Z gospodarskega polja. == Eranjska kmctijska drnžba je imela drie 27. junija svoj 140. občni zbor, ki se ga je udeležilo 200 članov. V letu 1906. je imela družba 6738 članov in 130 podružnic. Družba ima sedaj častno število gospodarskih naprav, kakor: podkovsko šolo, drevesnico. dvorec na Viču, gospodinjsko šolo v Ljubljani, deželno poizkusno klet; družba izdaja krasne knjige v svoji Bkmetijski knjižnici", izvrstno urejevanega BKmetovalea" itd. Neizmerne koristi je prinesla ta vrla družba kranjskirn in sploh slovenskim kmetovalcem. Nešteto poučnih kDJig je izdala, neštevilno dobrih naukov je podala v svojem glasilu, častno število dobro uspevajočih gospodarskih društev in zavodov je ustanovila, z neštetimi predavanji, tečaji, izleti itd. je poučevala ljudstvo. častna je njena zgodovina in s ponosom lahko gleda družba v preteklost ter z najboljšimi nadami v bodočnost. Vrlo naprej! Pripominjamo, da ima tudi učiteljstvo ob tem napredku mnogo zaslug, saj je izvečine samo ono ustanovilo njene podružnice, ki jih vodi s požrtvovalnostjo slovenskemu kmetu v korist! = Sadna in vinska letina na Kraiijskem. Dočim vinska trta letos dobro kaže, bo sadna letina zopet prav slaba. Drevje je sicer lepo cvetelo, a potem je cvetje zaradi neugodnega vremena kmalu odpadlo; največ pa so pokvarili razni mrčesi, gosenice in druga golazen. Le malokje je videti zdrava, polna drevesa. Ponekod je napravil mrčes tako škodo, da prosijo občani za odpis davka. = Pristaniške zgradbe v Dalmaciji. Ministrstvo za trgovino je nedavno odobrilo načrte za vrsto velikih pristaniških del v Dalmaciji in je na podlagi v zadnjih državnih proračunih dovoljenih kreditov odredilo ofertni razpis za te gradbe. Poleg že v minolem mesecu nekemu dalmatinskemu podjetju oddanih del na obrežju za oglje v Šibeniku, se oddado v tem letu še nastopne gradbe: V Šibeniku zgradba zveznih obrežij med pomolom za pristajanje ladij in obrežjem za oglje. V Spljetu razširjenje pomola sv. Petra in gradba drugega velikega operacijskega pomola. V Gružu podaljšanje operacijskega obrežja pred kolodvorom. Ta dela bodo zahtevala trošek 1,597.000 K. Bazen tega je bilo že letos oddanih nekaj malih pristaniščnih del v Dalmaciji in skoro bo razpisanih še nadaljnih deset takih del. = Beda y južni Italiji. Iz južne Italije prihajajo poročila o silni bedi, ki vlada v tamošnjih krajih. Zato se ljudstvo izseljuje v velikih množicah. Tako se n. pr. iz mesta Potenza, ki šteje 15.000 prebivalcev, izseli mesečno 150 oseb. V posameznih krajih so ostali doma le starci, žene in otroci. Zato primanjkuje delavskih moči in so morali ustaviti delo že v raznih tvornicah. — Nova zlmska kmetijska šola na Fnžinak prl Ljnbljani. Graščino pri Ljubljani s celim posestvom (250 oralov njiv in travnikov) sta vzela v najem gg. mlekarski nadzornik za Kranjsko, Jakob Legvart, in M. Ivančič, veleposestnik v Medvodah. Posestvo je last koozula Baumgartnerja in leži 20 minut izven Ljubljane. Na posestvu se uvede vzorna živinoreja (80 glav goveje živine), prašičereja in perutninarstvo v veliki meri. Bazen tega se uvede na graščini zimska kmetijska šola po danskem načinu. To šolo je pozdraviti z velikim vesel.jem tembolj, ker se bodo na to šolo sprejemali že odrasli možje, ki se hočejo v kratkem času izvežbati v raodernem kmetijstvu. Pouk se prične že prihodnjo jesen. Na tej šoli bodo poučevali razni strokovnjaki in profesorji iz Ljubljane. = Rezultati loterijskega monopola leta 1906. Glasom izkaza, sestavljenega od finančnega ministrstva, je število igralnih vložkov znašalo v 1906. letu 91,588.000 v skupnem znesku 33,610.447 kron. Povprečna visokost igralnega vložka je bila torej ?66 h, ne da bi tozadevno bilo med posameznimi deželami posebnih razlik. Dobitkov je bilo 1,163.281 v znesku 17,521.036, torej 5213 odstotkov skupnih vložkov. Največ se je igralo na loterijo na Nižeavstrijskem, tam prihaja povpreeno na osebo 4;74, na to pridejo Primorska, Solnograška, Štajerska, Kranjska, Oeška, Gorenje Avstrijsko, Šlezija, Galicija, Moravska, Koroška, Tirolska, Bukovina in končno Dalmacija. = Slika državnega gospodarstra. Avstrija ima letos 1071 milijonov Čistega dohodka (odbitih je 744 milijonov za stroške, ki jih ima država, da te dohodke zasluži in izterja). Vojaštvo požre na leto 340 milijonov; od vsake krone davka se pobira za vojaštvo 32 vinarjev! 372 milijonov plaSuje država za obresti državnih dolgov. Za politiško upravo in pravosodje porabi država 193 milijonov. Za cesarski dvor plačuje 11 milijonov, za duhovske plače 12 milijonov. Za gospodarske namene, za šolo in znanost porabi država samo 143 milijonov; za ljudsko šolstvo in učiteljišča 6 milijonov; pripomniti je treba, da nosijo občine in deželeskorovsa bremena za ljudske šole! 55 milijonov stanejo vseučilišča, znanstveni zavodi, srednje šole itd. 81 milijonov gre za narodnogospodarske namene; parobrodna družba tržaški Lloyd dobi od teh 7 milijonov. Za obrtno nadzorništvo izda država 668.000 K, za varstvo izseljencev 130.000 K, za izobrazbo obrtnih vajencev 19.000 K. = Pasivna resistenca pravnih praktikantor. V Pragi so zborovali pravni praktikanti in sklenili, da prično pasivno resistenco, ker nimajo nikake plače in morajo na povišanje čakati leta in leta. = Nova slovenska posojilnica na Eoroškem. V Kotmari vasi so usta_ovili slovensko posojilnico za občine Kotmara vas, Bilča vas, Žihpolje in Vesca. Poslovati je začela dne 1. julija.