Hitra cesta: dvojezičnost se umika italijanščini Poklon Giuseppu Zigaini v deželnem svetu Preverili bodo varnost goriških šol Primorski št. 77 (21.010) leto LXX. sledi nam na . 1 ___• _ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 @primorskiD ČEDAD - Ul. Ristori 2B - Tel. 0432 131190 dnevnik Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu ČETRTEK, 3. APRILA 2014 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , Zbiranje orožja ni nedolžna stvar Dušan Udovič O tako imenovanih »borcih za neodvisnost« Veneta obstajata dve oceni. Po eni gre za skupino nevarnih fanatikov in teroristov-separatistov, ki si je zadala cilj odcepitev od Italije, če je treba tudi z nasiljem in uporabo orožja. Po tej oceni se je, kakor tudi jasno izhaja iz medijskih vesti, očitno ravnalo tožilstvo iz Brescie, ki je včeraj izdalo naloge za vrsto aretacij in preiskav. Po drugih ocenah gre za bolj folklorističen pojav, nekako tako, kot je bil ocenjen »šlampasti ju-riš serenissimov« na zvonik sv. Marka v Benetkah leta 1997. Tudi tokrat so prevratniki izdelali nekakšen doma izdelan tank, opremljen celo s pravim topom. Akcija je bila očitno tempirana na evropske volitve, po sledeh razvpitega, pravkar opravljenega, pa čeprav formalno neveljavnega, spletnega »referenduma« o odcepitvi Veneta. Pojava vsekakor se ne sme ne podcenjevati ne precenjevati. Gotovo ni vseeno, če je med aretiranimi tudi nekdanji podtajnik za zunanje zadeve v Berlusconijevi vladi. Ko pa je vmes celo zbiranje orožja, zadeva nikdar ne more biti nedolžna, še zlasti v času velikih socialnih napetosti in družbenih razmer, v katerih se razraščata jeza in obup. Dovolj je, da se najde pravi norec, ki zna naščuvati ljudi, pa smo tam, kjer smo podobne zgodbe drugod že videli. Obenem je nujno potrebna previdnost, kajti pretirano de-moniziranje venetskega ali kakšnega drugačnega separatizma lahko v kampanji za evropske volitve rodi ravno nasproten učinek, namreč, da se iz bedakov-fanati-kov naredijo žrtve. brescia - Po nalogu tožilstva obsežna akcija karabinjerjev Val aretacij med separatisti Veneta Aretiran tudi nekdanji podtajnik Rocchetta trst - Danes Resolucija o Piščancih in Lajnarjih deželni svet fjk - Izredno zasedanje Podpora predlogom za ustavne reforme TRST - Deželni svet Furlanije-Julijske krajine je včeraj na izrednem zasedanju istočasno skupaj z ostalimi deželnimi sveti po Italiji z večino glasov podprl predloge za ustavno reformo, ki zadeva reformo senata in 5. poglavja 2. dela ustave in se istočasno zavzel za ohranitev avtonomije V besedilu, ki ga je sprejel deželni svet, je bilo sprejeto tudi stališče, ki predsednico deželnega odbora in predsednika deželnega sveta obvezuje, da si v skladu s pristojnostmi, ki jih imata, prizadevata za ustrezno zastopanost jezikovnih manjšin, ki so navedene v državnem zakonu št. 482/1999 in se zagotovi popolno izvajanje zaščitnega zakona št.38/2001 s posebnim poudarkom na 26. členu, ki zadeva možnosti za izvolitev slovenskih kandidatov. Na 3. strani BRESCIA - Posebne enote kara-binjerjev oddelka ROS so včeraj posredovale proti domnevnim separatistom iz dežele Veneto. Zaradi suma terorizma so tako aretirali 24 ljudi, še 27 domnevnih separatistov pa preiskujejo. Aretiranim med drugim očitajo, da so izdelali oklepno vozilo, s katerim naj bi izvedli »akcijo« na Trgu svetega Marka v Benetkah. V oklepnik predelan traktor, na katerega naj bi namestili tudi 12-milimetrski top, so karabinjerji že zasegli. Državno tožilstvo v Brescii separatistom očita, da si želijo z nasilnimi metodami doseči neodvisnost od Italije ter da nameravajo spodkopavati demokratični red. Med aretiranimi je tudi nekdanji italijanski poslanec Franco Rocchetta, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja ustanovil Ligo Veneto. Na 11. strani rezija - Poslali že vso potrebno dokumentacijo Kandidatura za vpis na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine REZIJA - Zavarovati bogato rezi-jansko kulturno tradicijo z njeno vključitvijo, z letom 2015, na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je potrebno nemudoma zavarovati. Zahtevano gradivo je Občina Rezija v sodelovanju s krajevnimi društvi začela zbirati že pred enim letom, ko so tudi uradno predstavili pobudo, v Pariz pa je vso predvideno dokumentacijo poslala konec marca. V tem obdobju je posebna strokovna komisija zbirala potrebni material vključno z zvočnimi in video posnetki. TRST - Na dnevnem redu nocojšnje seje tržaškega občinskega sveta je razprava o resoluciji, s katero predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič in svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab zahtevata, naj tržaška občinska uprava namesti ob vhodih v Piščance in lajnarje table z dvojezičnimi imeni obeh krajev. Obenem zahtevata, naj trg pri kapelici Device Marije poimenuje po monsinjorju Stanku Zorku. Na 4. strani Sesljan: razpis za kopališče Castelreggio Na 5. strani Skromne železniške povezave Trsta Na 6. strani Goriško grajsko naselje bo brez avtomobilov Na 13. strani Lov na avte s kurilnim oljem v rezervoarju Na 14. strani Avtizem, čezmejni prenos dobrih praks Na 14. strani trst - O zunanji opremi mestnih barov V novem pravilniku tudi absurdna določila TRST - V Trstu že več časa burijo duhove tako imenovani »dehorsi«. Z zunanjo opremo mestnih barov in restavracij se ukvarjajo Cosolinijeva občinska uprava, deželno spomeniško varstvo in upravitelji javnih lokalov. V središču pozornosti je nov pravilnik, ki naj bi urejal postavitev mizic, sončnikov, cvetličnih loncev in vsega, kar spada zraven. Delo ni bilo lahko, saj je bilo treba želje gostincev in trgovcev uskladiti z zahtevami spomeniškega in krajinskega varstva. V ponedeljek naj bi pravilnik odobril občinski svet, mi pa smo medtem obiskali nekatere gostince v mestnem središču. podbonesec Domenis po petnajstih letih ■ v v ne bo vec župan PODBONESEC - Občina Podbonesec bo na volitvah konec maja po petnajstih letih dobila novega župana. Piergiorgio Domenis, ki občino vodi že od leta 1999, se namreč ne more več potegovati za župansko mesto. Njegova zmaga je leta 1999 predstavljala veliko presenečenje, saj je bil Podbonesec tradicionalno desničarska občina, v teh petnajstih letih pa so občani očitno cenili njegovo delo, saj so ga kar dvakrat potrdili na čelu uprave. Obračun je pozitiven, pa čeprav še vedno ni vse optimalno. Na 3. strani gorica - Občina spremenila načrt Poleg vzpenjače še predor in dvigalo I T-1 T~ i. ■ ■ ti - - ' .. i p m - fe r^, ... mm £ 9K 9771124666007 2 Četrtek, 3. aprila 2014 ALPE-JADRAN / rezija - Vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine Pobuda za zaščito bogate rezijanske kulturne tradicije Občina konec marca na Unesco poslala vso zahtevano dokumentacijo - Odločitev o vpisu leta 2015 REZIJA - Zavarovati bogato rezi-jansko kulturno tradicijo z njeno vključitvijo, z letom 2015, na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, ki jo je potrebno nemudoma zavarovati. Zahtevano gradivo je Občina Rezija v sodelovanju s krajevnimi društvi začela zbirati že pred enim letom, ko so tudi uradno predstavili pobudo, v Pariz pa je vso predvideno dokumentacijo poslala konec marca. V tem obdobju je posebna strokovna komisija zbirala potrebni material vključno z zvočnimi in video posnetki. Podporna pisma so podpisali tudi Zbor Monte Canin (predsednik Armando De Colo), Rezijanska folklorna skupina (predsednica Pamela Pielich), Kulturno združenje Folkgiornale (predsednik Andrea Del Favero) in Febo Guizzi z Oddelka za humanistične študije na Univerzi v Turinu. Kot piše v dokumentu, sta rezi-janska glasba in ples trenutno najbolj prepoznaven in s strani skupnosti najbolj občuten izraz kulturne tradicije. V Reziji sta za vse generacije tudi zelo močan identifikacijski element. Čeprav gre za del krajevne kulturne dediščine, ki je trenutno še zelo živ, pa je tudi ohranitev rezijanske glasbe in plesa pod vprašajem, še zlasti zaradi vse večjega demografskega padca, opozarjajo se-stavljavci dokumenta, vedno manj pa je tudi priložnosti za njuno izvajanje (zdaj obstaja le nekaj tradicionalnih dogodkov letno). Pri ohranjanju rezijanske glasbe s citiro in bunkulo ter plesa je pomembno vlogo odigrala Rezijanska folklorna skupina, precej gradiva (fotografije, zvočne in video posnetke, intervjuje itd.) hrani Ecomuseo Val Resia v svojem medijskem arhivu, Občina Rezija pa je v sodelovanju z deželnim centrom za katalogiziranje in restavriranje dala pobudo za katalogiziranje rezijanske glasbe in plesa. Na ta način bodo tudi natančno določene tudi značilnosti posameznih pesmi in plesov. Zelo pomembno pa je bilo sodelovanje s šolo, kjer imajo od leta 2001 tudi delavnico plesa in glasbe. Vse te dejavnosti nameravajo v Reziji še okrepiti, od tod tudi želja po vključitvi na Unescov seznam. (NM) Rezijanska folklorna skupina s svojo glasbo in plesi predstavlja najbolj prepoznaven izraz kulturne tradicije arbitraža - Sporna uporaba zemljevidov v javnem razpisu Slovenija Hrvaški očita prejudiciranje morske meje ZAGREB - Slovensko veleposlaništvo v Zagrebu je včeraj objavilo ugovor zaradi uporabe zemljevidov Jadranskega morja, ki jih je Hrvaška včeraj objavila v javnem razpisu za koncesije pri raziskavah in izkoriščanju nafte in plina v hrvaškem delu Jadrana. Ponujajo možnost raziskav na 29 raziskovalnih območjih, med katerimi jih je osem v severnem hrvaškem Jadranu. Slovenski diplomati trdijo, da gre za enostransko prejudiciranje rešitve meje na morju med Slovenijo in Hrvaško. V razpisu so zapisali, da je spor glede meje trenutno predmet arbitražnega sodišča, a so objavili tudi zemljevide, na katerih je možno videti, da mejna črta izhaja iz Piranskega zaliva, čeprav meja na morju med Slovenijo in Hrvaško ni določena. »Republika Slovenija bo podrobno preučila lokacije morskih območjih v Severnem Jadranu, ki jih vlada Republike Hrvaške predvideva za raziskave in izkoriščanje nafte in plina. Če bo potrebno, bo tudi sprožila ustrezne ukrepe za zaščito slovenskih interesov,« so zapisali v sporočilu za javnost. Ob tem so spomnili, da sta se državi dogovorili, da bosta vprašanje meje in relevantnih morskih pasov med državama uredili pred arbitražnim sodiščem. »Del Severnega Jadrana je območje, v katerem se prekrivata zahtevi Slovenije in Hrvaške, končna razmejitev pa bo znana še le po odločitvi arbitražnega sodišča. Slovenija zato nasprotuje enostranskemu risanju meje na morju in drugim upravnim aktom hrvaških institucij na tem območju,« so dodali. Izrazili so obžalovanje zaradi dejstva, da hrvaška stran slovenskim kolegom ni poslala podrobne informacije o delu razpisa, ki je povezan z morskim območjem, ki je predmet odločitve arbitražnega sodišča, čeprav so jih iz Ljubljane večkrat prosili. V 10. členu arbitražnega sporazumu je zapisano, da bosta pogodbenici ohranili sedanje stanje in »se vzdržali vseh dejanja ali izjav, ki bi lahko spor še zaostrili ali ogrozili delo arbitražnega sodišča«. Če bo slovenska stran po preučitvi lokacij, ki jih namerava Hrvaška oddati v koncesijo, ugotovila, da gre pri spornih zemljevidih za kršitev arbitražnega sporazuma, bo to prvi takšen primer po podpisu dokumenta 4. novembra 2009 v Stockholmu, in sicer le nekaj mesecev pred začetkom ustne obravnave pred arbitražnim sodiščem, ki je napovedana za prvo polovico junija. V razpisu je Hrvaška tudi objavila, da morsko mejo z BiH ureja sporazum o državni meji, ki sta ga Sarajevo in Zagreb podpisala leta 1999. Gre za dokument, ki je bolj znan kot sporazum Tudman-Izetbegovič, ki pa ga parlament BiH in hrvaški sabor nista ratificirala. Začasen je tudi sporazum o morski meji med Hrvaško in Črno goro, medtem ko je meja na morju med Hrvaško in Italijo urejena z italijansko-jugoslovanskimi sporazumi iz let 1968 in 1975. V trčenju pri Bili umrla zakonca iz Celovca BILA - V silovitem čelnem trčenju na državni cesti št. 13 pri Bili (Re-siutta) sta umrla 77- letni Ugo Moser in 74-letna Lieselotte Grete, zakonca iz Celovca. S svojim jeepom sta peljala proti Klužam, ko je iz še nepojasnjenih razlogov v njun avtomobil trčil voznik citroena C5. Celovčana sta umrla na kraju nesreče, medtem ko so voznika ci-troena odpeljali v bolnišnico v Gu-minu, njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče. Vzrok za nesrečo še ni znan, po mnenju karabinjerjev, ki so skupaj z gasilci in reševalno zdravstveno ekipo, prispeli na kraj nesreče, pa naj bi eno od vozil zaneslo na nasprotni vozni pas. V Babicih bodo odprli nove italijanske jasli BABICI (UMAG) - Jutri ob 17. uri bodo v Babičih pri Umagu odprli italijanske otroške jasli Do Re Mi, ki sodijo v sklop vrtca Girotondo iz Umaga. V jaslih bo 14 otrok od 1. do 2. leta starosti zanje pa bodo skrbele dve učiteljici in strežnica. Kot so sporočili iz Italijanske unije, znaša vrednost investicije približno 264 tisoč evrov. V nesreči v Zgornjem Doliču umrl motorist iz Avstrije MISLINJA - V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj nekaj po 14. uri na glavni cesti Velenje-Mislinja v Zgornjem Doliču, je umrl 47-letni motorist iz Avstrije. Med vožnjo proti Velenju je pri odcepu za žago Hudovernik trčil v osebno vozilo pred njim, ki je nameravalo zaviti levo, nato pa še v nasproti vozeče vozilo. Cesta je bila zvečer še vedno zaprta za ves promet. Kot so sporočili iz Policijske uprave (PU) Celje, je motorist trčil v osebno vozilo, katerega voznik je na vozišču pravilno ustavil, saj je nameraval zaviti levo proti žagi. Pri tem je spustil mimo osebno vozilo, ki je pravilno pripeljalo nasproti.Kot ugotavljajo policisti, je motorist najverjetneje spregledal, da je osebno vozilo, ki je vozilo pred njim, ustavilo, in je trčil v njegov levi zadnji del, nato pa ga je odbilo na nasprotni prometni pas, kjer je čelno trčil v osebno vozilo, ki je pripeljalo iz velenjske smeri. Zaradi hudih poškodb je motorist poškodbam podlegel. slovenija - Po sestanku Čuferja z DL Še vedno ni jasno, kaj bo z dvigom DDV LJUBLJANA - Tudi po sestanku finančnega ministra Uroša Čuferja z DL je napovedani dvig DDV vprašljiv. Čufer ni želel dajati izjav, DL pa vztraja, da je dvig DDV nesprejemljiv ukrep. Prvak DL Gregor Virant meni, da se Čufer »intimno strinja«, da je treba narediti čim več na odhodkovni strani, a verjetno ocenjuje, da je v tej vladi to težje kot dvigovati davke. Virant je pojasnil, da so se z ministrom le pogovarjali in izmenjali stališča. Pri tem je njegova stranka Čuferja seznanila s »čvrstim stališčem, da bi bil še en dvig DDV v tem trenutku nesprejemljiv«. Na vprašanje, ali Čufer še vedno vztraja pri dvigu DDV in katere možne odhodkovne ukrepe jim je predstavil, Virant ni želel odgovoriti. Dejal je le, da so Čuferju tudi sami predstavili ideje, kaj bi se dalo postoriti na odhodkovni strani, a mu obenem jasno povedali, da je na potezi finančno ministrstvo. Kot alternativne ukrepe je Virant omenil subvencije, ki so se velikokrat izkazale kot neučinkovite, pri podjetjih v državni lasti pa je po njegovem mnenju treba pogledati, ali imajo kaj likvidnih sredstev na računih in ali v resnici ves dobiček vplačujejo v proračun države. Tako še vedno ni jasno, kakšne ukrepe - če sploh - bo vlada sprejela na današnji seji. Virant pravi le, da je pričakovati zanimivo razpravo in da bo na mizi verjetno veliko predlogov o možnih varčevalnih ukrepih. Znova pa se Virant ni mogel izogniti vprašanjem o interpelaciji, ki ga kot notranjega ministra čaka v petek. Podpreti jo namreč utegnejo vsaj trije poslanci PS: Jožef Kavtičnik, Tina Komel in Stanko Ste-pišnik. Slišati pa je tudi razmišljanja, da bi največja vladna stranka glasovanje ob-struirala ali se vzdržala. »Mislim, da bi bilo to zelo čudno sporočilo in da bi resno, resno ogrozilo nadaljnje delovanje koalicije,« je bil jasen Virant. (STA) gospodarstvo - Javni razpis agencije Spirit Slovenija za 2014 Sofinanciranje slovenskih poslovnih klubov tujini LJUBLJANA - Javna agencija Spirit Slovenija je 28. marca 2014 v Uradnem listu in na svojih spletnih straneh objavila Javni razpis za sofinanciranje izvajanja dejavnosti slovenskih poslovnih klubov v tujini v letu 2014. Cilj javnega razpisa je oblikovanje in vzdrževanje mreže slovenskih poslovnih klubov v tujini in v sodelovanju z njimi intenzivnejše spodbujanje internacionalizacije slovenskega gospodarstva. Poleg tega želijo z njim podpreti delovanje že delujočih slovenskih poslovnih klubov v tujini pri izvajanju aktivnosti, povezanih z internacionalizacijo slovenskega gospodarstva, zagotavljanju informacij in svetovanju slovenskim malim in srednje velikim podjetjem, ki se odločajo za prodor na trg, na katerem deluje slovenski poslovni klub. Okvirna višina sredstev, ki je na voljo za izvedbo objavljenega javnega razpisa je 270.000 EUR. Javna agencija Spirit Slovenija od leta 2008 sodeluje s slovenskimi poslovnimi klubi v tujini. V letu 2013 je Spirit Slovenija sofinanciral aktivnosti 15 slovenskih poslovnih klubov v Avstriji, Črni gori, na Hrvaškem, v Italiji, Izraelu, Luksemburgu, na Madžarskem, v Makedoniji, Romuniji, Rusiji, Srbiji, Ukrajini in v ZDA. Slovenski poslovni klubi, ki so jih ustanovili slovenski gospodarstveniki v tujini, praviloma združujejo predstavnike večjih ter izkušenih slovenskih podjetij, ki vrsto let delujejo na tujih trgih. S svojim znanjem in izkušnjami predstavljajo pomemben vir informacij za manjša in manj izkušena podjetja in predstavljajo oporo slovenskemu gospodarstvu v tujini. S podporo agencije Spirit Slovenija slovenski poslovni klubi postajajo bolj prepoznavni, bolj aktivni in pridobivajo na svojem pomenu v državi, kjer delujejo ter tako slovenskim podjetjem nudijo več pomoči. Glavni cilj izvajanja projekta je širitev mreže slovenskih poslovnih klubov v tujini ter vzpostavitev enotnega sistema delovanja slovenskih poslovnih klubov na organizacijskem in na vsebinskem področju. Javni razpis je odprt do vključno 9. 5. 2014 do 13. ure, razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.spiritslovenia.si. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 3. aprila 2014 3 deželni svet fjk - Sprejeto tudi stališče o jezikovnih manjšinah Sprejeta skupna resolucija z zahtevo po obrambi avtonomije TRST - Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine je včeraj na izrednem zasedanju istočasno skupaj z ostalimi deželnimi sveti po Italiji z večino glasov podprl predloge za ustavno reformo, ki zadeva reformo senata in 5. poglavja 2. dela ustave. Za so glasovale vse politične sile tako koalicije kot opozicije, vzdržali pa so se svetniki Gibanja 5 zvezd. O besedilu, ki so ga sprejeli na konferenci italijanskih dežel in avtonomnih pokrajin ter predsednikov deželnih svetov 27. marca, je potekala poglobljena razprava že v pristojni deželni komisiji in nato tudi včeraj v dvorani deželnega sveta. Pri tem je prišla na dan tudi jasna zahteva, da se v besedilo, ki so ga nato sprejeli, vključi tudi jasna zahteva za ohranitev deželne avtonomije na politični in tudi finančni ravni. Tako so v skupno besedilo vključili zahtevo, da se v zaključna in prehodna določila reforme 5. poglavja ustave vključi klavzula, s katero se ohranjajo pristojnosti, ki jih predvidevajo posebni statuti avtonomnih dežel. Predsednica dežele Debora Ser-racchiani je poudarila pomen včerajšnjega glasovanja, pri katerem v zvezi z obrambo avtonomije ni bilo razlik in je poudarila, da je v zvezi s predvideno reformo dialog dežel z vlado odprt in so izboljšave vsekakor še možne, glede deželne avtonomije pa je dejala, da je edina prava pot, pot dogovarjanja. V besedilu, ki ga je sprejel deželni svet, je bilo sprejeto tudi stališče deželnih svetnikov Igorja Gabrovca (SSk), Stefana Ukmarja in Cristiana Shaurli-ja (DS), Giulia Lauria (SEL), Claudia Violina, Barbare Zilli in Mare Piccin (SL), Alessandra Colauttija (Nds) in Emiliana Edere Obč. lista), ki obvezuje predsednico deželnega odbora in predsednika deželnega sveta, da si v skladu s pristojnostmi, ki jih imata, prizadevata, da bodo ustrezno zastopane tudi zgodovinske jezikovne manjšine, ki so navedene v državnem zakonu št. 482/1999. Poleg tega je potrebno zagotoviti popolno izvajanje zaščitnega zakona št.38/2001 s posebnim poudarkom na 26. členu, ki zadeva možnosti za izvolitev slovenskih kandidatov. Deželni svet med včerajšnjim zasedanjem fjk trst - Podpis Dogovor za posodobitev čistilne naprave TRST - Pretekli petek je prišlo do podpisa okvirnega programskega dogovora med Deželo Furlanijo Julijsko krajino ter italijanskima ministrstvoma za okolje in gospodarski razvoj, ki bo omogočil izvedbo najpomembnejših del za posodobitev čistilne naprave pri Škednju. Gre za poseg, ki bo vreden kar 52,5 milijona evrov in bo obsegal dela na stari čistilni napravi, sanacijo 27.000 kvadratnih metrov površine na območju lesnega pristanišča, gradnjo povezav in železniških podvozov med staro in načrtovano novo čistilno napravo ter gradnjo novega oddelka za ravnanje z odplakami. Stroške bodo krili s prispevkom Dežele FJK, ki bo nudila 740.000 evrov letno za obdobje dvajsetih let, na voljo pa bo tudi 30 milijonov evrov v okviru programa POR FSC. Zdaj bo treba še podpisati odlok za dodelitev omenjenega prispevka upravljalcu čistilne naprave, se pravi družbi AcegasAps, ter dati dela v zakup. jutri v mali dvorani ssg - Glasbeno gledališki projekt Janje Majzelj Krizantema na klavirju Projekt na osnovi pesniškega opusa Svetlane Makarovič - Produkcija Slovenskega mladinskega gledališča - Zadnja predstava Rdečega programa Krizantema na klavirju je projekt igralke in pevke Janje Majzelj ssg TRST - Abonenti in obiskovalci Rdečega programa Slovenskega stalnega gledališča v Trstu bodo jutri ob 20.30 še zadnjič v letošnji sezoni deležni komornih gledaliških večerov v Mali dvorani. Abonmajski sklop bo sklenil glasbeno gledališki projekt Krizantema na klavirju, ki si ga je igralka in pevka Janja Majzelj zamislila na osnovi pesniškega opusa Svetlane Makarovič. V tem gledališko-glasbenem večeru se glasbena interpretacija poezije povezuje z avtorsko in mojstrsko igralsko prezenco Janje Majzelj, ki je ob branju pesmi Svetlane Ma-karovič začutila, da so te pesmi zaradi svoje izraznosti hvaležen igralski material, ki kar kliče po uprizoritvi. O tej izvrstni in izvirni interpretaciji poezije največje slovenske pesnice, je igralka povedala: »Naj bodo njene pesmi izzivalne, cinične, nežne, grenke, vedno zadenejo naravnost v srce, kajti točno tja je usmerjen njihov pogled.« Igralka Slovenskega mladinskega gledališča, ki je producent te predstave, je po besedilu Svetlane Makarovič tudi zrežirala in odigrala predstavo Kako postaneš glavni. Kot pevka sodeluje pri Fake Orchestra in v drugih manjših zasedbah, prireja pa tudi samostojne koncerte. Za avtorski projekt Krizantema na klavirju je prejela nagrado Prešernovega sklada. V predstavi nastopajo tudi pianist in harmonikar Joši Šalej, violinistka in mandolinistka Jelena Ždrale, tolkalist in klarinetist Blaž Celarec, na bas pa bo igral Nino de Gleria. Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od 10. do 15.ure in uro in pol pred začetkom predstave. Zaradi omejenega števila sedežev je rezervacija obvezna. podbonesec - Obračun Piergiorgia Domenisa po petnajstih letih županovanja »Vse še ni optimalno, toda v tem času smo dosegli marsikaj, s čimer se lahko pohvalimo« PODBONESEC - Občina Podbonesec bo na volitvah konec maja po petnajstih letih dobila novega župana. Piergiorgio Domenis, ki občino vodi že od leta 1999, se namreč ne more več potegovati za župansko mesto. Domenis je bil med drugim od leta 2006 do 2008 tudi pokrajinski svetnik v Vidmu, od leta 2004 do 2009 pa odbornik krajevne gorske skupnosti. Njegova zmaga je leta 1999 predstavljala veliko presenečenje, saj je bil Podbonesec tradicionalno desničarska občina, v teh petnajstih letih pa so občani očitno cenili njegovo delo, saj so ga kar dvakrat potrdili na čelu uprave. V pogovoru za Novi Matajur je Domenis podal obračun teh petnajstih let županovanja, med katerim ni manjkalo pozitivnih rezultatov, pa čeprav še vedno ni vse optimalno. Eden najbolj perečih težav ostaja demografski padec. V zadnjih desetih letih se je število prebivalcev zmanjšalo za 200... Razlogov za tak padec je več, v prvi vrsti dejstvo, da se mladi selijo drugam. Možnosti za zaposlitev je tu manj, pa tudi Dežela je naredila premalo, da bi prispevala k razvoju tega teritorija. Razdeljenost med levico in desnico tudi ni pomagala, prisotnost slovenske manjšine, ki jo nekateri še vedno vztrajno zanikajo, pa bi morala predstavljati prednost in priložnost. Na področju čezmejnih odnosov pa se je marsikaj izboljšalo, še zlasti, kar zadeva Kobarid. Odnosi so odlični, dela pa je še veliko. Tu mislim predvsem na Načrt ruralnega razvoja 2013-2020, v okviru katerega bo na razpolago približno 80 milijonov evrov za čezmejne projekte. Septembra pa upam, da bomo lahko pri nas odprli čezmejne jasli, za katera smo se dogovorili z Občino Kobarid. Še lani se je zanje zanimalo petnajst družin. Objaviti moramo razpis za izbiro izvajalca prilagoditvenih del in začeti z njimi. Vaša uprava je bila tudi med pobudniki medobčinskega sodelovanja. Kaj pa združitev občin? Sam pred leti nisem bil zagovornik združevanja, zdaj pa mislim, da moramo imeti v Nadiških dolinah v bodoče eno ali največ dve občini. Medobčinsko združenje s Sovodnjo in Špetrom, ki je neke vrste naslednik Unije, ki je pred leti propadla zaradi Špetra, je lahko prvi korak do združitve občin, ki je vsekakor nujna, tudi zaradi omejenih občinskih proračunov. Če se povežemo, bomo lahko prebivalcem za nižjo ceno nudili boljše storitve. Ko je govor o razvoju, se večkrat omenja povezava med kulturo in turizmom. Kako je s tem pri vas? V zadnjem obdobju smo na primer boljše začeli upravljati z Landarsko jamo. Leta 2012 smo imeli tako 2.700 obiskovalcev, lani jih je bilo še več. Rakarjev hram v Bijačah zdaj po zaslugi sodelovanja z društvom Srebrna kaplja gosti številne zanimive prireditve. Zavzemamo se tudi za čezmejne kolesarske povezave, zdaj imamo na razpolago sredstva iz projekta Bi-mobis. Če želimo, da se turist iz Kobarida ustavi pri nas, so vsekakor kolesarske poti nujne, odločiti pa se moramo, če bomo za to uporabili stare steze ali glavno državno cesto, kar mislim, da bi bilo najboljše. Katere uspehe iz zadnjih petnajstih let bi radi posebej izpostavili? Predvsem čezmejne jasli, sicer pa pozornost, ki smo jo namenili okolju z odprtjem centrale na lesno bio-maso in namestitvijo fotovoltaičnih naprav. Omenil bi tudi sodelovanje z Univerzo v Vidmu, kar zadeva Vas medvedov. Posvetili smo se tudi starejšim občanom. Piergiorgio Domenis se po 15 letih poslavlja nm Vaša večina za županskega kandidata predlaga Stefana Pollauszacha. To bo znak neke prenove, ki je po tolikih letih vsekakor potrebna. Pollausazach je izredno motiviran. Sam bom kandidiral za občinskega svetnika in bom skušal pomagati novim upraviteljem še zlasti na začetku, ko se bodo pripravljali evropski projekti in reforma krajevnih uprav. (NM) / TRST Četrtek, 3. aprila 2014 4 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu občina trst - Na dnevnem redu nocojšnje občinske seje Resolucija o tablah pri Piščancih in Lajnarjih Tržaški občinski svet ima na dnevnem redu nocojšnje občinske seje razpravo o resoluciji, v kateri predsednik mestne skupščine Iztok Furlanič in občinski svetnik Slovenske skupnosti Igor Švab zahtevata, naj občina namesti dvojezične napise ob vhodu v Piščance in naj poimenuje trg, na katerem se nahaja kapelica Device Marije, po monsinjor-ju Stanku Zorku. Resolucija ima zanimivo genezo. Furlanič je že pred enim letom posegel pri tržaškem občinskem odborniku za javna dela Andreu Daprettu in ga opozoril, da Piščanci nad Rojanom nimajo ob vhodu table z imenom kraja, kot jo imajo druge vasi in zaselki v občini. Pozval ga je, naj poskrbi, da bi občina z namestitvijo tabel z dvojezičnimi napisi kraja zapolnila to vrzel. Minilo je nekaj mesecev, odziva ni bilo, zato se je Furlanič drugič zglasil pri odborniku Daprettu in ga spomnil na zahtevo. Predsednik občinskega sveta je počakal še nekaj mesecev, ker pa odziva ni bilo, se je odločil, da bo naslovil na občinsko upravo uradno zahtevo, kot je to počel v letih, ko je sedel v klopeh opozicije. Tako je v sodelovanju z drugim slovenskim predstavnikom Igorjem Šva-bom nastala resolucija, ki sta jo občinska svetnika vložila 29. januarja letos. V dokumentu je zapisano, da naselji Piščanci in Lajnarji nad Rojanom nimata ob vhodu in izhodu tabel z imenom naselja. Območje je Tržačanom znano zaradi osmic. Kljub temu pa občani ne vedo za ime območja prav zaradi pomanjkanja tabel z napisom imen. Zato sta Furlanič in Švab pozvala tržaškega župana in občinski odbor, naj namesti ob vhodih v Piščance in v Lajnarje table z dvojezičnimi napisi (ali kvečjemu tako imenovane »turistične table« rjave barve, a vedno dvojezične). Obenem sta zahtevala, naj občina poimenuje trg, na kae-rem se nahaja kapelica Device Marije po monsinjorju Stanku Zorku v spomin na njegovo dolgoletno dušnopastirsko delovanje v tistih krajih. O resoluciji je pred nekaj dnevi razpravljala pristojna občinska komisija, ki ni izrekla nobenih pomislekov. Tako je lahko skupščina vodij skupin vključila resolucijo na dnevni red nocojšnje seje občinskega sveta. Po predložitvi resolucije dveh slovenskih občinskih svetnikov so začeli v obeh zaselkih, pri Piščancih in pri Lajnarjih, v Rojanu in drugih bližnjih krajih zbirati podpise pod peticijo z enako zahtevo: postavitvijo tabel z imeni obeh krajev. Odziv je bil nad pričakovanji, saj so po- budniki-domačini zbrali več kot 600 podpisov. Celotno dokumentacijo so pred nekaj dnevi izročili predsedniku mestne skupščine Furlaniču, ta jo je predal občinskim uradom. Ti so peticijo proto-kolirali, v kratkem se bo začel postopek za njeno odobritev. Najprej bodo občinski uradi preverili veljavnost podpisov. Ker je peticijo podpisalo več kot 250 ljudi, bo dokument - po pravilniku mestne skupščine - romal neposredno v občinski svet, da bi se o njem izrekel. M.K. trst - Predlog Ulice in trgi po partizankah Na pobudo borčevskih organizacij V zvezi z vprašanjem poimenovanja mestnih ulic, trgov in parkov po ženskah so tržaške borčevske organizacije že v začetku marca naslovile na župana Roberta Cosolinija in predsednika občinskega sveta Iztoka Furlaniča pismo, v katerem je rečeno, da se je po številnih srečanjih med Koordinacijo žensk VZPI-ANPI, ANED, ANPPIA, Koordinacijo žensk Nove delavske zbornice CGIL Trst, Kavarno žensk UDI-ZŽI Trst ter Mimozo UDI-ZŽI oblikoval predlog, da bi po 70 letih po protifašistični in protinacistični borbi poimenovali v Trstu kraj po partizankah, po naših Materah korajžah. S strani Občine Trst doslej še ni bilo odgovora na ta predlog. Tudi podžupanja Fabiana Martini, ki je pred nekaj dnevi predstavila javnosti načrt občinske uprave o poimenovanju krajev po zaslužnih ženskah, je izjavila, da s tem predlogom ni seznanjena. Borčevske organizacije potrjujejo svoj predlog in vsekakor menijo, da si ženske, pa naj bo posamezno ali skupinsko, za vse to, kar so dale tako v osvobodilnem boju, kakor na drugih področjih javnega in kulturnega življenja, zaslužijo večjo pozornost. Prav tako menijo, da je tržaška občinska uprava dolžna ovrednotiti tudi nezanemarljivi doprinos slovenskih žensk, in podpirajo že predlagana in v Primorskem dnevniku objavljena imena. vidna dvojezičnost - Opozorilo Koordinacijskega združenja kraških vasi Hitra cesta: dvojezični napisi se nadomeščajo z italijanskimi Talna dvojezična signalizacija ob izhodih s hitre ceste pri Trebčah in Padričah postopoma izginja in jo nadomešča signalizacija izključno v italijanskem jeziku, in to v brk zagotovilom družbe za avtoceste Anas, zaščitnemu zakonu in odloku predsednice deželne vlade Furlanije Julijske krajine o vidni dvojezičnosti. Te ugotovitve se človeku ponujajo ob gledanju fotografij in prebiranju dopisov, ki jih je Koordinacijsko združenje kraških vasi že od leta 2010 dalje naslovilo na družbo Anas, tržaškega prefekta, tržaškega župana in na paritetni odbor za vprašanja slovenske manjšine ter v katerih zahteva takojšnjo obnovo dvojezične signalizacije v roku dvajsetih dni in srečanje na prefekturi. Dvojezična talna signalizacija z napisoma »Trebiciano-Trebče« in »Padriciano-Padriče« ob izhodih s hitre ceste se je pojavila že pred sprejetjem državnega zakona za zaščito Slovencev v Italiji leta 2001, in to na pritisk Koordinacijskega združenja kraških vasi. Kot nam je povedal njegov predsednik Karlo Grgič, so zaradi teh pritiskov pristojni poskrbeli najprej za postavitev dvojezičnih tabel, potem pa je prišla na vrsto tudi talna signalizacija, ki pa je več let niso obnavljali. Združenje je pristojne večkrat pozvalo, naj se signalizacija obnovi, predvsem ob izhodih za Padriče (medtem ko so pred leti obnovili dvojezično signalizacijo ob izhodih za Trebče), pred šestimi leti je na tržaški pre-fekturi potekalo srečanje, na katerem so se predstavniki družbe Anas obvezali, da bodo to uresničili (enako so se bili obvezali že leta 1991 ob odprtju hitre ceste), decembra lani pa je predsednica deželne vlade Furlanije Julijske krajine Debora Serracchiani izdala odlok o izvajanju vidne dvoje-zičnosti na območju veljave zaščitnega zakona, kjer Ob izhodu za Padriče in Bazovico kraljuje po novem le italijanski napis se omenja tudi družba Anas, ki mora, piše v odloku, postaviti dvojezične table oz. smerokaze z imeni krajev tudi v slovenskem jeziku. Na vse to je opozarjalo združenje v dopisih, ki nosijo letnice 2010, 2011 in 2013, zadnji dopis pa je izpred nekaj dni in je posledica dogajanja v prejšnjem tednu. Delavci podjetja, ki mu je družba Anas poverila izvedbo del, so namreč obnovili talno signalizacijo ob izhodih za Trebče in Pa-driče v obe smeri, ki pa je ostala dvojezična le ob izhodu za Trebče na voznem pasu, ki pelje proti Proseku (in tudi tu le delno, saj dvojezično poimenovanje velja le za Trebče, ne pa tudi za Op-čine). Pri ostalih izhodih je prisotna samo itali- janščina (ob izhodu za Padriče so dodali še Bazovico, a le v italijanskem jeziku - »Padriciano, Ba-sovizza«). Po besedah predsednika Koordinacijskega združenja kraških vasi Karla Grgiča družba Anas s takim početjem krši mednarodne dogovore, državno zakonodajo, razne razsodbe, pa tudi konvencijo Unesco za zaščito nematerialnega kulturnega premoženja, ki jo je Italija ratificirala leta 2007. Od tod zahteva, naj družba Anas v roku dvajsetih dni takoj obnovi napise tudi v slovenskem jeziku; prav tako združenje zahteva srečanje na prefekturi. Če do obnove napisov kljub temu ne bo prišlo, se bodo obrnili na sodstvo, zagotavlja Grgič. (iž) Nesreča zaradi izsiljene prednosti Včeraj je okrog 12.30 prišlo do prometne nesreče na križišču med ulicama Campi Elisi in Giuseppe de Coletti. Po informacijah, ki so nam jih posredovali mestni redarji, voznik avtomobila fiat punto, ki se je spuščal po Ul. de Coletti proti Ul. Campi Elisi, ni spoštoval stopa in izsilil prednost ravno v trenutku, ko je po Ul. Campi Elisi v smeri proti bazenu peljal avtomobil lancia delta. Trk je bil neizbežen. Na kraj dogodka so se ob mestnih redarjih pripeljali tudi gasilci in reši-lec službe 118. Voznika fiat punto, 76-letnega S.M., so odpeljali v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli z rumenim kodeksom, saj je utrpel hujši udarec v prsni koš, medtem ko so drugega voznika odpeljali v bolnišnico iz previdnosti. Mestni redarji so Ul. de Coletti zaprli za promet (45 minut) in vozila preusmerili v zgornjo Ul. Schiapparelli. Goljufije na račun najstarejših Starejši so tako kot po vsej Italiji tudi v Trstu najpogostejše žrtve goljufij. Osebje tržaške kvesture je v preteklih mesecih priredilo marsikatero informativno srečanje z občani, v sklopu katerih je opozarjalo zlasti starejše, naj ne nasedajo goljufom. Občane stalno pozivajo, naj ne odpirajo stanovanjskih vrat neznancem, četudi se predstavijo kot zastopniki raznih javnih služb (Inps, Telecom, AcegasAps), in naj takoj pokličejo policijo, če zasumijo, da se dogaja nekaj nenavadnega. Svoja opozorila so sedaj zaupali v videu, ki so ga posneli v Rimu. Obmejne kontrole se obrestujejo Mejnih prehodov v Evropi je resda vse manj, varnostne službe posameznih držav pa opravljajo v njihovi bližini redne kontrole. Tako na primer tržaški karabinjerji običajno pa-truljirajo nekdanji italijansko-slovenski mejni prehod pri Fer-netičih. Pogosto se zgodi, da naletijo na ukradeno blago ali na posameznike, ki imajo s pravico odprte račune. V teh dneh so na primer v roku nekaj ur ustavili dva romunska državljana: prvega (U. S., letnik 1981) je zaradi številnih kaznivih dejanj v domovini iskala romunska policija, drugega (H. M., 1983) pa zaradi kraje sodišče iz Firenc. Oba so karabi-njerji odvedli v tržaški zapor. / TRST Četrtek, 3. aprila 2014 5 mestno središče - Pred odobritvijo pravilnika o tako imenovanih »dehorsih« Bodo cvetlični lonci v središču prepovedani? Kdor se še spominja, kakšno je bilo strogo mestno središče videti pred nekaj leti, dobro ve, da se danes predel med Trgoma Venezia in sv. Antona predstavlja s povsem spremenjenim videzom. Na novo tlakovani trgi in ceste ter uvedba peš con so pripomogl, da je mesto zaživelo drugače. Javno življenje se je iz notranjosti barov in gostiln preselilo na pločnike, k čemur je nedvomno prispevala svoje tudi prepoved kajenja, ki se je (nekoliko nepričakovano) takoj oprijela Tržačank in Tržačanov. Kadilci se tako tudi sredi zime radi zaustavljajo ob mizicah na prostem, ki jih je mogoče najti ob skoraj vsakem koraku: ne samo pred bari in restavracijami, temveč na primer tudi pred nekaterimi pekarnami. In ravno ta zunanja oprema, za katero se v Italiji kdove zakaj uveljavlja angleški izraz dehors, že nekaj časa buri tržaške duhove. Občinska uprava župana Cosolinija se tako rekoč od začetka mandata ukvarja s pripravo novega pravilnika, ki naj bi urejal postavitev mizic, sončnikov, cvetličnih loncev in vsega, kar spada zraven. Delo ni bilo lahko, saj je bilo treba želje gostincev in trgovcev uskladiti z zahtevami spomeniškega in krajinskega varstva. Pravilnik, ki ga je prejšnji ponedeljek osvojila občinska uprava in bo prihodnji ponedeljek na dnevnem redu zasedanja občinskega sveta, »vsebuje celo serijo absurdnih omejitev,« pravi predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič. »Če bi ga odborniki in svetniki lahko sami napisali oziroma uvedli popravke, bi bil prav gotovo drugačen, tak pa je, ker je sad neskončnih pogovorov z deželno nadzornico Mario Giulio Picchione. Znašli smo se v absurdni situaciji: politika nima možnosti odločanja, vse je podrejeno volji ene same osebe.« Furlanič pravi, da so načelniki vseh svetniških skupin mnenja, da je treba temu narediti konec, zato razmišljajo o kaki formalni obliki protesta. »Po drugi strani pa noče nihče prevzeti odgovornosti, da bi tržaška občina ostala brez pravilnika: njegova od- obritev je nujna, saj bi morali gostinci v nasprotnem primeru 30. aprila pospraviti vso zunanjo opremo. Zaradi česar bi tako oni kot občinske blagajne utrpeli hudo ekonomsko škodo.« Za zunanjo opremo, ki stoji na javnih tleh, morajo namreč upravitelji javnih lokalov plačati Občini posebno pristojbino. Ta je izračunana na podlagi zasedene površine, števila stolov, miz itd. Upravitelj bara Rossini mora na primer za mizice, ki stojijo na leseni ploščadi ob mestnem Kanalu letno odšteti okrog 5.000 evrov. Tej vsoti pa je treba dodati še nekaj tisoč evrov za »zasedbo« vodne površine, kjer plava njegov splav z mizicami in gugalnikom (v tem primeru gre za državno last). Nov pravilnik naj bi lesene ploščadi prepovedal, kar upravitelja zelo jezi. »Nove ploščadi, ki me je stala 10.000 evrov, nisem postavil iz veselja, temveč zato, da bi zaščitil stranke: veste, kakšna so tla ob kanalu? Vsa raz-drapana!« Brez lesene podlage bodo najbrž mizice plesale, marsikdo pa bi se lahko tudi spotaknil ...upamo ne v objem Tjaša Milkovič pred svojim barom, desno lesena ploščad ob Kanalu fotodamj@n meduz, ki trenutno polnijo edini tržaški kanal. Bližnja picerija Barattolo na Trgu sv. Antona nima lesene ploščadi (čeprav resnici na ljubo tudi tu marsikatera miza »pleše«), upraviteljico Anno Pro-centese zato bolj skrbi drugo določilo, ki naj bi ga vseboval nov pravilnik: v mestnem središču naj bi bili po novem vsi sončniki svetle barve. V njihovi piceriji so v preteklosti že imeli bele, a so se naposled odločili za temnordeče. »Strinjam se s prepovedjo napisov posameznih sponzorjev, izbira bele barve pa se mi ne zdi posrečena, saj se na njej pozna vsaka malenkost; lahko si predstavljate, kakšne težave nam tu povzročajo iztrebki ptic.« Njen brat medtem pokliče tovarno, v kateri so kupili sončnike: zamenjava in montaža svetlobarvnih platen jih bo stala preko 12.000 evrov, saj gre za čvrsto in na poseben način rezano blago, ki bolje kljubuje burji. »Upam, da se bomo novemu pravilniku lahko prilagajali postopoma, saj gre za visok znesek,« pravi Anna, ki po drugi strani upa, da bo pravil- nik odobren, saj bi morali v nasprotnem primeru spraviti svoje številne mize. V bližini srbsko-pravoslavne cerkve upravlja svoj Whitebar nasmejana Tja-ša Milkovič. Ob lanskem prevzemu je od lastnikov odkupila tudi zunanjo opremo, ki k sreči že odgovarja novemu pravilniku: sončniki so svetle barve, mizice pa temne. Zamisel, da bi vsi mestni bari odslej imeli tako rekoč poenoteno zunanjo podobo, se ji zdi posrečena, saj bi tako delovali »bolj elegantno«. Nikakor pa ne more razumeti (in kot ona vsi naši včerajšnji sogovorniki), zakaj naj bi nov pravilnik prepovedoval izpostavljanje cvetličnih loncev in korit. »To se mi zdi res neumno. Zelenje predstavlja lep okras, v nekaterih primerih pa je tudi koristno.« Kamnita korita so na primer pred njenim barom postavili ob vznožje sončnikov, da bi tako preprečili burji, da jih odnese. Drugje služijo kot »razmejitev« med sosednjimi bari. Deželno spomeniško varstvo pa je baje mnenja, da bi cvetje in žive meje onemogočili občudovanje tržaške arhitekture ... (pd) devin-nabrežina - Upravljanje območja v Sesljanskem zalivu Razpis za plažo Castelreggio Občinska uprava želi iztržiti s koncesijo najmanj 40 tisoč evrov - Rok za prijavo prošenj zapade 17. aprila Devinsko-nabrežinska uprava je izdala razpis za dodelitev koncesije za upravljanje kopališča Castelreggio v Sesljanu. Koncesija zaobjema celotno območje kopališča z izjemo poslopja, v katerem je do pred nekaj leti delovala restavracija, in predvideva upravljanje plaže, kioskov in barov, čiščenje, pomoč kopalcem, reševanje, prvo pomoč, nadzor nad plažo, najem kabin in upravljanje parkirišč. Veljala bo za dobo enega leta z možnostjo podaljšanja za dodatno leto. Izbran bo ponudnik, ki bo predlagal najvišjo vrednost nad osnovno vrednostjo razpisa 40 tisoč evrov (davek na dodano vrednost ni vključen). Občina si pridržuje pravico do dopolnitve seznama povabljenih podjetij do najmanj 5 kandidatov. Izdaja koncesije predstavlja pogoj za koriščenje opremljene plaže v Se-sljanskem zalivu, zato ji je devinsko-nabrežinska uprava posvetila veliko pozornost. V razpisnih pogojih je izrecno navedeno, da mora upravitelj urediti prostor za otroke z najmanj enajstimi igrali. Poskrbeti mora za varnostno službo na plaži s kopališkimi mojstri in najmanj dvema rešilnima čolnoma. Eden od animatorjev mora obvladati slovenski jezik (animacijo bo opravljal ob koncih tedna, najmanj šest ur dnevno), poleg tega pa mora vsaj še en uslužbenec obvladati slovenščino. V razpisu je določena cena parkirnine, in sicer 1,20 evra za uro parkiranja ali 6,50 evra za celodnevno parkiranje. Občani devinsko-nabrežinske občine bodo deležni popusta, in sicer 0,90 evra za uro parkiranja in 5,50 za celodnevno parkiranje. Določene so obenem tudi cene storitev na plaži. Tako bo dnevni najem ležalnega stola stal 5 evrov (za devinsko-nabrežinske občane 4), najem senčnika 10 evrov (8), najem ležalnika 9 evrov (7), najem senčnika in dveh ležalnikov pa 16 evrov (13), najem kabine pa 7 evrov (6). Podjetja, ki se nameravajo prijaviti na razpis, morajo oddati prijavnico najkasneje do četrtka, 17. aprila. Obvestilo, razpisne pogoje in vse druge potrebne informacije posreduje rubrika Preglednost uprave/Razpisi in javna naročila na občinski spletni strani www.comune.duino-aurisina.ts.it občina trst Zasedli pisarno Famularijeve Pisarna tržaške občinske od-bornice za socialne politike Laure Fa-mulari je bila včeraj zjutraj prizorišče protestne pobude. Prišlo je namreč do več kot enourne zasedbe, ki jo je izvedla t.i. Socialna skupščina za hišo, ki je s tem hotela opozoriti na praznino, ki po njej zaznamuje odbor župana Roberta Cosolinija v zvezi z vprašanji socialnega skrbstva, stanovanjske politike in socialnih pravic. Cosoliniju očitajo, da ni izpolnil obvez, ki jih je bil dal v volilni kampanji glede zoperstavljanja izgonom in de-ložacijam, oblikovanja občinske režije za stanovanjske politike, ustanovitve urada za zagotavljanje dostopa do stanovanja najšibkejšim, razvijanja novih bivalnih modelov za mlade ter spodbujanja deželne uprave, naj ponovno preuči lestvice upravičencev za dodelitev stanovanja. Občina, trdijo protestniki, nadaljuje s stalnim krčenjem storitev in socialnega skrbstva, Cosolini in odbornica Famularijeva pa nista sposobna opraviti izbir. Tržaški občinski odbor pa v sporočilu za javnost izreka solidarnost Famularijevi ter zasedbo označuje za neprijeten dogodek, ton in način protesta pa za nesprejemljiva ter govori o izkoriščanju stiske oseb in preusmerjanju le-te k drugim ciljem. Glede vprašanja stanovanjske stiske je občinska uprava izvedla že vrsto pobud, med katerimi se v sporočilu omenjajo opazovalnica stanovanjskih politik, pobude na področju mikrokreditira-nja ter delovanje t.i. Agencije za najem, ki pomaga stanovalcem, ki izgubijo delo. Občina tudi stalno sodeluje s podjetjem za ljudska stanovanja Ater in s prefektinjo. Plaža kopališča Castelreggio arhiv SEL zadovoljna z DAT Stranka Levica, ekologija in svoboda izraža zadovoljstvo nad nedavnim sprejetjem sklepa o uvedbi službe za registracijo in hranjenje vnaprejšnjih izjav o zdravljenju oz. odklanjanju zdravljenja (t.i. DAT) v tržaškem občinskem svetu. Kot je v sporočilu zapisala pokrajinska koordi-natorka SEL Sabrina Morena, veliko državljank in državljanov zahteva, da lahko razpolaga z lastnim telesom ter odloča o zdravljenju. Sklep spoštuje italijansko ustavo, obenem je zelo pomemben korak na poti do samoodločbe posameznika v laični družbi. 260 let Navtičnega zavoda V muzeju Sartorio na Trgu papeža Janeza XXIII. se bo danes ob 10. uri pričel simpozij na temo: »Navtična kultura v Trstu in njen razvoj«. Simpozij prireja Navtični zavod iz Trsta ob svoji 260-letnici. Roman Pina Rovereda V knjigarni Minerva bo danes ob 17.30 srečanje s pisateljem Pinom Roveredom ob novi izdaji romana Ballando con Cecilia pri založbi Bompiani. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Marinella Chirico, odlomke pa bo brala igralka Maria Grazia Plos. Srečanje Confcommerciom V župnijski dvorani v Ul. Vespucci 12 pri Sv. Jakobu se bo združenje trgovcev Confcommercio drevi ob 19.30 srečalo z gospodarskimi operaterji v tem mestnem predelu. Most Joyce bo danes zaprt Most Joyce oz. Ponte curto, kot ga imenujejo Tržačani, bo danes zaprt. Podjetji Bertazzon in C.G.S. morata namreč opraviti vsakoletni pregled strukture in preveriti ustreznost jeklenih vezi na mostu. 6 Četrtek, 3. aprila 2014 KULTURA / železniški muzej - Javno srečanje o FJK v mednarodnem prometu Trst kot med hladno vojno Trst in dežela Furlanija-Julijska krajina sta glede železniške infrastrukture popolnoma izolirana. Za družbo državnih železnic nista v bistvu strateška, kot nista zanjo očitno strateški Slovenija in Avstrija. Vse se namreč dejansko ustavi v Benetkah oziroma Mestrah: od tod proti vzhodu visokohitrostni oziroma vi-sokozmogljivostni vlaki niso (vsaj zaenkrat) predvideni. Pa vendar imata Trst in dežela FJK izrazit potencial, ki ga je potrebno izkoristiti. Pooblaščeni upravitelj družbe državnih železnic Mauro Moretti je verjetno mnenja, da niso železniške zveze z vzhodno Evropo donosne. Dejstvo vsekakor je, da se je Trst znašel v podobnem položaju kot med hladno vojno. Kako torej vrniti oz. dati Trstu vlogo, ki si jo zasluži in mu pripada, je bila tema javnega srečanja z naslovom »Vloga FJK v mednarodnem železniškem prometu severo-vzhodnega območja«, ki je bilo v ponedeljek popoldne v železniškem muzeju. Srečanje je priredila Demokratska stranka, uvedel pa ga je podpredsednik združenja Camminatrieste Luigi Bianchi. Na okrogli mizi so nato govorili profesor na tržaški univerzi Giacomo Borruso, senator DS Francesco Russo in evropski poslanec DS Franco Frigo, ki je v evropskem parlamentu nadomestil zdajšnjo predsednico deželne vlade FJK Deboro Serracchiani. Problemov je več, med glavnimi pa je pomanjkanje državne politike prevozov, je ugotavljal Borruso in opozoril, da se bo promet kontejnerjev oziroma Teu v Evropi v prihodnjih letih podvojil, presegel naj bi 160 milijonov Teu. Skratka, vedno bolj pomembne bodo tudi zveze s pristanišči. Toda v Italiji primanjkujejo načrtovanje in ustrezne politike na tem področju, Moretti pa zasleduje v bistvu le visoko hitrost. Kar zadeva progo Be-netke-Trst, ni denarja, ko pa bi tudi do- Tržaška železniška postaja arhiv pd bili finančna sredstva, bi bili hudi problemi s prebivalci, kot se je to dogajalo oziroma se dogaja v dolini Suse, je med drugim povedal Borruso. Za Trst je torej poglavitno, da se premakne z mrtvega tira. Ponovni razcvet je neločljivo povezan z razvojem pristanišča, toda pomembna so dejanja in ne običajni načrti, ki ne peljejo nikamor, kot je to poudaril Russo. Zato je za izboljšanje infrastrukture temeljnega pomena sodelovanje vsek subjektov, tudi na mednarodni ravni, na primer glede železniške zveze Trst-Divača. Kar zadeva Trst, pa je potrebno izboljšati še druge panoge. Med temi so ladje za križarjenje, ki niso po Russovem mnenju dovolj. Družba TTP (»Trieste terminal passeg-geri«) mora zato iskati nove partnerje, je še poudaril, med temi pa bi lahko bile -zakaj ne - ravno Benetke, s katerimi bi bilo sodelovanje nedvomno koristno. A.G. sik - Danes Žalna seja za Sergiom Minutillom Alenka Rebula o milosti poslušanja Danes bo na vrsti zadnje letošnje predavanje iz cikla o pozitivnih odnosih do sebe, družine in družbe, ki ga je v tej sezoni nudilo društvo Finžgarjev dom. Tudi tokrat bo predavanje na višini, bodisi ker bo na vrsti znana in kvalitetna predavateljica bodisi zaradi zanimive teme. Predavala bo namreč Alenka Rebula, zelo popularna predavateljica pri nas in v Sloveniji, psihologinja, ki se ukvarja tudi z ese-jistiko, pesnjenjem, literaturo, predavanji, delavnicami in spletno stranjo. Njena knjiga Sto obrazov notranje moči je bila v Sloveniji dolgo najbolj brana knjiga; za njena predavanja je odziv vedno zelo velik. Tokrat bo prof. Rebula govorila na temo Milost poslušanja. Tema je zelo zanimiva. Ko govorimo o kvalitetnih medsebojnih odnosih, se navadno vsi ukvarjamo predvsem z akcijo, z dejanji, z besedo. Pri tem pa včasih pozabimo, da bi se bilo treba »naravnati« na valovno dolžino našega bližnjega. Tako smo prevzeti od vsakdanjih aktivnosti in od toka lastnih misli, da včasih drugih ne »vidimo« zares, jih ne »slišimo« zares. Kar sama se nam ob tem postavlja vrsta vprašanj, npr. : Kaj pomeni, da znam res poslušati? Ali moram pri tem tok svojih vtisov in misli zaustaviti? Ali je pomembno, da čutim pristno zanimanje za to, kar mi ima nekdo povedati? Alenka Rebula arhiv pd Ali je še posebej težko prisluhniti ljudem, ob katerih trajno živimo, težje kot pa novim, tujim? Koliko je za otroka ali za najstnika pomembno, da mu znajo starši resnično prisluhniti in ga razumeti? Ali je sposobnost »znati prisluhniti« pomembna na delovnem mestu? Kako deluje na nas to, da znamo poslušati? Kako deluje naša zbranost na tistega, ki ga poslušamo? Zakaj je molčeča pozornost lahko tako zdravilna? Kaj se dogaja, ko se ne ubadamo z dajanjem nasvetov, ampak drugemu puščamo, da sam išče ob naši tihi podpori? Predavateljica nam bo odgovorila na ta vprašanja, odgovore pa bo črpala iz sodobnih spoznanj o možganih, odnosih in otrokovem razvoju. Društvo Finžgarjev dom vabi vse zveste in občasne obiskovalce letošnjega uspešnega niza predavanj, naj se danes ob 20. uri še zadnjikrat zberejo v Finžgarjevem domu na Opčinah. Na sedežu pomorskega kluba Sirena (Miramarski drevored 32) bodo jutri predstavili knjigo Na meji. Napisal jo je Livio Jakomin, tako rekoč zadnji konzul SFRJ Jugoslavije v Trstu, sicer pa tudi med ustanovitelji Univerze na Primorskem, doktor znanosti in redni profesor na področju vodnega prometa in logistike, ladijski poveljnik, dekan na Višji pomorski šoli, prodekan na fakulteti za pomorstvo in še marsikaj. Člani slovenskih tržaških jadralnih klubov Sirena in Čupa, ki skupaj prirejata jutrišnji večer, pa se ga spominjajo predvsem kot velikega prijatelja in nepozabnega poveljnika skupnega ladjevja Čupe in Sirene: konec 80. let so namreč člani obeh društev ravno na Jakominovo povabilo odpluli na skupno plovbo po Jadranu in celo obiskali Vis, kamor takrat tuji državljani še niso smeli pluti. Knjiga Na meji je kajpak postavljena ob nekdanjo italijansko-jugo-slovansko mejo. Tu je namreč Livio Jakomin med letoma 1986 in 1990 opravljal funkcijo generalnega konzula SFRJ. Zato v knjigi nastopajo protagonisti tistega zgodovinskega obdobja, na primer Trst in Tržačani z županom Staffierijem in škofom Bellomijem na čelu; jugoslovanskemu Včeraj danes Dr. Sergio Minutillo Tiho in skromno, kot je bilo vse njegovo plodno življenje, je odšel dr. Sergio Minutillo, ki je dve desetletji bil pri-marij oddelka za nujne posege katinar-ske bolnišnice. Rodil se je v Gradišču ob Soči, stanoval pa na Opčinah, le da je bil malo doma. Svoje življenje je posvetil bolnikom, s katerimi je imel poseben človeški odnos, poln razumevanja in solidarnosti. Kot takega so ga spoznali vsi, ki so se k njemu zatekali po pomoč, a tudi drugi zdravniki in osebje, ki jim je po možnosti šel na roko, kljub delovni strogosti, ki mu je bila značilna. Pred tem je bil predstojnik kardiologije in profesor na tržaškem vseučilišču. Politično se je angažiral v KPI, ki jo je nekaj časa predstavljal v tržaškem občinskem svetu. Po njenem razpustu se je vključil v SKP in nato v Stranko slovenskih in italijanskih komunistov, kjer je predsedoval njenemu deželnemu komiteju. S svojim znanjem in kritičnim pogledom je sooblikoval poglede, ki so jih na zdravstvo v naši deželi izražali komunistični deželni poslanci. Pred petimi leti, ko se je upokojil, ga je Zveza levice postavila na kandidatno listo za evropski parlament, vendar se volilne kampanje ni mogel udeležiti zaradi bolezni, ki ga je zahrbtno prisilila v osamo. Odtlej je v tišini in pozabi preživel zadnja leta svojega življenja ob skrbni pomoči ljudi, ki jim je sam bil veliko ob strani. Žalna seja, ki jo prirejajo tržaški komunisti, bo nocoj (v četrtek 3.aprila) ob 18. uri v veliki dvorani v Ulici Tara-bochia 3. Spomnili se ga bodo Bruna Zorzini, Peter Behrens, Stojan Spetič in Giorgio Rossetti. Danes, ČETRTEK, 3. aprila 2014 LJUBA Sonce vzide ob 6.41 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 12.54 - Luna vzide ob 8.48 in zatone ob 23.50. Jutri, PETEK, 4. aprila 2014 IZIDOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,8 stopinje C, zračni tlak 1013,1 mb ustaljen, vlaga 68-odstotna, veter 2 km na uro severo-vzhodnik, nebo rahlo po-oblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,2 stopinje C. [13 Lekarne barkovlje - Predstavitev jutri ob 18.30 Knjiga Na meji Med protagonisti Jakominove knjige tudi veliko »zamejcev« Do sobote, 5. aprila 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. S. Giusto 1 - 040 308982, Ul. Pic-cardi 16 - 040 633050, Milje - Lungomare Venezia 3 - 040 274998, Nabre-žina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. S. Giusto 1, Ul. Piccardi 16, Ul. Roma 15, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 15 - 040 639042. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. H Šolske vesti 14. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod - nastopi se odvijajo še danes, 3. in v petek, 4. aprila, s pričetkom ob 16. uri na sedežu šole v Ul. Caravaggio 4 pri Sv. Ivanu. Vstop prost, toplo vabljeni! JASLI V SLOVENSKEM DIJAŠKEM DOMU - Srečko Kosovel: nadaljujejo se vpisi otrok od 1. leta dalje za š.l. 2014/15. Info in vpisi v pisarni Dijaškega doma v Trstu, Ul. Ginnastica 72, od ponedeljka do petka, od 8. do 15. ure na tel. št. 040-573141 ali urad@di-jaski.it. M Izleti konzulu so se najlepše vtisnila v spomin srečanja in besede nepozabnega škofa. V knjigi nastopajo seveda tudi slovenska manjšina, njeni jadralci in politični predstavniki. Posebno pozornost pa avtor posveča italijansko-jugoslovanskim odnosom, v prvi vrsti tistim med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo. Jutrišnja predstavitev se bo pričela ob 18.30. SKD IGO GRUDEN ob priliki gostovanja MePZ Jevnica, organizira izlet v Jevnico, Vače in na Geoss (Geometrijsko središče Slovenije) v nedeljo, 6. aprila; odhod iz Nabrežine izpred cerkve ob 9. uri, povratek v večernih urah. Info in vpisovanje na tel. št.: 040299632 ali 339-5281729 (Vera) in pri Sergiju Kosmini. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Tala-so Strunjan od 11. do 21. maja, z individualno prilagojenim paketom za zdravje oz. dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, II. nad., tel. št.: 040-360072, krut.ts@tiscali.it. finžgarjev dom - Danes ob 20. uri / TRST Četrtek, 3. aprila 2014 7 r Društvo Finžgarjev dom vabi na zadnje predavanje iz niza o pozitivnem odnosu do sebe, do družine in do družbe ALENKA REBULA MILOST POSLUŠANJA Finžgarjev dom, nocoj, 3. aprila ob 20h . VABLJENI VSI! Čestitke Kriški zvonovi bijejo že cel dan, ker 40 let praznuje naš Gospodič »JUGOSLOVAN«! Vsi prijatelji mu želijo ljubezen, srečo in kompanijo! Q Kino [H Osmice PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. Tel. št. 040-299985. □ Obvestila AMBASCIATORI - 16.20, 18.40, 21.10 »Divergent«. CINEMA DEI FABBRI - 17.00, 18.30, 20.00, 21.30 »Richard Wagner. Diario veneziano della sinfonia ritrovata«. FELLINI - 16.45, 18.10, 20.20 »Ida«; 18.10, 21.45 »Lei«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10 »Yves Saint Laurent«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.40, 20.50, 22.10 »Nymphomaniac«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.45, 19.00, 21.15 »Quando c'era Berlinguer«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.20 »300 -Vzpon imperija 3D«; 15.40 »Bela in Sebastijan«; 15.30 »Edini preživeli«; 20.10 »Montevideo, se vidimo!«; 17.45, 20.15 »Želja po hitrosti«; 15.45, 17.50, 20.30 »Noe«; 18.00 »Nonstop«; 15.50 »Pustolovščine gospoda Peabodyja in Shermana 3D«; 18.20, 20.20 »Razcepljeni«; 17.20, 20.00 »Stotnik Amerika: zimski vojak 3D«; 21.00 »Stotnik Amerika: zimski vojak«; 15.30, 16.20 »Tarzan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.40 »Mr. Peabody e Sherman; 19.30, 22.00 »Divergent«; Dvorana 2: 16.30, 20.00 »Roma citta aperta«; 18.10, 22.00 »Al-lacciate le cinture«; Dvorana 3: 16.30, 18.45, 21.10 »Storia di una ladra di li-bri«; 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Ti ri-cordi di me?«; Dvorana 4: 16.30, 18.40, 21.10 »Captain America, the winter soldier«; 18.10 »Ida«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.20, 19.05, 20.40, 21.50 »Captain America - The winter soldier«; 17.30 »Captain America - The winter soldier 3D«; 16.20, 19.00, 21.40 »Storia di una ladra di li-bri«; 16.40, 18.45 »Mr. Peabody e Sher-man«; 20.05 »300 - L'alba di un impe-ro«; 18.05 »Non buttiamoci giu«; 22.15 »Amici come noi«; 16.20 »Cuc-cioli - Il paese del vento«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ti ricordi di me?«; 16.15, 19.00, 20.50, 21.45 »Divergent« . TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.15, 19.50, 22.15 »Captain America - The winter soldier«; Dvorana 2: 18.15, 21.30 »Divergent«; 16.45 »The special need«; Dvorana 3: 17.30, 19.45, 22.10 »Storia di una ladra di libri«; Dvorana 4: 18.15, 20.15, 22.10 »Ti ricordi di me?«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Quan-do c'era Berlinguer«; 22.00 »Yves Saint Laurent«. DRUŽINA COLJA (Čuljevi) so odprli osmico, Samatorca 21. Tel. 040229326. Vljudno vabljeni. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni. Tel.: 3403814906. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel.: 329-8006516. JADRAN je odprl osmico v Ricmanjih 175. Toplo vabljeni! Tel.: 040-820223. SPDT vabi člane in prijatelje na 9. srečanje »Prijateljstvo brez meja«, ki bo v nedeljo, 6. aprila. Letos bo srečanje v organizaciji tržaških planincev: SPDT, Planinskega odseka ŠD Sloga in SK Devin. Ob 100-letnici prve svetovne vojne bodo organizatorji popeljali prijatelje, planince iz Reke in Ilirske Bistrice na Grmado, kjer so bili najhujši boji. Zbirališče ob 9. uri v Medji vasi. Prijave do danes, 3. aprila, na tel. št. 040-413025 (Marinka). STRANKA ITALIJANSKIH IN SLOVENSKIH KOMUNISTOV ter Stranka komunistične prenove se bosta danes, 3. aprila, spomnili pred kratkim preminulega primarija dr. Sergia Minu-tilla. Žalna seja bo v dvorani v Ul. Ta-rabochia 3 ob 18. uri. Spomnili se ga bodo Bruna Zorzini, Peter Behrens, Stojan Spetič in Giorgio Rossetti. SKD VALENTIN VODNIK sklicuje v petek, 4. aprila, v društvenih prostorih redni občni zbor, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA DEVIN NABREŽINA vabi v soboto, 5. aprila, na vodeni sprehod med strelskimi jarki in lažje dostopnimi avstrijskimi postojankami na Grmadi. Sprehod v italijanskem jeziku je srednje zahteven, traja pribl. 4 ure, zbirališče ob 14.30 na avtobusni postaji v Cerovljah. Pobudo prireja Občina Devin Nabrežina v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje iz Trsta in Študijskim centrom Eurasia - Mediterraneo v sklopu projekta »Po sledeh prve svetovne vojne«. SKD GRAD sklicuje redni občni zbor članov v nedeljo, 6. aprila, ob 9.30 v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju na sedežu društva, Bani 6. TPPZ P. TOMAŽIČ obvešča da bo v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri nastop na proslavi na Opčinah. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 12. aprila, pokušnjo domačega kruha, vina in ekstradeviške-ga olivnega olja. Vzorce vina (2 steklenici za vsako sorto) in olja (1dl) zbira društvo v ponedeljek, 7. in torek, 8. aprila, od 18. do 20. ure. Prvi trije uvrščeni za vino bodo prejeli diplomo in pokal komisije, za olje pa kolajno in diplomo. Tudi občinstvo bo nagradilo prve 4 uvrščene (za vino). Informacije in vpis na tel. št.: 040411635, 349-4599458. MATEMATIKA ZA VSAKOGAR obvešča, da prihodnji dve srečanji odpadeta. Spet bo na sporedu v torek, 8. aprila, ob 17. uri v prostorih Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Delavnica kiparstva v aprilu: oblikovanje z raznimi materiali. Info na tel. št. 040299099, od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure. REDNI OBČNI ZBOR SKD F. Prešeren bo v torek, 8. aprila, ob 19.30 v prvem in v sredo, 9. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju, v zgornjih prostorih občinskega gledališča v Bo-ljuncu. SKD LIPA iz Bazovice sklicuje redni občni zbor v torek, 8. aprila, ob 20.00 v prvem in v sredo, 9. aprila, ob 20.30 v drugem sklicanju v Bazovskem domu. ČLANICE IN ČLANI SKD Rdeča zvezda vabimo, da se udeležijo rednega letnega občnega zbora z volitvami, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v društvenih prostorih v Saležu. Ob tej priliki bo mogoče poravnati članarino za tekoče leto. KRU.T IN NŠK, v sklopu Vseživljenjskih aktivnosti - bralni krožek »Skupaj ob knjigi«, vabita na ogled muzeja Con- stantin in Mafalda Pisani ter grške pravoslavne cerkve sv. Nikolaja, ki bo v sredo, 9. aprila, ob 15.20. Prijave in info na sedežu Kru.ta, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, ali pri NŠK, Ul. S. Francesco 20, tel. 040-635629. SPDT prireja v petek, 11. aprila, v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2, zanimivo predavanje priznane strokovnjakinje s področja klimatologije dr. Lučke Kajfež Bogataj z naslovom: »Podnebje in gore: nekoč, danes in v prihodnosti«. Začetek ob 20.30. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 12. aprila, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani in prijatelji! TURISTIČNO DRUŠTVO ŠKOCJAN prireja v nedeljo, 13. aprila, 19. tradicionalen pohod »Ob ponoru reke Reke«. Start med 8. in 12. uro v Mata-vunu (Škocjanske jame). Dolžina pohoda: 11 km. Trajanje pohoda: približno 3 ure in pol. Poti so označene. Info na tel. št.: 00386-41811634 ali tu-risticno.drustvo.skocjan@gmail.com. ZSKD sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9.00 na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20; v drugem pa v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opči-nah, Ul. Ricreatorio 1. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. Občni zbor, ki bo v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za občinski časopis, ki bo predvidoma izšel v juniju. Razne dopise, članke, fotografije i.p. lahko predstavite neposredno v občinskem tajništvu ali na segreteria@com-mon-rupino.regione.fvg.it do 30. aprila. 50-LETNIKI Zavoda Jožefa Stefana, sekcija kemija, elektronika in mehanika, se dobimo v soboto, 10. maja, od 19. ure dalje v agriturizmu v Nabre-žini. Info in potrditev na tel. št.: 3284422555 (Graziella) ali 338-1462806 (Adrijan). 0 Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi na zadnje predavanje iz niza o pozitivnem odnosu do sebe, do družine in do družbe z naslovom »Milost poslušanja«. O tem bo govorila psihologinja, pesnica, avtorica knjižnih uspešnic prof. Alenka Rebula. Srečanje bo v Finžgarjevem domu danes, 3. aprila, ob 20. uri. VINCENCIJEVA KONFERENCA vabi na duhovno pripravo na Veliko noč danes, 3. aprila, v zavodu šolskih sester, Ul. delle Doccie 34: sv. maša ob 16. uri, nato poglobitev in premišljevanje, ki ju bo vodil g. Jože Špeh. SKD SLOVENEC vabi v petek, 4. aprila, ob 20.30 v Srenjsko hišo v Boršt na članski večer s predvajanjem posnetkov o društvenem delovanju in z veselo družabnostjo. Sodeluje MPZ Pergula iz Sv. Petra, dirigent Danijel Grbec. SLAVISTIČNO DRUŠTVO Trst - Gorica - Videm vabi na celodnevni simpozij, posvečen Ivanki Hergold in sodobni tržaški poeziji. Študijsko srečanje bo potekalo v dvorani ZKB na Opči-nah (Ul. Ricreatorio 2) v petek, 4. aprila. Udeleženci bodo lahko parkirali na parkirišču ZKB. TPK SIRENA IN YC ČUPA vabita na predstavitev knjige »Na meji« dr. Livia Jakomina v petek, 4. aprila, ob 18.30 na društvenem sedežu TPK Sirena v Bar-kovljah, Miramarski drevored 32. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na Pomladanski koncert, ki bo v soboto, 5. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo MPZ Vasilij Mirk in Ženski pevski zbor Pro-sek Kontovel. Toplo vabljeni! SKD ŠKAMPERLE, SKD Barkovlje in SKD I. Grbec, v sodelovanju z ZSKD, vabijo na premiero gledališke predstave slovenskih osnovnošolskih otrok »Skok v svet domišljije« v soboto, 5. aprila, ob 18. uri v veliko dvorano Kul- turnega doma, Ul. Petronio 4. Režija in mentorstvo: Elena Husu, Boža Hrvatič, Patrizia Jurinčič in Eva Kra-njac. ANPI - VZPI, ANED IN ANPPIA vabijo v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri na open-sko strelišče, na spominsko svečanost ob 70. obletnici usmrtitve 71 talcev. Slavnostna govornika: Tit Turnšek, predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Veit Heinichen, nemški pisatelj. Sodeluje: Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič z zborovodjo Pijo Cah. DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI vabi v galerijo Umetniškega in kulturnega centra Škerk, Trnovca 15, na ogled bogate razstave »Ermada Jutranji svit 1. svetovne vojne«. Urnik: sobota in nedelja 10.30-13.00 in 15.0019.00 (do 6. aprila). Vodeni ogled ob sobotah ob 15.00 in nedeljah ob 11.30. Za skupine in šole po dogovoru. Tel. 331-7403604, www.hermada.org. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Lipa bo v nedeljo, 6. aprila, ob 17. uri v Športnem centru Lipa v Bazovici. Nastopajo MoPU DU Bertoki-Prade, MePZ Pobegi-Čežarji, MoPZ Razpotje-Col, MoPZ Fran Ven-turini-Domjo, MoPZ Slavnik-Kozi-na, MePZ Mirko Špacapan-Podgora, MePZ Lojze Bratuž-Gorica. SKD VIGRED IN KD RDEČA ZVEZDA vabita v nedeljo, 6. aprila, ob 17.30 v ŠKC v Zgoniku na 22. dobrodelno revijo »Vsi smo prijatelji«. Nastopajo: OPZ Vigred, Krasje, Križ; ansambli Kraški fenomeni, Rock na bndimi, Run away, To smo mi; plesne skupine Tabor, Vigred, Rdeča zvezda, Vipava; plesni duo Mischelle in Norman, ritmična skupina Kontovel, gimnastični odsek ŠZ Bor, OV Šempolaj, mladi GD Nabrežina, AŠKD Cheer dance Millenium. TEATRO INCONTRO in Zadruga kulturni dom Prosek Kontovel predstavljata komedijo v italijanskem jeziku »Chi e di scena« v nedeljo, 6. aprila, ob 18. uri v Kulturnem domu na Pro-seku. Vabljeni! UMETNIŠKA ŠOLA UNINT (MFU-Ma-gna Fraternitas Universalis) - prireja vodeni obisk razstave brazilskega fotografskega velikana »Genesi-Seba-stiao Salgado« v nedeljo, 6. aprila, v Benetkah, Casa dei Tre Oci. Info na tel. št. 338-3476253, 040-9882109 ali 0402602395. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), v četrtek, 10. aprila, in v sredo, 30. aprila, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. PRIMORSKA POJE v organizaciji ZSKD in SKD Vesna bo v petek, 11. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Križu. Nastopajo MePZ Starši En-samble-Ronke, MePZ Skala Slovan-Gropada/Padriče, MoPZ Oktet Pr'far-ci-Sp. Idrija, MoPZ Napev-Batuje, ŽeVS Art Vocalis-Koper, MePZ Ciril Silič-Vrtojba in MoPZ Pivka. FOTOVI DEO TRST80 vabi do 16. aprila na ogled fotografske razstave »Kraški Pust na Opčinah 2014« v gostil-no/picerijo na Proseški ul. 35 (nasproti cerkve). SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 16. aprila, ob 20. uri predavanje »EFT in šola - kako lahko tap-kanje pomaga pri reševanju šolskih težav«. Predavali bosta Berta Rebol in Barbara Žetko. Toplo vabljeni predvsem starši in vzgojitelji. H Mali oglasi V ČETRTEK, 27. MARCA, se je na Krasu izgubila mucka, stara 8 mesecev, črne barve, z belim madežem na vratu. Kdor jo je videl/našel naj prosim pokliče na tel. št.: 040-229154. DAJEM V BREZPLAČEN NAJEM majhen vinograd z na novo posajenimi trtami, v nedokončani fazi. Tel.: 3384563202. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3296055490. PODARIM kotno tuš kabino, sestavljeno iz dveh vrat višine 180cm, z vsemi potrebnimi profili, iz bronastega aluminija za kad 75x75. Tel. št.: 3484462664. PRODAM 2 m3 orehovih in hrastovih plohov debeline 6 cm. Cena po dogovoru. Tel. št.: 348-9805039. PRODAM po ugodni ceni mountain bike znamke torpado, plave in bele barve, za fanta od 8 do 10 let. Tel. 3382639849. PRODAM posteljo iz tolčenega železa firme cosatto (200 x 90 cm) in posteljo iz pozlačene medenine firme lipa-rini (200 x 120 cm). Klicati na tel. št.: 333-1597015. PRODAMO tovorno vozilo durso farmer, 490-S. Malo delovnih ur, pogon na 4 kolesa, kardan in priključek za snežni plug, letnik 2006. Tel.: 3405693294. V BAZOVICI v okolici kala se je izgubil pes rjave barve, male pasme (italijanski špic, v ital. volpino), ki sliši na ime Heidi. Kdor ga opazi ali pa najde, naj pokliče na tel. št.: 3333565055. V PREČNIKU prodajamo del zazidljivega zemljišča (skoraj 800 kv.m.). Info na tel. št. 392-5583010 ali 3479085311. Prispevki V spomin na Bertota Doljaka daruje Nora 30,00 evrov za SKD Igo Gruden. V spomin na Edija Gregorija daruje Marjuča Offizia 20,00 evrov za Center za rakasta obolenja Lovenati. V spomin na Edija Gregorija daruje družina Pieri Andrej 30,00 evrov za Center za rakasta obolenja Lovenati. V spomin na Edija Gregorija daruje družina Pieri Jordan 130,00 evrov za Center za rakasta obolenja Lovenati. ZAHVALA Edi Sosič Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in sočustvovali z nami. Stanka, Riko, Hilarij Opčine, 3.4.2014 3.4.2013 3.4.2014 Sergio Canciani -Kocjan Vedno z nami. Družina Pogrebno podjetje Alabarda Ob izgubi mame Milene izreka Vesni in vsem svojcem iskreno sožalje Vaška skupnost Praprot V tem težkem trenutku sočustvujemo z Vesno in družino Pia, Matej in Tomaž Dragi teti Pini v hvaležno slovo. Ana, Svetko, Matejka, Massimo in Tina 8 Četrtek, 3. aprila 2014 KULTURA / gledališke delavnice - V Barkovljah, pri Sv. Ivanu in v Škednju na pobudo ZSKD Učijo se nastopanja, ob tem pa še slovenščine Otroci nekaterih mestnih rajonov so tudi v tem šolskem letu prek zabavnih iger in nastopov preganjali tremo pred nastopanjem, delali vaje za koncentracijo in se učili igralskih spretnosti, za nameček pa so tudi negovali slovensko besedo. Vse to so počeli v okviru gledaliških delavnic, ki so pred tremi leti nastale na pobudo Zveze slovenskih kulturnih društev, in sicer z namenom, da bi spodbujali aktivno rabo slovenskega jezika tudi izven šolskega okolja. Letos je pri projektu sodelovalo približno 40 otrok z različnih koncev mesta, izbirali pa so lahko med tremi gledališkimi delavnicami: v Barkovljah, pri Sv. Ivanu in v Škednju. Gledališke delavnice so se odvijale enkrat tedensko, v gledališko dejavnost pa so otroke uvajale različne mentorice. Patrizia Jurinčič in Eva Kranjac sta bili zadolženi za mlade igralce pri Sv. Ivanu, Boža Hrvatič in Sophie Vinci za otroke v Škednju, barkovljanski igralci pa so se urili pod mentorstvom Elene Husu. Naj povemo, da so gledališke delavnice tematske, saj so prvo leto v fokus vzeli Grimmove pravljice, lani so se otroci predstavili s tremi različnimi zgodbami iz znane knjižne serije Grozni Gašper, letos pa so se osredotočili na svet domišljije. Premierni nastop mladih gledališčnikov bo v Kulturnem domu v soboto, 5. aprila, ob 18. uri Tako kot v prejšnjih izdajah se bodo tudi letos udeleženci gledaliških delavnic predstavili s svojimi igrami. Pre-mierni nastop mladih gledališčnikov bo v Kulturnem domu, in sicer v soboto, 5. aprila, ob 18. uri. Pod naslovom Skok v svet domišljije so otroci pod vodstvom mentoric gledaliških delavnic pripravili tri različne zgodbe. Svetoi- vanska skupina bo uprizorila igro Beg igrač, barkovljanska skupina se bo predstavila z igro Na pomoč! Zmeda v knjižnici in ... v svetu pravljic!, ške-denjska skupina pa bo zaigrala igro Mala zgodba Bineta Brrvinca. Organizatorji gledaliških delavnic vse ljubitelje gledališke umetnosti vabijo, naj obiščejo Kulturni dom. Za otroke tržaških vrtcev in osnovnih šol pa bodo pripravili še eno ponovitev, ki bo v četrtek, 10. aprila, in sicer na istem prizorišču. S tem nastopom bodo učiteljem med drugim predstavili in približali gledališki projekt in morda koga tudi navdušili za to dejavnost, ki se bo med tržaške šolarje vrnila v prihodnjem šolskem letu. (sč) opčine - V nedeljo Spominska slovesnost za 71 talcev V nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri, bo pred spomenikom 71 talcem na openskem strelišču vsakoletna spominska svečanost. Letos bo še posebno pomembna, ker poteka okrogla 70-letnica od tistih krvavih dogodkov. Prireditelji VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA pozivajo k čim številnejši udeležbi. Pa ne samo zato, da se na najboljši način spomnimo na žrtve nacističnega nasilja, ki so jih po zločinski usmrtitvi zažgali v krematorijski peči Rižarne, pač pa da se ob spominu nanje zamislimo nad vsem nasiljem, ki še vlada v svetu, in nad še vedno in povsod prisotno neofašistično in neonacistično nevarnostjo. Nedeljska svečanost mora biti po mnenju borčevskih organizacij tudi priložnost, da množično izrazimo vse svoje nezadovoljstvo in ogorčenje, ker pristojne oblasti kar naprej zavlačujejo z reševanjem vprašanja spomenika petim obsojencem fašističnega posebnega sodišča, ki so jih 15. decembra 1941 usmrtili na openskem strelišču, spomenika, ki je še vedno pod ključem in za katerega se, kljub neštetim obljubam in zagotovilom, še ne ve, kdaj bo doživel pravo priznanje in dostojanstvo. Na nedeljski proslavi bosta govorila predsednik ZZB Slovenije Tit Turnšek in nemški pisatelj, ki živi in ustvarja v Trstu, Veit Heinichen. Svečanost bo oplemenitilo petje Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod vodstvom Pie Cah. gledališče - Loris Tavčar najboljši komedijant v Pekrah V tretje gre rado - Gledališka skupina SKD Tabor žanje uspehe Po poletno-jesenskem premoru se je gledališka skupina Skd Tabor z Op-čin predstavila z Burko o jezičnem doh-tarju, neznanega avtorja in režiserja Sergeja Verča na odru Kulturnega doma v Pekrah na lubiteljnem 10. Festivalu komedije. V tretje gre rado, saj sta za to predstavo dobili nagrado za najboljšo žensko vlogo Tatjana Malalan za Suk-narja na 25.Čufarjevih dnevih na Jesenicah in posebno nagrado na 10.Fe-stivalu amaterskih dramskih skupin v Mavhinjah za dohtarjevo ženo Melita Malalan. Tokrat so v Pekrah za najboljšega komedijanta proglasili Lorisa Tavčarja v vlogi jezičnega dohtarja z naslednjo utemeljitvijo: »Loris Tavčar je počasi in postopoma razvijal svoj lik. Bil je nergaški, zvit in prebrisan, iznajdljiv in zahrbten, priliznjen in lice-meren, v vseh pogledih pravi pravcati Jezični dohtar, dober v dikciji, razločen v vsaki repliki, zniansirani in poantirani s pravo mero. Tako pristno, živo in sproščeno je govoril, da smo povsem pozabili, da je celotna igra napisana v verzih, ki bi marsikateremu igralcu povzročali težave pri odrskem podajanju. Lorisu Tavčarju moramo priznati, da je pravi mojster retorike, obenem pa izjemno živahen in okreten, dosledno gibno, do podrobnosti gestikulirano in mimično dodelan v svoji igralski interpretaciji.« Na otvoritvenem večeru je bil slavnostni govornik minister za kulturo dr. Uroš Grilc, na zaključnem večeru pa je dobitnike nagradil mariborski župan dr. Andrej Fištravec. Na festival se je prijavilo 36 predstav. Selektor Rado Pavalec je med vsemi prijavljenimi izbral osem predstav, med temi dve iz zamejstva, in sicer: Gledališče Toneta Čufarja -Jesenice, Šentjakobsko gledališče - Loris Tavčar prejema priznanje za najboljšega komedijanta Ljubljana, Gledališko združenje Koroški teater - Slovenj Gradec, Kulturno društvo Šok teater -Mežica, Kulturno društvo Domovina - Osp, Dramska družina SKPD F.B. Sedej -Števerjan, Gledališka skupina DKD Svoboda - Senovo in Skd Tabor - Op-čine. Strokovno žirijo so sestavljali predsednica Nataša Sirk, Karla Godič in dr. Melita Kukovec. Med festivali za amaterske gledališke skupine v Sloveniji so Pekre posebnost. Oder Kulturnega doma, organizatorji in publika v dvorani te dobesedno prevzamejo s pozitivno energijo. Ko se na tem odru predstaviš, si zaželiš, in upaš, da se boš spet lahko predstavil. In to je Opencem v drugo uspelo. Openski burkači Loris Tavčar, Melita Malalan, Tatjana Malalan,Gre-gor Znidarčič in Jasmina Smotlak so se lepo izkazali, a brez dobrih sodelavcev tudi ne gre. Ekipo burkačev sestavljajo še tehnik Andrej Šuligoj, Davorin Smot-lak, Tomaž Smotlak, Ida Mezgec, Irina Tavčar in Matej Lupinc. Kdor je Burko o jezičnem dohtarju zamudil, si jo bo lahko ogledal na slovenskem RAI 3 bis v nedeljo, 4. maja, ob 20.50 ali v četrtek, 8. maja, vedno ob isti uri. Med drugim je selektor Pavalec zapisal: »Pravijo, da ko se smejiš, se s teboj smeji ves svet. Če je tako, potem je lepo biti del tega sveta.« In točno to je in predstavlja Festival komedije v Pe-krah. Dunja Sosič ekskurzija - Predavanje na Sloriju Dijaki iz Lodija spoznali slovensko skupnost v FJK Minuli petek so dijaki znanstvenega liceja G. Gandini-P. Verri iz Lo-dija (Lombardija) obiskali tržaško mestno središče in pobliže spoznali tu živečo slovensko narodno skupnost. V jutranjih urah so se gostje podali v Gregorčičevo dvorano, kjer sta jih pričakovala sodelavca Slovenskega raziskovalnega inštituta (SLORI) Štefan Čok in Marianna Kosic. Ta sta s pomočjo multimedijskih pripomočkov poskrbela za predstavitev razvejane stvarnosti, ki označuje slovensko prisotnost v Furlaniji Julijski krajini (na sliki). Štefan Čok je v svoji predstavitvi obravnaval polpreteklo zgodovino naših krajev s posebnim poudarkom na odnosih med tu živečimi skupnostmi, Marianna Kosic pa je predstavila sodobno sliko slovenske narodne skupnosti v Italiji, njene organiziranosti na šolskem, kulturnem, medijskem in drugih področjih. Predavatelja sta dijakom podarila tudi publikacijo o manjšinskih skupnostih v slovensko-italijanskem obmejnem prostoru, ki je bila pred kratkim izdana v okviru čez-mejnega projekta EDUKA - Vzgajati k različnosti. Do predstavitve je prišlo ob prizadevanju profesorice Stefanie Landi, ki si je želela, da bi njeni dijaki pobliže spoznali raznoliko stvarnost Trsta. Po predstavitvi so dijaki nadaljevali z obiskom mesta, kjer so si med drugim ogledali tudi Rižarno. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 3. aprila 2014 9 GLOSA Nepotrebno ustvarjanje napetosti v odnosih z Rusijo Jo2e Pirjevec_ Že leta sem naročen na londonski tednik »The Economist«, ki velja za enega najbolj resnih in upoštevanih časopisov na svetu. Kljub temu, da prinaša novice, ki me obogatijo, moram reči, da se posebno v zunanji politiki pogosto ne strinjam z njegovimi analizami. Tako je na primer »Economist« vsaj v njegovem prvem mandatu podpiral ameriškega predsednika Georgea Busha in njegovo porazno politiko v Iraku in Afganistanu. Še lani je pozival predsednika Baracka Obamo, naj vojaško poseže v Siriji, sedaj pa se zaganja proti Vladimirju Putinu zaradi priključitve Krima. Naslovnica, s katero je uredništvo opremilo zadnjo marčno številko, je zgovorna. Na njej je videti ogromen ruski tank, na katerem se kot pravi mačo šopiri ruski predsednik, gol do pasu. Tank podira prometni znak, na katerem piše: »STOP. Kontrola. Sicer te bo Zahod spravil v zagato.« Uvodni članek je napisan v istem duhu: grozi pred nevarnostjo ruskega imperializma, češ da Putin ogroža obstoječi svetovni red, in vabi Zahod, naj mu to prepreči. Do Vladimirja Putina nimam nobene simpatije. Prepričan sem, da bodo bodoči zgodovinarji obdobje njegove vladavine označili s terminom »putinovščina«, po vzorcu »birovščine« in »arak-čeevščine«, ki zaznamujeta poudarjeno diktatorska desetletja ruske zgodovine v 18. in 19. stoletju. Ne morem pa se strinjati z analizo, da njegova Rusija zaradi priključitve Krima ogroža svetovni mir in da je treba zato uvesti proti njej primerne ukrepe. Dejstvo, da NATO rožlja z orožjem in krepi ali namerava okrepiti svoje baze na Poljskem in v Romuniji, se mi zdi nespametno izzivanje, ki more imeti samo negativne učinke. Jasno je, da v Rusiji tako početje vzbuja sovražne reakcije, toliko bolj, ker se je težko otresti suma, da je Zahod zainteresiran za Ukrajino predvsem zato, ker bi želel uporabiti njen teritorij za svoje vojaške postojanke. Kaj hočemo? Ustvariti v srcu evropskega kontinenta žarišče napetosti, ki naj oživi hladno vojno in pripravi pogoje za tretjo svetovno vojno? Washingtonska politika ima svojo logiko, ki se je v zadnjih desetletjih pogosto pokazala za zgrešeno. Ne morem pa razumeti, kako je mogoče, da ji Evropska unija tako poslušno sledi, ne da bi obli- kovala svoje stališče na izzive časa. Jasno je namreč, da so za nas, ki živimo v Srednji in Zahodni Evropi, dobri odnosi z Rusijo odločilnega pomena, pa ne samo zaradi tega, ker smo odvisni od njenega plina. Za nas Slovence še posebej, če pomislimo, v kolikšni meri je naša industrija, v prvi vrsti farmacevtska, vezana na ogromni ruski trg. Ne zamerite mi, če današnjo gloso končujem z argumentom, ki nima opravka z zgornjim razmišljanjem. Na kratko moram odgovoriti na odprto pismo Paola Parovela, ki ga je PD objavil včeraj. V njem se je zagovornik obnovitve STO-ja oziroma cone A obregnil ob moje pisanje pred štirinajstimi dnevi, v katerem sem izražal pomisleke glede omenjenega projekta. Moja teza je naslednja. Z Osimskimi sporazumi je leta 1975 Italija priznala jugoslovansko suverenost nad cono B, ki jo je tudi po Londonskem memorandumu zahtevala zase. Mednarodna skupnost je sporazume soglasno pozdravila kot modro dejanje in jih brez ugovorov sprejela. Če bi se zaradi spleta dogodkov, o katerih mislim, da so iluzorni, posrečilo obnoviti cono A, bi se, neodvisno od volje Tržačanov, avtomatično postavilo vprašanje cone B. Ni si namreč težko predstavljati, da bi se tudi na Koprskem in v hrvaški Istri pojavili ljudje, ki bi to zahtevali. Jasno je, da Slovenija in Hrvaška že zaradi te možnosti ne moreta opazovati z naklonjenostjo politike, ki jo vodijo pobudniki cone A. Parovel piše: »Gibanje svobodni Trst ni nikoli trdilo, da slovenska in hrvaška suverenost nad bivšo cono B izhaja iz Osimske pogodbe. Dejansko trdi, da izhaja iz priznanja obeh neodvisnih republik v letih 1991-1992 s strani vseh držav podpisnic Pariške mirovne pogodbe in s strani vseh držav članic Združenih narodov.« V odgovor bi ga spomnil, da tako priznanje ne bi bilo mogoče, če ne bi bilo Osimskih sporazumov, ki so dokončno zakoličili mejo med Italijo in Jugoslavijo v našem prostoru. S tem je bila po mojem zadeva postavljena ad acta. Vprašljivo bi bilo, kako bi se v nasprotnem primeru obnašala rimska vlada, pa tudi mednarodna skupnost. Ce-terum censeo: rešitev Trsta ni v oživljanju cone A, temveč v krepitvi odnosov s Slovenijo in Slovenci na tej in na oni strani meje. VREME OB KONCU TEDNA Nekaj spremenljivosti, nato spet več sonca in še topleje Darko Bradassi Anticiklon bo od danes do sobote deloma klonil, vreme bo nekoliko bolj spremenljivo, občasno se bo povečala nestanovitnost, vendar bo še naprej pomladno. Dnevne temperature bodo dosegale do okrog 20 stopinj Celzija, kar je v tem času občutno nad dolgoletno normalnostjo, vendar bo nekaj več oblačnosti in bodo prehodno možne tudi manjše padavine, lahko v obliki krajevnih ploh. Od nedelje pa bo spet na vrsti soliden anticiklon, ki bo prinesel sonce in še višje temperature, kot smo jih namerili v preteklih dneh. Nad zahodnim Sredozemljem se poglablja višinska dolina z atlantskim zrakom, od katere se bo odcepil ciklon, ki se bo preko Sredozemlja pomikal proti vzhodu. Najbližji našim krajem bo jutri in deloma v soboto, medtem ko se bo v nedeljo že precej oddaljil. Danes bo ozračje še najbolj umirjeno, vendar bo občasno pritekal proti nam nekoliko bolj vlažen zrak. Jutri in sprva v soboto se bo povečala nestanovitnost in bo več oblačnosti. Zlasti jutri bodo v popoldanskih urah nastajali tudi kopasti oblaki in iz njih posamezne krajevne plohe. V soboto pa bo zapihala burja in se bo vreme čez dan razjasnilo. V nedeljo pa bo povečini sončno in toplo. Zlasti od nedelje, predvsem pa v začetku prihodnjega tedna pričakujemo še dodaten vzpon dnevnih temperatur. Ob pomoči šibke burjice se bo živo srebro marsikje povzpelo do okrog 25 stopinj Celzija, ponekod lahko še kaj več. Za ta čas bo zelo toplo. Živo srebro se sicer že dalj časa zadržuje občutno nad dolgoletno normalnostjo, z vmesnim presledkom, ko je pred slabima dvema tednoma ob prehodu vremenske fronte prišlo do občutne ohladitve, ki nas je prehodno popeljala za več mesecev nazaj. Razlike v temperaturi so bile zelo velike, zlasti pa so bile zelo občutne razlike med nočnimi in dnevnimi temperaturami, ki, ne smemo pozabiti, so marsikje presegale 20 stopinj Celzija in ponekod do- segale do okrog 25 stopinj Celzija. Ozračje je bilo sicer v povprečju za vsaj dobrih 6 stopinj Celzija toplejše od normalnosti, več dni pa tudi do okrog 10 stopinj Celzija. Zaradi nadpovprečno tople zime in nenavadno visokih temperatur v zadnjih tednih narava občutno prehiteva čase, marsikje so drevesa že v cvetju. O cvetenju sliv poročajo celo iz Benečije, kar se v tem času, kot pomnijo domačini, še ni nikoli zgodilo. Temperature, ki jih beležimo v teh dneh, bi bile marsikje normalne v juniju. Najtopleje je bilo v notranjosti, nekoliko manj toplo pa ob morju, ki je v primerjavi z ostalim dogajanjem še razmeroma mrzlo. Vendar tudi ob morju bo zlasti od nedelje zaradi severovzhodnega vetra vzpon živega srebra občuten. Na tržaškem bregu, predvsem na zahodno-kraški planoti je bila ponekod v preteklih dneh megla. Gre za pojav, ki je nastal zaradi razmeroma mrzlega morja, ki je imelo okrog 13 stopinj Celzija in občutne toplotne advekcije v višjih slojih. Z jugozahodnikom je pritekal zelo vlažen zrak, ki se je ravno zaradi toplotne advekcije v zgornjih plasteh zaustavljal v najnižjih slojih, kjer je bila vlaga nad morjem 100-odstotna in je nastala megla. Jugozahodnik pa jo je ponekod ponesel tudi nad obalo. Na sliki: anticiklon prehodno slabi šmarje pri sežani - Osmo ocenjevanje kraških vin Bela vina boljša od teranov Sodelujoči vinarji in strokovna komisija ocenili 17 vzorcev teranov in 13 belih vin - Ocenjevanje je imelo predvsem izobraževalni pomen ŠMARJE PRI SEŽANI - V v Šmarjah pri Sežani je bilo pred kratkim že osmo tradicionalno ocenjevanje kraških vin, ki ga je letos že tretje leto organiziral mladi vinogradnik z že prejetimi priznanji Matej Sever v sodelovanju s sežansko Kmetijsko svetovalno službo (KSS) novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda. Na lokalno ocenjevanje je prispelo približno enako število vzorcev kot lani. Od 30 vzorcev je bilo 13 belih in 17 vzorcev teranov. Po 20-točkovnem sistemu so vina ocenjevali sodelujoči vinarji iz Šmarij, Dan in Sežane, ki so svoja vina dali na ocenjevanje, skrbno pa jih je spremljala tudi 3- članska strokovna komisija, ki jo že od vsega začetka vodi specialistka za vinogradništvo pri sežanski KSS Majda Brdnik. Pomagala sta ji dva že izkušena in uveljavljena vinogradnika in vinarja: Tomaž Škerlj, kmet iz Filipčjega Brda, sicer pa je bil pred leti enolog sežanskega Vinakrasa, že od lani se jim je pridružil še Tadej Štoka iz Vina Štoka iz Krajne vasi.Oce-njevanje je imelo predvsem izobraževalni pomen. »Vinarji so že usposobljeni degu-statorji, kar je rezultat dolgoletnih izkušenj, saj znajo ločiti dobra vina od slabih. Vina so bila povprečne kakovosti, prej do novice www.primorski.eu1 Sodelujoči vinarji so bili pri ocenjevanju precej enotni o. knez ni bilo veliko napak, mogoče so bila bela vina boljša od teranov. A se med te-rani najdejo tudi odlični terani, kar je odraz in rezultat znanja in izkušenj ter dela v vinogradu in kleti. Pomembni so postopki vinifikacije (predelave grozdja v vino), ki morajo biti pravočasni z uporabo ustreznih metod,« je poudaril Škerlj, ki je hudomušno dejal, da so bili degustatorji tako dobri, da komisije v bodoče ne bodo niti rabili. »Sodelujoči so se potrudili pri ocenjevanju. Opažamo, da so bili enotni v ocenah, kar je zelo pozitivno. Prepoznavajo napake in tudi to lokalno ocenjevanje je doseglo svoj namen v smislu izobraževanja in dviga kvalitete vin. Vse to pa vpliva tudi na prodajo,« je poudarila Brdnikova in pohvalila kvalitetna vina domačih vinarjev. Najboljši trije v vsaki kategoriji so prejeli priznanja, ki so jih podelili pred- sednica komisije Majda Brdnik, vodja sežanske Kmetijsko svetovalne službe Milena Štolfa in organizator Matej Sever. Pri belih vinih je največ točk prejelo vino Vin-cenca Rupnika iz Šmarij, ki je slavil tudi med terani. Drugo mesto pri belih vinih je šlo v roke Tilnu Skoku iz Dan, tretje pa domačinu Robiju Ukmarju. Med terani je 2. mesto osvojil Šmarec Sašo Malalan, tretje pa Leopold Merlak iz Sežane. Olga Knez glasba - Festival V Orto baru do konca meseca pestro dogajanje S koncertom Elvis Jackson se je v Orto baru včeraj začel »edini mesečni klubski festival« Orto fest, na katerem se bodo predstavili tako uveljavljeni kot mladi ustvarjalci. Med drugim bodo poleg Elvisov, ki bodo nastopili še danes, oder Orta zasedli še hrvaški Overflow ter Američani Fabulous Disaster. Orto bar festival pripravlja že 15. leto. Z njim želijo spodbuditi delovanje klubske scene in z nastopi 20 zasedb obogatiti kulturni utrip prestolnice, so sporočili organizatorji.Koncerti bodo obarvani rockersko, kot se za Orto spodobi, poleg omenjenih pa si bodo obiskovalci lahko med drugim ogledali še nastope ro-ckabillyjev Eightbomb, ska, punk in reggae zasedbo Sell Out, heavy metalce Iron Median, pop-rock skupino Muff ter irske punkerje Happy Ol' Mc Weasel. Med drugim se bo v Ortu ustavila tudi japonska rock-visual kei zasedba Heidi, za surferje pa bodo poskrbeli Bitch Boys. Nastopili bodo še Zaklonišče prepeva, Omar Naber in The Drinkers. Konec meseca pa bo festival zaključil All-girl punkrock dogodek z že omenjenimi Fabulous Disaster, Mental Strike ter Joko Ono. Podroben spored na spletni strani Orto fest. 10 Četrtek, 3. aprila 2014 KULTURA / razstava - V palači Deželnega sveta na ogled mojstrove grafike Poklon Giuseppu Zigaini ob 90. življenjskem jubileju V palači Deželnega sveta v Trstu je bilo včeraj slovesno odprtje obsežne razstave grafik reprezentativnega likovnega umetnika Giuseppa Zigaine, natanko na dan mojstrovega okroglega rojstnega dne. Slednja je prva med razčlenjenimi pobudami, ki bodo obeležile devetdesetletnico v kratkem še v mojstrovem rojstnem kraju Cervigna-nu in v Vidmu z drugimi izbori del iz bogatega umetnikovega opusa. Razstava z naslovom Pokrajina kot anatomija ponuja na ogled preko šestdeset globokih tiskov nastalih v pet desetletjih plodne ustvarjalne poti, ki se vsebinsko navezujejo na odnos do krajine: od lagune vse do griča v Sredipo-lju, pogostoma pa je v ospredju tudi lik očeta. To so motivi, ki jih Zigaina obravnava refleksivno, s svojo prefi-njeno in izrazno bogato likovno govorico, s katero si je utrl pot na mednarodno prizorišče sodobne umetnosti. Razstavo so omogočili Deželni svet Furlanije Julijske krajine, Občina Cervignano skupaj s Fundacijo Crup ter Akademijo znanosti, literature in umetnosti iz Vidma. Pri postavitvi je sodelovala umetniška tiskarna Albi-cocco, kjer so umetniška dela nastala. Pri organizaciji pa je sodelovalo tudi združenje Arci. Ob razstavi je izšel obsežnejši katalog s strokovnimi teksti Claudia Magrisa in kustosinje Francesche Agostinelli, s prelepimi črno-be-limi fotografijami, ki jih je posnel Danilo De Marco. Tudi Giuseppe Zigai-na je za katalog zbral nekaj svojih mi- Giuseppe Zigaina (desno spodaj) na včerajšnji otvoritvi razstave; ob njem predsednica deželnega odbora Debora Serracchiani; stojijo z leve deželni odbornik Sergio Bolzonello, predsednik deželnega sveta Franco Iacop ter deželni odbornik Gianni Torrenti montenero sli ter občutkov, ki spremljajo obdelovanje tiskarske plošče iz cinka, ki deluje sprva hladno in odmaknjeno ter se postopoma spremeni med samo obdelavo, graviranjem, kot bi kovinska konica bila podaljšek oči, v hipu se umetnik znajde v povsem drugačnem, pravljičnem svetu. Razdalja med očesom in konico igle se izniči, kar ustvarjalec občuti, je nepopisno, in vendar nam skuša umetnik ubesediti svoja dožive- tja, svoje čutenje in vpetost v tok transformacije. Njegove edinstvene jedkanice, nekatere od teh mojstrsko obdelane v posebno velikih formatih, in knjige umetnika razkrivajo intelektualno razsežnost, izrazno moč grafičnih znamenj ter so obenem prežete s poetiko. Če je bilo izhodišče vezano na konkretnost neorealističnega prikaza, se s časom umetnik vse bolj nagiblje k pre- seganju stvarnosti, poglablja psihično razsežnost ter nas s svojim vizionar-stvom še nagovarja. Rdeča nit ostaja vez z zemljo, s krajem, vanj projicira sebe in se prepušča občutkom, ki jih nato izraža v grafiki, slikarstvu in kiparstvu. Razstavo Zigainovih grafik si lahko ogledamo do 6. maja od ponedeljka do četrtka med 9.30 in 17.30 ter ob petkih od 9.30 do 13. ure. Jasna Merku V Vidmu zborovsko tridnevje Ad Vesperas V videmski stolnici se od danes do sobote ponuja kakovostno zborovsko tridnevje v znamenju duhovne glasbe, ki ga pod naslovom Ad Vesperas prirejata videmska nadškofija in Zbor Furlanije Julijske krajine ob podpori Dežele FJK. Na sporedu bodo namreč trije koncerti, katerih rdeča nit bodo večernice, tako kot so se oblikovale v katoliški, anglikanski in pravoslavni tradiciji. Prvi koncert bo drevi oblikoval Zbor FJK, ki bo pod vodstvom Cristiana dell'Osteja izvedel Večerni-ce blažene Device Claudia Monte-verdija, na drugem koncertu, ki bo na sporedu jutri, pa bo nastopil zbor westminsterske stolnice iz Velike Britanije, ki bo pod vodstvom Martina Bakerja ponudil zborovski »even-song« od Byrda do Holsta, medtem ko bo sobotni koncert oblikoval Komorni zbor iz Sankt Petersburga v Rusiji, ki ga vodi Nikolaj Kornev, izvedel pa bo slovite Večernice op. 37 Ser-geja Rahmaninova. Vsi trije koncerti se bodo začeli ob 20.30, vstop pa bo prost. Našli ukradeni sliki Gauguina in Bonnarda V Italiji so odkrili sliki francoskih umetnikov Paula Gauguina in Pierra Bonnarda, ki sta bili v 70. letih minulega stoletja ukradeni v Londonu. Umetnini, ki naj bi bili vredni več milijonov evrov, je odkril oddelek italijanske policije, ki se posveča iskanju ukradenih umetnin. Sliki je policija po dolgotrajni preiskavi, ki jo je začela, ko je dobila namig, da bi umetnini lahko bili ukradeni, našla prejšnji mesec. Vrednost Gauguinove slike je ocenjena med deset in 30 milijonov evrov, Bonnardo-va slika pa naj bi bila vredna okoli 600.000 evrov, je na včerajšnji novinarski konferenci pojasnila policija. v tržaškem rossettiju - Muzikal in ljubezenska drama Prikupna glasbena Pepelka skupine Compagnia della Rancia Z vizualno v petdeseta leta postavljeno pravljico o Pepelki je Compagnia della Rancia spet postavila na oder uspešen muzikal za male in odrasle gledalce. Čeprav je res, da je večina odraslih med občinstvom pospremila otroke, se pa vendarle v dvorani najdejo tudi odrasli v spremstvu odraslih, kot denimo v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu, kjer je bila predstava na sporedu od petka, 28., do nedelje, 30. marca, zunaj abonmajskega sporeda Stalnega gledališča Furla-nije - Julijske krajine. Režiser in avtor besedila je Sa-verio Marconi, ki je ustvaril najuspešnejše muzikale v Italiji, medtem ko je besedila pesmi spisal Stefano D'Orazio, ki je z Marconijem uprizoril vrhunskega Pinocchia. Avtor glasbe je Stefano Cenci; koreogra-finja je prav tako uspešna Gillian Bruce. Zvezdnika predstave sta popularni igralec in televizijski voditelj Paolo Ruffini v vlogi princa ter zaradi izrednega plesnega, pevskega in igralskega talenta osrednja osebnost italijanskega lahkega glasbenega gledališča Manuel Frattini v vlogi prinčevega svetovalca Rodriga. Pepelko igra prikupna in simpatična Beatrice Baldaccini. Zaradi Ruffinijeve izrazito komične naravnanosti je ravno njemu zaupana humoristična plat, včasih celo nekoliko robata, a vedno izpeljana z občutkom za mero, medtem ko so Frattiniju zaupane ključne plesne in pevske točke, denimo step, ki povezuje slog Michaela Jacksona in Freda Astaira, ali točka, v kateri kot Cyrano poje namesto princa. Prijetne so tudi točke, v katerih z Ruffijenem vabi gledalke na oder. Vsekakor je predstava polna zabavnih trenutkov, denimo zlobne mačehe in polsester, a tudi dobre vile. Saverio Marconi je bil v istem obdobju, od 26. do 29. marca, v Trstu tudi osebno prisoten, in sicer kot igralec v drami francoskega pisatelja Erica-Emmanuela Schmitta Enigmatične variacije, ki se ukvar- ja s tematiko ljubezni v presenetljivih in osupljivih preobratov polnem zapletu: pisatelj, Nobelov nagrajenec, živi v prostovoljni osamljenosti na severnem otoku. Tu ga obišče novinar, ki hoče izvedeti, ali njegov novi roman v pismih sloni na resnični avtobiografski podlagi. V prepričljivi postavitvi, ki jo je reži-rala Gabriela Eleonori, poleg Mar-conija igra Paolo Valentini. Predstava je bila na sporedu v Bartoli-jevi dvorani v abonmajskem programu alternativne scene Stalnega gledališča FJK. (bov) filmi@pnmorski.eu GREMO V KINO Father and son (Soshite Chichi) 13 O Japonska 2013 Režija: Hirokazu Koreeda Igrajo: Masaharu Fukuyama, Machiko Ono, Lily Franky Ocena: ★★★★ Film tedna je gotovo tisti, ki ga je Lars Von Trier predstavil na preteklem berlinskem festivalu in je takoj poskrbel, da se je o njem ogromno govorilo. Naslov je Nymph()maniac, zgodba pa življenje ninfomanke, ki v določenem trenutku pove vse in še več o številnih spolnih izkušnjah. Vseeno pa bomo film tedna posvetili Japoncu Hirokazu Koreedi za zelo simpatično delo Soshite Chichi ni naru (Kakršen oče, takšen sin), ki pa ga bo Von Trierjevo delo prav gotovo preglasilo. Zgodba je tista dveh družin, Ryoota in Yudai, katerih šestletnega sinčka je neka bolničarka takoj ob rojstvu načrtno zamenjala. Iz bolnišnice na lepem pokličejo obe družini in jima sporočijo, da imata na domu napačnega otroka. Po začetnem šoku se vsi skupaj odločijo za nekakšno skupinsko terapijo. Obe družini se s težavo odločita za pravo rešitev, saj sta na sinčka že zelo navezani. Vseeno pa dvom, da kri ni voda postavi pod vprašaj čustveno navezanost in uniči vse gotovosti. Otroka namreč padeta v družini, ki sta bistevno različni od tiste, iz katere izhajata. Prvi je namreč sin ambicioznega in premožnega očeta, ki ne razume, kako da je njegov otrok tako malo talentiran za glasbo. Drugi pa se znajde v družini, ki je daleč drugačna od njegove in katere navade so tudi bistveno različne od tistih, na katere naj bi bil navajen. O tragediji, ki ob odkritju boleče resnice, rani obe družini pa japonski režiser spregovoril dovtipno in hkrati tenkočutno s tem, da nadvse doživeto ponudi gledalcu dvome in težave, s katerimi se soočajo mami in očeta. Simpatična interpretacija obeh otroških protagonistov pa dodaja delu neprecenljivo vrednost, ki je tudi na lanskem canneskem festivalu navdušila kritiko. (Iga) / ITALIJA Četrtek, 3. aprila 2014 1 1 brescia - Obsežna akcija po nalogu tožilstva Karabinjerji z obtožbo terorizma aretirali 24 venetskih separatistov BRESCIA - Posebne enote kara-binjerjev oddelka ROS so včeraj posredovale proti domnevnim separatistom iz dežele Veneto. Zaradi suma terorizma so tako aretirali 24 ljudi, še 27 domnevnih separatistov pa preiskujejo. Aretiranim med drugim očitajo, da so izdelali oklepno vozilo, s katerim naj bi izvedli «akcijo» na Trgu svetega Marka v Benetkah. V oklepnik predelan traktor, na katerega naj bi namestili tudi 12-milimetrski top, so karabinjerji že zasegli. Državno tožilstvo v Brescii separatistom očita, da si želijo z nasilnimi metodami doseči neodvisnost od Italije ter da nameravajo spodkopavati demokratični red. Med aretiranimi je tudi nekdanji italijanski poslanec Franco Rocchetta, ki je v 80. letih prejšnjega stoletja ustanovil Ligo Veneto, ta pa se je z drugimi podobnimi strankami združila v sedanjo Severno ligo. Rocchetta ni več član Severne lige, nedavno pa je bil eden od pobudnikov neobvezujočega spletnega referenduma o neodvisnosti Veneta, na katerem se je velika večina udeležencev odločila za samostojnost. Na referendumu se je za odcepitev od Italije izreklo 89 odstotkov od kakih sto tisoč prebivalcev Veneta, kolikor jih je na glasovanju sodelovalo. Aretacija Rocchette in drugih separatistov je naletela na buren odziv v vrstah Severne lige. »Rocchetta je beneški domoljub. Osrednja državna oblast dela veliko napako, ko se proti odcepitvenim težnjam Veneta bori z aretacijami,« je ogorčenje izrazil evropski poslanec Severne lige Mario Borghezio. Sekretar Lige Matteo Salvini pa je akcijo tožilce označil kot »norost« in dodal, da se aretirajo »idealisti in roodljubi«, istega dne pa se z zakonom odpirajo vrata za tisoče kriminalcev, ki bodo prišli iz zapora po dekretu vladne večine. Državni tožilec iz Brescie Tom-maso Bounanno je sicer medtem že zagotovil, da ni povezave med aretacijami domnevnih separatistov in Severno ligo. Obtožbe preiskovalcev pa so vsekakor zelo težke. Aretirani so obdolženi združevanja v teroristične namene, češ da so se pripravljali na nasilen prevrat in neodvisnost Veneta. V ta namen so se že pogajali z albansko mafijo za nakup orožja. Med cilji separatistov je bila po trditva h tožilstva med drugim ustanovtitev »di-rektorija«, ki naj bi imel nalogo, da se z italijansko državo pogaja za secesi-jo Veneta. Doma izdelan oklepnik so karabinjerji zasegli ansa benetke - Aretiran tudi bivši podtajnik na zunanjem ministrstvu Franco Rocchetta je imel tudi precej stikov s Slovenci BENETKE - Med včeraj aretiranimi domnevnimi separatisti iz Veneta je tudi nekdanji poslanec Severne lige in podtajnik na italijanskem zunanjem ministrstvu Franco Rocchetta (na posnetku). Tudi njemu tožilstvo očita nasilno prevratniško rovarjenje proti državi in njeni celovitosti. Rocchetta, ki je eden od ustanoviteljev gibanja Liga Veneta (kasneje se je pridružilo Severni ligi), dobro pozna slovensko manjšino v Italiji. Na prvih evropskih volitvah leta 1979 je preprečil, da bi takratna Lista za Trst zaradi njenih protislovenskih in nacionalističnih stališč pristopila v volilno gibanje narodnih manjšin in avtonomističnih gibanj, v katerem je sodelovala tudi stranka Slovenska skupnost. Rocchetta je v nedavnem telefonskem razgovoru z novinarjem Primorskega dnevnika dejal, da imata slovenski in venetski narod marsikaj skupnega, začenši z jezikovnim izvorom. Rocchetta, ki je sicer pred leti polemično zapustil Severno ligo, je v pogovoru še dejal, da spletni referendum za odcepitev Veneta od Italije ni nič pre- vratniškega, sodniki pa so očitno drugačnega mnenja. Če bo do »pravega« referenduma res prišlo, bo vse skupaj potekalo povsem miroljubno, je še dejal Rocchetta. Do odcepitve naj bi v Venetu po njegovem lahko skladno delovali dve oblasti: državna in venetska, s časom naj bi Rim prepustil suverenost Benetkam. Neodvisni Veneto naj bi se zgledoval po nekdanji Beneški republiki, je Rocchetta dejal časnikarju PD. Lepe spomine ima na pokojnega deželnega tajnika SSk Andreja Bratuža, s katerim je prijateljeval in sodeloval na številnih strankarskih pobudah, v lepem spominu pa ima tudi pokojnega slovenskega senatorja Darka Bratino. »Darko je bil res izjemna osebnost,« je za PD dejal Rocc-hetta, ki je sedaj v zaporu. čile - Opozorili tudi na nevarnost cunamija Silovit potres (8,2) povzročil mrtve in škodo na severu države krim SANTIAGO DE CHILE - Sever Čila je v torek zvečer po lokalnem času stresel silovit potres z močjo 8,2, ki je po zadnjih podatkih terjal najmanj pet življenj. Oblasti so izdale opozorilo pred cunami-jem, z obalnih območij pa so evakuirali več deset tisoč ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije. Po navedbah ameriškega seizmološkega centra (USGS) je bilo središče potresa ob 20.46 po lokalnem času približno 89 kilometrov od obalnega mesta Iqui-que na globini 39 kilometrov. Nekatera območja obale so dosegli dva metra visoki valovi, z območja poročajo o izpadih električne energije, požarih in plazovih, navaja britanski BBC. Center za opozarjanje pred cunamiji na Havajih je po potresu izdal opozorilo za 4800 kilometrov obalnega pasu, ki zajema več držav. Z enakim svarilom so se se nato na svoje državljane obrnile čilske, ekvadorske, perujske in honduraške oblasti. Življenje je v mestih Iquique in Alto Hospicio izgubilo najmanj pet ljudi, je sporočil notranji minister Rodrigo Penalillo. Umrli so bodisi zaradi srčnega napada bodisi podiranja stavb. Poleg tega je bilo po navedbah lokalnih oblasti več ranjenih. Več deset tisoč ljudi so zaradi možnosti cunamija evakuirali na višje ležeče predele. Potres so čutili vse do Bolivije, sledilo pa mu je še več šibkejših potresnih sunkov z močjo okrog 6. Čilska predsednica Michelle Bachelet je na prizadetem območju na severu države razglasila stanje naravne katastrofe. Na območje je tudi napotila predstavnike vojske, ki naj bi preprečili plenjenje in nerede. (STA) Razdejanje pri mestu Iquique ansa Rusija obžaluje sklepe Nata o nesodelovanju MOSKVA - Rusija obžaluje torkovo odločitev zunanjih ministrov članic Nata, ki so zaradi priključitve Krima prekinili vsako praktično sodelovanje s to državo, so včeraj sporočili z ruskega zunanjega ministrstva. Kot so zapisali, odločitev ni dobra niti za Rusijo niti za Nato, od nje pa bodo imeli v prvi vrsti korist teroristi in organiziran kriminal. Zunanje ministrstvo v Moskvi je še opozorilo, da bo prekinitev sodelovanja v prihodnje otežila posredovanja ob naravnih nesrečah. Sporočilo zunanjih ministrov Nata poleg tega po prepričanju ministrstva spominja na besedišče iz časa hladne vojne. Vodja komisije za zunanje zadeve ruske Dume Aleksij Puškov je pred tem dejal, da Nato ukrajinsko krizo izkorišča za povrnitev smisla svojega obstoja, ki ga je izgubil s padcem sovjetskega komunizma. Kritičen je bil tudi ruski veleposlanik pri Natu, Aleksander Gruško. »V Natu se je prebudil temeljni nagon hladne vojne, kar je vplivalo na njegovo retoriko,« je zapisal na uradnem profilu ruskega predstavništva pri Natu na Twitterju. Oster je bil tudi namestnik ruskega premierja Dmitri Rogo-zin, ki je posmehljivo izpostavil, da je bila Natova odločitev sprejeta na dan norcev, 1. aprila. Zunanji ministri članic Nata so v torek v Bruslju ponovno podprli suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine ter obsodili vojaško posredovanje Rusije v Ukrajini. V skupni izjavi so ponovili, da ne bodo priznali »nezakonite in nelegitimne« priključitve Krima, zaradi katere so z Rusijo tudi prekinili vsako praktično sodelovanje. Putin uradno ločen MOSKVA - Potem ko sta ruski predsednik Vladimir Putin in njegova žena Ljudmila junija lani sporočila, da je njunega zakona po treh desetletjih konec, so iz Krem-lja včeraj sporočili, da je ločitveni postopek naposled zaključen. V Putinovi uradni biografiji je še do 27. marca pisalo, da je poročen z Ljudmilo Aleksandrovno Putino, sedaj pa ta navaja le, da ima ruski predsednik dve hčeri, medtem ko prve dame ne omenja več, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Par je odločitev, da se razhaja, javnosti sporočil v skupnem televizijskem intervjuju. »Odločitev sva sprejela skupaj,« je takrat dejal Putin, Ljudmila pa je kot razlog za razhod navedla dejstvo, da zaradi delovnih obveznosti soproga nikoli ne vidi. Okoli Putinovega ljubezenskega življenja že več let krožijo različne govorice, a 61-letni predsednik in nekdanji premier o tem ni nikoli govoril z mediji. Časniki so leta 2008 poročali, da se namerava poročiti z nekdanjo gimna-stičarko in kasnejšo poslanko Ali-no Kabajevo, ki je 31 let mlajša od njega. Časopis, ki je o tem prvi pisal, so kmalu zatem ukinili. Rešili več kot 700 migrantov RIM - Italijanska mornarica je včeraj ponoči na varno prepeljala 730 migrantov, ki so potovali na krovu dveh prenatrpanih ladij. Na plovilih, ki ju je na izvidni-škem letu pred italijanskim otokom Lampedusa v torek opazil helikopter mornarice, je bilo tudi 29 otrok. Jug Italije se sooča z novim valom migrantov, zaradi česar je mornarica tam okrepila svoje aktivnosti. Ubit poveljnik policije KAIRO - V dvojnem bombnem napadu blizu kairske univerze je bil včeraj ubit policijski poveljnik, ranjenih pa je bilo še pet policistov, so sporočili iz egiptovskega notranjega ministrstva. Gre za najnovejši napad skrajnežev, ki že od odstavitve predsednika Mohameda Mursija napadajo predvsem varnostne sile. Pri notranjem ministrstvu so razkrili, da je bil ubit brigadir general Tarik al Mer-gavi. Policisti na prizorišču napada so za francosko tiskovno agencijo AFP povedali, da sta bili bombi skriti na drevesu med dvema manjšima policijskima postojankama. Eksploziji sta odjeknili pri fakulteti za inženiring, poroča britanski BBC. / TRST Četrtek, 3. aprila 2014 56 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu gorica - Vzpenjačo naj bi zgradili do pomladi prihodnjega leta V novem načrtu predor in dvigalo Spomeniško varstvo za arhitekturno dediščino je prižgalo zeleno luč za gradnjo predora pod grajskim obzidjem, skozi katerega bo speljan prehod od zadnje postaje tirne vzpenjače do dvigala, ki bo zagotovilo dostop do goriškega gradu. »Potem ko so pred enim letom med gradnjo tirov za vzpenjačo odkrili ostanke starega grajskega obzidja in je prišlo do prepovedi nadaljevanja gradbenih del, smo začeli iskati alternativo. Na koncu smo se odločili, da bo najbolje zadnjo postajo vzpenja-če zgraditi tik pod obzidjem, nato pa pod njim izkopati predor, ki bo vodil do dvigala. Po dolgem čakanju smo končno prejeli pismo, s katerim nam spomeniško varstvo izdaja dovoljenje za spremembo načrta in gradnjo omenjenega predora,« je včeraj pojasnil župan Ettore Romoli in napovedal, da se bo zdaj dokumentacijo še enkrat poslali deželi, saj je za začetek del potrebno tudi njeno soglasje. »Računam, da bomo soglasje dežele prejeli v zelo kratkem času, nato pa se bodo gradbena dela začela. Če se bo zgodil čudež, bi se lahko zaključila že pred koncem leta, drugače pričakujemo, da bo vzpenjača na-red pomladi prihodnjega leta,« je še dejal župan in razložil, da so s spomeniškega varstva prejeli navodilo tudi glede celotnega posega. »Pozvali so nas, naj ob vsej trasi vzpenjače posadimo zelenje, da bo njen učinek na okolje čim manjši,« je pojasnil in predvsem poudaril, da se s spremembo načrta stroški gradnje ne bodo povišali. Nova vzpenjača bo vsekakor stala 4,5 milijona evrov. Glede samega upravljanja vzpenjače na občini upajo, da jim bo priskočila na pomoč dežela FJK. »Namesto z avtobusom bo po novem do gradu mogoče priti z vzpe-njačo. Stroške avtobusnih prevozov krije dežela, zato bomo skušali deželne upravitelje prepričati, naj krijejo tudi stroške za vzpenjačo,« napoveduje župan in dodaja, da bo delovanje vzpenjače in dvigala povsem avtomatizirano. »Možiclja, ki bi pritiskal na gumbe, ne bo,« je pripomnil. V preteklih letih je bila grajska vzpenjača tarča pogostih polemik, tudi po najnovejši spremembi načrta bo verjetno tako. Iz vrst opozicije so županu večkrat očitali zelo visoke stroške za gradnjo, še vedno pa ni povsem jasno, koliko bo upravljanje in vzdrževanje vzpenjače stalo. Odprto ostaja tudi vprašanje, kje se bodo ustavljali in parkirali avtobusi, ki bodo pripeljali obiskovalce na Travnik. (dr) gorica Grajski bar končno dobil najemnika Bar ob pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici je dobil novega najemnika. Zanj bodo skrbeli upravitelji kavarne Piazza grande na Travniku. Goriška pokrajina je najemnika določila na drugi javni dražbi, potem ko na prvi ni bilo ponudnikov. V prihodnjih dneh bodo v pokrajinskih uradih preverili potrebno dokumentacijo, ki jo morajo pripraviti novi najemniki, s katerimi bodo nato podpisali petletno pogodbo. Bar bo v poletnih mesecih odprt vse dni v tednu, pozimi bo zaprt ob ponedeljkih. Načrt prehoda pod obzidjem in dvigala (levo) ter njuni računalniški simulaciji (spodaj); zaradi starega grajskega obzidja so dela trenutno še vedno ustavljena gorica - V grajskem naselju bodo prepovedali promet Brez avtomobilov Župan: »Komaj bo vzpenjača dograjena, bo dostop omogočen le stanovalcem« »Ko bo vzpenjača dograjena, bomo prepovedali promet v grajskem naselju. Dostop bo zagotovljen le stanovalcem; vsi ostali se bodo do gradu lahko odpravili peš ali pa z vzpenjačo.« Tako napoveduje župan Ettore Romoli, ki je prepričan, da je k ovrednotenju grajskega naselja treba prispevati tudi z ukinitvijo prometa. »Avtomobili ne sodijo v grajsko naselje,« je prepričan župan, ki pojasnjuje, da je v teku tudi postopek za oživitev nekdanjega lokala Bastione Fiorito, ki je oživljal mestne večere in noči. Z zaključit-vijo postopka se po njegovih besedah občini ne mudi, saj bo treba še pred odprtjem lokala poskrbeti za prevoz do gradu. »Če bi omogočili dostop do gradu z avtomobili, bi se soočali s podobnimi težavami kot pred leti, ko so se stanovalci hu-dovali zaradi hrupa. Zato je bolje počakati, da bo vzpenjača dograjena in da bo zagotavljala dostop do gradu s Travnika,« še poudarja župan in dodaja, da si na gradu ne želi nove hrupne diskoteke, pač pa prijetnega lokala, v katerem ne bodo vrteli preglasne glasbe. Obnovljeni Trg Seghizzi v grajskem naselju bumbaca goriška Čistilna naprava Za reko Sočo pripravljajo prihodnost brez odplak Družba Irisacqua pripravlja načrtno dokumentacijo za gradnjo nove kanalizacijske cevi, ki bo povezala Gorico s Šta-rancanom. Cev bo Sočo rešila nesnage, ker se bodo vanjo iztekale črne vode iz vse pokrajine. Na novo cev - njen premer bo predvidoma meril en meter - bodo povezali kanalizacijo iz Gorice, Gradišča, Romansa in Krmina, tako da se v Sočo ne bodo več iztekale ne črne in niti že prečiščene vode. Vse odplake bodo po novem prečiščevali v Štarancanu, kjer je na čistilno napravo povezana 11-kilometrska odtočna cev, po kateri se bo prečiščena voda izlivala v morje. V družbi Irisacqua so svojčas povedali, da bo nova kanalizacijska cev okvirno stala 45 milijonov evrov. Z njeno gradnjo se bo družba Irisacqua izognila posodobitvi čistilnih naprav v Gradišču in Gorici, saj se bodo proti Štarancanu iztekale tudi goriške odplake. Na goriški pokrajini si prizadevajo, da bi nad novo kanalizacijsko cevjo zgradili kolesarsko stezo; na ta način bi poenostavili celoten upravni postopek, saj bi bilo potrebno le eno okoljsko dovoljenje za obe infrastrukturi. Načrtu nove kanalizacijske cevi in kolesarske steze bo posvečeno javno srečanje, ki bo jutri ob 18. uri na županstvu v Turjaku. Spregovorili bodo pokrajinska podpredsednica Mara Černic, vodja pokrajinskega urada za okolje in teritorialni razvoj Flavio Gabrielcig ter predsednik družbe Iri-sacqua Mirio Bolzan. Moderator bo odbornik za okolje iz Turjaka Giovanni Schiavon. Gradnja nove kanalizacijske cevi je izrednega pomena za kakovost vode reke Soče. Ko bo zgrajena, se v reko ne bodo več iztekale odplake in niti prečiščene vode iz čistilnih naprav v Gorici in Gradišču. Pred kratkim pa so se v Vrtojbi začela dela za izgradnjo tamkajšnjega kanalizacijskega omrežja. Gre za del projekta izgradnje centralne čistilne naprave, ki mora biti zgrajena do oktobra 2015. V novo kanalizacijsko omrežje in čistilno napravo investirajo občine Nova Gorica, Šempeter-Vrtojba in Miren-Kostanjevica, projekt je skupno vreden 50 milijonov evrov. gorica Pozitivni predznak Porast posojil za gradbince Gradbeništvo je v goriški pokrajini že dalj časa v krizi, vendar se lahko pohvali s pozitivnim kazalcem. Goriška pokrajina je edina v vzhodni Italiji s porastom števila posojil za gradbena podjetja. Od leta 2008 do leta 2013 je na Goriškem število nakazanih posojil naraslo za 0,6 odstotka, medtem ko je v enakem obdobju upadlo v vseh ostalih pokrajinah vzhodne Italije. Največji upad so doživeli v Pordenonu (-18,4%) in Bellunu (-16,7%). Kot znano je kriza zelo hudo oškodovala gradbeni sektor, v Furlaniji Julijski krajini je bilo izgubljenih 9400 delovnih mest. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. aprila 2014 13 nova gorica - Cariniki izvajajo kontrole Vožnja na kurilno olje se ne izplača Lani 19 kršiteljev »Goriva je doma pravkar zmanjkalo, zato sem natočil kurilno olje, ki ga imam doma na zalogi.« »Avto je izposojen, nisem jaz natočil goriva!« »Sploh nisem vedel, da je prepovedano ...« pa tudi cena goriva in finančna situacija so najpogostejši izgovori tistih voznikov, ki jih delavci slovenske carinske uprave ob kontroli pogonskega goriva zasačijo s cenejšim kurilnim oljem v rezervoarju vozila. Marsikdo za tovrstno kontrolo sicer sploh še ni slišal, čeprav jo carinska uprava izvaja že od leta 1999, ko se je začel uporabljati zakon o trošarinah. V lanskem letu je mobilni oddelek novogoriškega carinskega urada na svojem območju opravil 330 tovrstnih kontrol in odkril 19 primerov prepovedane rabe kurilnega olja kot pogonskega goriva. Kurilno olje je sicer res cenejše od dizla: prihranek pri polnitvi 50-litrskega rezervoarja bi trenutno znašal okrog 20 evrov. Toda uporaba kurilnega olja za pogonsko gorivo je z zakonom prepovedana, uporabljati se ga sme le za ogrevanje. Vendar to očitno nekaterih ne odvrne od tega, da bi v svoje jeklene konjičke ne natočili kar kurilno olje, pa čeprav lahko le-to pri temperaturah pod lediščem tudi zmrzne . Na carinski upravi, ki na območju Slovenije letno opravi v povprečju 4.200 kontrol pogonskega goriva, pojasnjujejo: »Delež števila vzetih vzorcev, pri katerih je rezultat vzorčenja pozitiven, v povprečju znaša 11 odstotkov. Med kršitelji prevladujejo fizične osebe, kršitve pa so najpogosteje odkrite v osebnih vozilih.« Kontrolo namreč izvajajo tudi pri delovnih strojih in plovilih. Kontrole pogonskega goriva opravljajo carinski mobilni oddelki, ki na terenu uporabljajo testerje za ugotavljanje prisotnosti označenih ener-gentov. Če tester pokaže rdečo barvo, to po- tržič - Avtizem si za otroke Goriško zdravstveno podjetje nudi pomoč 27 avtističnim otrokom, med katerimi jih je sedemnajst s tržiškega konca. Da bi jim zagotavljali primerno oskrbo, si v Tržiču prizadevajo za odprtje središča, v katerem bodo otrokom ponujali razne rekreacijske in športne dejavnosti. Obračun doslej izpeljanih pobud so včeraj podali v Tržiču ob prisotnosti županje Silvie Altran. »Leta 2012 smo postavili na noge projekt za zgodnjo diagnozo in rehabilitacijo av-tističnih otrok nad 18 mesecem starosti; vzpostavili smo sodelovanje med otroškimi zdravniki in nevrop-sihiatri iz tržaške otroške bolnišnice Burlo Garofalo,« pojasnjuje Boris Černic iz zdravstvenega podjetja, po katerem so usposobili dve ekipi zdravnikov, ki v stiku z bolnišnico Burlo opazujejo otroke med vsakdanjim življenjem, tako da lahko določijo diagnozo. Černic obenem napoveduje, da se bodo 20. aprila začele rehabilitacijske dejavnosti za otroke med 9. in 14. letom starosti z Aspergerjevim sindromom. V Tržiču bo vodilo svoje dejavnosti tudi združenje družin z avtisti-čnimi otroki, ki bo v Vidmu v kratkem dobilo svoj sedež. Njegov predstavnik Paolo Plossi poudarja, da so v zadnjih časih v raziskovanju avtizma opravili pomembne korake naprej, tako da naj bi že razmišljali o novih oblikah farmakološkega zdravljenja. meni, da se je za pogon uporabljalo kurilno olje. Analize sicer opravlja tudi carinski laboratorij v Generalnem carinskem uradu v Ljubljani. Kršitelje čaka globa in pa odredba za črpanje kurilnega olja iz rezervoarja in čiščenje le-tega, slednje seveda na lastne stroške. Za posameznika znaša globa med 400 in 1.200 evri, pravno osebo pa med 1.600 in 50.000 evrov. »Kršitelj je dolžan izčrpati ener-gent in očistiti rezervoar ter carinskemu organu v roku dveh delovnih dni predložiti dokaz, da je odredbo izvršil,« pojasnjujejo na carinskem uradu. Če kršitelj dokaza v predpisanem roku ne predloži, ga čaka dodatna globa, ki znaša med 220 in 440 evri. Največ kršitev odkrijejo pri fizičnih osebah, glede na vrsto vozil pa je bilo največ primerov odkritih pri osebnih vozilih, sledijo tovorna vozila, kombinirana vozila, traktorji, delovni stroji in avtobusi. Na območju novogoriškega carinskega urada so v letu 2012 opravili 424 kontrol in zasačili 21 primerov uporabe kurilnega olja kot pogonsko gorivo, lani je bilo med 330 pregledanimi primeri 19 kršiteljev, v prvih letošnjih treh mesecih pa je bilo na tem območju opravljenih že 116 kontrol, kršitelja sta bila dva. »Število opravljenih in pozitivnih kontrol na novogoriškem območju je primerljivo z ostalimi regijami v Sloveniji,« pojasnjujejo pri carinski upravi. Kontrolam so podvrženi tudi italijanski vozniki, ki točijo gorivo čez mejo. Podatki za štiriletno obdobje na državni ravni kažejo na precejšnje znižanje deleža vzetih vzorcev, pri katerih je bil rezultat pozitiven: v primerjavi z letom 2012 se je ta v letu 2013 skoraj prepolovil, kar na carinskem uradu pripisujejo preventivnemu učinku njihovih aktivnosti v prejšnjih letih. Katja Munih gorica - Pokrajina Varnost šolskih stavb bo preverjalo podjetje iz Firenc Kontrola goriva foto carinska uprava rs Zrušeni strop liceja Alighieri bumbaca goriška - Brandolin posegel v Rimu Kresovanja rešena z nadzorom občin »Kresove so še naprej dovoljeno prižigati - vendar le z dovoljenjem občin.« Poslanec Demokratske stranke Giorgio Branolin pojasnjuje, da bo v državni zakon, ki prepoveduje sežiganje odpadkov na prostem, vključeno dopolnilno, na podlagi katerega bo kresove mogoče še naprej sežigati. »Potem ko so me iz Laškega opozorili, da omenjeni zakon ogroža pripravo tradicionalnih kre-sovanj ob prazniku treh kraljev, sem se takoj postavil v stik s pristojnimi funkcionarji okoljskega ministrstva. Zdaj bo na podlagi 29. člena zakona omogočeno sežiganje snovi naravnega izvora, tako da so tradicionalni kresovi rešeni,« poudarja Brandolin in pojasnjuje, da bodo morale občine nadzorovati pripravo in prižiganje kresov. Določiti bodo mora- le tudi območja, na katerih bo mogoče izpeljati kresovanja, hkrati pa bodo smele kresove preprečiti v primeru visoke požarne ogroženosti in neprimernih vremenskih razmer. »Z novim členom odpravljamo prepoved, ki bi prizadela tradicionalna kmetijska opravila, hkrati pa ohranjamo pomembni cilj zakona, ki je nastal za zaščito pred sežiganjem nevarnih odpadkov v naravi,« pravi Bran-dolin. Omenjeni zakon je posledica kurjenja odpadkov v Kampanji, točneje na območju, ki mu pravijo »Terra dei fuoc-hi«. Zakon je začetno ogrožal tudi »seime«, »pignarule« in svetoivanske kresove; z novim členom, o katerem bodo v kratkem razpravljali v poslanski zbornici, bo omenjena tradicionalna kreso-vanja še naprej mogoče prirejati. Varnost stropov v višjih srednjih šolah na ozemlju goriške pokrajine bo preverjalo specializirano podjetje iz Firenc. Potem ko se je konec januarja v jezikovni delavnici klasičnega liceja Dante Alighieri v Gorici udrl del stropa, so pokrajinski tehniki ugotovili, da je za udr-tje kriva napaka v izdelavi opečnih vot-lakov in v izvedbi dvojnega stropa, ki je bil nanje pritrjen. Po preverjanju na zavodu Aligheri so se na pokrajini odločili, da je treba preveriti varnost še v vseh ostalih šolskih poslopjih v pokrajinski lasti. Včeraj se je zaključila javna dražba, s katero so izbrali podjetje, ki bo preverilo, kako so izdelani dvojni stropi v pokrajinskih šolskih poslopjih v Gorici, Tržiču, Štarancanu, Gradežu in Gradišču. 47,28-odstotni popust na izklicni ceni je ponudilo inženirsko podjetje Sicu-ring iz Firenc, ki bo poseg opravilo za 81.930 evrov. V prihodnjih dneh bo steklo preverjanje dokumentacije, ki ga mora vložiti florentinsko podjetje, da mu na pokrajini dokončno zaupajo poseg, ob zaključku katerega bo jasno, ali so stropi v višješolskih poslopjih v goriški pokrajini varni ali pa ne. nova gorica - Čezmejni posvet o avtizmu Dovolj jim je le poslušanja Starši avtističnih otrok si prizadevajo, da bi dobre prakse iz tujine začeli uvajati v Sloveniji - Včeraj jih je nagovoril tudi Goričan »Treba je prenehati ignorirati dejstvo, da ti otroci, mladostniki in odrasli ljudje obstajajo. Ko otrok dobi diagnozo motnje av-tističnega spektra, ti povedo, da je izjemno pomembna zgodnja intenzivna obravnava, te pa ni na voljo,« opozarja Ana Turk, predsednica društva za pomoč osebam z motnjami avtističnega spektra Oko. Da bi slovenski starši otrok s tovrstnimi motnjami ne več samo poslušali o izjemnih rezultatih, ki jih s pravimi pristopi dosegajo v tujini, so včeraj v Novo Gorico povabili predstavnike goriškega zdravstvenega podjetja. Namen čezmejnega posveta, ki ga je podprla tudi novogoriška mestna občina, je prikazati primer dobre prakse zgodnje obravnave otrok z mot- njami avtističnega spektra (MAS), ki ga uspešno izvajajo v sosednji Gorici. Tam se zdravstvene ustanove aktivno posvečajo družinam in šolam ter jih učijo, kako pristopati k otroku z avtizmom in poskrbeti, da se bo razvil v čim bolj samostojno in srečno osebo. »Ključna je intenzivna in zgodnja obravnava otrok z motnjami avtističnega spektra,« opozarja tudi goriški psiholog in psihoterapevt Devid Cescon. Ko so v Gorici začeli otoke z avtizmom, stare med 2 in 6 leti obravnavati po metodi, ki jim jo je predstavila Costanza Colombi, mednarodna strokovnjakinja na področju avtiz-ma, so začeli dosegati izjemne rezultate: po približno leto dni trajajoči intenzivni tera- Polna dvorana novogoriške mestne hiše, v ospredju župana Ettore Romoli in Matej Arčon (levo); Ana Turk in Devid Cescon (desno) foto km. piji, ki je obsegala 20 ur obravnave na teden v povezavi s specialnimi pedagogi, vrtcem in starši, je pet od šestih obravnavanih otrok začelo govoriti, vsi pa so se zelo izboljšali tudi na drugih področjih. »Dovolj je tega, da starši samo poslušamo o vseh teh čudežnih rezultatih, treba je začeti ukrepati. Zavedamo pa se, da je treba zadevo urediti na državni ravni. Zato imamo 10. aprila v Ljubljani konferenco vseslovenske iniciative za enake možnosti z avtizmom. Veliko zakonov, smernic je že pripravljenih, a stojijo na ministrstvu!« opozarja Turkova, tudi sama mama otroka z avtizmom. In prav zahvaljujoč iniciativi staršev se tudi v Sloveniji na tem področju nekaj premika. Žalostno pa je, da morajo starši, ki bi potrebovali strokovno podporo in pomoč, vlagati toliko naporov v nekaj, za kar bi morala poskrbeti država. »Primanjkuje predvsem strokovnih delavcev, to pa zato, ker se je šele leta 2005 začela diagnostika na tem področju. Od takrat naprej sploh govorimo o teh osebah, o teh otrocih. Prej pa - kot da jih ne bi bilo. Še vedno šepajo vse podporne službe -kar potrebuje otrok, mladostnik z avtiz-mom: logopedijo, delovno terapevtko, specialno pedagoginjo ... Treba se je le izobraziti - z avtisti se pač drugače dela. Če bomo tem otrokom pomagali na začetku, ne bodo postali breme države, sicer pa ja,« opozarja Turkova in dodaja: »Strokovnjaki na Goriškem so, nimajo pa ustreznega znanja. Kot starši takega otroka smo usmerjeni v razvojno ambulanto v Staro Goro, kjer so krasni delavci, ki so se pripravljeni izobraziti za delo s takimi otroki, denarja za to pa ni!« Poskrbljeno ni niti za odrasle z motnjami avtističnega spektra. Gre tudi za take primere, ki končajo fakultete in so izjemni strokovnjaki na svojem področju, a obtičijo doma. (km) 1 4 Četrtek, 3. aprila 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica-nova gorica - V nedeljo »Vivicitta - Poživimo mesti«, danes dijaški tek Že dvajset let združuje Na skupnem trdu dveh Goric so včeraj predstavili letošnjo, že 20. šport-no-rekreacijsko prireditev »Vivicitta -Poživimo mesti«. Ob prisotnosti številnih novinarjev so predstavniki organizatorjev priljubljene čezmejne prireditve (UISP, ZSŠDI, FIDAL, CONI, Športna zeza in Športni zavod Nova Gorica, ŠD Mark Šempeter in Marathon Club Gorica) podrobno razčlenili letošnjo prireditev in poudarili odmevnost, ki jo v Gorici in Novi Gorici še vedno ima. Podrobno o letošnji prireditvi sta spregovorila Lucia Lamberti (UISP) v italijanščini in Igor Tomasetig (ZSŠDI) v slovenščini. Med drugim sta povedala, da bo prvi del prireditve že danes ob 10. uri, ko bodo tekmovali učenci zadnjih razredov osnovnih šol in vseh treh razredov nižjih srednjih šol z obeh strani meje. Prireditve se bodo udeležile nižje srednje šole Perco, Ascoli, Locchi in Trinko iz Gorice, Večstopenjska šola iz Doberdoba in osnovne šole goriški ur-šulink s skupno 153 udeleženci, medtem ko 160 mladih tekačev in tekačic prihaja iz osnovnih šol Milojka Štrukelj in Fran Erjavec iz Nove Gorice, iz Solkana, Deskel, Mosta na Soči, Mirna in Branika. Tek bo speljan po krožni progi po ulicah obeh mest. Organizatorji so tudi napovedali, da bo na skupnem trgu obeh mest, kjer bosta štart in cilj dijaškega teka, prisoten tudi mestni avtobus APT, spremenjen v potujoči muzej fotografij iz časa prve svetovne vojne. Letošnja tekaška prireditev se bo namreč spomnila tudi stoletnice izbruha krvavega spopada izpred stotih let. Osrednja prireditev bo na sporedu v nedeljo, 6. aprila, s pričetkom ob 10.30 in z vpisovanjem od 9. ure dalje na Trgu Transalpina v Gorici. Na voljo bodo tri proge: 10 kilometrov - pohod-niki se bodo podali tudi na desno stran Soče, obiskali Pevmo in Štmaver ter po osimskem mostu dosegli Solkan in se Predstavitev prireditve na skupnem trgu vrnili na skupni trg, 5 kilometrov - za pohodniške in družinske skupine - ter 3 kilometri - za invalide na vozičkih in za mamice z dojenčki v vozičkih. Vpisnina znaša 5 evrov za odrasle in 2,50 evra za otroke in študente. Po nekaj letih odsotnosti bo letos ponovno zaživel tekmovalni del prireditve. Organizatorji so se odločili, da bodo letos tekmovale izključno ženske, in sicer na 12-kilo-metrski progi, ki se bo vila po ulicah obeh mest. Na mestni tek sta se prijavili tudi znani maratonki, Slovenka Mateja Kosovelj in Videmčanka Micaela Bi-nessi, prvakinja FJK. Pobudo so pozdravili pokrajinski odbornik Federico Portelli (zastopal je odbornico za šport Vesno Tomsič, ki je bila zasedena drugje), občinski odbornik za šport Alessandro Vascotto ter foto vip predstavniki goriškega urada za šolski šport, CONI, FIDAL in Športne zveze iz Nove Gorice. Vsi so čestitali organizatorjem za vztrajnost in izpostavili pomen prireditve, ki kot edina v Italiji združuje dve mesti iz dveh različnih držav. Prireditev bo v nedeljo istočasno potekala v 40 italijanskih mestih in 20 mestih po vsem svetu. Omenjeno je tudi bilo, da se je v dvajsetih letih goriškega pohoda in teka udeležilo preko 10.000 ljubiteljev tovrstnih prireditev. Izrečena je bila tudi pohvala mladim sodelavcem iz vrst civilne službe, ki so pripravili reklamni material, od letakov do transparentov in spominskih majic. Ob zaključku nedeljske prireditve bo izžreban udeleženec, ki bo prejel vozovnico za vožnjo na spominskem vlaku od Redi-pulje do Kobarida v petek, 9. maja. (vip) gorica - Evropski večer Kacin o izzivih in krizi Evrope Pred desetimi leti smo bili priča velikim geopolitičnim spremembam z vstopom v EU desetih novih članic predvsem iz sred-nje-evropskega prostora. Po razpadu Sovjetske zveze in kasneje Jugoslavije je to bila prva oblika novega združevanja. Slovenija je tako postala del EU in skupnega prostora brez meja. V procesu približevanja EU so sedaj na vrsti še ostale nekdanje republike Jugoslavije: od Srbije do Makedonije, Črne gore, BiH itd. Priča bomo torej novemu zgodovinskemu preobratu, ki bo zahodnemu Balkanu vrnil svobodo premikanja in gospodarskih izmenjav. Čeprav v novi obliki in z novimi vsebinami, se bo nekako obnovil skupni prostor, ki ga je nekoč predstavljala Jugoslavija. Za Slovenijo in ostale srednje-vzhodne države je to velik izziv. Že danes pa lahko podamo prvi obračun ob skorajšnji deseti obletnici vstopa Slovenije v EU in ocenimo številne novosti za slovenske državljane. Napačno je Evropo obsojati v luči sedanje finančne in gospodarske krize, saj je pred skoraj šestdesetimi leti nastala zaradi prvenstvene potrebe po miru in sožitju med državami oz. narodi. Ta cilj je bil do danes dosežen, če pomislimo na mnoge tragedije iz prve polovice minulega stoletja in iz zgodovine stare celine. Vendar vse to še ni dovolj. Vsi pričakujemo prodorne reforme EU, ki bi se morala zbirokratizirati in se približati potrebam ljudi ter postati učinkovitejša v procesih odločanja. Pričakovanja in zahteve držav članic so velike, hkrati nevarno narašča evroskepticizem. Visoki ideali niso še vir volilnega konsenza in vedno bolj se širi poceni demagogija. Kako se temu negativnemu trendu zoperstaviti in kako konkretno nastaviti delo v evropskem parlamentu tudi v luči težav pri udejanjanju Lizbonske strategije? Ob upoštevanju teh problematik kako si lahko zamislimo dodatno širitev EU na Balkan v logiki gospodarske in predvsem politične kohezije? To bodo vprašanja in teme Evropskega večera, ki se ga bo kot gost udeležil slovenski evropski poslanec Jelko Kacin, član poslanske skupine ALDE-LDS. Srečanje s Kacinom bo jutri, 4. aprila, ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. gorica Slovo od režiserja Francesca Macedonia bo danes v Podturnu Pogreb Francesca Macedonia bo danes v Gorici. Režiser in pisec dramskih besedil, ki je kot malokdo zaznamoval deželno gledališko sceno, je umrl v torek. Krsta bo do 10.50 v kapeli glavnega pokopališča, poslovilni obred z liturgijo besede bo ob 11. uri v cerkvi v Podturnu, kjer so pred nekaj leti Macedonia počastili z nagrado sv. Roka. Sledila bo upepelitev. F. Macedonio nova gorica »Skaterska« sezona veliko obeta Ljubitelji rolkanja so se konec lanskega leta razveselili odprtja novega rol-karskega poligona v Novi Gorici, ki je bil že vso zimo, kljub pogostemu slabemu vremenu, dobro obiskan. Še več ljubiteljev tega športa bodo v mesto pritegnili dogodki, ki jih bo tam do oktobra organiziral Športni klub Raketa. Sezono bodo odprli z najodmevnejšim rolkarskim tekmovanjem tega leta v Sloveniji: 5. in 6. aprila prirejajo tekmovanje z naslovom Sugar / DC Skate Contest, katerega glavni pokrovitelj bo podjetje Sugar Skateboards & DC shoes, ki se po zagotovilih kluba Raketa uvršča v sam vrh svetovne rolkarske industrije. »Zaradi pomena glavnega pokrovitelja v svetu skateboardinga bo tudi sama prireditev dosegla vrhunski nivo in mednarodne razsežnosti. Vabljeni so tekmovalci iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Srbije, Bosne, Švice, Francije ter Nemčije,« napovedujejo. Tekmovanje Go Skatepark BMX Contest bo prvega maja namenjeno BMX kolesarjem. To bo prva priložnost zanje, da pomerijo moči v novi tekmovalni sezoni, zato bo prireditev že s tega vidika zanimiva za domače in tuje udeležence. »Pričakujemo udeležbo številnih vrhunskih tekmovalcev iz Slovenije in tujine,« se nadejajo organizatorji. Dne 25. junija sledi Volcom Wild in the Park Skate Contest. Gre za serijo tekmovanj, ki pod pokroviteljstvom podjetja Volkom polni večje skateparke po vsej Evropi. V letošnjem letu bo ta čast doletela tudi rolkarski poligon v Novi Gorici. Med 5. in 7. septembrom se obeta Urban Projekt - Festival urbane kulture. »Klub Raketa je v preteklosti že večkrat organiziral 3-dne-vni festival urbane kulture z imenom Urban projekt. Z leti se je dogodek razvil v mednarodni festival urbanih športov in kultur - BMX, skateboarding, grafiti, music ... Z novo infrastrukturo bi radi dosegli višjo raven tako z organizacijskega kot tekmovalnega vidika,« napovedujejo pri Raketi. Zaključek sezone bo zaznamoval Go Skatepark Skate Event, ki bo na sporedu 18. oktobra. Na svoj račun bodo prišle mlajše generacije rolkarjev. Dogajanje bo potekalo na dveh ločenih delih poligona. V spodnjem delu, imenovanem »bowl«, bo druženje starejših in izkušenejših rolkarjev; ta del ne bo tekmovalne narave. Istočasno se bo na zgornjem delu poligona odvijalo tekmovanje za mlade (ne sponzorirane) športnike, ki se še borijo za svoj prostor na slovenski rolkarski sceni. (km) Jelko Kacin štarancan - Županski kandidati na majskih volitvah Zaenkrat štirje Gibanje 5 zvezd kandidira 34-letnega ladjedelniškega delavca Danieleja Deiurija V Štarancanu imajo - zaenkrat - štiri županske kandidate. V prejšnjih dneh so svojo kandidaturo napovedali Riccardo Marchesan, ki ga podpirajo Demokratska stranka, Svoboda, ekologija, levica in lista »Staranzano partecipa«, predstavnica Severne lige Valeria Steffè in Adriano Rittossa, ki se volivcem predstavlja s podporo desnosredinskih list »Alternativa per Staranzano«, »Lista Tricolo-re« in »Scelta civica«. Trojici se je nazadnje pridružil še kandidat Gibanja 5 zvezd Daniele Deiu-ri, 34-letni delavec iz tržiške ladjedelnice. Deiuri-ja so soglasno izbrali za županskega kandidata na nedavnem srečanju krajevnega krožka Gibanja 5 zvezd, na katerem so tudi predstavili volilni program, k oblikovanju katerega lahko še vedno prispevajo vsi občani. Med srečanjem so opozorili, da štarancanska uprava ni uspela rešiti dolge vrst te- žav, od neurejene plaže do rezervata ob izlivu Soče in visokih računov za odvažanje odpadkov. »Če bo za župana izvoljen predstavnik Demokratske stranke Marchesan, se na žalsot ničesar ne bo spremenilo,« poudarja Marhesan, poleg tega pa so štarancanski pristaši Beppeja Grilla zelo kritični tudi do liste »Staranzano partecipa«, ki je nastala pred petimi leti kot izraz nasprotovanja elektrarni na biomaso, katere projekt je na koncu propadel zaradi pomanjkanja sredstev. »Lista ni ničesar napravila; nekajkrat smo se z njimi srečali, vendar so na koncu zavili v levo,« poudarja Deiu-ri. Na njegovi listi kandidirajo za občinski svet Anna Lovisi, Annalisa Buffa, Antonino La Diega, Chia-ra Petaccia, Ciro Rotolo, Clara Malaroda, Gabrio Macchione, Giuseppe Santoro, Lucio Vidoz, Lui-gi Distaso, Paolo Dinunzio in Paolo Carraro. gorica V mesto se bo jutri vrnila hči Franca Basaglie V Gorico jutri prihaja Alberta Basaglia, hči psihiatra Franca Basaglie, ki je bil več let direktor goriške umobolnice. »Gorica je bila naš dom. Direktor je imel pravico do stanovanja v umobolnici, vendar moj oči ni hotel, da bi tam živeli. Ker so bile za umobolnice takrat pristojne pokrajine, so nam dovolili živeti v zadnjem nadstropju pokrajinske palače,« je v knjigi »Le nuvole di Picasso« zapisala Alberta Basaglia, ki bo jutri svoj obisk Gorice začela v pokrajinski palači, kjer se bo nekaj pred deseto uro srečala s pokrajinsko podpredsednico Maro Černic in pokrajinsko od-bornico Maro Černic. Ob 11.15 se bo udeležila srečanja z dijaki na višješolskem zavodu Slataper, ob 17.30 pa bo svojo knjigo predstavila pred javnostjo v mali dvorani gledališča Verdi v Ga-ribaldijevi ulici. Tu se ji bo pridružil znani igralec Fabrizio Gifuni, ki je Franca Basaglio odigral v TV filmu za državno televizijo RAI. Zbrali preko tisoč podpisov V podporo goriškega centra za lutkovno gledališče CTA so na šolah in med starši zbrali 1049 podpisov, potem ko je zaradi krčenja prispevkov odpadla zaključna prireditev »Figureinfesta«. Napovedana je bila udeležba 7127 šolskih otrok. Podpise bodo izročili občini, pokrajini in Fundaciji Goriške hranilnice, pismo pa poslali deželnim odbornikom in svetnikom iz Goriške. »Semafor« na pošti Pred poštne urade v Gorici, Krminu, Gradišču, Gradežu, Tržiču, Štarancanu in Ronkah bodo namestili posebne »semaforje«, ki bodo obiskovalce seznanjali s pričakovano dolžino vrst glede na uro in dan v tednu. Kongres katoliških tednikov V Gorici se danes začenja tridnevni državni kongres italijanske zveze katoliških časopisov FISC, ki ga ob svoji 50-letnici prireja nadškofijski tednik Voce isontina. Napovedanih je 140 novinarjev. Kongres se bo začel ob 16.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž, kjer bo o Balkanu in Evropi govoril sarajevski pomožni škof Pero Sudar. Festival socialnega gledališča V okviru festivala Gledališče drugačnosti bo danes ob 10.30 v goriškem Kulturnem domu skupina Vita Daloja Attori per caso uprizorila igro »Il viandante ... Passo do-po passo«. Jutri bosta v dvorani Bergamas v Gradišču dva dogodka: ob 10.15 nastop udeležencev tečaja teatra senc in zvokov, ob 11. uri pa še predstava Sklada Mitja Čuk »Ali bo Greta imela novo majčko«. Kandidatki Ciprasove liste V kavarni Wine Cafe 1628 na goriškem Travniku se bosta danes ob 18. uri predstavili kandidatki za evropski parlament liste Za Evropo s Ciprasom, Annalisa Co-muzzi in Assunta Signorelli. Studi Goriziani o furlanščini Na goriški občini bo danes ob 18. uri predstavitev 106. številke revije Studi Goriziani, ki jo izdaja državna knjižnica in v kateri je študija Massimiliana Verdinija o fur-lanščini v goriški Cerkvi. Posoška vina v slaščičarni V slaščičarni Maritani v Tržiču se začenja niz predstavitev vin iz konzorcija Ison-zo. Danes ob 18.30 bo na vrsti vino s kmetije Pizzulin iz Morara in iz goriške zadruge Contea. GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 3. aprila 2014 1 5 / gabrje - V soboto »Hipnoza« Beneškega gledališča Je že tradicija, da Beneško gledališče vsaj enkrat letno gostuje pri društvu Skala v Gabrjah. Goste iz Nadiških dolin bodo Gabrci medse spet sprejeli v soboto, 5. aprila. Na razpolago jim bodo dali svoj kulturni dom, kjer bo Beneško gledališče ob 20. uri uprizorilo igro »Hipnoza«. Avtor dramskega teksta je David Tristram, priredila ga je Marina Cerne-tig, na oder pa jo je postavil režiser Marjan Bevk, ki že vrsto let sodeluje z gledališčniki izpod Matajurja. Benečani zagotavljajo, da gre za »pru smiešnu an nenavadnu zgodbu, ki vas bo pru zmešala«. V komediji, posejani z zapleti vseh vrst, nastopajo trije igralci, ki si na vse kri-plje prizadevajo, da bi izigrali drug drugega, tako da še na koncu gledalec ne uspe razumeti, kdo je zmagovalec in kdo poraženec. Vse to je dodobra začinjeno s sočno beneško govorico. Skratka, obeta se prijeten večer z beneškimi igralci, ki bodo v prosvetno dvorano v Gabrjah nedvomno priklicali številne ljubitelje gledališča. (vip) gradišče-krmin - Razstava fotografij na dveh lokacijah Roberto Kusterle ustvaril »Znamenja metembioze« V Spazzapanovi galeriji v Gradišču in v občinskem muzeju v palači Locatelli v Krminu bodo odprli razstavo črno-be-lih fotografij Roberta Kusterleta z naslovom »Znamenja metembioze«. Uveljavljeni fotograf, ki je v Gorici rojen leta 1948 in čigar ime je poznano tako v Italiji kot v tujini, se je posvetil upodabljanju človekove povezanosti z naravo, zlasti z živalskim svetom. »S podobami ustvarja svet, kjer se ločnice med sanjami in realnostjo, človekom in živaljo spojijo v tesno sožitje,« je zapisal kritik. »Znamenja metembioze« so nastala v obdobju 2012-13, Kusterle pa jih je že predstavil v Parizu in Ljubljani. Poleg kataloga bodo ob razstavah prikazali dokumentarec o fotografu, ki sta ga za združenje Venti d'arte in za goriško državno knjižnico posnela Margherita Reguitti in Ferruc-cio Goia. Odprtje razstave v Gradišču bo v soboto, 5. aprila, ob 18. uri, v Krminu pa teden kasneje, 12. aprila, ob isti uri. Iz ciklusa »Znamenja metembioze« [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Storia di una ladra di libri«. Dvorana 2: 17.20 - 19.45 - 22.10 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Nymphomaniac vol. 1« (prepovedan mladim pod 18. letom). DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.15 - 19.50 -22.15 »Captain America: The Winter Soldier«. Dvorana 2: 16.45 »The Special Need«; 18.15 - 21.30 »Divergent«. Dvorana 3: 17.30 - 19.45 - 22.10 »Sto-ria di una ladra di libri«. Dvorana 4: 18.15 - 20.15 - 22.10 »Ti ri-cordi di me?«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Quando c'era Berlinguer«; 22.00 »Yves Saint Laurent«. -À Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici: danes, 3. aprila, ob 20.45 »Linapolina. Le stanze del cuore«, nastopa Lina Sastri. 5. aprila ob 20. uri glasbena predstava »Orlando Paladi-no«, nastopa Piccolo Festival FVG; predprodaja vstopnic pri blagajni, Ul. Garibaldi 2/a, tel. 0481-383601. »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RISATE« v Kulturnem domu v Gorici: 5. aprila ob 20.30 »Grisù, Giuseppe e Maria«, nastopa skupina La Moscheta iz kraja Colo-gnola ai C. (VR); predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). SOCIALNA ZADRUGA EDUCARE WALDORF FJK prireja v nedeljo, 6. aprila, ob 16.30 v Kulturnem domu v Gorici gledališko predstavo v evritmiji »L'Uccello d'Oro«. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 3. aprila, ob 20. uri (Tom Stoppard) »Po Magrittu« (premiera)«; 4. aprila ob 20. uri (Tom Stoppard) »Po Magrittu«. 5. aprila ob 10.30 gledališka igralnica z Nevenko Necjarin-kolo »Medvedek Pu; ob 11.30 (Tamara Matevc) »Grozni Gašper; ob 20. uri (Iztok Mlakar) »Sljehrnik«. 6. aprila ob 18. uri (Vika Grobovšek) »Kaj se skriva za velikim trebuhom«, slavnostni zaključek Srečanja gledaliških skupin severne Primorske z izbrano predstavo in podelitvijo priznanj; informacije na blagajna.sng@siol.net, tel. 0038653352247. fl Razstave MUZEJ MODE IN UPORABNE UMETNOSTI v goriškem grajskem naselju vabi na ogled razstave z naslovom »L'ornamento scintillante - Bleščeči okraski«; od torka do nedelje 9.0019.00; več na www.gomuseums.net. V GALERIJI ARTI' ART SHOW ROOM v Kapucinski ulici 3 v Gorici je na ogled slikarska razstava Nine Bric; še danes, 3. aprila, 9.00-12.30, 15.30-18.30. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Bevkovem trgu 4 bo v petek, 4. aprila, ob 19. uri odprtje slikarske razstave Brine Torkar z naslovom »Jaz med zemljo in nebom«. Umetnico in njeno delo bo predstavila Ina Širca; na ogled bo do 25. aprila od ponedeljka do petka 9.00-13.00, 15.00-19.00, ob sobotah 9.00-12.00. V OBČINSKI SEJNI DVORANI na Trgu Liberta v Turjaku je na ogled slikarska razstava Marie Grazie Persolja in Armanda Pizzignacha; do 15. aprila od ponedeljka do petka 17.00-19.00, ob praznikih 10.00-12.00. M Koncerti »VEČERNI KONCERTI« združenja Rodolfo Lipizer v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: 4. aprila ob 20.45 koncert dua Barutti; informacije na li-pizer@lipizer.it in www.lipizer.it. PROSVETNO DRUŠTVO VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica in s podporo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu vabi na 14. srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla« v nedeljo, 6. aprila, ob 15. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 7. aprila bo koncert avstrijskega pihalnega kvinteta Ventus Salzburg; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013, www.kulturnidom-ng.si). M Izleti PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ organizira šestdnevni društveni izlet v Barcelono od 22. do 27. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 048120678 (Božo) in tel. 347-9748704 (Vanja). SPDG vabi v nedeljo, 6. aprila, na izlet na Škabrijel (646 m). Izlet je nezahteven in primeren za otroke. Vzpon 1 ura, skupno 2 uri in pol. Odhod ob 9. uri izpred parkirišča pri gostišču Kekec nad Novo Gorico. Pot bo sledila trasi opisani v vodniku GO3D. Prijava ni potrebna, zbirališče 10 minut pred odhodom; informacije: andrej@spdg.eu ali tel. 320-1423712 (Andrej). ONAV - državna organizacija pokuše-valcev vin - organizira obisk mednarodnega sejma Vinitaly v nedeljo, 6. aprila; informacije in vpisovanje po tel. 0481-32283 (Daniela Markovic) ali na markovicdaniela@yahoo.com. KŠRD DANICA vabi na »Enogastro-nomski pohod kraških dobrot« v nedeljo, 13. aprila, iz centra Danica na Vrhu. Pohod, dolg približno 10 km, je namenjen vsem ljubiteljem kraške ku-linarike in kraških znamenitosti s posebnim poudarkom na ostalinah in sledovih, ki jih je na teritoriju v okolici kraške vasi Vrh pustila 1. svetovna vojna. Štart pohoda, ki ne bo voden, bo med 8.30 in 10. uro, med potjo bodo po-hodnike čakale stojnice s kraškimi dobrotami in zanimivosti iz 1. svetovne vojne. Pred štartom je obvezna prijava in plačilo štartnine, takrat bodo udeleženci prejeli bone za degustacijo kraških dobrot in pašte z golažem iz divjega prašiča ob zaključku; prijave do 10. aprila na pohod2014@pohod.it ali po tel. 338-4390324. Pohod bo potekal ob vsakem vremenu, udeleženci naj s sabo prinesejo svetilko; več na www.po-hod.it. KRUT obvešča člane, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v Talaso Strunjan od 11. do 21. maja z individualno prilagojenim paketom za zdravje oziroma dobro počutje; informacije in prijave v goriškem uradu, korzo Verdi 51/int tel. 0481-530927, krut.go@tiscali.it ob torkih od 9. do 12. ure ali na društvenem sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. SKRD JADRO IZ RONK v okviru projekta »Spoznavanje voda Slovenije« in v sodelovanju s centrom CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v grad Turjak, Rašico, Tabor Cerovo, Stično in Šmarje Sap v nedeljo, 13. aprila; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta, Sara). ČASOPIS ISONZO SOČA prireja v nedeljo, 6. aprila, izlet v arheološki park Ad Pirum (Hrušica pri Podkraju); zbirališče ob 10. uri na parkirišču pri Rdeči hiši (pri piceriji) v Gorici, odhod ob 10.15 z lastnimi avtomobili, ob 11. uri ogled muzeja v Ajdovščini, nadaljevanje do prehoda Ad Pirum in kosilo v restavraciji Stara Pošta. Udeleženci, naj imajo primerno obutev za hojo, vodil bo zgodovinar Riccardo Cecovini; re- zervacije za kosilo do 3. aprila na po-sta@isonzo-soca.it. PD RUPA-PEČ vabi na letošnji tradicionalni izlet v Jordanijo, ki bo potekal od 19. do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-882285 (Ivo). □ Obvestila RIBIŠKO DRUŠTVO VIPAVA prireja v sodelovanju s civilno zaščito in ribiškim zavodom ETP v nedeljo, 6. aprila, čistilno akcijo na območju sovodenjske občine ob bregovih Vipave in Soče. Zbirališče ob 8.30 na sedežu ribiškega društva, ki se nahaja ob cesti za Petovlje. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 48. redni občni zbor in 7. kongres članic, ki bosta v prvem sklicu v ponedeljek, 14. aprila, ob 9. uri na sedežu ZSKD, Ul. San Francesco 20 v Trstu, in v drugem sklicu v torek, 15. aprila, ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah (TS), Ul. Ricreato-rio 1. TEČAJ ŽENSKE SAMOOBRAMBE organizira pokrajinska uprava v sodelovanju z združenjema SSO Rosa in Anime di diamante ter s prispevkom dežele FJK. Začel se bo 8. aprila in bo potekal deset zaporednih torkov do 10. junija med 17.30 in 19.30 v telovadnici umetnostnega liceja Max Fabiani v Gorici. Vpisovanje do 4. aprila oz. do zasedbe 24 mest na sedežu združenja SOS Rosa v Ul. Diaz 5 v Gorici (tel. 0481-32954, sosrosa@yahoo.it, www.sosrosa.it). Udeležba bo brezplačna, obvezen je prispevek v znesku 15 evrov za zavarovanje. POKRAJINSKI MUZEJI V GORICI v sodelovanju s kulturnim združenjem Noi ... dell'arte prirejajo ustvarjalne delavnice ob sobotah med 14.30 in 16.30 za otroke med 6. in 12. letom starosti z naslovom »Questo l'ho fatto io!«: 5. aprila »Ago e filo incontrano la Pasqua!«; obvezna prijava po tel. 347-1733342 ali na noidellarte@libero.it; več na www.noidellarte.it. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI obvešča, da je sklican pokrajinski svet SSk za Goriško, ki bo zasedal v ponedeljek, 7. aprila, ob 20.30 na sedežu stranke na Drevoredu 20. septembra 118 v Gorici. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. občni zbor v sredo, 16. aprila, ob 16.30 v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Tumovi dvorani v Gorici, Korzo Verdi 51. S3 Prireditve GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA IN GOSPODARSKA ZADRUGA BRAJDA VRH v sodelovanju s KD Danica vabita na predstavitev knjige Vlada Klem-šeta »Odšli so brez slave in brez spomina...«, ki je posvečena v prvi svetovni vojni umrlim vojakom iz sovo-denjske občine, v soboto, 16. aprila, ob 19.30 v KŠC Danica na Vrhu, kjer bo tudi odprtje istoimenske razstave. Pogovor z avtorjem bo vodil novinar Igor Devetak, sodeloval bo Nikolaj Pintar. ALCI obvešča, da bo v soboto, 5. aprila, od 15. do 18. ure na sporedu delavnica Družinskih postavitev. Prijave: ma-risa@zskd.eu, tel. 0481-531495 (pon. -pet. 9.00-13.00) ali SMS na tel.327-0340677. ASTRONOMSKI OBSERVATORIJ V FARI (Strada Colombara 11) bo vsak prvi četrtek v mesecu od 21. ure dalje odprt publiki z možnostjo vodenih ogledov z uporabo teleskopov; več na www.ccaf.it,info@ccaf.it, tel. 0481888540; vstop prost. V OBČINSKI KNJIŽNICI SANDRO PER-TINI V RONKAH prirejajo bralne ure za otroke z naslovom »Il Giardino delle Storie Strampalate«: danes, 3. aprila, ob 17. uri branje pravljic v ruščini s Hali-no Pikulik za otroke vseh starosti. »CAFFE1 INFORMATICI« v sklopu projekta W.W.W. 2.0 - Women Wide Web« - informalna brezplačna srečanja za boljšo uporabo digitalnih sredstev ob kavi in slaščici: v lokalu Mari-tani - Dolce vita v Ul. Savoia 6 v Šta-rancanu danes, 3. aprila, med 18. in 19. uro na temo digitalne fotografije; v lokalu Maritani - Caffe Carducci v Ul. Duca DAosta 83 v Tržiču v torek, 8. aprila, med 9.30 in 10.30 o nevarnostih spletnega omrežja; v organizaciji občin Štarancan, Tržič in Škocjan, več na www.webdonnafvg.it. »IL GIOVEDI' DEL LIBRO 2014« v občinski knjižnici v Ul. Ceriani 10 v Tržiču ob četrtkih ob 18. uri do 12. junija: danes, 3. aprila, bo videmska pisateljica Elena Commessatti predstavila svoj zadnji roman »Femmine un giorno«. »KNJIGA OB 18.03« v dvorani APT železniške postaje v Gorici: danes, 3. aprila, predstavitev knjige Roberte De Falco »Bei tempi per gente cattiva«, predstavil bo Giovanni Tomasin. V petek, 4. aprila, bo predstavitev knjige Marca Zenatellija »Breve storia di un colpo di stato«, predstavil bo Paolo Malni; več na www.illibrodelle1803.it. »PRIMAVERA IN ARTE - POMLAD V UMETNOSTI 2014«: s prostim vstopom v občinskem avditoriju v Ronkah do 11. aprila: danes, 3. aprila, ob 20.30 bo koncert z naslovom »Pianoforte ro-mantico« pianista Alessandra Minius-sija. V petek, 4. aprila, ob 18.30 bo Lorenzo Fain predstavil svojo knjigo »Colla di pesce«; več na www.comu-neronchi.it. V NOVOGORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA na Trgu Edvarda Kardelja 4 bo danes, 3. aprila, ob 18. uri predstavitev knjige Mirana Ipavca »Av-toštoparske zgodbe: Moja prva svetlobna sekunda«; več na www.ng.sik.si. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi na muzejski torkov večer v gradu Kromberk v torek, 8. aprila, ob 20. uri; predstavili bodo knjigo Helene Seražin »Umetnostna dediščina Zgornje Vipavske doline - Umetnostna topografija Upravne enote Ajdovščina« Tanja Martelanc bo predavala o svetokriškem kapucinskem samostanu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA IN OBČINA SOVODNJE vabita na pesniški klepet v družbi Aceta Mermolje in Jurija Paljka v občinski knjižnici So-vodnje v torek, 8. aprila, ob 18. uri. Pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice. 0 Mali oglasi PRODAM suha drva za kurjavo; tel. 335293409. Pogrebi DANES V GORICI: 10.50, Francesco Macedonio z glavnega pokopališča v cerkev Sv. Roka v Podturnu, sledila bo upepelitev. DANES V RONKAH: 12.00, Attilio di Varmo (ob 11.50 iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Aldo German, blagoslov v kapeli bolnišnice, sledila bo upepelitev; 11.20, Alma Natalia Zideric vd. Cocchietto s pokopališča v stolnico Sv. Ambroža in na pokopališče. 1 6 Četrtek, B. aprila 2014 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Roma že v Ligi prvakov RIM - V zaostali tekmi A-lige je Roma s 4:2 (2:1)premagala Parmo in za vodilnim Juventusom zaostaja zdaj »samo« osem točk, hkrati si je že zagotovila najmanj tretje mesto, ki še vodi v prihodnjo Ligo prvakov. V zelo razgibani tekmi so gole dosegli Gervinho (R) v 12., Acquah (P) v 15., Totti (R) v 16., Pijanic (R) v 49., Taddei (R) v 82. in Biabiany v 89. minuti. Roma je nasprotnika, ki je veljal za nevarnega, prepričljivo odpravila, Destro je tudi zadel prečko. Časa Milan in sredstva za stadion MILAN - Casa Milan je nov dom nogometnega prvoligaša. Na 9 tisoč kvadratnih metrih bo gostil muzej, restavracijo, klubske urade in trgovino. Berlusconijeva hčerka Barbara je potrdila tudi, da namerava njena družina prodati med 20 in 30 odstotkov delnic kluba, da bi prišla do partnerja za izgradnjo lastnega stadiona. Podpredsednica bo tudi poletela v Arabske emirate obnovit sponsorizacijo z družbo Fly Emirates. Bilanca 2013 je vsekakor še vedno negativna za 15 milijonov evrov. nogomet - Prve tekme četrtfinala Lige prvakov Real najbližji polfinalu PARIZ - Real Madrida jin Paris St.Germain sta zmagovalca sinočnjih prvih tekem četrtfinala lige prvakov, z eno nogo v polfinalu pa so predvsem Madrid-čani, ki so doma premagali Borussio Dortmund s 3:0, Paris Saint Germain pa je londonski Chelsea odpravil s 3:1. Ma-dridčani so že v tretji minuti povedli, ko se je pred vrati Borussie po podaji Daniela Carvajala dobro znašel Gareth Bale. Kmalu zatem je dvakrat poskusil Cristiano Ronaldo, ki je igral stoto tekmo v ligi prvakov.Madridčani so prednost podvojili v 28. minuti, ko je Isco, ki je v začetni postavi zamenjal obolelega Angela di Mario, natančno meril z roba kazenskega prostora. V drugem polčasu, ki je bil poln priložnosti na obeh straneh, je Cristiano Ronaldo v 57. minuti zabil svoj 14. gol v sezoni lige prvakov in se izenačil z dosežkom Lionela Messija iz sezone 2011/12. V Parizu pa so domači povedli v četrti minuti, ko je Ezequiel Lavezzi s pol-volejem zadel pod prečko z dobrih desetih metrov in matiral Petra Čecha.Lavez-zi je imel priložnost še v 25. minuti, a zatresel le zunanji del mreže, in 29. minuti, Cristiano Ronaldo je dosegel svoj letos že 12. gol v ligi prvakov ansa ko je bil na mestu Čech. V 27. minuti pa je Thiago Silva storil prekršek nad Oscarjem v kazenskem prostoru, najstrožjo kazen pa je zanesljivo izvedel Eden Hazard. V uvodu drugega polčasa so Parižani prišli v novo vodstvo v 61. minuti, ko je David Luiz zabil avtogol. V 68. minuti so Pari-žani doživeli hud udarec, saj je zaradi poškodbe stegenske mišice z igrišča moral (sicer ne preveč razpoloženi) Zlatan Ibrahimovic. Kmalu mu je v slačilnico sledil še (bolje razpoloženi) Marco Verratti. Chelsea tega ni znal unovčiti, zato pa je bil v izdihljajih tekme natančnejši Javier Pastore po lepi samostojni akciji. DANES - Evropska liga, četrtfinale, prva tekma: 21.05 AZ Alkmaar - Benfica Lizbona, Basel - Valencia, Porto - Sevilla, Olympique Lyon - Juventus kazen fifa Barcelona kaznovana zaradi mladoletnikov BARCELONA - Mednarodna nogometna zveza (Fifa) je kaznovala špansko Barcelono, ki v dveh prestopnih rokih (do zimskega v začetku leta 2015) ne bo smela kupovati igralcev. Vzrok je kršitev pri prestopih desetih nogometašev mlajših od 18 let. Katalonci bodo morali odšteti še okoli 370.000 evrov.«Disci-plinski odbor se je odločil, da je kršitev resna in kaznoval klub s prepovedjo kupovanja igralcev na državni in mednarodni ravni za dva celotna in zaporedna prestopna roka,» so sporočili iz Fife in dodali, da lahko mednarodni prestop pripomore k razvoju kariere nogometaša, a mu lahko škoduje kot mladoletniku: «Interes varovanja pravilnega in zdravega razvoja mladoletnika kot celote mora prevladati nad športnimi interesi.» Barcelona tako ne bo mogla najeti niti obetavnega Hrvata Halilovica. triestina Fantinel se • • • • ■ je sprijaznil s kaznijo TRST - Nekdanji predsednik Triestine Stefano Fantinel, ki ga zagovarja odvetnik Luca Pon-ti, je pristal na predlog javnega tožilca Federica Frezze o dogovorjeni kazni zaradi stečaja tržaškega nogometnega kluba. Fantinel bo obsojen na eno let, štiri mesece in 20 dni pogojne kazni, kar bo sicer moral 28. maja še potrditi sodnik za predhodne preiskave. Na včerajšnji obravnavi je slednji izločil iz postopa združenje za zaščito Triestine, nogometaše in člane kluba, ki so se predstavili na sodišču kot prizadete strani. MANIA' PO TV - Prva tekma polfinala končnice odbojkarske A1-lige med Macerato in Mode-no Števerjanca Lorisa Maniaja bo v nedeljo ob 17.30 neposredno po Tv mreži Raisport 1. Druga pol-finalista sta Piacenza in Perugia. SLOVENIJA - Gorica in Maribor sta finalista slovenskega nogometnega pokala. Gorica je na povratni tekmi premagala Rudar z 2:1, potem ko je z 1:0 zmagala tudi v Velenju. Olimpia in Maribor sta se razšla pri neodločenem 1:1, Štajerci pa so prvo tekmo dobili z 1:0. Zaostala tekma 1. lige: Triglav - Luka Koper 2:2 (1:1). HOKEJ - Jutri se začenja finale končnice lige Ebel, odprtega prvenstva Avstrije. V njem bo prvič igral južnotirolski Bozen, 19-kratni italijanski prvak, ki v tej ligi nastopa prvič. Pomeril se bo s favoriziranim Salzburgom. Igra se na tri zmage. V ligi Ebel je letos nastopilo osem avstrijskih, italijanska, češka, slovenska (Olim-pija) in madžarska ekipa. nogomet - Sovodnje v 1. amaterski ligi Boj za obstanek je hud psihološki udarec kolesarstvo Ivo Doglia med ljubitelji za prestižen klub Dejavnost tržaškega kolesarskega moštva Team Eppinger, ki mu predseduje Slovenec Ivo Doglia, je letos zamrznjeno. Kriv je nov pravilnik Mednarodne zveze UCI, ki slovenskim kolesarjem onemogoča nastop na svetovnem rekreativnem prvenstvu (letos bo v Ljubljani), če tekmujejo za tuji klub. Ker je bilo za Team Eppinger značilno, da ima v svojih vrstah številne slovenske kolesarje, ki so v tej kategoriji v samem vrhu (Andrej Guček, Teja Gulič in drugi), ti pa bo-od letos tekmovali s klubi iz Slovenije (Bike republik in Tuš mobil), se je Doglia odločil, da ekipe, ki je tako in tako zahtevala veliko truda in dela, ne vpiše. Bo pa sam Doglia med ljubitelji tekmoval za prestižno društvo Team Ale Cipollini Ga-lassia iz Verone, ki ima sicer poleg ljubiteljske tudi poklicni moško in žensko ekipo. Moška ekipa bo nastopila tudi na dirki po Italiji, njeno prvo ime je Simone Pon-zi. Za nastop v moštvu, ki tudi od ljubiteljev zahteva visoko raven pripravljenosti, Doglia redno trenira skoraj vsak dan, udeležil se je tudi priprav v kraju Peschiera del Garda, nastopil pa je tudi že na treh dirkah in dosegel zmago v Abanu Terme (z več kot 41 km povprečne hitrosti) ter dve drugi mesti, čeprav je v kategoriji over 55 že med starejšimi. Načrtuje tudi nastop na državnem prvenstvu v Gualdu Tadi-nu in na evropskem prvenstvu v Caserti. Ivo Doglia v novem dresu □ Obvestila ZSŠDI obvešča, da bo seja košarkarske komisije v torek, 8. aprila, ob 20. uri v telovadnici Ervatti pri Briščikih. AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 12. aprila, ob 19.30 v prostorih Prosvetnega Doma na Opčinah, družabno srečanje ob koncu smučarske sezone. SK DEVIN vabi vse člane na društveno tekmo, ki bo v soboto, 5. aprila, v Saurisu. Vpisovanja na info@skdevin.it, ali na tel. 335 8180449 (Erika). ŠK KRAS sklicuje v petek, 11. aprila 52. redni občni zbor, ki bo v Športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Trener Sovodenj Fabio Sambo arhiv Do konca rednega dela deželnih amaterskih prvenstev je še 360 minut. Sezona se bo sicer končala šele 4. maja. Po nedeljskem krogu bo namreč na vrsti kar dva tedna dolg velikonočni premor. »Ne vem, ali nam bo koristil, ali pa ne. O tem bomo razmišljali šele v nedeljo zvečer. Najprej moramo vse tri točke osvojiti v nedeljo v Beljanu. Domača ekipa je že izpadla, ampak bog ne daj, da bi jih podcenjevali,« opozarja predsednik Sovodenj Zdravko Custrin, ki pravi, da je »previden optimist«. »V treh krogih ciljamo na tri zmage. Odločilna tek- ma bo bržkone v predzadnjem krogu v Trstu proti Ponziani, ki se prav tako skuša izogniti play-outu. V rahli prednosti je Pro Gorizia, ki ima na papirju najlažji spored. Ampak vsi vemo, da je nogomet zelo nepredvidljiv šport in je vsaka napoved tvegana. Še posebno v zadnjih krogih smo videli kar nekaj presenečenj.« Zakaj pa so se nogometaši Sovo-denj v zadnjem delu prvenstva znašli v tako kočljivem položaju? »Kaj se je z nami dogajalo v letošnji sezoni, bomo primerno analizirali, ko bo sezone konec in bomo načrtovali novo. Res je, da smo na začetku sezone ciljali precej višje. Psihološki udarec je bil nato močan in ekipa se je pri dnu lestvice znašla v težavah. Faktorjev, ki so privedli do tako slabih rezultatov, je več. Mednje sodijo tudi številne poškodbe in odsotnosti, s katerimi se žal še vedno soočamo. Prvi cilj je obstanek brezplay-outa. Če ne bo šlo drugače, se bomo skušali rešiti na dodatnih tekmah, ki pa so prava loterija,« je še dodal Custrin. (jng) ZAMENJAVA NA KLOPI - Po nedeljskem porazu proti Muggii se je vodstvo Tolmezza (elitna liga) odločilo za zamenjavo na klopi. Dosedanjega trenerja Maisana je zamenjal športni vodja Enzo Zearo. V Tolme-ču, ki se bori za obstanek, bo Kras igral v zadnjem krogu. Za obstanek in >lay-out Vrstni red 28. krog (6.4.) 29. (27.4.) SQ. (4.5.) 10. Muglia (B1) Mariano Primorec Costalunga 11. Ponziana (2S) Cormonese Sovodnje Breg 12. Pro Gorizia (27) Isontina Aquileia Fog. Turriaco 1B. Sovodnje (27) Begliano Ponziana Mariano 14. Fogl. Turriaco (26) Breg Pieris Pro Gorizia 15. Pieris (26) Aquileia Fog. Turriaco Cormonese Vrstni red: Cormon Isontina 44, Domio Gorizia 27, Sovodnje ese 54, Breg 54, Costa 43, Mariano 41, Aquil 27, Fog. Turriaco 26, lunga 49, Gradese eia B4, Muglia B1, Pieris 26, Begliano 49, Primorec 45, onziana 2S, Pro 6 (že izpadel). Legenda: v mastnem tisku domače tekme. 12., 13., 14. in 15. na lestvici se bodo za obstanek borili v play-outu. / ŠPORT Četrtek, 3. aprila 2014 17 motociklizem - Mitja Emili bo z milansko ekipo prvič tekmoval že v nedeljo v Mugellu Za tolažbo Trofeja Honda Proseškemu motociklistu Mitji Emiliju so španski načrti, kot smo že poročali, splavali po vodi. »Zadnji trenutek, konec prejšnjega tedna, smo se odločili za rezervni plan B. Podobno kot v lanski sezoni bom tekmoval v Trofeji Honda CBR 600. S kančkom grenkobe sem se poslovil od lanske ekipe Tecnica Moto Bergamo in sem se pridružil novemu moštvu, Kuja Racing iz Milana. Povabili so me mednje, čeprav mi niso v celoti zagotovili kritja stroškov. V teku sezone bomo morali pridobiti še nekaj malih sponzorjev, drugače tvegamo, da ne bomo nastopili na vseh dirkah,« je povedal Emili, ki ga v nedeljo čaka že prva sezonska dirka. »Brez treninga bom nastopil v Mugellu. V petek (jutri op. av.) bom prvič sedel na motor, ki je sicer podoben lanskemu. Vseeno se bo še kako poznalo, da sem zadnjič dirkal pred šestimi meseci. Motor je treba prej malce spoznati in se nanj privaditi. Bomo pač malce improvizirali. V petek bo prosti trening, v soboto dvojne kvalifikacije, v nedeljo pa okrog 12.00 še dirka,« je program do konca tedna orisal Emili, ki bo letos dopolnil 39 let in bo prav gotovo med najstarejšimi dirkači na dirkališču v Mugellu. »Mogoče tudi najstarejši, to bomo videli v nedeljo. Moja dva lanska največja konkurenta v trofeji Honda (Mitja je bil PLANINSKI SVET Srečanje Prijateljstvo brez meje Srečanja, ki smo jih poimenovali Prijateljstvo brez meje, so nastala iz potrebe po globljem medsebojnem spoznavanju med slovenskimi planinci, ki živimo v treh različnih državah ob Jadranu. Tako je prišlo pred devetimi leti do zamisli in izvedbe prvega srečanja med člani planinske skupine K.P.D. Bazovica z Reke na Hrvaškem, PD Snežnik iz Ilirske Bistrice v Sloveniji ter s člani tržaških društev SPDT in Planinskega odseka ŠD Sloga - ŠKDevin v Italiji. Od takrat se srečanja vrstijo leto za letom, izmenično vsako leto v drugi državi, saj predstavlja prijateljevanje in sodelovanje s sorodnimi društvi ter globlje spoznavanje njihovega okolja vsestransko obogatitev. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 6. aprila 2014, na Tržaškem. Pri izbiri cilja za skupni pohod so se organizatorji brez oklevanja odločili za vzpon na Grmado. Letos se namreč spominjamo stote obletnice začetka prve svetovne vojne, ki je tako kruto zaznamovala naše kraje, predvsem zahodno kraške vasi ob vznožju Grmade. Po-hodniki se bodo zbrali ob 9,00 uri na trgu v Medji vasi, ki je bila ob koncu vojnega spopada popolnoma uničena prav tako kot vasi Štivan, Devin, Cerovlje in Mav-hinje, Od tod se bo začel pohod po pobočju Grmade, ki je na gosto prepredeno z neštetimi avstro-ogrskimi strelnimi jarki. Gozdne čistine bodo med vzponom izletnikom nudile izreden pogled na Tržaški zaliv in Istrsko obalo. Pot se bo nadaljevala preko vrha Grmade vse do Cerovelj. Pohodu bo sledila družabnost in prilika za utrjevanje obstoječih in sple-tanje novih prijateljskih vezi. Prijave sprejemamo do četrtka, 3. aprila, člani SPDT lahko pokličejo na tel. št. 040 413025 (Marinka). Predavanje V zadnjih desetletjih smo priča naglemu spreminjanju vremena; tožimo, da ni več pravih letnih časov, pogoste so tudi hude vremenske ujme, ki povzročajo ogromno škodo. Tudi okolje se naglo spreminja, to zaznamo predvsem v gorskem svetu. Čedalje bolj opazne pa so tudi podnebne spremembe. V kaj nas vodijo te spremembe? Se bo znal človek prilagoditi na tako nagle spremembe podnebja? Mitja Emili v lanski kategoriji prvak v teh trofeji), Giugovaz in Pusceddu, bosta letos tekmovala v bolj prestižnem italijanskem prvenstvu SuperSport 600. Dirke v tej kategoriji predvajajo tudi po televiziji RaiSport. Onadva sta uspela najti finančna sredstva za nastop na bolj kakovostnem nivoju. Meni pa žal to ni uspelo. Ker ljubim ta šport, še ne bom nehal in bom pač skušal znova osvojiti prvo mesto s Hondo.« (jng) Spored dirk v sezoni 2014: 1. dirka: v nedeljo, 5. aprila, v Mugellu; 2.: Vallelunga (Rim), 18. maja; 3.: Imola, 8. junija; 4.: Misano, 27. julija; 5.: Mugello, 28. septembra. Na ta težka in pereča vprašanja bo odgovarjala priznana strokovnjakinja s področja klimatologije dr. Lučka Kajfež Bogataj z Univerze v Ljubljani med predavanjem z naslovom: Podnebje in gore: nekoč, danes in v prihodnosti. Zanimivo predavanje, ki ga organizira Slovensko planinsko društvo Trst, bo v petek, 11. aprila 2014, v Razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2, ob 20.30. S SPDG v Pireneje Še samo par dni časa je za prijavo za osemdnevni izlet v Pireneje, ki ga v sodelovanju s turistično agencijo Alpetour usklajuje Slovensko planinsko društvo Gorica. Do konca marca, se je prijavilo lepo število članov, starih prijateljev, ki se že več let udeležujejo takih pobud s planinsko, turistično in kulturno vsebino. Tudi tokratni izlet, od 17. do 24. junija, v Francijo, Španijo in Andorro predvideva tri planinske cilje, ogled turističnih zanimivosti v Barceloni, ogled Andorre ter krajši obisk (na začetku potovanja) v svetovno znanem verskem središču Lurd. Udeleženci se bodo na pot odpeljali s turističnim avtobusom iz Gorice, v spremstvu turističnega in gorskega vodnika g. Pretnarja. Paket storitev vključuje sedem nočitev in polpenzionov, vodenje in prevoz. Za informacije in prijave: Vlado tel. 0481/882079 - v opoldanskem ali večernem času oziroma 3317059216. Rokpo-teče 5. aprila. 19. pohod ob ponoru reke Reke V nedeljo, 13. aprila, bo Turistično društvo Škocjan organiziralo 19. pohod ob ponoru reke Reke. Start bo med 8. in 12. uro v Matavunu (pri Škocjanskih jamah), dolžina pohoda 11 km (trajal bo okrog 3 ure in pol). Pohodniki bodo sledili oznakam na poti. Cilj bo v Škocjanu. jadranje - Svetovni pokal v Palmi V tolažilni skupini zdaj na 3. mestu arhiv Na uvodni regati letošnjega svetovnega pokala v Palmi de Mallorci sta tekmovalca JK Čupa v razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti začela z nastopi v tolažilni »srebrni« skupini. Dosegla sta uvrstitvi na 14. in 4. mesto, skupno sta v tej skupini, v kateri nastopajo posadke od 40. do 78. mesta na 3. mestu. Bistri pa se lestvica v zlati skupni, v kateri zdaj vodi aktualni olimpijski prvak, Avstralec Belcher, z dnevnima uvrstitvama na 1. oz 3. mesto pa sta se na 2. mesto povzpela Hrvata Fantela in Marenič. Najboljša italijanska posadka, tvorita jo Emanuele in Enzio Savoini (zobozdravnika po poklicu!), je šele na 25. mestu, v skupini najboljših nastopata tudi posadki Desiderato/Trani (izkušena dvojica je šele 30.) in mladinca Rebau-di/Ramian (36.). Skratka, če Jašu in Simonu ni šlo, tudi drugi se nimajo česa veseliti, tako da je že bolj ali manj jasno, da bo Italija v Španiji težko dosegla normo za svetovno prvenstvo in bo za to potrebno počakati na naslednje nastope, najprej na nastop v francoskem Hye-resu. Tam bosta popravni izpit imela tudi naša jadralca. Med ženskami sta Slovenki Tina Mrak in Veronika Macarol zdaj sedmi, v razredu finn pa Vasilij Žbogar in Gašper Vinčec pa 6. oz. 24. alpsko smučanje - Finale Ostržka Lepa izkušnja za člana ŠD Mladina Mattia Del Latte in Jan Sedmak (oba ŠD Mladina) z Ivanom Kerpanom Na državni fazi smučarskega Ostržka, ki v teh dneh poteka na Abetoneju v To-skani, so bili včeraj na vrsti dečki in deklice (letnika 2000 in 2001). Med dečki sta nastopila tudi dva tekmovalca ŠD Mladina, ki sta si pravico do nastopa priborila preko kvalifikacij. Na Abetoneju nista v veleslalomu dosegla vidnejše uvrstitve. Matta Del Latte (letnik 2001) je bil 99. (1:13,10), za zmagovalcem Francescom Combijem (1.05,06) je zaostal za dobrih osem sekund, Jan Sedmak pa se je uvrstil na 122. mestu (1:14,56). Povedati je treba vsekakor, da je nastopilo kar 183 finalistov. »Pričakoval sme nekoliko boljšo uvrstitev, vendar ni bilo slabo. Mattia šele prvo leto tekmuje v tej kategoriji, za Jana pa je bil to prvi nastop na tej ravni in je najbrž nekoliko občutil pritisk. Za oba je bila to lepa izkušnja. Na koncu sem se sam spustil po progi. Prestala je 360 nastopov, a je bila še vedno odlična. Nihče se ne more izgovarjati zaradi startne številke,« je o nastopu svojih varovancev povedal trener Ivan Kerpan. Med deklicami je, tako kot na državnem prvenstvu, vnovič zmagala Devinčanka Andrea Craievich, sicer članica kluba Sci Club 70. namizni tenis - C2 Kras ne bo napredoval v državno ligo Po nedeljskem tesnem porazu s 5:4 so se dokončno razblinile tudi teoretične možnosti ekipe Krasa v C2 ligi za prestop v državno C1 ligo. Pred koncem prvenstva, ko manjka le še ena tekma, zasedajo 3. mesto na lestvici, za prvouvrščeno Polisportivo San Giorgio iz Pordenona, s katero se bodo doma pomerii v zadnjem krogu v soboto, zaostajajo za štiri neulovljive točke. V nedeljo so zgoniški pingpongaši v gosteh igrali proti solidni drugouvrščeni videmski ekipi Udine 2000. Dušan Michalka si je brez težav privoščil vse tri svoje nasprotnike. Točko je prispeval tudi Edi Bole, potem ko je že zgublja z 0:2. Mladi Alessio Stibiel tokrat ni dal svojega doprinosa, kljub temu da je bil dvakrat blizu zmage. Izdala ga je neizkušenost, tehnično pa raste. »Žal smo si za las zapravili lepo priložnost za prestop v višjo ligo«, je komentiral kapetan Bole. (R) Lepi dosežki naših osnovnošolcev Prejšnji konec tedna je bil v kraju Santa Margherita di Villanova turnir Pingpong kids za osnovnošolce. Tekmovanje je organiziralo društvo Libertas iz Latisane v okviru deželnega projekta Mens sana in corpore sano. Nastopili so tudi tekmovalci Športnega krožka Kras. Saša Paulina (OŠ A.Sirk-Križ) je v kategoriji za 2.in 3.razred zasedel zelo dobro tretje mesto, Erik Farinelli (OŠ J.Jurčič-Devin) pa je bil najboljši v tolažilni skupini (kategorija 4.in 5.razred). Turnirja so se udeležili tudi igralci, ki vadijo v okviru šolskega projekta in zasedli nekaj dobrih uvrstitev. V kategoriji za 4.in 5.r.: Tobia Piatelli 2. mesto (OŠ Kugy), Andrea Larconcelli 4. mesto (OŠ Lona), Carolina Vlach 2. mesto (OŠ Lona), Gioia Turco 3.mesto (OŠ Lona), Ludovica Davide 4. mesto (OŠ Kugy). (R) ŠPORTNA ŠOLA TRST Znani finalisti Učenci in učenke svetoivanskega šole Župančič so zmagovalci kvalifikacij v igri med dvema ognjema v okviru osnovnošolske olimpiade Športne šole Trst. V polfinale sta se uvrstili šoli Finžgar iz Barkovelj in Grbec/Stepančič od Sv.Ana in Škednja, izpadli pa katinarski Milčinski in šentjakobski Ribičič. Zaključni dan osnovnošolske olimpiade bo v petek, 6. junija na Stadionu 1. maja. Fireball na Opčinah Jutri bo v telovadnici Polisportiva na Opčinah (s pričetkom ob 9.30) tretji turnir med dvema ognjema ŠKL Fireball EU, ki ga ZSŠDI v sodelovanjem z Zavodom ŠKL organizira v Italiji. Nastopilo bo deset ekip iz zamejstva: osem s tržaške pokrajine, ena z goriške in ena z avstrijske Koroške. ŠZ Soča: v Sovodnjah okrog 120 otrok V nedeljo so v telovadnici v Sovodnjah uspešno izpeljali turnir v mikro in miniodbojki, ki ga je organiziral domači klub Soča v sodelovanju z ZSŠDI. V sovodenjski telovadnici so se pomerili mladi odbojkarji in odbojkarice goriških društev. V kategoriji mikroodbojka je nastopilo 11 ekip, v miniodbojki pa 10. Z največ ekipami (skupno 6) se je predstavil štandre- ški Val. Nastopili pa sta tudi ekipi domače Soče. Skupno je na odbojkarskem dnevu v Sovodnjah nastopilo okrog 120 mladih odbojkarjev in odbojkaric. »Mislim, da je vse steklo v najlepšem redu. Otroci so se zabavali in kar je bilo najbolj pomembno, vsi so igrali. Škoda le, ker na turnirju niso nastopile nekatere ekipe iz tržaškega konca in iz Slovenije, ki smo jih povabili. Upamo, da se nam bodo drugič,« je dejal Marjan Čer-nic, eden od organizatorjev turnirja. 1 8 Četrtek, 3. aprila 2014 SVET, AVTOMOBILI washington - Po reformnem programu ameriškega predsednika »Obamacare« Sedem milijonov Američanov zdravstveno zavarovanih WASHINGTON - Program zdravstvenega zavarovanja, ki izhaja iz zdravstvene reforme ameriškega predsednika Baracka Obame, t. i. Obamacare, je skoraj tik pred rokom vendarle dosegel zastavljeni cilj sedmih milijonov zavarovancev. Rok, do katerega se lahko Američani brez zdravstvenega zavarovanja zavarujejo, ne da bi jim grozila kazen, se je iztekel včeraj opolnoči. Iz Bele hiše so sporočili, da se je v ponedeljek bistveno povečalo zanimanje za sklenitev zdravstvenega zavarovanja preko Obamacare in da so včeraj dosegli magično številko sedmih milijonov zavarovancev. »Mislim, da smo presegli pričakovanja vseh,« je včeraj dejal tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney in dodal, da se je za zavarovanje prijavilo že 7,04 milijona Američanov. Opolnoči po lokalnem času se je namreč iztekel rok za sklenitev zavarovanja. Tisti, ki se do roka niso zavarovali, bodo morali plačati denarno kazen, razen če jim bodo dovolili izjemo. Namen leta 2010 sprejete reforme, ki se je je pri- jelo ime Obamacare, je zagotovitev zdravstvenega zavarovanja za približno 48 milijonov Američanov, ki niso zavarovani preko delodajalcev, države ali zasebnih zavarovalnic. Obamacare naj bi znižala izdatke države za zdravstvo, zahteva določeno raven kritja prek zasebnih zavarovanj ter sledi načelu, da se lahko vsak, ki to želi, zavaruje - če so stroški previsoki, naj bi mu pomagali s subvencijami iz zveznega proračuna. Američani so lahko od 1. oktobra lani preko posebne vladne spletne strani in po telefonu sklepali zdravstvena zavarovanja, zavarovalnice pa jih v skladu z novim zakonom niso smele več zavrniti ali jim zaračunavati previsokih cen za police. A že na samem začetku je bilo veliko tehničnih težav s spletno stranjo, kar je vrglo še dodatno senco na reformo. Poleg tega je več milijonov že zavarovanih Američanov izgubilo zavarovanje, čeprav je Obama pred uvedbo reforme obljubljal, da bodo lahko vsi, Reformi predsednika Obame ostro nasprotujejo republikanci ansa ki so zadovoljni s svojim zavarovanjem, to obdržali. Pereč problem za reformo že ves čas predstavljajo republikanci, ki že obljubljajo razveljavitev zakona, saj da vodi v večjo brezposelnost, obremenjuje gospodarstvo in predstavlja avtoritaren poseg države na zasebni zdravstveni trg. vozili smo - BMW serije 2 kupe za premožnejše kupce Novi kupe daljši in širši od prejšnjega Dva bencinska motorja in en turbodizel - Samodejni menjalnik samo za doplačilo Pred kratkim so tudi v Italiji predstavili novi Beemvejev kupe serije 2, ki predstavlja začetek novega kupe obdobja pri prestižni bavarski tovarni. S svojim slogom napoveduje izjemno dinamično stabilnost in veliko užitka v vožnji. Karoserija je kar se da dinamična in predstavlja, tako predstavniki tovarne, pojem uravnoteženosti razmerij ter najnovejše poglavje na področju razvoja. BMW serije 2 coupe je opazno širši in ima večjo medosno razdaljo kot BMW serije 3 coupe. Sprednji del avta ima za BMW tipično silhueto s svojimi značilnimi oblikovnimi elementi , kot so dvojne ledvičke, dvojni okrogli žarometi ter velika odprtina za zrak na sprednjem odbijaču. BMW 2 coupe je dolg443 cm ter ima 30 milimetrov daljšo medosno razdaljo in širši kolotek v primerjavi z BMW serije 1 coupe, nižje podvozje znižuje težišče vozila pod 500 milimetrov, kar je najmanjša razdalja v aktualni modelni seriji BMW. Tako velja novi BMW serije 2 coupe za enega izmed najbolj športnih avtomobilov serijske proizvodnje v modelni seriji BMW. Notranjost je športno oblikovana, vsi glavni krmilni elementi so ergonomsko razporejeni okoli voznika ter mu ponujajo optimalno uporabo vseh funkcij. V zadnjem delu močno oblikovani sedeži poudarjajo športne ambicije novega kupeja. BMW 2 coupe bo na voljo z dvolitrskim tur-bodizlom v dveh različicah (218d in 220d), od katerih zmore ena 134 (320 Nm) , druga pa 184 KM (380 Nm). Serijsko bosta imeli 6-stopenjski ročni menjalnik, za doplačilo pa 8-stopenjsko avtomatiko. Bencinska motorja sta seveda močnejša: 220i ima dvolitrski štirivaljni bencinski motor s 184 KM in 270 Nm navora, v M2351 pa so vgradili trilitrski šestvaljnik s 326 žrebcev in 450 Njutonmetri navora. Tudi pri njiju je serijski menjalnik 6-stopenjski ročni, dobite pa tudi 8-stopenjsko avtomatiko. Cene gredo od 30.600 do 48 tisoč evrov. Pripravil Ivan Fischer Novi bavarski kupe s svojim slogom napoveduje izjemno dinamično stabilnost in veliko užitka v vožnji Za tiste, ki se vozijo z vetrom v laseh Sočasno s kupejem so predstavili tudi novi BMW 4 kabrio za tiste, ki se radi vozijo z vetrom v laseh. BMW 4 kabrio ima trdo pomično streho, ki se odpira in zapira v 20 sekundah. Če bo streha zaprta, bo prtljažnik ponujal 370 litrov, sicer pa le 220 litrov. Avto poganjata spet dva bencinska in turbodizelski motor: 420d zmore 184 KM in 380 Nm navora, bencinski različici 428i in 435i (s 4 oz. 6 valji) zmoreta 245 oz. 306 KM. Kot pri kupeju je serijsko predviden 6-sto-penjski ročni menjalnik. rusija Se bo moral Putin odpovedati dosedanji predsedniški limuzini? Rusi bi na vsak način hoteli okrepiti svojo avtomobilsko industrijo in vlada je sprejela osnutek resolucije, ki bi vladnim in regionalnim službam omejil nakup tujih avtomobilov. Tako te ne bodo več kupovale uvoženih tujih avtomobilov, temveč bodo uporabljale izdelke domače industrije. Prodaja novih avtomobilov je v Rusiji lani padla za 6% in s tem končala obdobje triletne rasti v višini vsaj 10%. Prodaja je letos padla še za 4%. Ukrep naj bi prizadel tudi najvišje ruske voditelje in samega Putina, ki se trenutno še vedno vozi v mercedes-benzu razreda S. Podjetje ZIL, ki je v preteklosti izdelovalo predsedniške limuzine za voditelje takratne Sovjetske zveze, je za Putina pripravilo novo limuzino ZIL-4112P, s katero pa Putin naj ne bi bil zadovoljen. In če naj sodimo po prvih slikah, ki smo jih izsledili na spletu, se Zilove limuzine od devetdesetih let, ko so jih nehali izdelovati, niso kaj prida spremenile. Nemška vinjeta 100 evrov? Nemčija bo skoraj zagotovo uvedla plačljivo cestinjenje, zdaj pa je znana okvirna cena letne vinjete. Slednje so del nove koalicijske pogodbe, s katero je Mer-klova lahko sestavila svojo ministrsko ekipo. Višino cene nove vinjete je v intervjuju za AutoBild znova napovedal nemški minister za promet Alexander Dobrindt, ki se mu zdi 100 evrov primerna cena za letno vinjeto in bo pri tem tudi vztrajal, poleg te pa je napovedal še cenejše verzije, za tiste, ki avtocesto uporabljajo le nekajkrat na leto. Zanimivo je dejstvo, da zdaj nihče več ne govori o vinjetah za tujce, pač je uvedba vinjet očitno mišljena za vse. Seat dobil zeleno luč za svoj SUV Seat bo v svojem tehničnem centru v Mar-torellu razvil svoj prvi crossover. Seat je svojega športnega terenca napovedal že leta 2011, šele zdaj pa so Španci s strani Volks-wagnovega koncerna zanj dobili tudi zeleno luč. Avtomobil bo nastal na osnovi koncernske prilagodljive platforme MQB, razvili pa ga bodo v Seatovi tovarni v Martorellu v Španiji. Seatov crossover si bo motorje delil z leonom, na voljo bo predvidoma tudi štirikolesni pogon, na ceste pa bo zapeljal leta 2016. Avtomobil bi lahko Seat predstavil že prihodnje leto. Seat si želi z novim modelom znatno povišati letno prodajo, ki je lani znašala 355 tisoč vozil. Odpoklic avtomobilov Chrysler in BMW Ameriški avtomobilski proizvajalec Chrysler je včeraj napovedal odpoklic skoraj 868.000 terenskih vozil (SUV), saj se na zavorah pojavljajo težave s korozijo. Že prej pa je nemški proizvajalec luksuznih avtomobilov BMW napovedal odpoklic več kot 232.000 avtomobilov zaradi problemov z motorjem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Chrysler je težave odkril na podlagi pritožb strank, ki so prijavile togost zavorne sklopke. Ta je botrovala eni nesreči, v kateri pa ni bilo ranjenih, navajajo v podjetju. Odpoklicali bodo okoli 876.800 jeepov grand cherokee in dodgeov durango letnikov od 2011 do 2014. Na njih bodo zavore dodatno zaščitili pred vodo, ki botruje koroziji. Večji del odpoklica se nanaša na vozila v ZDA (644.354), nekaj pa na Kanado, Mehiko in na druge države. Brezplačno popravilo vozil pa je napovedal tudi BMW. Njegov odpoklic se nanaša na Kitajsko, tako na avtomobile, ki so bili tja uvoženi, kot tudi na tiste, ki so bili v državi proizvedeni. Gre za skupno 232.098 vozil. BMW bo v avtomobilih popravil motorje, v katerih se lahko odvijejo vijaki, kar predstavlja varnostno tveganje, navajajo kitajske oblasti. Prihaja nova meriva Meriva je eden najuspešnejših Oplovih modelov: od rojstva leta 2003 prek 2. generacije iz leta 2010 vse do letošnje prenove je na ceste zapeljalo že krepko čez milijon meriv. Nova meriva je pogonsko učinkovitejša in prostorsko bolj funkcionalna kot doslej. Med motorji bo največ uspeha imel nov srednje pro-storninski 1,6-litrski dizel s prisilnim polnjenjem (100 kilovatov). Njegove glavne odlike so velik navor (320 njutonmetrov), nizka poraba (4,4 litra) in izjemna uglajenost, ki res navdušuje z nizko količino hrupa in tresljajev. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. aprila 2014 19 Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Lynx magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre 21.15 Film: Die Hard - Vivere o morire (akc., '07, i. B. Willis) 23.55 Film: Double Impact - La vendetta finale Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Nad.: Il segreto 17.10 Talk show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avan-ti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in diretta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Nad.: Don Matteo 23.30 Talk show: Porta a Porta 6.45 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik: Tg2 Insieme, sledijo rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: Cold Case - Delitti irrisolti 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Squadra Speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Serija: NCIS - Los Angeles 21.55 Serija: Hawaii Five-0 22.45 Serija: Blue Bloods 23.40 Il Musichione 21.05 Uefa Europa League, Lione -Juventus 23.00 Uefa Europa League 0.00 Talk Show: Matrix O Italia 1 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Regione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.00 Reportaža: Mi manda RaiTre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik, sledijo rubrike 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S., Piazza Affari 15.10 Nad.: Terra Nostra 16.00 Dok.: Aspettando Geo 16.40 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Sconosciuti 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Film: The Queen - La regina 23.00 Gazebo u Rete 4 6.10 Televendita Media Shopping 6.25 Serija: Chips 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.40 Sai cosa mangi? 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 2116.35 Film: Nestore - L'ultima corsa 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 7.00 Nan.: Friends 7.50 Serija: Le regole dell'amore 8.45 Nad.: Una mamma per ami-ca 10.30 Serija: Dr. House - Medical division 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Grande Fra-tello 14.10 Nan.: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: The Big Bang Theory 15.50 Nan.: Due uomini e mezzo 16.35 Nan.: How I met your mother 17.25 Nad.: Nikita 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.I. 21.10 Mistero La l LA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Le strade di San Francisco 16.40 Serija: Il commissario Cor-dier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Servi-zio pubblico ^ Tele 4 ja DZ, prenos 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.00 Aktualno 21.40 Ozadja 21.30 0.05 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Odkrito Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 Čezmenja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Odissea isolana 15.15 Avtomobilizem 15.30 Najlepše besede 16.00 City folk 16.30 Dok. odd.: K2 17.00 Servus, srečno, ciao 17.30 Klepet z... 18.00 22.50 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.10 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Tg - dogodki 19.45 Glasba zdaj 20.00 Blue hole 20.30 Meteor 23.20 Med valovi 23.50 Ciklus študentskih filmov Tv Primorka 8.35 9.00, 11.00, 14.00, 15.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.15 19.00 ŠKL 10.1511.30, 14.30, 15.15 Videostrani 17.30 Predstavljamo: Esimit Europa - diplomatski začetek leta 18.30 Oglarjenje na Trnovski planoti 20.00 Predstavljamo: Simpozij o pisateljici Pavlini Pajk 20.30 Predstava: Mar mi ni zate 22.10 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.10 12.40 Nad.: Budva na morski peni 8.15 16.45 Nad.: Želim te ljubiti 9.10 10.20, 11.30 Tv prodaja 9.25 15.45 Nad.: Prepovedana ljubezen 10.35 17.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.45 Serija: Prenovimo kopalnico 12.10 Serija: Kamera teče 13.45 23.40 Nad.: Zdravnikova vest 14.40 22.40 Nad.: Hiša iz kart 18.55 24UR - vreme 19.00 22.10 24UR - novice 20.00 Nad.: Epilog 21.15 Nad.: Črni seznam Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Il portolano 8.00 Dok.: Luoghi magici 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik |r Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Dok. serija: Zdravje v Evropi 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.35 Risanke in odd. za otroke 16.45 Dobra ura 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.30 Infodrom 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Infodrom 9.05 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.30 Dobro jutro 14.10 19.00 Točka 14.55 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 15.20 Dok. odd.: Oni, mi in Skitskoj 16.20 Evropski magazin 16.35 Mostovi - Hidak 17.05 Slovenci po svetu 17.50 Točka preloma 18.50 Dok. serija: Village Folk 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Nogomet: vrhunci evropske lige 21.00 Nogomet: evropska liga, Porto - Sevilla, če-trtfinale, prenos 22.55 Film: Vzletna steza |r Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Poročila 9.00 23. Redna se- 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.55 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 8.40 19.00 Nan.: Veliki pokovci 9.10 14.25 Serija: Alarm za Kobro 1110.0515.30 Nad.: XIII: Na sledi zarote 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 Serija: Živali na delu 13.30 19.25 Serija: Vzgoja za začetnike 16.10 Film: Običajni grešnik 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Vojna navijačic 21.50 Nad.: Grimm 22.45 Film: Postavi se zase RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Mednarodni utrinki; 12.15 Tržaški Grki; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Prežihov Voranc: Kratke zgodbe; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napoved-nik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.30 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 RK svetuje; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnev-nik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Filmofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00, 21.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appunta- Četrtek, B. aprila Rai B, ob 21.CS VREDNO OGLEDA The Queen -La regina Anglija 2006 Režija: Stephen Frears Igrajo: Helen Mirren, Michael Sheen in James Cromwell Film zaobjema le nekaj dni pred, med in po smrti princese Diane. Svet se prebudi s tragično novico, da je v avtomobilski nesreči umrla bivša žena naslednika britanske krone. Dogodek pretrese javnost. Do naslednjega dne se pred Buckhingam-sko palačo nabere gora rož. Toda Buckhingam palace je prazna. Kraljevska družina, se je umaknila v dvorec Balmoral na Škotsko in žaluje v zasebnosti. Princesina mladoletna sinova William in Harry sta v zavetju škotskega doma zaščitena pred radovednostjo medijev. Tonyja Blaira pa ta dogodek zelo presune in ga preobrazi v zrelo mednarodno politično figuro. Le tri mesece po izvolitvi, mladi ministrski predsednik zazna, da se v britanski javnosti nekaj spreminja. Hellen Mirren se je za Stephena Frearsa spremenila v kraljico, tako, ki si je za to interpretacijo prislužila oscarja. menti; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Cultura e so-cieta; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto e a capo; 13.35 Ora musica; 14.00, 21.30 Mi ritorni in mente; 14.35 Saranno suonati; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 18.35 Nel paese delle donne; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da radio Capodistria; 22.00 Extra extra extra; 23.00 Tutti i topi vo-gliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Globalna vas; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 8.55 Napoved radijskega sporeda; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Galerija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena ju-tranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno;19.10 Medigra; 19.30 Glasba, gledališče... in ves ta jazz; 20.00 Iz arhiva simfonikov; 21.05 Arsov forum; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 3. aprila 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Naši kraji so pod vplivom območja visokega zračnega tlaka s središčem nad Ukrajino in Belorusijo. Oslabljena vremenska fronta se zadržuje nad srednjo in jugovzhodno Evropo. K nam doteka od zahoda topel in nekoliko bolj vlažen zrak. V_A Po vsej deželi bo spremenljivo vreme in po nižinah se bo ponekod pojavila megla. V predalpskem svetu bo oblačno in ponekod bo začelo deževati. Ob morju bo pihal šibak veter. V vzhodnih krajih dopoldne bo precej jasno, popoldne pa se bo tudi tam oblačnost postopno zgostila. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod v hribovitih krajih zahodne Slovenije lahko pade kakšna kaplja. Pihal bo zmeren jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 9, najvišje dnevne pa bodo od 13 do 19, v vzhodni Sloveniji do 22 stopinj C. Jutri bo oblačno do spremenljivo vreme in ponekod bo začelo deževati. Po nižinah se bo proti večeru in ponoči pojavila megla. Jutri bo zmerno do pretežno oblačno. Pozno popoldne in ponoči se bodo pojavljale manjše krajevne padavine, deloma plohe. ¿SF jutri Kanin - Na Zlebeh . . .650 Vogel ................280 Kranjska Gora . ne obratuje Krvavec .............. 110 Cerkno ......... ne obratuje Rogla..................70 Piancavallo...... . . . .350 Forni di Sopra .......270 Zoncolan............350 Trbiž .................254 Osojščica ............160 Mokrine .............300 Posneli bodo 3 filme po scenarijih J.K. Rowlingove LOS ANGELES - Oboževalci zgodb o mladem čarovniku Harryju Potterju se lahko veselijo novih čarovniških doživetij. V studiih Warner Bros, kjer so film po Potterjevem učbeniku z Bradavičarke »Fantastic Beasts and Where to Find Them« napovedali že septembra, so se odločili, da posnamejo kar tri »megafilme«. Filmi ne bodo povezani z dogajanjem v temeljnih delih britanske pisateljice J. K. Rowling, saj so postavljeni v New York okoli 70 let pred prvo knjigo o dečku s strelo. Scenarije bo napisala Rowlingova, v sodelovanje pa naj bi jo prepričal novi direktor Warner Bros Kevin Tsujihara. Rowlingova je svojo zadnjo, sedmo knjigo o Harryju Potterju izdala leta 2007. Izjemno uspešna knjižna serija je izhajala pod okriljem založbe Bloomsbury v Veliki Britaniji in pri založbi Scholastic v ZDA. Rolling Stones bodo maja nadaljevali prekinjeno turnejo MANA 12" od 4. do 6. 4. 2014 _ / na DOLG ROKAV ^J KJ /O ali HLAČE hip ■■•■i vi'l-h in *iiLk?r / dDlElinl rcftntl rili m*- delfin hlnfr «t prrt In? ILvI kupiTiH In w obrnfuna pri bhiRiijin. 'i H-1 .i h v IrjtsvInnU mana: ■IZOLA. Sunf no liEilircitc 2 »LUCIJA, Liininjniisku crnUL ¡0" •NOVA GOSICA, ItahifnoiA ulic* 22 #NOVA GOiUCA 2. Prrtmalčka u]itB !J5 •SEŽANA, PmlIžanska rasla W «TOl.^tN. Trg maršaln Tita 11 % OSLO - Legendarna britanska zasedba Rolling Stones bo svojo turnejo, ki jo je marca zaradi smrti partnerice Micka Jagger-ja L'Wren Scott prekinila, nadaljevala maja. Prvi koncert bo izvedla v norveški prestolnici 26. maja, nato pa se v juniju in juliju obeta še 14 nastopov po Evropi, piše britanski BBC. Na evropsko turnejo bodo odšli po odpovedanih sedmih datumih turneje po Avstraliji in Novi Zelandiji, ki so jo končali 18. marca zaradi novice o smrti zaročenke 70-letnega frontmana. Kot so povedali organizatorji, so vse moči usmerili v organizacijo nadomestnih koncertov oktobra in novembra. sydney - Po razszodbi avstralskega vrhovnega sodišča Norrie ni ne moški ne ženska, temveč človek tretjega spola SYDNEY - Avstralsko vrhovno sodišče je včeraj priznalo obstoj tretjega, »nedoločnega« spola, ki ni ne moški ali ženski. Sodišče je razsodilo, da nikogar ni mogoče prisiliti, da se v uradnih postopkih razglasi za moškega ali žensko. Nekatere osebe imajo tako zakonito pravico, da se opredelijo kot nedoločnega spola.Današnja odločitev sodišče sledi dolgotrajni pravni bitki borca za enakost spolov Norrieja May-Welbyja, s katero je želel razveljaviti določilo avstralske zvezne države Novi Južni Wales, da je spol lahko samo ženski ali moški. »Navdušen sem. Dolgo časa je trajalo od začetka do konca, a končalo se je z odličnim rezultatom,« je dejal aktivist, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Dodal je, da bodo sedaj morda ljudje razumeli, da obstaja še kakšna druga možnost od prej omenjenih dveh. 53-letni Norrie, ki uporablja samo eno ime, se je rodil na Škotskem kot moški. Ko je bil star sedem let, se je preselil v Avstralijo. Leta 1989 si je s kirurškim posegom spremenil spol in postal ženska. Po operaciji pa se ni počutil kot ženska, zato je opravil še dodatne operacije, da ne bi bil ne moški in ne ženska. Podal se je tudi v boj za opredelitev novega spola. Norrie je postal v javnosti znan februarja 2010, ko je matični urad sprejel njegovo vlogo, v kateri je navedel, da »spol ni določen«. Kmalu zatem so pristojne oblasti preklicale svojo odločitev in dejale, da so se zmotile. To je spodbudilo vrsto pritožb, ki so se končale z razsodbo prizivnega sodišča, ki je Norriju lani priznalo tretji spol, vrhovno sodišče pa je včeraj to odločitev potrdilo. Odločitev sodišča se nanaša na to, kateri spol lahko oseba navede na rojstnem, mrliškem ali poročnem listu. Pred osmimi leti so v Avstraliji izdali prvi potni list, kjer ni opredeljen spol.