J^L glasilo TOZD leto IV., št. 3 ISKRA ŽELEZNIKI april 1984 CLAUOM KOLEKT/VA /u sodelavcem, EA TKALU/K OE MJ UtAJ ~ EEAEMIK DELA, /SKKEMO ČESTITAMO 27.ATK/L M 1, MAJ Veliko Je bilo že izrečenega o pomenu obeh praznikov, ki so namenjeni spominu pomembnih in usodnih dogodkov iz naše zgodovine. Enkratno in veličastno Je bilo dejanje, ko so se sredi okupirane Evrope, 27. aprila 1941, v času največje moči fašizma, v majhni in okupirani Ljubljani, zbrali pod vodstvom KPS predstavniki naprednih političnih sil slovenskega naroda in sklenili, da Je prišel trenutek, ko se mora slovenski narod, skupaj z drugimi Jugoslovanskimi narodi, z orožjem v roki upreti in začeti osvobodilni boj. Smelost in pravilnost te odločitve Je potrdila zgodovina. To dejanje pa Je tesno povezano s praznovanjem prvega maja - praznika dela. Lahko bi rekli, da Je ustanovitev osvobodilne fronte logična in nujna posledica in rezultat dolgoletnega revolucionarnega boja jugoslovanskega in slovenskega delavskega razreda pod vodstvom KPJ, naprednih sindikatov' in revolucionarne mladine s SKOJ-em na čelu, za napredne, socialno pravične in humane družbene odnose, za socializem. Jugoslovanski narodi so z velikimi žrtvami izgnali okupatorja vseh vrst iz svoje domovine in v Socialistični revoluciji zrušili kapitalistične izkoriščevalske odnose. Takorekoč iz nič smo začeli graditi novo družbo, temelječo na spoštovanju človekovega dostojanstva, njegove ustvnr- -Jalne moči in svobode, ter dela kot edinega merila za človekov položaj v družbi. Začeli smo uresničevati režijo samoupravne socialistične družbe, katere temelj je postal delegatski sistem, ki pomeni uresničevanje stvarnih, najširših oblik demokratičnih odnosov v družbi, v katerih naj bi vsak delaven človek in občan imel možnost, v okviru svojih sposobnosti, aktivno reševati skupne in n tem tudi svoje potrebe, želje in interese, v svojem delovnem in širšem življenjskem okolju. To so vrednote socialistične in samoupravne družbo, ki smo Jih zapisali v ustavo in jih potrdili tudi v dokumentih družbeno-političnih organizacij, še posebej v programu ZKJ. Za te ideale so mnogi darovali svoje življenje in zdravje, mnogi so izgoreli v povojnem revolucionarnem delu. Veliko Jih Je tudi sedaj na okopih in se borijo za zmggo teh in drugih vrednot naše socialistične revolucije. Žal pa Je tudi mnogo takih, ki stojijo ob strani in dvomijo o vrednosti našega političnega sistema, zahtevajo, ali govorijo o nujnih spremembah, pri tem pa ne ponujajo nobene boljše rešitve. Vse to pa nasprotno krepi vse večje apetite po oblasti različnim birokratskim in tehnokratskim silam ln razrednemu sovražniku, znotraj in zunaj naših meja. Prenekateri, bolj ali manj odgovorni ljudje, veliko govorijo o samoupravljanju, njih konkretna praksa pa je povsem drugačna. Goveda pa bi naredili veliko napako, če bi se postavili na stališče, da v naši dru/bi ni treba ničesar spremeniti, ali celo odpraviti. V prvi vrsti bo treba zaostriti odnos do dela in odgovornosti, zaustaviti vse večje socialno razlikovanje, ki ni rezultat dela, odpraviti razne privilegije, zaustaviti osebno bogatenje, ki izhaja iz lastništva proizvajalnih sredstev in izkoriščanju tujega dela, racionalizirati delovanje delegatskega sistema na vseh nivojih itd. Za odpravo naštetih in drugih slabosti v naši družbi pa ni treba menjati političnega sistema, temveč ga le dosledno in nepotvorJeno izvajati. Ko bomo praznovali praznika O? ln delavski 1. maj, Je prav, da se spominjamo nam vsem dragega tov. TITA, katerega življenje Je ugasnilo 4.maja pred 4. leti. Spomnimo se tudi njegovih sodelavcev, bojnih in delovnih tovariševi Kardelja, Kidriča, Marinka, Leskovška, Ziherla in drugih. Njihovo delo in žrtev sta vtkana v naši družbi, ki je kljub vsem težavam in slabostim, svetel zgled ln navdih, voditeljem in narodom, ki se še vedno borijo za svojo svobodo in suverenost. Marsikje v svetu delavci ne smejo praznovati 1. maja in namesto rdečih zastav, teče po ulicah kri delavcev in borcev za svobodo. Zato, da so nekateri lahko bogati, morajo številni umirati od lakote in živeti v bedi. Proti takemu svetu in odnosom v njem, se moramo boriti, to je moralna dolžnost nas vseh, ki živimo svobodno in v miru. če bomo pozabili na to in postali malo-dušni do teh pojavov, ae nam lahko zgodi, da postanemo sani žrtev nasilja in izkoriščanja. Vladimir Polajnar Z SKKAfSAT! AZLOVUI ČAS V /UVAKUAtt f Bredi marca letos smo prejeli vabilo za predsednika sindikalne organizacije in strokovne delavce livarne na razgovor o možnostih uvajanje skrajšanega delovnega časa na težjih in zdravju škodljivih delih. Ob odhodu na ta sestanek sem imel več pomislekov, oz. dvomov, kako tako skrajšanje uvesti v naši livarni. Predstavljal sera si, da bo predvideno skrajšanje iz sedanjih 7 ur na 6 ur dnevno. Skupaj z vodjem livarne sva že računala, kako bi tak način uveljavili pri nas. Predvidevala sva novo izmeno in delo v turnusu (podobno kot delajo vratarji, s tem, da bi bili delavci v livarni ob nedeljah prosti, medtem ko vratarji delajo tudi ob nedeljah). Tak način dela bi torej zahteval, da bi delavci prve izmene začeli z delom že v nedeljo zvečer in končali v soboto dopoldan. Druga Izmena pa bi začela z delom v ponedeljek dopoldan in končala v soboto popoldan. Prvi dve izmeni bi tako opravili v tednu 40 delavnih ur, drugi dve pa 32. Če bi se torej naslednji teden zamenjali, bi tako delavci imeli v povprečju točno 36 ur tedensko. S takim načinom dela bi povečali kapacitete livarne za 16 ur tedensko, zahtevalo pa bi dodatno četrto izmeno, torej 12 delavcev več. Kot sera rekel, pa je bila to le predpostavka, saj nismo vedeli, kakšen predlog bo podan na predvidenem sestanku. Ha sestanku v Domu sindikatov smo se zbrali predstavniki večine livarn iz Slovenije, če je uvodni del sestanka potekal po takorekoč ustaljenem redu, pa Je že takoj prva udeleženka, ki je sodelovala v razpravi (predstavnica LTH in hkrati združenja črne in barvaste metalurgije in livarn) zmedla ne samo nas udeležence, ki smo prvič sodelovali na sestanku v zvezi s skrajševanjem delovnega časa, ampak celo vodjo sestanka. Zakaj? V svoji razpravi je najprej poudarila, da je združenje črne in barvaste metalurgije in livarn že večkrat razpravljalo o tej temi. Na njihovih medrepubliških razpravah pa je prišlo tudi do šovinističnih izpadov. "Kaj ima šovinizem opraviti pri skrajševanju delavnega časa?" smo se spraševali nepoučeni udeleženci, šele nadaljna razprava nam Je dala odgovor na to. Predstavniki večjih livarn (Mariborska livarna, ELKOM, Slovenske železarne in TAM) so v svojih pripombah pojasnili, da so sodelovali že na nekaj sestankih s to temo. Ti sestanki so bili organizirani v drugih republikah. Sklicevali so Jih tako sindikalne organizacije kot tudi posamezne večje tovarne v Srbiji in Hrvaški. Na teh sestankih so hoteli poenotiti urejanje prehoda na krajši delovni čas. Večina predlogov je bila takih, da bi skrajšali delovni čas v livarnah ali tudi na drugih težkih delovnih mestih na 6 ur, hkrati pa bi v livarnah delavcem popravili norme tako, da bi napravili v šestih urah toliko, kot so doslej v sedmih. Istočasno naj bi delavci, zaposleni na delih v livarnah, imeli še naprej bonificirano delovno dobo. Taki predlogi so za slovenske razmere praktično nesprejemljivi. V Sloveniji Je zelo malo nezaposlenih, posebno še ne v centrih, kjer so livarne. Produktivnost je v Sloveniji, neglede na to, da so livarne opremeljene z zastarelo tehnologijo, bistveno višja kot v drugih republikah. Zato Je korigiranje časovnih normativov na način, da bi delavec v šestih urah izdelal toliko, kot prej v sedmih, veliko težje. Upravičeno lahko rečemo, da nimamo več toliko notranjih rezerv. Ker so tako stališče delno zastopali slovenski predstavniki na dogovorih v drugih republikah, so bili žrtev opazk, češ, da so šovinisti, saj skrajšati delovnega časa v Sloveniji nočemo zato, ker na teh delih delajo v glavnem delavci iz drugih krajev Jugoslavije. Endtno mnenje prlsdtnih Je bilo, da previdnost pri skrajševanju delovnega časa v Sloveniji, še zdaleč ni izvor šovinizma, ampak samo rezultat popolnoma drugih razmer. V drugih republikah so nekatere organizacije že prešle na skrajšan delovni čas (KIKI1TDA) in pri tem dosegle velike uspehe. Uspeh "Kikinde" pa Je predvsem po mnenju predstavnika Titana iz Kamnika nemogoče primerjati ali uporabiti v naših razmerah. Kikinda z najmodernejšo tehnologijo ustrami na delavca bistveno manj, kot to velja za tleti del Titana, ki je po proizvodnem programu primerljiv s Kikindo. Da pa razmere res niso enake v Kikindi kot v Sloveniji, je potrjeno tudi s tem, da smo v Sloveniji predvsem delavci, v Kikindi pa se glede na velike možnosti dela v kmetijstvu, delavci pridobijo velik del dohodka izven tovarne. Ne glede na vse ovire, ki smo Jih ugotovili na našem skupnem sestanku glede skrajševanje delovnega časa, pa se skrajševanju ne bo mogoče izogniti. Skrajševanje delovnega tednika je svetovni proces, ki gre dalje sicer s počasnimi koraki, vendar nezadržno. Prisotni smo bili mnenja, da pri skrajševanju moramo biti sila previdni, če se hočemo spopasti z zakonitostjo svetovnega trga, potem moramo tudi proizvajati toliko, kot Je to primer v svetu. Če zaenkrat tega še ne znamo v šestih urah, moramo žal v sedmih. Razvoj pa gre naprej, neglede na to, da občasno stopicamo na mestu ali stojimo še kak korak nazaj. če štejemo skrajšanje delovnega časa kot rezultat napredka in stremljenje k humanemu delu, potem lahko ugotovimo, da so tudi nekatere slovenske organiza- °i.1e že pristopile k tej zahtevni nalogi. Delovni čaa skušajo skrajšati na 40 ur tedensko - vse sobote proste. Ali Je to prava pot? Upamo, da bodo na to dale odgovor enotne osnove za skrajševanje delovnega časa v Sloveniji. Republiški komite za delo Je na osnovi teženj po skrajševanju delovnega časa poveril posebno nalogo strokovnim institucijam (Zavod za medicino dela, Zavod za varstvo pri delu), v katerem naj podajo širši pogled na skrajševanje delovnega časa. Upamo lahko, da bodo strokovne podlage takšne, da bomo z njimi zadovoljni tudi čez nekaj let. Tone Rovtar,ing. VTISI $ KITAJSKE Ljudska republika Kitajska je bila ustanovljena 19*9. leta po zmagi nad Čankajakovimi kontrarevolucionarnimi silami. Takoj se je lotila prenove uničenega gospodarstva. O prehodu v socializem govorimo v obdobju 1955 do 1957, ko je država nacionalizirala industrijo in trgovino ter izvedla mnoge reforme v kmetijstvu. Država se je sprva naslonila na Sovjetsko zvezo, vendar so se med obema ideologijama pojavljalo vse večje razlike in z letom 1960 govorimo o prekinitvi sovjetske gospodarske pomoči Kitajski. Razkol med državama traja še danes. Po sporu s Sovjetsko zvezo govorimo na Kitajskem o veliki ideološki in gospodarski krizi, ki jo je voditelj Mao Oe Vung skušal rešiti s tako imenovano kulturno revolucijo, ki je trajala v letih od 1966 do 1968. Toda kulturna revolucija je stanje še poslabšala in državo pripeljala na rob gospodarskega poloma. MaoCe Tung je bil prisiljen spremeniti svojo politiko. Država se je začela odpirati navzven, kar je za Kitajsko še zlasti značilno po smrti Mao Ge Tunga leta 1976. Danes je Kitajska na široko odprla vrata tujemu kapitalu in tuji tehnologiji. Pri investiranju v gospodarstvo so najbolj prisotne visoko razvite države kot Japonska, ZDA in države zahodne Evrope, dobrodošli so pa tudi ostali, ki lahko Kitajski pomagajo v razvoju. Jugoslavija ima na Kitajskem številne zastopnike gospodarstva in med drugimi podjetji se je na kitajskem prostoru uveljavila tudi ISKRA. ISKRA -Avtomatika ima kooperacijske odnose na področju regulacijskih sistemov, Tovarna kondenzatorjev KEKO - Žužemberk pa je prodala opremo za izdelavo kondenzatorjev. Naslednji tovarni, ki bi lahko sodelovali s kitajskimi podjetji, sta Tovarna električnega ročnega orodja iz Kranja ter Tovarna elektromotorjev iz Železnikov. Da bi ugotovila, kakšne so možnosti sodelovanja, sva odšla v mesecu februarju s predstavnikom iz Kranja na obisk v različne Kitajske tovarne. V Shenyangu, mestu na severovzhodu Kitajske, sva si ogledala tovarno elektromotorjev in tovarno električnih ročnih orodij, v Changduju, mestu v osrednji Kitajski na obrobju Tibeta, sem bil v tovarni elektromotorjev, v Kantonu, v mestu severno od Hong Konga, pa sem obiskal tovarno elektromotorjev, tovarno lak žice ter tovorno kablov. Za vse tovarne, ki sem jih obiskal, razen mogoče tovarne lakirane bakrene žice, je značilna velika ekstenzivnost proizvodnje. V tovarnah nimajo niti najbolj nujne namenske opreme. Tako na primer štancajo lamele iz trakov dolžine en meter na navadnih ekscentričnih stiskalnicah in jim lamele padajo v košare. Pri tem delu so sicer zelo spretni in zamenjajo trak v ritmu u-darcev stiskalnice. Značilno je navijanje rotorjev kolektorskih motorjev. Najprej navijejo tul-javice in jih nato vložijo v rotorske utore. Tako izgubijo mnogo na času izdelave ter porabijo več materiala. Montaža motorja poteka brez raznih montažnih napravic, pnevmatskih ali električnih izvijačev ne rabijo% Nikjer v proizvodnji ni bilo videti gromadnikov. Večji komadi so bili zloženi po tleh, drobne komade pa prenašajo kar v košarah. V zadnjem času se je začel standard kitajskega prebivalstva dvigati in v gospodinjstva začenjajo prihajati razni aparati in gospodinjski stroji, predvsem radio in TV aparati, hladilniki, pralni stroji, manj aparati za pripravo hrane. Maloserijska proizvodnja se spreminja v veliko-serijsko in tovarne pospešeno iščejo ponudnike tehnologije za ta prehod. Pri tem celo prehajajo v skrajnost. Radi bi najsodobnejšo, avtomateko opremo in ne vedo, da za ta prehod nimajo ustreznega kadra in ustreznih materialov, predvsem pa da je ta oprema Izredno draga ter da ne bo možno storiti vsega naenkrat. Maše toverna bi se lahko uspešno vključila v kooperacijske odnose s kitajskimi tovarnami elektromotorjev. Če se bomo dogovorili s kitajskimi tovarnami o sodelovanju, bi Jim Iskra lahko do- Dne 25.3.1984 amo se na skromni slovesnčstl poslovili od delavcev in delavk, ki so odšli v zasluženi pokoji Lotrič Franca, čemažar Toneta, Justin Tončke, Lotrič Blavkota, Gartner Ane in Vrhunc Štefanije. Iskreno jim želimo predvsem zdravja in dobrega počutja v krogu svojih domačih. KAJ TO SFOKALUtlU z nmuAKomri m- UAKJJ/n $!O.A£>Of1 ? številni izračuni so pokazali, da kljub izrednim dosežkom v izvozu brez težkih posledic za socialno varnost zaposlenih letos ne bi mogli odplačati nekaj več kot 5 milijard dolarjev dolga, da ne govorimo o nastajanju deviznih rezerv, sufi-citu bilance itd. S sklenitvijo sporazuma z mednarodnim denarnim skladom je v naši ekonomski politiki za letos jasneje, s čim bomo razpolaga- li. Po sporazumu bodd skupščine sprejele celo vrsto ukrepov v tekoči in razvojni gospodarski politiki. Osnovni cilj ukrepov je celotno gospodarjenje uravnavati z ekonomskimi načeli. Seveda bodo ti ukrepi imeli tudi kratkoročne negativne posledice za posamezne organizacije združenega dela. Napovedanim ukrepom se bodo upirali zlasti tisti, ki niso sposobni gospodariti po ekonomskih načelih, in administrativni centri moči. Sporazum je za nas tudi resno opozorilo, da ni mogoče več oklevati pri uresničevanju temeljnih nalog dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Te pa so: oblikovanje večjega dela cen po ekonomskih (tržnih^ kriterijih, politika realnega tečaja dinarja, realne obrestne mere, razbremenjevanje gospodarstva, uravnovešenje plačilne bilance in okrepitev deviznih rezerv. Napovedani ukrepi naj ne bi bistveno porušili r6- solucijskih razmerij pri razporejanju dohodka. Možno pa je, da bodo realni osebni dohodki zaradi inflacije nekoliko nižji, kot je predvideno * resolucijo. To pa za sindikat pomeni še ostrejša prizadevanja, da bi z boljšim gospodarjenjem povečali tudi osebne dohodke, hkrati pa tudi odgovoren odnos delavcev in samoupravnih organov v politiki cen oz. pri zmanjševanju proizvodnih stroškov. Tudi Inflaciji se je mogoče zoperstaviti predvsem z zmanjševanjem proizvodnih stroškov. b povečevanjem teh stroškov namreč rastejo tudi pritiski na višje cene in obratno. Veljavna zamrznitev pa teh pritiskov ni odpravila, jih je le začasno preložila. V sindikatu ne smemo dovoliti, da nas bi z odmrznitvijo ponovno presenetila Se višja inflacija. V interesu tako delavcev kot sindikata je, da delavski evetl pristanejo le na tiste podražitve, ki so objektivne opravičljive. Energija in osnovni reprodukcijski materiali so se seveda podražili. Istočasno pa v republiki že tečejo razprave, kako zmanjšati določene obveznosti iz dohodka organizacij združenega dela. Ozdi z izgubami in tisti, ki ao ali bodo nelikvidni, bodo gotovo morali zmanjšati osebne dohodke. To bo boleče, vendar je to priložnost, da tudi v sindikatu ob tem odločno zahtevamo ukrepe za izboljšanj? proizvodnje, nove programe, ukinitev ali združitev z drugo organizacijo. Vseh teh problemov pa ne bo mogoče rešiti predvsem na republiški ravni. Iluzorno je pričakovati, da bodo ozdi lahko s povišanjem cen nadomestili med zamrznitvijo izpadli ddhodek. Motnje v poslovanju bi zato veljalo natančno obravnavati že ob obravnavi rezultatov gospodarjenja v prvem trimesečju. Izgube is leta 1983 in preteklih let pa bi morali v večji meri pokrivati po dohodkovnem oz. reprodukcijskem načelu, skladi skupnih rezerv so v primerjavi s prejšnjimi leti namreč realno manjši. Iz "Informacij" RS ZSS VOLITVE SAtlOUFKAV-Ulli OKLJAUOV Dne 10.4.1984 smo v TOZD Elektromotorji Železniki volili delegate samoupravnih organov TOZD, JO in SOZD. Volitev se je udeležilo 846 ali 85,4 X delavcev, ki so izvolili naslednje kandidate: DEMV8KI SVET TOZD ELEKTROMOTORJI Benedičič Jolanda Borce Bojan Eržen Rafko Kokalj Jelo Lotrič Marija Ljubljankič Fikret Mohorič Polde Čufar Irena Demšar Majda Boleno Vita Leben Nada Logar Magda Šmid Pavla Trojar Tone Bertoncelj Srečo Naetran Vinko Potočnik Tone Naatran Štefan Šturm Tone Benedičič Jože Bandelj Bojan Jelenc Jože Rakovec Tone Bernik Milan Eržen Milica Habjan Stane Benedičič Dragica Eržen Marinka Habjan Meta Megušar Lojze Prezelj Jože, st. Na volišču (Foto: Pajntar Zvone) SAMOUPRAVNA DELAVSKA KONTROLA TOZD ELEKTHOMORJI Demšar Francka Gasar Maka Kavčič Janez Leben Janez Lotrič Lidija Pajntar Zvone Rovtar Janez, ml. DISCIPLINSKA KOMISIJA TOZD ELEKTROMOTORJI Beguš Ivan Benedičič Marjana Bernik Marjan Dovič Greta Jelenc Lojze Korošak Silvo Mohorič Izidor Zunanji člani Bertoncelj Niko - NIKO Dorlink Mirko - TEHTNICA DELAVSKI SVET DO ŠIROKA POTROŠNJA Bernik Marjan Kavčič Franc Megušar Lojze Šmid Janko Samoupravna delavska kontrola DO Šlr,potrošnja Čufar Tone DELAVSKI SVET SOZD ISKRA Cankar Slavko - Pržan Cotič Darko - Sežana Gruden Igor - Idrija Jevtič Novica - Rateče Kavčič Franc - Železniki V odbor za aamoupravni delavski nadzor SOZD ISKRA Cesar flaks - Železniki Ravbar Milivoj - Sežana ZBOR IN PERKE BANKE SOZD ISKRA čiS Janez - Sežana Demšar Milan - Pržan Heberle Peter - Rateče Kolenc Marina - Šk.Loka Tarfila Marica - Železniki Odbor za samoupravni delavski nadzor interne banke SOZD ISKRA Košuljandič Eva - Pržan članom novoizvoljenih samoupravnih organov želimo uspešno delovanje. Volilna komisija IZAZLA SAMOUFKAV-UIH OK^AUOV Delavski svet se Je dne 26.3.1984 sestal na 20. redni seji in zavzel naslednje sklepe:- 1. V razpravo, ki naj traja od 27.3«1984 do 10.4.1984, se daje osnutek rezultatov novega vrednotenja režijskih delokrogov in vzorčnega kataloga proizvodnih delovnih nalog ter spremembe nekaterih členov Pravilnika o OD. 2. Najame se oprema za povečanje proizvodnje sesalnih enot od ISKRE London (program A) po predlaganih pogojih. 3. Sprejmejo se predlagane spremembe Samoupravnega sporazuma med TOZD Elektromotorji in TOZD Montaža Spodnja Idrija. 4. Sprejme sc Pravilnik o pogojih in načinih prodaje gospodinjskih aparatov v DO ISKRA Široka potrošnja. 5. V SaS "Kapela" se vključi nova delovna organizacija. 6. Sprejet je bil Pravilnik o varstvu pri delu. 7. Odpišejo se združena sredstva za Elektrogospodarstvo v višini 65-875,40 din. 8. Zavrnjena sta bila zahtevka za varstvo pravic Slavka Gortnerja in Vlada Kokla. 9. Potrjene so bile predlagane osnove za izračun delovne uspešnosti za leto 1984. 10. Iz sklada skupne porabe se pokrije neodplačani del kredita tov. Lidije Torkar. 11. Razpišejo se prosta dela in naloge operaterja za zajemanje podatkov v sektorju za PPMO in tajnice samoupravnih organov za določen čas. 12. Potrjen je bil predlog komisije za osebne dohodke o načinu obračuna nočnih nadur. 13. Odpišejo se sledeča osnovna sredstva: Mercedes 1113, tovorna prikolica in Zastava 640. 14. Rezervni deli za brivnik se kot nekurantno blago odprodajo ISKRI Pržan. Sklepi 23. redne seje poslovnega odbora z dne 6.3.1984 bo sledeči: - Izvedejo naj se aktivnosti za čim prejšnje redno obratovanje nove lakirnice. - Službe za oskrbo proizvodnje z materialom morajo še več aktivnosti posvečati rednim dobavam in se ne zadovoljiti z obljubami. - DS se predlagajo v potrditev nove osnove za izračun delovne uspešnosti v letu 1984. - Za mesec februar se obračuna stimulacija na OB v višini 9 %. - Stimulacija na doseganje plana se obračunava še v I. kvartalu letošnjega leta, nato pa se OD obračunavajo dosledno po novem pravilniku. - Ugotovi se ustreznost sedanjih razmerij meril in vplivov delovne uspešnosti na posamezno merilo in ustreznost sedanjega sistema zajemanja podatkov. - Odobrene so bile prošnje Društva računovodskih in finančnih delavcev Škofja Loka, Regijskega vodstva skupnosti borcev in Temeljne organizacije slušnoprizadetih Kranj. - Ugodeno Je bilo vsem prošnjam za nakup novih sredstev in naprav. Komisija za varstvo pri delu in požarno varnost ter komisija za samoupravne akte eta se 1J.3.84 sestali na skupni seji. Obravnavali sta predlog Pravilnika o varstvu pri delu in spremembe Pravilnika o osebnih dohodkih. Na podlagi pripomb iz montaže, livarne, skladišč in transporta, orodjarne in obdelovalnice so bile v predlog Pravilnika o varstvu pri delu za obravnavo na delavskem svetu vnešeni nekateri popravki. T Javno razpravo se dajo tudi spremehbe Pravilnika o osebnih dohodkih, ki jih prinaša nova zakonodaja s področja invalidsko pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Komisija za delovna razmerja in kadrovske zade-12 de na 25. redni seji po razpravi sprejela naslednje sklepe: - Ponovi se Javni razpis za objavo prostih del in nalog dveh urejevalcev v obdelovalnici. - Prošnja Murna Lovlča za kovinoobdelovalce Je bila zavrnjena. - Na delokrog kontrolor procesa polizdelkov se prerazporedi Štefan Vučko. Prošnja Jolande Benedičič za prerazporeditev na delokrog tajnice samoupravnih organov Je bila zavrnjena. - V delovno razmerje ee sprejme sledeče nove delovce: Merka Kramarja, Petra Trojerja, Marto Zupanc, Mino Malovčič ln Branka Meška. - Po dokončani osemletki ln ustrezni starosti se sprejme v delovno razmerje še sledeče delavce: Francita Lukančiča, Valerijo Šolar, ^omano Bertoncelj, Andrejo Vrhunc, Andrejo Ferenčak ln Kristino Rihtaršič. - Zavrnjeni sta bili prošnji Mirsada 3-aaJloviča ln Faudina Urustiča. - Razporedijo ee sledeči delavci: Marija Vidmar, Kokaš Katarina in Gregor Eržen. - Prerazporedijo se delavci: Božana Koblar, Frančiška Rakovec, Izidor Pintar, Jernej Koblar, Borislav Oblak, Jože Habjan, Andreja Peternelj, Rado Šuštar,dipl.oec., Stanka Mohorič, Hubert Vidic, Peter Markelj, Sonja Rakovec, Franc Mohorič in Sašo Potočnik. - Določen Je bil sorazmerni dopust za novospre-Jete delavce. - Delovno razmerje se prekine sledečim delavcev: Ana Gortnar, Anton Čemažar, Jože Kenda, Jože Eržen in AJet Imeri. - Interno se objavijo prosta dela in naloge voznika viličarja in delilke hrane ter javno enega delavca v lakirnici, kvalificiranega strugarja, kovinopreoblikovalca in tajnice samoupravnih organov. - Odobreno Je bilo vsem prošnjam za dodelitev štipendij, razen Tadeji Hajnrihar in Nikoli činibur. - Potrjen je bil pripravniški program za Martino Krek. - Na proizvodno delo se sprejmejo učenci gimnazije Škofja Loka iz območja Železnikov. - Prošnji za opravljanje obvezne prakse učencev OŠ Blaž Oetrovrhar se ugodi. - Potrjena je bila udeležba na tečaju za štiri skladiščne delavce. - Predlog za pridobitev nove delovne sile iz o-koliša Prekmurja je bil zavrnjen. Komisija za osebne dohodke se je dne 25.5.1984 sestala na 25. redni seji in sprejela sklep naj se obračunava bolniška po starem načinu, to je 7 ur dnevno. Delavskemu svetu je predlagala plačilo nočnih nadur za proizvodne oddelke v določenih višjih grupah. Za novosprejete in prerazporejene delavce Je komisija ugotovila akontacije OD. E.G. bELAVSKE SEOKTUE 16' KE /A/ OBČHJSKO E/€~ VEAJSTVO V TEK/H IU VElESEALOrtU V četrtek, 25. februarja je bilo na Bukovškem polju občinsko sindikalno prvenstvo v atoučars-Mh tekih. Vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno, saj je ves čas močno snežilo. Tekmovalni pogoji so bili zelo težki. Na pripravljeno progo Je zapadlo 10 cm novega snega, tako, da so prve tekmovalke morale teči po celem snegu. 3 te strani lahko izrečemo kritiko organizatorju, saj proga ni bila dobro pripravljena. Zaradi tega Je precej tekmovalcev odstopilo. Na tej težki progi pa tudi naše tekmovalke in tekmovalci niso dosegli preveč dobrih rezultatov. Najboljši pora-mezniki eo bili uvrščeni takole: Ženske B: 7- Mohorič Minka A: 7- Eržen Ivanka Moški 0: 4. Gartner Tone A: 2. Jelenc Miha 9. Zupanc Filip Ekipno no zasedli 5* meato, zmagala pa je ekipa LTH prod Tehnikom in Alpino. V mn^cu smo organizirali tri tekmovanja za prvenstvo TOZD-a. 1.5. je bilo v plavalnem bazenu prvenstvo v plavanju na .50 m. Udeležilo se ga Je 21 tekmovalcev in na žalost le 2 tekmovalki. Prvakinja Je postala Lotrič Lidija, druga pa je bila Lotrič Mira. Pri moških Je bil vrstni red prvih treh takle: 1- Koblar Janez 2. Čenčič Brane 5. B0gataJ Tone Po podelitvi medalj smo izžrebali še nekaj praktičnih nagrad. V petek, 2. marca,smo imeli na Bukovškem polju prvenstvo v smučarskih tekih. Tokrat nam Je bilo vreme bolj naklonjeno. Proga je bila dobro pripravljena. Tekmovalci skupine A do 50 let eo tekli 5 km, vsi ostali pa 2,5 km. Tudi tu Je bila udeležba žensk skromna - 2, moških pa Je nastopilo 17. Najboljši po kategorijah so bili: Ženske 1. Eržen Ivanka 2. Leben Mira Moški C: 1. Berce Stane 2. Leben Janez B: 1. Lotrič Tone 2. Gartner Tone 3. Kemperle Filip Ai 1. Jelenc Miha 2. čenčič Brane 3. Zupanc Filip in ženska prejmeta pokal, prvi trije medalje. 6e bo nastopalo dovolj tekmovalcev vseh starosti, bomo drugo sezono uvedli kategorije. Po podelitvi medalj smo tudi tu izžrebali nekaj praktičnih nagrad. 25. marca pa smo na Soriški planini pripravili tekmovanje v veleslalomu. Udeležilo se ga je 16 žensk in 40 moških. Prav gotovo pa bi jih bilo še več, če bi bilo lepše vreme. Proga je bila odlično pripravljena, tekmovanje pa je motila zelo gosta megla. Kljub temu je potekalo vse v najlepšem redu. Ženske in moški razredi D, ao vozili na nekoliko krajši progi. Vsak tekmovalec Je prejel na cilju klobuček z znakom Iskre, ogrel pa se je lahko tudi s Šilcem žganja. Razglasitev rezultatov je bila v gostilni v Sorici. Najboljši po kategorijah so bili 1 ženske: Oi Bi Ai Moški 1 D: Oi Bi Ai 61 1. Šolar Cveta 2. Gartner Krista 3. Prezelj Marinka 1. Benedičič Emilija 2. Eržen Ivanka 3. Vidic Francka 1. Benedičič Marjana 2. Rihtaršič Valerija 3. Jezeršek Nika 1. Gartner Polde 2. Koblar Lr.do 3. ^ajnihar Franc 1. Gartner Tone 2. Gartner Miha 3. Tolar Marjan 1. Čenčič Brane 2. Benedičič Lovro 3. Mohorič Iztok 1. Jensterle Boris 2. Frelih Janez 3. Pintar Miro 1. Šmid Mirko 2. Gartner David Upam, da se boste teh tekmovanj udeleževali v čim večjem številu. Njihov namen Je v tem, da se rekreacija čim bolj približa delavcu in da dosežemo čim večjo množičnost. Posebej vabjm ženske, ki so se do sedaj zelo slabe udeleževale. Važno je sodelovati - in ne zmagati. Brane čenčič USEESUA $£ZOUA SAV~ KAČEV $6 „ /SKKA " ŽELEZU/K/ V okviru ŠD "ISKRA" Železniki deluje sankaška sekcija, katere predsednik je Vinko BERNIK iz Selc. Sekcija je zelo aktivna, saj vključuje okoli 40 aktivnih tekmovalcev s tekmovalnimi sanmi vseh kategorij. Zato-upravičeno trdim, da je sankaško sekcija danes najuspešnejša sankaška organizacija v Sloveniji. Sledijo ji Jesenice, Tržič, Idrija, Bohinj, Kropa in v zadnjem času tudi Žirij medtem ko je sankanje v nekoč aktivnih klubih: Begunje, Kranj in Movode, povsem zamrlo, vsaj kar se tiče tekmovanj s tekmovalnimi sanmi• Letošnja zimska sezona je bila za sankače ŠD "ISKRA" Železniki izredno uspešna. Doseženi so k^-li naslednji rezultati na posameznih tekmovanjih (navajamo le rezultate do.10. mesta)1 2. Memorial Jožeta Jelovčana ha progi pri "Savskih jamah" na Jesenicah z mednarodno udeležbo - 7.1.1984: Opozoril bi rad še na tekmovanje za najbolj vse-stranko športnico in športnika v naši tovarni za sezono 1984/85- Tekmovanje bo pričelo potekati v aprilu 1984, končalo pa se bo marca 1985. ženske bodo tekmovale v deseteroboju z naslednjimi panogami 1 kegljanje, skok V daljino, tek 100 m, kolesarjenj«, kros 2 km, streljanje, namizni tenis, plavanje, smučarski teki in veleslalom. Moški tekmujejo v enajsterobojui kegljanje, met krogle, skok v daljino, tek 100 m, kolesarjenje, kros 4 km, streljanje, namizni tenis, plavanje, smučarski teki in veleslalom. Vsako tekmovanje bo tudi prvenstvo TOZD-a za posamezne disciplino, atletske discipline pa bomo združili v dvoboj oz. troboj. Tekmovanja se bodo točkovala, s seštevkom točk pa bomo dobili zmagovalca. Najboljši moški Debeljak Viko med vožnjo Ženske: Tolar Marija - 3. mesto Štalec Tončka - 4. mesto Tolar Veronika - 6. mesto Moški: Prevc Marjan - 1. mesto Dvosedi:Bernik - Bernik - 4. mesto Potočnik - Luznar - 7. mesto 28. pokal mesta Jeaenlc na progi pri Savskih Jamah na Jesenicah z mednarodno udeležbo -8.1.19841 Mladinke: štalec Tpnčka - 3. mesto Tolar Veronika - 4. mesto članice: Tolar Marija - 1. mesto Mladinci: Bernik Rudi - 2. mesto Bernik Simon - 3. mesto Luznar Janez - 4. mesto Potočnik Janez - 6. mesto Berce Zdravko - 7. mesto Egart Jože - 8. mesto Člani: Prevc Marjan - 1. mesto St.člani: Debeljak Viko - 2. mesto Frelih Jože - 3- mesto Dvosedi: Bernik - Bernik - 4. mesto Potočnik-Luznar - 6. mesto Mednarodna Karavanška turneja na progi v Dolenji vaai - finale 27-29.1.1984. Upoštevani so skupni rezultati tekmovanj v Beljaku in Dolenji vasi« Ženske; Štalec Tončka - 2. mesto Šmid Marija - 3. mesto Moški: Pohleven Franc - 7* mesto Debeljak Viko - 8. mesto Dvosedi: Luznar-Potočnik - 6. mesto Ekipno: ISKRA Železniki - 1. mesto VII. Kozorogov pokal - na progi v Podljubelju (TRŽIČ) - 18.2.1984: Mladinke: Štalec Tončka - 1. mesto Tolar Veronika - 2. mesto Hfl j H Sankač na progi v Dolenji vasi (Foto: Zvone Pajntar) članice: Šmid Marija - 1. mesto Tolar Tinka - 2. mesto Ml.mladinci: Rakovec Vili - 1. mesto Tušek Tone - 2. mesto Guzelj Jani - 3. mesto Štalec Mirko - 9. mesto Demšar Janez -10. mesto 3t.mladinci: Zadravec Stefan - 1. mesto Zadravec Janko - 2. mesto Egart Jože - 3. mesto Luznar Janez - 4. mesto Jelar Brane - 6. mesto Potočnik Jani - 8. raestc Habjan Franci - 9. mesto Svoljšak Damjan -10. mesto Člani: Prevc Marjan - 3. mesto Pohleven Franc -10. mesto St.člani: Debeljak Viko - 1. mesto Frelih Jože - 3» mesto Dvosedi: Potočnik-Luznar - 3. mesto Bernik-Nastran - 7« mesto VIII. Republiško prvenstvo v Podljubelju (Tržič) - 19.2.1884: Mladinke: Štalec Tončka - 1. mesto Tolar Veronika - 2. mesto članice: šmid Marija - 1. mesto Tolar Tinka - 2. mesto Ml.mladinci: Rakovec Vili - 1. mesto Tušek Tone - 2. mesto Guzelj Jani - 5« mesto Štalec Mirko -10. mesto St. mladinci: Zadravec Štefan - 1. mesto Zadravec Janko - 2. mesto Egart Jože - 3. mesto Luznar Janez - 4. mesto Jelar Brane - 6. mesto Potočnik Jani - 7. mesto Svoljšak Damjan - 8. mesto Habjan Franci -10. mesto V ciljnem prostoru Sankaške proge v Dolenji vasi (Foto: Zvone Pajntar) Delegat FIL Gospod SCHEIMPFLUO Izroča priznanje DROL Vikotu (Foto Zvone Pajntar) Članii S«, članli Dvoeedi- mladlnoli Prevc Marjan Tuček Joie Debeljak Viko Frelih Joče Potočnik - Luznar Bernik - Nastran - 2. mesto -10. mesto - 1. mesto - 3* mesto - 1. mesto - J. mesto X. Državno prvenstvo (po vojni) na progi v Bevskih Jasah na Jesenicah - 18.3.1984i Mladinkei Stalo Tončka - 1. mesto Tolar Veronika - 2. mesto Tušek Marija - ?• mesto Clanioei Šmid Marija - 1. mesto Tolar Tinka - 2. mesto Pionirjii Nastran Boris - 2. mesto Debeljak indraž - 6. mesto Šturm Ferjan - 7. mesto Frelih Branko - 8. mesto štaleo Peter - 9. mesto Šturm Matjaž -10. mesto Ml.mladinoit Tušek Tone - 1. mesto Rakovec Vili - 3. mesto BaaaJ Rudi - 4. mesto Štaleo Mirko - 5. mesto Pohleven Edo - 7. mesto Bernik Franci - 8. mesto Rihtaršič Marko - 9. mesto Bt .mladincii Zadravec Štefan - 1. mesto Berce Zdravko - 2. mesto Bernik Simon - 3. mesto Luznar Janez - 4. mesto Potočnik Janez - 5. mesto Zadravec Janko - 6. mesto Jelar Brane - 7. mesto Egart Jože - 8. mesto Svoljšak Damjan - 9. mesto Članii Prevc Marjan - 4. mesto Pohleven Franci - 9. mesto Predsednik SaZB izroča pokale naJboljBia članicam (Fotoi Zvone Pajntar) 8t.Članii Dvosed- mladinoli Debeljak Viko Frelih Joče Bernik - Bernik Potočnik - Luznar - 1. mesto - 2. mesto - 1. mesto - 2. mesto 2e iz prikazanih rezultatov Je razvidno, da so sankači dosegli resnično lepe rezultate. BaJ s6 samo na republiškem in državnem prvenstvu osvojili i 12 zlatih, 11 srebrnih in 5 bronastih kolajn. Polog navedenih tekmovanj so se naši sankači udeležili tekmovanja "Po stezah partizanske Jelovice* v Dolenji vasi. Udeležili so se tudi evropskega in svetovnega prvenstva na naravnih progah ln povsod dosegli lepe rezultate. Uspešno Je bilo Izvedeno tudi občinsko prvenstvo v sankanju z navadnimi in samotežnimi sanmi. Posebno velja omeniti mednarodno karavanško turnejo, ki Ima poleg velikega športne a pomena, pomemben političen ln obče družben značaj, eaj gre za zbliževanje med narodi dveh držav, kar daje Predstavnik pokrovitelja "TEHTNICE" Rejo izroča pokale starejšim članom (Foto: Zvone Pajntar) Prehodni pokal KB Selca je Izročil predsednik eveta KS Kalan Marjan (Po to: Zvone Pajntar) pomembno podporo tudi koroškim Slovencem. Prireditev Ima tudi pomembno kulturno obeležje,saj so ob razglasitvi rezultatov nastopale kulturne skupine z obeh etranl meje, v slovenskem in nemškem jeziku. Ob svečani razglasitvi rezultatov "Karavanške turneje" spremljane a lepim kulturnim progra—-mom, Je delegat mednarodne Sankaške organlzaje PIL, gospod Heinz. BCHEIMPFLUG, Izročil DROL Vlkotu bronaato priznanje FIL-e za vzorno in zaslužno delo pri razvoju sankanj*. Za to lepo priznanje tudi s tega mesta nagrajenim iskreno čestitamo. Obenem je pa to tudi priznanje Sankaški sekciji. Da je Sankaška sekcija dosegla tako lepe rezultate, imajo največ zaslug neumorni športni delavci, ki so žrtvovali veliko prostega časa in moči, da je bila organizacija in izvedba tekmovanj ter priprava proge vedno vzorna. Priznanje in zahvala Velja tudi vsem OZD, ki so finančno pomagale Sankaški sekciji, posebej velja to za TOZD TEHTNICA, ki je bila pokrovitelj Karavanške turneje In za ISKRO Železniki, ki je pokrovitelj ŠD ISKRA Že lesniki in nudi športni dejavnosti vsestransko pomoč. Vladimir Polajnar flLAEUJSKE AE10VUE AKCIJE V EETIJ1/34 Oenter za mladinske delovne akcije pri Občinski konferenci ZSMS Škofja Loka obvešča vse mladinke in mladince, da ae pričenja postopek evidentiranja za udeležbo na letošnjih mladinskih delovnih akcijah. V tem letu bo brigada "Jože Gregorčič" iz OK ZSMS Škofja Loka sodelovala na MDA "Bela krajina 84" v drugi izmeni, to je od 15.Julija do 5» avgusta 1984. Brigadirji bodo delali na izkopu vodovodnega omrežja, bivali pa bodo v novo zgrajenem brigadirskem naselju v Lokvah pri Črnomlju. Za brigado potrebujemo 45 brigadirjev. Za vse informacije se lahko obrnete na svojega predsednika 00 ZSMS v TOZD ali KS, lahko pa tudi direktno na Občinsko konferenco ZSMS, Kidričeva 1, Škofja Loka, telefon 60 252. Hvala za sodelovanje in tovariški pozdravi Občinska konferenca ZSMS ŠKOFJA LOKA TKVE Z/nSKZ l•••••••••••••••••••••••••••••••••••»•••< 222222222222222222222222222222..............................;;;;:22222222222222222222222222222: 22222:22:::::::::::::::::::.•••••••...............•••2:22:22222222222222222222:222222222222:222; -••••••»»•••»^»»»»»•»»•*g*§§®§»*»#§§§g$§##§#§########§####§9""999999999999999999999999999"9 •••##g##ig»«»*»0g0g0§®0^*§§t*#§###tttt##t###t#t#tt§ifit999999999"999999999999999999999991 22222222222222222222222Z2222222ZZZZZZZ2ZZ«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••< *-_-_eeeeeeeeeeee#ee#e#eeeeeee#ee«#e#««e###s«e««#«««#«««********************<9*****®****®**®**< ,ee22se##eeeee#eeeeeeeee##eeeeeeee##eee«e«eeeeee»®®*******®•••••••••••••?•••• 2222222222222222222222222222222222222«••••••«••« 22222222222222222222222222222222222222222222e#e###e##«#s#ee#e#«#eee#e#eeee#ee#e#e«ee#ee####es# «•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••jzJ2jjjjJ2S5#222#2222SSJSS2••••••••••••••• 22222222222222222222222222222222222222222222222###eee####e##eeee#2#ee###s#seee###e####«#eesee# ••••••••••••••••••••••••••*••••••••••••••••••••••••••••••jjiJ52222222222222222t22tt2t2222222«2 •«.«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••jjjjjjjjjj2222222222222222222222222«« 2222:222222222:222:22222:222222222:22:2222:22::2:s:2::22s::::2::22:2:2::2;s2::2:::2::::2::2::2 ^0 00000000000000000#00####9*9**9999999®999999999999999"9®_.._.."*_.^..--««««*««««»«»««»«»»«*** r::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::••••••••*••••••••••••••••••••••••••?•••••••••••••••••• :2:::2:22:::::::2:::2::2s::strr:rrr2?s22t2;rsrr555.55-;.....r22t2:t2:2222tr22222r22r2r::22::222 i::::::::::::::::::::::::::::::::::::•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• z:::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::.:.:.«.:::::::;::::::::::::::::::::::::::::::::: i::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::******«—2*::::::2:2:::::::2:::::2:::::::2:2::2:::2:: .•••.••••••••••••••••••••••••••••••555555555555555222222222:2:!22222222222222222::2::22222:22:: 12222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222222 22222222:2::::::::::::::::::::::..•••••••...........22:222222222222222222222222222222222222222 »^^•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••222222222222222222222222222222222 »»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••5*5555555555555555555555555555555I »•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••2222:222222222222222222222222222222 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••55552222:22222222222222222222222222222222222222222222 •••••••••••••••««»•••••••••••••••••••••••••••••••••••••2222222222222222r2222S22S22222222S222X222 •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••5*5?5*????555552555522222222222222222222 22222 222 222222222222 22 222222:: ::::::::::::•••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••• ••••••••••• 2eee«ee222eeeeeeeeeee»»»«ee»»ee«««»«**»«»******«**2222222*222225?2**2***22222222222222222222222 ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••555555552222222222222222222222222222222222222222222222: .......•••••.•••••••••555*555555«a****;222;***2:2222222222222222:222222222:22:222::::2222:2::22