PHIHOHSKI DHEVHIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NABODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V - Štev 190 (1280) Po5tnina plaCana v s°tovitu
Spedizione in abbon. post. I. gr.
TRST četrtek ll. avgusta 1949
Cena 15 lir - 2.50 din
Povečan pritisk ZDA
zg razvrednotenje funta
Vznemirjenje v londonskih finančnih krogih zaradi padanja vrednosti državnih papirjev - V ZDA zopet narašča kritika na račun britanske gospodarske politike - Priprave za finančno konferenco v Washingtonu
LONDCDN, 10. - v Londonu se
anip l-n° Pr^prav^3j° na angleško-'rish°-kanadsko finančr.o konfe-3	bo	v Washingtonu okoli
iziavr ■m'3ra' ^ obveščenih krogih 0ffi ..Jaj0’ da se konferenca ne bo p. j1 a na anglosaške države, pač in	Povabljene še Francija
Jiate države zahodne Evrope, vir! * 2Unanii in finančni ministri B takrat v Washingtonu. i v.aaski uradni krogi izjavljajo,
deče° ££or(£ Cripps postavil sle-todn'h>re<^'0®e: £' s^lemitev medna-dogovorov o surovinah po V20r<h> dogovo:
ora za žito, ki je
t0nu. kratkim sklenjen v Washing' dela’n'. ^opetna investicija večjega zira kreditnih saldov, ki jih reali-s . , ajarika v svojih izmenjavah 2aQS, (aaiem funta v gospodarsko Iierjja deželah britanskega im-
, Znatni
ai Padec tečaja vrednotnic na
državi
britanskih
londonski
le povzročil veliko vzne-v britanskih finančnih
*®jšnji— §a 2abeležili predvče
gtaS
traja -’n £o £em boli ker ta padec tri. tedr*e- Kakor poročajo Sovjji. ££sti> Je padec vrednosti iuntov lzgubo °holi 500 milijonov spora šterlingov. Večina listov Vredno^ao ugotavlja, da je padec na londonski borzi nepo-g)) Posledica povečanega priti-
Gla:
za razvrednotenje funta.
, da bodo med ukre-
»anCial 0 londonskega Cityja «Fi-•Kjjub unes» piše s tqm v zvezi: iavljgi £etnu, da vodilni krogi iz-tioteni ’ da ne bo prišlo do razvred-
skem CitlUlUa’ s
Bi, ki ! pJU vtis---------
tih D 1 . dodo sprejeli pri finanč-bm v g«iani£b> ki bodo v septem-Jiotenje , as£l*nSt°nu, tudi razvred-škesa a , n,a v odnosu do ameri-
Ja dolarja.
faradi tp,
”a tendons^ * v zadnjcm dasu »raševanip borzi narastlo pov-stnih pan' ■■ •P° ameriških vredno-Ikili. Ize, *n Posebno po katiad-jg . ZauPanja v vlado in v %».j V2rok prodajanja vrednotene vrednosti.
hv]jj hi urednik tega lista ugo-b^V svojem komentarju glede bil, la finančnih pogajanj v Was-i^.ar*u med ZDA in Veliko Bri-n da se med britanskimi urad-.	— . Londonu vedno bolj
HaraS.2nornirjenje zaradi vedno bolj tUii'ba^e kritike v ZDA na ra-V]noritanske gospodarske politike. Pai{ . Pogostejši in močnejši na-lahk0 ITleriških listov in politikov j.ar.ija lle8ativno vplivajo na poga-boljt ^ ^ashingtonu in to tem
Wijo,
“•ki krn ;
cutj ,*rogt v
2Uje . k‘be:
'ern
se ameriška vlada pridru-kritikam.
izr-j*0* “Manchester Guardian« ®°4VZaIa začudenje, da vlada ne ^taviLle n°benega ukrepa, da bi *kih Padanje tečaja britan-V 2Vpav'nth papirjev.
^irn t,q] K 7: britanskim gospodarji Posla?^a£em se ie danes britan-tat§Ova, llk V ZDA Oliver Franks bistro 2 ameriškim
N*rm ■
zunanjim Frank* je
vpra-
i T^il d ^c^esononi*
3e ^ raz?ovor nanašal
gospodarska JNi ...........
Marshallovega danes z letalom Potoval bo tudi Nemčijo, Belgijo, Britanijo, da se
o«z'1
Veliko
ta ^Pi ,.go's-°rxlarskeni položaju ig°varia> .^e*iki Britaniji se bo lal tri dni.
5!*eimaii prekinil
radi stališča francoske vlade do Vietnama, ki navzlic neštetim mirovnim predlogom vietnamske vlade trdovratno nadaljuje svojo zavojevalno politiko, politiko izzivanja državljanske vojne«.
Vietnam je pripravljen vzpostaviti s Francijo normalne odnose tedaj, ko bo francoska vlada izjavila, da je pripravljena, s sporazumom z vjetnamsko vlado lojalno priznati neodvisnost Vietnama.
Napredni pariški krogi menijo, da je delegacija ustavila delo zaradi čedalje hujšega pritiska pariške policije, ki je vdirala y sedeže delegacije, kjer je vršila preiskave in aretacije.
11 Pilil
MUENCHEN, 10. — V Muenche. nu je prišlo do resnejših incidentov med policijo in približno tisoč židovskimi demonstranti, ki so se zbrali v znak protesta pred sedežem lista «Sueddeutsche Zeitung«. Ta list je namreč objavil včeraj neko pismo, ki roti 2ide, naj odidejo v Ameriko, čeprav niti tam niso zaželeni, kajti Amerikanci «jih imajo že dovolj«. Pisec pisma je tudi izjavil, da so v času. ko je on delal pri ameriški vojaški upravi, nekateri ameriški funkcionarji zatrjevali, da Nemcem vse oproste, razen tega. da niso vseh Zidov uničili v plinskih celicah.
Med incidenti so demonstranti večkrat napadli policijo s kamenjem iz cestnega tlaka. En policijski avto so zažgali in nekaj av-tomobilov gasilcev, ki so tudi prihiteli tjakaj, so težko poškodovali. Bilo je več ranjenih. Ameriška vojaška policija ni sodelovala pri zadušitvi nemirov,
Borbe v Bataviji
BATAVIA, 10. — «Kengpo» kitajski dnevnik v Bataviji, javlja danes, da je kakih 2000 indinezij-skih gverilcev preteklo nedeljo prodrlo v Surakarto v središču Jave. Med Holandci in Indinezijci je prišlo do hudih' borb, ki so trajale več ur, in v katere je poseglo tudi 5 holandskih letal, ki so bombardirala severno zapadni del mesta. Med tem ko holandski vojaški krogi priznavajo resnost teh spopadov, pa komisija OZN izjavlja, da ji o teh spopadih ni nič znano, ker se trenutno noben vojaški opazovalec ne nahaja v pokrajini Su-rakarte.
Obsojeni korejski teroristi
MOSKVA, 10. — Vrhovno sodišče ljudske demokratične republike Severne Koreje je zaključilo proces proti 4 teroristom, ki so bili poslani v državo iz Južne Koreje, da bi organizirali sabotažne skupine ter pripravili umor več predstavnikov ljudske demokratične vlade. Trije izmed obtožencev so bili obsojeni na smrt, četrti pa na 20 let zapora.
Delegacije iz vsega sveta
ws francosko vlado
bilt . ■£, m
Bm., bli> t . <lanJUg). - Predsed-4.1 I eSacije Vietnamske re-U ^bcijj Uradno sporočil, da je V°^staiatj m mesecem preneha-Uo 20devn ’ ^ ie J? komunikeju je rečeno do tega sklepa, «za-
PKAGA, 10. — Glavni odbor zveze češkoslovaške mladine je protestiral pri izraelski vladi, ker je ta prepovedala izraelski mladini, da bi se udeležila svetovnega mladinskega festivala y Budimpešti.
V Budimpešti nadaljujejo priprave za mednarodni mladinski festival in mladinske olimpijske igre.
Prve tuje delegacije so že prispele, med njimi delegacija Severne Koreje, Kitajske in republike Mongolije. Pri njihovem prihodu je bilo na postaji več govorov. Delegat kitajske mladine Huančensir.g, ki se je udeležil osvoboditve Pekinga, je izjavil, da prispevajo zmage kitajske ljudske fronte k utrditvi fronte miru.
Počasno delo
štirih namestnikov za Avstrijo
LONDON, 10. — Londonski diplomatski opazovalci pričenjajo dvomiti, da bi namestniki štirih zunanjih ministrov, ki pripravljajo mirovno pogodbo z Avstrijo, mogli dovršiti svoje delo do 1. septembra, kot so jim naročili zunanji ministri na zasedanju v Parizu. Zdi se, da je ena izmed največjih ovir za uspešno nadaljevanje dela namestnikov vprašanje 500 lokomotiv, ki so jih sovjetske oblasti zaplenile kot vojni plen in bi jih sedaj morala Sovjetska zveza Avstriji vrniti.
z;
grške demakratlene voiske
BEOGRAD, 10. — Današnja ((Borba« posveča svoj uvodnik grškemu vprašanju. V tem članku piše list, da skuša Informacijski urad prikrivati svojo pravo politiko v Grčiji s klevetanjem Jugoslavije.
((Sovjetska zveza, piše list, je v tem vprašanju nastopala še slabše kot v vprašanju Koroške. Na ukaz Moskve je Zaharides x uradnem glasilu kominforma v marcu zatrjeval. da je nov položaj v Jugoslaviji življenjskega pomena za osvobodilno borbo v Grčiji. Tedaj je Sovjetska zveza namignila na potrebo pogajanj z ZDA za postopno likvidacijo državljanske vojne v. Grčiji in istočasno so vse radijske postaje kominformovskih držav poostrile svoje napade proti Jugoslaviji ter valile na Jugoslavijo odgovornost za odkrito sodelovanje z monarhofašisti. Odgovornost za neuspeh osvobodilne vojne v Grčiji, zaključuje «Borba», pa r.e pade na Jugoslavijo temveč na Sovjetske zvezo in njene satelite, ki so likvidirali generala Markosa pod pretvezo njegovega slabega zdravstvenega stanja.«
Enote osme mor.arhofašistične divizije so v noči na 9. avgust pričele napad proti položajem demokratičnih sil v odseku Pigadica, Teotokos in Zerma. Demokratične sile so te napade odbile ter zasledovale sovražnika do njegovih izhodiščnih točk. Prav tako so bili monarhofašisti odbiti na nekem odseku na Gramosu. Pri teh operacijah so monarhofašisti izgubili 650 mož. mrtvih in ranjenih.
Čangkajškovi funkcionarji
bežIfo iz Kantona
Osvobodilna vojska naglo napreduje - Obnova zaradi velikih poplav oškodovanih pokrajin
KANTON, 10.	— Funkcionarji
kitajske nacionalistične vlade se mrzlično pripravljajo na evakuacijo Kantona. Nekateri visoki funkcionarji so že odpotovali ali V Cunking ali pa na otok Formo-zo. Ministrstva selijo svoje arhive.
V Kantonu uradno priznavajo naglo napredovanje ljudske vojske; ki je prispela že na 80 km oddaljenosti od nacionalističnega obrambnega središča Hanjanga v srednji Kitajski. Obrambno ministrstvo javlja o hudih borbah severno od Sutinga na železniški progi Hankov-Kanton in na sredi poti med Hanjarsgom in Cangša. Bolj na severu sta dve nacionalistični diviziji, ki sta prestopili k ljudski vojski, obkolili neko drugo nacionalistično divizijo.
Armade ljudske vojske, ki napredujejo v pokrajini Kansu, so dosegle odsek Tsining, 190 km juž-no-vzhodno cd Lanceua. Te dni so se pojavila na raznih bojiščih letala kitajske ljudske vojske. V južnem Kiangšiju je ljudska vojska prispela do predmestij Hančoua. 370 km severno od Kantona.
Politični urad glavnega odbora kitajske komunistične partije je v sodelovanju z začasno vlado osrednje Kitajske sklenil obnoviti in pomagati pokrajinam, ki jih poplavljajo reke srednje Kitajske. Poli-
Po povratku atomskih generalov v ZDA
«PR0GRAM^ZA VOJAŠKO P0M0Č» naj bi preprečil krizo v ZDA
je končno vendarle odkrito povedal general Bradley ■ Od leta 1945 so se cene v ZDA zvišale za 41 °\o, mezde pa samo za 22 1 o
NEW YORK 10. Kakor smo že poročali, so se načelniki ameriških glavnih štabov Bfadley, Vandenberg in admiral Denfeld vrnili v Wa-shington s Trumanovim osebnim letalom, potem ko so opravilj svojo štafeto po Evropi.
Londonski dopisnik «New York Timesa« piše, da so ameriški generali razpravljali z evropskimi vojaškimi poveljniki štiri različne načrte za vojaško organizacijo v zvezi z atlantskim paktom.
Vsak od predlaganih načrtov predvideva ustanovitev tako imenovanega itOdbora za atlantsko obrambo», v katerem bo imel vsak član atlantskega pakta po enega vojaškega predstavnika. Vojaški odbor naj bi deloval pod vodstvom atlantskega političnega odbora, v katerem bi bil po en politični predstavnik vsake države.
Bistvo teh štirih načrtov je sledeče:
1. Razširitev vojaške organizacije zahodne zveze, da se vanjo vključi še ostalih sedem držav atlantskega pakta.
2. Popolna nova vojaška organizacija vseh dvanajst držav članic atlantskega pakta.
3. Organizacija, v kateri bo lahko vsaka država članica pripravila svo. je vojaške načrte in jih predložila odboru za atlantsko obrambo za morebitne spremembe in za (dokončno vključitev v splošni načrt.
4. Ustanovitev štirih regionalnih skupin:
severno - atlantska skupina z ZDA, Kanado in Groenlandijo;
severno-evropska skupina, z Veliko Britanijo, Norveško, Dansko in Islandom;
skupina «Zahodne unije», z Veliko Britanijo, Francijo in Bene-luxom;
sredozemska skupina, Z Italijo, Portugalsko in francosko severno Afriko.
General Bradlcy je pred senatno komisijo za zunanje zadeve izjavil, da bo Francija prejela večji del
dobav vojnega materiala, ki ga določa ((Program za vojaško pomoč«. Senatorja Morsea pa je skrbelo še, ali so predvideni ukrepi, da se prepreči ((prodiranje v francoske oborožene sile komunistične propagan-de«. Bradley pa je dejal, da je predvsem važno ((okrepit; moralo evropskih armad, s tem da se jim dobavijo sredstva za obrambo«.
Glede potovanja po zahodni Evropi pa je Bradley dejal, da je imelo to potovanje predvsem namen posvetovanja z evropskimi vojaškimi poveljniki glede organiziranja «obrambenega sveta«, ki ga predvideva 9. točka atlantskega pakta. Dalje je Bradley dejal, da se na-sprotstva glede organiziranja o-brambnega sveta držav atlantskega pakta nanašajo le na podrobnosti. Končno je dejal, da bi se v primeru, da kongres ne odobri ((Programa za vojaško pomoč«, ((opozicijske stranke v evropskih državah okrepile in povzročile padce nekaterih vlad«. Dejal je še, da bi ((popolna zmaga Sovjetske zveze v Aziji predstavljala veliko zgubo«, vendar pa, da je Evropa ((poglavitne važnosti zaradi njene zmožnosti v industrijski proizvodnji«.
Na koncu je Bradley dejal, da ((Program za vojaško pomoč« ne bo samo zmanjšal možnosti vojne, pač pa da bo moral preprečiti one krize, ki so toliko let tlačile ZPA.
Ko ameriški generali in senatorji snujejo napadalne načrte in določajo za to ogromne zneske, pa se življenjski pogoji ameriškega delavstva in delovnega ljudstva vedno bolj slabšajo, ker bodo bremena izhajajoča iz vseh teh načrtov v glavnem padla na delovno ljudstvo. Tako je wash!ngtonski urad za popise objavil, da so ameriški državljani v proračunskem letu, ki je bilo zaključeno 30. junija 1949, plačali rekordne davke. Sleherni držav, ljan ZDA je plačal za račun davkov in taks povprečno po 372 dolarjev, kar presega največje davčne dajatve med vojno. Ce upoštevamo,
da povprečni letni zaslužek velike večine ameriških državljanov ne presega 1500 dolarjev, pomeni, da je moral sleherni ameriški državljan za račun davkov in taks plačatj znesek, ki znaša 25 odst. njegovih skup. nih dohodkov.
Tako pospešujejo velikanski davki poleg visokih cen in stalnega odpuščanja zmerom večjega števila delavcev ((čedalje hujšo bedo in siromaštvo ameriškega delavskega razreda«. Po uradnih statističnih podatkih znaša povprečni zaslužek ameriškega delavca s tremi družinskimi člani do 50 dolarjev tedensko, za svoje najnujnejše potrebe pa bi moral zaslužiti tedensko najmanj 70 dolarjev. Odhos porasta cen nasproti povišanju mezd in plač delavcev in nameščencev je prav tako zelo neugoden za a-meriške delovne ljudi. Po podatkih glasila ministrstva za delo ZDA «Monthly Labour Revievv« so se cene od 15. aprila 1945 do 15. januarja 1949 zvišale za 41%, mezde pa zgolj za 22%.
Nazorno sliko čedalje hujše bede ameriških delovnih ljudi nudi izredno težak stanovanjski položaj. — Zaradi pretiranih najemnin, ki jih ne morejo plačati zaradi svojih zelo nizkih dohodkov, ne more več desettisoč ljudi po velikih mestih najeti niti najbolj preproste sobice in so prisiljeni živeti v skrajno neudobnih stanovanjih. Na drugi strani pa so kljub velikemu pomanjkanju stanovanj mnoga stanovanjska poslopja prazna zaradi pretirano visokih najemnin. «New York Times« piše, da je v Washingtonu 1200 praznih stanovanjskih poslopij, v Clevelandu 800, v Portlandu 1300 in v Detroi-
O
RIM, lO. — Iz Rima poročajo, da je bil z odlokom, ki ga je podpisal poljski zakladni minister preklican sekvester dobroimetij italijanskih državljanov bivajočih na Poljskem.
tični urad ie objavil vrsto navodil glede mobilizacije vseh organizacij in vsega tehničnega osebja pod enotnim nadzorstvom za izgradnjo jezov proti poplavam.
Iltova beigijska vlada
BRUSELJ, 10. — Kriza belgijske vlade, ki je bila ena izmed najdaljših, kar jih pomni belgijska politična zgodovina, se je danes zaključila s sestavo vlade, ki jo je sestavil krščanski socialec Eys-kens. Se danes je politični urad belgijske socialistične stranke ponovno poudaril svoje stališče, da socialistična stranka ne bo sodelovala v vladi, ki bi bila sestavljena iz treh strank, medtem ko je liberalna stranka odgovorila pritrdilno. Tako se je Evskensu posrečilo po dolgotrajnem pogajanju sestavit; vlado, v kateri je devet krščanskih socialcev in osem liberalcev.
Noya belgijska vlada ‘je sestavljena takole:	predsednik Gaston
Eyskens (krščanski socialec), podpredsednik in minister za narodno obrambo Albert Deveze (liberalec), ministra brez listnice Carton de Wiart (k.s.) in Octave Dierck (1.); zunanji minister Paul van Zeeland (k.s.): minister za gospodarstvo Jean Duvieusart (k.s.); minister za kmetijstvo Maurice Or-ban (k.s.); notranji minister Albert de Vleesclmnver (k.s.); minister za delo Oscar Behogne (k.s.); minister za pravosodje Albert Li-lar (1.); minister za javno zdravstvo Adolphe van Glabekke (1.): minister za finance Henry Liebart (1.); minister za javna dela Augu. ste Buisseret (1.); minister za obnovo Jean Rey (1.); minister za prosveto Leo Mundeller (1.).
V svoji deklaraciji bo vlada naj. brž postavila vprašanje kralja, ki naj se reši, preden se parlament v novembru zopet sestane, in sicer tako, da bodo vse tri stranke zadovoljne. Pred povratkom parlamenta bo vlada tudi pripravila razne zakone.
Jugoslavija se udeleži
filmskega festivala v Benetkah
BEOGRAD, 10 — Beneškega mednarodnega filmskega festivala, ki bo trajal od 11. do 31. avgusta se bo udeležila tudi Jugoslavija. Na festivalu bodo predvajali jugoslovanski umetniški film «Sofka» dokumentarni film «Za boljše življenje«. Prvič se je Jugoslavija udeležila beneškega filmskega festivala leta 1947 z dokumentarnimima filmoma, ((Idrijsko živo srebro« in ((Mladina gradi«. Tudi bruseljskega festivala se je Jugoslavija udeležila. Jugoslovanske filme pa bodo predvajali na filmskem festivalu v Edinburgo in v Cannesu.
Sinoči je na širši skupščini vodstev Zveze živilskih delavcev ES tajnik zveze Kozlovič predložil v imenu odbora pekovskih delavcev resolucijo, v kateri obrazlaga odbor vzroke, zaradi katerih se ni udeležil sestanka.
Resolucija poudarja, da vodstvo pekovskih delavcev ne misli s svojo navzočnostjo odobriti izvršenega dejstva, ki je bilo vsiljeno od zgoraj in je zaradi tega protidemokratično ter v škodo načelne linije.
Omenjeno izvršeno dejstvo se nanaša na reorganizacijo Enotnih sindikatov in na odpust odgovornega osebja brez posvetovanja z bazo.
ilidi
illa direine tfei S. II.
Ieri sera nelTassemblea allarga-ta dei Consigli direttivi della fede-razione dei S. U. Kozlovič, segre-tario della federazione stessa, ha presentato a nome del Comitato direttivo dei panettieri una mozio-ne. In essa il comitato specificava i motivi per i quali non partecipa-va alla riunione.
Tale mozione precisava che es-so Comitato direttivo dei panettieri non intendeva convalidare con la sua presenza il fatto corapiuto imposto dall’alto, e percio antide-mocratico e ledente una linea di principio.
Il fatto compiuto citato riguar-da la riorganizzazione dei S. U. ed il licenziamento di personale re-sponsabile senza consultazione della base.
Evropski svet
orodje ameriške politike
Herriot priznava neuspeh Marshallovega načrta Prva večja nasprotja med „malimi“ in „velikimi"
STRASBOURG, 10. — Posvetovalna skupščina tako imenovanega evropskega sveta sc je sestala danes popoldne. Otvoritveni govor je imel Edvard Herriot. Predsednika skupščine bodo izvolili jutri zjutraj.
Herriot je v svojem govoru slovesno zatrjeval, da ne gre tu za organizacijo ali pripravljanje vojaškega zavezništva pač Pa da gre samo za vprašanje ((zaščito in širjenja idealov, ki so skupno premoženje vseh udeleženih članova.
Z gospodarskega stališča je Herriot v zvezi z Marshallovim načrtom poudaril naraščajoče nesorazmerje med evropskimi nakupi v ZDA in evropskim izvozom v to državo. Pripomnil je, da je treba temu najti rešitve. Pripomnil je, da je potrebno ustvariti novo politič-uo telo, eno politično voljo in eno politično akcijo, zato da se lahko reši vprašanje zbližanja gospodarstva posameznih držav. Ta namen da ima evropski svet.
Se se bodo morda slišale lepo zveneče besede na tem zasedanju, dejstvo pa je le eno, t. j. da je snujoči se evropski svet organizem, ki je tesno povezan na politiko ameriških imperialistov enako kakor Marshallov načrt, zahodni blok in atlantski pakt.
Komite ministrov ic na včerajšnji seji razpravljal o dnevnem redu posvetovalne skupščine in je odbil predlog za diskusijo o človečanskih pravicah. Dalje je bil odbit predlog za preučitev čim boljših sredstev za mirno rešitev sporov med državami članicami in predlog, naj bi tudi manjše države lahko imele svobodo za pobudo glede predlogov, ki naj se predložijo tako imenovanemu evropskemu parlamentu.
Posebno je prišlo do izraza na-sprotstvo med velikimi in malimi
“: Viktorija 3:3
SIDNEY, 10. — Jugoslovansko nogometno moštvo ((Hajduk« je od šestih tekem, ki jih je doslej odigralo v Avstraliji, danes prvo tekmo odigralo z neodločenim izidom. Tekma med ((Hajdukom« in reprezentanco države Viktorija se je končala s 3:3. Vseh ostalih dosedanjih 5 tekem pa je «Hajduk» odločil v svojo korist.
O
NEW YORK, 10. — Ameriška vlada je včeraj prepovedala 14 Grkom, ki so imeli grški potni list, vkrcanje na poljsko prekooceansko ladjo «Batory», na katero se je, kot je znano, pred meseci na skrivaj vkrcal Gerhard Eisler. Vzroka za prepoved ameriška vlada ni navedla.
O
BLOOMIN GTQN, 10. (ZDA) — Ko je danes zjutraj neki avtobus zdrknil s poti in se pri tem vr.el, je 27 potnikov pri tem izgubilo življenje.
nei ;n,s£i a Trieste
le rh,Cca5>one Cati' usiJ1 di’
o-
sano in o-
^ln 'M1uni h- ' yPsciaImente nel-
frasar‘omaSS;!; 1’0rmai con0' e	base	di	incon-
Sijl1 verg06n^nzogne parlando di O^luifm0*0. passato cbe biso-'kll. 0 che e,'*e caucellare», as-tk ^atie« '<bisoena sganciarsi Oho -n d<51 Passato«, l*oa*iLln 1
PROBLEMI SI N D A C A L I
V>*n;‘dquesti ultimi {N^ich ebbTUariUnk"le Sinda’
ciorm
"i *aSkk
Vva volta 'T.06 a dirc Per * en' % 'i^ndo' a. „sua frase preferi-> o, e' Pas-J( a disastrosa ere-
S\hCl’e anali'1 Tale £rase 'nprita spiegarc Zrdta’ atfiucbe pos-
Hto^enuto T® buona volta il i lor verbosita vi-%z 6 stato n° reconditi £lni-Haa ,le ov Passato nelTorga-e si trova attualmen-le linee ca-
hlt^H -
^erist|<4qdali sono
na... ! hUesta
C1 “triSte C1'e'
T** ,
ij<sen°
■i,
no ■ (luar>do si ve-1W Sinciacati Unici !l' if 3aoiITlUi nota gazzarra» > btmdariito accoliu di Vida-a6sCp U|1a pr^-iS,1 £r°vava sia in la ltt,3 iar	m-ganizzativa,
f^tru^istlc, °ntr ''‘h;, pressio-5rkls e. sia . COlltro la classe S Oboril1 un Periodo di Sa operosita tul
campo contrattuale e normativo.
Per constatarlo basta ricordare che dei 50 mila organizzatj nel lu-glio 1948, soltanto nel Circondario di Trieste, ben il 70 per cento pa-gava regolarmente le quote men-silj per un totale di 2 milioni e mezzO di lire al mese, in media. Con auesta somma e con gli in-troiti dello spaccio, il Sindacato poteva fare benissimo fronte alle spese del personale e disporre per il restante fabbisogpo. Si e ormai detto e seritto mille volte, da par-te dei disgregatori che circondano Radich, che il sindacato di prima gra guidato daj trozkisti (il primo di loro, per noi, dovrebbe essere Destradi, quale ex presidente dei Sindacati) e che era abbondantt-mente sovvenzionato da Belgrado. Pero piu di qualcuno degli attuali dirigenti, se non si vergogna della verila. potrebbe dire quali furono i veri' mezzi di sostentamento del Sindacato. La lotta attiva degli o-perai, stretli al proprio organo dr classe ha saputo mobilitare i piu vasti 'strati dei lavoratori di tutte le categorie, agricoltori ed intellet-
tuali, rendendoli coscienti anche dei loro doveri verso 1’organizza-zione, sostenendola e finanziandone i bisogni.
Qual'e invece la situazione attua-le del Sindacato? Radich ed i suoi aecoliti hanno portato i Sindacati Unici di Trieste alla disgregazione completa, Oltre il 66 per cento degli organizzati non paga le quote perche gli operai so.no sfiduciati ed avviliti di fronte alTimperversare delToffensiva padronale da una parte e da quella imperialista dal-1’altra. Gran parte del personale e stato sospeso dal lavoro. Sono stati colpiti da questo provvedimento j segretari delle piti importanti categorie, come ad esempio degli e-dili, dei metallurgici e dell’alimen-tazione. I pochi segretari di cate-goria rimasti, sj sono visti oberati dal lavoro proprio di altre categorie: naturalmente decine e decine di vertenze non possono cosl essere risolte. Diverse attivita del Sindacato di grande importanza per un organismo territoriale, sono sta-te abolite o minimizzate. L’inizia-tiva Ideale del Sindacato non esi-
ste piu perche esso e stato trasfor-mato in una semplice filiale della Confederazione Federale del Lavoro. Questa disastrosa situazione, viene ancora aggravata daj tenta-tivi di sfratto dalle principali sedi sindacali, e cioe dall’U.S.0., dalla via Imbriani e dalla via Monfort. Tale e il risultato di un anno di cominformismo a Trieste e di una politica liquidatrice e provocato-ria. Questa politica ha suscitato in mezzo ai lavoratori una giusta reazione: ne riceviamo conferma dalle animatissime riunioni tenute-si nci giorni scorsi, durante le qua-li i lavoratori ebbero a lamentarsi dei sistemi con j quali vengono eliminati i segretari delle rispetti-ve categorie, senza che sia inter-pellata Tassemblga. II problema principale che vogliamo esamina-re, consiste pero nelTinterrogativo del mancato pagamento delle quo-te sindacali, Un sindacato che opera nelTesclusivo interesse di una parte del movimente operaio non avere vaste basi di azione, e non puo nemmeno essere sostenuto in-condiziqnatamente dai larghi stra-
ti della popolazione operaia.
La parte vidalista del movimen-to operaio a Trieste, lontana dal porre la lotta sindacale su basi democratiche, si serve di questo strumento di lotta nelTesclusivo interesse particolare di una frazio-ne fanatica e senza principi, ter-rorizzando costantemente tutti quei lavoratori che, trovatisi di punto in bianco al btvio delTorma; famo-sa risoluzione. non si vollero get-tare nella scia della settaria politica di Vidali, prestandosi al losco gioco sindacale di Radich:	gran
parte dei lavoratori evoluti e coscienti che sostennero sin dall’ini-zio le rivendicazioni per le quali lottarono i Sindacati Unici, rima-sero fuori di queste macchinazio-nj politiche tessute daffli avventu-rieri cominformisti al fine di Ii-quidare la confederazione stessa-Migliaia e migliaia di lavoratori che furono gia membri attivi ed operantj dell’organo di classe, di-ventarono cosl aderenti passivi e, di conseguenza, morosi.
La politica di compiaccnte ser-Villta nei confronti della Camera
del Lavoro, che trasse dal connu-bio reiteratamente offerte da Radich soltanto profitti di parte, l’a-zione disgregatrice condotta da Radich stesso e dai suoi accolit!, le rappresaglie attuate verso chiun-que osasse averp dubbi circa le ingiustificate gspulsioni di membri ed attivisti notoriamente graditi ai lavoratori, le subdole mene dei fra-zionisti ai danni del potere popo-lare e dei lavoratori della Zona ju-goslava, e tutti gli altri fatti che ne conseguono, fecero sl che molti operai perdessero definitivamente la fiducia nell’organizzazione sindacale e nei suoi compiti rivolu-zionari. E’ per questo che parec-chi lavoratori, posti improvvisa-mente di fronte a questa situazione, si chiedono oggi quali • siano i possibili rimedi e quale debha essere il loro comportamento in det-te circostanze.
Di fronte alla losca campagna dei social-sciovinisti, che hanno, tra 1’altro deciso il licenziamento dei dirigenti, segretari ed impiegati, sarebbe necessario rendere la mas-sa piu attiva e partecipe alla vita sindacale, formare in loro una co-scienza sociale, fare in modo che il 'Sindacato stess0 sia in grado di (Continua in <juarta paginaj
državami pri sestavi skupičine in njenih funkcij. Statut določa, da sklepi skupščine veljajo samo kot priporočilo za komite ministrov za zunanje zadeve, ki bo jnoral dobiti dve tretjini glasov, zato da jih bo lahko izvedel. In tudi v tem primeru ne bodo sklepi obvezni za posamezne države. Posvetovalna skupščina bo morala dalje razpravljati samo o vprašanjih, ki jih bo predložil komite ministrov, ali o vprašanjih, ki bodo izglasovani z dvotretjinsko večino v skupščini. Ker imajo večje države same preko dve tretjini predstavnikov v skupščini, je ta skupščina praktično orodje politike ZDA. Manjše države so včeraj skušale doseči spremembo tega pravila, toda večina glasov je predlog odbila. To potrjuje, da je evropski svet ali kakor ga imenujejo ((Mala Evropa«, samo organizem, ki služi politiki velikih evropskih držav in predvsem politiki ZDA. Breme Pa bo kakor v vseh takih primerih, moralo nositi ljudstvo. Evropski svet bo letos stal 148 milijonov francoskih frankov
-i
Še potresni sunki v {Morili
QUlIO, 10. — V centralnem Ekvadorju, ki ga je že silno prizadel strašni potres pretekli petek, so občutili nove potresne sunke, ki so spet povzrpčili grozno paniko med prebivalstvom. Poročajo, da bo letalstvo pričelo metati za. žigalne bombe na predele, ki jih je zajel potres in kjer ni več živih' ljudi. Namen tega bombardiranja je, da se sežgo trupla, ki jih ni bilo mogoče pravočasno po-kopati.
sŽto r-e£tZb-
Dejstva govorijo
Tednik «i.l Lavoratore» je dokazoval in dokazuje, da je vzrok prenehanja njegovega vsakodnevnega izhajanja v finančnih težavah in na ves glas kriči in dokazuje, da je laž, da so tržaški kominformisti prejeli ukaz iz Rima, da «11 Lavo-ratore« zadušijo.
Poglejmo malo kako stojijo stvari:
Milanska «Unita» tiska vsak teden šestkrat posebno stran za Trst pod naslovom «Cronaca triestina«. Tiskanje te strani stane v Milanu najmanj toliko, kolikor v Trstu, če ne več. Poleg teh šestih strani tiskajo v Trstu vsak teden enkrat štiri strani lista «11 Lavoratoren kot tednik. C e vse te strani seštejemo, dobimo skupaj 10 strani tedensko ali dnevnik, ki bi izhajal lahko v Trstu petkrat tedensko z manjšim stroškom kot pa izhaja sedaj teh 10 strani nekaj v Trstu in nekaj v Milanu (prevoz, telefon itd).
Iz tega sledi zaključek, da bi bil potreben zelo, zelo majhen napor in «11 Lauorotore« bi lanko izhajal v Trstu šestkrat tedensko kot prej na dveh straneh!
Kaj to pomeni? To pomeni, da Vidaiijevi kominformisti in social-patrioti nesramno lažejo, ko zatrjujejo da nimajo finančnih sredstev, s katerimi bi omogočili izhajanje svojega glas.la kot dnevnika. Toda oni prelivajo rajši lažnive krokodilove solze, namesto da bi se vprašali, zakaj je naklada njihovega lista padla skoro na nič. C e bi bili iskreni bi na to vprašanje odgovorili, da pač pisanje njihovega lista ne odgovarja interesom tržaškega delavstva. In če bi bili pošteni bi svoje pisanje izpre-menili ter ponovno hodili po tisti poti kot v preteklosti, ko je pisanje dnevnika «11 Lavoratores odgovarjalo interesom našega delavstva.
Toda oni niso pošteni. Zato lažejo dalje.
Non resistenza, raa lotta di tiberazione
RESISTENZA E CUM BATTEN-Tl DELLA LIBERTA’ sono espres-sioni usate in Italia e caratterizza-no la lotta condotta dal popolo an-tifascista in Italia.
II TLT, piaccia o non piaccia ai socialsciovinisti di Vidali, non e Italia.
Percio nel TLT, PARTIG1ANJ e LOTTA Dl LIBERAZIONE sono le espressioni che caratterizza-no la lotta condotta dagli antifa-scisti, italiani e slavi, del TLT.
Tra i due tipi di lotta vi e una differenza enorme, non formale, ma ^ sostanziale. Perčič i socialsciovinisti sono invitati ad essere coe-renti alla realtd, anche se la loro «libidine di servilismo» verso la Italia di. De Gasperi U spinge a vo-ler dimenticare la LOTTA DI LIBERAZIONE condotta dagli italia-
ni e dagli slavi del TLT.
Quel «vergognoso passato« che loro vogliono cancellare trae ori-gine proprio dalla gloriosa LOTTA Dl LIBERAZIONE condotta dagli eroici PARTIGIANI. Essa e’ la espressione di guanto di piu subli-me italiani e slavi hanno creato con i propri sacrifici, e rimarrd imperitura. Percio tutti devono ri-spettarla.
Dottoressa Laura Weiss
Dottoressa Laura Weiss, «veliki teoretik marksizma-leninizma» tržaških socialpatriotov, dejanskih likvidatorjev marksizma-leninizma, je v ponedeljek ponovno razlila svojo modrost na tretji strani tukajšnjega tedenskega kominformi-stičnega glasila v italijanskem jeziku. To pot ((pojasnjuje Weissova partijsko linijo v luči marxizma-leninizma».
Vsekakor je to za kominformi-ste zelo nehvaležna zadeva. Njegovo linijo namreč katero koli besedilo marksizma-leninizma obsoja, ker je njihova linija revizionistična in likvidatorska. Vskladiti njihovo socialpatriotsko kominfor-mistično početje je isto kot škropiti hudiča z žegnano vodo.
Priporočamo italijanski social-patriotki Wcissovi, naj v bodoče ne prepisuje več dobesedno in brez smisla v neskončnih nadaljevalnjih raznih citatov, temveč naj se že enkrat odloči preučiti položaj z vidika marksističnih in leninističnih navodil, ki niso dogma, temveč navodilo za delo.
Ubogi Radieh!
Ubogi Radich! «11 Lavoratoren ga je izneveril! Nikakor noče več priznati, da je znamenite besede: ((Cancellare il vergognoso passato.'« izrekel Radich, temveč je začel trditi, da je avtor teh besed — — nihče drugi kot — Laurenti. Toliko mesecev je «11 Lavoratore» ponavljal za Radichem to znamenitost! Sedaj pa ga je postalo kar naenkrat sram. Kako to? pač: tempora mutantur.
Vidalijevski rebus
Takole je govoril Vidah v Miljah zadnjo nedeljo:
Mi, komunistična partija, rešujemo Slovence cone A in Italijane cone B.
Kaj pa je s Slovenci in Hrvati cone B? Ali so izginili? Ali pa hoče Vidali reševati Italijane cone B v škodo Slovencev in Hrvatov cone B?
Todc(, če reši prve na škodo drugih, bo to storil tudi na škodo Slovencev cone Al
Vsekakor: rebus!
Toda zadeva je prav za prav zelo jasna in enostavna. Kaj pa če na pr. niti Italijani (italijanski demokrati cone B in cone A) nočejo da bi jih reševala de Gasperijeva klerofašistična vlada kot bi jih na pr. hotel reševati Vidali?
DNEVNIK
POROČILO BIVŠE MESTNE UPRAVE
Občinska uprava je s
čudnimi
ukrepi
poviševala itak visoka davčna bremena
Stroški so neprestano naraščali - »Družinski davek" naj bi saniral občinske finance - Najprimitivnejši način obdavčevanja
Te dni je prejel tisk poročilo o delavnosti tržaške mestne občine v času od septembra 1945 do junija 1949. Poročilo je izšlo s podpisom bivšega župana odv. Mianija na 145 straneh pisarniškega formata. Po kratkem Uvodu sledi poročilo o mestnih financah, nato o osebju, 0 javnih delih, poslovanju ekonoma-ta, o verstvu, šolstvu in dobrodelnosti, plačevanju zdravljenja, o ura. du za zdravostvo in higijeno, o živilskih trgih, obrtnih dovoljenjih in preskrbi, o demografski m statistični službj ter o mestnih javnih službah in podjetjih. Razdelitev na splošno odgovarja razdelitvi mestne uprave na posamezne tirade.
Poročilo ni izčrpno, ker v tej obliki niti ne rnoTe biti. vendar pa služi za splošen pregled komunalnih vprašanj. Miselnost sertavljaf-cev označujeta razen drugih še sledeči pripombi; pri obnovi obrtnih dovolilnic so zbirali mestni uradi poleg drugih tudi informacije o apolitičnem obnašanju lastnikov«; bivši župan pa ob koncu poudarja »osebne zasluge« za nekatere ukrepe. Politična nepristranost in zavest, da pomeni funkcija odgovorno dolžnost do someščanov, sta dve stvari, ki se ju v naši dobi re sramujejo odpraviti.
Iz pregleda občinskih financ bomo navedli nekaj podatkov o proračunih jn o finančnem stanju. Poročilo navaja, da so stroški neprestano naraščali vsled podraženja blaga in storitev (mi smo na tem mestu že ugotovili, da je to naraščanje mnogo zmernejše, kakor
porast občinskega primanjkljaja),
dohodki občine pa niso odgovarjajoče narasli, ker občinska uprava ni hotela preveč povišati davčnih bremen. Ta bremena so poviševali s čudnimi kriteriji; pri davku na pse n. pr. presega povišek nasproti 1938 celo običajno mero revaluta-cije lire in je povišan 56,55 kratno, davek na služinčad, ki zadene finančno najmočnejše sloje, pa so povišali le 14.1-kratno in industrij- i
Kakšna izredna šredstva je prejela tržaška občina iz državne blagajne?
kov na poslovne lokale pa sploh j niso povišali! Ro zgledu občinskih uprav v Genovi, Benetkah in Bologni so odpravili starinski način oddajanja pobiranje mestnih dajatev zasebnim tvrdkam v zakup (omenjene tri občine imajo komunistične župane!, torej ta ukrep ni Mianijev domislek...). Občinske trošarine, kj bremene enako vse sloje in so glavni dohodek občine, so dale v letu 1948 34,48-krat večji znesek.
Ko govori poročilo o sanaciji komunalnih financ, se — zares čudno! — pritožuje, češ da bi bilo vpraša-
Leta 1945	Lir
občinski blagajni	181,662.398.37
A.C.E.G.A-T.-u	41,722.450,—
Leta 1946	Lir
občinski blagajni	630,360.941.75
upravi za kurivo	109,100.000 —
A.C.E.C.A.T.-u	324,044.156.25
Leta 1917	Lir
obč. blagajni v I. pol. 1,045.726.708.90	
gledališču «Verdi»	8,000.000,—
A.C.E.G.A.T.U	313,707.000 —
obe. blagajni v II. pol	583.766.000.—
A.CE.G.A.T.-u	
v II. pol.	307.427.000.
Leta 1948	Lir
obč. blagajni	1.871.150.890,—
A.C.E.G.A.T.-u	408.440.278,—
Leta 1949 do 31.5.	Lir
obč. blagajni	625.000.000,—
A.C.E.G.A.T.-u	60.000.000,—
Kratek pregled občinskih letnih obračunov kakor jih podaja poročilo:
Leta 1945
nje že rešeno, če bi bili organi, ki j Aktiva (skupna)
vrše nadzorstvo, pregled jn varu-štvo (na kratko VU), «pravični», upravno-preudarni in nepristranski« jtd. Med ukrepi za sanacijo občinskih financ je tudi predlog za nov »družinski davek«, ki je znan iz predvojne finančne prakse nekaterih držav, toda se je izkazal kot socialno krivičen in ga bo treba zavrniti. Tud; prenos mnogih davčnih virov na razpolago občine zah. teva podrobnega študija in ga ni mogoče kar pavšalno odobriti.
Še o zadnjem procesu proti borcem za svobodo
Dejal je med drugim, da je bil Collotti branitelj italijanstva v Trstu
Državni tožilec dr. Paolucci bo najbrže «nobiie figura d’un Italia-no», za tukajšnje iredentiste seveda, posebno pa še, odkar je v torek javno v sodni dvorani izrekel besede, da je bil Collotti branitelj Italijanstva v Trstu. Za ljudi, ki šo se borili proti fašizmu in s tem proti vsem mogočim policijam, ki jih je ta ustvaril, pa pomeni to navadno pljuvanje «a grobove onih, ki so darovalt svoje življenje za zmago svobode in demokracije. Državni tožilec Paolucci, ki se tako zaganja v partizane, bi se kot Italijan «moral zavedati, da je prav Collotti in njegova banda oziroma režim, pod katerim je deloval, privedel Italijo do poloma in da so bile prav demokratične antifašistične sile in partizani tisti, ki so Italijo rešili. Na vsak način je trditev državnega tožilca podobna izjavam patentiranih fašistov.
Državni tožilec Paolucci, ki je pri političnih procesih neizprosen do boTcev za svobodo, je med drugim že nekaj izustil, da se namreč še na premalo let obsoja borce za svobodo, ker da so Človeška življenja (fašistov seveda, op. ured.) draga. Na vsak način bi radi slišali iz ust gospoda tožilca, ali so mar bila človeška življenja deset in desettisočev žrtev antifašistov, ki so padli pod divjanjem fašistov ln podobnih razbojnikov, kaj cenejša. Morda je na te državni tožilec pozabil! Kako ne, saj je sam pod nemško okupacijo in po nemških zakonih vestno predlagal smrt za nekatere čisto navadne zločine.
Zakaj napadajo in sabotirajo vldalljevci samo slovensko narodno gledališče, o italijanskem gledališču, kjer so sami šovinisti, pa vztrajno molče?
Morda bo treba na ta način razumeti vedenje tega dr. Paolucci ja na sedanjih političnih procesih.
Pozdravi mladine iz Trsta
Poslušajte danes ob 18.43 radio jugosl. cone Trsta, ko bodo prenašali pozdrave srednješolske mladine iz Trsta, ki tabori v Križah na Gorenjskem.
Starši in prijatelji, poslušajte!
Otelilo vsem strokovnim
Pasiva Primanjkljaj Leta 194S Aktiva Pasiva Primanjkljaj
Lir
671.651.489.49
764.023.084.57
92.371.595.08
L:
1,912.079.816.67
2,064.183.440.49
152.103.623.82
Zveza industrljcev je s svojim pismom dne 3. avgusta odpovedala sporazum, ki je bil dosežen 11. avgusta lanskega leta o ustanavljanju in delovanju podjetniških odborov.
Na osnovi čl 15 je veljavnost sporazuma priznana do konca tega leta. Zaradi tega je popolnoma naravno, da bo ta sporazum veljal vse do tedaj, dokler ne bo nadomeščen z novim.
Podjetniški odbori in člani teh odborov, ki so jih izvolili delavci, bodo še nadalje opravljali zaupano delo. Medtem se bodo še nadalje ustanavljali podjetniški odbori, to je predstavništva podjetij tam, kjer doslej še ne obstajajo.
Poleg tega je potrebno pojasniti. da nadaljujejo s svojim delom vsa druga podjetniška predstavništva in sindikalna predstavništva, ki so bila že ustanovljena ?.lj pa bodo še ustanovljena na osnovi splošnega ukaza vojaške uprave št. 4. Zaradi tega se ne sme izvršiti nobena izprememba v sestavi podjetniških odborov vse do sporočila Zveze enotnih sindikatov.	Izvršilni odbor ES
Leta 1947 (proračun)	Lir
Aktiva	6.392.085.200,—
Pasiva	3,191.685.500.—
Primanjkljaj, ki naj ga krije državna pomoč Lir 1,799.599.300,— 1948 (preračun)	Lir
Aktiva	4,376.592.900—
Pasiva	6,923.803.900—
Primanjkljaj, ki se naj krije z državno subvencijo 2,547.211.000.— lir.
Za letošnje leto je zahtevala občinska uprava državno subvencijo v višini 2,840.130.400 lir, pri čemer so vključeni prispevki: 250 milijonov lir v korist ACEGAI-a, 60 milijonov lir za obč. gledališče »Verdi« in 2 milijona lir za mestno poljedelsko podjetje. VU je doslej ponudila 1500 milijonov podpore, občina je s svoje strani znižala izdatke za 450.644.700 lir, vendar pa še ni nikake odločitve. Občina trdi, da ima ogromne izdatke že z osebjem (3600 stalnih nameščencev) in sicer 2.318 milijonov lir ter je Po daljšem obotavljanju izdelala načrt odpustov mnogih svojih nameščencev. Položaj označuje poročilo za kritičen, tolaži pa se, da imajo velike primanjkljaje skoro vsa mesta v Italiji. To je deloma res, čeprav so primanjkljaji znatno manjši, n. pr. v Benetkah (303.580 preb), ki po velikosti odsovarjajo Trstu, znaša primanjkljaj te 1 milijardo in 40 milijonov lir. To pa vsled smotrene finančne politike, s katero je mestna uprava (komunistična), znala zajeti najmočnejše davčne vire in se nt zadovoljila, ka. kor v Trstu, s pavšalnim obremenjevanjem prebivalstva s frošarin-skim; dajatvami, ki so gotovo najprimitivnejši način obdavčevanja.
UPOKOJENCEM IZ VOJNE IN IZ NARODNOOSVOBODILNE BORBE
Vsi, ki so Vložili prošnjo za prejem doklade (civilne ali vojaške), kot pohabljenci, invalidi ali pa, da so starši padlih v narodnoosvobodilni borbi in ki do sedaj še niso prejeli odgovora, naj se zberejo 17. avgusta ob 18 na skupščini v ulici Imbriani, da bodo odločili o nadaljnjih ukrepih.
CELOTNA IZPLAČILA ZA OBČINSKE UPOKOJENCE
Vojaška uprava je pred kratkim sprejela sklep, s katerim je določila nakazilo celotnih izplačil v znesku 10.000 lir ponesrečenim upokojencem jn 4.000 lir onim, ki prejemajo pokojnino za ponesrečenim članom družine. Te prejemke bodo dobili občinski upokojenci, ki so bili sprejeti v občinsko službo pred 1.
julijem 1923 in upokojeni pred 10. junijem 1940.
Kot je sporočilo občinsko knjigovodstvo, je celotno izplačilo omejeno samo na tiste upokojence, katerih težke življenjske razmere bodo uradno priznane.
Upozarjamo vse občinske upokojence, ki si prizadevajo, da bi prejeli zgoraj navedena izplačila, naj vložijo pismeno prošnjo do 7. septembra t. L
Navodila za sestavo prošnje kakor tudi druga pojasnila dobite na sedežu ES v ulici Imbriani 5.
UPOKOJENCEM, KI BOLEHAJO NA PLJUČIH
Vsi upokojenci, ki bolehajo za tuberkulozo in so člani zavarovalnega zavoda, naj pridejo na skupščino, kj 1» v četrtek 18. avgusta ob 18 v ulici Imbriani 5, da sprejmejo nadalj. nje sklepe.
Delam ne priznauajo njiM nie
Pogajanja za novo kolektivno pogodbo industrijskih delavcev Še nekaj o dogodkih v Tovarni strojev pri Sv. Andreju
Včeraj zjutraj so pričeli razgovore na sedežu Zveze industrljcev za novo pogodbo industrijskih delavcev.
Delavska zbornica in Enotni sin-dikati so sporočili Zvezj industrij-eev svoj. sklep da se uveljavi tudi na Tržaškem ozemlju kolektivna pogodba, kr je bila pred kratkim sklenjena v Italiji med zvezo italijanskih delavcev in Korafindu-strijo.
Glede grobe provokacije v Tovarni strojev pri Sv. Andreju s strani vodstva tovarne, ki je na nesramen način odpustilo dva delavca, se ni položaj v ničemer iz-premenil. Včeraj se je več delegacij delavcev predstavilo ravnateljstvu tovarne in pri glavni direkciji CRDA z zahtevo da se morajo krivične odpustitve preklicati in popraviti krivice delavcem s tem da še vnaprej dovolijo izobešanje delavskih stenčasov.
Kljub temu da je preteklo Že nekaj dni od dneva, ko se je pripetil omenjeni incident, ni glavno ravnateljstvo dalo še »kakega odgovora na to kočljivo zadevo, ampak se zdi, da glavna direkcija niti najmanj ne namerava preklicati omenjenih odpustitev.
Predvčerajšnjim je bilo v tovarni zborovanje, kjer so delavci soglasno sklenili, da bodo pričeli s poostreno borbo proti takim provokacijam, dokler direkcija ne
Praznik šporla v Skednju
Bkedenjski športniki so v nedeljo zaključili svoje športnor leto 1948-1949 z veliko javno prireditvijo. Bilo je dvoje športnih tekem, nato pa prosta zabava in ples.
ZanimiVa je bila dirka malih motorjev, ki je šla po progj Skedenj -Boljunec - Zavije in nazaj. Tu je prišej prvj Verdabasso (Lambretta) v času 27'32”, 2) Barnafi 29'45”, 3) Sancin 35’45” itd. Za to dirko se je posebno zanimala mladina.
Kolesarska dirka veteranov, starih nad 45 let, pa je zaradi svoje zabavnosti privlekla staro in mlado na cesto. Ti «mladeniči«, sivolasi in tudi plešasti, v kratkih hlačkah in v živih majicah z velikimi številkami na hrbtu, so vzbujali med občin, stvom veliko smeha. Proga je šla iz Skednja preko Zavelj, Boljunca, Doline in nazaj v Skedenj. PrVi je prišel na cilj Gasparazzo v 1 uri 14T0”, 2) Toscani 1 uri 15’26”. 3) Divo, 4) Benčič, 5) Makor itd.
Po končanih tekmah je bila na letnem zabavišču na prostem razdelitev nagrad, nato pa prosta zabava in ples do polnoči.
Dve zmagi jugoslovanskih atletov v Belgiji in tatom
Pri atletskem dvoboju z Belgijo je Jugoslavija postavila dva državna rekorda, V štafeti 4 x 108 m: 1. Jugoslavija (Jovančič, Sabolovič, Brnad, Stevanovič) 42.0, 2. Belgija 42.7. V štafeti 4 x 400 m: Jugoslavija (Relja, Stankovič, Račič, Sabolovič) 3.20; 2. Belgija 3.23,4.
Po tem uspelem dvoboju, kjer je Jugoslavija premagala Belgijo s 117:95, je odpotovala v Luxemburg, kjer je včeraj nastopila proti tamkajšnji reprezentanci ir. zmagala s 70 proti 36 točkami.
rati, Del Ry, Parodi, Figari, Benini in kot rezerva Francoletti,
Jugoslavijo1 bodo zastopali plavalci: brata Stipetič, Vidovič« Finci, Quinz, Ilič, Puhar, Goeszl, Liepo-ffca, Barbleri, Ciganovič, Skunata jn Cerer; plavalke: Korpes, Paškvar., Dragarrja, Martič, Cipci, Maksimovič, GrkiniS, Loparič, Lavrenčič Li-gorio, Simatovič, Polič, Stanujeva, Kuharjeva in Pelanova.
V dosedanjih 4 srečanjih med Jugoslavijo in Italijo je vsakikrat zmagala Jugoslavija. Poslednjič sta obe državi tekmovali lani v Gen. -vi in je Jugoslavija zmagala z 78 točkami proti 73.
Tekmovanje za Dawisov pokal
Tekmovanje za Dawisov pokal med evropsko in avstralsko cono se bo pričelo jutri in bo trajalo do nedelje. Avstralijo bodo zastopali Bromvich, Brown Sidwell in Sedg-mar., zmagovalca evropske cone — Italijo pa Cucelli, M. Del Bello in Canepelle.
Mednarodna kolesarska dirka okrog Hrvatske in Slovenije
Za veliko mednarodno kolesarsko dirko okrog Hrvatske in Slovenije, ki bo od 28. avgusta do 4. septembra so prijavili do sedaj svoje sodelovanje italijanski, tržaški, francoski ter avstrijski kolesarji. Pričakujejo še prijave švedskih, belgijskih, nizozemskih in drugih tekmovalcev.
tiskoma konferenca predsedstva cone
Danes H, t. m. bo na prefekturi tiskovna konferenca predsedstva cone ob 17.
Plavalni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo v Splitu
50 do 60 tisoč lir mu je zmanjkalo
Na plavalni dvoboj med Italijo in Jugoslavijo, ki bo v soboto in v nedeljo, je italijanska reprezentanca, v kateri je tudi 5 Tržačanov, odpotovala včeraj popoldne in bo do3pela v Split danes ob 21. V moški sestavi so naslednji:	Vittori,
Brunelleschi, Guerra, Manetti, ivfss-saria, Cavari, Capponi, Gasp.irin , Paliaga in Bertettj kot rezerva. V ženski sestavi pa: Gamacchio, Cal-ligaris, Campregher, Flaminio, Do-
Res je, da dernar danes nima več take vrednosti, kot jo je imel včasih, vendar pa tudi 50 tisoč lir niso mačje solze, posebno, če ti izginejo mimogrede in si jih prisvoji nepošten gost. Istih misli je bil brezdvomno 46-letni Frazlani Fran iz Vicola delle Ville 8, kjer stanuje pri svojem svaku Furiniju Guidu. Graziani se je včeraj zatekel na policijo in z žalostjo v očeh javil, da je prišel ob vsoto 50 do 60 tisoč lir. Po njegovem mnenju mu je denar izginil v več obrokih, in sicer med 28, 7. in 6. 8. t 1. Policija je uvedla preiskavo.
prekliče te krivične odpustitve. Na
omenjenem zborovanju so tudi sklenili, da naj se povabijo tudi ostale strokovne zveze na pomoč za čim uspešnejšo rešitev te pravične borbe, če spor zavzame o strejše oblike.
Iz vsega tega je razvidno, da in-dustrijci izzivajo delavce na najbolj. občutljivih točkah, da bi prišlo do večjih sporov in da bi lahko s policijskimi silami odstranili še marsikaterega borbenega delavca, ki je ravnateljstvu trn v peti.
Po vsem tem moremo ugotoviti, da vrsta izzivanj v zadnjih osmih dneh, ki gredo od nasilnega odvzema pravic po izobešanju steneasa pa do preklica pogodbe o tovarniških odborih, ni osamljeno naključje v tržaških ladjedelnicah, ampak ima- svoje korenine v Milanu, kjer je Volletta, glavni u-pravnik tvornice FIAT, pričel s pcmočjo ameriških trustov odkrito borbo proti tovarniškim odborom in s tem proti osnovnim socialnim delavskim pravicam.
Včeraj so bili kar trije požari
Včeraj ob 9 dopoldne je izbruhnil v Borštu na kmetiji Antona Pe-tarosa velik požar. Pogorelo je 15 stotov sena, 14 m3 Ies^ za gradnjo in kmečka orodje. Skoda znaša 1,300.000 lir, ki pa je delno krita z zavarovalnino. Gasilci iz Trsta skupaj z civilno in vojaško policijo so ogenj ob 16.40 pogasili.
Drugi požar je nastal ob 11-30 na stanovanju Marka Josipa na Proseški cesti št. 48. Temu sta pogoreli 2 omari, miza in perilo v vrednosti 200.000 lir. Ogenj so pogasili približno v eni uri.
Tretji požar pa je izbruhnil ob 16.30 na pomolu pri pomorski postaji. Ta ogenj je vojaška in civilna policija pogasila v četrt ure. Skoda je neznatna.
raniKi pri pri na Marinem
Med menevriranjem na železniškem postajališču na Martovem polju se je včeraj zjutraj ob 4 zgodila manjša prometna nesreča, ki k sreči ni zahtevala človeških žrtev. Med premikanjem se je lokomotiva zaletela v kompozicijo tovornih vozov, ki so bili na istem železniškem tiru, kot lokomotiva. Udarec je vrgel štiri delavce, ki so bili na lokomotivi, tako močno ob železne stene, da so se ranili. Z rešilnim avtom RK so vse štiri ranjene delavce odpeljali v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč.
Ranjeni so 52-letni železničar
Flamminio Vivarelli iz ul. Solitro 15. 25-letni ročni delavec Stefani-no Pontel iz ul. Porta 55, 56-letni mehanik Josip Rizzo z Istrske ceste 32 ter 24-letni Julijan Cosutta iz ul. Machiavelli 12, ki obiskuje železničarsko šolo.
Domov se je včeraj vračal Rug-gero Baroni. Njegove misli so bile pri kosilu, ker je bil lačen, ko jo je mahal po ul. Mazzini. Prišel je do vogala ul. Dante in hotel prekoračiti cesto. Pogledal je, ali je cesta prosta in v tem zagledal svoje kolo, ki so mu ga dolgoroki tiči izmaknili pred tedni, ali točneje povedano 23. julija t. 1. Njegovo kolo pa je včeraj mirno vozil neki fant.
Baroni je takoj poklical bližnjega stražnika in rau na hitrico povedal za kaj gre. Fanta so seveda takoj prijeli. S kolesom vred so ga odpeljali na policijo, kjer so ugotovili, da imajo pred seboj mladoletnega Leona M. Fant je na policiji povedal, da mu je kolo posodil neki šofer Teofil C„ s katerim sta skupaj uslužbena pri neki tržaški pomorski agenciji. Na podlagi te izjave je policija ustavila šoferja in ga izprašala. Ta je naprej povedal, kako je prišel do kolesa. V dobri veri ga je kupil od nekega izposojevalca koles v predmestju. S temi podatki je policija začela iskati izposojevalca.
imwimfiiiifMiMifiii!iiiiiimiiiii!iiMiiiMHiimiiimifiifii!iimiii!mmmiHmwiwimiiiwmftiiiiMiiiiniMmmiwfmifmnii»mimmfflwnmnmiimmwfrtfmiKM^
mogli v hipodrom (1). Zakaj tam se je zbralo vse, dvor, Upravda in Teodora, vellkasi tn bogatini,
pram(mSek s. fixž«a«
k
ILUSTRIRA M. "BAMBIČ
Zato Je naročil Melhioru, naj kupi najboljše konje. Po vseh sejmih je vohal oskrbnik in ogledal vse dirkače zelenih; slednjič Je zasledil na vežbališču štiri arabske žrebce, ki so utegnili po splošni sodbi zmagati. Kupil jih Je in plačal zanje zaboj zlata. Nato jih Je podaril Teodori, češ naj jih spusti v tekmo pri višnjevih, ki so bili njena stranka. Teodora mu je poslala v zahvalo v srebrni pušici svilen trak, s katerim je imela spete lase V kopeli.
Epafrodit je vprašal tudi Rado-prltrdil, je ukazat Grk dati Slovana. ali se razume njegov sin Iztok na lok. Ko je Radovan venom lepo obleko iz platna in Jima priskrbel tablice, da bi se v hipodromu uvrstila na prostor med tekmece lokostrelce.
Prišel Je dan triumfa.
Osrednja cesta se Je prebudila v rano jutro okrašena kakor iztočna nevesta bogatega dvora. Vso noč so se gibale roke delavcev in sužnjev. Vsi velikaši, ki so se poganjali za ugled na dvoru, so trosili s periščem denar, da bi bila
pročelja njih hiš ob cesti zadosti sijajno ozaljšana. Pomladni hlad Je dihnil z vlažnimi vetrovi od morja. Kapljice tanke rose so se obesile na vence in nanizale nanje milijone biserov. Zdelo se je, da sta tudi morje in jutro pokorna despotu. Zadehtele so mirte in lovor, rožmarin in rože so pokrile vse ceste in vse stene. Z zidov je visel z močnimi dišavami napojen škrlat, v živih barvah So vihrale drage tkanine po zraku. Venci so se v globokih lokih spenjali od hiše do hiše, nad njimi so trepetale zlate tančice, kakor bi razpenjale Meglice večernega sonca peruti nad cesto. Izza vseh oken so se svetili jasni obrazi najlepših bizantinskih krasotic. V njih laseh, na belih vratovih, na svili in bagru so počivali milijoni, vkovani v zlate diademe, blesteče nim-be, v koralde in zapestnice. In s streh je odsevalo v živo pisanih barvah oblačilo služabnikov. Vsak gospodar jih je danes pražnje oblekel; tudi ti so morali z vzornimi telesi, s pisano drago obleko
čast slavo
klicati gospodarju v
carskemu triumfu.
In tam doli pri morju si je nadel v Ječi Pentapirgu zadnjič škrlat krog pleč in krono na glavo kralj Vandalov, Gelimer. Na njegovem Ilcu brezupna vdanost, ne jok ne smeh, ubit njegov ponos, ubita duša. Nič jeze, nič strahu, nič žalosti, samo ustnice so se trudno premikale in venomer Izgovarjale; Vanitas vanitatum — vse je sama ničemurnost!
Zadonele so trombe, odprla so se Zlata vrata. Izza Črnega morja se je dvignilo sonce. Nad pročeljem zlatih vrat Je zablestel kip Viktorije II), bela giganta, mogočna marmorna slopa, sta prodirala s snežno beloto liste lovorik kakor bi se veselila orjaška branika ob straneh Portae trtumphalis (2) slavnostnega dne. Na sredi vrat pa Je molčal monogram Kristov in temni križ ni od veselja vztrepetal V mladem Jutru. Mračen Je gledal proti Pentapirgu, od koder so se usipale množice v verige vkovanih ujetnikov, katere Je zasužnjila samogoftnost njega, ki zida Bogu Hagljo Sofijo, ki ponoči čuje In se pogovarja z menihi o skrivnosti sv. Trojice. Ko bi prišel On, čigar monogram je molčal nad vrati, o, ne molčal bi, ampak ponovil bi sodbo: Tvoje srce Je daleč od mene, tl, pobeljeni grob!
Zunaj vrat in ob cesti se Je natlačila množica. Vendar ni bila tako številna, kakor bi se sodilo. Bili so samo ostanki tistih, ki niso
(D Boginja Zmaga.
<l> Vrata zmagoslavja.
S
ki niso prebivali ob Osrednji cesti, bosjaštvo in trpini po galerijah, visoko pod krlatnlrn nebesom, kt Je senčit neizmerni cirkus. Napravil Je Upravda triumf Belizarju, a vedel je sam in vedel Bizanc, da je triumfator vendarle mogočni despot sam.
Zato tudi Belizar po stari rimski navadi n) sedel na vozu in se peljal v mesto, ni jahal belega, divjega konja, napotil se je peš od svojega doma In šel kot patri-cij v triumfu proti cirkusu.
Sprevod se je razprostrl od Zlatih vrat do Arkadijevega trga in čakal Belizarja.
V prvi Vrsti so stali načelniki mestnih zadrug, za njimi so se vzporedili senatorji in plemiči v belih, valovitih oblekah, s svečami v rokah. Za temi je prišel zlati voz s kipom sv. Trojice. Krog njega so tvorili častno stražo Patriciji, konzulariji in carski daljni sorodniki. Za njimi so stali ujeti Vandali v bojni opravi, z rokami, zvezanimi na hrbtu. Bizantinci so začudeni vzklikali, ko so zrli te zastavne, ogorele može. Zadnji med njimi je bil kralj Gelimer. Bagreni plašč se je blestel v žlahtnih kamnih, zlati pasovi so oklepali ledja, na prsih je žarel oklep v čistem srebru. Bi-zantinke so se pripogibale globoko čez okna, oči so strmele na junaškega kralja, ki ni čutil več ponižanja, ki ni videi več siave ne bleska; v njihovih srcih se je budilo sočutje. (Nadaljevanje)
»MU
Četrtek 11. avgusta |
Suzana, Bolemir , M Sonce vzhaja ob 4.59. ?:ffS | ob 19.21. Dolžina dneva Luna vzhaja ob 20.43, zahaja ob 7-26.
Jutri petek 12. avgusta Klara, Dobrogost
SPOMINSKI DNEVI
1814 je bil rojen Ivan Maturami,
hrvatski pesnik. Umrl je leta 1890.
1844 je umrl na Dunaju Jernej Kopitar, znameniti slovenski jezikoslovec. V bistvu je bil pristaš klasicizma: dobro je poznal latinske in grške klasike ter imel Horaca za naj-večjo pesniško avtoriteto; več ko enkrat je čital Danteja, Boccaccia, Petrarco, Machiavellija, Ariosta, Tassa in Me-tastasija. Najljubši pisatelj mu je bil Goethe. Prebiral je knjige v toliko jezikih, kakor malokaieri njegovih tovarišev. Znal je vse slovanske jezike, dalje grščino, latinščino, francoščino, italijanščino, angleščino, novogrščino, arabšči-ščtno, romunščino in vse to ne samo zaradi literarnih lepot ampak iz filoloških interesov.
Prosvetno društvo iz Bazovice JAVLJA da bo 21. avgusta t. 1. proslavilo 50 letnico obstoja Pevskega društva «LIPA»
Aktivnost ZAM
Danes bo ob 20 množični mladinski sestanek za Barkovlje.
Danes bo ob 20 v ulici Rugge-ro Manna sestanek za mladino okra-ja center.
PROSVETNA DRUŠTVA
Prosvetno društvo »Ivan Cankar«
pevski odsek. Danes zvečer pevske vaje. Opozarjamo na točnost.
Prosvetno društvo iz Plavi]
vabi v nedeljo 14. avg. 1949 ob 17 'v Plavje na
Hrti* peM keson
Sodelujejo pevski zbori iz DOLINE, PLAVIJ IN TRSTA Okrepčila, prosta zabava, ples UDELEŽITE SE GA!
ZAM iz Trsta priredi v » deljo in ponedeljek -kupno Zvezo slovenske mladine * Italiji
izletna Belopeika jezefi
ki bo združen z ogledom jj' belskega jezera, Bele Feoi. ’ biža in Ulčanske plainote. * prenočišče preskrbljeno. _ W na iz nahrbtnika. Stroški 1 potovanje z avtobusom v o* smeri znašajo 1.100. lir. Vpi*j vanje v ulici Ruggero ManT 29. Zadnj.j. dan vpisovanja 1J jutri. Ce bi ne bilo dovolj javljenih, bo izlet odpovedal1
Nočna služba lebart
Mutua Irnpicgati, trg tel. 6120; Lloyd, ul. delTOr«*J 6, tel. 6747; Zeleni križ. ul.
fontane 39, tel. 90-857; R°v‘sV> donijev trg 8, tel. 8009. Ha1 ^ glia v Barkovljah, tel. 57-28 lB coli v Skednju, tel. 93245, stalno nočno službo.	hf
Zaradi počitnic so zaprte lekarne: Annunziata, Crevato to> Mizzan, Minerva, Pra: Redenzione, Tamaro in Ned netti ul. Commerciale.
IM):RADIO 8* ;
JUG. COMA TRS1' >
(Oddaja na srednjih valovih	i
ali 1250 kc)
Četrtek 11. avgusta
6.30: Jutranja glasba. 6.45; /2 čila (v ital. in slov.). 7.15: JmjN'
DAROVI IN PRISPEVKI
Po 17 dneh ie spoznal svoje kilo
Za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pokojnega Nardina Alojzija, načelnika pevskega zbora v Barkovljah, darujejo pevci in pevke 3.500 lir za Dijaško matico.
Za počitniške kolonije so darovali: Rodica Marija 1.000; Gez Lui-gia 100; Zafred Ernesta 2.000; Pa-oletti Aurora 1.000; Poropat Antonio 1.000; Bambič Ondina 100; Cos-sič Marija 1.000; Tomasi Jole 500; Giraldi Miraz 1.000; Pečar Anton 1.000; Taučar Milena 500; Kosič Marija 500; Miklavčič Albina 200; Juriševič Marija 2.000; Lapel Antonija 200; Germek Albina 200; Slavec Rozalij.a 500; Renči Luigi 200; Vrabec 100; Kovačič Bruno 200; Guerir.uzzi Marija 100; Kocjančič Tončka 100; Pilat Regina 300; roditeljski svet iz Rocola 3.000; Lapajne Lucija 100; Kapun Ivanka 100; Ka-riš Marija 100; Fabiani Leopold 100; Krelija Rozalija 150.
glasba. 12.80:	Orkestralna
12.30: Samospevi za glas in •jjj 12.45: Poročila (v ital. in 13.15: Narodne pesmi izvajaj0 ko Avgust in Božo Grošelj ^ Našim ženam (v ital.). 14 nos iz Ljubljane. 14.30: ?regl,](f) sl. t in poročila (v ital. in 5!,j| 17.45: Plesna in lahka glasba. Prenos iz Ljubljane. 18-45:	,
mladih (v slov.). 19.00:	Gl«5 j,
medigra. 19.15: Poročila (v >,aN slov.). 19.45: Ravel: Bolero. ^jj|
Operne fantazije in uverture, - u Igra (v slov.) nato lahka
22.00: Življenje jugosl. narod^f ital.). 22.26:	Slavni	solisti-	^
Plesna glasba. 23.90: Zadnje v*51^ ital. in slov.). 23.15: Večer«* ; lodije.
TRST II.	,s
7.15. Napoved qasa — P«# 7.30. Koledar. 7.35. Jutranja 8.15. Napoved časa — P°^4
Uradni obiski tržaškega župana
Včeraj zjutraj je tržaški župan ing. Bartoli odšel v spremstvu šefa. kabineta advokata Fortune rra uradni obisk k generalu Eddelma-rau, generalnemu ravnatelju za civilne zadeve. Pri sprejemu so bili prisotni tudi predsednik cone prof. Palutan, g. Lister in general Robertson.
Eo tem obisku je župana sprejel v svojem dvorcu tudi škof Santin.
RADIO JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
Poslušalce opozarjamo, da bomo danes 11. t. m. ob 20.30 oddajali izvirno igro Frana Miličinskega «Strnie stopnice«. Izvajajo člani slovenškega Narodnega gledališča iz Ljubljane.
Uprava
Novi vlak
na progi Goric a-Trst
Na progj Oorlca-Trst so uvedli nov vlak, ki vozi iz Trsta ob 13.30 in pride v Gorico ob 14.30, iz Gorice pa ob 19.30 in pride v Trst ob 20.44.
Na Veliki Šmaren bodo vsi obrati zaprti
V ponedeljek na Veliki Šmaren bodo vse trgovine in pekarne ves dan zaprte razun cvetličarn, ki fco-dd odprte od 7 do 11. Tudi brivnice bodo' obadva dneva zaprte.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. avgusta 1949 se je V Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 9 oseb. porok pa je bilo 10.
Cerkvene poroke: Kapitan ame riške Vojske Markham Henrj- W. in gospodinja Martellani Romana; študent Pratolongo Giordano in gospodinja Flego Delia; uradnik Chermetz Guido in Uradnica Sgor-bissa Marija; električar Colombim Aldo in gospodinja Naperotic Gem-ma; trgovec Furlani Ivan in uradnica Zanutti Marija Anlonielta; državni uradnik Bernstein Guido in državna uradnica Fumis Anita; slikar Bendoricehio Domenico in šivilja Barbotti Vally; mehanik Krevatin Libero in gospodinja Pic-monti Marcella; uradnik D’Arrigo Carmelo in gospodinja Bassi Li-llana.
Umrli so: 80-letna Careis Amalija, vd. Walluschig; 74-letni Pod-beršek Andrej; 80-letni Tomasi Umberto; 53-letna Buonacutti San-tuzza, vd. Roveri; 60-letni Tessaris Vittorio; 44-letnj Mosctti Emilijo; 72-letni Cerneka Anton; 2 meseca stara Aslolfi Marisa; 8-letni Bassi Aldo.
Napoved časa — jjf 8.30. Zaključek jutranje 11.30: Za vsakega nekaj. 1 vi svet. 12.10. Orkester 2 j
Russell Bennett. 1345. NaF) Časa poročila. 13.00. Slovcnsk®!} rodne pesmi izvaja na harri'’ j Mario Sancin. 13.201. Iz :daS baroka. 14-00. Poročila-- ^ Dnevni pregled svetovnega ulj 14.28. Popoldanska glasba, nji Citanje večernega sporeda, .jf
Zaključek oopldansfce oddaje- $
Plesna glasba. 18.00. Glasbeno Lj davanje. 18.30. Skladbe Z?..L, f1 in orkester. 19.00. Slovcnšc>fis|jj« Slovence. 19.20. Glasbene 'jM 19.45. Napoved časa —
20.00. Lahka glasba. 20.30. svet. 20.45. Glasbena
21.00. Rad.jski oder. 22.30. koncert. 22.50. Plesna glasba-Napoved časa — poročil«-Kaj vam nudi Jutr-šnji j 23.35. Polnočna glasba.
KINO
t
KINO OB MORJU. 17: «Prisežas' vjetskl iiim.
BOSSEm. Zaprt.
EXCELSIOR. 16.30: dama«, S. Henie,
FENICE. Zaprt. F1LODHAMMATICO,
((Morite*1
rit*
16:
ska maStcrada« A. De Core°'. , Lafnour.	ji■
ITALIA. 16:	«Poroka je
stvar«, Lana Turner, John y,*t ALABARDA. 16:	((Ognjevita
Veronika Lake, Joel Mac Ct IMFEHO. 16:	«Krožna dirKanCe)
Francije 1949» (Tour de F1? $, V1ALE. 16: »Nesmrtni naredm*” J ry Fonda, Mauren O’ Hara. jf GARIBALDI. 16, na prostem 00 p* ((Sporočilo Garcti« W»Hae* Barbara Stanwych.	t ,1
MASS1MO. 16: »V senci vism ’ AI1MONIA. 15.45:	«RazboJn*V'
Hall, V. Me Laglen, R.
SAVONA. 16:	»Beneški
Robert Ctrmmfrrgt, Susan ” •	,
ODEON. Zaprt.	.p 'l
IDEALE. 16.30: »Krvnikov k
0'Hara,	,'
MARCONI. 16: ((Upornik«. (7 RADIO. 10:	»Človekoljubje*’ j ,
Del Poggio in Roldano ^ artOTl V5TTORIA. 16: ((Škandal v 01 »
G. Brent, L. Bali.	-kj
VENEZIA. 16: «V Mabelini
„  ______________________  —	-	*)t’
>o'!J
NA GRADU SV. JUSTA. 2i:
sti na ledu« Irene Dunne-AUSOTOIA. Zaprt.
KINO V LJUDSKEM VRTU |P »Kobra«, Maria Montez.	t
tn Sabu.	h	r
SKOLJET. - na prostem	00	J
»Tarzan in beli lovci«. n> I [ GOSTILNA BHOCCMETTA	•	J
stem ob 21: «Postolovščm* rii?'1’, ( GRAD SV. JUSTA. 21:	“gi/’''
Charles Coburn In GlnAv
Vse informacije za
bivanje
Porloro^
RISI
V
dobite p:,	;
ADRIA TU
tel. 12
in v TRSTU pr,
" d
ADRIA EXP©
ul. F. Severo 5/b,
i ■ TOV A Lil; uRAD "A , e “j
1 USS« O . ... 7,0,	<	p
izlete z avtobusi v r g
''CENE ZiVlE**1'1
J
I ST
DNEVNI K
Podružnica uredništva primorskega dnevnika v kopru . ulica c. battisti 301/a pritl. - tel. v o
VIII. REDNO ZASEDANJE OKRAJNE SKUPŠČINE V KOPRU
Koprski okraj se je finančno osamili bbolišana oskrba delovnega Si
Ptu
Pretsklo nedeljo je bilo v Koti? ct!*11-- redno zasedanje okrajni? pseme- p° otvoritvi zaseda-,°-i Cedilo upravno poli-katero ie podal tov. 5„ "7* °> Podpredsednik izvršil-iib ■ bora- v Prvem delu pcro-Voi i* Podpredsednik prikaza) raz-!jn,u<Jaj\v,nth ljudskih odborov, V šp’U ■ P°r0Žila ie 0(11očno
' *ev, ki
& bneto£ t6mU ^iČn° deI" V6Č'
rj|u° it sledilo gospodarsko po tov pjitisika izvršilnega odbora
^Podar-v3' Zel° dobro je orisal ja rt« - J razvoi koprskega okra-
vt„,	te§a	leta. V njegn-
slieninV ,u ^ prikazana 5 stati-3j j ,l P™atki razlika v prehra-'*etovn(
lav'- ^Pekulacijsko deiov; rnje de-kakoV’*-I-8? nameščeni v Trstu,
o)tts;a"'!aeS>a ljudstva koprskega Prvim ’	ln	S*cer v	razmerju	med
letjftj. ^letiem 1948 in prvim pol-lastVj ’ ki prikazuje 30% pri-Ho ta, ?	razdeljenih živilih.	Rav-
fri	ie	prikazan	tudi
Jelkov	teteti,a
kov.
lako
in drugih iz-
3o. yj ie °d lanskega leta do Ven	dviSnila življenjska radosti	i>ole?	tega pa ip v
:-kih	Jl veliko več industrij-
b?K<v	zvodov ter živilskih Bo
;rebščrn
^•Sanio
Oto
ter živilskih po-namreč več kot lansko Ie-v prehrani z mesom ima-
feoj 4|,rVem Polletju 1949 za 184 s. 's* kg več mesa kot srno ga
Wli v
I .... iOl.985
N
ijer^j^^etju 1949 je bilo razde-
Prvem polletju 1958. V
15.008 i, k“ več žitaric, maščob 3-518 ^dkorja 46.176 kg. kave i^dnen8,	6.564 kg. fižola in
00 kg> riia 24-402 kg’ NStTye mezge 18.230 kg, ®>ila 1495 kg, toaletnega komadov, tobačnih iz-
1-113
kg, pomaranč 21.810
~2^2-6 kg in jajc 165.945 ‘A 1940 kakor v prvem polilo Pr : 1° se nanaša na zajam-thjgj	vštevši,	da imamo v
“	. Polletju 1948 7078 manj
. in sicer: premožnih obrtnikov, trgovcev itd.
40V,
'Pomeni
da je prišlo na vsake-
ga oskrbovanca več življenjskih po-1 kazuje pa tudi uspehe in pomauj-
trebščin.
Navedeno nam potrjuje trditve Vidalijevih social-patriotov, ki se običajno glasijo tako: »Kako pehajo uboge istrske delavce vsak dan v večjo bedo«. Ta trahev je bila prikazana tudi pri razdrijevauju tekstila in usnjenih izdelkov.
Dvig zadružnega in kriminalnega sektorja ter padanje zasebnega postavlja na laž tudi Vidalijeve trditve, češ da prehaja ljudska oblast v kapitalistični objem. To laž pobija padec 124 trgovin in SO gostinskih obratov zasebnega sektorja. Se več, pri plemenskih svinjah v koprskem okraju imamo od lanskega leta prira«+ek za 289% in pri goveji živini za 43.7%. Poročilo govori tudi o pogozdovanju v letošnjem letu in uspehi tega. V novi drevesnici bomo imeli v koprskem okraju leta 1952 čez 65.000 sadik črnega in belega bora. Pri-
kljivosti pri obnovi podeželja, kakor tudi gradbenih objektov v odstotkih po posameznih mestnih in krajevnih LO!
Končno prikazuje napore delovnega ljudstva koprskega okraja za izvedbo celotnega gospodarskega programa in vrednost škode, ki jo dopri-našajo y Trstu zaposleni delavci koprskega okraja. Ta škoda se opaža v našem gospodarstvu z valutno špekulacijo, z vnašanjem slabih delovnih odnosov in s tem, da na ta način jemljejo tržaškemu proletariatu možnost zaposlitve. Poročilo prikazuje stvarno vse gospodarske panoge y številkah, kar pobija vse klevete
V finančnem proračunu in obračunu za leto 1948 pa je razvidno, da se je koprski okraj finančno osamosvojil, kar označuje zdravo finančno politiko, in to seveda ne na račun delovnega človeka.
BOJ PROTI SLABIM CESTAM liV PRAHU
Gesto Koper-Portorož popravljajo
Zbor partizanov
koprskega okraja
Partizani ne bodo pozabili tistih velikih dni, ko so pričenjali s skrvaim delovanjem v nočnih akcijah rušiti fašistično oblast. V koprskem okraju je bilo nekako zbirališče pod Marezigami, pod vasjo Rokava. Za časa Italije so se ta zbirali vsi politični preganjanci. Kasneje Pa je bil ta sedež komande mesta Koper, od koder so naši borci odhajali na slavno pot v borbo za zmago nad nacirfašizmcm. Kot v priznanje prebivalstvu vseh okoliških vasi je Zveza bivših partizanov zbrala ta kraj za veliko partizansko taborjenje. Tu se danes gradi tudi cesta in bodo partizani pomagali tudi pn tem delu.
Tabor partizanov bo dokazal tesno nrvezav o z ljudstvom in vsem, kar je izšlo iz narodne osvobodilne borbe. Oblast, k j so jn priboril, je ljudska
Spored taborjenja
a.) V nedeljo 14. avgusta odhod iz domačih središč ob 4. uri. Kamioni bodo vozili iz vseh sektorjev našega okraja, razen iz Boršta, Marezig in okoliških vasi: Babiči, Lopar, Labor in druge bližje.
b.) Ob 6. uri zborovanje na polju pod vasjo Rokava.
c.) Od 6.30 do 11. ure prostovoljno delo na cesti.
č.) Od 11. do 15. ure kosilo in počitek.
d.) Ob 15.30 uri zbor do 17.30 ure okrajna konferenca s naslednjim dnevnim redom:
II.
1.) Politično poročilo v slovenščini in italijanščini.
2.) Organizacijsko poročilo v slovenščini in italijanščini.
3.) Izpopolnitev in volitev okrajnega odbora ZP.
4.) Bodoče delo (sklepi).
III.
Po končani konferenci kulturni nastop in kino predstava, prosta zabava s plesom do 24. ure.
SPORED ZA PONEDELJEK 15. AVGUSTA
a.) Budnica ob 5. uri nato zajtrk.
b. Ob 6. uri zbor in prostovoljno delo do 11. ure.
c.) Ob 12. kosiio in počitek.
č.) Ob 15. uri pohod na bunker padlega komandanta bivše K. M. Koper tov. Franka in ostalih tovarišev.
d.) 17. uri kulturno - športna prireditev s pestrim sporedom kot: športne tekme, godba, ples in rajanje. Končno razhod.
Koordinacijski odbor za partizansko taborjenje
V (inganel
Prvič sem nastopil
z našim pevskim zborom
2e od 5 leta dalje sem hrepenel po tem, da bom odrasel nastopil z
pevskim zborom. Fašistična oblast je smatrala, da kmetje nismo sposobni, da bi vodili petje in pevske zbore. Ko sem obiskoval ljudsko šolo, je bilo moje največje veselje glasba. Nisem mogel uresničiti težnje, ker so profesorji za učenje zahtevali preveliko plačilo, jaz pa denarja nisem imel.
Ko je ob osvoboditvi ljudska oblast prijela v svoje roke tudi šole, je mislila tudi na nas, kmečke sino_ ve. Naše Prosvetno društvo »Primorje« me je poslalo na trimesečni pevovodski tečaj v Portorož. V teh 3 mesecih sem veliko pridobil in z dobrim uspehom dovršil tečaj.
2e mesec dni pred nastopom so pevci prihajali po dvakrat tedensko na vaje. Bili so zelo disciplinirani in se vztrajno vadili. V nedeljo 7. avgusta je bil prvi nastop pevskega zbora. Dopoldne pred nastopom smo imeli še udarniško delo jn sem bil precej v skrbeh, kako se bom z zborom prvič predstavil pred ljudstvom.
Pevski zbor je vendar dobro nastopil in je bila bojazen, da ne bo uspel, nepotrebna. S tem se zahva. ljujem ljudstvu jn ljudski oblasti, ki so mi omogočili, da imam svoj pevski zbor. Najlepša hvala pa pionirki Babič Mariji, ki je zboru poklonila šopek rož z besedami: «V imenu Prosvetnega društva «Pri-
Borba profi Vidalijevim izzivačem
Velike naloge čakajo delavce javnih del v našem okrožju. Ce hočemo izboljšati življenjske pogoje delovnega ljudstva, moramo graditi nove stanovanjske hiše, bolnice, šole ter industrijske zgradbe. Ce hočemo te naloge uresničiti, pa moramo imeti na razpolago tudi kvalificirane delavce.
Vsekakor število do sedaj zapo-slednih delavcev ne zadostuje potrebi po delovni sili. Zategadelj moramo še ostreje obsojati zidarja Deliseja Germina, ki je ob vsaki priliki, če je le mogel, sabotiral pri delu. V preteklem mesecu je isti Delise grozil tov. delovodji, ker mu ni upošteval ure, ki jih je prebil v gostilni, in ne pri delu. Glede na to, da je pri tem večkrat vztrajal, je pred nedavnim opravil 6 delovnih ur v 3 dneh. Toda to ni vse. Ob polaganju temeljnega kamna za italijansko - slovensko osnovno šolo v Kopru se je pre-napil in začel prepirati s tov. Antonom in nadaljeval dokler ni dobil poškodbe na nogi. Seveda, sedaj se zdravi na račun socialnega skrbstva. Sindikalna podružnica ga misli odpustiti. Zakaj ni storila tega takoj? Zakaj take ljudi ne pošljejo na obvezno delo?
Ni niti enega dokaza, ki bi nas dokončno prepričal, da ni Delise prijatelj vidalijevcev. Razumljivo je, da bi z dobro voljo postal do-
osvobodilno borbo, ki nam je odprla pot v lepše in svobodno življenje.
Da bi širil nezadovoljstvo med delavci, je Delise žalil delavce, ki so prišli tz Italije k nam na delo. Nazival jih je snapoletanis, Slovenci pa so zanj še vedno cščavis. Nikoli ni pozabil, kot ne pozabijo vidalijevci, izrabiti priliko za obrekovanje tistih odlokov ljudskih oblasti, katerih namen je izboljšati položaj delovnega ljudstva.
Njegova odpustitev pomeni veliko olajšavo tistim, ki hočejo delati resno in natančno brez motenj, katere so se njega tesno držale.
Nadaljujmo borbo proti zaviračem našega dela, ker s tem bomo mnogo pripomogli našim sindikalnim organizacijam pri izpolnjevanju njenih nalog kar bo pomenilo delati za korist skupnosti.
ber delavec. Toda nasedel je vpli-morje« poklanjam ta šopek cvetja j vu sovražnikov ljudske oblasti in kot priznanje za dober prvi nastop«, ostal pod vplivom tistih, ki o mali. B. j lovaiujejo našo junaško narodno
proga
Kop er-Divača in nazaj
ODHOD IZ KOPRA vsako soboto, nedeljo in ponedeljek ob 24. uri. ODHOD IZ DIVAČE vsako nedeljo, ponedeljek in torek ob 3. uri.
14. in 15. avgusta v TRBIŽ, SV. VISARJE in BELOPESKA JEZERA.
Vpisovanje do 9. avgusta pri potovalnem uradu «ADRIA-EXPRESS», ul. F. Severo 5b - tel. 29.243.
-
»mm
B,
Tudi
Uje
organizacijsko delo
i zene v
A nsj^m ^aju smo žene pri-izacii;	Posvetnim delom v
mp	P°2hale smo, da brez
- eJa moremo sledi-easa. Potrebno je> da tu.
X ■> dno sledimo, da , smo v Ajjj* tekočem. Zato je naš ,% . odbor poživel prosvetno - v ta namen razposlal po okrožnic z navodili. Re-^ih je bilo tudi 16 od-terenu in postavljene od-
S
]	*r6) v.e t°varišice za prosveto. V
s*86*1 80 zene tudi postavile
j^Ksj	z novimi članki in
** č*sc»..a?tsale so sedem člankov V. sWvSe ,v italijanščini in pet I Si n*' '^se Stanke So na-[ JAu j > ki prej niso nikoli so-to Vpjl1} Pisale na stenčas. Zato tSbpv- P°mena.
Si okj . zdravstva, v buj-
hA Di-t-i* 31110 zene imele v tem im iraiih oVanta ° 1 t vstvu v . i?Sba v OVSod b.fa velika I ^aiih i3*1 drugih več-š V *3Vh 50 Prcdavali zdravniki, I iL,Ad,-n,Pa .2drav-''.vcr,t: refcent-| iAiani. so vzbudila veliko 71 ,v .)e hied ljudstvom. V Bu-Stija p°lcg žen udeležilo pre-mnogo mladine in
še bolje, kako naj se teh očuva.
DOBRA ROKA IN DOBRO SRCE NAŠIH ZENA. V preteklem mesecu so žene pripravile mnogo daril. Med drugim so obdarile mladinsko delovno brigado, ki je odšla na gradnjo avtomobilske ceste Zagreb-Beograd. Tem tovarišem so poklonile več steklenic likerjev in večje število cigaret. Obiskale so tudi delovno brigado v dolini Mirne in obdarovale brigadnike a slaščicami, sadjem, sladkim kruhom, likerji in cigaretami. Obiskale so tudi pionirje in jim nesle polno sadja in slaščic.
V Bujah so ustanovile dve ženski delovni brigadj. Eno vodi tovarišica Dušic Aneta, drugo pa Cro-silla Katarina. Vsak dan so žene na gradilišču zadružnega doma. Delajo v popoldanskih urah do pozno zvečer. Ce. je luna, tudi do 11. Dela skupina 12 žen.
Tudi za festival, ki bo 4. septembra, se žene marljivo pripravljajo. Okrog 100 žen se je vključilo v pevski zbor, ki bo sodeloval na festivalu. Pripravljajo tudi skupino narodnih noš, ki bo nastopila na festivalu in v sprevodu. C. M.
V(>ra;
VJ' hlrin na bila Premajhna k' ^eda*!0 P°9tušalcev ostalo zu-kjiiijjjo	Po	vaseh	se	še	na-
to An kkoSem tednu. Tako
2» *Iravst.
<5«, si
tva res dosegel na-
A:1 p* ga. ie organizacija zu-tavn-	vse ljudstvo, kako
a v Primerih bolezni in
GaSon
WKzraioŠ«ie-Nov9ffi
Sinoči je bil množični sestanek ASIZZ v Gažonu. Bilo je že pozno in kljub temu so se žene udeležile sestanka polnoštevilno. Imele so političhi pregled in nadalje so govorile o udarniškem delu. ki bodo opravile prihodnjo nedeljo
K
^jjflTEUSKt) NOBOMEITVO SHBCflMJB M RUKI
^csrner - Izola 1:1
V«n' Rive|S0 zast°pah: Nikolič, •Ha* °Sič v3’. Kur,ar'jck, Limbac-
^Skr01*0' Vujič' Cilr' Križ’
Sc:^iCSr!’. Giani' Cf)‘-bat-
X*’ Kii r Miloch’ Ben' ’ Gardini, Zaro in
7.n°St‘ oseb se je v Kr5 Hni'',gUsta fJ<li<;rala no^o-AAia u- motno skupino V,Ch ,, ie 2astopal Reko na *V ‘h srepubl'ke Ur-s!iv kateri 'Pmn nogometašev SCjti, ti . 50 naiboljši k ra jo v-^ Arriolt ,VPUoril«r bujejo s ’ Edpro, Ponziano
„kj, sodelujejo pri
K
VI*
opazk- vpžbanju, b; bila . - Cosu3] neuPi'avičena. Za-\ ^»Icev ,na im«na navede-. Itn *r>ilskp ’ saC° hočeš spoznati ki, ? slaK*6 lupine.
n*so *8r»lci Kvarner-
K8(1 w
C<jVP^nosT3kTn8li r iZUr'
kTIo J, >'eškr.	srečanje	je
S rfHaij .. preb‘valcc, ki so
LSkupi"i 1»le
ze za-
(iesp*!i'"Vesu-S l mmut ste uporabili
ll*9r<wProtnlkyP°tf'an!e iare ivo
tN iAoi v m^malu nato pa r,du, ki ^ m°čnem sunku žo-
2abil n:‘rav,lost
,razj 'i{. j 'adlj
kt je bila tudi zelo
C Nii'?razrertn Pa j(- prestrlgel Kvar-
časno onemogočila vsako presenečenje.
V 20. minuti pig je Križman od Kvamera z zelo/ močnim strelom, podal žogo napadalcu Caru, ki jo je kot bombo vrgel V mrežo Izo-lanov, tako da vsa sposobnost Chelleria ni mogla preprečiti gola. Kvarner se je do konca prvega polčasa držal največ v obrambi, čeprav je bila Igra na obeh straneh mestoma, skoi-o po krivdi sodnika, preveč ostra.
V drugem polčasu so bili Izolani v očitni premoči. Ze v prvih 10 minutah so v lopi igri izenačili stanje golov. Gol je zabil Paoli. Obe strani sta skušali v nadaljni igri doseči gol in ob raznih prilikah je bila žoga pred vrath toda oba vratarja, zlasti Chelleri, sta odvrnila vselej v vrata namerjeno žogo in s tem preprečila gol v svojo škodo. Imponiral je seveda tudi vratar I-Cvarnera Nikolič, ki po svoji postavi spominja na znamenitega španskega vratarja Za-morro. Nikolič ima nič manj kot 2 metra višine.
Igra ie ostala do konca živa ln polna mojstrskih kombinacij, toda kljub vsemu temu, izid je ostal za oba tekmeca neodločen, in sicer 1:1. Ta izid je tudi odgovarjal sposobnosti in igri obeh enajsteric, ki sta pokazale kombinirano in preudarno igro. Zlasti pa so se odti
hi AAdl. t, anl so še večkrat kovali Izolani, med katerimi so bi-HoJ^fa, ”edane, toda obram- lj zopet najboljši: Chelleri. Milloch *'» in je biln fndi ™in jn Giani. Od Kvamera pa poleg vratarja Nikoliča še Križman.
in
»Pretna, je
pravo-
pri gradnji ceste Šmarje Nova vas. Za delo so se prijavile sle deče matere: Kaic Ana, Gregorič A., Požru Kalc Ana, Gregoroč Ana, Požru Marija, Grižonič Francka, Stadina Ivanka. Sabadin Antonija, Gregorič Marija, Fortuna Marija in Gregorič Olga. Vse zgoraj navedene žene so sklenile, da bodo v najkrajšem času pritegnile . v svojo sredo tudi ostale žene, da bodo lahko ustanovile svojo delovno brigado.
Zene so na tem sestanku sklenile, da bodo prihodnji teden obiskale srbske otroke, ki so v koloniji v Kopru in jim nesle daril.
Pri slučajnostih so žene govorile tudi o Trstu, ki je prava poguba za naše mladinke. Se vedno jih je polno, ki službujejo tržaški gospodi in zanjo garajo. To bj moralo biti za vsako našo mladinko sramotno, danes ko imajo toliko priložnosti, da se lahko posvetijo kakemu poklicu in dajo svojo pomoč prj gradnji novega življenja svojim ljudem. Neka prisotna mati je sklenila, da bo svoji hčeri prepovedala, da bi še nadalje hodila v Trst
Ob zaključku so žene zapele znano pesem: «Janez, kranjski Janez«. Bile so vse prevzete od velikega pomena te pesmi, ki govori, kako Janez odločno odhaja v partizane. Razhajale So se v živih pogovorih, da je potrebno, da tudi žene nadaljujejo pot, katero so začrtali partizani — njihovi sinovi.
C. M.
Ima ?teWen človek ponoči pravico do spanja?
Po truda polnem telesnem ali duševnem delu se vrača vsakdo na
svoj dom, kjer si želi oddiha ;n pa potrebne ure spanja. Tega na žalost nočejo razumeti nekateri posamezniki niti v Kopru, kjer bi pričakoval 'da bodo kot mestr., in Izobraženi ljudje uvideli to potrebo. Tako uporabljajo ti ljudje svoje radio aparate na tako unečloveški« način, d.a presega vse meje. Glas aparatov hrešči in misliš, da ga poslušajo samo takšni ljudje v hiši. ki so na pol gluhi.
Priznamo, da jma vsakdo pravico, da si privošči zvečer nekoliko razvedrila s svojim radio-apara-tom. Toda to razvedrilo ne sme biti takšno, da uničuje živce drugih oseb, ki imajo to smolo, da stanujejo v bližini takšnih ljudi.
Radio naj lastniki uravnavajo tako. da ga lahko slišijo samo tisti, ki so v sobi. kuhinji, kjer je radio, ne pa, da rjovi tako, da ga lahko sliši vsa ulica, kot na primer v Calle Petronio, C. Battisti in na mnogih drugih krajih. Ti ljudje odpirajo radio-aparate na vse registre, kot bi se hoteli pobahati. češ «mi Imamo radio, vi pa ga nimate«. Na noben način ne bi smeli lastniki glasno navijati svojih radio-aparatov pred 6. uro zjutraj in Po 19. uri zvečer. Do danes pa jim ni nobena ura ni prezgodnja niti prefmzna!
To stanje mora prenehati. V tem oziru naj posredujejo naše oblasti, zlasti NZ, da bo vladal tudj v tem pogledu red. Lastniki radio-aparatov ne smejo samovoljno vznemirjati ljudi, kj potrebujejo odpo-čitek po izvršenem delu, da bodo mogli naslednji dan zopet čvrsto na delo!
J.
GORIŠKI DNEVNIK
PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI • SVETOGORSKA ULICA 42 • TEL. 74V
IZ SLOVENSKE BENEČIJE
Demonstracija brezposelnih v Čedadu
0 MM MO MO HM
da Bi lam rešili “naiimsiee" žiečBe žensbe
Na zahtevo "Hočemo kruha za naše otroke" so jim odgovorili s praznimi obljubami
2e večkrat smo v našem časopisu poročali, da vlada v Čedadu in v vaseh, ki spadajo pod to občino, velika brezposelnost. In vendar bi občinske oblasti lahko preskrbele mnogim delavcem zaposlitev, ker je prav v Čedada velika potreba po javnih delih. Namesto pa da bi s temi deli že enkrat začeli, pa tolažijo in motijo brezposelne z neznatnimi podporami, s katerimi ;e nemogoče preživljati njihove lačne družine.
Ni še dolgo tega, ko so nekateri krajevni bogataši, ki so kajpada obenem predstavniki krščansko demokracije, izjavili, da bi morali vsi brezposelni, ki prejemajo občinsko podporo, delati zastonj pri javnih delih, da bi se na ta način vsaj maio oddolžili za ((nezasluženo podporo«, ki jo prejemajo. Takš-
no je mnenje nekaterih lokalnih veljakov o reševanju vprašanja brezposelnih, med tem ko nešteto družin trpi lakoto zaradi pomanjkanja dela. Pri tem pa pozabijo seveda povedati, kako se bedo eni oddolžili ljudstvu, od katerega žuljev živijo več ali manj brez vsakega dela.
Brezposelnim je postalo to stanje že neznosno in pretekli teden se je zbralo okrog 80 brezposelnih družinskih očetov in več «ena z malimi otroki v naročju ter skupaj odšlo pre.d palačo, kjer je občinski sgdež. Spredaj so nosili transparente z napisi:	«Hcčemo
dela«; ((Hočemo kruha za naše Q-troke«. Poleg teh so nosili ae druge table, na katerih so bile njihove zahteve.
Res žalosten je bil pogled na to
V kupčijo so bili zapleteni tudi 4 kvesturini - Vseh šest obtožencev obsojenih no 12 tet in 3 mesece zapora ter na 108.000 lir globe
Huda vročina, ki že nekaj dni dil bencinske kupčije njegov sin in
bedno procesijo. Bosonogi otroci so jokali, ker sp bili lačni; zlabo oblečene zenske so pričale v kakšno stanje privede beda poštene in delavne ljudi; možje so z obupno vztrajnostjo prosili, naj jim vendar že dajo delo, ko mnogi med njimi čakajo nanj že odkar je minila vojna.
Tisti dan, ko je bila na ulici ta demonstracija gladujočih, čedad-skega župana ni bilo doma. Zato jih je sprejel njegov namestnik odv. Pelizzo, ki jih je «potolažil» Češ, da bodo tudi zanje kmalu poskrbeli in da bodo .dobili delo. Brezposelni v Čedadu pa so siti takte praznih obljub, s katerimi jih pitajo že vsa povojna leta,. ne da bj do sedaj izpolnili niti eno izmed njih. Nasprotno pa jim očitajo sedaj še tisto bedno podporico, s katero ne morejo niti živeti niti umreti. Zato sedaj odločno zahtevajo, da se preide ob besed k dejanjem in da odredjo tista javna dela, ki bodo prinesla brezposelnim vsaj delno olajšanje njihove neznosne bede.
pritiska tudi na Gorico, ni preprečila, da se ne bi goriško kazensko sodišče zbralo v torek k razpravi, k; je trajala ves dan. Na vrsti le bila bencinska afera, v katero so zapleteni poleg Ernesta Makuca in njegovega sina Jordana še štirje kvesturini, ki so se tudi hoteli okoristiti s tem načinom lahkega zaslužka.
Sodišču je predsedoval dr. Suich državni tožilec pa je bil dr. Caputi. Med ljudstvom je bilo za razpravo precejšnje zanimanje in so zlasti v. dopoldanskih urah napolnili sodno dvorano. Obtožence je branilo kar pet odvetnikov, od katerih sta bila dva iz Trsta in eden iz Reg. gio Emilie. Med razpravo je bilo zaslišanih tudi 11 prič, ki so skušale pojasniti več ali mar.j zapleteno zadeyo.
Gotovo je še vsem v spominu lanska stavka petrolejskih nameščencev, ki je trajala od 30. junija dc 28. julija. Kot logična posledica te stavke je bilo splošno pomanjkanje goriva, kar je zopet povzročilo, da je začela cvesti črna borza, ki je po vheki ceni uj/ hov-ria avtomobiliste s potrebnim benunum
Tudi nekateri kvesturini so se hoteli okoristiti z redko priliko in je eden izmed njih za primerno plačilo izdajal ponarejene tovorne liste, drugi pa, ki je bil dodeljen razdeljevalcu bencina, Je dajal pičlo mero in tako prihranjeni bencin prodajal potem pod roko svojim klientom.
Stvar pa ni mogla trajati dolga ne da bi prišla na uho drugim kve-sturinom, kj so začeli 3 preiskavo in obdolžili bivše agente javne varnosti, 371etnega Jožefa Fia iz Fa-ngliana (Cuneo), 24ietnega Basal-della Alojzija iz Benetk ter 29'et-nega Rossija Jožefa iz Castelr.uo-vo Monti. Kot kupca bencina sta prišla pred sodišče 461etni Ernest Makuc iz Bukovice in njegov 241etrtt sin Jordan iz Gorice, ki imata mehanično delavnico v ul. Ristorj 7. Poleg navedenih sta prišla pred sodišče še agent javne varnosti 351etnl Mele Nikodem iz Volturana Irpina in Makuc Ernest zaradi podkupovanja. Obtožnica namreč pravi, da je Mele vedel za ie kupčije in da je o njih molčal, ker mu je Makuc ponudil, da mu bo preskrbel stanovanje.
Razprava se je vršila dopoldne z zaslišanjem obtožencev, ki ao potrdili svoje prejšnje izjave, razen Makuca Ernesta, kj je dejal, da Je vo-
da on ne ve nič o njih. Agent Mele pa se je izgovarjal, da tud; or. ne ve ničesar in da ima že svoje stanovanje, ker je poročen.
Za obtoženci so bile zaslišane priče, od katerih so sodniki hoteli ve-detj predvsem, če se je v resnici nek policijski kamion večkrat ustavil v uk Ristori ir, tam razložil bencinske posode. Samo ena izmed prič je točno in podrobno navedla vse okoliščine, čeprav je hotel eder, izmed odvetnikov ovreči njeno pričevanje, češ da je tukaj po sredi osebno sovraštvo.
Pri popoldanski razpravi je ob splošni pozornosti govoril državni tožilec, ki je ob zaključku zahteval naslednje kazni: za Makuca Ernesta 7 let zapora jn 600.000 lir globe; za Fia 5 let zapora in 30.000 lir globe, za Basaldellija in Rossija Po 4 leta in 5 mesecev zapora jn po 30.000 lir globe, za Makuca Jordana z olajševalnimi okoliščinami 1 leto ir, 8 mesecev zapora ter za Meleja 2 leti zapora in 30.000 lir globe.
Po končanih zagovorih se je sodni dvor umaknil v posvetovalnico, kjer se je precej dolgo mudil. Ob splošni pozornosti je bila potem izrečena naslednja razsodba: Basal-della je dobil 2 leti ir. 6 mesecev zapora in 8000 lir globe; Fia 2 leti in 2 meseca zapora in 6000 lir globe, Makuc Ernest, kj je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen ob. tožbe podkupovanja, je dobil 2 leti in 2 meseca zapora in 60.000 lir globe. Makuca Jordana go obsodili r,a 1 leto 5 mesecev ln 10 dni zapora in 40000 lir globe, Meleja na 2 Jeti zapora in 24.000 lir globe. Vsi obtožene; razen Meleja so obsojeni tudi na izgubo Častnih državljanskih pravic za dobo treh let.
ZAČETEK OBMEJNEGA PROMETA
Ker je s podpisom splošne trgovske pogodbe med Jugdslavijo in Italijo stopil v veljavo tudi videmski sporazum za obmejni promet, sc tega sedaj začeli tudi v praksi izvajati. Včeraj je prišlo po železnici iz Šempetra pri Gorici, na južno postajo večje število jugoslovanskih «litorin», ki jih bodo v go-riških delavnicah popravili.
To je po dolgem Času prvič, da zopet uporabljajo zvezno železniško progo med Šempetrom in staro Gorico. V zadnjih letih je bil edini promet na njej, ko so lani odpre-mili v Jugoslavijo šest vagonov srebra, kot povračilo vojnega plena, ki so si ga italijanske okupacijske čete nabrale x Jugoslaviji.
Mladinski izlef v Kanalsko dolino
Zveza slovenske mladine priredi v nedeljo 14. in v ponedeljek 15. t. m. dvodnevni izlet v Kanalsko dolino. Na programu je obisk Rabeljskega in Belopeških jezer ter izlet na Ukvansko planoto. Odhod iz Gorice v nedeljo ob 5. uri zjutraj, povratek v Gorico v ponedeljek okrog 22. ure. Prijave pri vseh krajevnih mladinskih odborih do petka 12. t. m. dopoldne. Isto-tam dobite vsa potrebna pojasnila.
Znižanje kmetijskih zakupnin
Uradni list od 6. t. m. prinaša odlok št. 179 ki določa zakupnino za obdelovalno zemljo. Po teh določilih bo za leto 1948 - 1949 zni. Žana kmetijska zakupnina za 30%. Vse spore, ki bi nastali pri praktičnem izvajanju tega odloka, bo reševal poseben odsek pri gori-škem tribunalu, ki mu je poverjena ta naloga.
IZPITI ZA DAVČNE URADNIKE
Te dni so bili razpisani izpiti za usposobljenje novih uradnikov za pobiranje direktnih davkov. K pismenim in ustnim izpitom bodo pripuščenj kandidati, ki imajo diplomo višje srednje šole in so že dopolnili 21. leto. Prošnje je treba predložiti do 31. t. m. Vsa podrobnejša pojasnile bodo interesenti lahko dobili pri finančni in-tendenci, na okrajnih davkarijah in pri drugih davčnih uradih.
Navodila za Dolomite
Vsem udeležencem tridnevnega izleta v DolomiJe sporoča Slovensko planinsko društvo, da bo odhod v soboto 13. t. m. točno ob 5. uri s Travnika t Gorici. Vsakdo naj prinese s seboj jedilni pribor, eno posodo za hrano, kozarec in eno ali po možnosti dve odeji. Prav tako naj prinese vsak, ki Jo ima, tudi žepno svetilko.
Kosilo bo prvi dan iz nahrbtnika, lahko pa si boste nabavili suho hrano pri baru «2ri», ki bo dobro založen. Pozneje je preskrbljeno za toplo hrano. Krnh si mora oskrbeti vsak sam, vendar ga bo lahko kupil tudi v Tolmer u, kjer bo prva postaja.
KINO	— -■
VERDI, 17: »Zadnja pot zločincev«, S. Brady.
V1TTORIA, 17: «Samo kdor pade
lahko znova vstane«, H. Bogart. CENTRALE, 17: «Crni vrag«, W. 8endix.
MODERNO. 17: «Kjd je Zaza«, N-Taranto, 1. Barzizza.
EDEN, 17: »Izdelovalci pošasti«
Pred goriško kazensko sodnijo je prišla včeraj 401etna Simonetti Severina iz ulice Giustiniani pod obtežbo, da je dvakrat razžalila čast svoje sosede Besednjak Melite. Prvi napad r.a Besednjakovo je Simonet-tijeva izvršila 21. maja letos na Travniku pred Babičevo trgovino. Kar na lepem se je zagnala s svojim kolesom proti njej in izlila nanjo vse pornografično besedilo, ki sploh more priti človeku na un in jo poleg tega še obdolžila, da je ona kriva deportacije njenega moža. Kc- je vzbudila tako splošno zanimanje mimoidočih s svojimi psovkami, se njen razgreti duh še ni pomiril. Isto sceno je ponovila še junija, ko je zagledala Besednjako vo na oknu njenega stanovanja. Ustavila se je pod r.jim in jj zapela »serenado«, v katero je vključila vse najgrše besede. Besednja-kova, ki ji je to ravnanje skrajno nizkotne sosede že presedalo, se je odločila, da jo prijavi sodnim oblastem. Včeraj sta se sosed, sešli na sodniji pred številnim občinstvom. Čeprav so bili dokazi proti Simo-nittijevi jasr.i in so številne priče potrjevale prijavo Besednjakove, je vendar sodnik odložil razpravo, ker je namreč Simonittijeva tp zahtevala, češ da si bo poiskala priče, da je njeno obdolževanje glede deportacije resnično tn bo na tej podlagi zahtevala obsodbo Besednjakove, samo sebe pa izmazala. S svojo domišljijo je ženska prišla zelo daleč in že vidi Besednjakovo v zaporu, medtem ko bo njena srbori-tost ta čas lahko našla drugo žrtev, nad katero se bo znašala z vedenjem, ki jj prav gotovo ni v čast.
Spori med stanovalkami
Po tej razpravi se je občinstvo nekoliko razšlo in na ulici se je za-čulo rjovenje napadalke, ki si je verjetno nakopala nove obtožbe. Na-to go zasedle zatožno klop zopet žen ske, in sicer: 50Ietna Mozetič Terezija in njena 231etna hči Mozetič por. Hinek Andrejka iz uL Croce 11. Te so se tudi spopadle s svojo sostanovalko Petrovčič Angelo, ker jih je hotela spraviti s stanovanja, ki jima ga je dala v podnajem. Tako so prišle vse tri pred sodnika in sicer prve dve, ker sta Petrovč i čevo iz omenjenih vzrokov ozmerjale in preteple in Petrovčičeva pa, ker je Mozetičevima isto povrnila' Toda tudi to razpravo je moral sodnik odložiti, ker potrebuje novih dokazov, da pravično razreši zapleteno zadevo.
Drage semeniške češnje
Letošnjega maja se je 191etni Se-reni Marij iz ul. Cocevia 21 sprehajal pod gradom pri Malem semenišču. V skrbno urejenem sadovnjaku semenišča je zapazil na visokem drevesu lepe češnje in sklenil, da se jih bo najedel. Toda komaj je splezal na drevo in pokusil mikavni 3očnj sad, mu je bil že za petami nek semeniški duhovnik, ter mu velel z drevesa. Nato ga je legitimira) in prijavil sodnim oblastem. Obsodili so ga, morda za vsako zaužito češnjo, na en dan zapora, in sicer skupno na 10 dni zapora in 1600 lir globe, toda pogojno.
Še neplačeno kolo je prodal
Scrbatellj Marino, star 30 let iz Kapucinske ulice št. 13 je letošnjega marca kupil pri mehaniku Rudolfu Vugi v Ul. Carduccj kolo ln se obvezal, da ga bo plačeval v o-brokih. V jamstvo je podpisal pet menic. Naslednjega dne je kolo, ki ga je kupil za 30.000 lir prodal za 10.000. Mehanik Vuga je za to zvedel in pričel dvomiti, da mu bo ko-,o še kdaj plačano. Zato je Sorba-tellija, kakor tudi 291etnega Gruntarja Albina, ki je kolo kupil, prijavil sodnim oblastem. Toda na razprav; je sodnik Gruntarja oprostil, ker s to kupčijo ni zakrivi) protizakonitega dejanja. Tudi Sorbatel-
liju niso mogli očitati kršitve zakona, toda postopanje proti njemu se jp že preje razblinilo z umaknitvijo tožbe s strani Vuge.
Begunec iz Pulja je hotel domov
Begunec, 42iclni Bon Ernes iz Pulja, ki je septembra 1947 leta zapustil svoj rojstni kraj in prišel v Italijo, ge je prejšnjega meseca naveličal potepuškega životarjenja, prekoračil je mejo in hotel zopet domov. Toda jugoslovanski stražniki so ga že naslednjega dne vrnili italijanskim. Zaradi tega so ga prijavili sodniji, kjer so ga sodili na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe.
Ker je javno prosjačil
Ker je javno prc^jačil brez županovega dovoljenja so nato obsodili 55 letnega Terzina Franca iz ul. Baiamor.ti na 20 dni zapora .Ter-zinj je star znanec sodnih krogov in zapora v katerem je prebival že 31 krat.
Nesreča z bombo v Podgori
Zdi se, da je za otroke še vedno najprivlačnejša igrača ročna bomba, ki jo otročad vedno prav go tovo iztakne tudi tam, kjer je drugi ne najdejo. Tako sta včeraj naletela na to orožje, ki vsak dan ograža življenje mladih dečkov posebno na podeželju, 13-letni Bla-rio Remigij in njegov 6 let stari bratec Franco iz Podgore. Bombo, ki sta jo našla na polju, sta takoj pričela tolči dokler ni počila. Njena eksplozija je ranila Remigija v noge in desno roko in mlajšega pa v prsa in nogo. Oba so odpeljali v bolnico, kjer se bosta morala zdraviti dalj časa.
Št. Maver
Aretacija ob meji
Pred nekaj dnevi je prišel na obisk k svoji teti, ki stanuje v St. Mavru, 17-letnj Piovesan Peter iz Montebelluna. Predvčerajšnjim ga je ustavila izvidnica finančnih stražnikov ko je pohajal blizu jugoslovanske meie. Stražnikom je namreč baje prišlo na uho, da je mladenič nameraval skrivaj v Jugoslavijo na delo in da je izrazil ta svoj namen tudi teti. Zato so ga pridržc.li v zaporu in ga bodo verjetno z izgonskim listom poslali domov.
Stan drež
Zasfrupljenje po pomoti
V bolnico pri Rdeči hiš: je včeraj Zeleni križ pripeljal 20-!etno Žigon Rozalijo iz Standreža, ki je namesto sirupa, ki ga ji je zdravnik predpisal, zaužila precejšnjo količino nekega drugega zdravila, ki ga je treba uživati samo po kaplji, cah in se tako zastrupila. V bolnici so ji tahoj sprali želodec in jo tako rešili skorajšnje smrti.
NESREČA PRI KOPANJU
Da bi se izognila moreči vročini je šla včeraj INlelna Paglio Nadja iz ul. Favetti št. 5 k morju v Sesljan. Toda tu jo je čakala poleg razvedrila tudi mala nevšečnost. Na obali je namreč stopila na stekleni drobec in se precej globoko vrezala v palec leve noge.
Deklica si je nogo za silo obvezala in ker je vlak za Gorico ravnokar odhajal, Je kar se je dalo urno stekla do njega. Toda med vožnjo sa se ji bolečine v nogi poostrile in rgna jj je močno krvavela. Ko je izstopila na goriškem kolodvoru, ni mogla več napraviti koraka in zato so ji sopotniki poklicali rešilni avto Zelenega križa, ki ji je prišel na pomoč in jo odpeljal v mestno bolnico. Tu so ji rano razkužili in j0 obvezali tej jo odposlali domov.
Nekaj slik iz Slovenije Od tam, kjer že cvete dišeči kokorik
in žnformbirojevski krik nič ne moti gradnje socializma
Drin, drin, drin, je zapel telefon na mizi. Tovariš, ki razume današnji razvoj in še bolj štiri stene zaporov, obvešča:
«Jutri zjutraj grem v Slovenijo. Ce bi rad malo vtisov, je en prostor zate...»
«Hvala lepa. Kot vedno si tovariš, ki razume novinarja, (da bi ga vsi tako), kj bi rad več in širšega obzorja, večje razgledanosti. Kdaj pa je odhod?«
»Ob devetih pri novem stadionu, pred 2000 let starimi vrati Kopra. Od tam bomo poletel; v komaj štiri leta staro — novo Jugoslavijo, da vidimo, kaj in kako delajo in napredujejo«.
«Ne bo ti žal, tovariš Bevk, da si me povabil. Na svidenje!«
* # *
Drugi dan sem na stanovanju povedal družini, da grem v Slovenijo. Pa je bila mati Klara vsa v skrbeh, zakaj nisem prej povedal, da bi bila kaj pripravila za pot. Pa sem jo pomiril, da sem že pripravil nekaj grozdja in steklenico istrana. Videl sem, da ji je nekako težko.
«Mislili bodo tam. kjer si doma, da nisi pri dobrih ljudeh«, je še pripomnila.
Cujte tisti v Trstu, ki ne morete slišati slovenske besede. Mati Klara je Italijanka in se dobro razumeva, ker sem se jaz naučil njenega jezika. Večkrat pa pravi, d.a ji je žal, da še ona ne zna mojega, da bi se včasih lahko tudi po slovensko pogovarjala.
Naš džip je drvel čez Kras še hitreje kot hudič, katerega je bil sv. Erazem vpregel v plug, da bi podora] vsaj malo tistega koničastega kamenja, ki ga je tod preveč. No, pa se pozna, da danes Kraševci ne verujejo več v take pravljice. Kamenje izkopavajo in iz njčga gradijo zadružne domove, nove hiše, nove hleve in vasi. Pravljicam pa se smejejo, ker vedo, da so jih hoteli z njimi omrežiti tisti, ki so se od njihovih žuljev redili.
Druga setev - ajda je že vzklila
Požeto je žito in vsejanj ajda in repa čez ves Kras, po vsej okolici Nove Gorice, po Soški dolini, na Idrijskem jn Cerkljanskem. V Tolminu srečam bivšega aktivista izza časov borbe. Danes je kapitan JA. Ravnokar prihaja ;z Vojvodine in ne more povedati, kako je tam obilno obrodila pšenica. Posebno se ločijo polja, ki so last kmečkih obdelovalnih zadrug.
Od osvoboditve se nisv videla. Polna uši in raztrgana sva se bila ločila v neki vasi Slovenske Benečije. Ugotavljava: Nismo delali zaman. Delno je tudj naša setev že obrodila.
Mlada tovarišica, domačinka iz Tolmina, posluša in pritrjuje. Iztrgala se je iz objema stare miselnosti, tud; če je po rojstvu iz družine bogatega gostilničarja in posestnika Petrina. Ta je z vso družino razumel prihod novega časa. V njegovi gostilni je danes zadruga, hčerke pa so vse dobre aktivistke.
Naprej brzimo ob Idrijci do Stopnika. Tam se džipu in tovarišu Bevku zahvalim in že se podvizam v hrib.
Tudi v Sebreliah so ustanovili ekonomijo
Kako so nekateri še navezani na staro. Jn jim ne moreš in ne smeš zameriti. Preveč je bilo vplivov na miselnost naših preprostih ljudi. Živeli so zaprti v ozki krog svojega posestva. Tu so bili prisiljeni na najbolj trdo borbo, če so se hoteli obdržati na zemlji. Ni dobro kazalo, da bi bila družina dobila zaposlitve, če je bilo doma kruha premalo. Le Amerika je bila kot nekaka oddušna cev, ki je sprejemala naše ljudi. Toda tudi tu je nastajalo vprašanje, kako dobiti denarja za pot.
V današnjem velikem razvoju pa predstavlja tista stara navezanost na malo zemlje napako. Te nekateri ljudje ne vidijo. Zato pa jo je treba pokazati.
Kako? Prav preprosto.
Nekdaj so naši ljudje morali v daljno Ameriko in tam punujati svojo delovno silo. Kdo je imel manj naš človek, ki je gara] in od tega koristi? Prav gotovo naj-garal ter dobival za to toliko plače, da je nekaj lahko poslal tudi domov. Komu je pomagal graditi? Kdo je od tega imel dobičke?
Danes nobenemu našemu človeku ni več potreba v tujino. Doma lahko pomagajo pri gradnji tovarn, central, železnic, cest. Pomagajo zato, da bo nova Jugoslavija imela vsega. In vse te tovarne, centrale, železnice, ceste, bodo ostale — ljudska last.
Zato pa se posestniku Mlakarju ni potreba bati. če mu hčerka Julka sili v svet. Zene jo spoznati. kakšna je Jugoslavija, žene 5° radovednost, da bi videla več kot vidi doma jn si razširila obzorje. Mlakarja skrbi, kako bo obdeloval posestvo, ko mu že najmlajši sin noče več biti doma. Gimnazijo obiskuje, da bo tudi on spoznal, kaj je prav v tako velikih časih, kot so sedaj.
No. pa je že kdo drugi, ki ga skrbi, kako bo obdeloval zemljo. Vsem so dal, dober odgovor tisti v vasi, kj so pričeli s skupnim obdelovanjem zemlje. Za začetek še kar gre. Nad 400 ha zemlje ima ekonomija. Ze pomagajo tovarišice Dorica, Pepca in Marica. Posebno zadnja je prinesla na eko-
nomijo polno veselja, ker se tako gibčno suče po kuhinji in okoli prašičev. Se kasno v noč čisti po kuhinji.
Gledajo in premišljujejo večji kmetje: nov plug, novo brano, osi-palnik in okopalnilc imajo na ekonomiji. To je že r.ekaj. Sčasoma bo še kaj drugega.
Močnikov se ubija kar sam z dvema sestrama na velikem posestvu, Ponikavec z ženo in hčerko prav tako težko vleče naprej. Na-vasar pa s številno družino ne ve več, kako bi napravi.'.
Nekdo v vasi mi je dejal:
«Za hlapca pa že r.e bom.«
Prav je imel tovariš Kidrič, ko je ob sprejemanju petletnega piana dejal:
«Pri nas v Sloveniji bo borba težja, ker bodo pljuskali valovi propagande izza meje«.
Res je. Take hlapce, ki so tako pridno delali, je težko izgubiti. Dobro to ve reakcija in kapitalisti v inozemstvu. Nikoli več zanje! Postali smo narod junakov. Zato pa danes toliko več — zase. Delovno ljudstvo je danes samo sebi hlapec, samo da je ta beseda danes zamenjana v tovariš. V tovariškem razumevanju pa je laže premagovati težave. Narobe bi bilo danes itj proti napredku.
Ded Jože
Kako dobro se spominjam deda Jožeta, ki je nam, vaškim smrkavcem pripovedoval pravljice n divjih ženah. Vsem okoličanom je znana velika podzemeljska jama pod cerkvijo sv. Ivana. Ded je pripovedoval, da tam prebivajo velike divje žene, katere ob času žetve prihajajo na pomoč tistim, ki so v stiski za delavce. Se danes je ded Jože včasih pobožal po razkuštvranih glavah in govoril: «Smilijo se mi ti malčki, ker bodo vojaki v zelo hudih časih.«
Takrat nisem razumel ne dedovih pravljic in ne njegovih besed o hudih časih. Danes jih razumem, ker sem se boril tudi sam. V votlini »divjih žen« pa so partizani za časa borbe imeli svoja skladišča. Tako ne je dedova pravljica uresničila:
Iz tesne grape Zabržnic in Ko-pačnice, iz prvega partizanskega logorja y Dolinarjevem Kolku, iz prvih sestankov pri Močniku v Sjavnici, iz prvega mitinga v ostri zimi pri Navasarju, kateremu je prisostvoval tudi župnik, je prišlo veliko novega. Iz prvih treh pad-
lih v Orehovski grapi, iz revolu-cionarno-predanih aktivistov Cvetka-Jaka, Jožeta iz Rupe, Podreka Andreja, Groseljevega Jožeta, ki je bil tak človek, da se je izognil še mravlji, če jo je videl na poti, slepega harmonikarja Andrejca, 901etnega Krmenkarja, preprosto verujočega Krivca in njegove žene Julke, stokrat delavnega mizarja Božiča Janeza, k; je hišo zgradil z zaslužkom svojih pridnih rok, mladostno navdušenega mladega 131etnega kurirja Borisa iz Cerkna in še nešteto drugih, je prišla naša velika nedelja. Iz plamenov naših vasi je vzklila kot v teh dneh ajda — naša svoboda.
To svobodo utrjujemo, to mlado rast čuvamo
To je misel današnjih novih ljudi v Jugoslaviji. To je misel vseh naprednih Sebreljcev. Cerkljanov, Tolmincev, Kraševcev.
Udarila je lani resolucija In-formbiroja kot nekaj zelo čudnega. Samo nekaj sekund — razvojno govorjeno — je bila negotovost. Kot bogato klasje, ki se u-pogiblje v vetru grozeče nevihte in takoj vzravna, ko ta preneha.
Monova mati iz Cerkna govori:
»Kako to, da nas danes Moskva kritizira? Ti me poznaš, koliko sem dala prav na poziv Moskve. Enega sina v borbi, drugega je podsul dimnik požgane hiše, ki je zgorela na poziv Moskve k uporu, mož pa je zaradi onemoglosti, ker si je hotel čimprej postaviti nazaj nov dem, neki večer omahnil z brvi in ostal mrtev na kamenju hudournika. Kaj praviš ti, tovariš, na to?! Poznam te, da si bil partizan in revolucionar. Toda tudi če bi mi oporekal, ne morem drugače, kot da povem: Mo-skva nima pravih)
Nisem ji mogel niti odgovoriti, tako me je bila prevaela velika vera te matere v — vai. naš prav! Prav vodite, Tito, Kardelj, Pijade, Rar.kovič, Djilas in z vami vse ljudstvo nove Jugoslavije. Roko sem stisnil tej — veliki materi z isto iskrenostjo kot za časa borbe, ko je partizanom ponudila odejo: »Na, zavij se vanjo in daj obleko, da jo prekuham. Ni potreba, da bi te grizle uši. Te bom uničila jaz, fašiste, Nemce in domobrance pa vi«!
Se en primer takih mater, ki jih je r,a tisoče. Ta pa je Skapi-nova mamica iz Vipavske doline.
Moža in štiri otroke je dala na poziv iz Moskve k uporu. Ostala je sama. Kq je bil prenos ostankov hčerke Drine in sina Jožeta, nas je povabila na pogreb. Od XXXI. divizije r.as je šlo več. Po končani žalni slovesnosti na.s je prosila: »Ostanite še za čas pri nas, da mi ne bo težko, da ne bom jokala. Laže mi bo, če bom v družb; borcev, ki so svobodo priborili Primorski in Jugoslaviji.* Zdi se mi, da bi vsaka beseda komentarja pokvarila tako lepo in čisto domovinsko misel.
Kot rdeč nagelj bo lepa -kot glasba prijetna
Ob povratku v Koper me je obiskal tovariš Srečk0 Kumar. Tisti, kj razume jezik strun. Po domače in lepo sva se pogovorila. Dejal sem: jezik strun.
Naša rast je taka. Potrebno je le občutiti soglasje tega novega življenja, ki prebuja v ljudeh ti-
sti veliki pogum do revolucije, ki postavlja mejnike napredka narodom v stoletnih etapah. Preprosto ir. lepo sva se pogovorila: o strunah, o glasbi, o nageljnih. Razgovor naju je ponesel.v središče ustvarjalnosti narodov Jugoslavije, kateri so danes po vsem, kar se je zgodilo za zelenimi mizami diplomatov, politikov in meše-tarjev z malimi narodi v borbi :a zmago v petletnem planu. Pa naj nikdo ne misli, da je to borba tistih, ki so cilj zgrešili! To je modeliranje pridobitev revolucije, ki ne pozna kompromisov in kom-promisarjev, ki bi radi prišli skozi — r.a lep način.
Narodi na Balkanu še niso nikoli iskali take poti, ki bi jih na-lahko — prinesla skozi. To bi bila utopija, sanjaštvo. Zato pa so si svobodo priborili. Zato pa tudi danes gredo naprej in gi bodo vsem oviram nakljub — socializem zgradili.
P. A.
Ogarev
G O
PODAEST V_Q.
 	NCfjj
TRGOVINA	•	INDUSTRIJA	*
Izpopolnitvena
Kakor znano, služi pomol V. v novi prosti luki za promet težkega in masovnega blaga, kakor surovega železa, gradbenega kamna, premoga, lesa itd. Vendar pa vse doslej ni imel za to potrebne opreme, ki naj olajša razkladanje in nakladanje. V načrtu Javnih skladišč glede obnove in izpopolnitve tržaške luke so bile te naprave že davno določene, vendar Pa vse doslej niso mogli dobiti potrebnih kreditov. Zdaj končno poročajo, da so sklenile pristojne oblasti, da zgradijo na pomolu V. tri razkladalne mostove, na katerih bodo gibljivi in premikajoči se žerjavi z zelo širokim dosegom. Opis novih priprav pove, da bodo merili 65 metrov razpetine, 10 m v višino, polgibljive roke žerjava 18 m, nosilnost znaša 6 ton, hitrost dviganja 60 m na minuto. Vse tri razkladalne mostove bodo izdelale Združene ladjedelnice. Na pomolu pa so medtem že pričeli
s polaganjem potrebnih tirov. Računajo, da bodo dela trajala 10 do 12 mesecev.
Po načrtu Javnih skladišč bi bilo treba zgraditi na pomolu V. obalna hangarja št. 55 in it. 56, ker naj bi pomol služil prometu s Severno in Južno Ameriko. Promet premoga, rudnin itd., ki se zdaj vrši na pomolu V. pa naj bi se prenesel na koren nastajajo-ga pomola VII, ki bi ga morali s nasipava.njem povečati. Kaže pa, da oblasti zaenkrat ne mislijo na to ter so s sklepom, opremiti pomol V. za potrebe sedanjega prometa, hotele zadostiti pač le najnujnejšim zahtevam po prometno - tehničnih napravah v pristanišču.
Predpisi o trgovskem poslovanju s Turčijo
Tržaška trgovinska zbornica je sporočila, da je bilo objavljeno
(J Plciiimbhim ckiu&tmm na letoma ju
sim. m»
on v oesoico...
Avtobus neumorno drvi po gladki ceme.ntirani cesti. Tam v daljavi se med hribi vzdiguje ponosno Blejski grad. Tja so obrnjene oči Tržačanov, ki so si iz-
SLAP SAVICE.
Po Makedoniji - deželi mladosti
Mlajši je osem in dvajset, starejši pa pet in trideset let. Razlika med njima pa se je zdela mnogo večja. V mlajši je plala misel, kako bi mimo volje starih, bržkone tasta in tašče le snela feredžo, in čutila sem, da ,bo nekega dne zbrala v sebi dovolj odpora in to tudi storila.
Starejši pa sq je zdela prešerna že ta misel sama, čeprav je bila tudi njej prijetna. Mlajša mi je povedala, da je bila lani s svojem možem — udarnikom — na izletu v Opatiji in da tam ni imela feredže. «Ceiiiu si jo dala nazaj, kQ si jo enkrat že snela?« sem jo vprašala. «Morala sem zaradi starih. Ne bi imela miru pred njimi. Qni nimajo razumevanja«.
Na mojo željo se je rahlo odkrila, toda dvignila je samo zgornjo tančico feredže. spodnja ji je še vedno zakrivala obraz. Skozi njo pa so se le videle njegove oblike in bledina. Vse to je storila V trenutku, oči so ji švigale po ljudeh, kajti bilo ji je mnogo do tega, da bi ie kdo ne opazil in jo morda zatožil domačim. »S čim se ukvarjate doma«, sem ju vprašala dalje. «S hišnimi opravili«. «Naše življenje je zelo enolično in pusto«. »Ali bi ne šle raje v tovarno, pomagale pri industrijskem razvoju dežele in ekonomsko podprle lastne družine?« «Bi» je z vzdihom odgovorila mlajša. Potem je nekoliko pomolčala in rekla, tudi to še pride. Naglo sem se nato poslovila od njiju, ker sem videla, da jima postaja že nerodno in da sem ju predolgo zadrževala.
Makedonska mesta so sl drugo drugemu zelo slična. Razte-
zajo se v šir-no, glavne ulice so vedno tako obljudene, kot bi bil tržni dan, in tik za njimi je turški del mesta, ki je na las podoben onemu v Skopju. V njih je vse polno džamij to je turških molilnic, k; pa so zelo prazne, ker j-di mlade turške generacije kljub pritisku duhovščine in ustrahovanju domačih ne posečajo več. Silno me je zanimalo, kakšna je od znotraj taka molilnica in kako je urejena turška hiša. V Gostivaru sem ukradla čas med četrturnim odmorom, da sem pokukala noter. Star musliman, morda je bil čuvar pri džamiji, mi je še prigovarjal, naj vstopim. Seveda se nisem upala vstopiti obuta in sem se v nekakšnem predsobju hitro sezula in nataknila copate, kj so čakale pripravljene za vernike. Muslimani se morajo namreč pred vhodom v molilnico preobuti. Ta postava pa ima svoj higienski pomen, da se cestni prah in blato ne prinese na mehke živo barvane preproge, s katerimi so zastrta tla do zadnjega kotička. Štirje muslimani so od spredaj na pol kleče na pol sede na kolenih pravkar opravljali svoje molitve. Postalo mi je nerodno, da bi jih motila v njihovi zatopljenosti. Hitro sem se odstranila *n vrgla le bežen pogled po vsem skromnem prostoru.	(Nadaljevanje sledi)
bralj po zaslugi Planinskega društva prav ta kraj za eno ali večtedensko letovišče.
Se nekaj kilometrov in pred nami se razprostre Blejsko jezero. Ne smemo pozabiti, da je sam Prešeren zapisal, da »dežela Kranjska nima lepšega kraja«... On sam je v rani mladosti opazoval iz svojega rojstnega kraja Blejski grad. In očaran kakor tudi vsi izletniki in letoviščarji mu je srce narekovalo te čudovite besede.
Tržačani se niso mogli načuditi lepotam Bleda. Se posebno o-ni, ki so prvič prišli v ta kraj, so samo strmeli in niso slišali poziva tov. Milana, ki je letoviščarje klical in jim dodeljeval sobe. Hotel «Jadran», i:i je bil določen za nas, leži nekoliko više nad cesto in nudi krasen razgled po ysem jezeru. Treba je bilo oditi k večerji, kajti nastopila je že tema.
Kaj se je dogajalo v naslednjih dneh, je težko opisovati. Starejši, posebno pa dobri turisti so takoj zjutraj odšli na	»Tour	de
Bled«, kakor so sami pravili.
Obšli so jezero in prišli še pravočasno h kosilu. Marsikateri izmed letoviščarjev se je mislil v Trstu	založiti	s hrano, toda	po
prvi večerji in šele so prvem kosilu so opazili, da bi bila vsaka zaloga resnično odveč.
V lepi restavraciji hotela Toplice so si Tržačani dodobra nasitili z	odlično	in tečno	hrano,	ki
so jo	zalivali	s pivom	ia tudi z
mineralno vodo «Radensko». Čolni in jadrnice, ki so na razpolago gostom proti majhni odškodnini, so bili polni Tržačanov. Isto je bilo tudi s kopališčem. Vsak je hotel čim bolj zarjaveti, posebno pa naš fotoreporter, ki je kot nor veslal cel dan na soncu. Uspelo mu je, kajti odšel je v Trst zagorel kot kak mulat.
Bled ni znan samo kot letovišče, temveč tudi kot odlična izhodiščna točka za izlete. Tržačani so seveda izkoristil; vse možnosti.
Tako so šli v Vintgar, krasno sotesko, kjer si je Radovna utrla
Ob papežkem izobčenju
Papež in kraljevina llalija
Leta 1859 je Pij IX. izrekel največje izobčenje nad vsemi, ki so zahtevali priključitev Raven-ne, Perugie in Bologne k Italiji.
— Ravenna, Penigia in Bologna so bile priključene h kraljevini Italiji in tako rešene slabe papeževe vlade.
globoko v kotlini svojo strugo. Slikovita soteska s svojo čisto zeleno vodo s krasnimi ribami je očarala Tržačane, da so prišli še večkrat tjakaj. Seveda sq si dekleta nakupila lepo okrašenih zvončkov, ki jih tam prodajajo in z njimi neusmiljeno zvonile tako, da smo v šali govorili, da gredo »koze in krave«.
Blejska podružnica Putnika pa je organizirala tudi manjše izlete z avtobusom. Tako n. pr. na Pokljuko, ki leži 1250 m visoko.
Pot do Pokljuke je tudi izredno slikovita, saj se ostro vzpenja v hrib. Pred seboj pa imaš krasen razgled po vsej dolini.
Ne b; bili zadovoljni z letovanjem, č'e ne bi bili šli tudi v Bohinj, bolje na Slap Savice.
Preostaja nam še Vrba, katero je hotel vsak Tržačan obiskati in si tako ogledati zibelko in rojstni kraj našega Prešerna. Z Bleda pelje pot najprvo po glavni cesti, nato pa preko travnikov in gozdov mimo Save do vasi. Spoštljivo smo stopili v hišo, ogledali sjno si vse, kar smo do tedaj samo čitali v časopisih. Prelistali smo spominsko knjigo in se tudi podpisali. Nazaj grede pa smo obiskali Lesce, kjer je v tamkajšnji šoli bila kolonija tržaških otrok. Naše dobre kuharice so takoj spoznale, da nas «boli želodec«. Bolničarka sicer
ni mogla pomagati, zato pa so nas ozdravile kuharice. Skodelico odličnega mleka «s tremi prsti smetane«, kakor so zadovoljno pravila naša dekleta.
Seveda so to le krajši izleti. Le žal, da se je 15 dn,i letovanja kjnalu končalo, kajti Tržačani, ki bodo odslej odšli na letovanje, bodo imeli priliko iti tudi na tridnevni izlet na Triglav. Odšli bodo z avtobusom preko Pokljuke na Rudno polje. Od tu pa dalje peš na Triglav ter nazaj mimo slapa Savice in Bohinja, od koder se bodo z avtobusom vrnili zopet na Bled.
Sele ko smo zapuščali Bled in ko se je od nas poslovil zastopnik hotela Toplice, nam je bilo žal. Marsikateri je imel solze v očeh. Toda vrnili se bomo, kakor nas je povabil zastopnik hotela, ko bodo naši bratje in tovariši izvršili svojo petletko in neumorno gradili socializem* da bo bodočnost še mnogo, mnogo lepša.
Ko je avtobus drvel proti Ljubljani, sem se spomnil neke starejše tovarišice, ki je prav Zgodaj vstajala, hitela na balkon in iz ust so ji prišle besede: «Sa-njc, sianje, sanje...«
Le Planinskemu društvu gre vsa čast in pohvala, da je Tržačanom pripravil tako lepo letovanje in da ie znal sanje pretvoriti v resničnost.
*	_	„	-	•	ytj
ČOLNI OB OBREŽJU BLEJSKEGA JEZERA.
DEKLE OB VODNJAKU.
iiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiMiiiiiiimiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiHiiM^
za Fuške. Bizjake, Morlake itd. Med Hrvat; je še danes zavest skup-
 Angelo Vivante - JADRANSKI IREDENTIZEM
VLOGA KLERIKALIZMA IN AVSTRIAKANTSTVA
70
Trgovsko malomeščanstvo s svoje strani teži prvotne za tem, da bi zaradi obrambe svojih razrednih interesov navezovalo stike z drugim; narodnostmi. Pozneje pa samo zaide v konflikt, in to zaradi čedalje večje konkurence, ki se javlja med ljudmi ene in druge narodnosti v njegovih lastnih vrstah. Kak hud nacnonalist postane italijanski krojač ali italijanski mesar, ko mu začne njegov slovenski sosed odjema vati kupce! «Ne kupujte pri Cehih!« pravijo Nemci na Češkem. Te besede bodo morda postale tudi v Trstu geslo, ki skriva pod nacionalnim videzom svojo štacunarsko dušo. Zapretiti mora kako nujno nevarnost (n. pr. uslužbenci zagrozijo s stavko), da slovensko in italijansko malomeščanstvo pozabita na konkurenco in se začasno združita.
Tako prihajamo k proletariatu. Tudi proletariat v Julijsk; krajini ne stopi v narodnostni konflikt kot strnjena ceBota, ampak kaže v svojem sestavu značilne razlike.
Proletariata obeh narodnosti, k; sta posebno v Trstu medsebojno pomešana, si ne stojita v ekonomski konkurenci. Zn to manjka prave interesne podlage za spor med italijanskimi in slovenskimi delavci domačini. Tak spor bi se lahko razvil med Slovenci in Italijani s polotoka (v Trstu je najmanj 20.000 proletarcev «regnicolov»), ako ne bi bilo Slovencem kot državljanom zajamčeno široko področje
dejavnosti (v državnih ali na pol podržavljenih podjetjih), iz katerega so «regnicoli» izključeni. Italijan domačin je kvalificiran delavec ali kvalificiran	obrtnik	in	kot tak nima,	vsaj sedaj ne,	slovenskega konkurenta.	Ce pa	je dninar, ima skupne interese s	slo-
venskim dninarjem domačinom In jih brani proti vsem zunanjim prišlekom, ki so lahko prav tako	Italijani kakor	Slovenci.
Po tem kratkem	uvodu	je	treba razdeliti	proletariat v	dva
dela, prvi brezlični del. ki je brez razredne in tudi često brez narodne zavesti (drobno ljudstvo, peti stan, kmečke množice): drugi del, ki se organizira pod zastavo delavskega interaacionalizma.
Omenil sem že, da v italijanskih kmečkih množicah v Istri in Furlaniji prevladuje samo deželni partikularnem. Temu partikularnimi odgovarja v Trstu tako imenovani «triestinizem», ki pa ima dva protislovna obraza. Na eni strani je namreč protislovanski, poln tistega meščanskega ponosa in tistega prezira do pastirjev, ki sem ju zgoraj označil kot ideološki činitelj, ki je skupen in prevladujoč celo med nedavno asimiliranimi proletarci. Na drugi strani pa je protiitalijanski, to je proti priključitvi k Italiji, dinastičen in avstria-kantski. Kot tak najbrže zrcali tradicijo mesta, ki je v zgodovinskem nasprotju z zedinstveno mislijo.
Toda slovanske množice komaj prihajajo iz stanja podzavestnega partikularizma. Med Slovenci so Savrini, Brkini, Kranjci izgubili celo v imenu zavest skupne narodnosti. Isto velja, kar se tiče Hrvatov
uosti s sonarodnjaki onkraj istrskih mej, lastna samo ozkim krogom meščanov. Med Slovenci po, ki imajo svoje narodno središče (Kranjsko) v neposredni bližini in v območju iste države, je zedinstvena misel bolj napredovala. Klerikalizem in avstriakantizem, ki med Italijani ovirata razširjanje narodne zavesti, igrata povsem drugačne vloge med Slovani. In tukaj vpliva na narodnostni konflikt stališče, ki ga zavzema italijanski duhovnik do Italije: papistična propaganda mora posebno na deželi nujno slabiti italijansko narodno zavest in podžigati že po svojem bistvu partikularističer. avstriakantizem. Drugače pa je s slovanskim duhovnikom. Slovanski duhovnik pride z istimi sredstvi dc nasprotnih rezultatov, kajti slovanska narodna zavest ni nikakor v nasprotju s katoliško in se bolje nego italijanska razvija, v območju dinastije in države.
Poleg tega slovanski proletariat stopa v narodnostni konflikt pod vplivom dvoumnega gesla, istoveti razredno izkoriščanje z narodnim. To geslo uporabljajo v Avstriji nacionalisti vseh tistih narodov, ki so se šele pred kratkim iztrgali iz mrtvila ali iz asimilacije. Kakor nemščina in poljščina, tako je bila italijanščina v Ju-lijaki krajini vse predolgo jezik gospodarskega izkoriščanja. Videli smo, kakšne politične posledice je imelo to dejstvo pri slovanskem kmečkem prebivalstvu v Istri. Toda voditelji slovanskega narodnega gibanja skušajo ne samo v kmečkem, nego tudi v meščanskem okolju dati neko nacionalno barvo temu, kar je v bistvu le prizadevanje prebujene razredne zavesti. V Julijsk; krajini, kjer je slovanski ka-pitalizem še mlad in se često skriva pod tujim videzom, ta propagandni trik lahko še uspeva, Toda pozneje, ko se bodo razredi postopoma diferencirali in ko se bo slovanski kapitalizem čedalje bolj razvijal, bo sproti polagoma ponehal.
(Nadaljevanje sledi)
besedilo nove italijanskošuM trgovinske pogodbe z veljavn od dne 1. julija t. I. napel-godba sloni na. klirinškem s . mu, obračunska valuta je ribe in toba/c je mogoče I na osnovi recipročnih Pos*01,'!j % prejšnjih porazdelitev ni;
genti blaga, ki se uvaža z 8 j -nim dovoljenjem (lice-nza[ s* J *
lijo v dve polletji in prošnje prvo polletje je treba vicz® ,j 25. avgusta v običajni obW“J trgovinskem oddelku ZVU. ne odredbe urejujejo reciplm posle in izdajanje izbirnih i? čeval, ki spremljajo blago “l pri uvozu ali izvozu.
Dve novi trgovinski pog01 korist za Trst
; 0
Poročajo, da sta prod podpisali CSR in Argentini daten trgovinski dogovor * menjavi blaga v vrednosti # lijonov juntov šterlingov. ™ vor velja do konca 1951 W obnavlja letno, ako ni ®“!r dan.	*
Argentina bo dobavljala ® . slovaški surovine in živila’-lito, volno, maščobe, meso, ^ bak, med in sadje. CSR F, ^ izvažala v zameno stroje, "T ,. radijske aparate, časopisni ^ in livarske izdelke.	I	str
aiz ške de] vse Po ; >ki
Problemi sindatf
(Continuaz. dalla prima P® affrontare le numerose _eSi proprie di tale organizzazio06 piu che mai, quando la l°c3(j mera del Lavoro, sostenitr^j
h«
ti
b
P
grande capitale e vassalla
genti delVE.R.P., ha deciso J ta rottura col fronte dei l8^ J ri, traendo i loro interessi fitto delTimperialismo anS1 ricano.	.	p
Irm*
Questa dovrebbe essere I®
di condotta piti logica e
n°‘‘
le attuali condizioni la pero assolutamente impossi01 Oggi come oggi, per ria^ sorti del sindacato. occorre 'v* zitutto modificarg 1’attuale IL, condotta da; cominformisti "jj sono impadroniti della
dii«P ‘i
occorre dare alla confedet;
i!> j
dei Sindacati Unici una d’azione, mobilitando i di diverse correnti politiche, 3
gendoli intorno ggli scopi c,.f .
it
occorre eliminare la banda
bustieri che sfrutta Si suoi ■
teressi 1’organizzazione si1’ occorre mettere fine al te _ esercitato da questi aVven 1.1 t* contro i lavoratori che, PeC	*
siasi ragione, sono contrari pera provocatrice svolta daly po cominformista di Vidali, ž re trasformare il sindacato oj vera casa di tutti i lavora' S dandoglj il suq primitivo ” j rivoluzionario airavanguard1^ movimento democratico nd j territorio.
OOO
Queste furono, in ultinia aIl *sso JUl odi8>T'
le conclusioni del Congres80.,
Federaziong Šindacale Mo'
centemente tenuto a Milan0-.
Ma il gruppo social-p:
padronitosi delle redini	f.,
ha tutfaltre inlenzioni.	M1
di Radich, specialmente ne,fy timi mesi, sono tesi a tra, -jti la Confederazione dei Sin0® j(i nici di Trieste in una Confederazione Generale * ( del Lavoro. Ed a cio non nemmeno molta gente: bas‘8 traducano in
persone chq le deliberazioni preše in a
E' dunque chiara la
annessionistica di questa
el#:
sa, anche soprattutto, alla ne del trattato di pacc 'n
!
a Trieste ed al suo territo^.
le manovre e le provocaZ' / dann; dei lavoratori, non -
Stuj
stano qui: un’altra carta e ,iM
mente provocatoria 6 stat8 r f j proprio in questi giorni	j
fronti dei sindacati della ** j}
goslava. I
«dirigentj» frazionisti , v
IC" I
ste hanno inviato una
=	11 a 11111 j llividiu Uliti -	rr
la Federazione Šindacale * circa le condizioni dei	p	£
nella nostra Zona. In queS sii<' ra si parla di oppressionii^ rie, eccetera, che avrebber^fj j ai lavoratori della Zona ” J „
tuazione insostenibile«.
Questi agenti provocat J hanno piu neanche un po’ ® 1 e di pudore. Parlano de'1 JH
9
B, delle angherie che vens
messe, di una situazione bile, e si dimenticano ne"„nia
condizioni nelle qualj vel* ^4 voratori di Trieste. d.i 0 ((■ (r[ migliaia di lavoratori ^ jall J disoccupati ed oppressi J
riaiismo anglo-americano- iui lavora'0 ofj
Nella Zona B impegnati di costruzione
ona B j lavora* in una fervent0 ^ I ione. cdificiinn^jod^J
per giorno condizioni n’
- ii 0°
Queste calunnie pero degne di una risposta- fl, y vengano a vederc la Z-n11 gano a visitare i nostri cf\ impegnati altivamente np sCu<% zione di nuovi edifici. <y n„o J strade, di canali e v non vj č neanche un
e che la situazione di <1^*0
ratori, coscienti della
sta migliorando di giorno i
Con cič non parliatP0
gente senza principi-	,
lavoratori che saTra”,oi-cil"'|)<
rip
A
ci 1 lavuidlUI | L Utr	n]'
il loro Sindacato dal " ,
portare nuovamente nizzazione di classe sU ^
Via per la conquista dr re avvenire.
Telefonska številka 83-51.
UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI štev. 8, Ul. nad. - Telefonov.	«0.	smrtnice	70	i.r.
OGLASI:_ od bo-12_m oajM^teL	uk	42,	Tek	749	-	Koper,	uk	Battlstl	30/a.	Tel.	70.
Odg. urednik STANISLAV RENKO. - Tiska Tržaški tiskarski zavod.
NAROČNINA:	Cona	A:	mesečna	260,	četrtletna	750,	polletna	1400,	celoletna	2600	Ur;	Cona	B	In	ELKJ:	55,	165,	330,
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozeuiskeS3 _ f1 . Ljubljana, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja ZAL02NISTVO TRŽAŠKEGA TISKA D. Z O. Z-