Šter. 7. PoSinfn« nt,?™* t goiovinL Ljubljana, dne 16. februarja 1938. Leto XX. KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno SO Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon tnter. št 32-59 Račun pri poštni hranilnici št 14 194 Cb proračunski debati Važno poglavje v političnem življenju je vsakoletna debata o državnem proračunu. Ka-zume se, da nobeno urejeno gospodarstvo hc more izhajati brez proračuna, ki daje razmeroma najbolj verno sliko o splošnem stanju. Toliko važnejši je državni proračun. Ne kaže nam namreč samo gospodarskega stanja, ampak nam odkriva tudi kulturne in socialne razmere, v kakršnih živi država oziroma njeni državljani. Zato v debati o proračunu pride v govorih poslancev na vrsto vse, kar katero pokrajino v državi teži in boli. Poslanci ne govore samo neposredno o proračunu, ampak obširno navajajo tudi razloge, iz kakršnih nameravajo glasovati za proračun ali proti njemu. Ti govori so zato važni in povedo mnogo, česar sicer nimajo državljani nikoli prilike videti v tako strnjeni sliki. V parlamentarnih državah je navada, da se parlament ali narodno predstavništvo delita v vladno stran in opozicijo. Približno tako je tudi pri nas, čeprav izza 6. januarja 1929. leta še nismo prišli do pravega, neokrnjenega demokratičnega parlamentarnega sistema. Sicer pa o tem ne bomo danes razpravljali. Omenimo naj le še neko okolnost, ki se nam zdi za slovenske razmere vredna in celo nujno potrebna omembe! V zdravih in dovolj visoko razvitih političnih razmerah, kjer je politično življenje zrelo, ni med večino in manjšino sovraštva, ampak tekma za skupni blagor. Še nikdar se namreč ni zgodilo in nikoli se ne bo, da bi vsi ljudje o istem vprašanju mislili drugače. Potrebe pokrajin, slojev in stanov so kaj različne in si tudi v okviru iste državne skupnosti često močno nasprotujejo. Te je pač treba nekako spraviti v sklad in nasprotja premostiti na tak način, da je ustreženo kar mogoče največ pravičnim željam in potrebam raznih plasti. Da je v, tako zamotanem nizu vprašanj lahko mnogo različnih, med seboj celo ostro nasprotnih gledanj, je razumljivo in tako rekoč neizbežno. Kjer pa nastanejo zavoljo tega osebna sovraštva ali pride celo do dejanskih razračunavanj, je to znamenje, da nekaj ni v redu. da je ozračje zastrupljeno, ali pa manjka politične zrelosti. Naše potrebe V zvezi z debato o našem državnem proračunu za leto 1988/39., ki je prav sedaj v narodni skupščini v največjem razmahu, nam stopajo nehote pred oči vse tegobe potekajočega proračunskega leta. Številni glasovi po časopisju vseh strank so med letom večkrat ugotavljali, da Slovenija kot obmejna in največjim nevarnostim izpostavljena pokrajina ni bila deležna tiste pozornosti, ki jo zasluži. Če že popolnoma izločimo politično strankarska poglavja, ki so v Sloveniji bolj smešna karikatura kakor pa izraz po zrelosti streme-fega hotenja, moramo ugotoviti, da nam to leto ni dalo in ni prineslo tega, kar smo vsi pričako- vali od njega. Nihče ne zahteva in ne pričakuje čudežev, s polno pravico pa sme vsak državljan pričakovati izboljšanja oziroma vsaj napredka. Najbutša rana Kakšne so naše zdravstvene razmere? Siromak, kogar usoda tako udari, da mora iskati pomoči v ljubljanski državni bolnici. Kaj pomaga vsa požrtvovalnost zdravnikov in vsega pomožnega osebja, če pa ni prostora niti potrebnih denarnih sredstev za zdravljenje! Prenatr-pane sobe, ki jih ni mogoče niti pošteno prezračiti, bolniki po dva v eni postelji, bolniki na tleh, na hodnikih, bolniki, ki obupno čakajo postelje in poslanjajo po stolih, to je slika naše bolnice. Kako naj bodo v takih razmerah mogoči uspehi? Naravnost občudovanja je vredna potrpežljivost zdravnikov in strežništva, da morejo še vzdržati v takih razmerah in celo imeti uspehe. Prav gotovo zasluži že njih delo in požrtvovalnost v tem, da dobe za svoje človekoljubno delovanje primerne prostore in potrebne pripomočke! To besedo kar vsi radi slišimo. Verjamemo ji včasih kakor verjemo v izpolnitev želja, ki že dolgo teže naša pričakovanja. Naša javnost govori o blagostanju. Navaja za dokaz številke. Mnogi se pa začudeno vprašujejo, ali se te številke tičejo njih, ali morebiti zadevajo koga drugega. Če je blagostanje, se pozna. Vsak več kupuje, več troši, spravlja se nad posle, ki ga sicer ne zanimajo. Zdaj pa kar poglejmo slovenske kraje in stanove pa jih vprašajmo kako jih je blagostanje obiskalo! Kmet i , Predpust bi moral biti poln prešernih plesov, če bi se bil kmet srečal z blagostanjem. Ali je imel dobro letino, ali je imel dobre cene? Ali so mu bili znižani davki, ali je dobil podpor? Letina je bila slaba, cene tega kar je še mogel pr-odati, so določale organizacije, ki imajo kapitalistično podlago. Kmetu niso nič privoščile. Ce je prodal malo bolje voliča, je nesel denar v Agrarno banko, ki nič ne odlaša, nič ne popušča. Zaostal ije z davki: pa je gledal da jih plača, zakaj to je njegov ponos da jih plača, da ni dolžen stibre,- čeprav je težko. Kdo naj mu da podporo če vsak ravno od njega zahteva, naj ga podpre?. Kako pa je kupoval? Dragi moji, po cenah, ki so jih določali zakoni dobička, ki se na njegovo plačilno; zmožnost prav nič ne ozirajo, še posebej 1.pa ne gledajo na to, da bi dražje: ne nabavljal kakor prodaja. Ali je danes po vseh hišah sol, ali ije- povsod petrolej za luč? Ali so Koliko je še drugih takih ran? Ali naj govorimo o davčni preobremenitvi Slovenije, ki poganja iz naše pokrajine industrijo, da se zavoljo suhih računov seli globlje v osrčje države? Če se začnemo tu vpraševati, od česa bo potem Slovenija živela, ni to izraz separatizma ali pretiranega pokrajinskega samoljubja, ampak vprašanje, ki v enaki meri zadeva središče kakor nas. Saj vemo, da nas pri nas zemlja nikakor iu pod nobenim pogojem ne more prerediti, ampak da smo navezani na zaslužek, ki ga daje delovnim rokam industrija, in pa na dohodke iz tujskega prometa. Ti jcev vsa lepota naše pokrajine ne bo mogla trajno privabiti, če ne bo pogojev za njih udobnost, med katere spadajo zlasti dobre ceste. Če se bo po drugi strani umaknila z naših tal še industrija, od česa naj potem živimo? To vse so vprašanja, ki se človeku vzbujajo ob proračunski debati. Ali bo v novem proračunu kaj teh vprašanj rešenih? Ali smemo pričakovati, da bo iz odlašanja in izgovarjanja razvoj vsaj v dogiedriem času prešel vsaj do — dobre volje, če že nič drugega? otroci oblečeni, šole kurjene? Kje so številke, ki bodo razodevale, da so slovenske vasi prišle do kruha, tako kakor so ga izgubljale? Meščan Kakor se je tresel za borno službico, se še trese.. Uradnik je sicer težko breme za kmeta, a do danes ni bil uvrščen med one, ki bi lahko povečali cene kmetijskim pridelkom. Meščan nji več tvorec kulture, živi za bori kruh in nj.egoyq; sila se izčrpava v obrambi najenostavnejši!) življenjskih potreb. ■ ..... ' -./ ; Cbrtnik in trgovec se pritožujeta nad dajatvami, ki neušrftiljčilo rasejo in nič ne vprašajo, ali se rušijo morebiti sami izviri zanje. Če ne, jim pišejo oni, ki jim ni treba imeti čuta za splošnost. Njihovo pravilo ne daje dohodkov kakor nekoč, tudi njihovo življenje se giblje v tesno začrtanih mejah skraj-i nega varčevanja. Roosevelt — 5C nevib bojnib ladij Ameriški prezident Roosevelt je predložil poslanski zbornici spomenico, v kateri zahteva za novo oboroževanje nič manj ko eno milijardo dolarjev. Zbornica mu je predlog z malimi vf» je mami skoraj v celoti odobrila. Roosevelt pravi: >Hočemo ohraniti Ameriki mir in-naše orožje bo služilo samo za obrambo!«: " * -O • W IX Blczgesfcni^e Rodbinska zadruga na našem jugu Rodbinsko zadrugo poznamo pri nas samo Še iz pripovedovanja, ohranila pa se je še na našem jugu. Mislimo, da ne bo odveč in medsebojnemu spoznavanju celo prav koristno, če seznanimo s to obliko družinsko družabnega življenja tudi naše čitatelje. Članek je povzet iz lanske »Agrarne misli«, za katero ga je napisal g. Dušan Radovanovič, nastavnik meščanske šole v Vršcu. — Težnja po čim trajnejši in boljši eksistenci na svetu je najbolj temeljen in najgloblji biološki zakon, ki se razteza ne le na človeka, ampak tudi na živali in rastline. To je nit, v katero se stekajo vsa zavestna in podzavestna stremljenja živih bitij. Ker pa je polno velikih in raznoterih ovir, ki nasprotujejo temu stremljenju, je vzniklo združevanje živih bitij, da bi bil na ta način cilj laglje dosegljiv. Izraz »boj za obstoj« je vsakomur znan. V tem boju za obstoj se je človek že v primitivni dobi družil s človekom in živaljo. Živali je udomačeval in jih privzgajal za svojo službo, pa jim je skrbel za hrano in vzrejo. Z ljudmi se je družil, da bi laglje zmogel poljska dela in bi se bolj varno ubranil sovražnikov in zveri. Vedno so bili človeku najbližji tisti ljudje, ki jih je vezala z njim krvna vez. Tako so tudi nastale zadružne rcdbioe in so bile povezane z bratstvom in rodom. Take zadružne rodbine so toliko bolj spoštovali in cenili, kolikor več so imele članov. Lahko so obdelovale toliko večjo površino zemlje in redile toliko več glav živine. Spoštovanje zadružnih rodbin je še danes vidno po kmetih (namreč v Srbiji). 0 teh zadružnih rodbinah je naša (srbska) književnost spregovorila merodaijno besedo, ki je zelo laskava. Celo po čitankah za ljudsko šolo so uvrščena berila, ki poveličujejo rodbinsko zadrugo in jo dajejo za vzgled mladini. Poleg vsega drugega je poglavitno bilo v tem, da se iz njih vidi, kako se človek opira na človeka. Pri nas (v Srbiji) ije bilo tako pojmovanje in tak položaj do izbruha svetovne vojne. Po vojni se je to spremenilo. Zadruge so se jele cepiti in razpadati. Proces razpadanja se je pričel že pred vojno, vendar ga nismo občutili. Po vojni nas bode v oči in je sedaj v polnem razmahu. Pri opazovanju tega razvoja vzbuja pozornost zlasti neka okolnost, namreč ta, da je cepljenje teh zadrug največje po onih krajih, kijer je racionalizacija gospodarstva največja, to se pravi: v bogatih krajih. Pasivnost zemljišča ne more biti ražlog za cepljenje rodbinskih zadrug. Tako imajo n. pr. zetska, primorska in druge banovine z veliko površino pasivnih zemljišč še danes razmeroma veliko število zadružnih rodbin. Res je, da posamezni člani zadruge odhajajo za zaslužkom po svetu, vendar zadruga ostane cela. Medtem ko po teh krajih opažamo to, pa zadruge v du-navski banovini hirajo.Toda ne samo to, ampak se celo manjša prirastek prebivalstva, ker se umetno omejuje število rojstev. Število otrok-edin-cev je v teh rodovitnih krajih mnogo večje kakor v pasivnih. V meščanski šoli v Vršcu je vsega 292 učencev. Od tega števila je 52 otrok-edincev, kar pomeni 17'8%! Ko se ne bi prebivalstvo v dunavski banovini izpolnjevalo s priseljevanjem iz pasivnih krajev, bi ta primanjkljaj še vse močneje občutili. Vendar je to vprašanje zase. Iz tega izhaja spoznanje, da je vojna vzbudila težnjo po individualnosti, tehnika pa je to vsestransko podprla. Tehnika Je osvobodila človeka od človeka in od živali. Domače živali — ti zvesti tovariši, pomočniki in redniki primitivnega človeka — se danes umi- kajo motorju ,ki opravlja vsa dela v prometu in kmetijstvu. Po časnikih čitamo, da je konj izginil z ulic velikih svetovnih mest. Kočijaža so prenesli v muzej. Medtem ko je v preteklosti žival služila človeku z življenjem in delom, mu danes služi s smrtjo — s kožo in z mesom. S pomočjo tehnike pa se človek ni samo osvobodil živali, ampak tudi človeka. Modernemu človeku ni več v taki meri potrebna pomoč sosedov in sorodnikov. S strojem lahko opravi vse pravočasno. Tehnika je omogočila, da družina z razmeroma majhnim številom članov lahko obdeluje sorazmerno veliko površino zemlje. Zadruga je v tem izgubila poglavitno točko svoje obstojne upravičenosti. Zato »motorizirani kraji« tudi izgubljajo zadružne rodbine. Nadalje ije tehnika omogočila to, da človek v skrbi za svojo varnost danes bolj računa z orožjem kakor z mišicami svojih tovarišev in bratov. Po vsem tem razvoju torej rodbinska zadruga propada v nepovratnost. To je ukaz novega življenjskega stremljenja in neizbežna posledica tehničnega razvoja. Od zadruge ostaja samo še rodbinska vez med njenimi nekdanjimi člani. Materialne vezi in obveznosti iz teh razlogov bolj in bolj odpadajo. Za ohranitev stikov med člani lahko še povoljno vplivajo šege, toda tudi te pešajo, v kolikor so vezane na materialno pomoč (skupno delo, kakor je n. pr. pri nas v Sloveniji ličkanje koruze, metev prosa in podobno). Kljub temu razvoj še ni prišel tako daleč, da bi človek popolnoma zadoščal sam sebi. Tako daleč tudi nikdar ne bo prišlo. Zato je morala rodbinsko zadrugo nadomestiti druga družabna oblika. Ta nova družabna oblika mora izpolniti dva pogoja: 1. Priznati mora človekovo individualnost, to se pravi, da mora osvoboditi človeka zadružnega jarma in nadzorstva tako zvanega hišnega starešine. Vsak človek mora imeti svojo hišo (in družino) in biti v njej gospodar. 2. Zagotoviti mora gmotno podporo in moralno pomoč, če kdo zabrede v težave. Ta nova oblika, v kateri sodobni človek (zlasti kmet) dobi večjo samostojnost in pomoč v življenjski borbi je zadvužnišivc. Krvna vez ni pogoj za vstop v to zadrugo, pač pa socialna vrednost (poštenost) posameznika. S tem samim je že v naprej določena mera za izbiranje njenih članov. Zadružna rodbina, utesnjena danes z ene plati s privilegiji (posebnimi pravicami), ki jih nudi zadružništvo, z druge plati pa s tehniko in človekovo težnjo po individualnosti, je danes brez dvoma v zadnjih vzdihljajih. Zaradi tega bo kmalu (zgodovinsko govorjeno!) zadružna rodbina samo nepovratna preteklost. Ali je to dobro ali slabo, to je odvisno od tega, s kakšnega stališča stvar gledamo. Nesporno pa je tole: Trdnost duhovnih vezi, topla pristnost in neomejeno zaupanje med ljudmi — pa celo tudi med sorodniki — mora oslabeti zaradi razpadanja zadružnih rodbin. Kakšne bodo nadaljnje posledice? To bodo videli bodoči rodovi. Danes h koncu pravimo: cepljenje zadružnih rodbin je škodljivo. Ker pa je to neizbežno, mora zadružništvo kot naslednik zadružne rodbine podvojiti gojitev duhovne prisrčnosti med članstvom. Zadružništvo to lahko stori in bo tudi storilo: Izvajanja gospoda Radovanoviča so tudi za nas važna, čeprav so naše razmere precej drugačne kakor srbske. Res sicer že zdavnaj ne poznamo več rodbinske zadruge, poznali pa smo še do pred kratkim na kmetih nekaj, kar je bil v nekem oziru medel odmev, nekak okrneli, pozni ostanek take zadruge. Pri aas na kmetih je bila navada, da se je del otrok odrekel možitvi, oziroma ženitvi. Ostali so kot samski strici, oziroma tete doma na kmetiji, pomagali bratu-gospodarju pri delu in gospodarstvu ter puščali tudi svojo doto doma. Za kmetskega gospodarja pred dobrim pol stoletjem je bila to trdna in zanesljiva postavka, ki je danes ni več. Danes se kmetska družina razbeži; člani, ki odidejo, cdneso s seboj lastno delavno si'o in še denarni delež v obliki dote. Mladi gospodar ostane sam v času, ko bi bil pomoči in podpore najbolj potreben. In prav zato je — že brez ozira na mnoge druge važne razloge — tudi nam zadružništvo nujno in neizbežno potrebno. Skrbno strokovno delo, ki bi tudi s te strani osvetilo spremembe v strukturi naše vasi v času zadnjih sto let, bi nam brez dvoma odprlo in razkrilo marsikatero, danes skrito ali pozabljeno pot do globljega poznavanja in pravičnejšega pojmovanja razmer in problemov, ki na kmetih čakajo rešitve. ftadšhcf © vadičevstvu Glasilo nadškofa dr. Šariča piše o radičev-stvu takole: »Z njim smo dobili močan in popularen ljudski pokret, ki ima povsem etično in solida-ristično obeležje, a vendar stremi za uveljavlje-njem socialne pravice. Nekateri očitajo temu po-kretu, da ni vsenaroden in da prihaja med nas Hrvate pod stanovskim naslovom kmetskega po-kreta. Mi mislimo, da so ti očitki neosnovani. Vse je samo borba za ime, ki je nastalo čisto sporedno iz slučajnih prilik. Razvoj hrvatskega kmetskega pokreta dokazuje, da računa s potrebami in interesi vseh slojev hrvatskega naroda. Tako je osnoval Hrvatsko delavsko zvezo na temelju sodelovanja hrvatskih delavcev s kmeti in ostalimi stanovi. Prav tako priznava hrvatski narodni pokret tudi vsem drugim stanovom vse pravice. Nikogar ni med njimi, ki bi mogel de-jati, da mu kmetski pokret škoduje. Z ustanovitvijo Hrvatskega gospodarskega sveta je osnova za sodelovanje razširjena na vse stanove. Z njim je izločena razredna borba iz vrst hrvatskega naroda. Dolžnost katoličanov je, da z vsemi silami podprejo hrvatski kmetski pokret, ki postaja pravičen pokret za socialno reformo.« Ta izvajanja nedvomno dokazujejo, da zidajo na pesek vsi tisti, ki upajo v obnovo ali sploh novo izgraditev posebne klerikalne stranke med Hrvati. Vsaj za Šaričevo nadškofijo to velja. Kako se bodo ravnali ostali hrvatski cerkveni dostojanstveniki, bomo kmalu lahko videli in spoznali. Po dosedanjih pojavih smemo menda sklepati, da tudi v splošnem prevladuje naziranje nadškofa Šariča, so pa spet druga znamenja, ki dajo slutiti, da hodijo nekateri vladike svojo pot. Vvhcvni fcvum združene opozicije Delovni odbor združene opozicije je sestavljen po poročilu zagrebških listov takole: Za HSS inž. Košutič in dr. Šutej, za SDS dr. Kostič in Vilder, za staroradikale dr. Ninčič in Krsta Mi-letič, za demokrate Milan Grol in Božidar Vlajič, za zemljoradnike dr. Gavrilovič in dr. Tupanja-nin. Naloga odbora bo skrbeti za enotno izvajanje politične akcije združene opozicije. Vrhovni forum, kateremu je odbor odgovoren, tvorijo šefi vseh strank združene opozicije, torej dr. Maček, Ljuba Davidovič, Miša Trifunovič kot namestnik Ace Stanojeviča, Adam Pribičevič in Joca Jo-vanovič. Ko prefitate Kmetski list. dajte ga lepo o žep in pokažite ga sosedu. Opozorite ga na važnejše članke, ki so pisani o duhu kmet-*kega pokreta. Ne bo vam treba tega ponoviti trikrat, pa boste imeli pridobljenega novega naročnika za prihodnje leto. Doma in drugod Narodna skupščina V parlamentu se vrši proračunska razprava. ,V soboto je bil sprejet najprej predlog verifika-cijskega odbora za verifikacijo mandata poslancu Francu Novakoviču, ki je bil pri petomajskih volitvah izvoljen na dr. Mačko.vi listi za djurdjevački okraj. Poleg tega je bila na vrsti verifikacija mandatov več novodošlim poslancem, ki so prišli v parlament mesto umrlih ali drugače izločenih poslancev. Za vse mandate sta večina in manjšina verifikacijskega odbora glasovali soglasno. Po seji je predsednik zaprisegel vse nove poslance in je tudi g. Novakovič prisegeL V razgovoru je izjavil, da je prišel v parlament zato, ker nad 70% njegovih volivcev obsoja abstinenč-no politiko. i»roii prodaji kmetskih posestev Narodni poslanci Milivoj Isakovič in tovariši so vložili predlog, naj se »določbe točke 4. a § 471. zakona o civilnopravnem postopku z dne '20. februarja 1865., ki je veljal za kraljevino Srbijo, razširijo na kraljevino Jugoslavijo in ukinjajo vse druge določbe, ki tem določbam nasprotujejo. V imenu predlagateljev je poslanec dr. Kosta Popovič utemeljeval nujnost predloga. Rekel je, da je mala Srbija že pred 70 leti ščitila malega kmeta s tem, da mu je zagotovila hišo, minimum zemljišča in vse potrebno orodje, ki mu ga nihče ni mogel odvzeti: Pravosodni minister Simonovič je odgovoril, da je problem res resen in nujen. Nujnosti pa mu ni priznal in je tudi skupščinska večina odklonila nujnost. Isti dan je ljubljanski poslanec dr. Riko Fux govoril o centralizmu in birokraciji Glede gospodarskega položaja Slovenije je naglasil, da še ni opaziti izboljšanja. Poslanec Voja Lazič je tudi pobijal trditve o blagostanju, ki naj bi se bilo v zadnjem času pokazalo na vasi. Poslanec inž. Zupančič je govoril o politiki sporazuma in izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Sporazum s pravoslavno cerkvijo Po dolgem pričakovanju je bil končno dosežen sporazum med vlado in pravoslavno cerkvijo. O tem je sveti arhierejski sabor v posebnem komunikeju obvestil pravoslavno duhovščino in narod. Kraljevska vlada je obžalovala znane žalostne dogodke z dne 19. julija lanskega leta. Glede vprašanja materialnih odškodnin oškodovancem, ki so bili prizadeti zaradi borbe proti konkordatu, je sveti arhierejski sabor na tej svoji seji ponovno izrazil svoje pričakovanje, da bo kraljevska vlada dala primerne odškodnine vsem prizadetim in da bo našla za to ne le zakonske nego tudi finančne možnosti. Konkordat je definitivno pokopan in po slovesni izjavi' Vlade ne bo več predložen narodnemu predstavništvu. Unitarizem — največja odlika Ko bi kaj takega zapisali mi, bi nas naši »uradni« unitaristi lopnili z loparjem po glavi, češ da izdajamo najvažnejše in najbolj svete interese slovenskega naroda. Toda "zapisala je to beograjska »Samouprava« — kot glasilo JRZ. Nedavno namreč v nekem članku našteva najvažnejše odlike te primeroma mlade strankarske tvorbe. Med drugim pravi, da ima JRZ posebno zgodovinsko nalogo, varovati dedščino pokojnega kralja Aleksandra in voditi politiko pokojnega Nikole Pašiča. JRZ ni niti plemenska, niti verska, niti pokrajinska, ampak čisto jugoslovanska stranka. Največja odlika JRZ pa je, da ima unitaristični program: en kralj, en narod, ena država, en zakon za vso državo in enakopravnost za vse državljane.. No, to je v ostalem čisto v redu in prav, le tega ne razumemo, čemu se slovenski del te stranke vselej tako razburi, kadar mi povemo popolnoma isto, kar trdi njihovo osrednje glasilo. Nemara bodo pa v bodoče bolj potrpežljivi, ko bodo imeli te glavne odlike natisnjene tudi na strankarskih legitimacijah JRZ. Kakor slišimo, bo dalo strankino vodstvo natisniti te glavne odlike na legitimacije in bodo tako novi unitaristi tudi službeno potrjeni. M a n i u, vodja kmetske stranke v Romuniji. V Sibeniku je tekla kri V Šibeniku je bilo za zadnjo soboto večer napovedano predavanje g. D. Ljotiča o ciljili Zbora. Okoli čitalnice na Poljani, kjer bi se bilo moralo vršiti predavanje, se je zbrala množica mladih demonstrantov, po trditvi beograjskega »Vremena« iz vrst bivše HSS in komunistov. Ko je prišel I.jotič predavat, so ugasnile v vsej četrti vse luči. Demonstranti so jeli s kamenjem napadati zborovalce in v- nekaj trenutkih so bile razbite vse šipe na hiši. Policija in orožništvo sta skušala s pozivi razgnati demonstrante, končno pa je prišlo do streljanja in pretepov. Demonstranti so pobili na tla poleg drugih tudi poveljujočega oficirja, nato pa je orožništvo pričelo streljati. P.ri tem je bil ubit 181eten mizarski pomočnik Dragutin Bela-marič, pek Peter Dujilo pa je dobil nevaren strel v glavo. Poleg tega je bilo ranjenih še 10 oseb, med njimi šest orožnikov, orožniški oficir in dva policijska stražnika. Pogreb ubitega Belamariča se je izvršil ob veliki udeležbi ljudstva brez incidentov, stanje ranjenega Dujila je resno, ostali ranjenci pa so iz bolnice že vsi odpuščeni v domačo oskrbo. Preiskavo o tem dogodku vodita razen šibe-niških oblasti še dva odposlanca banske uprave iz Splita. Carina na uvoz strojev V našo carinsko tarifo so sprejete nekatere važne spremembe. Stroji niso več za uvoz carine prosti. Dotična odredba se namreč glasi: »Na nove predmete iz carinske tarifne številke 648—654 (lokomotive, parne turbine, parni stroji, motorji na pogon z nafto, petrolejem, bencinom itd., motorne brizgalne, hidravlični motorji in vodne turbine, motorna kladiva in dvigala, kompresorji, hladilni stroji, kmetijski stroji, stroji za obdelovanje lesa in kamenja), iz tarifnih številk 657 (tekstilni stroji, stroji za mline, ' pivovarne, za obdelovanje usnja, za cementarne. keramični stroji, steklarski stroji, tiskarski stroji, čevljarski stroji, stroji za papirno industrijo, sladkorno industrijo in ostale industrije, stiskalnice, razen kmetijskih), iz tarifne številke 662 (ostali stroji in aparati, zlasti stroji na pogon s stisnjenim zrakom), iz tarifne štev. 663, točka 1 in 2 (dinamostroji in elektromotorji preko '500 kg teže) in iz tarifne številke 664, točka 1 (transformatorji), ki izvirajo iz pogodbenih držav, za katere se dokaže s potrdilom trgovinskega ministrstva, da se ne izdelujejo v državi, se plača carina 2 zl. din od 100 kg. Deli vseh omenjenih predmetov kakor tudi vseh strojev, kadar se uvozijo ločeno, se carinijo po materialu, iz katerega so izdelani, razen strojnih delov iz carinske tarifne številke 658.« Jzvoz zdravilnih rastlin V Zavodu za pospeševanje zun. trgovine je bila seja širšega strokovnega odbora za industrijske in zdravilne rastline z naslednjim dnevnim redom: 1. predlog za ustanovitev Centralnega urada za kontrolo in za promet zdravilnih rastlin. 2. Organizacija izvoza zdravilnih rastlin. 3 Izvoz bolhača v Združene države Sev. Amerike. Po izčrpni debati je bilo sklenjeno: 1. Ustanovi se osrednji organ za kontrolo izvoza zdra-, vilnih rastlin, ki ima nalogo, da organizira zbiranje in izvoz zdravilnih rastlin. 2. Izvede naj; se registracija izvoznikov zdravilnih rastlin, da se vidi, kdo vse ima pravico do izvoza teh rastlin. 3. Samo v register vpisanim trgovcem in izvoznikom naj se dovoli svobodna trgovina tako na notranjem trgu ko tudi pravica do izvoza. 4. Glede bolhača je bilo skenjeno, da se mora takoj po trgatvi bolhač zbrati in dati v stiskalnice ter da se morajo proučiti nove metode za analiziranje bolhača v smislu izraženih želj kupcev. — Seji so prisostvovali poleg rednih članov širšega strokovnega odbora tudi zastopniki zainteresiranih ministrstev in zastopniki trgovcev in izvoznikov. Zastopniki Kmetske zbornice pa sploh niso bili vabljeni. 'Ruska ek špedicij a na severu Ruska znanstvena odprava, ki se pod vodstvom Papanina nahaja na ledeni plošči v severnem Ledenem morju, zadnje dni poroča, da se je položaj zanjo nekoliko zboljšal v primeri s prejšnjimi dnevi, ko ije divjal tečajni vihar; Mraz je nekoliko popustil. Ta okoliščina je velikega pomena, saj je znano, da je Papaninova ekspedieija izgubila še poslednji večji šotor ter ima sedaj le še enega in še tega majhnega; Tudi veter (je popustil. Ledolomilec »Tajmir«, ki je bil že prodrl v območje stalnega ledu, je najprej zašel v precej hud snežni metež, vendar je davi lahko nadaljeval svojo pot. Ledena plošča, na kateri se Odprava nahaja', se ne lomi več, mraza imajo pa 16 stopinj pod ničlo. Ledeno ploščo žene morska štruja iz Ledenega morja proti gronlandski obali, vetrovi pa jo potiskajo nekoliko proti jugovzhodu. žVeznci proti Židom Boj proti židovstvu se v Nemčiji nadaljuje z vso neizprosno ostrostjo. Po izložbah trgovin se pojavljajo napisi v arijskem (nežidovskem) poreklu razstavljenega blaga, ki da je izdelano izključno v arijskih tovarnah z arijskimi delavci. Te napise je izdelala za vse nežidovske trgovce protižidovska zveza konfekcijske trgovine »Adefa«. Še hujše so nove omejitve za Žide v nekaterih letoviščih. Tako bodo smeli odslej židje v \Veisser Hirschu pri Dresdenu stanovati, »samo v židovskih hotelih, v katerih ne bo uslužbena nobena sobarica nemške krvi izpod 45 let.« Sprehajati se smejo »samo v neposredni bližini kopališčnih naprav«, termalne vode pa so jim na razpolago samo meii in Kaj se grodi po svetu V Romuniji je Gogova vlada že odstopila, dokaz, da se režim s fašističnim nadihom ni obnesel. Krščanska ljudska Gogova stranka ni pri zadnjih volitvah mogla zbrati niti 10% oddanih glasov in je bila vsa zainteresirana politična javnost presenečena, ko je Goga dobil mandat za sestavo vlade. Po kratkih šestih tednih je moral prav tako nenadoma oditi — kakor je bil nenadoma prišel. Poleg težav notranjepolitičnega značaja so za to spremembo bili vsekakor merodajni tudi zuna- V -il j ' h o ; r.N (f^s/.li Bjepolitični oziri Predsedstvo nove vlade je prevzel patriarh Miron Cristea, njegov namestnik in zunanji minister je Tatarescu. Po izjavi patriarha Mirona so zunanjepolitične posledice nove vlade: Ojačenje zaupanja romunskih zaveznikov in sosedov, s katerimi hoče Romunija živeti v miru in sporazumu. V interesu fliaf>££w>qbc; BKII ___ j fialfcOl: C M [H; Oi •>,!■ 19:.' Cv : >l ivr n ; oi! trtic fA 1 C a p o n e, za Staviskim največji slepar na svetu, je nenadoma zblaznel na otoku Alcatraz, kjer je zaprt za svoje zločinske zasluge. miru bo skušala nova vlada zunanjepolitična prijateljstva še razširiti. Nova vlada je verjetno prehodnega značaja. Oblast je v rokah kralja. Avstrija—Nemčija Odnošaji med obema državama že dolgo niso najboljši. Marsikdaj je prišlo do ostrih trenj in v zadnjem času se je v nekaterih krogih celo šušljalo, da je na Bavarskem že vse pripravljeno za zasedbo Avstrije. Morda so bile to samo govorice, res pa je, da je bil sestanek kancelarja Hitlerja in avstrijskega kancelarja Schuschnigga zadnjo soboto v Berchtesgadenu tudi za mednarodno politično javnost precej veliko presene-denje. O sestanku je bilo izdano uradno poročilo, ki pa o vsebini in uspehih razgovorov ne pove skoraj nič. Listi zato tudi po objavi tega poročila v glavnem samo ugibljejo in razlaga vsak po svoje pomen in namen tega sestanka. Na podlagi teh ugibanj sklepamo, da je šlo pri razgovorih v glavnem za to, kako mislijo avstrijski uradni krogi glede vzpostavitve monarhije pod Habsburžani v Avstriji. Povratek te vladarske hiše namreč tudi rajliovskim Nemcem ni po volji. Seveda so bila na vrsti še druga važna vprašanja, o čemer bo kancelar Hitler podal poročilo v velikem govoru dne 20. t. m. V zvezi s poročili o tem sestanku se širijo vesti o bližnji preosnovi avstrijske vlade. Pri tem naj bi zavzel mesto avstrijskega podkancler-ja državni tajnik za varnost dr. Skubl, minister pravde pa bi postal državni svetnik Seiss-Inquart kot predstavnik struje, ki simpatizira z narodnimi socialisti. V Angliji je po zadnjih poročilih prišlo do ostrih nesoglasij med predsednikom vlade Chamberlainom in zunanjim ministrom Edenom. Chamberlain smatra za glavni cilj angleške zunanje politike sporazum z Italijo in koj na to sporazum z Nemčijo. Temu poglavitnemu cilju morajo po njegovem mnenju biti trenutno podrejeni vsi drugi interesi angleške politike. ^VlladLina Kmetske obletnice 1573, 18*8, 1918 Kmetski stan ima svoje znamenite obletnice, katere bi moralo vse kmetsko ljudstvo poznati, se v nje poglabljati in črpati moči za težavno in. naporno delo. Kmetsko mladino posebno zanima obletnica mučeniške smrti Matije Gubca leta 1573. Na zverinski način so umorili prvega javnega borca za kmetske pravice in svobodo. V februarju, ko proslavljamo po naših društvih Matijo Gubca, naj .bi letos ob 3651etnici smrti kmetskega kralja vsa kmetska mladina dobro premislila borbo in tudi poraz Matije Gubca in tovarišev. Ker pa vemo za vzroke poraza Gubčeve vojske moramo danes posebno paziti na uspehe v pokretih. Disciplina, zavest in sloga naj nas druži in dovede do zmage. S porazom kmetske voijske so na zunaj umirili kmetsko ljudstvo, a zatrli niso trdno vero do končne zmage pravice. Po treh stoletjih mirnejše dobe je prineslo svetli žarek v kmetske domove leta 1848. 901et-nico proslavljamo letos, ko je bil v avstro-ogrski monarhiji izdan zakon o odpravi desetine in tlake. Za tiste čase je bil to v resnici uspeh. A če pomislimo, da je z odpravo tlake in desetine bil takoj vzpostavljen davek. Res, dali so kmetu osebno svobodo, a zasužnjili so ga »moderno«. To leto je bilo leto osvobojenja po ponižajoči, kruti zatiranosti tujih fevdalcev. Bilo je trenutno zboljšanje, ki pa se je od časa do časa slabšalo. Po velikem človeškem zločinu s svetovno vojno je nastopil razpad Avstro-Ogrske in dan rojenja svobodne države. Vse slovensko kmetsko ljudstvo je 1. 1918. z navdušenjem in samo kmetu dano dobro dušo objelo brata Hrvata in Srba. 201etnica skupne države nam je pa prinesla dosti skušenj kakor tudi naukov za bodoče. Vprašamo se, kaj nam je dala v 20 letih svoboda na gospodarskem, kulturnem in socialnem polju? Kdo nam bo odgovarjal na vprašanja? Eden ne zanika tega stališča, upira pa se vsaki prenagljenosti v tem oziru. Smatra pač, da bo čas in razvoj dogodkov sam prispeval svoje. Ker ima Eden za seboj le nekatere mlajše člane londonske vlade, je seveda velika večina na Chamberlainovi strani. Ker Chamberlain zastopa svoje stališče zelo odločno, gre mnogokrat tudi preko osebnosti zunanjega ministra. Zato nekateri menijo, da utegne ta razcep na Angleškem sprožiti krizo, ki bo imela velike posledice za angleško notranjo in tudi zunanjo politiko. Konferenca Balkanske zveze bi se morala vršiti te dni, a je na prošnjo ro munske vlade odgodena do 25. t. m., da se bo mogla romunska vlada po sedanjih notranjih pretresljajih v Romuniji bolje pripraviti nanjo. Na Daljnem vzhodu so trajali že več trdnov siloviti boji za prehod Japoncev čez reko Hvaj. Zdaj so se Kitajci umaknili in omogočili Japoncem prehod. Obe stranki imata v teh velikanskih borbah silovite izgube in listi poročajo dan za dnem o novih tisočih ubitih. Na ozemlju Kitajske, kolikor ga je še pod Čangkajškom, bodo Rusi zgradili letalske tovarne. Čangkajškova vlada je podpisala obvezo, da razen Rusije nobena druga država ne bo smela graditi letališč na tem ozemlju. Podpisana je tudi pogodba o zračnem prometu med Moskvo in Hankauom. Oskrbovala ga bodo ruska letala. zia vasi Veliki Osolnik Lepa gorska vasica Veliki Osolnik se malokdaj oglasi v »Kmetskem listu«, čeprav ga zelo radi beremo. Sedaj v predpustnem času je bilo tudi pri nas živahno, saj so naša brhka dekleta pričakovala snubcev — pa saj veste, kako je danes, malo je fantov, ki bi se oženili radi ljubezni, več pa je takih, ki gledajo po Velikih dotah, katere pa prinesejo v hišo največkrat nesreče in prepir. Pretekli ponedeljek se je vršila v naši gorski vasici kmetska svatba, kakršnih je dandanes jako malo. Poročil se je priljubljeni pokretaš kmetskega gibanja tov. Tone Ponikvar s tovarišico Francko Marinček. Oba novoporo-čenca sta bila vseskozi vneta člana Društva kmetskih fantov in deklet, uživala sta med nami največje spoštovanje in ljubezen. Povabljeni smo bili vsi fantje in dekleta na ženinovem domu, kjer smo se razveselili ob zvokih harmonike in bili prijazno pogoščeni. Lahko rečemo, da ni še izumrla pri nas stara kmetska navada na svatbah, saj se samo na teh vidi vse starinske plese, ki so jih plesali naši že starejši možje in žene. Tudi ni še izumrla navada, da mora ženin, preden gre k poroki, poklekniti sredi hiše, da ga mati blagoslovi in poljubi z željo, da bi bil v zakonu srečen. Želimo in upamo, da ostaneta novoporočenca še dalje člana našega kmetsko-mladinskega gibanja in jima želimo, da bi bila v zakonskem življenju srečna in zadovoljna! Urška. Orla vas Vse prijatelje našega mladinskega gibanja in napredka slovenske vasi prav vljudno vabimo na proslavo Matije Gubca, katero priredi tukajšnje Društvo kmetskih fantov in deklet v nedeljo, dne 20. februarja t. 1. v dvorani Gasilskega doma v Trnavi s pričetkom ob 3. uri popoldne. Spored: 1. Kmetska himna »Zeleni prapor«. 2. Deklamacija: »Kronanje v Zagrebu.« 3. Predavanje o Matiji Gubcu. 4. Deklamacija: »Pred cesarjem«. 5 Igra »Užitkarji«, drama v 3 dejanjih — Počastimo spomin velikega mu-čenika in kmetskega kralja Matije Gubca, borca zajiravice tlačanovl Ig pri Ljubljani Naše delavno Društvo kmetskih fantov in deklet je priredilo na praznik v gostilni gospoda Franca Gerbca lepo obiskano in vsestransko uspelo kmetsko večerjo. Za prireditev je vladalo živahno zanimanje med našimi pristaši, a tudi nasprotniki so ji posvečali mnogo pozornosti. Z udeležbo nas seveda niso počastili, kljub temu pa so bili vsi prostori polni in je vladalo ves čas prireditve najlepše razpoloženje. Posebno nas je veselilo, ko smo videli med mladino prav častno število starejših ljudi, uglednih gospodarjev, ki so tako izkazali priznanje stremljenjem in idealom kmetske mladine. Vsem, ki so z nami istih misli, bodi izrečena zahvala za njih pozornost, one pa, ki iz predsodkov še dvomijo, vabimo v svoj pošteni krog za dvig in napredek slovenske vasi. Sv. Planina Zimski čas nam daije še največ prilike, da se posvetimo sebi in da se čim bolj izobrazimo. V nedeljo 6. februarja t. 1. se je vršil sestanek tukajšnjega Društva kmetskih fantov in deklet, na katerem smo sklenili, da priredimo v najkrajšem času predavanje o zadružništvu, ki ga bo imel tov. Rudolf Drnovšek. Nadalje smo sklenili, da bomo priredili primerno igro, kakor hitro bo nastopilo dovolj toplo vreme, ker nimamo dvorane in smo pri-morani prirejati igre pod kozolcem. Razumljivo je, da je to za nas velika ovira, vendar si drugače ne moremo pomagati. Kljub temu pa imamo dobro voljo in hočemo vestno vršiti svoje naloge. Orla vas V nedeljo 6. februarja t. I. smo zaključili pri našem Društvu kmetskih fantov in deklet lOdnevni tečaj za pletenje in kvačkanje, katerega je organiziral Ženski odsek našega društva. Tečaj je vodila gdč. Lenčka Ocepek iz Volčjega potoka in se ga je udeleževalo večina članic, nekaj pa tudi nečlanic. Naučile smo se marsikaj, kar nam bo vedno dobrodošlo v poznejšem življenju. Delale smo bluze, puloverje, otroške oblekce in podobne praktične izdelke. Uspeh ije bil zelo zadovoljiv in smo prav hvaležne voditeljici tečaja, kakor tudi rodbini Pov-šetovi, ki nam je odstopila iz prijaznosti prostor na razpolago. Matil Prstena beseda Z obema rokama rad podpišem besede, ki jih je v katoliški reviji »Čas« napisal znani novinar in publicist g. Franc Terseglav. Tam pravi med drugim: »— da smo duhovno ohromeli, da svoje vere nismo dejno živeli in je ne živimo ne v sebi ne v odnosu do drugih tako celotno, kakor to zahtevajo potrebe časa, da zato radi beležimo pred na novo vstajajočimi vprašanji življenja v dozdevne rešitve ali pa jih pod pretvezo, da resnico že poznamo in imamo, sploh prezremo, in da smo sami veliko doprinesli k temu, da smo javno brez prave moči in pogrešamo plodovitih pobud za razvoj in usmeritev bodočih velikih stvari, ki čakajo človeštvo. Če se vmislim v vse sodobne katoliške mislece, naj bodo filozofi-bogoslovci ali umetniški geniji in vidci, vsi povedo eno. da je v nas samih zlo in slabost, da so zunanji nasprotniki in nasprotstva le posledica naše ohladelosti, odrevenenja in pomeščanjenega pakrščanstva, ki je skoro hujše od odkritega odpada, in da odrešenje ne more priti od drugod, kakor od znotraj, iz naših src in volje, iz integralnega izpreobrnjenja naše duše. Integralno katoličanstvo — če naj rabim ta sveže skovani izraz — mora izvojevati svojo zmago najprej in predvsem v svetišču osebnosti, v povratku k evangeljskemu mišljenju ia delovanju v duhu brezmejne ljubezni, v brezobzirni borbi zoper malike sodobne družbe, katerim smo sami postavili oltarje v svojem srcu in ki jih danes maje in razbija neizprosno pravična usoda —« 0, kolikokrat mi je že bilo na srcu in tako rekoč pod peresom, da bi napisal prav iste besede, a mi ni bilo dano. Zato sem vesel, da jih je napisal g. Terseglav. Stcelicut\e v cilindec Beograjski časopisi vedo povedati, da je dr. Maček prejel obširno pismo dr. Rudolfa Dobo-viška, advokata v Podčetrtku pri Kozjem, ki je bil pri volitvah dne 5. maja 1935 izvoljen na njegovi listi za narodnega poslanca za srez Šmarije pri Jelšah. Dr. Dobovišek se spoveduje v tem pismu na doigo in široko dr. Mačku, da je iz osebnih razlogov izstopil iz akcijskega odbora »kmetsko-delavskega gibanja« v Sloveniji in iz konzorcija lista »Slovenska vas«. »Hrvatski dnevnik« pa k temu dodaja, da je s tem dr. Dobovišek prenehal biti član bivše kmstsko-demokratske koalicije. Pri kmetsko-delavskem gibanju (brez gibanja) v Sloveniji je ostal po tem takem razočaran in do ušes užaljen dr. Dragotin Lončar s svojim trdim cilindrom sam. »Uboga slovenska vas«! Najprej ga je zapustil kakor pravijo, sam voditelj težkega gibanji dr. Kukovec Vekoslav iz Maribora. Za njim je sledila Šiška, potem Koseze — nazadnje pa sam dr. Dobovišek, v katerega so bile uprte vse nade — kakor nekoč v zveličarja, ki je svet odrešil. Dr. Dobovišek je vztrajal dolgo — pa bi še — ali kaj hočete — če motorju bencina zmanjka — se po vseh fizičnih zakonih sam od sebe ustavi. Ata narod so ob tej priliki pri svojih sedmih križih pri firkelcu tam za vodo dali od sebe jako pametno besedo. Rekli so: »da si dr. Maček ni zbral za svoje kandidate leta 1935. mož krepkih živcev in trdih hrbtenic«. Dodali pa so tudi nekaj o »bronu«, kjer pravijo: »da topo-gledno nista imela nič bolj srečne roke bivša voditelja slovenskega naroda.« Jaz priporočam in celo zahtevam, če se čuti na tem polju kdo od naših dnevničarjev prizadetega ali užaljenega, da starega ata kar toži in zahteva od njega popolno zadoščenje in povrh pa še popravek po členu 26. tiskovnega zakona, da ni res — kar je res! Zaupati stno v 0 akciji za sanacijo ljubljanske Zadružne zveze s pomočjo banovine razpravlja zadnji »Domoljub« v daljšem uvodniku in pravi: »Da se je treba najprej zahvaliti Bogu, ki nikdar ne zapusti onega, kdor v njega zaupa. Nato nadaljuje: »Zaupali smo v Boga v teh težkih časih in nismo bili osramočeni. Zaupali pa smo tudi v naše vodilne može in niso nas pustili na cedilu. Kljub navidez nepremagljivim težavam so prodrli in zmagali s svojimi zahtevami in storili svojo dolžnost v polni meri. To si moramo za vselej zapomniti. Danes imamo nov dokaz, da smemo in moremo zaupati vedno svojim slovenskim voditeljem dr. Korošcu in onim, ki zvesto stoje za njim.« Zaprite pet- to fnic ! Zelene, ki je zagledal luč tega objokanega sveta, kakor sem vam že poročal, proti volji krščanskih socialistov in tudi proti volji samega sivolasega njihovega voditelja gospoda Jožeta iz Vižmarij - žajfa po vsega spoštovanja vrednem priznanem javnem delavcu profesorju Kocbeku s takole razpadajočo ničvredno žajfo: »,Dejanje' je mesečnik, list, ki ga je začela izdajati grupa izobražencev, katera se istoveti s stališčem prof. Kocbeka, ki je v ,Dom in svetu' napisal od Cerkve obsojeni članek o razmerah v Španiji. Priznavajo se torej k obsojeni zmoti in pričenjajo izdajati nov list, da bi jo moeli širiti, ko jim je to v ,Dom in svetu' postalo ne- mogoče. Avtoriteta Cerkve jim je nič, lastna domišljava misel jim je vse. Pa še ta misel ni v resnici njihova. Tuja učenost je, ki jo je svoj čas že Cankar obsodil, otrovana in kužna. Sedaj pa tujo kramo prodajajo za svojo.« Jaz res ne vem, kaj je treba tukaj opletati okrog njega s tako previdnostjo, kakor mlada mačeta okrog vrele kaše — zaprite ga, pa boste imeli pred njim mir! Če pa se bo pokazalo le kedaj, da je imel mož prav — se ga bo enostavno zopet proglasilo,. kakor na primer Cankarja z Vrhnike, za svojega — pa bo zopet vse v redu! V , ;: ' ... c/-3 Ce se Uai m spce*neni> »Orač«, neke sorte glasnik, še neodrešenih zvezanih kmetov, javlja, da ima pripravljenih celih 26 organizacij za boj proti zadružnim zele-našem. > Vodstvo« iz Hrastja pri Kranju, žalostna mu majka, pa pripravlja ustanovitev nekega denarnega zavoda (samo denar mu še manjka). »Vodstvo« je tudi sklenilo, da prevzame Gospodarsko zvezo v Ljubljani (zakaj šele sedaj, ko je vse na psu). »Vodstvo« pravi dalje, da ima tudi posebne mladinske organizacije (menda v stroč-ju), katerim namerava kupiti neke rumene srajce (s čigavim denarjem, ne pove). Dalje pravi ta ubogi orač: Če pojde vse po sreči, kakor je šlo na primer našim dragim bratom Slovakom po snegu v nedeljo na Gorenjskem, potem pričakujte vsi vi, ki še niste organizirani, da bomo nosili poleg srajc najmanj rumene gate. 260 Iz Celja nam poročajo, da je pisal »Slovenski Gospodar« v Ljubljano pretresljivo vest. da je bilo zadnjo adventno nedeljo v Rusiji izvoljenih 280 brezbožnikov. V isti sapi pa sam sebe tolaži in pravi: »Kar se tega tiče, se pač lahko tolažimo Slovenci s tem, da smo zadnjo, to je prejšnjo nedeljo, izvolili vernega cerkvi, Bogu in narodu zvestega senatorja in da so glasovali zanj vsi imenovani pobožni banski svetniki in še devet pobožnih narodnih poslancev, ki so spoznali svoj greh in se skesali, da so kandidirali svojčas na Jevtičevi listi — in grmeli na shodih proti tistim, katerim danes bogaboječe služijo.« Jaz pravim, da je to rajžo proti svoji volji »Gospodar« dobro zadel — če mu bo šlo tako naprej, ga čaka še medalja. Kmet. KI se zaveda svoje moli, ki oe, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta va tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. Dopisi Sodno zadoščenje Francu Sever ju Pri občini Št. Jurij pri Grosupljah je opravljal tajniške posle izza leta 1933. mož splošnega zaupanja in poštenjak Franc Sever. Nova občinska uprava pa je nenadoma leta 1936. izjavila, da se bo šele odločila glede njegovega službovanja. Ker mu je pa po prejšnji pogodbi tekla plača, a je zdaj ni več dobival izplačane, je leta 1937. tožil občinsko upravo, ta pa je v odgovor uvedla proti njemu disciplinsko postopanje in ga končno spravila na zatožno klop, češ da je v svojstvu občinskega tajnika pripravil gospoda župnika v Škocjanu Jakoba Zupančiča ob plačilo pogrebnih stroškov umrlega dobro-vojjca Tomaža Lapajneta. Šlo je še za velike zneske, pekoč za 30 din, drugič za celih 26 din! Pri razpravi v Ljubljani, kjer je sodnemu senatu predsedoval sv. g. Lederbas, se je izkazalo, da noben očitek ne drži. Zato ie sodišče oprostilo g. Franca Severja vsake krivde in kazni ter dalo s tem po nedolžnem oklevetanemu možu popolno zadoščenje. Nas to veseli, ker se vselej radujemo, kadar zmaga pravica, vsem občinam pa iz srca privoščimo, da bi imele take tajnike, kakršen je značajni poštenjak Franc Severi Vinski sejem, v Ljutomeru Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi vinski sejem in razstavo vina v običajnem obsegu kakor prejšnja leta dne 8. marca 1938. Vabimo vse vinogradnike iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoje vino. Tudi letošnji vinski sejem bo dobro založen z dobrim izbranim in mešanim vinom. Vino bo ocenjeno en dan pred razstavo. Oni, ki hočejo vino razstaviti, naj to prijavijo do 3. marca, vzorce pa pošljejo do 6. marca t. L od vsake vrste po tri buteljke. Kupci in vsi drugi interesenti pa se vabijo k obilnemu obisku te prireditve! Otvoritev bo ob 9. uri, zaključek ob 20. uri. r, Domači dogodki I X Na Lcteneali pri Goricah je nedavno izrodil svojo posestvo pridnemu in delavnemu nečaku, 291etnemu čevljarju Joahimu Kokalju, ki: je hišo lepo preuredil, da je v čevljarski delavnici zaposloval tudi do 10 pomočnikov. Iz-prva je bila sloga v hiši. Pa sta se stric in nečak s porekla zaradi lovske puške in naposled še zaradi služkinje, s katero je stric imel ljubavno ražinerje in jo je nameraval poročiti. V sredo je s Joahim v Kranju nakupil usnja in se okrog 17.30 vrnil domov. Stopil je še k stricu v sobo, zvečer je nameraval dalje po opravkih v Tržič. Stric je ležal za pečjo in ko je Joahim nič hudega sluteč stopil v njegovo sobo, ije starec planil pokonci, pograbil nož in ga zasadil nečaku naravnost v srce. Kri je brizgnila daleč naokrog. Joahim je še stekel iz hiše čez most, a po 100 korakih se je zgrudil z zevajočo rano. Pomočniki so ga prenesli nazaj domov, kjer je izkrvavel. Zločinski stric je med tem pobegnil z nožem v gozd, vendar se je vrnil in so ga orožniki z Golnika odgnali v zapor. X Banska uprava bo kupila vinogradniško posestvo poslanca Miha Brenčiča pri Sv. Barbari v Halozah in tamkaj napravila trsnico in drevesnico) ker je zemlja premalo peščena, bo potreba voziti pesek iz prejšnje dravske struge. X Najzanimivejša knjiga letošnjega leta bo brez dvoma »Slovenka v sodobni književnosti«.' V tej knjigi, ki jo izda založba »Slovenska knjiga«, bodo zbrani prispevki po možnosti vseh sodobnih slovenskih pesnic in pisateljic. Opozarjamo na to pomembno delo vse prijatelje Tepe knjige, zlasti naše ženstvo in društva. Hkratu začne založba »Slovenska knjiga« v Kamniku izdajati s 1. marcem t. 1. tudi mesečno revijo istega imena. Revijo (12 številk na leto) in štiri v platno vezane knjige prejmejo' naročniki za mesečno naročnino din 16 —. Naročila je treba nasloviti na: Založba Slovenska knjiga, Kamnik. Revijo urejuje književnik Ivan Albreht in je naslov uredništva: Ljubljana, Vodnikova cesta 13/11. X Litija. V nedeljo 20. februarja bo po šo-larski maši ob 9. v litijski ljudski šoli sadjarski tečaj, ki ga priredi podružnica sadjarskega in vrtnarskega društva. Vsi sadjarji lepo vabljeni. Vstopnine ni' X V Št. Petru v Savinjski dolini je pred ca- Kmetstvo Tudi agrarni politiki je po tem pojmovanju dan' poseben cilj, ki »se nahaja zunaj območja kmetijstva in gospodarstva ...« Agrarni politiki narodnega socializma ni cilj to, da agrar pomaga samemu sebi, da poveča rentabilnost radi sebe samega. (Čeprav so tu tuje besede, razume vsakdo njih domači pomen, ali ne?) Agrarna politika narodnega socializma stremi za tem, da iz agrarizma stremi za tem, da iz agrarizma napravi orodje svoje splošne nacionalne politike. Vsekakor stremi fašizem v vseh oblikah za tem, da se vas in kmetstvo izločita kot nekaj posebnega in da postaneta na podlagi tega temelj nove nemške fašistične politike. Kmetstvo ni več pridobitni sloj, ampak »prehranjevalni sloje, ki nosi v sebi tudi velike rasne prednosti. Po besedah kmetijskega ministra Da-rea »je kmetstvo edini pravi vir krvi« z velikimi življenjskimi rezervami in etično močjo in je zato najboljši temelj za zgradbo naroda (nacije). Naciji pa ni potrebno vse kmetstvo, ampak samo majhen del, izbran in zvest, ki ga je treba podpirati in obvarovati, da lahko postane »novo plemstvo krvi in tak. In kadar koli v Nemčiji naglašajo kmetstvo, mislijo samo na ta njegov izbrani del, ki naj postane nosilec fašistične oblasti na kmetih. . .Temeljni zakoni nove nemške agrarne politike sta. zakon o staležu prehrane (Reichsnahr- in fašizem standgesetz) z dne 13. septembra 1933 in zakon o dedni kmetski posesti (Reichserbhofgesetz) z dne 29. septembra 1933. S prvi zakonom je prehranjevalnemu sloju prepuščena regulacija vse proizvodnje in prodaje kmetskih pridelkov preko komplicirane, centralizirane prisilne in nadzorne organizacije. Organizacija prodaje je izvedena preko monopoiskih zvez za vsako panogo kmetijstva, s čimer bi radi dosegli izenačenje kmetijstva z industrijo. Ta način pa dejansko koristi samo majhnemu delu premožnih kmetov in veleposestnikov, medtem ko je mali kmet potisnjen s tržišča z raznimi sredstvi (predpisi o količini pri prodaji, kakovosti itd.). Podobno je s kontrolo proizvodnje. Zakon o dednem kmetskem posestvu izvaja dejansko še večjo diferenciacijo. 0 nemškem kmetijstvu vemo, da je bilo že prej v socialnem oziru močno raznoliko: od junkerja in veleposestnika do srednjega in malega kmetskega gospodarstva in kmetskega delavstva. Fašizem ni samo obdržal te neenakosti, ampak jo je s svojo agrarno politiko še v veliki meri povečal, čeprav je stalno naglasa! enakost nemškega kmeta in vasi. Za svojo moč na vasi fašizem ni iskal za-slombe v delovnih množicah, ampak pri junker-jih, veleposestnikih in pri prav malem delu srednjih kmetov, v čemer je ravnal na las enako kakor v mestih. Za te namene je zakon o dednem kmetskem som neznan zlobnež zanetil požar v kozolcu posestnika Karnovška. Zvezal je vse vozove z žico in tudi vhode v kozolec je premrežil z žico, da je onemogočil reševanje. X V Ločici pri Polzeli je utonil Viiko, 2 letni sinko posestnika Andreja Serdonerja. Zašel ije v strugo, po kateri je voda speljana iz Savinje, da goni mlin in žago. Kako je zašel otrok v vodo, ni mogel nihče ugotoviti, ko pa so ga našli, mu ni bilo več pomoči. X V Vlahovicih v Bosni se je obesil 121etni Jovo Cečar. Svojemu stricu je bil ukradel iz kovčega 41 din. To so zvedeli starši in so sinčka pokarali. To ga je tako potrlo, da je najprej vrnil stricu ukradeni denar, potem je pa odšel k sosedu in se obesil. X V Sisku je ondan na industrijskem tiru podstavil 51etni Jurica Poljak pod vagon nožico, da bi ga ustavil. Otroci so premaknili prazen vagon in ker proga nekoliko visi, se je jel vagon potem sam premikati naprej. Tedaj je neki otrok zaklical malemu Jurici naj podstavi nogo pod kolo in ustavi vagon. Deček je to storil in kolo mu je zdrobilo nožico. Malo je manjkalo, da ni prišel pod vagon. X Poljedelska ogledna in kontrolna postaja y Splitu. Ministrski svet je na predlog mnistra za poljedelstvo odobril banu primorske banovine ysoto 200.000 din za nakup potrebnega zemljišča, kjer se bo v Splitu zgradilo poslopje poljedelske Ogledne in kontrolne postaje. Ker je banska uprava že kupila to zemljišče, je odbor za oceno državnih nakupov na svoji zadnji seji ta nakup odobril. XV Osjeku je umrla čudaška starka, baronica Pavla Veseli, znana pod imenom »mačka-mamai, v starosti 81 let. Nekdaj je v družabnem življenju Osjeka igrala veliko vlogo, nazadnje pa je obubožala in živela v revščini. Postala je čudaška samotarka. Na svoji pristavi in pozneje tudi v svoji hiši v Osjeku je imela pravcato farmo psov, mačk, ptic in celo leva je imela v svoji hiši. Nedavno so ji hoteli leva prodati na dražbi, a ni bilo nobenega kupca. X Banovina zvišala ceno cepljenega trsja od 1 din za komad na 1 din 50 par in sicer z odlokom banske uprave III/4 No. 6433/1 z 16. oktobra 1937. Le kmetovalci, ki nimajo drugih dohodkov kot iz kmetijstva in pa cerkvene nadarbine dobe še po stari ceni 1 din. Vprašamo upravičeno, ali so cerkvene nadarbine bolj potrebne kot n. pr. posestvu, ki se do neke mere naslanja na stare nemške dedne šege, ustvaril novo kategorijo »dednih kmetov« in »dednih kmetij« (»Erbhof-bauer«, »Erbhof«), ki jih obravnava posebej in so deležni pomembnih gospodarskih in političnih prednostnih pravic. Posestvo preide nedeljeno na enega samega naslednika, prosto je velikega dela javnih dajatev in ni ga mogoče niti obremeniti niti odtujiti. Kot kmetsko posestvo smatra zakon samo tisto, ki lahko kmeta in njegovo družino hrani in oblači brez ozira na tržišče in splošen gospodarski položaj, kot mejo največjega posestva pa jemlje 125 ha. Ker je s predpisi o izvrševanju zakona z dne 20. oktobra 1933 odrejeno, da je najmanjša mera 7'5ha lastne zemlje, je jasno, da ta zakon obsega samo del srednje in velike posesti (ker je tudi posestvom z nad 125 ha dano na izbero, da se proglase za dedna posestva), medtem ko je večina srednjih posesti, vsa mala kmetska posest in vse kmetsko delavstvo prepuščeno svoji usodi. Dednih posestev je 1. januarja 1935 naštetih samo 665.000. Ker niso izključeni nekateri dvomljivi primeri, bi utegnilo to število narasti največ do 700.000. To je približno 12% vseh kmetskih gospodarstev in 30% vseh kmetij z nad 2 ha zemlje. Na Tu-rinškem so proglasili za dedno posest samo natančno 20% kmetij. Po drugih pokrajinah jih je še manj. Tako je v okraju Altenkirchen (Pore-nje) od 10.000 kmetskih posestev uvrščenih med dedne samo 650, v okraju Daunu od 4.500 le 215, čeprav je v tem okraju 1500 kmetij z več kakor 7'5 ha zemlje. (Konec prih.) vinogradnik, ki je slučajno zraven kak mali čevljarček, krojač, sodar in slično? X Nov slovenski tednik. V Mariboru je začel zadnjo soboto izhajati nov tednik »Edinost«, ki ga urejuje novinar France Gerželj. List bo po vtisih prve številke zastopal težnje, ki označujejo v Sloveniji kmetsko gibanje. X V Beogradu bo od 19. do 27. t. m. vsedržavna lovska razstava, za katero je dovolilo prometno ministrstvo polovično voznino, veljavno za odhod od 17. do 27., za povratek pa od 19. do 29. t. m. Obiskovalci razstave naj kupijo na odliodni postaji cele vozne listke in legitimacijo št. 13, potem se pa lahko s potrdilom, da so obiskali razstavo, vrnejo z istimi voznimi listki. X V Dračevcu pri Zemaniku v Dalmaciji je 181etna Mara Količ zaklala svojega prijatelja Stojana Zekiča. Zekič je bil oženjen, a žena mu je težko zbolela, tako da ni bilo nobenega upanja, da bi okrevala. Mož je začel ljubavno razmerje z Maro in obljubljal ji je, da se bo poročil z njo po ženini smrti. Mara je na to pristala. Toda Zekičeva žena je težko bolezen srečno prebolela in potem je Zekič Maro zapustil. Dekle se mu je maščevalo in ga zaklalo. X Za dograditev oceanografskega zavoda v Snlitu je v proračun prosvetnega ministrstva vnešen poseben amand-man. ki pooblašča prosvetnega ministra, da najame v gornji namen posojilo v znesku 7 milijonov dinarjev. X Prve v Zenici izdelane tračnice. Te dni so prišle iz železarne v Zenici prve tračnice. Tovarna je izdelala 20 vagonov tračnic za normalni tir. Tračnice se bodo porabile za vicinalno progo Vršac—Pančevo. X V Koprivnici je nedavno vlomil v cerkev bivši ključavničarski pomočnik Matija Butkovič. ki ga sedaj zasledujejo varnostne oblasti. Odnesel je s svojimi tovariši za okrog 10.000 din plena. Butkovič. ki je star 53 let. je pobegnil najbrž nekam v okolico Ljubljane, ni pa izključeno, da se skriva tudi v mestu. X V Mariboru je v neki gostilni dobil pekovski pomočnik Franc Satler božjasten napad. Med prenosom mu je neki žepar izmaknil denarnico z zadnjim denarjem. Pač skrajna podlost, da se človek loti onemoglega in nezavestnega bolnika! X V Ljubljani je ondan tramvaj blizu Bavarskega dvora podrl kmetico Ivanko Meden iz Preske. Hotela je prekoračiti tramvajsko progo, a jo je doletela nesreča. Poškodbe menda niso nevarne, vsekakor pa tudi ta primer veljaj ljudem z dežele, naj bodo previdni, ko prihajajo v mesto. X Pri Sv. Treh kraljih na Pohorju je pred kratkim umrl 651etni posestnik Andrej Lesjak. Moževa smrt je njegovo ROletno ženo tako presunila, da je še ona dan po moževi smrti umrla. Tako so trije otroci v dveh dneh postali popolne sirote. X V Zagrebu se je v Maksimirskem parku zavoljo bede pred kratkim obesil brezposeln trgovski pomočnik Ivan Brlič, star 48 let. X V okolici Brežic so sklenili rokomavhar-sko zavezništvo Ivan Štefančič, France Hastiger, Tone Miler in Anton Kerin. Začeli so krasti po vaseh ob Krki, a te dni so vdrli v zidanico Ferdinanda Roša v Stari vasi, kjer so ukradli več rjuh, nekaj posode in nekaj posteljne odeje. Potem so se ponoči splazili v shrambo videmskega župnišča. /2% Vojna škoda 7% investijsko posojilo 1% Drž. hipotek, banke 6% begluške 4% agrarne 7% Blair posojilo 8% Blair posojilo Din 428—429 Din 95—96 Din 100-101 Din 80—81 Din 54—55 Din 85—86 Din 93—94 Privilegirane agr. banke Din 216—218 )) Naš iai (( mešanica domačih tajnih rastlin! Najboljši nadomestek za Inozemske čaje. Po odobrenju ministrstva socialne politike in narodnega zdravja v Beogradu z dne 11. maja 1935. S. br. 14.004 Naprodai pri: Kmetijski družbi r.z.zo.z. v Ljubljani Za hišno delo in na dvorišču tople čevlje i t močnesa sukna in gumijastim podplatom. Vsak praktičen človek kupuje nogavice »Rarjiša«. Trajne — elastične — cenene. Najbolj praktičen in močan nizek čevelj za gospodinje, katere imajo često opravila izven doma. Izdelan iz močnega boksa in elastičnim nepremočljivim podplatom. ženski nizki čevlji iz lak-gumija s poja-Cano konico, zelo uporabni v dežju in blatu Čvrst in trajen opanek iz močne kože in s trajnim gumijastim pouplaiom, ki ne prepušča vlase. Najboljša obuiev za pulje-aeica za vsako priliko, žeblji na pouplaiu ne rjave. fceviji za delavce in poljedelce iz mastne kravine z nepremočljivim gumijastim podplatom. široka oblika tega čevlja Vam omogoča lahko in udobno hojo. Močna nogavica iz bombaža, ki Vam čuva zdravje in prihrani na žepu. Česana za icfrn rpnn Edini material za obutev, ki ne prepušča vlage, je gumi Našega poljeuelca, delavca v kanalih, na stavkati, pri močenju lanu, v gozdovih, na cesti itd. si ga ne morete zamisliti brez teh čevljev. TISKOVINE vseh ml: trgovske, uradne, reklamne, časopise, knjige, večbarvni tisk hitro in poceni! TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva ul. 23 TELEFOl ŠTEV. 25-52 osrednja gospodarska zadruga f. z. z o. z. v JJUBUflNI dobavlja na veliko vse deželne pridelke po nalugodneiSih cenah Laneno olje, firnež, barve, lake, kit, lan, tropine ter vse v to stroko spadajoče blago prvovrstne kakovosti po solidnih cenah in točni postrežbi, najugodneje kupite pri domačem podjetju MEDIC - ZANK L tovarna olja, lakov in barv družba z omejeno zavezo, lastnik Franjo Medic Centrala v Ljubljani, podružnice v Mariboru in Novem Sadu 1 o varne v Ljubljani, Medvodah in Domžalah