LORRAINE 6. dee. 1906. •LA TOURAINE 15. nov. 1906. La Bretagne 13. dec. 1906. •LA SAVOIE 22. nov. 1906. *LA TOURAINE 20. dec. 1906. La Gascogne 24. nov. 1906. *LA PROVENCE 27. dec. 1906. Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vjjaka. iVl« W» Kozminski, generalni agent za zapad. '71 Deaborn St., Chicago, 111.